23.4.2016

Uradni list Evropske unije

L 108/1

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/635

z dne 22. aprila 2016

o spremembi Priloge k Uredbi (ES) št. 2870/2000 glede nekaterih referenčnih metod za analizo žganih pijač

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89 (1) in zlasti člena 28(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba Komisije (ES) št. 2870/2000 (2) navaja in opisuje referenčne metode za analizo žganih pijač. Vendar nekatere metode iz Priloge k navedeni uredbi, med drugim metodi za določanje hlapne kislosti in skupnih sladkorjev v žganih pijačah, še niso opisane.

(2)

Za metodi za določanje hlapne kislosti in skupnih sladkorjev v nekaterih žganih pijačah je bilo na podlagi dveh mednarodnih validacijskih študij, opravljenih po mednarodno priznanih postopkih, potrjeno, da so parametri učinkovitosti metode sprejemljivi. Študiji sta bili izvedeni kot del raziskovalnega projekta v okviru četrtega okvirnega programa Evropske komisije „Standardi, merila in testiranje“ (program SMT). Opise teh metod bi bilo torej treba vključiti v Prilogo k Uredbi (ES) št. 2870/2000.

(3)

Uredba (ES) št. 110/2008 za nekatere kategorije žganih pijač vsebuje zahtevo po staranju v lesenih sodih, za druge pa določa, da se lahko starajo na tak način. Analiza osnovnih sestavin iz lesa je lahko v pomoč pri določanju, ali je vzorec skladen z opredelitvijo zadevne kategorije žgane pijače. Mednarodna organizacija za trto in vino (OIV) je v resoluciji OIV/OENO 382A/2009 priznala analizno metodo za določitev navedenih sestavin. Priznanje metode je temeljilo na podatkih, pridobljenih iz mednarodne študije o učinkovitosti metode za različne žgane pijače, ki je bila opravljena po mednarodno priznanih postopkih. To metodo in njen opis bi bilo zato treba dodati med referenčne metode Unije za analizo žganih pijač iz Priloge k Uredbi (ES) št. 2870/2000.

(4)	Uredbo (ES) št. 2870/2000 bi zato bilo treba ustrezno spremeniti.

(5)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za žgane pijače –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga k Uredbi (ES) št. 2870/2000 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. aprila 2016

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 39, 13.2.2008, str. 16.

(2) Uredba Komisije (ES) št. 2870/2000 z dne 19. decembra 2000, o določitvi referenčnih metod Skupnosti za analizo žganih pijač (UL L 333, 29.12.2000, str. 20).

PRILOGA

Priloga k Uredbi (ES) št. 2870/2000 se spremeni:

kazalo se spremeni:

(a)	v točki III.3 in točki VIII se navedba „p.m.“ izbriše;

(b)

doda se naslednja točka:

„X.	Določanje spojin, vsebovanih v lesu: furfural, 5-hidroksimetilfurfural, 5-metilfurfural, vanilin, siringaldehid, koniferaldehid, sinapaldehid, galna kislina, elagična kislina, vanilinska kislina, siringinska kislina in skopoletin.“;

v poglavju III se doda naslednja točka:

„III.3 DOLOČANJE HLAPNE KISLOSTI ŽGANIH PIJAČ

1. Področje uporabe

Metoda je bila validirana v medlaboratorijski študiji za rum, vinjak, žganje iz tropin in sadno žganje v območju od 30 mg/l do 641 mg/l.

2. Normativne reference

ISO 3696: 1987 Voda za analitično uporabo – specifikacije in preskusne metode.

3. Opredelitve

3.1 Hlapna kislost se izračuna tako, da nehlapne kisline odštejemo od skupnih kislin.

3.2 Skupne kisline so vsota titrabilnih kislin.

3.3 Nehlapne kisline so kisline v ostanku, potem ko pustimo žganje izpareti do suhega.

4. Princip

Skupne in nehlapne kisline se določijo s titracijo ali s potenciometrijo.

5. Reagenti in materiali

Če ni drugače navedeno, se za analizo uporabljajo samo reagenti priznane analizne kakovosti in voda kakovostne stopnje vsaj 3, kakor je opredeljena v ISO 3696:1987.

5.1 0,01 M raztopina natrijevega hidroksida (NaOH).

5.2 Raztopina mešanih indikatorjev

Odtehtamo 0,1 g indigo karmina in 0,1 g fenola rdeče.

Raztopimo v 40 ml vode in dopolnimo do 100 ml z etanolom.

6. Aparatura in oprema

Laboratorijska aparatura za posredno analizo, steklovina razreda A in:

6.1	Vodna črpalka

6.2	Rotavapor ali ultrazvočna kopel

6.3	Oprema za potenciometrično titracijo (neobvezno)

7. Vzorčenje in vzorci

Vzorci se pred analizo hranijo na sobni temperaturi.

8. Postopek

8.1 Skupne kisline

8.1.1 Priprava vzorca

Žganje obsevamo z ultrazvokom (ultrasonifikacija) ali dve minuti mešamo v vakuumu, da se po potrebi izloči ogljikov dioksid.

8.1.2 Titracija

Odpipetiramo 25 ml žganja v 500-mililitersko erlenmajerico.

Dodamo približno 200 ml ohlajene zavrete destilirane vode (dnevno sveže pripravljene) in 2–6 kapljic raztopine mešanih indikatorjev (5.2).

Titriramo z 0,01 M raztopino natrijevega hidroksida (5.1), dokler se rumenozelena barva ne spremeni v vijolično pri brezbarvnih žganjih oziroma rumenorjava barva v rdečerjavo pri rjavo obarvanih žganjih.

Titracija se lahko izvede tudi s potenciometrijo (do 7,5 pH).

Z n1 ml označimo prostornino dodane 0,01 M raztopine natrijevega hidroksida.

8.1.3 Izračun

Skupne kisline (TA), izražene v miliekvivalentih na liter žganja, so enake 0,4 × n1.

Skupne kisline (TA), izražene v miligramih ocetne kisline na liter žganja, so enake 24 × n1.

8.2 Nehlapne kisline

8.2.1 Priprava vzorca

25 ml žganja pustimo izpareti do suhega:

Odpipetiramo 25 ml žganja v valjasto izparilno posodo z ravnim dnom in premerom 55 mm. Prvo uro izparevanja je izparilna posoda na pokrovu vrele vodne kopeli, tako da tekočina ne vre, saj bi to lahko povzročilo izgube zaradi škropljenja.

Sušenje končamo tako, da postavimo izparilno posodo za dve uri v sušilnik, segret na 105 °C. Izparilno posodo pustimo v eksikatorju, da se ohladi.

8.2.2 Titracija

Ostanek, dobljen po izparevanju, raztopimo v ohlajeni zavreti destilirani vodi (dnevno sveže pripravljeni) do približno 100 ml in dodamo 2–6 kapljic raztopine mešanih indikatorjev (5.2).

Titritramo z 0,01 M raztopino natrijevega hidroksida (5.1)

Titracija se lahko izvede tudi s potenciometrijo (do 7,5 pH).

Z n2 ml označimo prostornino dodane 0,01 M raztopine natrijevega hidroksida.

8.2.3 Izračun

Nehlapne kisline (FA), izražene v miliekvivalentih na liter žganja, so enake 0,4 × n2.

Nehlapne kisline (FA), izražene v miligramih ocetne kisline na liter žganja, so enake 24 × n2.

9. Izračun hlapne kislosti

9.1 Izražanje v miliekvivalentih na liter:

Naj bo:

TA	=	skupne kisline v miliekvivalentih na liter
FA	=	nehlapne kisline v miliekvivalentih na liter

Hlapna kislost (VA) v miliekvivalentih na liter je:

TA – FA

9.2 Izražanje v miligramih ocetne kisline na liter:

Naj bo:

TA′	=	skupne kisline v miligramih ocetne kisline na liter
FA′	=	nehlapne kisline v miligramih ocetne kisline na liter

Hlapna kislost (VA) v miligramih ocetne kisline na liter je:

TA′ – FA′

9.3 Izražanje v gramih ocetne kisline na hektoliter čistega 100 vol. % alkohola je: Formula

kjer je A volumska vsebnost alkohola žgane pijače.

10. Učinkovitost metode (natančnost)

10.1 Statistični rezultati medlaboratorijskega preskusa

Naslednji podatki izvirajo iz mednarodne študije o učinkovitosti metode, opravljene po mednarodno priznanih postopkih [1] [2].

Leto medlaboratorijskega preskusa	2000
Število laboratorijev	18
Število vzorcev	6

Vzorci	A	B	C	D	E	F
Število laboratorijev po izločitvi	16	18	18	14	18	18
Število izločenih (laboratorijev)	2			4
Število sprejetih rezultatov	32	36	36	28	36	36
Srednja vrednost [mg/l]	272* 241*	30	591* 641*	46	107	492
Standardni odmik ponovljivosti (sr) [mg/l]	8,0	3,6	15,0	3,7	6,7	8,5
Relativni standardni odmik ponovljivosti (RSDr) [%]	3,1	11,8	2,4	8,0	6,2	1,7
Meja ponovljivosti (r) [mg/l]	23	10	42	10	19	24
Standardni odmik obnovljivosti (sR) [mg/l]	8,5	8,4	25,0	4,55	13,4	24,4
Relativni standardni odmik obnovljivosti (RSDR) [%]	3,3	27,8	4,1	9,9	12,5	5,0
Meja obnovljivosti (R) [mg/l]	24	23	70	13	38	68

Vrste vzorcev:

A	Slivovo žganje; dvojna koncentracija*
D	Rum I; slepi vzorci
C	Rum II; dvojna koncentracija*
D	Slivovka; slepi vzorci
E	Vinjak; slepi vzorci
F	Žganje iz tropin; slepi vzorci

[1]	‚Protocol for the Design, Conduct and Interpretation of Method- Performance Studies‘, Horwitz, W. (1995) Pure and Applied Chemistry 67, 332-343.

[2]	Horwitz, W. (1982) ‚Analytical Chemistry 54, 67A-76A‘.“;

vstavi se naslednje poglavje VIII:

„VIII. SKUPNI SLADKORJI

1. Področje uporabe

Za določitev skupnih sladkorjev (izraženih kot invertni sladkor) v žganih pijačah se uporabi metoda HPLC–RI, razen pri likerjih, ki vsebujejo jajčne in mlečne proizvode.

Metoda je bila validirana v medlaboratorijski študiji za pastis, destilirani anis, češnjev liker, crème de (sledi ime uporabljenega sadja ali surovine) in crème de cassis v območju od 10,86 g/l do 509,7 g/l. Vendar pa je bila linearnost odziva instrumenta dokazana za območje koncentracije od 2,5 g/l do 20,0 g/l.

Ta metoda ni namenjena določanju nizkih koncentracij sladkorja.

2. Normativne reference

ISO 3696:1987 Voda za analitično uporabo – specifikacije in preskusne metode.

3. Princip

Analiziranje raztopin sladkorjev s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti z namenom določitve koncentracije glukoze, fruktoze, saharoze, maltoze in laktoze.

Ta metoda uporablja stacionarno fazo alkilamin in detekcijo z diferencialno refraktometrijo ter je podana kot primer. Za stacionarno fazo bi bila mogoča tudi uporaba anionske izmenjalne smole.

4. Reagenti in materiali

4.1 Glukoza (CAS 50-99-7) z vsaj 99-odstotno čistostjo.

4.2 Fruktoza (CAS 57-48-7) z vsaj 99-odstotno čistostjo.

4.3 Saharoza (CAS 57-50-1) z vsaj 99-odstotno čistostjo.

4.4 Laktoza (CAS 5965-66-2) z vsaj 99-odstotno čistostjo.

4.5 Monohidrat maltoze (CAS 6363-53-7) z vsaj 99-odstotno čistostjo.

4.6 Čisti acetonitril (CAS 75-05-8) za analizo HPLC.

4.7 Destilirana ali demineralizirana voda, po možnosti mikrofiltrirana.

4.8 Topila (primer)

Elucijsko topilo je sestavljeno iz:

75 volumskih delov acetonitrila (4.6),

25 volumskih delov destilirane vode (4.7).

Pred uporabo za 5–10 minut skozi počasi spustimo helij, da se razplini.

Če ne uporabljamo mikrofiltrirane vode, je treba topilo filtrirati skozi filter za organska topila z velikostjo por do vključno 0,45 μm.

4.9 Absolutni etanol (CAS 64-17-5).

4.10 Raztopina etanola (5 %, v/v).

4.11 Priprava osnovne standardne raztopine (20 g/l)

Odtehtamo po 2 g vsakega sladkorja za analizo (4.1 do 4.5) in jih v celoti prenesemo v 100-mililitrsko merilno bučko. (Opomba: 2,11 g monohidrata maltoze je enako 2 g maltoze.)

Do 100 ml poravnamo s 5-odstotno alkoholno raztopino (4.10), pretresemo in shranimo na okoli + 4 °C. Novo osnovno raztopino pripravljamo tedensko.

4.12 Priprava delovne standardne raztopine (2,5, 5,0, 7,5, 10,0 in 20,0 g/l)

Osnovno raztopino, 20 g/l (4.11), primerno razredčimo s 5-odstotno alkoholno raztopino (4.10), da dobimo pet delovnih standardnih raztopin (2,5, 5,0, 7,5, 10,0 in 20,0 g/l). Filtriramo skozi filter z velikostjo por do vključno 0,45 μm (5.3).

5. Aparatura in oprema

5.1 Sistem HPLC, ki lahko doseže ločljivost vseh sladkorjev na bazni liniji.

5.1.1 Tekočinski kromatograf visoke ločljivosti s šestpornim ventilom za injiciranje z nameščeno 10-μl zanko ali katero koli drugo napravo (avtomatsko ali ročno) za zanesljivo injiciranje mikrovolumnov.

5.1.2 Črpalni sistem, ki omogoča doseganje in ohranjanje stalnega ali programiranega pretoka z veliko natančnostjo.

5.1.3 Diferencialni refraktometer.

5.1.4 Računalniški integrator ali registrator, katerega delovanje je kompatibilno s preostalo opremo.

5.1.5 Predkolona:

Priporočeno je, da se ustrezna predkolona pritrdi na analitsko kolono.

5.1.6 Kolona (primer):

Material:	nerjaveče jeklo ali steklo.
Notranji premer:	2–5 mm.
Dolžina:	100–250 mm (odvisno od velikosti delcev polnila), na primer 250 mm, če je premer delcev 5 μm.
Stacionarna faza:	funkcionalne skupine alkilamin, vezane na siliko, največja velikost delcev 5 μm.

5.1.7 Kromatografski pogoji (primer):

Elucijsko topilo (4.8), pretok: 1 ml/min.

Detekcija: diferencialna refraktometrija.

Da se zagotovi popolna stabilnost detektorja, se ga nekaj ur pred uporabo prižge. Referenčno celico je treba napolniti z elucijskim tolpilom.

5.2 Analizna tehtnica z natančnostjo 0,1 mg.

5.3 Oprema za filtriranje majhnih volumnov z uporabo 0,45-μm mikromembrane.

6. Hramba vzorcev

Ob sprejetju se vzorci pred analizo hranijo na sobni temperaturi.

7. Postopek

7.1 DEL A: priprava vzorca

7.1.1 Vzorec pretresemo.

7.1.2 Vzorec filtriramo skozi filter z velikostjo por do vključno 0,45 μm (5.3).

7.2 DEL B: HPLC

7.2.1 Določanje

Injiciramo 10 μl standardnih raztopin (4.12) in vzorcev (7.1.2). Analiziramo pri primernih kromatografskih pogojih (na primer takih, kot so opisani zgoraj).

7.2.2 Če je kateri koli odziv detektorja na vzorec višji od odziva za standardno raztopino z najvišjo koncentracijo, je treba vzorec razredčiti z destilirano vodo in ponovno analizirati.

8. Izračun

Primerjamo kromatograma za standardno raztopino in žganje. Vrhove identificiramo glede na retencijski čas. Izmerimo njihovo površino (ali višino), da izračunamo koncentracije po metodi eksternega standarda. Upoštevamo, če smo vzorec razredčili.

Končni rezultat je vsota saharoze, maltoze, laktoze, glukoze in fruktoze, izražena kot invertni sladkor v g/l.

Invertni sladkor se izračuna kot vsota vseh prisotnih monosaharidov in reducirajočih disaharidov ter stehiometrijske količine glukoze in fruktoze, izračunane iz prisotne saharoze.

Invertni sladkor (g/l)	=	glukoza (g/l) + fruktoza (g/l) + maltoza (g/l) + laktoza (g/l) + (saharoza (g/l)) × 1,05)
1,05	=	(molekulska masa fruktoze + molekulska masa fruktoze)/molekulska masa saharoze

9. Učinkovitost metode (natančnost)

9.1 Statistični rezultati medlaboratorijskega preskusa

Naslednji podatki izvirajo iz mednarodne študije o učinkovitosti metode, opravljene po mednarodno priznanih postopkih [1] [2].

Leto medlaboratorijskega preskusa	2000
Število laboratorijev	24
Število vzorcev	8

[1]	‚Protocol for the Design, Conduct and Interpretation of Method- Performance Studies‘, Horwitz, W. (1995) Pure and Applied Chemistry 67, 332-343.

[2]	Horwitz, W. (1982) ‚Analytical Chemistry 54, 67A-76A‘.

Razpredelnica 1

Fruktoza, glukoza, maltoza

Analit	Fruktoza		Glukoza			Maltoza
Vzorci (× 2)	Crème de Cassis	Standardna raztopina (50 g/l)	Žgane pijače z aromo janeža	Crème de Cassis	Standardna raztopina (50 g/l)	Žgane pijače z aromo janeža	Standardna raztopina (10 g/l)
Srednja vrednost [g/l]	92,78	50,61	15,62	93,16	50,06	15,81	9,32
Število laboratorijev brez izločitev	21	22	21	23	19	21	22
Standardni odmik ponovljivosti (sr) [g/l]	2,34	2,12	0,43	3,47	1,01	0,48	0,54
Relativni standardni odmik ponovljivosti (RSDr) [%]	2,53	4,2	2,76	3,72	2,03	3,02	5,77
Meja ponovljivosti (r) [g/l] (r = 2,8 × sr)	6,56	5,95	1,21	9,71	2,84	1,34	1,51
Standardni odmik obnovljivosti (sR) [g/l]	7,72	3,13	0,84	9,99	2,7	0,88	1,4
Relativni standardni odmik obnovljivosti (RSDR) [%]	8,32	6,18	5,37	10,72	5,4	5,54	15,06
Meja obnovljivosti (R) [g/l] (R = 2,8 × sR)	21,62	8,76	2,35	27,97	7,57	2,45	3,93

Razpredelnica 2

Saharoza

Analit	Saharoza
Vzorci	Pastis	Ouzo	Češnjev liker	Crème de Menthe	Crème de Cassis	Standardna raztopina (100 g/l)
Srednja vrednost [g/l]	10,83	29,2 19,7 (*)	103,33	349,96	319,84	99,83
Število laboratorijev brez izločitev	19	19	20	18	18	18
Standardni odmik ponovljivosti (sr) [g/l]	0,09	0,75	2,17	5,99	4,31	1,25
Relativni standardni odmik ponovljivosti (RSDr) [%]	0,81	3,07	2,1	1,71	1,35	1,25
Meja ponovljivosti (r) [g/l] (r = 2,8 × sr)	0,25	2,1	6,07	16,76	12,06	3,49
Standardni odmik obnovljivosti (sR) [g/l]	0,79	0,92	4,18	9,94	16,11	4,63
Relativni standardni odmik obnovljivosti (RSDR) [%]	7,31	3,76	4,05	2,84	5,04	4,64
Meja obnovljivosti (R) [g/l] (R = 2,8 × sR)	2,22	2,57	11,7	27,84	45,12	12,97

Razpredelnica 3

Skupni sladkorji

(Opomba: ti podatki so bili izračunani za skupne sladkorje, ne za invertni sladkor, kot je opredeljen v točki 8 zgoraj.)

Vzorci	Pastis	Ouzo	Žgane pijače z aromo janeža	Češnjev liker	Crème de Menthe	Crème de Cassis	Standardna raztopina (220 g/l)
Srednja vrednost [g/l]	10,86	29,2 19,7 (**)	31,59	103,33	349,73	509,69	218,78
Število laboratorijev brez izločitev	20	19	20	20	18	18	19
Standardni odmik ponovljivosti (sr) [g/l]	0,13	0,75	0,77	2,17	5,89	5,59	2,71
Relativni standardni odmik ponovljivosti (RSDr) [%]	1,16	3,07	2,45	2,1	1,69	1,1	1,24
Meja ponovljivosti (r) [g/l] (r = 2,8 × sr)	0,35	2,1	2,17	6,07	16,5	15,65	7,59
Standardni odmik obnovljivosti (sR) [g/l]	0,79	0,92	1,51	4,18	9,98	14,81	8,53
Relativni standardni odmik obnovljivosti (RSDR) [%]	7,25	3,76	4,79	4,04	2,85	2,91	3,9
Meja obnovljivosti (R) [g/l] (R = 2,8 × sR)	2,21	2,57	4,24	11,7	27,94	41,48	23,89

Doda se naslednje poglavje X:

„X. DOLOČITEV NASLEDNJIH SPOJIN, VSEBOVANIH V LESU, V ŽGANIH PIJAČAH S TEKOČINSKO KROMATOGRAFIJO VISOKE LOČLJIVOSTI (HPLC): FURFURALA, 5-HIDROKSIMETILFURFURALA, 5-METILFURFURALA, VANILINA, SIRINGALDEHIDA, KONIFERALDEHIDA, SINAPALDEHIDA, GALNE KISLINE, ELAGIČNE KISLINE, VANILINSKE KISLINE, SIRINGINSKE KISLINE IN SKOPOLETINA

1. Področje uporabe

Metoda se uporablja za določanje furfurala, 5-hidroksimetilfurfurala, 5-metilfurfurala, vanilina, siringaldehida, koniferaldehida, sinapaldehida, galne kisline, elagične kisline, vanilinske kisline, siringinske kisline in skopoletina s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti.

