15.4.2016

Uradni list Evropske unije

L 99/6

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2016/578

z dne 11. aprila 2016

o oblikovanju delovnega programa v zvezi z razvojem in uporabo elektronskih sistemov, predvidenih v carinskem zakoniku Unije

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (1) ter zlasti člena 281 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 280 Uredbe (EU) št. 952/2013 o carinskem zakoniku Unije (v nadaljnjem besedilu: Zakonik) določa, da mora Komisija pripraviti delovni program v zvezi z razvojem in uporabo elektronskih sistemov (v nadaljnjem besedilu: delovni program). Prvi delovni program je bi sprejet z Izvedbenim sklepom Komisije 2014/255/EU (2). Navedeni program je treba posodobiti. Glede na število sprememb, ki so potrebne v Izvedbenem sklepu 2014/255/EU, in zaradi jasnosti je navedeni sklep primerno nadomestiti in razveljaviti.

(2)

Delovni program je zlasti pomemben za določitev prehodnih ukrepov v zvezi z elektronskimi sistemi ter rokom za uvedbo sistemov, ki še ne bodo delovali do datuma začetka uporabe Zakonika, tj. 1. maja 2016. Zato je delovni program potreben za določitev prehodnih obdobij v zvezi z elektronskimi sistemi iz Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/2446 (3), Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/341 (4) in Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447 (5).

(3)

Zakonik določa, da vse izmenjave informacij med carinskimi organi ter med gospodarskimi subjekti in carinskimi organi in shranjevanje takšnih informacij potekajo z uporabo tehnik elektronske obdelave podatkov ter da informacijski in komunikacijski sistemi v vsaki državi članici gospodarskim subjektom omogočajo enake storitve. Delovni program bi zato moral določiti obsežen načrt za uvedbo elektronskih sistemov, da se zagotovi pravilna uporaba Zakonika.

(4)

Zato bi delovni program moral vsebovati seznam elektronskih sistemov, ki bi jih morale pripraviti in razviti države članice (v nadaljnjem besedilu: nacionalni sistemi) ali države članice v sodelovanju s Komisijo (v nadaljnjem besedilu: vseevropski sistemi), da se bo Zakonik lahko začel uporabljati v praksi. Navedeni seznam bi moral temeljiti na obstoječem dokumentu načrtovanja, povezanem z vsemi carinskimi projekti v zvezi z informacijsko tehnologijo, ki se imenuje „večletni strateški načrt“ in je pripravljen v skladu z Odločbo št. 70/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6), zlasti členom 4 in členom 8(2) Odločbe. Za elektronske sisteme iz delovnega programa bi moral veljati isti pristop k vodenju projektov, kot je določen v večletnem strateškem načrtu, prav tako bi morali biti pripravljeni in razviti v skladu s tem načrtom.

(5)

V delovnem programu bi morali biti opredeljeni elektronski sistemi ter z njimi povezana pravna podlaga, ključni mejniki ter predvideni datumi za začetek delovanja. Datumi, navedeni kot „datumi začetka uporabe“, bi morali biti najzgodnejši datumi, ko bi države članice lahko začele uporabljati novi elektronski sistem. Poleg tega bi v delovnem programu morali biti opredeljeni „skrajni roki za začetek uporabe“ kot najpoznejši datumi, do katerih vse države članice in vsi gospodarski subjekti začnejo uporabljati novi ali nadgrajeni elektronski sistem v skladu z Zakonikom. Ti časovni okviri so potrebni za uvajanje sistema na ravni Unije. Trajanje časovnih okvirov bi moralo upoštevati potrebe pri uvajanju vsakega sistema.

(6)

Roki za začetek uporabe vseevropskih sistemov bi morali biti določeni datumsko ali, kadar je to potrebno, s časovnimi okviri. Ti časovni okviri bi morali biti omejeni na to, kar je potrebno za prehod s sedanjega sistema, ki ga uporabljajo države članice in gospodarski subjekti, na novi sistem. Države članice bi v navedenih časovnih okvirih morale imeti možnost odločanja o tem, kdaj bodo začele in končale prehod svojih sistemov, ter o začetku uporabe novih sistemov ter dostopa do njih za gospodarske subjekte. Končni datum, ki ga določi vsaka država članica, bi moral biti datum izteka obdobja veljavnosti prehodnih določb za zadevne elektronske sisteme iz Delegirane uredbe (EU) 2015/2446, Delegirane uredbe (EU) 2016/341 in Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447.

(7)

Roke za vzpostavitev in prehod nacionalnih sistemov bi bilo treba določiti v skladu z nacionalnimi projektnimi načrti in načrti prehoda držav članic, glede na to, da so ti sistemi umeščeni v posebno nacionalno informacijsko okolje in okoliščine. Končni datum, ki ga določi vsaka država članica, bi moral biti datum konca prehodnega obdobja za zadevne elektronske sisteme iz Delegirane uredbe (EU) 2015/2446, Delegirane uredbe (EU) 2016/341 in Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447. Zaradi preglednosti in v skladu s členom 56(2) Delegirane uredbe (EU) 2016/341 bi morale države članice svoje nacionalne načrte predložiti Komisiji, Komisija pa bi jih morala objaviti na spletišču Europa. Poleg tega bi morale države članice pravočasno zagotoviti, da bodo gospodarski subjekti prejeli tehnične informacije, ki jih potrebujejo za morebitno posodobitev svojih sistemov in dostop do novih ali posodobljenih sistemov ter uporabo novih pravil in zahtev za podatke, pri čemer se upoštevajo priporočila, ki jih države članice zagotavljajo v svojih nacionalnih smernicah dobrih informacijskih praks.

(8)

Elektronski sistemi iz delovnega programa bi se morali izbrati glede na njihov pričakovani učinek v smislu prednostnih nalog, opredeljenih v Zakoniku. Ena glavnih prednostnih nalog v zvezi s tem je ponuditi gospodarskim subjektom širok razpon storitev elektronskega carinjenja na celotnem carinskem območju Unije. Poleg tega bi moral biti cilj elektronskih sistemov izboljšati učinkovitost, uspešnost in uskladitev carinskih postopkov po vsej Uniji. Vrstni red in časovni razpored uvajanja sistemov, vključenih v delovni program, bi moral temeljiti na praktičnih razlogih in razlogih vodenja projektov, kot so razporeditev prizadevanj in virov, medsebojna povezanost med projekti, posebni pogoji za vsak sistem ter pripravljenost projekta. Delovni program bi moral organizirati razvoj elektronskih sistemov v različnih fazah. Glede na precejšnje število sistemov in vmesnikov, ki jih je treba razviti, uporabljati in vzdrževati, ter visoke stroške, povezane s polno izvedbo delovnega programa do leta 2020, bi bilo treba zagotoviti natančno spremljanje in nadzor.

(9)

Ker morajo elektronske sisteme iz člena 16(1) Zakonika razviti, uporabljati in vzdrževati države članice v sodelovanju s Komisijo, bi Komisija in države članice morale skupaj zagotoviti, da se priprava in izvajanje elektronskih sistemov vodita v skladu z delovnim programom ter da se sprejmejo ustrezni ukrepi za načrtovanje, oblikovanje, razvoj in uporabo sistemov, ki so opredeljeni pravočasno in na usklajen način.