2. Normativna referenca

Analizna metoda, ki jo je priznala generalna skupščina Mednarodnega urada za trto in vino (OIV) in jo je ta urad objavil pod referenco OIV-MA-BS-16: R2009.

3. Princip

Določanje s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC) in detekcija z ultravijolično spektrofotometrijo pri različnih valovnih dolžinah in s spektrofluorometrijo.

4. Reagenti

Reagenti morajo biti analitsko čisti. Uporabljena voda mora biti destilirana voda ali voda vsaj enakovredne čistosti. Bolje je uporabiti mikrofiltrirano vodo z upornostjo 18,2 M Ω.cm.

4.1 96 % vol. alkohol.

4.2 Metanol HPLC-čistosti (topilo B).

4.3 Ocetna kislina, razredčena na 0,5 % vol. (topilo A).

4.4 Mobilne faze: (navedeno samo kot primer).

Topilo A (0,5-odstotna ocetna kislina) in topilo B (čisti metanol). Filtriramo skozi membrano (s poroznostjo 0,45 μm). Po potrebi razplinimo v ultrazvočni kopeli.

4.5 Referenčni standardi najmanj 99-odstotne čistosti: furfural, 5-hidroksimetilfurfural, 5-metilfurfural, vanilin, siringaldehid, koniferaldehid, sinapaldehid, galna kislina, elagična kislina, vanilinska kislina, siringinska kislina in skopoletin.

4.6 Referenčna raztopina: standardne snovi so raztopljene v 50-odstotni vodno-alkoholni raztopini. Končne koncentracije referenčne raztopine bi morale biti:

furfural: 5 mg/l; 5-hidroksimetilfurfural: 10 mg/l; 5-metilfurfural: 2 mg/l; vanilin: 5 mg/l; siringaldehid: 10 mg/l; koniferaldehid: 5 mg/l; sinapaldehid: 5 mg/l; galna kislina: 10 mg/l; elagična kislina: 10 mg/l; vanilinska kislina 5 mg/l; siringinska kislina: 5 mg/l; skopoletin: 0,5 mg/l.

5. Aparatura

Standardna laboratorijska aparatura

5.1 Tekočinski kromatograf visoke ločljivosti, ki lahko deluje v binarnem gradientnem načinu in ima naslednjo opremo:

5.1.1

Spektrofotometrični detektor, ki lahko meri valovne dolžine od 260 do 340 nm. Vendar je bolj priporočljiva uporaba detektorja z nastavljivo valovno dolžino z nizom diod ali podobne naprave, da se potrdi čistost vrhov.

5.1.2

Spektrofotometrični detektor – valovna dolžina vzbujanja: 354 nm, valovna dolžina emisije: 446 nm (za določanje sledov skopoletina; ta je zaznaven tudi pri 313 nm s spektrofotometrijo).

5.1.3

Naprava za injiciranje, ki lahko vnese 10 ali 20 μl (na primer) analiznega vzorca.

5.1.4

Kolona tekočinske kromatografije visoke ločljivosti, tip RP C18, največja velikost delcev 5 μm.

5.2 Brizgalke za HPLC.

5.3 Naprava za membransko filtracijo majhnih volumnov.

5.4 Računalniški integrator ali registrator, katerega delovanje je kompatibilno s celotno aparaturo; zlasti mora imeti več kanalov za povezavo.

6. Postopek

6.1 Priprava raztopine za injiciranje

Referenčno raztopino in žgano pijačo po potrebi filtriramo skozi membrano z največjim premerom por 0,45 μm.

6.2 Operativni pogoji za kromatografijo: analizo izvedemo pri temperaturi prostora z opremo, opisano v točki 5.1, in z uporabo mobilnih faz (4.4) s pretokom približno 0,6 mililitrov na minuto z uporabo spodnjega gradienta (navedeno samo kot primer):

čas: 0 min 50 min 70 min 90 min

topilo A (voda-kislina) 100 % 60 % 100 % 100 %

topilo B (metanol): 0 % 40 % 0 % 0 %

Upoštevajte, da je treba gradient v nekaterih primerih prilagoditi, da se izognemo sočasni eluaciji.

6.3 Določanje

6.3.1 Referenčne standarde injiciramo ločeno, nato mešano.

Operativne pogoje prilagodimo tako, da so resolucijski faktorji vrhov vseh spojin najmanj enaki 1.

6.3.2 Injiciramo vzorec, pripravljen v skladu s točko 6.1.

6.3.3 Izmerimo površino vrhov v referenčni raztopini in žgani pijači ter izračunamo koncentracije.

7. Prikaz rezultatov

Koncentracijo posamezne sestavine izrazimo v mg/l.

8. Učinkovitost metode (natančnost)

Naslednji podatki izvirajo iz mednarodne študije iz leta 2009 o učinkovitosti metode za različne žgane pijače, opravljene po mednarodno priznanih postopkih [1], [2].

8.1 Furfural

Analit	Furfural
Vzorci	Viski	Vinjak	Rum	Konjak 1	Bourbon	Konjak 2
Število sodelujočih laboratorijev	15	15	15	15	15	15
Število sprejetih rezultatov (laboratoriji)	14	12	13	14	13	13
Srednja vrednost [mg/l]	2,9	1,2	1,7	10,6	15,3	13,9
Standardni odmik ponovljivosti (sr) [mg/l]	0,04	0,05	0,04	0,18	0,23	0,20
Relativni standardni odmik ponovljivosti (RSDr) [%]	1,4	4,5	2,3	1,7	1,5	1,5
Meja ponovljivosti (r) [mg/l] (r = 2,8 × sr)	0,1	0,2	0,1	0,5	0,6	0,6
Standardni odmik obnovljivosti (sR) [mg/l]	0,24	0,18	0,09	1,4	0,49	0,69
Relativni standardni odmik obnovljivosti (RSDR) [%]	8	15	5	13	3	5
Meja obnovljivosti (R) [g/l] (R = 2,8 × sR)	0,7	0,5	0,3	3,8	1,4	1,9

8.2 5-hidroksimetilfurfural

Analit	5-hidroksimetilfurfural
Vzorci	Viski	Vinjak	Rum	Konjak 1	Bourbon	Konjak 2
Število sodelujočih laboratorijev	16	16	16	16	16	16
Število sprejetih rezultatov (laboratoriji)	14	14	14	14	14	14
Srednja vrednost [mg/l]	5,0	11,1	9,4	33,7	5,8	17,5
Standardni odmik ponovljivosti (sr) [mg/l]	0,09	0,09	0,09	0,42	0,07	0,13
Relativni standardni odmik ponovljivosti (RSDr) [%]	1,7	0,8	1,0	1,3	1,2	0,8
Meja ponovljivosti (r) [mg/l] (r = 2,8 × sr)	0,2	0,3	0,3	1,2	0,2	0,4
Standardni odmik obnovljivosti (sR) [mg/l]	0,39	1,01	0,50	4,5	0,4	1,6
Relativni standardni odmik obnovljivosti (RSDR) [%]	8	9	5	13	7	9
Meja obnovljivosti (R) [g/l] (R = 2,8 × sR)	1,1	2,8	1,4	12,5	1,1	4,6

8.3 5-metilfurfural

Analit	5-metilfurfural
Vzorci	Viski	Vinjak	Rum	Konjak 1	Bourbon	Konjak 2
Število sodelujočih laboratorijev	11	11	11	11	11	11
Število sprejetih rezultatov (laboratoriji)	11	11	8	11	10	11
Srednja vrednost [mg/l]	0,1	0,2	0,1	0,5	1,7	0,8
Standardni odmik ponovljivosti (sr) [mg/l]	0,01	0,01	0,02	0,02	0,03	0,07
Relativni standardni odmik ponovljivosti (RSDr) [%]	10,7	6,1	13,6	4,7	2,0	10,0
Meja ponovljivosti (r) [mg/l] (r = 2,8 × sr)	0,0	0,0	0,1	0,1	0,1	0,2
Standardni odmik obnovljivosti (sR) [mg/l]	0,03	0,04	0,03	0,18	0,20	0,26
Relativni standardni odmik obnovljivosti (RSDR) [%]	35	18	22	39	12	35
Meja obnovljivosti (R) [g/l] (R = 2,8 × sR)	0,1	0,1	0,1	0,5	0,6	0,7

8.4 Vanilin

Analit	Vanilin
Vzorci	Viski	Vinjak	Rum	Konjak 1	Bourbon	Konjak 2
Število sodelujočih laboratorijev	16	15	16	16	16	16
Število sprejetih rezultatov (laboratoriji)	16	15	16	16	16	16
Srednja vrednost [mg/l]	0,5	0,2	1,2	1,2	3,2	3,9
Standardni odmik ponovljivosti (sr) [mg/l]	0,03	0,02	0,06	0,11	0,11	0,09
Relativni standardni odmik ponovljivosti (RSDr) [%]	6,8	9,6	4,6	8,9	3,5	2,3
Meja ponovljivosti (r) [mg/l] (r = 2,8 × sr)	0,1	0,1	0,2	0,3	0,3	0,3
Standardni odmik obnovljivosti (sR) [mg/l]	0,09	0,06	0,18	0,27	0,41	0,62
Relativni standardni odmik obnovljivosti (RSDR) [%]	19	25	15	22	13	16
Meja obnovljivosti (R) [g/l] (R = 2,8 × sR)	0,3	0,2	0,5	0,8	1,2	1,7

8.5 Siringaldehid

Analit	Siringaldehid
Vzorci	Viski	Vinjak	Rum	Konjak 1	Bourbon	Konjak 2
Število sodelujočih laboratorijev	16	15	16	16	16	16
Število sprejetih rezultatov (laboratoriji)	13	13	13	12	14	13
Srednja vrednost [mg/l]	1,0	0,2	4,8	3,2	10,5	9,7
Standardni odmik ponovljivosti (sr) [mg/l]	0,03	0,02	0,04	0,08	0,10	0,09
Relativni standardni odmik ponovljivosti (RSDr) [%]	2,6	8,1	0,8	2,6	0,9	0,9
Meja ponovljivosti (r) [mg/l] (r = 2,8 × sr)	0,1	0,1	0,1	0,2	0,3	0,3
Standardni odmik obnovljivosti (sR) [mg/l]	0,08	0,07	0,23	0,19	0,39	0,43
Relativni standardni odmik obnovljivosti (RSDR) [%]	8	33	5	6	4	4
Meja obnovljivosti (R) [g/l] (R = 2,8 × sR)	0,2	0,2	0,7	0,5	1,1	1,2

8.6 Koniferaldehid

Analit	Koniferaldehid
Vzorci	Viski	Vinjak	Rum	Konjak 1	Bourbon	Konjak 2
Število sodelujočih laboratorijev	13	12	13	12	13	13
Število sprejetih rezultatov (laboratoriji)	12	12	13	12	13	13
Srednja vrednost [mg/l]	0,2	0,2	0,6	0,8	4,6	1,3
Standardni odmik ponovljivosti (sr) [mg/l]	0,02	0,02	0,03	0,03	0,09	0,06
Relativni standardni odmik ponovljivosti (RSDr) [%]	9,2	9,8	4,6	4,3	1,9	4,5
Meja ponovljivosti (r) [mg/l] (r = 2,8 × sr)	0,04	0,04	0,07	0,09	0,24	0,16
Standardni odmik obnovljivosti (sR) [mg/l]	0,04	0,04	0,11	0,18	0,38	0,25
Relativni standardni odmik obnovljivosti (RSDR) [%]	23	27	21	23	8	19
Meja obnovljivosti (R) [g/l] (R = 2,8 × sR)	0,1	0,1	0,3	0,5	1,1	0,7

8.7 Sinapaldehid

Analit	Sinapaldehid
Vzorci	Viski	Vinjak	Rum	Konjak 1	Bourbon	Konjak 2
Število sodelujočih laboratorijev	14	14	14	14	15	14
Število sprejetih rezultatov (laboratoriji)	14	13	12	13	13	12
Srednja vrednost [mg/l]	0,3	0,2	0,2	1,6	8,3	0,3
Standardni odmik ponovljivosti (sr) [mg/l]	0,02	0,01	0,02	0,06	0,14	0,03
Relativni standardni odmik ponovljivosti (RSDr) [%]	7,5	4,6	11,2	3,7	1,6	11,4
Meja ponovljivosti (r) [mg/l] (r = 2,8 × sr)	0,06	0,03	0,06	0,17	0,38	0,08
Standardni odmik obnovljivosti (sR) [mg/l]	0,09	0,05	0,08	0,20	0,81	0,18
Relativni standardni odmik obnovljivosti (RSDR) [%]	31	27	46	13	10	73
Meja obnovljivosti (R) [g/l] (R = 2,8 × sR)	0,2	0,2	0,2	0,6	2,3	0,5

8.8 Galna kislina

Analit	Galna kislina
Vzorec	Viski	Vinjak	Rum	Konjak 1	Bourbon	Konjak 2
Število sodelujočih laboratorijev	16	15	16	16	16	16
Število sprejetih rezultatov (laboratoriji)	15	14	16	16	16	16
Srednja vrednost [mg/l]	1,2	0,4	2,0	6,1	7,3	21,8
Standardni odmik ponovljivosti (sr) [mg/l]	0,07	0,04	0,06	0,18	0,18	0,60
Relativni standardni odmik ponovljivosti (RSDr) [%]	6,1	8,1	2,9	3,0	2,4	2,8
Meja ponovljivosti (r) [mg/l] (r = 2,8 × sr)	0,2	0,1	0,2	0,5	0,5	1,7
Standardni odmik obnovljivosti (sR) [mg/l]	0,43	0,20	0,62	3,3	2,2	7,7
Relativni standardni odmik obnovljivosti (RSDR) [%]	36	47	31	53	30	35
Meja obnovljivosti (R) [g/l] (R = 2,8 × sR)	1,2	0,6	1,7	9,1	6,2	21,7

8.9 Elagična kislina

Analit	Elagična kislina
Vzorci	Viski	Vinjak	Rum	Konjak 1	Bourbon	Konjak 2
Število sodelujočih laboratorijev	7	7	7	7	7	7
Število sprejetih rezultatov (laboratoriji)	7	7	7	7	7	6
Srednja vrednost [mg/l]	3,2	1,0	9,5	13	13	36
Standardni odmik ponovljivosti (sr) [mg/l]	0,20	0,16	0,30	0,41	0,95	0,34
Relativni standardni odmik ponovljivosti (RSDr) [%]	6,3	16	3,2	3,2	7,4	1,0
Meja ponovljivosti (r) [mg/l] (r = 2,8 × sr)	0,6	0,4	0,9	1,1	2,7	1,0
Standardni odmik obnovljivosti (sR) [mg/l]	1,41	0,42	4,0	5,0	4,9	14
Relativni standardni odmik obnovljivosti (RSDR) [%]	44	43	42	39	39	40
Meja obnovljivosti (R) [g/l] (R = 2,8 × sR)	4,0	1,2	11	14	14	40

8.10 Vanilinska kislina

Analit	Vanilinska kislina
Vzorci	Viski	Vinjak	Rum	Konjak 1	Bourbon	Konjak 2
Število sodelujočih laboratorijev	15	15	15	15	15	15
Število sprejetih rezultatov (laboratoriji)	12	11	14	14	15	14
Srednja vrednost [mg/l]	0,2	0,2	1,5	0,8	2,4	2,7
Standardni odmik ponovljivosti (sr) [mg/l]	0,03	0,04	0,03	0,10	0,13	0,21
Relativni standardni odmik ponovljivosti (RSDr) [%]	14,2	16,5	2,3	12,6	5,3	7,7
Meja ponovljivosti (r) [mg/l] (r = 2,8 × sr)	0,1	0,1	0,1	0,3	0,4	0,6
Standardni odmik obnovljivosti (sR) [mg/l]	0,06	0,05	0,51	0,2	1,22	0,70
Relativni standardni odmik obnovljivosti (RSDR) [%]	28	20	35	31	51	26
Meja obnovljivosti (R) [g/l] (R = 2,8 × sR)	0,2	0,1	1,4	0,7	3,4	2,0

8.11 Siringinska kislina

Analit	Siringinska kislina
Vzorci	Viski	Vinjak	Rum	Konjak 1	Bourbon	Konjak 2
Število sodelujočih laboratorijev	16	15	16	16	16	16
Število sprejetih rezultatov (laboratoriji)	16	15	15	15	16	15
Srednja vrednost [mg/l]	0,4	0,2	2,5	1,4	3,4	4,8
Standardni odmik ponovljivosti (sr) [mg/l]	0,03	0,02	0,06	0,13	0,08	0,11
Relativni standardni odmik ponovljivosti (RSDr) [%]	6,7	12,6	2,3	9,0	2,3	2,3
Meja ponovljivosti (r) [mg/l] (r = 2,8 × sr)	0,1	0,1	0,2	0,4	0,2	0,3
Standardni odmik obnovljivosti (sR) [mg/l]	0,08	0,05	0,29	0,26	0,43	0,67
Relativni standardni odmik obnovljivosti (RSDR) [%]	19	29	11	18	13	14
Meja obnovljivosti (R) [g/l] (R = 2,8 × sR)	0,2	0,1	0,8	0,7	1,2	1,9

8.12 Skopoletin

Analit	Skopoletin
Vzorci	Viski	Vinjak	Rum	Konjak 1	Bourbon	Konjak 2
Število sodelujočih laboratorijev	10	10	10	10	10	10
Število sprejetih rezultatov (laboratoriji)	9	8	9	8	8	8
Srednja vrednost [mg/l]	0,09	0,04	0,11	0,04	0,65	0,15
Standardni odmik ponovljivosti (sr) [mg/l]	0,0024	0,0008	0,0018	0,0014	0,0054	0,0040
Relativni standardni odmik ponovljivosti (RSDr) [%]	2,6	2,2	1,6	3,3	0,8	2,7
Meja ponovljivosti (r) [mg/l] (r = 2,8 × sr)	0.007	0.002	0.005	0.004	0.015	0.011
Standardni odmik obnovljivosti (sR) [mg/l]	0,01	0,01	0,03	0,01	0,09	0,02
Relativni standardni odmik obnovljivosti (RSDR) [%]	15	16	23	17	15	15
Meja obnovljivosti (R) [g/l] (R = 2,8 × sR)	0,04	0,02	0,07	0,02	0,26	0,06

[1]	‚Protocol for the Design, Conduct and Interpretation of Method- Performance Studies‘, Horwitz, W. (1995) Pure and Applied Chemistry 67, 332-343.

[2]	Horwitz, W. (1982) ‚Analytical Chemistry 54, 67A-76A‘.“

(*) Dvojna koncentracija.

(**) Dvojna koncentracija.“

23.4.2016

Uradni list Evropske unije

L 108/36

SKLEP KOMISIJE (EU) 2016/644

z dne 16. januarja 2015

o državni pomoči št. SA 31855 (11/C, ex N 503/10), ki jo namerava Ciper dodeliti za prestrukturiranje centralne klavnice Kofinos

(notificirano pod dokumentarno številko C(2015) 58)

(Besedilo v grškem jeziku je edino verodostojno)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 108(2) Pogodbe,

po pozivu vsem zainteresiranim strankam, naj predložijo svoje pripombe v skladu z zgoraj navedeno določbo (1), in ob upoštevanju njihovih pripomb,

ob upoštevanju naslednjega:

I. POSTOPEK

(1)	Komisija je 6. maja 2010 odobrila pomoč za reševanje za centralno klavnico Kofinos (v nadaljnjem besedilu: CKK) v obliki državnega poroštva za posojilo v višini 1,6 milijona EUR (2).

(2)	Z dopisom z dne 3. novembra 2010 je Ciper v skladu s členom 108(3) PDEU priglasil načrt prestrukturiranja CKK.

(3)	Komisija je z dopisom z dne 7. decembra 2010 zahtevala dodatne informacije, ki so jih ciprski organi predložili 10. januarja 2011. Komisija je 20. januarja 2011 prejela pritožbo družbe Cypra Ltd (v nadaljnjem besedilu: Cypra), konkurentke CKK.

(4)	Komisija je 7. februarja 2011 Cipru poslala dopis, v katerem ga je pozvala k predložitvi pripomb na navedbe pritožnika in zahtevala dodatne informacije o načrtu prestrukturiranja. Ciper je pripombe predložil 4. marca 2011.

(5)	Komisija je 16. februarja 2011 pritožniku poslala zahtevo za dodatne informacije. Družba Cypra je odgovorila 2. marca 2011.

(6)

Komisija je z dopisom z dne 26. aprila 2011 obvestila Ciper, da se je v zvezi s pomočjo za prestrukturiranje dne 20. aprila 2011 odločila sprožiti postopek iz člena 108(2) PDEU. Ciper je obvestila tudi, da se je odločila preiskati več pomoči, ki naj bi bile dodeljene upravičencu. Navedene pomoči so bile: (i) stalna toleranca države do zamud pri plačilu zapadlih zneskov, (ii) posojilo Zveze občin v višini 512 850 EUR, (iii) domnevna pomoč v povezavi z obveznicami z državnim poroštvom ter (iv) prenos obstoječih zaposlenih in pokojninskih obveznosti v zvezi z njimi na občine.

(7)	Sklep Komisije o začetku postopka je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije (3). Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe v zvezi s pomočjo.

(8)	Ciprski organi so z dopisom z dne 25. maja 2011 zaprosili za enomesečno podaljšanje roka za predložitev pripomb. To podaljšanje roka je bilo odobreno z dopisom Komisije z dne 7. junija 2011.

(9)	Ciprski organi so predložili pripombe na sklep Komisije v dopisu z dne 24. junija 2011.

(10)

Komisija je prejela tudi pripombe zainteresiranih strani, in sicer družbe Cypra, družbe A&A Sfagia Ltd., Ciprskega združenja prašičerejcev in četrte zainteresirane strani, ki je zaprosila za zaupno obravnavo svojih stališč. Komisija je pripombe, prejete od zainteresiranih strani, posredovala ciprskim organom in jim dala možnost odgovora; Ciper je svoje pripombe predložil v dopisu z dne 8. novembra 2011.

(11)	Z dopisom z dne 1. marca 2012 je Komisija pozvala ciprske organe k predložitvi nadaljnjih pojasnil, ki so jih ti predložili v dopisu z dne 30. marca 2012.

(12)	Komisija je v dopisu z dne 24. oktobra 2012 zahtevala dodatna pojasnila in posodobljene informacije. Ciprski organi so odgovor predložili 26. novembra 2012.

(13)	Ciprski organi so dodatne informacije in pojasnila predložili 14. maja 2013.

II. PODROBEN OPIS POMOČI

II.1 NASLOV

(14)	Priglasitev se je nanašala na pomoč za prestrukturiranje CKK. Vendar je bil predmet preiskave Komisije razširjen tudi na druge pomoči, ki so bile domnevno dodeljene upravičencu.

II.2 TRAJANJE IN PRORAČUN

(15)

V skladu s ciprskimi organi naj bi bila pomoč za prestrukturiranje upravičencu dodeljena samo z odobritvijo Komisije. Začetna višina pomoči, kot je bila priglašena novembra 2010, je bila 15 milijonov EUR. Toda ciprski organi so glede na povišane stroške prestrukturiranja v svojih stališčih z dne 14. maja 2013 navedli znesek pomoči v višini 17,8 milijona EUR.

II.3 UPRAVIČENEC

(16)

Upravičenec te pomoči je CKK. CKK je bila ustanovljena leta 1981 kot komunalno podjetje v državni lasti ter naj bi služila potrebam nekaterih občin v okrožjih Lefkosia, Lemesos in Larnaka. Leta 2003 je bila zadevna regulativna ureditev liberalizirana s sprejetjem Zakona 26(I) iz leta 2003 (4). Navedeni zakon ureja strukturo, organizacijo in funkcije centralnih klavnic, kot je CKK. V skladu z istim zakonom premično in nepremično premoženje takih organizacij ne more biti predmet običajnih izvršilnih postopkov ali postopkov zasega niti katerega koli drugega postopka, ki sledi tožbi proti njim. Leta 2010 (tj. v času priglasitve pomoči za prestrukturiranje) je imela CKK na ciprskem trgu približno 30,7-odstotni tržni delež (5). Z novembrom leta 2012 se je delež zmanjšal na okoli 26,5 %. Ciprski organi so potrdili, da CKK posluje na območjih, ki prejemajo regionalno pomoč v skladu z odstopanjem iz člena 107(3)(c) PDEU.

(17)	V skladu s ciprsko zakonodajo so lahko samo družbe zasebnega prava predmet stečajnega postopka, saj se zadevne določbe zakona o gospodarskih družbah uporabljajo samo za družbe zasebnega prava. Zaradi tega se zdi, da komunalna podjetja v državni lasti ne morejo biti predmet stečajnega postopka.

(18)

V skladu s predloženimi računovodskimi izkazi je imela CKK ob koncu leta 2009 kratkoročne obveznosti v višini približno 19,4 milijona EUR in nakopičene izgube v višini približno 28,6 milijona EUR. Do konca leta 2012 so kratkoročne obveznosti presegle 30 milijonov EUR, nakopičene izgube pa so se povišale na skoraj 40 milijonov EUR.

(19)

V času priglasitve prestrukturiranja je imela CKK 110 zaposlenih, od katerih jih je imelo 22 status javnega uslužbenca, preostali pa so bili dninarji. Promet družbe za leto 2009 je znašal približno 5 milijonov EUR. Leta 2012 je promet padel na okoli 3,6 milijona EUR. Kljub nizkemu prometu se družba ne more šteti za MSP v skladu s Priporočilom Komisije o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij (6), ker več kot 25 % njenih glasovalnih pravic (v smislu člena 3(4) Priloge k navedenemu priporočilu) obvladuje javni organ. CKK je v celoti v državni lasti in vse člane njenega upravnega odbora imenujejo udeleženi lokalni organi oblasti.

(20)

Kot je razloženo v Sklepu Komisije z dne 6. maja 2010 o pomoči za reševanje CKK (zadeva št. N 60/10), je CKK prejela pomoč za reševanje, ker v obstoječi obliki ni več mogla delovati. Ciprski organi so kot glavni razlog, ki je CKK pripeljal v tak finančni položaj, navedli dejstvo, da je CKK, v nasprotju z glavnimi konkurenti, komunalno podjetje v državni lasti. Zaradi tega je prišlo do neprilagodljivosti (kar zadeva odločanje in medsebojne odnose med zaposlenimi) ter visokih stroškov dela in pomanjkljive organizacijske kulture. To je ob liberalizaciji trga in vstopu novih zasebnih klavnic na trg pripeljalo do erozije tržnih deležev CKK in posledičnega kopičenja dolgov.

(21)

Komisija je v sklepu v zadevi N 60/10 priznala, da je CKK podjetje v težavah. Letni računovodski izkazi družbe za leta 2006–2009 so to ugotovitev potrdili. Pokazali so, da prihodki družbe ne morejo kriti tekočih odhodkov, večinoma zaradi visokih stroškov dela. Zaradi tega družba ni mogla odplačevati obrokov posojila in drugih obveznosti. CKK je kazala naslednje znake podjetja v težavah: naraščajoče izgube, upadajoč promet, naraščajoč presežek zmogljivosti, vedno manjši denarni tok, naraščajoč dolg in upadajoča čista vrednost sredstev. Komisija je v Sklepu z dne 6. maja 2010 ugotovila tudi, da si CKK ne more opomoči z lastnimi sredstvi, ker so njena finančna sredstva in premoženje hitro upadali, ter da finančnih sredstev ne more pridobiti iz tržnih virov.

(22)	Od takrat se negativni trend v poslovanju CKK nadaljuje. Promet je leta 2012 padel na približno 3,6 milijona EUR, nakopičene izgube in hkrati negativni kapital pa so takrat znašali skoraj 40 milijonov EUR.

(23)

Do 31. decembra 2011 je CKK nakopičila zapadel neplačan dolg do ciprskega komisarja za posojila v višini približno 11 milijonov EUR, zapadla neplačana plačila organom za socialno varnost in davčnim organom v višini približno 8,7 milijona EUR ter veterinarske stroške v višini približno 1,3 milijona EUR.

II.4 PRAVNA PODLAGA

(24)	Pravna podlaga za pomoč za prestrukturiranje je Sklep št. 71.196 z dne 2. novembra 2010, ki ga je sprejel ciprski ministrski svet.

II.5 OPIS UKREPA

(25)

Prvotno priglašena pomoč za prestrukturiranje, ki naj bi bila dodeljena upravičencu, je znašala 15 milijonov EUR. To je ustrezalo 55,6 % celotnih stroškov prestrukturiranja v višini 26,85 milijona EUR. Preostalih 44,4 % naj bi bilo financiranih iz prispevkov same CKK (glej uvodno izjavo 26 spodaj). Toda ciprski organi so v svojih stališčih z dne 14. maja 2013 navedli, da so se medtem stroški prestrukturiranja povišali in da bo zato znesek pomoči tudi povišan na 17,772 milijona EUR. V skladu s ciprskimi organi je razčlenitev stroškov prestrukturiranja naslednja:

Ukrep za prestrukturiranje	Stroški po stanju v novembru 2010 (v milijonih EUR)	Stroški po stanju v maju 2013 (v milijonih EUR)
Nadomestila za zaposlene	3,5	3,340
Plačilo dolgov organom za socialno varnost	4,891	6,140
Plačilo dolgov Oddelku za interni prihodek	2,361	3,646
Plačila pokojnin zaposlenim in druga enkratna plačila zaposlenim	4,9	3,340
Odplačila posojil	11,1	13,306
Svetovalne storitve	0,1
Skupaj	26,852	29,772

(26)

Po navedbah ciprskih organov je CKK nameravala financirati lastni prispevek s sklenitvijo novega posojila v višini 5 milijonov EUR in s prodajo premoženja v znesku 7 milijonov EUR. Lastni prispevek upravičenca v višini 12 milijonov EUR bi torej ustrezal 40,3 % celotnih posodobljenih stroškov prestrukturiranja. Ciprski organi so predložili oceno vrednosti nepremičnega premoženja CKK iz aprila 2013, v kateri je vrednost nepremičnega premoženja klavnice (zemljišče, stavbe in oddajanje v najem) ocenjena na približno 8,2 milijona EUR. Toda, kar zadeva sklenitev novega posojila, so ciprski organi v svojih stališčih z dne 14. maja 2013 navedli, da je treba glede na obstoječe ekonomsko okolje pridobitev takega posojila šteti za nezanesljivo.

II.6 NAČRT PRESTRUKTURIRANJA

(27)

Načrt prestrukturiranja je bil pripravljen oktobra 2010 in poslan Komisiji kot del priglasitve, predložene 3. novembra 2010. Odgovor, ki ga je Ciper predložil 26. novembra 2012, je vključeval posodobitev glede zadevnih finančnih napovedi in tržnih podatkov. Prvotni načrt prestrukturiranja vključuje naslednje oddelke:

II.6.1 Analiza trga

(28)	Ta oddelek načrta prestrukturiranja se začne z razlago delovanja klavnic na Cipru. Zasebne klavnice so dovoljene od leta 2003, ko je bilo to sprejeto v pričakovanju skorajšnjega vstopa Cipra v Evropsko unijo.

(29)

V načrtu sta nato predstavljena trg proizvodnje mesa (proizvodnja glede na vrsto mesa – svinjina, govedina in ovce/koze, cene, kakovost, zaposlitev, uvoz/izvoz, konkurenti) in poraba mesa na Cipru (poraba na prebivalca, poraba uvoženih proizvodov, poraba na prodajna mesta – hipermarketi/mesnice/gostinstvo/industrija pripravljenih mesnih proizvodov, znamčenje, kakovost mesa). V načrtu so nato podane ocene glede prihodnjih obetov v zvezi s ponudbo in povpraševanjem na zadevnih trgih.

(30)

Kar zadeva klavniški trg, je na Cipru dejavnih 5 družb. Tržni delež upravičenca v skladu z načrtom je bil leta 2010 okoli 31 %. Če trg razčlenimo na kategorije mesa, so bili za leto 2009 in prvih osem mesecev leta 2010 tržni deleži naslednji:

(%)
Vrsta živali	Ovce/koze		Govedo		Prašiči		Skupaj (7)
Leto	2009	2010	2009	2010	2009	2010	2009	2010
Cypra Ltd	20,39	22,37	—	—	63,34	70,40	50,79	56,79
Centralna klavnica Kofinou	34,24	30,53	100	100	27,26	21,96	34,84	30,72
Agioi Trimithias	18,97	17,15	—	—	4,74	2,46	6,71	4,26
Klavnice A&A Ltd	14,52	18,37	—	—	4,66	5,18	5,87	6,62
Občinska klavnica Polis Chrysochous	11,89	11,58	—	—	—	—	1,73	1,61

(31)

Iz informacij, ki so jih predložili ciprski organi 26. novembra 2012, izhaja, da se je skupni tržni delež CKK še dodatno zmanjšal na 29,3 % leta 2011 in 26,5 % leta 2012. Izgubila je tudi svoj monopol na področju zakola goveda, ko je na trg vstopila družba Cypra, vendar je v tem segmentu še vedno ohranila 92-odstotni tržni delež. V celoti ciprski klavniški trg kaže splošen trend upadanja s stagnacijo leta 2010, 2-odstotnim skrčenjem leta 2011 in nadaljnjim skrčenjem za 3,8 % leta 2012.

(32)

Ob koncu leta 2012 je imelo pet klavnic, ki delujejo na ciprskem trgu, naslednje dnevne klavniške zmogljivosti:

Št.	Ime klavnice	Dnevna klavniška zmogljivost
Št.	Ime klavnice	Govedo	Prašiči	Ovce/koze
1	Centralna klavnica Kofinou	200	3 040	960
2	Cypra Ltd	104	1 920	1 200
3	Klavnice A + A Ltd	—	1 200	880
4	Agioi Trimithias	—	700	700
5	Občinska klavnica Polis Chrysochous	—	—	500

(33)

Prikazani podatki kažejo, da je v zadnjih nekaj letih res prišlo do znatnega padca tržnega deleža CKK. Leta 2005 je skupni tržni delež CKK še vedno znašal kar 68 %. Ta delež je leta 2008 padel na 41 % in leta 2012 na 26,5 %. Za ta razvoj sta večinoma kriva liberalizacija trga leta 2003 in posledični vstop podjetij v zasebnih lasti na trg.

(34)

Kar zadeva zakol goveda, je načrt prestrukturiranja temeljil na predpostavki, da nameravata na ta trg vstopiti vsaj dva obstoječa konkurenta (Cypra in Ayioi Trimithias). Nadalje trdijo, da namerava na trg vstopiti še ena družba (Vseciprska organizacija govedorejcev). Ta organizacija obvladuje 75 % trga govedoreje na Cipru. Družba Cypra je na koncu v ta segment trga vstopila leta 2012 ter prav tako potrjuje, da tudi družba Agioi Trimithias in Vseciprska organizacija govedorejcev načrtujeta vstop na trg zakola goveda.

II.6.2 Predstavitev upravičenca

(35)

Centralna klavnica Kofinos je bila ustanovljena z ministrskim odlokom kot javna služba, ki naj bi služila več občinam, vključno z najpomembnejšimi mesti na Cipru, ki so morala vzdrževati klavniške zmogljivosti. Upravni odbor ima 15 članov (6 županov, 5 občinskih svetnikov in 4 predstavnike Zveze skupnosti).

(36)

Kot je bilo pojasnjeno zgoraj, se je po liberalizaciji trga leta 2003 začel slabšati konkurenčni položaj družbe. Po navedbah ciprskih organov so med glavnimi dejavniki, ki so prispevali k njenemu položaju, naslednji:

(a)	delovanje družbe in sestava njenega upravnega odbora (občinski uradniki, ki imajo druge prednostne naloge in se zato ne posvečajo nujno težavam družbe);

(b)	začetni lastniški kapital;

(c)	liberalizacija trga brez strateškega načrta za spopad z zadevnimi izzivi;

(d)	visoki stroški dela (presežni zaposleni, pomanjkanje motivacije, nizka storilnost, neprilagodljivost pri sklepanju pogodb, brez kulture usmerjenosti k storitvam itd.);

(e)	nizka storilnost.

(37)	Poslovodstvo družbe je poskušalo te težave reševati in je pri tem imelo nekaj uspeha. Vendar so se zaradi padca tržnih deležev družbe izgube z leti povečevale.

(38)

V načrtu je predstavljena analiza SWOT (prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti) za CKK. Navedeno je, da njene prednosti vključujejo znatno proizvodno zmogljivost, znanje in tradicijo ter skladnost s predpisi EU. Slabosti vključujejo visoke stroške proizvodnje, odvisnost od ene same dejavnosti, pomanjkanje kulture usmerjenosti k storitvam in izgubo zaupanja kupcev v zvezi s časovnim razporedom zakola. Poleg tega družbi manjka prilagodljivosti glede delovanja in zaposlovanja. Če bi družba delovala kot zasebno podjetje, z udeležbo zasebnih vlagateljev, bi zadevne odločitve sprejemala upravni odbor in skupščina. In nazadnje, zaposleni v družbi imajo status javnih uslužbencev, zaradi česar je njihova odpustitev izredno težka in draga.

(39)

Nevarnosti vključujejo vstop novih akterjev na trg ter pričakovano povečanje uvoza mesa iz drugih držav članic EU zaradi nižjih cen in boljše kakovosti uvoženih proizvodov, kar bi vodilo do zmanjšanja števila zakolov na Cipru, padca obsega dejavnosti vzreje živali na Cipru in visokih stroškov proizvodnje. Kot priložnosti so v načrtu navedeni možnost oddaje proizvodnih linij tretjim podjetjem, izboljšanje finančnega položaja družbe s prodajo nepremičnin in tudi sodelovanje s pomembnimi akterji na trgu.

II.6.3 Ukrepi za prestrukturiranje

(40)

Skupni strošek prestrukturiranja družbe je prvotno znašal približno 27 milijonov EUR. Od tega zneska bi 55,6 % zagotovila država, prispevek družbe pa bi predstavljal preostalih 44,4 % (12 milijonov EUR). Toda, kot je bilo pojasnjeno v uvodni izjavi 25 zgoraj, so ciprski organi v svojih stališčih z dne 14. maja 2013 navedli, da so se medtem stroški prestrukturiranja povišali na približno 29,8 milijona EUR, medtem ko bo prispevek CKK ostal enak.

(41)

Lastni prispevek CKK bo zbran iz (i) prodaje nepremičnega premoženja (7 milijonov EUR), kar naj bi bilo po mnenju ciprskih organov brez elementa državne pomoči, saj bo ceno po tržni vrednosti izračunal neodvisni cenilec, in (ii) sklenitve nove posojilne pogodbe (5 milijonov EUR). Toda ciprski organi so v svojih stališčih z dne 14. maja 2013 navedli tudi, da je treba glede na obstoječe ekonomsko okolje pridobitev takega posojila šteti za nezanesljivo.

(42)	V načrtu so predvideni naslednji ukrepi za prestrukturiranje:

II.6.3.1 Prilagodljivost – sprememba pravnega statusa

(43)

Za izboljšanje prilagodljivosti na vseh področjih načrt prestrukturiranja predlaga preobrazbo CKK v družbo zasebnega prava. Po pričakovanjih bo to izboljšalo prilagodljivost družbe pri odločanju. To naj bi tudi spodbudilo zanimanje zasebnih vlagateljev, ki bi lahko vstopili v lastništvo delnic družbe. In nazadnje, zaradi spremembe statusa zaposlenih bo najemanje in odpuščanje zaposlenih lažje.

II.6.3.2 Zmanjšanje obveznosti družbe

(44)

V načrtu prestrukturiranja je predvideno celotno poplačilo dolgov družbe Skladu za socialno varnost (6,14 milijona EUR po stanju ob koncu leta 2012) in Oddelku za interni prihodek (3,646 milijona EUR po stanju ob koncu leta 2012). Poleg tega bo družba odplačala zapadle dolgove v višini 13,306 milijona EUR (vključno z že odobrenim posojilom za reševanje v višini 1,6 milijona EUR). Izračunani skupni strošek tega ukrepa je približno 23,1 milijona EUR. Poleg tega so ciprski organi v svojih stališčih z dne 14. maja 2013 potrdili, da bodo neporavnane obveznosti do veterinarske službe plačane postopno po prestrukturiranju.

II.6.3.3 Osebje

(45)

V načrtu sta predvidena prenos vseh zaposlenih s statusom civilnih uslužbencev na občine in odpustitev preostalega osebja. Družba z novim statusom bo nato osebje nadomestila z novimi zaposlenimi. Novi zaposleni bodo najeti pod novimi pogoji v zvezi s plačo in pokojninskimi načrti. Družba bo po potrebi uporabljala tudi storitve zunanjih izvajalcev. Predvideno je, da bo po prestrukturiranju družbe osebje vključevalo samo 9 vodstvenih delavcev in 67 ostalih zaposlenih/delavcev. Strošek vseh zadevnih ukrepov za CKK bo znašal 6,68 milijona EUR, razdeljenih na stroške za nadomestila zaposlenim (3,34 milijona EUR) in plačilo pokojninskih pravic (3,34 milijona EUR). Predvideno je, da se bodo ob uresničitvi načrta stroški za plače izrazito znižali.

II.6.4 Izravnalni ukrepi

(46)

V načrtu so predlagani naslednji izravnalni ukrepi:

—	zaveza CKK, da svojih dejavnosti v obdobju treh let ne bo širila na druge povezane trge (trgovina z mesom, ustanavljanje obratov za rezanje mesa);

—	zaveza CKK, da v obdobju treh let ne bo nadgradila svoje tehnologije za zakol prašičev z nakupom linije za omamljanje prašičev z uporabo ogljikovega dioksida;

—

zaveza CKK, da v obdobju treh let ne bo uporabila agresivnih ukrepov za povečanje svojih tržnih deležev na ravni, ki presegajo tiste, ki jih je imela leta 2009. Kot agresivne ukrepe so ciprski organi označili naslednje: (i) aktivne oglaševalske kampanje, (ii) agresivno nižanje cen, (iii) tehnološke nadgradnje za izboljšanje kakovosti in (iv) prevzem konkurentov.

(47)

Po navedbah ciprskih organov ni mogoče, da bi CKK zmanjšala svoje zmogljivosti. Razlog za to je, da ima CKK samo eno proizvodno linijo za posamezne vrste živali. Ciprski organi trdijo, da bi bilo dezinvestiranje zadevnih strojev za zmanjšanje zmogljivosti enako izstopu CKK iz zadevnega tržnega segmenta.

II.7 OBVEZNOST MIROVANJA

(48)	V skladu s ciprskimi organi se lahko pomoč za prestrukturiranje upravičencu dodeli šele po odobritvi Komisije.

II.8 LETNA POROČILA

(49)	Ciprski organi so se zavezali oddaji rednih podrobnih poročil o izvajanju načrta prestrukturiranja.

III. PRITOŽBA

(50)

Družba Cypra, konkurentka CKK, je 20. januarja 2011 vložila pritožbo. Cypra je podjetje v zasebni lasti, ki je začelo poslovati na ciprskem klavniškem trgu leta 2006. V času vložitve pritožbe je imela družba Cypra največji tržni delež na trgu zakola prašičev (71 %) in na celotnem ciprskem klavniškem trgu (57 %).

(51)

V pritožbi je navedeno, da je upravičenec v zadnjem času prejel številne pomoči. Natančneje, trdijo, da je CKK prejela naslednje pomoči:

(a)

pomoč v obliki stalne tolerance države do zamud pri plačilu zapadlih zneskov v višini približno 29 milijonov EUR, kot so davki in obveznosti iz socialnega varstva, posojila komisarja za posojila, zadevne obresti in zneski, ki predstavljajo pristojbine za zakol. V podporo svoji trditvi je pritožnik predložil obrazloženo mnenje, ki ga je izdal ciprski komisar za državno pomoč 9. julija 2007 in je bilo objavljeno v Uradnem listu Republike Ciper 20. julija 2007. V mnenju je bilo res navedeno, da ciprski organi, s tem ko opuščajo vse potrebne ukrepe za izterjavo dolgov CKK, v resnici dodeljujejo državno pomoč;

(b)	spremembo stanovanjskega in ureditvenega območja zemljišča CKK iz kmetijskega v industrijsko območje marca 2007;

(c)	odobritev posojila Zveze občin v višini 512 850 EUR, izvedeno decembra 2007;

(d)	pomoč za reševanje v višini 1,6 milijona, ki jo je Evropska komisija odobrila maja 2010 in ki po mnenju pritožnika ne bi bila odobrena, če bi Ciper prikazal materialna dejstva, predvsem prejšnjo odobritev državnih pomoči.