(10)

Za zagotovitev usklajenosti med delovnim programom in večletnim strateškim načrtom bi bilo delovni program treba posodobiti takrat, ko se posodablja večletni strateški načrt, ter ga uskladiti z večletnim strateškim načrtom. Pri določanju prihodnjih posodobitev delovnega programa bo treba posebno pozornost nameniti vsakoletnemu napredku pri uresničevanju dogovorjenih ciljev glede na ambiciozno in zahtevno naravo elektronskih sistemov, ki naj bi bili dokončani v letih 2019 in 2020, ter trenutno načrtovano koncentracijo dela v letih 2019 in 2020.

(11)	Ukrepi, določeni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Delovni program

Delovni program v zvezi z razvojem in uporabo elektronskih sistemov, predvidenih v carinskem zakoniku Unije (v nadaljnjem besedilu: delovni program), kot je določen v Prilogi, se sprejme.

Člen 2

Izvajanje

1. Komisija in države članice sodelujejo pri izvajanju delovnega programa.

2. Države članice razvijejo in uvedejo ustrezne elektronske sisteme do skrajnih rokov zadevnih časovnih okvirov za začetek uporabe, določenih v delovnem programu.

3. Projekti, določeni v delovnem programu, ter priprava in izvajanje povezanih elektronskih sistemov se vodijo skladno z delovnim programom in večletnim strateškim načrtom.

4. Komisija si prizadeva doseči skupni dogovor in sporazum z državami članicami glede področja uporabe projekta, zasnove, zahtev in arhitekture elektronskih sistemov, da bi začela projekte iz delovnega programa. Kadar je to primerno, se Komisija posvetuje tudi z gospodarskimi subjekti in upošteva njihova stališča.

Člen 3

Posodobitve

1. Delovni program se redno posodablja, da se zagotovi njegova uskladitev in prilagoditev z zadnjimi spremembami pri izvajanju Uredbe (EU) št. 952/2013 ter upošteva dejanski napredek pri pripravi in razvoju elektronskih sistemov, zlasti glede razpoložljivosti skupno dogovorjenih specifikacij in izvedbe začetka delovanja elektronskih sistemov.

2. Za zagotovitev usklajenosti med delovnim programom in večletnim strateškim načrtom se delovni program posodobi vsaj enkrat letno.

Člen 4

Obveščanje in upravljanje

1. Komisija in države članice izmenjujejo informacije o načrtovanju in napredku pri izvajanju vseh sistemov.

2. Najkasneje šest mesecev pred načrtovanim datumom začetka uporabe določenega informacijskega sistema države članice Komisiji predložijo nacionalne projektne načrte in načrte prehoda. Navedeni načrti vsebujejo naslednje informacije:

—	datum objave tehničnih specifikacij za zunanje obveščanje elektronskega sistema,

—	obdobje preskušanja skladnosti z gospodarskimi subjekti,

—	datume začetka uporabe elektronskega sistema, vključno z začetkom delovanja, in, kjer je primerno, obdobje, v katerem gospodarski subjekti lahko izvedejo prehod.

3. Države članice obvestijo Komisijo o vseh posodobitvah nacionalnih projektnih načrtov in načrtov prehoda.

4. Komisija objavi nacionalne projektne načrte in načrte prehoda na svojem spletišču.

5. Države članice dajo gospodarskim subjektom pravočasno na voljo tehnične specifikacije, povezane z zunanjim obveščanjem nacionalnega elektronskega sistema.

Člen 5

Razveljavitev

1. Izvedbeni sklep 2014/255/EU se razveljavi.

2. Sklicevanja na razveljavljeni sklep se razumejo kot sklicevanja na ta sklep.

Člen 6

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 11. aprila 2016

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 269, 10.10.2013, str. 1.

(2) Izvedbeni sklep Komisije 2014/255/EU z dne 29. aprila 2014 o oblikovanju delovnega programa za carinski zakonik Unije (UL L 134, 7.5.2014, str. 46).

(3) Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/2446 z dne 28. julija 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podrobnih pravilih v zvezi z nekaterimi določbami carinskega zakonika Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 1).

(4) Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/341 z dne 17. decembra 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s prehodnimi določbami za nekatere določbe carinskega zakonika Unije, kadar zadevni elektronski sistemi še ne delujejo, in o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 (UL L 69, 15.3.2016, str. 1).

(5) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 558).

(6) Odločba št. 70/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o brezpapirnem okolju za carino in trgovino (UL L 23, 26.1.2008, str. 21).

PRILOGA

Delovni program v zvezi z razvojem in uporabo elektronskih sistemov, predvidenih v carinskem zakoniku Unije

I. UVOD V DELOVNI PROGRAM

Delovni program je instrument za podporo pri uporabi Zakonika v zvezi z razvojem in uporabo elektronskih sistemov, ki so predvideni v njem.

Namen delovnega programa je tudi določiti obdobja uporabe prehodnih ukrepov do uvedbe novih ali nadgrajenih elektronskih sistemov iz Delegirane uredbe (EU) 2015/2446, Delegirane uredbe (EU) 2016/341 in Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447.

Ključni mejnik v smislu ciljnega datuma za tehnične specifikacije se razume kot datum, do katerega se zagotovi stabilna različica tehničnih specifikacij. Za nacionalne sisteme ali komponente bo ta datum sporočen v okviru objavljenega nacionalnega projektnega načrtovanja.

Delovni program določa naslednje datume začetka uporabe vseevropskih in nacionalnih sistemov:

(a)	datum začetka časovnega okvira za začetek uporabe elektronskih sistemov, ki se razume kot najzgodnejši datum za začetek delovanja elektronskega sistema;

(b)

datum konca časovnega okvira za začetek uporabe elektronskih sistemov, ki se razume kot

—	skrajni rok, do katerega morajo sisteme začeti uporabljati vse države članice in vsi gospodarski subjekti, ter

—	datum izteka veljavnosti prehodnega obdobja.

Za namene točke (b) bo datum enak datumu začetka, kadar ni predviden dejanski časovni okvir (za začetek uporabe ali prehod).

Pri izključno nacionalnih sistemih ali posebnih nacionalnih komponentah širšega projekta Unije se države članice lahko odločijo o „datumih začetka uporabe“ ter datumu začetka in konca časovnega okvira za začetek uporabe v skladu z nacionalnim projektnim načrtovanjem.

Prvi odstavek velja za naslednje nacionalne sisteme ali posebne nacionalne komponente:

(a)	avtomatizirani izvozni sistem (AES) v okviru carinskega zakonika Unije – komponenta 2 (nadgradnja nacionalnih sistemov izvoza) (točka 10 dela II);

(b)	posebni postopki v okviru carinskega zakonika Unije (SP IMP / SP EXP) (točka 12 dela II);

(c)	obvestilo o prihodu, obvestilo o predložitvi, začasna hramba v okviru carinskega zakonika Unije (točka 13 dela II);

(d)	nadgradnja nacionalnih sistemov uvoza v okviru carinskega zakonika Unije (točka 14 dela II);

(e)	upravljanje zavarovanj v okviru carinskega zakonika Unije – komponenta 2 (točka 16 dela II).

Pri vseevropskih sistemih z dejanskim časovnim okvirom za začetek uporabe brez enotnega datuma začetka izvajanja lahko države članice začnejo z uporabo na ustrezen datum v tem časovnem okviru in lahko določijo časovno obdobje za prehod gospodarskih subjektov znotraj tega časovnega okvira za začetek uporabe, če se tako časovno obdobje šteje za primerno. Datumi začetka in konca se sporočijo Komisiji. Razmisliti bo treba o temeljiti preučitvi vidikov skupne domene.