(52)	V zaključku pritožbe je navedeno, da bo odobritev pomoči za prestrukturiranje izkrivila konkurenco, ker je bil upravičenec v preteklih letih stalno deležen pomoči države Ciper.

(53)

Komisija je menila, da se ne zdi, da bi sprememba stanovanjskega in ureditvenega območja zemljišča CKK vključevala prenos državnih sredstev, pomoč za prestrukturiranje pa je že bila predmet pregleda Komisije. Komisija je torej ciprskim organom dala možnost predložitve pripomb na trditve o dodelitvi pomoči iz uvodne izjave (51)(a) in (c) zgoraj.

(54)

Ciprski organi v odgovoru z dne 4. marca 2011 niso priskrbeli zadostnih informacij za dokaz, da stalna toleranca do zamud pri plačilu zapadlih zneskov ne predstavlja državne pomoči. V zvezi s posojilom v višini 512 850 EUR so ciprski organi navedli, da je po negativnem mnenju ciprskega komisarja za državno pomoč CKK vrnila posojilo Zvezi občin z obrestmi s prenosom lastništva zemljišča.

IV. SKLEP KOMISIJE Z DNE 20. APRILA 2011

(55)

Komisija se je s Sklepom z dne 20. aprila 2011 odločila začeti postopek iz člena 108(2) PDEU. Natančneje, ugotovila je, da so, kar zadeva pomoč za prestrukturiranje, vsi pogoji iz člena 107(1) prima facie izpolnjeni. Ugotovljeno je bilo tudi, da obstajajo znaki, da je bila morda dodeljena tudi druga pomoč v obliki: (i) stalne tolerance države do zamud pri plačilu zapadlih zneskov, (ii) posojila Zveze občin v višini 512 850 EUR, (iii) domnevne pomoči v povezavi z obveznicami z državnim poroštvom ter (iv) prenosa obstoječih zaposlenih in pokojninskih obveznosti v zvezi z njimi na občine.

IV.1 PRIPOMBE CIPRA NA SKLEP KOMISIJE Z DNE 20. APRILA 2011

(56)	Ciprski organi so v dopisu z dne 24. junija 2011 predložili pripombe na Sklep Komisije z dne 20. aprila 2011. Trditve ciprskih organov so predstavljene v spodnjih točkah.

IV.1.1 Toleranca države do zamud pri plačilu zapadlih zneskov

(57)

Ciprski organi v svojem odgovoru trdijo, da je več javnih organov, kot sta Oddelek za interni prihodek in Oddelek za socialno varstvo, v preteklosti pridobilo odločbe sodišča, ki CKK odreja poplačilo dolgov zadevnim organom. Toda v skladu s členom 18 Zakona 26(I) iz leta 2003 premično in nepremično premoženje javnih klavnic ne more biti predmet običajnih izvršilnih postopkov ali postopkov zasega niti katerega koli drugega postopka, ki sledi tožbi proti njim. Zato v skladu z obstoječo regulativno ureditvijo sodnih odredb, izdanih proti CKK, ni mogoče izvršiti.

(58)

Poleg tega trdijo, da glede na to, da ni mogoče izvršiti sodnih odločb proti CKK, in glede na potekajoč proces prestrukturiranja, organi oblasti do konca procesa prestrukturiranja ne bodo sprejeli nobenega nadaljnjega ukrepa. Poudarjajo tudi, da kakršno koli drugo ukrepanje za izterjavo zadevnih dolgov ne bi pripeljalo do izterjatve katerih koli zneskov. Ciprski organi zaključujejo, da njihova odločitev o dodelitvi pomoči za prestrukturiranje CKK predstavlja dokaz o namenu vlade, da poravna dolgove CKK do vladnih oddelkov.

IV.1.2 Odobritev posojila Zveze občin v višini 512 850 EUR

(59)

Ciprski organi so priznali, da je Zveza občin decembra 2007 CKK odobrila posojilo v višini 512 850 EUR. Po vložitvi pritožbe je ciprski komisar za državno pomoč odločil, da je treba odobritev tega zneska šteti za nezakonito pomoč za tekoče poslovanje, ki je bila odobrena brez predhodne priglasitve Evropski komisiji. Ciprski organi dodajajo, da je CKK 15. januarja 2010 ta znesek vrnila Zvezi občin z obrestmi s prenosom lastništva zemljišča v vrednosti 580 000 EUR. Cenitev zemljišča je izvedel Zemljiškoknjižni in geodetski oddelek, ki se šteje za uradnega cenilca države. Ciprski organi trdijo, da obresti v višini 67 150 EUR ustrezajo letni obrestni meri 6,12 %, če upoštevamo tudi letno kapitalizacijo. Po navedbah ciprskih organov ta obrestna mera ni nižja od tržnih obrestnih mer pri zavarovanju z nepremičnino v zadevnem obdobju.

IV.1.3 Domnevna nova pomoč v zvezi z obveznicami z državnim poroštvom

(60)

Ciprski organi poudarjajo, da so bile zadevne obveznice izdane leta 1985 s poroštvom države ter ponovno izdane le v letih 1992 in 1999 na podlagi zakona, ki ga je odobril parlament. Dne 9. julija 2007 je Okrožno sodišče v Lefkosii državi kot poroku odredilo plačilo dolga enemu od lastnikov obveznic. Po tej odločitvi sodišča je morala vlada povrniti zadevne zneske, vključno z obrestmi. Država ni imela nobenih nasprotnih terjatev do CKK, zato ni bilo pobota terjatev.

IV.1.4 Prenos osebja na občine

(61)

V zvezi s prenosom osebja na občine ciprski organi trdijo, da je šlo samo za 19 zaposlenih. Pokojninski prejemki za te ljudi so se že upoštevali v stroških prestrukturiranja in bi v skladu z načrtom prestrukturiranja znašali 1,4 milijona EUR. 13 občin se je strinjalo, da bo zaposlilo 15 od 19 stalnih članov osebja CKK in s tem pokrilo lastne potrebe po osebju. Po tem dogovoru Ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za finance ne bi dovolili ustvarjanja novih ali dodatnih delovnih mest v udeleženih občinah.

(62)

V skladu z zgoraj navedenim je bilo dogovorjeno, da bodo vsi redni zaposleni CKK premeščeni na enako delovno mesto in prejemali enako plačo kot prej v CKK. Zato je bilo dogovorjeno, da bodo občine, ki bodo prevzele nekdanje zaposlene CKK, plačale del plače, ki ustreza začetnemu plačnemu razredu novozaposlenega, država pa bo plačala razliko v plači. Zneski, ki jih plača država, bi se nanašali na obdobje od prenosa do konca poklicne poti vsakega zaposlenega. Ta znesek za 15 zaposlenih CKK je bil ocenjen na približno 3,4 milijona EUR. Po navedbah ciprskih organov se ta znesek ne nanaša na stroške, ki bi jih morala nositi CKK, in zato ni vključen v stroške prestrukturiranja. To je standardna praksa v podobnih okoliščinah. Ciprski organi zaključujejo, da zato ta ukrep ni selektiven in tako ne izpolnjuje enega od pogojev za obstoj državne pomoči. Vendar pa ciprski organi trdijo, da tudi če bi se štel za državno pomoč, predstavlja pomoč socialnega značaja, ki presega interese upravičenca. Za take pomoči je v smernicah navedeno, da Komisija zavzame pozitiven pristop.

IV.1.5 Učinkovitost ukrepov iz načrta prestrukturiranja

(63)

V zvezi z napovedjo iz načrta prestrukturiranja, da se bo klavniški trg po vseh treh scenarijih (optimističnem, pesimističnem in srednjem) povečal za 2 %, ciprski organi navajajo, da ta odstotek pomeni povprečno letno povečanje obsega zakolov na Cipru v obdobju 1998–2008. To je bila tudi napoved poslovodstva CKK za naslednje 5-letno obdobje. Znižanje stopnje rasti za 0,5 % bi pomenilo znižanje dobička CKK za 500 000 EUR, vendar bi bil upravičenec po obdobju prestrukturiranja še vedno dobičkonosen.

(64)	V zvezi s stroški za prenos osebja na občine ciprski organi poudarjajo, da bi bilo prenesenih samo 19 oseb, večina presežnih delavcev pa bi bila odpuščena.

(65)

Komisija v svojem Sklepu z dne 20. aprila 2011 izraža dvom glede sposobnosti CKK, da s finančnimi ustanovami sklene pogodbe o posojilu. V zvezi s tem ciprski organi trdijo, da je CKK že sklenila posojila s komercialnimi bankami, ki se odplačujejo redno in brez zamud. Ker – kot je bilo pojasnjeno zgoraj – v skladu z zadevno zakonodajo premoženje CKK ne more biti predmet običajnih izvršilnih postopkov ali postopkov zasega, so posojila, sklenjena z bankami, zavarovana z državnim poroštvom. Ciprski organi dodajajo, da se bo to spremenilo s prestrukturiranjem družbe in spremembo njenega pravnega statusa. Prihodnja posojila pod tržnimi pogoji se bodo lahko pridobila zaradi premoženja družbe, ki vključuje nepremično premoženje v vrednosti približno 7 milijonov EUR. Glede vrednosti nepremičnega premoženja CKK ciprski organi navajajo, da je to vrednost izračunal Zemljiškoknjižni in geodetski oddelek Ministrstva za notranje zadeve.

(66)

Na koncu ciprski organi ponovno poudarjajo, da so za težave CKK kriva naslednja dejstva: (a) pomanjkanje prilagodljivost glede njene strukture in delovanja, (b) visoki stroški dela in (c) visoki dolgovi. Načrt prestrukturiranja te razloge odpravlja s spremembo pravnega statusa družbe, znižanjem stroškov dela in znižanjem dolgov družbe.

IV.1.6 Učinkovitost izravnalnih ukrepov

(67)

V zvezi z izravnalnimi ukrepi ciprski organi najprej poudarjajo, da jih skrbi možnost, da bi družba Cypra dobila monopolni položaj na trgu. Po navedbah ciprskih organov je družba Cypra naslovila dopis na ciprska ministrstva za notranje zadeve, gospodarstvo in finance, v katerem je navedeno, da ima družba 71-odstotni tržni delež na trgu zakola prašičev, da so njene cene 20 % višje in da preferenca kupcev med drugim temelji na dejstvu, da ponuja meso boljše kakovosti. To je po mnenju ciprskih organov dokaz, da ima družba Cypra prevladujoč položaj in da bodo cene narasle, če CKK preneha poslovati. Ciprski organi dodajajo, da čeprav je družba Cypra napovedala, da bo v šestih mesecih vstopila na trg zakola goveda, tega še ni storila. Poleg tega ciprski organi trdijo, da družba Cypra še nima vseh potrebnih prostorskih in drugih dovoljenj, zaradi česar njen vstop v segment zakola goveda v navedenem časovnem obdobju ni verjeten. Po informacijah, ki jih imajo na voljo ciprski organi, nobena druga družba nima namena vstopiti v ta segment.

(68)

Kar zadeva vprašanje presežnih zmogljivosti, ciprski organi navajajo, da dosega presežna zmogljivost v segmentu zakola prašičev 39 % in da se je zmogljivost v tem segmentu povečala za 32 %, odkar je družba Cypra vstopila na trg leta 2006, medtem ko pri zakolu ovc/koz presežna zmogljivost dosega 51 % in se je od vstopa družbe Cypra povečala za 17 %. Po mnenju ciprskih organov iz tega izhaja, da je bila presežna zmogljivost na trgu ustvarjena z vstopom družbe Cypra. Ciprski organi zaključujejo, da bi glede na finančno stanje CKK kakršno koli omejevanje poslovanja CKK negativno vplivalo na njeno sposobnost preživetja.

IV.2 PRIPOMBE TRETJIH STRANI

IV.2.1 Pripombe pritožnika na Sklep Komisije z dne 20. aprila 2011

(69)	Pritožnik je v dopisu z dne 4. julija 2011 predložil pripombe na Sklep Komisije z dne 20. aprila 2011. Družba Cypra v svojem dopisu poudarja, da namerava Vseciprska organizacija govedorejcev ustanoviti klavnico.

(70)

V zvezi z izravnalnimi ukrepi družba Cypra navaja, da bo njena sposobnost preživetja ogrožena, če bo pomoč za prestrukturiranje odobrena, če bodo prašičerejci udeleženi v CKK in če bo poleg tega zgrajena nova klavnica družbe A&A. Razlog za to je, da se bo število zakolov prašičev, ki jih bo opravila, močno zmanjšalo. Družba Cypra spominja tudi, da je pred kratkim vložila znatne zneske v povečanje svojih zmogljivosti. Dodaja tudi, da je Ciprsko združenje prašičerejcev (ki predstavlja 100 % prašičerejcev na otoku) udeleženo v procesu prestrukturiranja. Očitno vlada temu združenju ponuja deleže v novi družbi, ki bo ustanovljena po prestrukturiranju. Po mnenju družbe Cypra je to samo po sebi v neskladju z zavezo o neuporabi agresivnih ukrepov za povečanje tržnih deležev v obdobju treh let. Kar zadeva zmogljivost, imajo tri družbe, Cypra, A&A in Trimithias, zmogljivost, ki presega 20 000 zakolov prašičev tedensko, medtem ko je zadevni obseg proizvodnje približno 14 000.

(71)

Družba Cypra trdi, da bi morali ciprski organi pred odobritvijo pomoči dokazati, da lahko CKK pridobi posojilo v višini 5 milijonov EUR. V vsakem primeru je po mnenju pritožnika najboljša rešitev zaprtje proizvodne linije za zakol prašičev. S tem ne bi prišlo do nobenega pomanjkanja na trgu, saj lahko preostala podjetja pokrijejo potrebe države. Družba Cypra tudi trdi, da obstajajo tesni odnosi med sedanjimi in nekdanjimi člani ciprske vlade in poslovodstvom CKK, kar bi, če se to nadaljuje, pomenilo nadaljnje nepošteno ravnanje v razmerju do zasebnih klavnic.

(72)

Kar zadeva terjatve države do CKK, družba Cypra trdi, da je CKK zbrala veterinarske pristojbine v višini 900 000 EU, ki niso bile vrnjene državi. Kar zadeva prenos osebja, se je država strinjala, da bo subvencionirala strošek prenosa zaposlenih s plačilom razlike med plačo novozaposlenega (na občini) in obstoječo plačo delavcev za vse zaposlene, ki bodo premeščeni. Poleg tega bo država za zaposlene, ki bodo ostali v novi družbi, subvencionirala 40 % prejšnje plače do konca njihove delovne dobe, medtem ko bo nova družba plačevala 60 %.

(73)

Družba Cypra v zvezi z lastnim prispevkom podjetja trdi, da bi moralo biti nepremično premoženje CKK prodano na prostem trgu. Družba Cypra sumi, da je vrednost zadevnega zemljišča, kot kaže najemnina, ki jo država zaračunava drugi družbi (Sigan Management Limited) na istem območju, veliko nižja, kot je navedeno v načrtu prestrukturiranja. Kar zadeva odobritev posojila v višini 512 850 EUR s strani Zveze občin, družba Cypra dvomi, da je bilo posojilo odplačano s prenosom lastništva zemljišča.

(74)

Nazadnje pritožnik predlaga, naj kakršno koli prihodnje prestrukturiranje CKK vključuje začasno oddajo linije za zakol goveda Vseciprski organizaciji govedorejcev, začasno oddajo proizvodne linije za ovce/koze kateri koli zainteresirani osebi in zaprtje linije za zakol prašičev. Ko bo Vseciprska organizacija govedorejcev ustanovila lastno klavnico, bi bilo treba klavnico CKK zapreti, vlada pa bi morala zadevno zemljišče prodati tretjim osebam.

IV.2.2 Pripombe drugih zainteresiranih strani na Sklep Komisije z dne 20. aprila 2011

(75)	Številne druge tretje osebe so predložile pripombe na Sklep Komisije z dne 20. aprila 2011.

(76)

En konkurent (Klavnice A&A) trdi, da je ravnokar prenovil svoj proizvodni obrat in da lahko trenutno zadovolji 35–40 % potreb države na področju zakola prašičev in 30 % na področju zakola ovc/koz. Družba nadalje trdi, da načrt prestrukturiranja CKK ne upošteva razvoja, kot je posodobitev proizvodne linije konkurentov CKK, kot sta A&A ali Agioi Trimithias. Zaradi tega trdi, da je položaj upravičenca veliko slabši, kot je prikazano v načrtu prestrukturiranja, tudi če se upošteva pesimistični scenarij. Poleg tega družba A&A trdi, da glede na posodobitev proizvodnih linij A&A in Agioi Trimithias ter zmogljivost teh podjetij argument ciprskih organov, da lahko družba Cypra pridobi monopolni položaj, če CKK ustavi eno od proizvodnih linij, ne zdrži. Po mnenju družbe A&A predlaganih izravnalnih ukrepov ni mogoče sprejeti. Edini kredibilni izravnalni ukrep, ki bi ga bilo mogoče sprejeti, je ta, da CKK preneha ponujati storitve zakola prašičev. Obenem bi morali vodenje CKK zaupati poslovodni ekipi s tržnimi izkušnjami, v podjetju pa bi moralo ostati samo majhno število zaposlenih za delovanje linij za zakol goveda in ovc/koz.

(77)

Stran, ki je zaprosila za zaupno obravnavo svojih stališč, je zatrdila, da CKK ustrezno izpolnjuje svoje obveznosti v skladu z direktivami EU o odpadkih. Njeni konkurenti pa zlorabljajo nezadostno izvajanje zadevnih direktiv EU in nadzor s strani lokalnih organov oblasti, s čimer pomenijo neposredno in posredno nepošteno konkurenco CKK, kar je eden od razlogov za sedanje finančno stanje družbe, saj CKK v nasprotju s konkurenti plačuje nadomestila za obdelavo odpadkov.

(78)

Ena stran, Ciprsko združenje prašičerejcev, je izrazila zaskrbljenost zaradi „agresivnosti dominantnega podjetja v segmentu zakola prašičev“, tj. družbe Cypra. Trdi, da bo družba Cypra, če CKK preneha poslovati, pridobila monopolni položaj vsaj v segmentu zakola prašičev. Poleg tega trdi, da vstop v segment zakola goveda ni verjeten. Združenje tudi opozarja, da so prašičerejci pred kratkim ustanovili podjetje, ki trenutno obvladuje 60 % proizvodnje v državi. Trenutno klavnico izbere stranka (trgovec z mesom na drobno ali na debelo). Vendar združenje opozarja, da bi lahko v prihodnosti taka družba utemeljila svojo izbiro klavnice glede na sposobnost preživetja klavnice, npr. z zahtevo ponudb za zakol njenih živali. Zato glede na tržno strukturo na Cipru sposobnosti preživetja nobene družbe ni mogoče šteti za samoumevno.

IV.3 PRIPOMBE CIPRA NA STALIŠČA TRETJIH STRANI

(79)	Ciprski organi so v dopisu z dne 8. novembra 2011 predložili pripombe na stališča tretjih strani.

(80)

V zvezi s pripombami družbe A&A ciprski organi trdijo, da načrt prestrukturiranja temelji na položaju na trgu v času njegove izdelave. V načrtu se je dejansko upoštevalo delovanje klavnic Agioi Trimithias in Cypra. Kar zadeva odprtje novega obrata družbe A&A, CKK verjame, da to ne bo znatno vplivalo na razmere na trgu. Opozorjeno je, da pripombe družbe A&A temeljijo na dejstvu, da bi imela ta družba korist od morebitnega odhoda CKK s trga. Toda če bi se to zgodilo, bi se CKK razpustila, njena sredstva pa ne bi zadoščala za kritje dolgov. V tem primeru bo država prevzela obveznosti CKK, drug zasebni subjekt pa lahko ponovno odpre klavnico. Po drugi strani daje načrt prestrukturiranja CKK priložnost, da sama pokrije svoje obveznosti, obenem pa obstaja možnost vstopa zasebnih vlagateljev. V zvezi z izravnalnimi ukrepi ciprski organi trdijo, da družba A&A ne utemeljuje svojih predlogov, ki so poleg tega samovoljni, niso ekonomsko smiselni in družbi nikakor ne bi omogočili sposobnosti preživetja. Ciprski organi nadalje trdijo, da stališča družbe A&A dajejo vtis, da načrt prestrukturiranja ni bil pazljivo oblikovan. Vendar se zdi, da družba A&A zanemarja osnovne elemente zadevne zakonodaje in samega načrta prestrukturiranja.

(81)

Kar zadeva pripombe družbe Cypra, ciprski organi trdijo, da v zvezi z nevarnostjo monopola trenutno ni jasno, ali se bodo odprle nove klavnice. V vsakem primeru bi organi dali prednost ukrepom, ki CKK omogočajo nadaljnje poslovanje in preprečujejo oblikovanje monopolov ali oligopolov. S prestrukturiranjem CKK se ta namen doseže, zlasti če bo CKK še naprej poslovala v segmentu zakola prašičev. Zdi se, da se zaskrbljenost družbe Cypra glede lastne sposobnosti preživetja nanaša bolj na ponovno odprtje klavnice družbe A&A skupaj z nadaljnjim delovanjem CKK. V zvezi z identiteto zasebnih vlagateljev ciprski organi navajajo, da so eden od možnih vlagateljev dejansko lahko člani Ciprskega združenja prašičerejcev. Vendar to ne bi pomenilo, da bi bil eden od pogojev za tako udeležbo ta, da bi se moralo število zakolov prašičev v CKK povečati ali da bi morali biti prašičerejci stranke CKK.

(82)

Ciprski organi zavračajo trditev o tesnih odnosih med nekdanjimi in sedanjimi člani vlade in CKK ter navajajo, da so take trditve neutemeljene. V zvezi z veterinarskimi pristojbinami trdijo, da se vračajo postopno. Ciprski organi kot primer navajajo, da je CKK v obdobju 2008–2011 plačala pristojbine v višini 479 000 EUR. V zvezi s prodajo nepremičnega premoženja CKK ciprski organi navajajo, da je vrednost zemljišča ocenil neodvisni cenilec (Zemljiškoknjižni in geodetski oddelek) in da so trditve družbe Cypra prav tako neutemeljene. Ciprski organi so predložili dopis Zemljiškoknjižnega in geodetskega oddelka, v katerem je utemeljena razlika v ceni med najemnino, ki jo plačuje Sigan Management Limited, in oceno vrednosti zemljišča CKK. Na koncu ciprski organi trdijo, da predlogov družbe Cypra ni mogoče sprejeti. Tudi če prestrukturiranje CKK ne bo končano, bo imela država ali likvidacijski upravitelj obveznost in pravico prodati ali oddati svoja sredstva zasebnim vlagateljem ali podjetjem.

IV.4 DODATNE INFORMACIJE, KI SO JIH PREDLOŽILI CIPRSKI ORGANI

(83)	Ciprski organi so na zahtevo Komisije zagotovili nadaljnja pojasnila in posodobljene informacije v dopisih z dne 30. marca 2012 in 26. novembra 2012. Svoja stališča so dopolnili z dodatnimi elementi 14. maja 2013.

(84)

Kar zadeva neporavnane obveznosti CKK, je Ciper predložil razčlenitev v dopisu z dne 30. marca 2012 ter še podrobneje opisal naravo teh obveznosti in njihove dejanske datume zapadlosti v dopisu z dne 26. novembra 2012. Ciprski organi so Komisijo opozorili tudi na dejstvo, da je Zakon 26(I) iz leta 2003, ki ureja strukturo, organizacijo in poslovanje centralnih klavnic, kot je CKK, ter v skladu s katerim premično in nepremično premoženje takih organizacij ne more biti predmet običajnih izvršilnih postopkov ali postopkov zasega niti katerega koli drugega postopka, ki sledi tožbi proti njim, le nadomešča Zakon 69 o klavnicah iz leta 1981, ki je v členu 22 vseboval natanko enako določbo. Ciprski organi zato pozivajo Komisijo k preučitvi, koliko navedena določba Zakona iz leta 2003 predstavlja obstoječo pomoč v skladu z zadevno Pogodbo o pristopu, in navajajo podoben primer, ki ga je preučevala Komisija (E 12/2005 – Poljska – neomejeno državno poroštvo v korist družbe Poczta Polska), v katerem je Komisija menila, da čeprav je sedanja zakonska določba, ki preprečuje, da bi šlo zadevno podjetje v stečaj, vsebovana v Zakonu iz leta 2003, v tem primeru obstaja pomoč, ker vsebina zadevne določbe izvira iz Zakona iz leta 1934.

(85)	Ciprski organi so v svojih stališčih z dne 14. maja 2013 nadalje potrdili, da zneski, poravnani v okviru prestrukturiranja, vključujejo nominalne zneske in zamudne obresti. Nadalje so potrdili, da bo CKK neporavnani dolg veterinarski službi odplačala postopno po prestrukturiranju.

(86)

Kar zadeva prenos zaposlenih na občine, so ciprski organi v dopisu z dne 30. marca 2012 navedli, da je bilo na dan dopisa osem zaposlenih že premeščenih na zahtevo občin samih, ki so potrebovale dodatno osebje, in pri čemer v prevladujočih gospodarskih razmerah Ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za finance nista bili zmožni odobriti oblikovanja novih/dodatnih delovnih mest v občinah. Načrt prestrukturiranja predvideva prenos skupno 15 zaposlenih in vsebuje določbo o pokojninskih pravicah za teh 15 zaposlenih. Predvideno je, da bodo občine navedenim zaposlenim plačale znesek, ki ustreza prvemu razredu na lestvici, kot če bi na isto delovno mesto zaposlile novo osebo, in da bo država krila razliko do dejanske plače zaposlenih. Ciprski organi so celotni znesek, potreben za kritje razlike v plači za 15 zaposlenih, ocenili na 3 342 450 EUR od dneva prenosa do upokojitve posameznega zaposlenega. V istem okviru so ciprski organi poudarili, da v skladu z Zakonom o prenehanju delovnega razmerja (N.24/1976) minimalni strošek za klavnice v zasebni lasti za odpustitev 15 zaposlenih ustreza obveznemu odpovednemu roku osmih mesecev. Po navedbah ciprskih organov zasebna klavnica ni obvezana poleg tega plačati kakršnega koli nadomestila za odpustitev delavcev, razen če obstajajo posebne kolektivne pogodbe s sindikati. Isti organi so poleg tega navedli, da ni videti, da bi imel glavni konkurent CKK sklenjeno kakršno koli kolektivno pogodbo s sindikatom.

(87)

Ciprski organi so poleg tega predložili posodobljen poslovni načrt na podlagi zadnjih dogajanj in tržnih podatkov. Zagotovili so tudi posodobljeno razčlenitev dejanskih stroškov prestrukturiranja in njihovega financiranja ter v tem okviru predložili oceno vrednosti nepremičnega premoženja CKK z dne 24. aprila 2013, ki jo je opravil Zemljiškoknjižni in geodetski oddelek Ministrstva za notranje zadeve, ki ocenjuje tržno vrednost zemljišča in zgradb, ki pripadajo CKK, na približno 8,16 milijona EUR.

(88)	Isti organi so v svojih stališčih z dne 14. maja 2013 priznali, da je treba glede na obstoječe ekonomsko okolje pridobitev novega posojila šteti za nezanesljivo.

V. OCENA POMOČI

V.1 UPORABA PRAVIL O DRŽAVNI POMOČI

(89)

CKK deluje na področju zakola živali, in sicer ovc/koz, prašičev in goveda. Člen 180 Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 (8), ki je bil v veljavi v času priglasitve pomoči za prestrukturiranje za CKK, določa, da se členi 87, 88 in 89 Pogodbe (zdaj členi 107, 108 in 109 PDEU) uporabljajo za proizvodnjo govejega in telečjega, prašičjega, ovčjega in kozjega mesa ter trgovino z njim. Zato je treba obravnavane ukrepe preučiti glede na pravila o državni pomoči.

V.2 OBSTOJ POMOČI

(90)

V skladu s členom 107(1) PDEU je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, prepovedana, kolikor prizadene trgovino med državami članicami.

(91)

Pomoč za prestrukturiranje dodeljuje država Ciper in prejemniku daje selektivno prednost, saj je dodeljena samo CKK. V skladu s sodno prakso Sodišča že samo dejstvo, da se konkurenčni položaj podjetja v primerjavi z drugimi konkurenčnimi podjetji okrepi z dodelitvijo gospodarske koristi, ki je podjetje sicer v okviru svojega običajnega poslovanja ne bi imelo, pomeni nevarnost izkrivljanja konkurence (9). CKK je aktivna na trgu, kjer se trguje med državami članicami, zato pomoč izkrivlja ali lahko izkrivlja konkurenco in vpliva na trgovino med državami članicami, ker je klavnici CKK dana prednost v primerjavi z drugimi konkurenti in se dovoljuje čezmejni prevoz živali za namen zakola. Poleg tega lahko tuji vlagatelji vlagajo v klavnice na Cipru. Zato zadevni ukrep pomeni pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.

(92)

Ta sklep poleg pomoči za prestrukturiranje obravnava tudi več drugih morebitnih pomoči, ki so morda bile ali bodo dodeljene CKK. Te pomoči so (i) stalna toleranca države do zamud pri plačilu zapadlih zneskov, (ii) posojilo Zveze občin v višini 512 850 EUR, (iii) domnevna pomoč v povezavi z obveznicami z državnim poroštvom ter (iv) prenos obstoječih zaposlenih in pokojninskih obveznosti v zvezi z njimi na občine.

V.2.1 Toleranca države do zamud pri plačilu zapadlih zneskov

(93)

Stalna toleranca države do zamud pri plačilu zapadlih zneskov bi lahko običajno spadala v okvir opredelitve državne pomoči iz člena 107(1) PDEU: ustaljena sodna praksa je, da se lahko ugodna obravnava podjetja s strani države v zvezi z izterjavo dolgov šteje za državno pomoč. V skladu s sodno prakso EU (10) lahko znižanje plačil iz naslova zadolženosti s strani države kot upnika ali njena opustitev izterjave neporavnanega dolga pomeni pomoč, če zasebni upnik v enakih ali primerljivih okoliščinah ne bi ravnal enako. V obravnavanem primeru se dejansko zdi, da je pomoč dodeljena iz državnih sredstev, saj se država odpoveduje prihodku, ki bi izhajal iz poplačila dolgov CKK. Kot je navedeno v uvodni izjavi 23 zgoraj, je CKK do 31. decembra 2011 nakopičila zapadel neplačan dolg do komisarja za posojila v višini približno 11 milijonov EUR, zapadla neplačana plačila organom socialne varnosti in davčnim organom v višini približno 8,7 milijona EUR ter veterinarske stroške v višini približno 1,3 milijona EUR. Poleg tega se zdi, da daje ukrep selektivno prednost CKK, saj je odobren posebej temu podjetju. Iste ugotovitve kot zgoraj v uvodni izjavi 91 veljajo za stanje glede izkrivljanja konkurence in vpliv na trgovino. Toleranca države do zamud pri plačilu zneskov, ki jih dolguje CKK, torej pomeni pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.

V.2.2 Posojilo v višini 512 850 EUR

(94)

V zvezi s posojilom Zveze občin v višini 512 850 EUR so ciprski organi navedli, da je bil ta znesek odobren decembra 2007. Po negativnem mnenju ciprskega komisarja za državno pomoč je CKK 15. januarja 2010 ta znesek vrnila Zvezi občin z obrestmi s prenosom zemljišča v vrednosti 580 000 EUR. Cenitev zemljišča je izvedel Zemljiškoknjižni in geodetski oddelek, ki se šteje za uradnega cenilca države.

(95)

Ciprski organi trdijo, da obresti v višini 67 150 EUR ustrezajo letni obrestni meri 6,12 %, vključno z letno kapitalizacijo. Po navedbah ciprskih organov ta obrestna mera ni nižja od tržnih obrestnih mer pri zavarovanju z nepremičnino v zadevnem obdobju. Komisija navaja, da izhodiščne obrestne mere za Ciper v referenčnem obdobju znašajo od 4,99 % (december 2007) do 1,24 % (januar 2010). V skladu s prejšnjim Obvestilom Komisije o načinu določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj (11) je treba izhodiščni meri prišteti 75 bazičnih točk za določitev zadevne referenčne mere. V skladu z novim Sporočilom Komisije o spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj (12), ki se uporablja od 1. julija 2008, je treba v povprečju prišteti 220 bazičnih točk (ki ustrezajo običajnemu zavarovanju in zadovoljivi bonitetni oceni ali visokemu zavarovanju in slabi bonitetni oceni). Obresti v višini 6,12 % letno, ki jih je plačala CKK Zvezi občin, so bile v povprečju višje kot referenčna obrestna mera, ki se je uporabljala za obdobje od decembra 2007 do januarja 2010. Zato bi lahko Komisija načeloma sprejela, da je bila, kar zadeva posojilo Zveze občin klavnici CKK v višini 512 850 EUR, kakršna koli morebitna državna pomoč vrnjena Zvezi občin.

(96)

Vendar se zgoraj navedene referenčne obrestne mere ne uporabljajo za podjetja v težavah. Kot je bilo že navedeno v uvodni izjavi 21, je Komisija v sklepu o odobritvi pomoči za reševanje CKK priznala, da je to podjetje v težavah. To so ciprski organi trdili tudi pred sprejetjem navedenega sklepa, kot dokazujejo računovodski izkazi družbe za leta od 2006 do 2009. Poleg tega tudi dejstvo, da družba julija 2007 ni izpolnila obveznosti, ki izhajajo iz njenih obveznic, in da je morala zato posredovati država Ciper kot porok (glej uvodno izjavo 60), potrjuje to ugotovitev. Zdi se, da je CKK v letu 2007 kazala običajne znake podjetja v težavah, kot so naraščajoče izgube, upadajoč promet, presežek zmogljivosti, vedno manjši denarni tok in upadajoča čista vrednost sredstev, kot je opisano v točki 11 takrat veljavnih Smernic o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (13). Tako prejšnje Obvestilo Komisije o načinu določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj kot tudi novo Sporočilo Komisije o spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj predvidevata, da se za podjetja v težavah uporablja dodatek za tveganje v višini vsaj 400 bazičnih točk. Ker je CKK že decembra 2007 izpolnila pogoje za uvrstitev med podjetja v težavah, je razlika med dejansko plačanimi obrestmi in obrestmi, ki bi jih morala plačati ob upoštevanju dodatka za tveganje v višini 400 bazičnih točk, državna pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.

V.2.3 Obveznice z državnim poroštvom

(97)

Leta 1985 je CKK izdala obveznice z državnim poroštvom, ki so bile ponovno izdane leta 1992 in 1999. Ciper je za ta namen sprejel zakon. Tako kaže, da je bila pomoč dodeljena pred vstopom Cipra v Evropsko unijo. V skladu s točko 2.1 Obvestila Komisije o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES (zdaj členov 107 in 108 PDEU) za državno pomoč v obliki poroštev (14) je pomoč v obliki poroštva dodeljena v trenutku izdaje poroštva in ne v trenutku njegove uveljavitve oziroma izvršitve plačil pod pogoji poroštva. Komisija torej priznava, da ob uveljavitvi poroštva leta 2007 ni bila dodeljena državna pomoč.

V.2.4 Pomoč v zvezi s prenosom osebja

(98)

In nazadnje, kot je navedeno v načrtu prestrukturiranja, bo del osebja prenesen na občine. Kot so pojasnili ciprski organi v dopisu z dne 20. aprila 2011, so bile pokojninske pravice zaposlenih, ki bodo premeščeni na občine, vključene v stroške prestrukturiranja in znašajo 1,4 milijona EUR. Socialni stroški, ki niso vključeni v načrt prestrukturiranja, se nanašajo na del plače zaposlenih nad ravnjo plače novozaposlenih na občini do plače, ki jo je posamezni zaposleni imel v CKK. Ta znesek je ocenjen na 3,4 milijona EUR.

(99)

Kakršen koli ukrep, ki podjetje oprošča plačil, ki so običajno vključena v njegov finančni načrt, pomeni državno pomoč. To vključuje tudi stroške v zvezi s plačo zaposlenih. Sodišče je v zvezi s tem menilo, da samo dejstvo, da je namen državnih ukrepov nadomestiti dodatne stroške, še ne pomeni, da zadevnih ukrepov ni mogoče opredeliti kot pomoč (15).

(100)

Komisija torej meni, da razlika v plači v višini 3,4 milijona EUR za zaposlene, ki se prenesejo na občine, pomeni državno pomoč v korist CKK.

V.3 ZDRUŽLJIVOST POMOČI

(101)

Prepoved državne pomoči v skladu s členom 107(1) PDEU ne izključuje, da je mogoče nekatere vrste pomoči na podlagi izjem iz odstavkov 2 in 3 navedenega člena šteti za združljive z notranjim trgom.

(102)

Pri uporabi izjem v skladu s členom 107(3)(c) PDEU lahko Komisija pomoč šteje za združljivo z notranjim trgom, če pospešuje razvoj določenih gospodarskih dejavnosti ali gospodarskih območij, kadar taka pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi. Vendar je treba opozoriti, da se lahko državna pomoč podjetju v težavah načeloma razglasi za združljivo samo v skladu s Smernicami o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (16), saj je pomoč podjetju v težavah običajno neustrezna za doseganje legitimnega cilja združljivosti, če sposobnost preživetja podjetja kot takega ostane vprašljiva.

V.3.1 Toleranca države do zamud pri plačilu zapadlih zneskov

(103)

V skladu s točkama 66 in 67 Smernic Evropske unije o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za obdobje od 2014 do 2020 (17) morajo ukrepi pomoči vsebovati spodbujevalni element. Spodbujevalni učinek nastopi, ko pomoč spremeni ravnanje podjetja tako, da se to začne ukvarjati z dodatno dejavnostjo, ki prispeva k razvoju sektorja, ki je brez pomoči ne bi opravljalo oziroma bi jo opravljalo na omejen ali drugačen način. Enostranske državne pomoči, ki so namenjene le izboljšanju finančnega položaja podjetja, ne da bi kakor koli prispevale k razvoju sektorja, spadajo med pomoči za tekoče poslovanje, ki niso združljive z notranjim trgom.

(104)

Stalna toleranca države do zamud pri plačilu zapadlih zneskov, ki jih dolguje CKK, ni bila povezana z vlaganjem, usposabljanjem, ustvarjanjem delovnih mest ali kakršnim koli prispevkom, ki bi se v zameno zahteval od upravičenca. Namen pomoči je bil le okrepitev finančnega položaja upravičenca. Komisija zato meni, da je ta pomoč pomoč za tekoče poslovanje, ki ni združljiva z notranjim trgom.

(105)

V obravnavanem primeru je treba preučiti tudi, ali se ta ukrep lahko šteje tudi za obstoječo pomoč.

(106)

V skladu s točko 4 Priloge IV.4 Pogodbe o pristopu Cipra se programi pomoči in posamezne pomoči, dodeljene za dejavnosti v zvezi s proizvodnjo, predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov, uveljavljeni v državi članici pred datumom pristopa in še vedno veljavni po tem datumu, štejejo za obstoječo pomoč v smislu člena 88(1) Pogodbe ES (zdaj člena 108(1) PDEU), če je Komisija o ukrepu pomoči obveščena v roku štirih mesecev po datumu pristopa. Seznam, ki ga je Ciper posredoval po pristopu dne 1. maja 2004 in ki ga je objavila Komisija (18), ni vseboval nobene pomoči v korist CKK. Obravnavani ukrep se torej ne more šteti za obstoječo pomoč v smislu točke 4 Priloge IV.4 Pogodbe o pristopu.

(107)

Vendar je v načrtu prestrukturiranja med drugim predvidena preobrazba CKK v družbo zasebnega prava. S to preobrazbo bo prenehal sedanji pravni status CKK, ki bo v prihodnje tudi predmet običajnega stečajnega postopka.

(108)

V načrtu prestrukturiranja je poleg tega predvideno celotno poplačilo dolgov družbe Skladu za socialno varnost in Oddelku za interni prihodek ter poravnava zapadlih dolgov do komisarja za posojila (glej uvodno izjavo 44). Poleg tega so ciprski organi potrdili, da bodo neporavnane obveznosti do veterinarske službe plačane postopno po prestrukturiranju. Trdijo, da njihova odločitev o dodelitvi pomoči za prestrukturiranje CKK predstavlja dokaz o namenu vlade, da sklene dogovor v zvezi z dolgovi CKK do vladnih oddelkov.

(109)

Ker lahko podjetje v težavah, kot je CKK, načeloma koristi združljivo državno pomoč samo na podlagi odobrenega načrta za reševanje in prestrukturiranje, se poravnava neporavnanih obveznosti torej obravnava neposredno v okviru ocene združljivosti pomoči za prestrukturiranje.

V.3.2 Posojilo v višini 512 850 EUR

(110)

Kot je bilo prikazano v uvodni izjavi 96 zgoraj, ni mogoče izključiti, da obstaja dodatni element pomoči v zvezi s posojilom Zveze občin v višini 512 850 EUR, ki ga CKK še ni odplačala. Taka dodatna pomoč ne bi bila povezana z vlaganjem, usposabljanjem, ustvarjanjem delovnih mest ali kakršnim koli prispevkom, ki bi se v zameno zahteval od upravičenca. Namen pomoči bi bil le okrepitev finančnega položaja upravičenca. Taka pomoč bi bila torej pomoč za tekoče poslovanje, ki ni združljiva z notranjim trgom. Tak dodaten element pomoči bi moral biti vseeno vrnjen Zvezi občin in bi povečal neporavnane obveznosti CKK, katerih poravnava bo obravnavana v okviru dolga, ki naj bi se poravnal kot del prestrukturiranja (glej uvodno izjavo 109 zgoraj).

V.3.3 Pomoč osebju

(111)

Komisija dosledno ugotavlja, da se lahko nadomestilo za tako imenovane nasedle stroške (tj. stroški, ki izhajajo iz zavez, sprejetih pred začetkom odpiranja trga, ki jih ni več mogoče izpolnjevati pod enakimi pogoji v konkurenčnem tržnem okolju) v določenih okoliščinah šteje za združljivo z notranjim trgom.

(112)

V tem okviru je priznala, da mora postopni prehod iz položaja zelo omejene konkurence v položaj resnične konkurence na ravni Unije potekati pod sprejemljivimi ekonomskimi pogoji. Zato je v številnih sklepih sprejela, da države članice odobrijo državno pomoč in tako prvotnega operaterja razbremenijo dela njegovih „podedovanih“ obveznosti. Komisija je v svoji praksi odločanja menila, da mora biti razbremenitev omejena na tisto, kar je nujno za izravnavo stopnje socialnih obveznosti, ki jih ima prvotni operater kot strošek, s stopnjo socialnih obveznosti, ki jih imajo konkurenti (19).

(113)

V obravnavanem primeru se šteje, da ima CKK zaradi svoje narave javne službe strukturno slabost v primerjavi s konkurenti, ker mora nositi visoke stroške dela, ki izhajajo iz obdobja pred liberalizacijo ciprskega klavniškega trga pred vstopom Cipra v EU leta 2004 (glej uvodni izjavi 35 in 36).