Prvi odstavek velja za naslednje vseevropske sisteme:

(a)	dokazilo o statusu Unije v okviru carinskega zakonika Unije (točka 8 dela II);

(b)	nadgradnja novega informacijsko podprtega tranzitnega sistema (NCTS) v okviru carinskega zakonika Unije (točka 9 dela II);

(c)	avtomatizirani izvozni sistem (AES) v okviru carinskega zakonika Unije (komponenta 1) (točka 10 dela II).

V zvezi z izvajanjem delovnega programa bodo morale Komisija in države članice skrbno obvladovati kompleksnost v smislu odvisnosti, spremenljivk in predpostavk. Upravljanje načrtovanja bo potekalo ob uporabi načel iz večletnega strateškega načrta.

Projekti bodo potekali v različnih fazah od priprave, izgradnje, testiranja in migracij do končne uporabe. Vloga Komisije in držav članic v teh različnih fazah bo odvisna od narave sistemov, njihove arhitekture in sestavin ali storitev, kot je opisano v podrobnih projektnih predlogah večletnega strateškega načrta. Kadar bo to ustrezno, bo Komisija določila skupne tehnične specifikacije v tesnem sodelovanju z državami članicami in po njihovem pregledu s strani držav članic, da bi jih imele na voljo 24 mesecev pred ciljnim datumom začetka uporabe elektronskega sistema. Tehnične specifikacije, pripravljene na nacionalni ravni za nacionalne sisteme ali komponente, morajo biti pravočasno na voljo vsaj v zvezi z deli, povezanimi z zunanjim komuniciranjem z gospodarskimi subjekti, da se gospodarskim subjektom omogoči načrtovanje in ustrezna prilagoditev njihovih sistemov in vmesnikov.

Države članice in, kadar bo to ustrezno, Komisija bodo sodelovale pri razvoju in uporabi sistemov v skladu z opredeljeno arhitekturo in specifikacijami sistemov. Dejavnosti bodo potekale ob upoštevanju mejnikov in datumov iz delovnega programa. Komisija in države članice bodo sodelovale tudi z gospodarskimi subjekti in drugimi zainteresiranimi stranmi.

Gospodarski subjekti bodo morali sprejeti potrebne ukrepe, da bodo lahko uporabljali sisteme, ko bodo ti na voljo, najpozneje pa do skrajnih rokov, ki so opredeljeni v tem delovnem programu ali ki jih, kjer je to primerno, določijo države članice kot del svojih nacionalnih načrtov.

II. SEZNAM PROJEKTOV V ZVEZI Z RAZVOJEM IN UPORABO ELEKTRONSKIH SISTEMOV

A. Celotni seznam

„Projekti v zvezi z elektronskimi sistemi v okviru carinskega zakonika Unije“

Seznam projektov v zvezi z razvojem in uporabo elektronskih sistemov, potrebnih za uporabo Zakonika

Pravna podlaga

Ključni mejnik

Datumi začetka uporabe elektronskih sistemov

Datum začetka časovnega okvira za začetek uporabe elektronskega sistema (1)

Datum konca časovnega okvira za začetek uporabe elektronskega sistema (2)

Datum konca prehodnega obdobja

1. Sistem registriranih izvoznikov v okviru carinskega zakonika Unije

Namen projekta je zagotoviti najnovejše informacije o registriranih izvoznikih iz držav v okviru splošnega sistema preferencialov, ki izvažajo blago v Unijo. Sistem bo vseevropski sistem in bo vključeval tudi podatke o gospodarskih subjektih EU, da se olajša izvoz v države v okviru splošnega sistema preferencialov. Zahtevani podatki bodo vključeni v sistem postopoma do 31. decembra 2017.

člen 6(1), člena 16 in 64 Uredbe (EU) št. 952/2013

ciljni datum za tehnične specifikacije

= prvo četrtletje 2015

1.1.2017

2. Zavezujoče tarifne informacije (ZTI) v okviru carinskega zakonika Unije

Namen projekta je nadgradnja obstoječega vseevropskega sistema EBTI-3 in sistema nadzor 2, da se zagotovi naslednje:

(a)	uskladitev evropskega sistema zavezujočih tarifnih informacij (EBTI-3) z zahtevami iz carinskega zakonika Unije;

(b)	povečanje obsega podatkov iz deklaracije, zahtevanih v okviru nadzora;

(c)	spremljanje obvezne uporabe ZTI;

(d)	spremljanje in upravljanje razširjene uporabe ZTI.

Projekt bo izveden v dveh fazah.

V prvi fazi bodo zagotovljene funkcije za pridobivanje nabora podatkov iz deklaracije, zahtevanega v okviru carinskega zakonika Unije (tj. prvi korak) od 1. marca 2017 postopoma, dokler ne bodo izvedeni projekti, navedeni v točkah 10 in 14 (in najpozneje do 31. decembra 2020), ter izpolnjena obveznost nadzora uporabe ZTI na podlagi na novo zahtevanega nabora podatkov iz deklaracije in uskladitve s postopkom o odločbah carinskih organov (tj. drugi korak).

V drugi fazi se bo izvedel elektronski obrazec za zahtevek in odločbo ZTI, gospodarskim subjektom pa se bo zagotovil na ravni EU usklajeni vmesnik za trgovce, ki bo omogočil predložitev zahtevka ZTI in prejetje odločbe ZTI v elektronski obliki.

člen 6(1), členi 16, 22, 23, 26, 27, 28, 33 in 34 Uredbe (EU) št. 952/2013

ciljni datum za tehnične specifikacije

= drugo četrtletje 2016

(faza 1)

1.3.2017

(faza 1 – korak 1)

1.3.2017

(faza 1 – korak 1)

1.10.2017

(faza 1 – korak 2)

1.10.2017

(faza 1 – korak 2)

ciljni datum za tehnične specifikacije

= tretje četrtletje 2016

(faza 2)

1.10.2018

(faza 2)

1.10.2018

(faza 2)

3. Odločbe carinskih organov v okviru carinskega zakonika Unije

Namen projekta je uskladiti postopke v zvezi z zahtevkom za odločbo carinskih organov, sprejemanjem odločb in upravljanjem odločb, in sicer s standardizacijo ter elektronskim upravljanjem zahtevkov in podatkov iz odločb/dovoljenj po vsej Uniji. Projekt se nanaša na nacionalne odločbe in odločbe več držav članic, opredeljene v Zakoniku, in bo vključeval sistemske komponente, oblikovane centralno na ravni Unije, ter povezovanje z nacionalnimi komponentami, kadar se bodo države članice tako odločile. Vseevropski sistem bo olajšal posvetovanja v času sprejemanja odločb in upravljanje postopka izdaje dovoljenj.

Vseevropski sistem sestavljajo portal za trgovce v EU, sistem za upravljanje odločb carinskih organov in referenčni sistem za stranke.

člen 6(1), členi 16, 22, 23, 26, 27 in 28 Uredbe (EU) št. 952/2013

ciljni datum za tehnične specifikacije

= četrto četrtletje 2015

2.10.2017

4. Neposreden dostop trgovcev do evropskih informacijskih sistemov (enotno upravljanje uporabnikov in digitalni podpis)

Cilj projekta je zagotoviti praktične rešitve za neposreden in na ravni EU usklajen dostop za trgovce kot storitev za vmesnike med uporabnikom in sistemom, ki bo vključena v elektronske carinske sisteme, kot so opredeljeni v posebnih projektih v okviru carinskega zakonika Unije. Enotno upravljanje uporabnikov in digitalni podpis bosta vključena v portale zadevnih sistemov in vključujeta podporo za upravljanje identitet, dostopa in uporabnikov v skladu s potrebnimi varnostnimi politikami.