(114)

Ciprski organi v odgovoru z dne 30. marca 2012 trdijo, da je v skladu z Zakonom o prenehanju delovnega razmerja (N.24/1976) minimalni strošek za klavnice v zasebni lasti za odpustitev zaposlenih obvezni odpovedni rok osmih mesecev (glej uvodno izjavo 86 zgoraj). Po navedbah ciprskih organov zasebna klavnica ni obvezana poleg tega plačati kakršnega koli nadomestila za odpustitev delavcev, razen če obstajajo posebne kolektivne pogodbe s sindikati, ki pa v primeru glavnega konkurenta CKK po navedbah istih organov ne obstajajo.

(115)

Komisija torej meni, da se razlika v plači v višini 3,4 milijona EUR za zaposlene, ki se prenesejo na občine, lahko šteje za združljivo z notranjim trgom, vendar bi jo moral Ciper, ker je CKK podjetje v težavah, vključiti v zadevne stroške prestrukturiranja. Ocena združljivosti bo torej obravnavana neposredno v okviru ocene združljivosti pomoči za prestrukturiranje.

V.3.4 Pomoč za prestrukturiranje

(116)

Za ocenitev, ali se obravnavana pomoč lahko šteje za združljivo na podlagi člena 107(3)(c) PDEU, jo je treba preučiti glede na pogoje iz veljavnih Smernic o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah.

(117)

Komisija je 9. julija 2014 sprejela nove Smernice o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah (20). V skladu s točko 136 teh novih smernic bodo priglasitve, ki jih bo Komisija evidentirala pred 1. avgustom 2014, pregledane glede na merila, ki so veljala v času priglasitve.

(118)

V času priglasitve pomoči za prestrukturiranje v korist CKK (3. novembra 2010) so bile v veljavi Smernice Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (v nadaljevanju: Smernice). Obravnavano pomoč je torej treba preučiti glede na določbe iz teh zadnjih smernic.

V.3.4.1 Upravičenost upravičenca

(119)

Najprej je treba preučiti, ali je upravičenec podjetje v težavah v smislu točk 10 in 11 Smernic. Ciprski organi so že dokazali v okviru zadeve N. 60/10, da je CKK podjetje v težavah, saj so obstajali običajni znaki podjetja v težavah (kot so naraščajoče izgube, upadajoč promet, naraščajoč presežek zmogljivosti, vedno manjši denarni tok, naraščajoč dolg in upadajoča čista vrednost sredstev), in da si ne more opomoči z lastnimi sredstvi ali sredstvi, ki bi jih lahko pridobilo od lastnikov/delničarjev ali iz tržnih virov (glej uvodno izjavo 21). Od takrat se negativni trend v poslovanju CKK nadaljuje (glej uvodni izjavi 22 in 23). Zato se CKK lahko šteje za podjetje v težavah v smislu točke 11 Smernic.

(120)

Izpolnjen je tudi pogoj iz točke 12 Smernic, saj CKK ni novoustanovljena družba, ker ji bila ustanovljena leta 1981. Nazadnje, Ciprski organi so v okviru zadeve N 60/10 potrdili, da CKK ni del večje poslovne skupine.

(121)

Poglavje 5 Smernic vsebuje posebne določbe, ki se uporabljajo za pomoč za prestrukturiranje v kmetijskem sektorju. Vendar se navedeno poglavje ne nanaša na ukrepe pomoči v korist podjetij, ki predelujejo in tržijo kmetijske proizvode. Ker je CKK dejavna v predelovanju in trženju kmetijskih proizvodov, se posebne določbe Smernic, ki se uporabljajo za pomoč za prestrukturiranje v kmetijskem sektorju, zanjo ne uporabljajo.

V.3.4.2 Ponovna vzpostavitev dolgoročne sposobnosti preživetja

(122)

V skladu s točko 34 Smernic mora biti dodelitev pomoči za prestrukturiranje pogojena z izvajanjem načrta prestrukturiranja, ki ga mora v vseh primerih posameznih pomoči potrditi Komisija. V skladu s točko 35 Smernic mora biti v okviru načrta prestrukturiranja ponovno vzpostavljena dolgoročna sposobnost preživetja podjetja v razumnem časovnem okviru.

(123)

V obravnavanem primeru je Ciper dejansko odobril načrt prestrukturiranja in ga posredoval Komisiji v okviru priglasitve, predložene 3. novembra 2010. Kot zahtevajo Smernice, je načrt celovit in vključuje podrobno tržno analizo ciprskega klavniškega trga. Ciprski organi so na zahtevo Komisije 26. novembra 2012 predložili posodobitev poslovnega načrta glede finančnih napovedi in tržnih podatkov.

(124)

V prvotnem načrtu so podrobno opisane težave, s katerimi se je spopadala CKK in ki so vplivale na njeno sposobnost preživetja. Glavni razlogi so bili pomanjkanje prilagodljivosti CKK kot javnega podjetja, visoki dolgovi in stroški dela. Ukrepi prestrukturiranja, kot so opisani zgoraj v uvodnih izjavah od 43 do 45 (sprememba pravnega statusa, znižanje obveznosti družbe in zmanjšanje števila osebja), bi lahko prispevali k temu, da bi družba ponovno postala sposobna preživetja. Prvotni načrt prestrukturiranja temelji na dejanskih rezultatih za leto 2009 in za prvih osem mesecev leta 2010 ter na predpostavljeni 2-odstotni letni rasti trga. Ciprski organi trdijo, da ta odstotek pomeni povprečno letno povečanje obsega zakolov na Cipru v obdobju 1998–2008, in to je tudi napoved poslovodstva CKK za 5-letno projekcijsko obdobje iz prvotnega načrta prestrukturiranja (glej uvodno izjavo 63). Podatki in napovedi za razvoj družbe so predstavljeni do leta 2017.

(125)

Finančni rezultati, predvideni v prvotnem načrtu za vse tri scenarije (pričakovani, optimistični in pesimistični) in izpostavljeni s strani ciprskih organov, so predstavljeni v spodnjih preglednicah (zneski v tisoč EUR).

Pričakovani scenarij

Leto	2011	2012	2013	2014	2015	2016	2017
Stroški proizvodnje	3 029	3 006	3 083	3 121	3 196	3 255	3 403
Upravni stroški	451	458	466	476	485	495	504
Prihodki iz poslovanja	4 867	5 041	515	5 341	5 459	5 666	5 791
Zneski, ki ne izhajajo iz poslovanja	3 277	– 1 494	– 1 167	– 1 178	– 1 123	– 962	– 893
Presežek	4 833	275	547	660	687	958	993

Optimistični scenarij

Leto	2011	2012	2013	2014	2015	2016	2017
Stroški proizvodnje	3 369	3 343	3 429	3 470	3 555	3 620	3 686
Upravni stroški	457	463	472	481	491	500	510
Prihodki iz poslovanja	5 426	5 620	5 750	5 955	6 086	6 317	6 456
Zneski, ki ne izhajajo iz poslovanja	3 277	– 1 494	– 1 164	– 1 161	– 1 087	– 925	– 855
Presežek	5 081	604	831	979	1 091	1 417	1 577

Pesimistični scenarij

Leto	2011	2012	2013	2014	2015	2016	2017
Stroški proizvodnje	2 734	2 710	2 781	2 813	2 881	2 932	2 986
Upravni stroški	444	451	459	469	478	487	497
Prihodki iz poslovanja	4 303	4 457	4 560	4 723	4 827	5 011	5 121
Zneski, ki ne izhajajo iz poslovanja	3 277	– 1 494	– 1 279	– 1 332	– 1 322	– 1 205	– 182
Presežek	4 535	– 82	147	215	254	497	568

(126)

Vsi trije scenariji kažejo jasno znižanje stroškov proizvodnje in upravnih stroškov (ki so še vedno znašali približno 4,5 milijona EUR oziroma 1,5 milijona EUR leta 2009), kar bi CKK omogočilo ustvariti čisti dobiček od leta 2011 naprej (razen čiste izgube v višini približno 80 000 EUR leta 2012 po pesimističnem scenariju).

(127)

Toda te rezultate je treba razumeti glede na celotno finančno stanje CKK in v povezavi s pričakovanimi denarnimi tokovi. Nakopičene izgube so povzročile negativni kapital CKK v višini okoli 28,6 milijona EUR do konca leta 2009. Celo po optimističnem scenariju iz prvotnega poslovnega načrta CKK ne bi ponovno dosegla pozitivnega kapitala (še vedno napovedan negativen kapital v višini približno 3 milijonov EUR ob koncu projekcijskega obdobja leta 2017). Poleg tega so v pričakovanem scenariju še vedno napovedani negativni čisti denarni tokovi za obdobje 2012–2016. V tem okviru je treba tudi opozoriti, da do leta in vključno z letom 2012 ni načrtovan noben investicijski odhodek, nato pa je upoštevan samo v višini 200 000 EUR za leti 2013 in 2014 ter v višini 100 000 EUR za obdobje 2015–2017. Glede na napovedano raven amortizacije med 595 000 EUR leta 2011 in 346 000 EUR leta 2017 se to zdi nepreudarno po vseh treh scenarijih.

(128)

Ciprski organi so novembra 2012 na zahtevo Komisije predložili posodobljene finančne napovedi za pričakovani in pesimistični scenarij za obdobje 2013–2020. Pri obeh scenarijih so kot izhodišče uporabljeni finančno stanje, število osebja in nagrajevanje osebja, velikost trga in tržni delež CKK po stanju na dan 31. avgusta 2012. Po navedbah ciprskih organov se predpostavlja, da bo CKK ponovno pridobila tržne deleže, kot so uporabljeni v prvotnem načrtu prestrukturiranja (po zadevnem scenariju). Njihov glavni argument, s katerim utemeljujejo to predpostavko, je, da so številne stranke prenehale sodelovati s CKK, čeprav so navedle, da želijo sodelovati s CKK, ker je negotovo, da bo poslovala neprekinjeno, in ker si želijo zagotoviti ponudnika storitev za zakol svojih živali.

(129)

V posodobljenem poslovnem načrtu so naslednje napovedi:

Posodobljeni pričakovani scenarij

Leto	2013	2014	2015	2016	2017	2018	2019	2020
Stroški proizvodnje	3 058	3 151	3 070	3 117	3 192	3 248	3 305	3 363
Upravni stroški	604	470	468	478	486	496	504	514
Prihodki iz poslovanja	4 472	4 495	4 495	4 596	4 762	4 868	5 053	5 164
Zneski, ki ne izhajajo iz poslovanja	2 303	– 1 253	– 1 107	– 1 078	– 1 068	– 919	– 764	– 724
Presežek	3 568	76	305	374	432	610	867	950

Posodobljeni pesimistični scenarij

Leto	2013	2014	2015	2016	2017	2018	2019	2020
Stroški proizvodnje	2 981	3 015	2 918	2 938	2 993	3 027	3 072	3 123
Upravni stroški	604	470	468	478	486	496	504	514
Prihodki iz poslovanja	3 922	3 935	3 823	3 852	3 933	3 959	4 110	4 201
Zneski, ki ne izhajajo iz poslovanja	2 303	– 1 291	– 1 207	– 1 240	– 1 307	– 1 243	– 1 185	– 1 251
Presežek	3 095	– 386	– 315	– 340	– 389	– 334	– 168	– 194

(130)

Zaradi poznejšega začetka dobičkonosnosti je v posodobljenem poslovnem načrtu kapitalski položaj CKK še slabši, saj je po posodobljenem pričakovanem scenariju ob koncu projekcijskega obdobja (2020) še vedno napovedan negativen kapital v višini okoli 10,4 milijona EUR in za obdobje 2015–2020 ni izkazan noben pozitiven čisti denarni tok.

(131)

Komisija opozarja, da prvotni poslovni načrt temelji na predpostavljeni 2-odstotni letni rasti trga (glej uvodno izjavo 124). Toda po informacijah, ki so jih ciprski organi predložili 26. novembra 2012, je ciprski klavniški trg kazal splošni trend upadanja s stagnacijo leta 2010, 2-odstotnim skrčenjem leta 2011 in nadaljnjim skrčenjem za 3,8 % leta 2012 (glej uvodno izjavo 31). Poleg tega je družba Cypra medtem vstopila v segment zakola goveda in presežna zmogljivost na trgu se je na splošno povečala. Glede na to je presenetljivo, da ciprski organi v zvezi s posodobljenim poslovnim načrtom (predloženim novembra 2012) predpostavljajo, da bo CKK ponovno pridobila tržne deleže, kot so uporabljeni v prvotnem načrtu prestrukturiranja (glej uvodno izjavo 128 zgoraj).

(132)

Komisija torej meni, da glede na splošno slabo finančno stanje CKK (negativen kapital ob koncu projekcijskega obdobja tudi po optimističnem scenariju prvotnega poslovnega načrta; glej uvodno izjavo 127 zgoraj) in šibak denarni tok družbe, skupaj z neugodnimi razmerami na trgu, predlagani načrt prestrukturiranja družbi ne bo omogočil ponovno vzpostaviti dolgoročne sposobnosti preživetja.

V.3.4.3 Preprečevanje neupravičenega izkrivljanja konkurence

(133)

V skladu s točko 38 Smernic je treba sprejeti izravnalne ukrepe za zagotovitev, da se škodljivi učinki na pogoje poslovanja čim bolj zmanjšajo, tako da so manjši od želenih pozitivnih učinkov.

(134)

V skladu s točko 39 Smernic lahko taki ukrepi vsebujejo prenos sredstev, zmanjševanje zmogljivosti ali prisotnosti na trgu in zmanjševanje vstopnih ovir na zadevnih trgih. Taki ukrepi ne smejo povzročiti poslabšanja strukture trga, na primer tako, da bi posredno povzročili monopolen ali izrazit oligopolen položaj. V skladu s točko 40 Smernic morajo biti ukrepi sorazmerni z izkrivljajočimi učinki pomoči in zlasti z velikostjo in relativno pomembnostjo podjetja na njegovem trgu ali trgih. Treba je opozoriti, da so lahko v skladu s točko 56 Smernic pogoji za odobritev pomoči za prestrukturiranje manj strogi glede izvajanja izravnalnih ukrepov za družbo na območju, ki prejema podporo. Kot je navedeno zgoraj, je CKK dejansko na območju, ki prejema podporo v smislu člena 107(3)(c) PDEU.

(135)

Izravnalni ukrepi, predlagani v načrtu prestrukturiranja (uvodna izjava 46 Sklepa), so čisto vedenjske narave in ne pomenijo nobenega prenosa sredstev ali zmanjšanja zmogljivosti ali prisotnosti na trgu. Trditve ciprskih organov v zvezi s tem so naslednje:

(136)

V načrtu prestrukturiranja je navedeno, da je tržni delež CKK na evropskem trgu minimalen in da se je njen tržni delež na Cipru v zadnjih leti stalno zmanjševal. Razlog za to je bila huda konkurenca drugih akterjev na trgu, zlasti družbe Cypra. Zdi se, da argument glede majhnega tržnega deleža CKK na evropski ravni ni pomemben. Čeprav je čezmejni prevoz živali za namen zakola dovoljen (glej uvodno izjavo 91), se zdi, da stranke klavnic na Cipru ne uporabljajo storitev zakola zunaj Cipra. Poleg tega Komisija meni, da je tržni delež CKK na ciprskem klavniškem trgu še vedno pomemben, čeprav se je močno zmanjšal z 68 % leta 2005 na približno 31 % leta 2010 in 26,5 % leta 2012 (glej uvodne izjave od 30 do 33).

(137)

V prvotnem načrtu je bilo poleg tega navedeno, da bi prenehanje poslovanja CKK povzročilo hude motnje na trgu in težave s konkurenco. Eno je, da sezonsko povpraševanje po mesu verjetno ne bi bilo zadovoljeno zaradi zmanjšanih zmogljivosti drugih operaterjev na trgu. Nadalje, ker je bilo CKK edino podjetje, dejavno na področju zakola govedi, nobeno drugo podjetje ne bi moglo zagotoviti zadevnih storitev. Trdili so tudi, da bi imela družba Cypra navidezni monopol na trgu zakola prašičev in zelo velik delež na trgu zakola ovc/koz. In nazadnje, tudi če bi obstajali znaki, da je predviden vstop na trg, so ciprski organi opozorili, da v času priglasitve prestrukturiranja na trgu zakola goveda ni bilo dejavno nobeno drugo podjetje. Novejši podatki so pokazali, da je družba Cypra do konca leta 2012 dejansko vstopila na trg zakola goveda z dodatno dnevno klavniško zmogljivostjo 104 živali v primerjavi z obstoječo zmogljivostjo CKK, ki je bila 200 živali (glej uvodno izjavo 32).

(138)

Komisija zato ne more sprejeti argumentov, ki so jih predložili ciprski organi. Mogoče je, da bi bila CKK brez pomoči insolventna ter da bi lahko druga družba kupila njena sredstva in s tem nadaljevala poslovanje. Če bi se to zgodilo, skupna tržna zmogljivost ne bi bila zmanjšana in družba Cypra ne bi dosegla navideznega monopolnega položaja. Tudi če bi družba Cypra kupila sredstva CKK, se zdi, da obstaja visoka raven kupne moči v segmentih zakola prašičev in zakola goveda, zaradi česar bi bila vzpostavitev izrazitega oligopolnega trga in dvig cen, če že ne nemogoča, pa vsaj zelo malo verjetna. Ciprsko združenje prašičerejcev je na primer opozorilo, da so pred kratkim ustanovili družbo, ki obvladuje 60 % proizvodnje v državi. Nadalje priznavajo, da bi lahko v prihodnosti ta družba utemeljila svojo izbiro klavnice glede na sposobnost preživetja klavnice. Enako se dogaja pri govedorejcih. Njihovo združenje skupaj predstavlja 75 % proizvodnje v državi in težko si je zamišljati, kako bi lahko klavnice uveljavile zunajkonkurenčne cene.

(139)

Nadalje je jasno, da na trgu obstajajo presežne zmogljivosti. Ciprski organi to priznavajo v svojih stališčih. Odhod CKK s trga ne bi povzročil nobenega pomanjkanja v različnih klavniških segmentih.

(140)

V zvezi s predlaganimi izravnalnimi ukrepi je v načrtu navedeno, da prenos proizvodne zmogljivosti ali zmanjšanje prisotnosti na trgu v primeru CKK preprosto ni mogoče. CKK je majhna družba, ki nima druge dejavnosti razen zakola živali. Njene proizvodne linije se zelo malo razlikujejo glede na vrsto živali. Vse vrste zakola opravljajo isti zaposleni in številne storitve (npr. zaračunavanje) so skupne vsem proizvodnim linijam. Zaradi teh razlogov je v načrtu navedeno, da bi z zmanjšanjem zmogljivosti CKK preprosto postala nesposobna preživetja.

(141)

Res je, da bi zato, ker je CKK dejavna na območju, ki prejema podporo, Komisija lahko sprejela omejene izravnalne ukrepe. Vendar bi še vedno morali biti v skladu s smernicami za reševanje in prestrukturiranje ter vsebovati prenos sredstev, zmanjševanje zmogljivosti ali prisotnosti na trgu in zmanjševanje vstopnih ovir na zadevnih trgih ter voditi do zmanjšanja prisotnosti CKK na trgu v primerjavi s položajem pred prestrukturiranjem. Natančen obseg potrebnih izravnalnih ukrepov je odvisen od strukture trga in vpliva pomoči na konkurenco.

(142)

Komisija zaključuje, da ciprski organi niso predložili dokazov o preprečevanju neupravičenega izkrivljanja konkurence. Zato Komisija ugotavlja, da so izravnalni ukrepi, ki jih predlaga Ciper, nezadostni.

V.3.4.4 Pomoč, omejena na najnižji znesek: realni prispevek brez pomoči

(143)

Smernice (točka 43) določajo, da morata biti količina in intenzivnost pomoči omejeni na najmanjšo vsoto stroškov, potrebnih za prestrukturiranje, ob upoštevanju obstoječih finančnih virov podjetja, njegovih delničarjev ali poslovne skupine, v katero podjetje spada.

(144)

Točka 44 Smernic določa, da Komisija običajno šteje za ustrezne prispevke k prestrukturiranju v višini vsaj 50 % za velika podjetja (kot je CKK v obravnavanem primeru). Toda v skladu s točkama 55 in 56 Smernic so lahko pogoji za odobritev pomoči za prestrukturiranje manj strogi glede obsega prispevka upravičenca za družbo na območju, ki prejema podporo.

(145)

Po prvotnem načrtu prestrukturiranja je bil skupni strošek prestrukturiranja CKK približno 27 milijonov EUR, od česar naj bi 15 milijonov EUR odobrila država kot pomoč za prestrukturiranje, preostalih 12 milijonov EUR pa bi financirali z lastnim prispevkom CKK (prodaja nepremičnega premoženja v vrednosti 7 milijonov EUR in sklenitev novega posojila v višini 5 milijonov EUR). Po tem prvotnem načrtu prestrukturiranja bi prispevek družbe predstavljal 44,4 % skupnih stroškov prestrukturiranja (glej uvodni izjavi 25 in 26). Ciprski organi so potrdili, da bo znesek pomoči uporabljen izključno za to, da CKK poplača svoje obveznosti. Tako bo uporabljen samo za izvajanje načrta prestrukturiranja in družbi ne bo zagotovil presežnega denarja, ki bi ga lahko uporabila za dejavnosti, ki niso povezane s procesom prestrukturiranja.

(146)

Ciprski organi so v svojih stališčih z dne 14. maja 2013 navedli, da so se stroški prestrukturiranja medtem povišali na približno 29,8 milijona EUR. Poleg tega je treba, kakor je bilo prikazano v uvodni izjavi 115 zgoraj, razliko v plači v višini 3,4 milijona EUR za zaposlene, ki se prenesejo na občine, tudi vključiti v stroške prestrukturiranja, s čimer se njihov skupni znesek poviša na približno 33,2 milijona EUR. Prispevek CKK ostaja enak in bi tako predstavljal samo približno 36 % ob upoštevanju skupnih povišanih stroškov prestrukturiranja. Poleg tega so ciprski organi v istih stališčih priznali, da je treba glede na obstoječe ekonomsko okolje pridobitev predvidenega posojila šteti za nezanesljivo. Ob upoštevanju samo izkupička od prodaje zemljišča v vrednosti približno 7 milijonov EUR bi lastni prispevek CKK znašal samo 21 %, kar Komisija šteje za veliko premalo, tudi če upoštevamo dejstvo, da se upravičenec nahaja na območju, ki prejema podporo (21).

V.3.4.5 Izvedba načrta v celoti

(147)

Dodelitev pomoči za prestrukturiranje je pogojena z izvajanjem načrta prestrukturiranja. Ciprski organi so potrdili, da bi neizvajanje (v celoti ali delno) načrta prestrukturiranja s strani upravičenca v določenem časovnem okviru pripeljalo do preklica dodelitve pomoči in obveznosti poplačila že dodeljenih zneskov.

V.3.4.6 Spremljanje in letno poročilo

(148)

Ciprski organi so se zavezali, da bodo vsako leto predložili poročilo z informacijami, zahtevanimi v skladu s točko 51 Smernic.

V.3.4.7 „Enkrat in zadnjič“

(149)

V skladu s Smernicami se lahko pomoč za prestrukturiranje dodeli samo vsakih deset let.

(150)

Ciprski organi so v okviru sklepa o pomoči za reševanje potrdili, da CKK prej ni prejela nobene pomoči za reševanje ali prestrukturiranje.

V.3.5 Pomoč za reševanje

(151)

Ciprski organi so se v točki 28 Sklepa o pomoči za reševanje zavezali, da bodo Komisiji v roku šestih mesecev po odobritvi ukrepa pomoči za reševanje posredovali načrt prestrukturiranja ali načrt likvidacije ali dokazilo, da je bilo posojilo v celoti vrnjeno in/ali da je bilo poroštvo ukinjeno (22). Komisija do danes ni prejela nobenega takega obvestila od ciprskih organov.

VI. SKLEP

(152)

Komisija ugotavlja, da je glede na ugotovitve iz uvodnih izjav 132, 142 in 146 pomoč za prestrukturiranje, ki jo je priglasil Ciper 3. novembra 2010, nezdružljiva z notranjim trgom.

(153)

Komisija poziva Ciper, naj v zvezi s pomočjo za reševanje CKK v višini 1,6 milijona EUR, ki jo je Komisija odobrila s Sklepom z dne 6. maja 2010, predloži dokaz, da je bila pomoč odplačana, ali načrt likvidacije CKK v skladu s točko 27 Smernic.

(154)

Komisija odreja Cipru, naj izterja kakršno koli pomoč, ki jo je dodelil CKK v zvezi s toleranco države do zamud pri plačevanju zapadlih zneskov in v zvezi s prenosom osebja na občine, ter kakršno koli pomoč, ki še ni bila odplačana Zvezi občin v zvezi s posojilom v višini 512 850 EUR –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Državna pomoč, ki jo namerava Ciper dodeliti za prestrukturiranje centralne klavnice Kofinos (v nadaljnjem besedilu: CKK), je nezdružljiva z notranjim trgom.

Ta pomoč se zato ne izplača.

Člen 2

Ciper v dveh mesecih od uradnega obvestila o tem sklepu obvesti Komisijo o sprejetih ukrepih za uskladitev s členom 1.

Člen 3

Pomoč za CKK v višini 1,6 milijona EUR, ki jo je Komisija odobrila s Sklepom z dne 6. maja 2010, ter pomoč v zvezi s toleranco države do zamud pri plačevanju zapadlih zneskov, v zvezi s prenosom osebja na občine in v zvezi s posojilom v višini 512 850 EUR predstavlja državno pomoč, ki ni združljiva z notranjim trgom.

Člen 4

1. Ciper mora od upravičenca, CKK, izterjati pomoč iz člena 3.

2. Znesku, ki ga je treba vrniti, se prištejejo obresti za obdobje od datuma, ko je bil dan na voljo upravičencu, do datuma njegovega dejanskega vračila.

3. Obresti se izračunajo z obrestnoobrestnim računom v skladu s poglavjem V Uredbe Komisije (ES) št. 794/2004 (23) in Uredbo Komisije (ES) št. 271/2008 (24) o spremembi Uredbe (ES) št. 794/2004.

4. Ciper na dan sprejetja tega sklepa ustavi vsa neizvedena izplačila pomoči iz člena 3.

Člen 5

1. Vračilo pomoči iz člena 3 se izvede takoj in učinkovito.

2. Ciper zagotovi, da se ta sklep izvede v štirih mesecih od priglasitve tega sklepa.

Člen 6

1. Ciper v dveh mesecih od priglasitve tega sklepa Komisiji predloži naslednje informacije:

(a)	skupni znesek (glavnica in obresti pri vračilu), ki ga je treba izterjati od upravičenca;

(b)	podroben opis že sprejetih ali načrtovanih ukrepov za uskladitev s tem sklepom;

(c)	dokumente, ki dokazujejo, da se je od upravičenca zahtevalo vračilo pomoči.

2. Ciper obvešča Komisijo o napredku glede nacionalnih ukrepov, sprejetih za izvajanje tega sklepa, dokler se vračanje pomoči iz člena 3 ne konča. Na zahtevo Komisije takoj predloži informacije o že sprejetih in načrtovanih ukrepih za uskladitev s tem sklepom. Prav tako zagotovi podrobne informacije o zneskih pomoči in obrestih pri vračilu, ki jih je upravičenec že vrnil.

Člen 7

Ta sklep je naslovljen na Republiko Ciper.

V Bruslju, 16. januarja 2015

Za Komisijo

Phil HOGAN

Član Komisije

(1) UL C 165, 7.6.2011, str. 12.

(2) Sklep Komisije z dne 6. maja 2010 o državni pomoči N 60/10 (UL C 233, 28.8.2010, str. 2).

(3) Glej opombo 1.

(4) Uradni list, Priloga I(I), št. 3679, 31. januar 2003.

(5) Izračunan kot število glav velike živine v smislu člena 4(A) Direktive Sveta 64/433/EGS z dne 26. junija 1964 o zdravstvenih pogojih za proizvodnjo in trženje svežega mesa (UL 121, 29.7.1964, str. 1977/64).

(6) UL L 124, 20.5.2003, str. 36.

(7) Izračunano kot število glav velike živine v skladu s členom 4(A) Direktive 64/433/EGS.

Vir: Veterinarski oddelek, Ministrstvo za kmetijstvo, naravne vire in okolje

(8) Uredba Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (UL L 299, 16.11.2007, str. 1).

(9) Sodba Sodišča z dne 17. septembra 1980 v zadevi C-730/79, Philip Morris Holland BV proti Komisiji Evropskih skupnosti, Recueil 1980, str. 2671, točka 11.

(10) Glej na primer sodbo Sodišča prve stopnje v zadevi HAMSA proti Komisiji, 152/99, Recueil 2001, str. II-3049, točka 156 in naslednje.

(11) UL C 273, 9.9.1997, str. 3.

(12) UL C 14, 19.1.2008, str. 6.

(13) UL C 244, 1.10.2004, str. 2.

(14) UL C 155, 20.6.2008, str. 10.

(15) Zadeva 30/59, Gezamenlijke Steenkolenmijnen in Limburg proti Visoki oblasti, Recueil 1961, str. 3, točki 29 in 30, Zadeva C-251/97, Francija proti Komisiji, Recueil 1999, str. I-6639, točke 40, 46 in 47 ter združene zadeve C-71/09 P, C-73/09 P in C-76/09 P, Comitato Venezia vuole vivere proti Komisiji, Zodl. 2011, str. I-4727, točke od 90 do 96.

(16) Smernice o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah iz leta 2004 se uporabljajo, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 117 in 118 spodaj.

(17) UL C 204, 1.7.2014, str. 1.

(18) Sporočilo Komisije – Državna pomoč – objava obstoječih ukrepov državne pomoči v novih državah članicah na področju kmetijstva (UL C 147, 17.6.2005, str. 2).

(19) Odločba Komisije 2008/204/ES z dne 10. oktobra 2007 o državni pomoči Francije v zvezi z reformo financiranja pokojnin državnih uslužbencev, zaposlenih pri La Poste (UL L 63, 7.3.2008, str. 16).

(20) UL C 249, 31.7.2014, str. 1.

(21) Če bi obstajal dodaten element pomoči v zvezi s posojilom Zveze občin (glej uvodno izjavo 112), ki bi ga morali dodati stroškom prestrukturiranja, bi lastni prispevek CKK predstavljal še manjši delež.

(22) Opomba št. 1 zgoraj.

(23) Uredba Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (EU) 2015/1589 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 140, 30.4.2004, str. 1).

(24) Uredba Komisije (ES) št. 271/2008 z dne 30. januarja 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 794/2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (UL L 82, 25.3.2008, str. 1).

23.4.2016

Uradni list Evropske unije

L 108/61

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2016/645

z dne 22. aprila 2016

o nekaterih zaščitnih ukrepih proti vozličastemu dermatitisu v Bolgariji

(notificirano pod dokumentarno številko C(2016) 3261)

(Besedilo v bolgarskem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 89/662/EGS z dne 11. decembra 1989 o veterinarskih pregledih v trgovini znotraj Skupnosti glede na vzpostavitev notranjega trga (1) in zlasti člena 9(4) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih in zootehničnih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Skupnosti z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi (2), in zlasti člena 10(4) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 92/119/EGS z dne 17. decembra 1992 o splošnih ukrepih Skupnosti za nadzor nad določenimi živalskimi boleznimi in o posebnih ukrepih v primeru vezikularne bolezni prašičev (3) in zlasti člena 14(2) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2002/99/ES z dne 16. decembra 2002 o predpisih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo proizvodnjo, predelavo, distribucijo in uvoz proizvodov živalskega izvora, namenjenih prehrani ljudi (4), in zlasti člena 4(3) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Vozličasti dermatitis je predvsem virusna bolezen goveda, ki se prenaša z vektorji, zanjo pa so značilne velike izgube pri dovzetnih živalih in se lahko zelo hitro širi predvsem s premiki dovzetnih živih živali in iz njih pridobljenih proizvodov ter trgovino z njimi. Vozličasti dermatitis ni bolezen, ki bi bila nevarna za javno zdravje, saj se virus ne prenaša na ljudi.

(2)

Direktiva 92/119/EGS določa splošne ukrepe za nadzor nekaterih živalskih bolezni, vključno z vozličastim dermatitisom. Ti vključujejo ukrepe, ki jih je treba sprejeti v primeru suma in potrditve vozličastega dermatitisa na gospodarstvu. Ukrepi, ki jih je treba sprejeti, zajemajo vzpostavitev okuženih in ogroženih območij okoli območij izbruhov in druge dodatne ukrepe za obvladovanje širjenja bolezni. Navedeni ukrepi določajo tudi cepljenje v izrednih razmerah v primeru izbruha vozličastega dermatitisa.

(3)	Člen 14(2) Direktive 92/119/EGS določa, da če je v dani regiji zadevna epizootija izjemno resna, se vsi dodatni ukrepi zadevnih držav članic sprejmejo po postopku komitologije.

(4)

Bolgarija je 12. aprila 2016 Komisijo obvestila o sumu vozličastega dermatitisa na dveh govedorejskih gospodarstvih v vaseh Voden in Chernogorovo v občini Dimitrovgrad v regiji Haskovo v osrednjo-južnem delu Bolgarije, približno 80 km od meja s sosednjimi državami. Bolgarija je 13. aprila 2016 sporočila potrditev dveh izbruhov vozličastega dermatitisa in dodatni sum vozličastega dermatitisa v sosednji občini Vodenicharovo v regiji Stara Zagora. Bolgarija je 15. aprila 2016 potrdila dodatne izbruhe v vasi Bialo Pole v regiji Stara Zagora ter v vaseh Radievo in Marijno v regiji Haskovo.

(5)

Bolgarija je sprejela ukrepe, ki jih določa Direktiva 92/119/EGS, zlasti vzpostavitev okuženih in ogroženih območij okoli območij izbruhov v skladu s členom 10 navedene direktive, in je poleg tega omejila premike dovzetnih živali z obeh prizadetih regij in kot previdnostni ukrep tudi iz sosednjih regij Burgas, Yambol, Sliven, Kardzhali, Plovdiv, Pazardjik, Smolyan, Blagoevgrad, Kjustendil in Pernik, okraja Sofija in mestne občine Sofija. Nadzor je okrepljen po celotni državi.

(6)

Zaradi tveganja, da se virus vozličastega dermatitisa razširi na druga območja Bolgarije in v druge države članice, zlasti s trgovino z živim govedom in njihovim zarodnim materialom, bi bilo treba nadzirati premike nekaterih divjih prežvekovalcev ter dajanje na trg nekaterih proizvodov, pridobljenih iz goveda.

(7)	V tem sklepu bi bilo treba uporabljati opredelitve iz člena 2 Direktive 92/119/EGS, člena 2 Direktive Sveta 64/432/EGS (5) in člena 2 Direktive Sveta 92/65/EGS (6). Kljub temu je treba v tem sklepu določiti nekatere posebne opredelitve.

(8)

Razmejiti je treba del ozemlja Bolgarije, ki se šteje za prostega vozličastega dermatitisa in za katerega ne veljajo omejitve iz Direktive Sveta 92/119/EGS in iz tega sklepa. Zato je treba ob upoštevanju stopnje tveganja za širjenje vozličastega dermatitisa v Prilogi k temu sklepu razmejiti območje z omejitvami. Geografske meje navedenega območja z omejitvami bi morale temeljiti na tveganju in rezultatih ugotavljanja morebitnih stikov z okuženim gospodarstvom, morebitni vlogi vektorjev in možnosti izvajanja zadostnega nadzora nad premiki živali dovzetnih vrst in proizvodov, pridobljenih iz navedenih živali. Območje z omejitvami bi moralo vključevati vsa okužena in ogrožena območja, vzpostavljena v skladu z Direktivo 92/119/EGS. Na podlagi informacij, ki jih je predložila Bolgarija, bi bilo treba v Prilogi k temu sklepu celotno ozemlje regij Haskovo in Stara Zagora v Bolgariji razmejiti kot območje z omejitvami.

(9)

Prav tako je treba določiti nekatere omejitve glede odpreme živali dovzetnih vrst in njihovega zarodnega materiala z območja z omejitvami iz Priloge k temu sklepu ter tudi omejitve glede dajanja na trg nekaterih proizvodov živalskega izvora in živalskih stranskih proizvodov z navedenega območja z omejitvami.

(10)

Pri različnih proizvodih je stopnja tveganja za širjenje vozličastega dermatitisa različna. Kot je navedeno v znanstvenem mnenju Evropske agencije za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: EFSA) o vozličastem dermatitisu (7), je tveganje v smislu izpostavljenosti in posledic višje pri premikih živega goveda, semena goveda in surove kože z dlako ali brez dlake z okuženega goveda kakor pri premikih drugih proizvodov, kot so mleko in mlečni izdelki, obdelane kože z dlako ali brez dlake ali sveže meso, mesni pripravki in mesni izdelki, ki so pridobljeni iz goveda, saj ni na voljo znanstvenih ali eksperimentalnih dokazov o njihovi vlogi pri prenašanju bolezni. Zato bi morali biti ukrepi iz tega sklepa uravnoteženi in sorazmerni s tveganji.

(11)

Premike živega goveda z območja z omejitvami v Bolgariji iz Priloge k temu sklepu bi bilo treba prepovedati, da se prepreči širjenje vozličastega dermatitisa. Glede na znanstveno mnenje agencije EFSA o vozličastem dermatitisu in Mednarodno organizacijo za zdravje živali (OIE) imajo prostoživeče živalske vrste, tj. nekateri eksotični divji prežvekovalci, morebitno vlogo pri prenosu vozličastega dermatitisa, zlasti v Afriki, kjer je bolezen endemična. Zato bi se morali nekateri preventivni ukrepi uporabljati tudi za divje prežvekovalce. Če v zakonodaji Unije ni natančnejših pravil, bi se morali v ta namen uporabljati ustrezni mednarodni standardi za take premike iz Zoosanitarnega kodeksa za kopenske živali Mednarodne organizacije za zdravje živali (OIE) (v nadaljnjem besedilu: Zoosanitarni kodeks za kopenske živali OIE) (8).

(12)

Ker je Bolgarija zaprosila za izjemo od prepovedi odpreme goveda za takojšnji zakol z gospodarstev na območju z omejitvami zunaj okuženih in ogroženih območij ter je takšna izjema določena v členu 11.11.5 Zoosanitarnega kodeksa za kopenske živali OIE, je pod določenimi pogoji primerno dovoliti odpremo takih pošiljk.

(13)

Podobno ni mogoče izključiti prenašanja vozličastega dermatitisa s semenom in zarodki goveda. Zato bi bilo treba za navedene proizvode določiti nekatere zaščitne ukrepe. V odsotnosti standardov Unije bi bilo treba v ta namen uporabiti znanstveno mnenje agencije EFSA o vozličastem dermatitisu in ustrezna priporočila iz Zoosanitarnega kodeksa za kopenske žival OIE.

(14)

Glede na znanstveno mnenje agencije EFSA o vozličastem dermatitisu je bil prenos virusa vozličastega dermatitisa s semenom, naravnim pripustom ali umetno osemenitvijo eksperimentalno dokazan, virus vozličastega dermatitisa pa je bil izoliran iz semena eksperimentalno okuženih bikov. Odvzem in uporabo semena goveda, ki izvira iz območja z omejitvami, bi bilo zato treba prepovedati.

(15)

V skladu s členom 4.7.14 Zoosanitarnega kodeksa za kopenske živali OIE je vozličasti dermatitis v skladu s priročnikom Mednarodnega združenja za prenos zarodkov razvrščen v kategorijo 4 bolezni ali patogenov, „za katere so bile izvedene ali še potekajo študije, ki kažejo, da še ni mogoče ugotoviti, kakšna je stopnja tveganja za prenos bolezni, ali da tveganje prenosa bolezni z zarodki morda ni zanemarljivo, tudi če se z zarodki vse od njihovega pridobivanja do prenosa pravilno ravna v skladu z navedenim priročnikom“. Zato bi bilo treba pridobivanje in uporabo zarodkov goveda, ki izvirajo iz območja z omejitvami, prepovedati.

(16)

Na voljo ni nobenih znanstvenih ali eksperimentalnih dokazov, ki bi kazali na to, da se virus vozličastega dermatitisa na živali dovzetnih vrst prenaša s svežim mesom, mesnimi pripravki ali mesnimi izdelki. Čeprav je v znanstvenem mnenju agencije EFSA o vozličastem dermatitisu navedeno, da lahko virus vozličastega dermatitisa v mesu preživi neopredeljeno časovno obdobje, bi se z obstoječo prepovedjo krmljenja prežvekovalcev z beljakovinami prežvekovalcev na ravni Unije izključila malo verjetna možnost oralnega prenosa virusa vozličastega dermatitisa. Da bi preprečili vsako tveganje širjenja vozličastega dermatitisa, bi bilo treba dajanje na trg svežega mesa, mesnih pripravkov in mesnih izdelkov iz goveda, ki izvira iz območja z omejitvami iz Priloge k temu sklepu, dovoliti le, če je bilo sveže meso pridobljeno iz goveda, ki se redi na gospodarstvih, prostih bolezni, na območju z omejitvami zunaj vzpostavljenih okuženih in ogroženih območij. Tako meso bi se moralo dati na trg samo na ozemlju Bolgarije.

(17)

Poleg tega bi bilo treba pod nekaterimi pogoji dovoliti odpremo pošiljk svežega mesa, pridobljenega iz živali, ki so bile rejene in zaklane zunaj območja z omejitvami, ter mesnih pripravkov in mesnih izdelkov, kakor so opredeljeni v točki 7.1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (9), ter obdelanih želodcev, mehurjev in črev, kakor so opredeljeni v točki 7.9 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004, ki so bili obdelani z eno od obdelav iz dela 4 Priloge II k Odločbi Komisije 2007/777/ES (10) ter so proizvedeni iz takega svežega mesa in predelani v obratih, ki se nahajajo na območju z omejitvami zunaj okuženih in ogroženih območij.

(18)	Kolostrum, mleko in mlečni izdelki, ki se uporabljajo kot krma za živali, imajo lahko pomembno vlogo pri širjenju vozličastega dermatitisa, zlasti če kolostrum, mleko in mlečni izdelki niso bili zadostno toplotno obdelani ali zakisani, da se virus vozličastega dermatitisa inaktivira.

(19)

V svojem znanstvenem mnenju o tveganjih za zdravje živali pri krmljenju živali z mlečnimi izdelki, pripravljenimi za uporabo brez nadaljnje obdelave (11), je EFSA natančneje določila nekatere metode, ki lahko ublažijo tveganje za širjenje vozličastega dermatitisa z mlekom in mlečnimi proizvodi. Zato bi bilo treba pod nekaterimi pogoji dovoliti dajanje na trg in odpremo pošiljk mleka in mlečnih izdelkov za prehrano ljudi, proizvedenih iz živali, rejenih na območju z omejitvami.

(20)

Uredba Komisije (EU) št. 142/2011 (12) določa izvedbena pravila za Uredbo (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (13), vključno z zahtevami za varno predelavo živalskih stranskih proizvodov in iz njih pridobljenih proizvodov. Za preprečitev širjenja vozličastega dermatitisa bi bilo treba prepovedati dajanje na trg nepredelanih živalskih stranskih proizvodov. Sklicevanje na predelane živalske stranske proizvode v tem sklepu bi bilo treba razumeti kot sklicevanje na standarde za zdravje živali iz Uredbe (EU) št. 142/2011.

(21)

Člen 19 Direktive 92/119/EGS določa možnost cepljenja proti vozličastemu dermatitisu v primeru izbruha navedene bolezni. Bolgarija ni izključila možnosti izvedbe cepljenja proti vozličastemu dermatitisu v izrednih razmerah. Tveganje širjenja navedene bolezni s cepljenih živali in njihovih proizvodov je drugačno kot pri necepljenih živalih in morebitnih živalih v inkubacijski dobi. Zato je nujno, da se določijo pogoji za premike cepljenega goveda in za dajanje na trg proizvodov, pridobljenih iz takih živali.