Začetek uporabe je predviden skupaj s sistemom odločb carinskih organov v okviru carinskega zakonika Unije.

Pozneje bo to tehnično orodje za avtentikacijo in upravljanje uporabnikov na voljo za uporabo v drugih projektih v okviru carinskega zakonika Unije, kot so zavezujoče tarifne informacije (ZTI) v okviru carinskega zakonika Unije, nadgradnja pooblaščenih gospodarskih subjektov (AEO) v okviru carinskega zakonika Unije, sistem dokazila o statusu Unije v okviru carinskega zakonika Unije in morebiti tudi sistem informativnih listov (INF) za posebne postopke v okviru carinskega zakonika Unije. Glej različne projekte za datume začetka uporabe.

člen 6(1) in člen 16 Uredbe (EU) št. 952/2013

ciljni datum za tehnične specifikacije

= četrto četrtletje 2015

2.10.2017

5. Nadgradnja pooblaščenih gospodarskih subjektov (AEO) v okviru carinskega zakonika Unije

Namen projekta je izboljšati poslovne procese v zvezi z zahtevki in pooblastili AEO ob upoštevanju sprememb pravnih določb v okviru carinskega zakonika Unije.

Projekt je v prvi fazi namenjen izvajanju večjih izboljšav sistema AEO ob upoštevanju uskladitve postopka za sprejemanje odločb s strani carinskih organov.

V drugi fazi projekta se bo izvedel elektronski obrazec za zahtevek in odločbo AEO, gospodarskim subjektom pa se bo zagotovil na ravni EU usklajeni vmesnik, ki bo omogočil predložitev zahtevka AEO in prejetje odločbe AEO v elektronski obliki.

člen 6(1), členi 16, 22, 23, 26, 27, 28, 38 in 39 Uredbe (EU) št. 952/2013

ciljni datum za tehnične specifikacije

= prvo četrtletje 2016

1.3.2018

(faza 1)

1.3.2018

(faza 1)

ciljni datum za tehnične specifikacije

= tretje četrtletje 2017

1.10.2019

(faza 2)

1.10.2019

(faza 2)

6. Nadgradnja sistema registracije in identifikacije gospodarskih subjektov (EORI 2) v okviru carinskega zakonika Unije

Namen projekta je manjša nadgradnja obstoječega vseevropskega sistema EORI, ki omogoča registracijo in identifikacijo gospodarskih subjektov Unije, gospodarskih subjektov tretjih držav in oseb, ki niso gospodarski subjekti, pri čemer so vsi dejavni v carinskih zadevah v Uniji.

člen 6(1) in člen 9 Uredbe (EU) št. 952/2013 o carinskem zakoniku Unije

ciljni datum za tehnične specifikacije

= drugo četrtletje 2016

1.3.2018

7. Nadzor 3 v okviru carinskega zakonika Unije

Projekt je namenjen nadgradnji sistema Nadzor 2+, da se zagotovi uskladitev z zahtevami iz carinskega zakonika Unije, kot sta standardna izmenjava informacij z uporabo tehnik elektronske obdelave podatkov ter vzpostavitev ustreznih funkcij, potrebnih za obdelavo in analizo celotnega nabora podatkov o nadzoru, pridobljenih od držav članic.

Zato bo vključeval nadaljnje zmogljivosti za podatkovno rudarjenje in funkcije poročanja, ki bodo na voljo Komisiji in državam članicam.

člen 6(1), člen 16 in člen 56(5) Uredbe (EU) št. 952/2013

ciljni datum za tehnične specifikacije

= tretje četrtletje 2016

1.10.2018

8. Dokazilo o statusu Unije v okviru carinskega zakonika Unije

Namen projekta je vzpostaviti nov vseevropski sistem za shranjevanje, upravljanje in pridobivanje naslednjih elektronskih dokazil o statusu Unije: T2L/F in manifest za carinsko blago (ki ga izda nepooblaščeni izdajatelj).

člen 6(1), člena 16 in 153 Uredbe (EU) št. 952/2013

ciljni datum za tehnične specifikacije

= prvo četrtletje 2017

1.3.2019

1.10.2019

9. Nadgradnja novega informacijsko podprtega tranzitnega sistema (NCTS) v okviru carinskega zakonika Unije

Namen projekta je uskladiti obstoječi vseevropski sistem NCTS z novimi zahtevami iz carinskega zakonika Unije, kot so registracija dogodkov na poti in uskladitev izmenjave informacij z zahtevami iz carinskega zakonika Unije glede podatkov ter nadgradnja in razvoj vmesnikov z drugimi sistemi.

člen 6(1), člen 16 in členi 226 do 236) Uredbe (EU) št. 952/2013

ciljni datum za tehnične specifikacije

= tretje četrtletje 2017

1.10.2019

2.3.2020

10. Avtomatizirani izvozni sistem (AES) v okviru carinskega zakonika Unije

Projekt je namenjen izvajanju zahtev za izvoz in izstop v okviru carinskega zakonika Unije.

Komponenta 1 – „Vseevropski AES“: Namen projekta je nadaljnji razvoj obstoječega vseevropskega sistema nadzora izvoza, da se v celoti izvede AES, s čimer bi se zajele poslovne zahteve glede postopkov in podatkov, ki jih je uvedel carinski zakonik Unije, med drugim v zvezi s poenostavljenimi postopki, razdelitvijo pošiljk za izstop in centraliziranim carinjenjem za izvoz. Predvidoma naj bi zajel tudi razvoj usklajenih vmesnikov s sistemom za nadzor gibanja trošarin (EMCS) in sistemom NCTS. Tako bo AES omogočil popolno avtomatizacijo izvoznih postopkov in formalnosti ob izstopu. AES zajema dele, ki bodo razviti na centralni in nacionalni ravni.

Komponenta 2 – „Nadgradnja nacionalnih sistemov izvoza“: Dodatno bo zunaj okvira AES, a v tesni povezavi, potekala nadgradnja ločenih nacionalnih sistemov s posebnimi nacionalnimi elementi, povezanimi z izvoznimi in/ali izstopnimi formalnostmi. Kolikor ti elementi ne vplivajo na skupno področje za AES, so lahko zajeti v okviru te komponente.

člen 6(1), členi 16, 179 in 263 do 276 Uredbe (EU) št. 952/2013

ciljni datum za tehnične specifikacije

= tretje četrtletje 2017

(komponenta 1)

1.10.2019

(komponenta 1)

2.3.2020

(komponenta 1)

ciljni datum za tehnične specifikacije

= opredeli DČ

(komponenta 2)

1.3.2017

(komponenta 2)

2.3.2020

(komponenta 2)

11. Informativni listi (INF) za posebne postopke v okviru carinskega zakonika Unije

Namen projekta je razviti nov vseevropski sistem za podporo in poenostavitev postopkov za upravljanje s podatki INF in za elektronsko obdelavo podatkov INF na področju posebnih postopkov.

člen 6(1), členi 16, 215, 237 do 242 in 250 do 262 Uredbe (EU) št. 952/2013

ciljni datum za tehnične specifikacije

= prvo četrtletje 2018

2.3.2020

12. Posebni postopki v okviru carinskega zakonika Unije

Namen projekta je pospešiti, poenostaviti in uskladiti posebne postopke po vsej Uniji z zagotavljanjem skupnih modelov poslovnih procesov. Nacionalni sistemi bodo izvedli vse spremembe v okviru carinskega zakonika Unije, ki se zahtevajo v zvezi s carinskim skladiščenjem, posebno rabo, začasnim uvozom, aktivnim in pasivnim oplemenitenjem.

Projekt bo izveden v dveh delih.

Komponenta 1 – „Nacionalni SP EXP“: zagotavljanje zahtevanih nacionalnih elektronskih rešitev za posebne postopke za dejavnosti, povezane z izvozom.

Komponenta 2 – „Nacionalni SP IMP“: zagotavljanje zahtevanih nacionalnih elektronskih rešitev za posebne postopke za dejavnosti, povezane z uvozom.

Izvajanje teh projektov bo potekalo prek projektov, navedenih v točkah 10 in 14.

člen 6(1), členi 16, 215, 237 do 242 in 250 do 262 Uredbe (EU) št. 952/2013

ciljni datum za tehnične specifikacije

= opredeli DČ (za komponenti 1 in 2)

1.3.2017

(komponenta 1)

2.3.2020

(komponenta 1)

Opredeli DČ v okviru nacionalnega načrta

(komponenta 2).

Opredeli DČ v okviru nacionalnega načrta

(komponenta 2).

13. Obvestilo o prihodu, obvestilo o predložitvi in začasna hramba v okviru carinskega zakonika Unije

Cilj projekta je opredeliti postopke za obvestilo o prihodu prevoznega sredstva, predložitev blaga (obvestilo o predložitvi) in deklaracijo za začasno hrambo, kot so opisani v carinskem zakoniku Unije, ter v zvezi s tem podpreti usklajevanje med državami članicami glede izmenjave podatkov med trgovci in carinskimi organi.

Projekt vključuje avtomatizacijo postopkov na nacionalni ravni.

člen 6(1), člen 16 in členi 133 do 152 Uredbe (EU) št. 952/2013

ciljni datum za tehnične specifikacije

= opredeli DČ

Opredeli DČ v okviru nacionalnega načrta.

14. Nadgradnja nacionalnih sistemov uvoza v okviru carinskega zakonika Unije

Namen projekta je izvajanje vseh zahtev po postopkih in podatkih, ki izhajajo iz carinskega zakonika Unije in se nanašajo na področje uvoza (in ki niso zajete v katerem drugem projektu, opredeljenem v delovnem programu). Nanaša se predvsem na spremembe za postopek „sprostitve v prosti promet“ (standardni postopek in poenostavitve), vendar vključuje tudi posledice, ki izhajajo iz prehodov drugih sistemov. Ta projekt je povezan s področjem nacionalnega uvoza in zajema nacionalne sisteme za obdelavo carinskih deklaracij in druge sisteme, kot so nacionalni računovodski in plačilni sistemi.

člen 6(1), člen 16(1) in členi 53, 56, 77 do 80, 83 do 87, 101 do 105, 108 do 109, 158 do 187, 194 do 195 Uredbe (EU) št. 952/2013

ciljni datum za tehnične specifikacije

= opredeli DČ

Opredeli DČ v okviru nacionalnega načrta.

15. Centralizirano carinjenje za uvoz v okviru carinskega zakonika Unije

Namen projekta je omogočiti, da je blago dano v carinski postopek z uporabo centraliziranega carinjenja, kar gospodarskim subjektom omogoča, da centralizirajo svojo poslovno dejavnost z vidika carine. Obdelava carinskih deklaracij in fizična sprostitev blaga bi morala biti usklajena med povezanimi carinskimi uradi. Gre za vseevropski sistem, ki vsebuje komponente, razvite na centralni in nacionalni ravni.

člen 6(1), člena 16 in 179 Uredbe (EU) št. 952/2013

ciljni datum za tehnične specifikacije

= drugo četrtletje 2018

1.10.2020

Načrt uvedbe bo opredeljen v okviru projektne dokumentacije centraliziranega carinjenja za uvoz.

16. Upravljanje zavarovanj v okviru carinskega zakonika Unije

Namen projekta je zagotoviti učinkovito in uspešno upravljanje različnih vrst zavarovanj.

Komponenta 1 – „upravljanje zavarovanj“: Ta vseevropski sistem bo omogočil upravljanje splošnih zavarovanj, ki se lahko uporabljajo v več kot eni državi članici, ter spremljanje referenčnih zneskov za vsako carinsko deklaracijo, dopolnilno deklaracijo ali ustrezno navedbo informacij, potrebnih za vknjižbo na račune obstoječih carinskih dolgov za vse carinske postopke, kakor je določeno v carinskem zakoniku Unije, razen za tranzit, ki se obravnava kot del projekta NCTS.

Komponenta 2 – „upravljanje zavarovanj na nacionalni ravni“. Izvedena bo tudi nadgradnja elektronskih sistemov, ki obstajajo na nacionalni ravni za upravljanje zavarovanj, veljavnih v eni državi članici.

člen 6(1), členi 16 in 89 do 100 Uredbe (EU) št. 952/2013

ciljni datum za tehnične specifikacije

= drugo četrtletje 2018

(komponenta 1)

1.10.2020

(komponenta 1)

1.10.2020

(komponenta 1)

ciljni datum za tehnične specifikacije

= opredeli DČ

(komponenta 2)

Opredeli DČ v okviru nacionalnega načrta.

(komponenta 2)

Opredeli DČ v okviru nacionalnega načrta.

(komponenta 2)

17. Nadgradnja sistema nadzora uvoza (ICS 2) v okviru carinskega zakonika Unije

Cilj projekta je okrepiti varstvo in varnost dobavne verige pri vseh vrstah prevoza, zlasti pri letalskem tovoru, in sicer z izboljšanjem kakovosti, zbiranja, razpoložljivosti in izmenjave podatkov glede vstopne skupne deklaracije in s tem povezanih informacij o tveganjih in nadzoru (življenjski cikel ENS+).

Projekt bo tudi olajšal sodelovanje med državami članicami pri analizi tveganja. To bo privedlo do popolne nove arhitekture obstoječega vseevropskega sistema ICS.

člen 6(1), členi 16, 46 in 127 do 132 Uredbe (EU) št. 952/2013

ciljni datum za tehnične specifikacije

= drugo četrtletje 2018

1.10.2020

Načrt uvedbe bo opredeljen v okviru projektne dokumentacije ICS 2.

B. Pregled seznama

Projekti v zvezi z elektronskimi sistemi v okviru carinskega zakonika Unije

Datumi začetka uporabe/časovni okviri za začetek uporabe

Prvo polletje 2016

Drugo polletje 2016

Prvo polletje 2017

Drugo polletje 2017

Prvo polletje 2018

Drugo polletje 2018

Prvo polletje 2019

Drugo polletje 2019

Prvo polletje 2020

Drugo polletje 2020

1.	Sistem registriranih izvoznikov v okviru carinskega zakonika Unije

1.1.2017

2.	Sistem zavezujočih tarifnih informacij (ZTI) v okviru carinskega zakonika Unije

1.3.2017 (faza 1 – korak 1)

1.10.2017 (faza 1 – korak 2)

1.10.2018 (faza 2)

faza 1 (korak 1)

faza 1 (korak 2)

faza 2

3.	Odločbe carinskih organov v okviru carinskega zakonika Unije

2.10.2017

4.	Neposreden dostop trgovcev do evropskih informacijskih sistemov (enotno upravljanje uporabnikov in digitalni podpis)

2.10.2017

5.	Nadgradnja sistema pooblaščenih gospodarskih subjektov (AEO) v okviru carinskega zakonika Unije

1.3.2018 (faza 1)