(22)

Znanstveno poznavanje vozličastega dermatitisa je pomanjkljivo. Cepljeno govedo je sicer zaščiteno pred kliničnimi znaki navedene bolezni, ne pa nujno tudi pred okužbo, prav tako se tudi pri vseh cepljenih živalih ne razvije zaščitna imunost. Zato bi moralo biti dovoljeno take živali najmanj 28 dni po cepljenju poslati neposredno v takojšen zakol v klavnice na ozemlju Bolgarije.

(23)

Zaradi tega lahko sveže meso in mesni pripravki iz tega mesa ter mesni izdelki, obdelani po postopku splošne obdelave, pomenijo nezanemarljivo tveganje za širjenje vozličastega dermatitisa. Zato je upravičeno, da se omeji dajanje na trg svežega mesa goveda in dovzetnih vrst prostoživečih kopitarjev ter mesnih pripravkov in mesnih izdelkov iz takega mesa na ozemlje Bolgarije pod pogojem, da sta na takšnem svežem mesu, mesnih pripravkih in mesnih izdelkih nameščeni posebna oznaka, ki ni ovalna in je ni mogoče zamenjati z oznako zdravstvene ustreznosti za sveže meso, kakor je določena v poglavju III oddelka I Priloge I k Uredbi (ES) št. 854/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (14), ter identifikacijska oznaka za mesne pripravke in mesne izdelke, ki so sestavljeni iz govejega mesa ali ga vsebujejo, kot je določeno v oddelku I Priloge II k Uredbi (ES) št. 853/2004.

(24)

Posebna obdelava mesnih izdelkov v hermetično zaprtih posodah do vrednosti Fo tri ali več ter obdelava mleka in mlečnih izdelkov, opisana v točkah 1.1 do 1.5 dela A Priloge IX k Direktivi Sveta 2003/85/ES (15), ustrezno inaktivirata virus vozličastega dermatitisa v takih proizvodih, namenjenih za prehrano ljudi, zato bi moralo biti take mesne izdelke ter tako mleko in mlečne izdelke dovoljeno dajati na trg na celotnem ozemlju Bolgarije in v drugih državah članicah ter za izvoz v tretje države.

(25)	Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

Ta sklep določa zaščitne ukrepe v zvezi z izbruhom vozličastega dermatitisa v Bolgariji in dodatne ukrepe, ki jih morajo zadevne države članice sprejeti v skladu z Direktivo 92/119/EGS.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej direktivi se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 2 direktiv 64/432/EGS, 92/65/EGS in 92/119/EGS.

Poleg tega se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)	„govedo“ pomeni kopitarje vrst Bos taurus, Bos indicus, Bison bison in Bubalus bubalis;

(b)	„območje z omejitvami“ pomeni del ozemlja države članice, ki je naveden v Prilogi k temu sklepu in ki vključuje območje, na katerem je bil potrjen vozličasti dermatitis, ter vsa okužena in ogrožena območja, vzpostavljena v skladu s členom 10 Direktive 92/119/EGS;

(c)	„divji prežvekovalci v ujetništvu“ pomenijo živali podreda Ruminantia iz reda Artiodactyla s fenotipom, na katerega človeška selekcija sicer bistveno ne vpliva, vendar živijo pod neposrednim človeškim nadzorom, vključno z živalmi v živalskih vrtovih;

(d)	„divji prežvekovalci“ pomenijo živali podreda Ruminantia iz reda Artiodactyla s fenotipom, na katerega človeška selekcija ne vpliva in živijo neodvisno od neposrednega človeškega nadzora;

(e)	„mesni izdelki“ pomenijo mesne izdelke, kakor so določeni v točki 7.1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004, ter obdelane želodce, mehurja in čreva, kakor so določeni v točki 7.9 navedene priloge, ki so bili obdelani z eno od obdelav iz dela 4 Priloge II k Odločbi 2007/777/ES.

Člen 3

Prepoved premikanja in odpreme nekaterih živali, njihovega semena in zarodkov ter dajanja na trg nekaterih proizvodov živalskega izvora in živalskih stranskih proizvodov

1. Bolgarija prepove odpremo naslednjih proizvodov z območja z omejitvami v druge dele Bolgarije, druge države članice in tretje države:

(a)	goveda in divjih prežvekovalcev v ujetništvu;

(b)	semena, jajčnih celic in zarodkov goveda.

2. Bolgarija prepove dajanje na trg zunaj območja z omejitvami in odpremo v druge države članice in tretje države naslednjih proizvodov, pridobljenih iz goveda in divjih prežvekovalcev, rejenih ali ulovljenih na območju z omejitvami:

(a)	svežega mesa, mesnih pripravkov in mesnih izdelkov iz takega svežega mesa;

(b)	kolostruma in mleka goveda ter mlečnih izdelkov iz mleka goveda;

(c)	svežih kož z dlako ali brez dlake, razen tistih, ki spadajo pod opredelitev pojmov v točkah 28 in 29 Priloge I k Uredbi (EU) št. 142/2011;

(d)	nepredelanih živalskih stranskih proizvodov, razen če so pod uradnim nadzorom pristojnega organa namenjeni in usmerjeni za odstranitev ali predelavo v odobrenem obratu na ozemlju Bolgarije v skladu z Uredbo (ES) št. 1069/2009.

Člen 4

Odstopanje od prepovedi odpreme goveda in divjih prežvekovalcev v ujetništvu za takojšnji zakol ter odpreme svežega mesa, mesnih pripravkov in mesnih izdelkov, pridobljenih iz teh živali

1. Z odstopanjem od prepovedi iz člena 3(1)(a) lahko pristojni organ odobri odpremo goveda in divjih prežvekovalcev v ujetništvu z gospodarstev na območju z omejitvami v klavnico v enem od drugih delov Bolgarije, pod pogojem, da:

(a)	so živali od rojstva ali zadnjih 28 dni bivale na gospodarstvu, na katerem v navedenem obdobju ni bil uradno prijavljen noben primer vozličastega dermatitisa;

(b)	so bile živali klinično pregledane pri natovarjanju in niso kazale nobenih kliničnih znakov vozličastega dermatitisa;

(c)	so živali neposredno prepeljane za takojšnji zakol, brez ustavljanja ali raztovarjanja;

(d)	je klavnico za ta namen imenoval pristojni organ;

(e)	pristojni organ za odpremo mora pristojni organ za klavnico vnaprej obvestiti o predvideni odpremi živali, ta pa pristojni organ za odpremo obvesti o njihovem prihodu;

(f)	živali so po prihodu v klavnico nastanjene in zaklane ločeno od drugih živali, in sicer v manj kot 36 urah;

(g)

živali, ki se bodo premikale:

(i)

niso bile cepljene proti vozličastemu dermatitisu in so bile rejene na gospodarstvih:

—	kjer se cepljenje ni izvajalo in ki se nahajajo zunaj okuženih in ogroženih območij, ali

—	kjer se je cepljenje izvajalo in ki se nahajajo zunaj okuženih in ogroženih območij, od cepljenja črede pa je preteklo vsaj 7 dni, ali

—	ki se nahajajo na ogroženem območju, ki se vzdržuje že več kot 30 dni zaradi pojavov novih primerov bolezni, kot je določeno v členu 13 Direktive 92/119/EGS, ali

(ii)	so bile cepljene proti vozličastemu dermatitisu vsaj 28 dni pred dnevom premika in prihajajo z gospodarstva, na katerem so bile vse dovzetne živali cepljene vsaj 28 dni pred predvidenim dnevom premika.

2. Kakršna koli odprema goveda in divjih prežvekovalcev v ujetništvu v skladu z odstavkom 1 se izvede samo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	prevozno sredstvo je bilo pred natovarjanjem takih živali in po njem ustrezno očiščeno in razkuženo v skladu s členom 9;

(b)	pred in med prevozom se živali zaščitijo pred napadom vektorskih insektov.

3. Pristojni organ zagotovi, da se sveže meso, mesni pripravki in mesni izdelki, pridobljeni iz živali, opisanih v odstavku 1 tega člena, dajejo na trg v skladu z zahtevami iz člena 5 oziroma 6.

Člen 5

Odstopanje od prepovedi dajanja na trg svežega mesa in mesnih pripravkov iz goveda in divjih prežvekovalcev

1. Z odstopanjem od prepovedi iz člena 3(2)(a) in (c) lahko pristojni organ odobri dajanje na trg v Bolgariji zunaj območja z omejitvami svežega mesa, razen drobovine z izjemo jeter, in mesnih pripravkov iz tega mesa ter svežih kož z dlako ali brez dlake, pridobljenih iz goveda in divjih prežvekovalcev:

(a)	ki so se redili na gospodarstvih na območju z omejitvami, za katera niso veljale omejitve v skladu z Direktivo 92/119/EGS; ali

(b)	ki so bili zaklani ali ulovljeni pred 13. aprilom 2016; ali

(c)	ki so opisani v členu 4(1).

2. Pristojni organ odobri odpremo pošiljk svežega mesa, pridobljenega iz goveda, rejenega in zaklanega zunaj območja z omejitvami, in mesnih pripravkov, proizvedenih iz takega svežega mesa, v druge države članice ali tretje države samo pod pogojem, da so bili taki meso in mesni pripravki proizvedeni, skladiščeni in da se je z njimi ravnalo tako, da niso prišli v stik z mesom in mesnimi pripravki, ki niso odobreni za odpošiljanje v druge države članice v skladu s členom 3(2)(a), ter da pošiljke v druge države članice spremlja uradno zdravstveno spričevalo v skladu z vzorcem iz Priloge k Uredbi Komisije (ES) št. 599/2004 (16), katerega del II se dopolni z naslednjim potrdilom:

„Sveže meso ali mesni pripravki v skladu z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2016/645 z dne 22. aprila 2016 o nekaterih zaščitnih ukrepih proti vozličastemu dermatitisu v Bolgariji.“

Člen 6

Odstopanje od prepovedi dajanja na trg mesnih izdelkov, ki so sestavljeni iz mesa goveda ali divjih prežvekovalcev ali ki tako meso vsebujejo

1. Z odstopanjem od prepovedi iz člena 3(2)(a) lahko pristojni organ odobri dajanje na trg mesnih izdelkov, proizvedenih na območju z omejitvami, iz svežega mesa goveda in divjih prežvekovalcev:

(a)	ki so se redili na gospodarstvih na območju z omejitvami, za katera ne veljajo omejitve v skladu z Direktivo 92/119/EGS;

(b)	ki so bili zaklani ali ulovljeni pred 13. aprilom 2016; ali

(c)	ki so opisani v členu 4(1); ali

(d)	ki so bili rejeni in zaklani zunaj območja z omejitvami.

2. Pristojni organ odobri dajanje na trg mesnih izdelkov iz odstavka 1, ki izpolnjujejo pogoje iz točke (a), (b) ali (c) navedenega odstavka, samo na ozemlju Bolgarije, če so bili mesni izdelki obdelani po postopku splošne obdelave, ki zagotavlja, da zarezana površina mesnega izdelka nima več značilnosti svežega mesa.

Pristojni organ zagotovi, da se mesni izdelki iz prvega pododstavka ne odpremljajo v druge države članice ali tretje države.

3. Pristojni organ odobri odpremo pošiljk mesnih izdelkov, proizvedenih iz svežega mesa živali iz odstavka 1(a), (b) in (c), v druge države članice ali tretje države samo, če so bili mesni izdelki obdelani po postopku posebne obdelave, določenem v točki B dela 4 Priloge II k Odločbi 2007/777/ES, v hermetično zaprtih posodah do vrednosti Fo tri ali več ter pošiljke v druge države članice spremlja uradno zdravstveno spričevalo v skladu z vzorcem iz Priloge k Uredbi (ES) št. 599/2004, katerega del II se dopolni z naslednjim potrdilom:

„Mesni izdelki v skladu z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2016/645 z dne 22. aprila 2016 o nekaterih zaščitnih ukrepih proti vozličastemu dermatitisu v Bolgariji.“

4. Pristojni organ odobri odpremo pošiljk mesnih izdelkov, proizvedenih iz svežega mesa živali iz odstavka 1(d), v druge države članice ali tretje države samo, če so bili mesni izdelki obdelani vsaj po postopku splošne obdelave, določenem v točki A dela 4 Priloge II k Odločbi 2007/777/ES, ki zagotavlja, da zarezana površina mesnega izdelka nima več značilnosti svežega mesa, in pošiljke v druge države članice spremlja uradno zdravstveno spričevalo v skladu z vzorcem iz Priloge k Uredbi (ES) št. 599/2004, katerega del II se dopolni z naslednjim potrdilom:

„Mesni izdelki v skladu z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2016/645 z dne 22. aprila 2016 o nekaterih zaščitnih ukrepih proti vozličastemu dermatitisu v Bolgariji.“

Člen 7

Odstopanje od prepovedi odpreme in dajanja na trg mleka in mlečnih izdelkov

1. Z odstopanjem od prepovedi iz člena 3(2)(b) lahko pristojni organ odobri dajanje na trg mleka, namenjenega za prehrano ljudi, ki je pridobljeno iz goveda, ki se redi na gospodarstvih na območju z omejitvami, ter mlečnih izdelkov iz tega mleka, če so bili mleko in mlečni izdelki obdelani po postopku, opisanem v točkah 1.1 do 1.5 dela A Priloge IX k Direktivi 2003/85/ES.

2. Pristojni organ odobri odpremo pošiljk mleka, pridobljenega od goveda, rejenega na gospodarstvih na območju z omejitvami, in mlečnih izdelkov iz takega mleka v druge države članice ali tretje države samo pod pogojem, da so mleko in mlečni izdelki namenjeni za prehrano ljudi, da so bili obdelani po postopku iz odstavka 1 tega člena ter da pošiljke v druge države članice spremlja uradno zdravstveno spričevalo v skladu z vzorcem iz Priloge k Uredbi (ES) št. 599/2004, katerega del II se dopolni z naslednjim potrdilom:

„Mleko ali mlečni izdelki v skladu z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2016/645 z dne 22. aprila 2016 o nekaterih zaščitnih ukrepih proti vozličastemu dermatitisu v Bolgariji.“

Člen 8

Posebna oznaka za sveže meso, mesne pripravke in mesne izdelke iz člena 5(1) oziroma člena 6(2)

Bolgarija zagotovi, da so sveže meso, mesni pripravki in mesni izdelki iz členov 5(1) in 6(2) označeni s posebno oznako zdravstvene ustreznosti ali identifikacijsko oznako, ki ne sme biti ovalna in je ni mogoče zamenjati z:

(a)	oznako zdravstvene ustreznosti za sveže meso, kot je določena v poglavju III oddelka I Priloge I k Uredbi (ES) št. 854/2004;

(b)	identifikacijsko oznako za mesne pripravke in mesne izdelke, ki so sestavljeni iz govejega mesa ali ga vsebujejo, kot je določena v oddelku I Priloge II k Uredbi (ES) št. 853/2004.

Člen 9

Zahteve glede prevoznih sredstev, čiščenja in razkuževanja

1. Pristojni organ zagotovi, da za vsako vozilo, ki je bilo v stiku z živalmi dovzetnih vrst na območju z omejitvami in namerava zapustiti to območje, upravljavec ali voznik vozila dokaže, da je bilo od zadnjega stika z navedenimi živalmi vozilo očiščeno in razkuženo na način, ki bi inaktiviral virus vozličastega dermatitisa.

2. Pristojni organ opredeli, katere informacije mora predložiti upravljavec ali voznik vozila za prevoz rejnih živali, da se dokaže, da je bilo opravljeno zahtevano čiščenje in razkuževanje.

Člen 10

Zahteve po informacijah

Bolgarija v okviru Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo Komisijo in druge države članice obvesti o rezultatih nadzora vozličastega dermatitisa, izvedenega na območju z omejitvami.

Člen 11

Uporaba

Ta sklep se uporablja do 31. decembra 2016.

Člen 12

Ta sklep je naslovljen na Republiko Bolgarijo.

V Bruslju, 22. aprila 2016

Za Komisijo

Vytenis ANDRIUKAITIS

Član Komisije

(1) UL L 395, 30.12.1989, str. 13.

(2) UL L 224, 18.8.1990, str. 29.

(3) UL L 62, 15.3.1993, str. 69.

(4) UL L 18, 23.1.2003, str. 11.

(5) Direktiva Sveta 64/432/EGS z dne 26. junija 1964 o problemih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki vplivajo na trgovino z govedom in prašiči znotraj Skupnosti (UL 121, 29.7.1964, str. 1977/64).

(6) Direktiva Sveta 92/65/EGS z dne 13. julija 1992 o zahtevah zdravstvenega varstva živali za trgovino in za uvoz v Skupnost živali, semena, jajčnih celic in zarodkov, za katere ne veljajo zahteve zdravstvenega varstva živali, določene v posebnih pravilih Skupnosti iz Priloge A(I) k Direktivi 90/425/EGS (UL L 268, 14.9.1992, str. 54).

(7) EFSA Journal 2015;13(1):3986 [73 str.].

(8) 24. izdaja, 2015.

(9) Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (UL L 139, 30.4.2004, str. 55).

(10) Odločba Komisije 2007/777/ES z dne 29. novembra 2007 o pogojih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali in javnozdravstvenim varstvom ter vzorcih spričeval za uvoz iz tretjih držav nekaterih mesnih izdelkov in obdelanih želodcev, mehurjev in črev za prehrano ljudi in o razveljavitvi Odločbe 2005/432/ES (UL L 312, 30.11.2007, str. 49).

(11) EFSA Journal (2006) 347, str. 1.

(12) Uredba Komisije (EU) št. 142/2011 z dne 25. februarja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter o izvajanju Direktive Sveta 97/78/ES glede nekaterih vzorcev in predmetov, ki so izvzeti iz veterinarskih pregledov na meji v skladu z navedeno direktivo (UL L 54, 26.2.2011, str. 1).

(13) Uredba (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (Uredba o živalskih stranskih proizvodih) (UL L 300, 14.11.2009, str. 1).

(14) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi (UL L 139, 30.4.2004, str. 206).

(15) Direktiva Sveta 2003/85/ES z dne 29. septembra 2003 o ukrepih Skupnosti za obvladovanje slinavke in parkljevke, ki razveljavljajo Direktivo 85/511/EGS in odločbi 89/531/EGS in 91/665/EGS ter spreminja Direktivo 92/46/EGS (UL L 306, 22.11.2003, str. 1).

(16) Uredba Komisije (ES) št. 599/2004 z dne 30. marca 2004 o sprejetju usklajenega vzorca spričevala in inšpekcijskega poročila, povezanima s trgovino z živalmi in proizvodi živalskega izvora med državami članicami Skupnosti (UL L 94, 31.3.2004, str. 44).

PRILOGA

OBMOČJE Z OMEJITVAMI, KOT JE OPISANO V TOČKI (b) DRUGEGA PODODSTAVKA ČLENA 2

Naslednji regiji v Bolgariji:

—	regija Haskovo

—	regija Stara Zagora

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 108

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 59 23. april 2016

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/635 z dne 22. aprila 2016 o spremembi Priloge k Uredbi (ES) št. 2870/2000 glede nekaterih referenčnih metod za analizo žganih pijač	1
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/636 z dne 22. aprila 2016 o preklicu odobritve aktivne snovi Z,Z,Z,Z-7,13,16,19-dokozatetraen-1-il izobutirat v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta in spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 540/2011 ( 1 )	22
	*	Uredba Komisije (EU) 2016/637 z dne 22. aprila 2016 o spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 1334/2008 Evropskega parlamenta in Sveta glede umika nekaterih aromatičnih snovi s seznama Unije ( 1 )	24
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/638 z dne 22. aprila 2016 o preklicu odobritve aktivne snovi Z-13-heksadecen-11-in-1-il acetat v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta in spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 540/2011 ( 1 )	28
		Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/639 z dne 22. aprila 2016 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	30
		SKLEPI
	*	Sklep Sveta (EU, Euratom) 2016/640 z dne 21. aprila 2016 o imenovanju petih članov Računskega sodišča	32
	*	Sklep Sveta (EU, Euratom) 2016/641 z dne 21. aprila 2016 o imenovanju člana Evropskega ekonomsko-socialnega odbora na predlog Zvezne republike Nemčije	33
	*	Sklep Sveta (EU) 2016/642 z dne 21. aprila 2016 o imenovanju člana in nadomestnega člana Odbora regij na predlog Romunije	34
	*	Sklep Sveta (EU) 2016/643 z dne 21. aprila 2016 o imenovanju člana Odbora regij na predlog Italijanske republike	35
	*	Sklep Komisije (EU) 2016/644 z dne 16. januarja 2015 o državni pomoči št. SA 31855 (11/C, ex N 503/10), ki jo namerava Ciper dodeliti za prestrukturiranje centralne klavnice Kofinos (notificirano pod dokumentarno številko C(2015) 58)	36
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/645 z dne 22. aprila 2016 o nekaterih zaščitnih ukrepih proti vozličastemu dermatitisu v Bolgariji (notificirano pod dokumentarno številko C(2016) 3261) ( 1 )	61

„05.121	2,6,6-trimetil-1-cikloheksen-1-karboksaldehid	432-25-7	979	2133	2	EFSA
09.272	mirtenil format	72928-52-0	983	10858	2	EFSA
09.899	mirtenil-2-metilbutirat	138530-44-6			2	EFSA
09.900	mirtenil-3-metilbutirat	33900-84-4			2	EFSA“

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Standardna uvozna vrednost
0702 00 00	IL	275,5
	MA	97,8
	TR	108,9
	ZZ	160,7
0707 00 05	MA	81,5
	TR	107,2
	ZZ	94,4
0709 93 10	MA	99,6
	TR	128,0
	ZZ	113,8
0805 10 20	CR	66,6
	EG	50,0
	IL	79,4
	MA	60,7
	TR	39,9
	ZZ	59,3
0805 50 10	MA	132,7
0805 50 10	ZZ	132,7
0808 10 80	AR	86,1
	BR	101,0
	CL	115,8
	CN	90,8
	NZ	159,8
	US	177,1
	ZA	85,2
	ZZ	116,5
0808 30 90	AR	128,4
	CL	110,9
	CN	90,6
	ZA	109,5
	ZZ	109,9


	(1) Besedilo velja za EGP