1.10.2019 (faza 2)

faza 1

faza 2

6.	Nadgradnja sistema registracije in identifikacije gospodarskih subjektov (EORI 2) v okviru carinskega zakonika Unije

1.3.2018

7.	Nadzor 3 v okviru carinskega zakonika Unije

1.10.2018

8.	Dokazilo o statusu Unije v okviru carinskega zakonika Unije

1.3.2019–1.10.2019

9.	Nadgradnja novega informacijsko podprtega tranzitnega sistema (NCTS) v okviru carinskega zakonika Unije

1.10.2019–2.3.2020

10.	Avtomatizirani izvozni sistem (AES) v okviru carinskega zakonika Unije – komponenta 1: Vseevropski AES

1.10.2019–2.3.2020

10.	Avtomatizirani izvozni sistem (AES) v okviru carinskega zakonika Unije – komponenta 2: Nadgradnja nacionalnih sistemov izvoza

1.3.2017–2.3.2020

11.	Informativni listi (INF) za posebne postopke v okviru carinskega zakonika Unije

2.3.2020

12.	Posebni postopki v okviru carinskega zakonika Unije – komponenta 1: Nacionalni SP EXP

nacionalno načrtovanje

1.3.2017–2.3.2020 – glej tudi projekt 10

SP EXP

12.	Posebni postopki v okviru carinskega zakonika Unije – komponenta 2: Nacionalni SP IMP

nacionalno načrtovanje za SP IMP – glej tudi projekt 14

SP IMP

13.	Obvestilo o prihodu, obvestilo o predložitvi in začasna hramba v okviru carinskega zakonika Unije

nacionalno načrtovanje

14.	Nadgradnja nacionalnih sistemov uvoza v okviru carinskega zakonika Unije

nacionalno načrtovanje

15.	Centralizirano carinjenje za uvoz v okviru carinskega zakonika Unije

1.10.2020 – načrt uvedbe

16.	Upravljanje zavarovanj v okviru carinskega zakonika Unije – komponenta 1: Vseevropsko upravljanje zavarovanj

1.10.2020–1.10.2020

16.	Sistem upravljanja zavarovanj v okviru carinskega zakonika Unije – komponenta 2: Upravljanje zavarovanj na nacionalni ravni

nacionalno načrtovanje

17.	Nadgradnja sistema nadzora uvoza (ICS 2) v okviru carinskega zakonika Unije

1.10.2020 – načrt uvedbe

(1) Ta datum začetka časovnega okvira za začetek uporabe elektronskih sistemov je najzgodnejši datum za začetek delovanja za države članice.

(2) Ta datum konca časovnega okvira za začetek uporabe elektronskih sistemov je skrajni rok, do katerega bi se moral sistem v celoti uporabljati, in skrajni rok, do katerega bi moral biti končan prehod vseh gospodarskih subjektov; kadar bo to primerno, bo datum določen s strani držav članic in enak datumu izteka veljavnosti prehodnega obdobja. Sporočeni datum ne sme biti poznejši od 31. decembra 2020.

15.4.2016

Uradni list Evropske unije

L 99/21

SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2016/579

z dne 16. marca 2016

o spremembi Smernice ECB/2012/27 o transevropskem sistemu bruto poravnave v realnem času (TARGET2) (ECB/2016/6)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 127(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti člena 3.1 in členov 17, 18 in 22 Statuta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet ECB je 2. aprila 2015 sprejel Smernico Evropske centralne banke (EU) 2015/930 (ECB/2015/15) (1), ki je spremenila Smernico ECB/2012/27 (2), da se v njej upošteva, da nacionalne centralne banke (NCB) euroobmočja zagotavljajo storitve avtokolateralizacije in poravnavo v centralnobančnem denarju na platformi TARGET2-Securities (T2S).

(2)	Ob uporabi Smernice ECB/2012/27 se je pojavilo več vprašanj, pri katerih so zaželena pojasnila, zlasti v zvezi z zagotavljanjem storitev avtokolateralizacije in poravnave v centralnobančnem denarju s strani NCB.

(3)	Svet ECB je prek pooblastil, ki jih ima na ravni 1, lastnik sistema TARGET2 in lahko ustanavlja svetovalne organe, ki ga podpirajo pri opravljanju nalog v zvezi z upravljanjem in delovanjem sistema TARGET2.

(4)	Poleg tega bi bilo treba organu, ki ga ustanovi Svet ECB, zaupati naloge tehničnega in operativnega upravljanja v zvezi s sistemom TARGET2.

(5)	Zato je treba Smernico ECB/2012/27 ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO SMERNICO:

Člen 1

Spremembe

Smernica ECB/2012/27 se spremeni:

vstavi se naslednji člen 1a:

„Člen 1a

Transakcije v sistemu TARGET2

Nacionalne centralne banke (NCB) za naslednje transakcije vedno uporabijo račune v sistemu TARGET2:

(a)	operacije odprtega trga v okviru operacij denarne politike v smislu Smernice Evropske centralne banke (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) (*1),

(b)	poravnava transakcij s podsistemi;

(c)	plačila med kreditnimi institucijami.

(*1) Smernica Evropske centralne banke (EU) 2015/510 z dne 19. decembra 2014 o izvajanju okvira denarne politike Eurosistema (ECB/2014/60) (UL L 91, 2.4.2015, str. 3) (Smernica o splošni dokumentaciji).“;"

v členu 2 se točka (25) nadomesti z naslednjim:

„(25)

‚razpoložljiva likvidnost‘ pomeni pozitivno stanje na računu udeleženca in, kjer je primerno, katero koli kreditno linijo čez dan, ki jo na PM računu odobri zadevna NCB euroobmočja v zvezi s takim računom in ki še ni izkoriščena, ali, kjer je primerno, zmanjšano za znesek katerih koli izvedenih rezervacij likvidnosti na PM računu ali blokiranih sredstev na namenskem denarnem računu;“;

člen 7 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 7

Ravni upravljanja

1. Brez poseganja v člen 8 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB) upravljanje sistema TARGET2 temelji na sistemu upravljanja na treh ravneh. Naloge, dodeljene Svetu ECB (raven 1), organu za tehnično in operativno upravljanje na ravni 2 ter NCB-ponudnicam ESP (raven 3), so določene v Prilogi I.

2. Svet ECB je odgovoren za usmerjanje, upravljanje in kontroliranje sistema TARGET2. Naloge, dodeljene ravni 1, so v izključni pristojnosti Sveta ECB. Ravni 1 pri vseh zadevah, povezanih s sistemom TARGET2, pomaga Odbor za plačilne in poravnalne sisteme ESCB (PSSC).

3. V skladu s tretjim odstavkom člena 12.1 Statuta ESCB so CB Eurosistema odgovorne za naloge, dodeljene ravni 2, znotraj splošnega okvira, ki ga opredeli Svet ECB. Svet ECB ustanovi organ na ravni 2, ki mu CB Eurosistema zaupajo nekatere naloge tehničnega in operativnega upravljanja, povezane s sistemom TARGET2.

4. CB Eurosistema se organizirajo s sklenitvijo ustreznih sporazumov.

5. V skladu s tretjim odstavkom člena 12.1 Statuta ESCB so NCB-ponudnice ESP odgovorne za naloge, dodeljene ravni 3, znotraj splošnega okvira, ki ga opredeli Svet ECB.

6. NCB-ponudnice ESP sklenejo s CB Eurosistema sporazum o storitvah, ki jih morajo NCB-ponudnice ESP zagotoviti CB Eurosistema. Kadar je to primerno, tak sporazum vključuje tudi priključene NCB.

7. Eurosistem kot ponudnik storitev T2S in CB Eurosistema kot upravljavke svojih nacionalnih komponent sistema TARGET2 sklenejo sporazum o storitvah, ki jih mora Eurosistem zagotoviti CB Eurosistema v zvezi z vodenjem namenskih denarnih računov. Kadar je to primerno, tak sporazum sklenejo tudi priključene NCB.“;

člen 8 se spremeni:

(a)	naslov se nadomesti z naslednjim: „Usklajeni pogoji za odprtje in vodenje PM računa ali namenskega denarnega računa v sistemu TARGET2“;

(b)	prvi stavek odstavka 1 se nadomesti z naslednjim: „Vsaka NCB euroobmočja sprejme ureditve za izvedbo Usklajenih pogojev za odprtje in vodenje PM računa v sistemu TARGET2, kakor so določeni v Prilogi II.“;

5.	v členu 9(1) se črtata točki (b) in (c);

6.	Priloge I, II, IIa, III, IIIa, IV in V se spremenijo v skladu s Prilogo k tej smernici.

Člen 2

Začetek učinkovanja in izvedba

1. Ta smernica začne učinkovati na dan, ko so o njej uradno obveščene nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro.

2. Nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro, sprejmejo ukrepe, ki so potrebni za uskladitev s to smernico, in jih uporabljajo od 15. aprila 2016. O besedilih in sredstvih, ki se nanašajo na te ukrepe, obvestijo Evropsko centralno banko (ECB) najpozneje do 1. aprila 2016.

Člen 3

Naslovniki

Ta smernica je naslovljena na vse centralne banke Eurosistema.

V Frankfurtu na Majni, 16. marca 2016

Za Svet ECB

Predsednik ECB

Mario DRAGHI

(1) Smernica Evropske centralne banke (EU) 2015/930 z dne 2. aprila 2015 o spremembah Smernice ECB/2012/27 o transevropskem sistemu bruto poravnave v realnem času (TARGET2) (ECB/2015/15) (UL L 155, 19.6.2015, str. 38).

(2) Smernica ECB/2012/27 z dne 5. decembra 2012 o transevropskem sistemu bruto poravnave v realnem času (TARGET2) (UL L 30, 30.1.2013, str. 1).

PRILOGA

Priloge I, II, IIa, III, IIIa, IV in V k Smernici ECB/2012/27 se spremenijo:

Priloga I se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA I

UREDITEV UPRAVLJANJA SISTEMA TARGET2

Raven 1 – Svet ECB

Raven 2 – organ za tehnično in operativno upravljanje

Raven 3 – NCB-ponudnice ESP

0. Splošne določbe

Raven 1 ima končno pristojnost v zvezi z domačimi in čezmejnimi vprašanji sistema TARGET2 ter je odgovorna za varovanje javne funkcije sistema TARGET2.

Raven 2 opravlja naloge tehničnega in operativnega upravljanja v zvezi s sistemom TARGET2.

Raven 3 sprejema odločitve o dnevnem delovanju enotne skupne platforme (ESP) na podlagi obsega storitev, opredeljenega v sporazumu iz člena 7(6) te smernice.

1. Politika stroškov in oblikovanja cen

—	Odločanje o skupni metodologiji stroškov

—	Odločanje o enotni strukturi cen

—	Odločanje o oblikovanju cen za dodatne storitve in/ali module

(Ne pride v poštev)

2. Obseg storitev

—	Odločanje o temeljnih storitvah

—	Odločanje o dodatnih storitvah in/ali modulih

—	Zagotavljanje prispevkov glede na potrebe ravni 1/ravni 2

3. Upravljanje s tveganji

—	Odločanje o splošnem okviru za upravljanje s tveganji in sprejetje preostalih tveganj

—	Izvajanje dejanskega upravljanja s tveganji

—	Izvajanje analize tveganja in nadaljnje spremljanje

—	Zagotavljanje potrebnih informacij za analizo tveganja glede na zahteve ravni 1/ravni 2

4. Upravljanje in financiranje

—	Opredeljevanje pravil v zvezi z odločanjem in financiranjem ESP

—	Vzpostavljanje in zagotavljanje primernega izvajanja pravnega okvira Evropskega sistema centralnih bank za sistem TARGET2

—	Priprava pravil o upravljanju in financiranju, o katerih se odloča na ravni 1

—	Priprava, odobritev in izvajanje proračuna

—	Nadzor nad uporabo

—	Zbiranje sredstev in nadomestila za storitve

—	Zagotavljanje podatkov o stroških za zagotavljanje storitev ravni 2

5. Razvoj

—	Posvetovanje z ravnjo 2 o lokaciji ESP

—	Odobritev celotnega projektnega načrta

—	Odločanje o prvotni projektni zasnovi in razvoju ESP

—	Odločanje med vzpostavitvijo iz nič in vzpostavitvijo na podlagi obstoječe platforme

—	Odločanje o izbiri upravljavca ESP

—	Določanje obsega storitev ESP v dogovoru z ravnjo 3

—	Odločanje o lokaciji ESP po posvetovanju z ravnjo 1

—	Odobritev metodologije postopka priprave specifikacij in ‚dobav‘ ravni 3, ki štejejo za primerne, da se določi ter pozneje preizkusi in sprejme proizvod (zlasti splošne in podrobne uporabniške specifikacije)

—	Vzpostavitev projektnega načrta z določitvijo ciljev

—	Ocenjevanje in sprejetje dobav

—	Določanje scenarijev za preizkuse

—	Usklajevanje preizkusov centralnih bank in uporabnikov v tesnem sodelovanju z ravnjo 3

—	Predlaganje prvotne projektne zasnove ESP

—	Predlaganje vzpostavitve iz nič ali vzpostavitve na podlagi obstoječe platforme

—	Predlaganje lokacije ESP

—	Priprava osnutkov splošnih in podrobnih funkcijskih specifikacij (interne podrobne specifikacije in podrobne uporabniške specifikacije)

—	Priprava osnutkov podrobnih tehničnih specifikacij

—	Zagotavljanje prvotnih in nadaljnjih prispevkov za projektno načrtovanje z določitvijo ciljev in kontroliranje

—	Tehnična in operativna podpora za preizkuse (opravljanje preizkusov na ESP, prispevanje k scenarijem za preizkuse, povezanim z ESP, podpiranje CB Eurosistema pri njihovih dejavnostih preizkušanja ESP)

6. Izvajanje in migracija

—	Odločanje o strategiji migracije

—	Priprava in usklajevanje migracije na ESP v tesnem sodelovanju z ravnjo 3

—	Zagotavljanje prispevkov pri vprašanjih v zvezi z migracijo v skladu z zahtevami ravni 2

—	Opravljanje nalog, povezanih z migracijo na ESP; dodatna podpora za NCB, ki se vključujejo

7. Delovanje

—	Upravljanje v resnih kriznih razmerah

—	Odobritev vzpostavitve in delovanja TARGET2 Simulatorja

—	Imenovanje organov za potrjevanje za internetni dostop

—	Določanje varnostnih politik, zahtev in kontrol za ESP

—	Določanje načel za varnost potrdil, ki se uporabljajo za internetni dostop

—	Ohranjanje stikov z uporabniki na evropski ravni (ob upoštevanju izključne odgovornosti CB Eurosistema za poslovno razmerje z njihovimi strankami) in spremljanje dnevne dejavnosti uporabnikov s poslovnega vidika (naloga CB Eurosistema)

—	Spremljanje poslovnega razvoja

—	Proračunski postopki, financiranje in izdajanje računov (naloga CB Eurosistema) ter druge upravne naloge

—	Upravljanje sistema na podlagi sporazuma iz člena 7(6) te smernice“

Priloga II se spremeni:

(a)

v členu 1 se opredelitev pojma „pooblastilo za direktno obremenitev“ nadomesti z naslednjim:

„—	‚pooblastilo za direktno obremenitev‘ (direct debit authorisation) pomeni splošno navodilo plačnika njegovi CB, ki to CB upravičuje in zavezuje, da na podlagi prejema veljavnega navodila prejemnika plačila za direktno obremenitev obremeni račun plačnika,“;

(b)

člen 7 se spremeni:

(i)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Imetnika PM računa, ki sprejme, da je njegov PM račun označen kot primarni PM račun, opredeljen v Prilogi IIa, zavezujejo vsi računi v zvezi z odprtjem in vodenjem vsakega namenskega denarnega računa, povezanega s tem PM računom, kakor je določeno v Dodatku VI k tej prilogi, ne glede na vsebino ali kakršno koli neizpolnjevanje pogodbenih ali drugih dogovorov med tem imetnikom PM računa in imetnikom namenskega denarnega računa.“;

(ii)	vstavi se naslednji odstavek 5: „5. Imetnik PM računa, ki je tudi imetnik namenskega denarnega računa, ki se uporablja za avtokolateralizacijo, je odgovoren za plačilo vseh kazni, ki se naložijo v skladu z odstavkom 9(d) Priloge IIIa.“;

(c)

člen 34 se spremeni:

(i)

na koncu odstavka 1 se doda naslednji stavek:

„Za namene tega odstavka se sprejetje ukrepa za reševanje v smislu Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta (*1) v zvezi z imetnikom PM računa ne šteje samodejno za uvedbo postopka zaradi insolventnosti.

(*1) Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).“;"

(ii)

odstavek 4(a) se nadomesti z naslednjim:

„(a)

V primeru, da [vstaviti ime CB] imetnika PM računa začasno ali trajno izključi iz sistema TARGET2-[vstaviti sklic na CB/državo] po odstavku 1 ali 2, mora [vstaviti ime CB] o taki začasni ali trajni izključitvi nemudoma obvestiti tega imetnika PM računa, druge CB ter imetnike PM računov in namenskih denarnih računov v vseh komponentah sistema TARGET2 preko ICM oddajnega sporočila ali oddajnega sporočila na T2S. Šteje se, da je tako sporočilo izdala domača CB imetnika PM računa in imetnika namenskega denarnega računa, ki prejme sporočilo.“;

(iii)

odstavek 4(b) se črta;

(d)

v členu 38 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. [Vstaviti ime CB] mora vse občutljive ali tajne informacije, vključno kadar se take informacije nanašajo na plačilne, tehnične ali organizacijske informacije udeleženca, udeležencev iz iste skupine ali udeleženčevih strank, obravnavati kot zaupne, razen če udeleženec ali njegova stranka pisno soglaša z razkritjem [vstaviti naslednje besedilo, če pride v poštev po nacionalnem pravu: ali je tako razkritje dovoljeno ali zahtevano po [vstaviti pridevnik, ki se nanaša na ime države] pravu].“;

(e)

v Dodatku II se odstavek 3(a)(ii) nadomesti z naslednjim:

„(ii)

obrestno nadomestilo se določi z uporabo referenčne obrestne mere, ki se določi vsak dan posebej. Ta referenčna obrestna mera mora biti enaka nižji izmed obrestne mere EONIA (povprečje indeksov za transakcije čez noč v eurih) in obrestne mere mejnega posojanja. Referenčna obrestna mera se uporabi na znesek plačilnega naloga, ki zaradi tehničnih motenj v delovanju sistema TARGET2 ni bil poravnan, za vsak dan v obdobju od dne dejanske ali, v primeru plačilnih nalogov, navedenih v odstavku 2(b)(ii), nameravane predložitve plačilnega naloga do dne, ko je plačilni nalog bil ali bi lahko bil uspešno poravnan. Kakršne koli obresti ali nadomestila zaradi deponiranja zneskov neporavnanih plačilnih nalogov pri Eurosistemu se odštejejo od zneska odškodnine oziroma prištejejo k temu znesku; in“;

(f)

v Dodatku IV se odstavek 4 spremeni:

(i)

točka (b) se nadomesti z naslednjim:

„(b)	V primeru preusmeritve delovanja ESP ali platforme T2S iz ene regije (regija 1) v drugo regijo (regija 2) si udeleženci prizadevajo uskladiti svoje pozicije do izpada ali nastopa neobičajnega zunanjega dogodka in zagotovijo [vstaviti ime CB] vse ustrezne informacije v zvezi s tem.“;

(ii)

vstavi se naslednja točka (c):

„(c)

Kadar se nalog za prenos likvidnosti s PM računa na namenski denarni račun knjiži v breme udeleženčevega PM računa na ESP v regiji 1, po uskladitvi pa se ne prikaže kot knjižen v breme na ESP v regiji 2, CB, ki je odgovorna za udeleženca, obremeni udeleženčev PM račun v regiji 2, da vrne stanje na udeleženčevem PM računu na raven pred preusmeritvijo.“;

(g)

v Dodatku IV se odstavek 6(d)(iii) nadomesti z naslednjim:

„(iii)

nalogi za prenos likvidnosti z namenskega denarnega računa na PM račun.“;

(h)

v Dodatku IV se odstavek 8(c) nadomesti z naslednjim:

„(c)

[Vstaviti ime CB] lahko zahteva, da udeleženci sodelujejo v rednih ali občasnih preizkusih ukrepov za neprekinjeno poslovanje in ukrepov za izredno obdelavo, pri usposabljanju ali katerih koli drugih preventivnih ureditvah, za katere [vstaviti ime CB] meni, da so potrebne. Vse stroške, ki udeležencem nastanejo zaradi takih preizkusov ali drugih ureditev, nosijo izključno udeleženci.“;

Priloga IIa se spremeni:

(a)

v členu 1 se opredelitev pojma „avtokolateralizacija“ nadomesti z naslednjim:

„—

‚avtokolateralizacija‘ pomeni posojilo čez dan, ki ga podeli nacionalna centralna banka (NCB) euroobmočja v centralnobančnem denarju, kadar imetnik namenskega denarnega računa nima zadostnih sredstev za poravnavo transakcij z vrednostnimi papirji, pri čemer je tako posojilo čez dan zavarovano bodisi z vrednostnimi papirji, ki so predmet nakupa (zavarovanje s premoženjem v postopku pridobivanja), bodisi z vrednostnimi papirji, ki jih imetnik namenskega denarnega računa že ima (zavarovanje z obstoječim premoženjem). Transakcija avtokolateralizacije je sestavljena iz dveh ločenih transakcij, ene za odobritev avtokolateralizacije in ene za njeno vračilo. Vključuje lahko tudi tretjo transakcijo za morebiten prenos zavarovanja. Za namene člena 16 se šteje, da so vse tri transakcije vstopile v sistem in postale nepreklicne v istem trenutku kot transakcija za odobritev avtokolateralizacije,“;

(b)

v členu 1 se opredelitev pojma „primarni PM račun“ nadomesti z naslednjim:

„—	‚primarni PM račun‘ pomeni PM račun, s katerim je povezan namenski denarni račun in na katerega se ob koncu dneva samodejno vrne preostalo stanje,“;

(c)

v členu 16(3) se uvodni odstavek nadomesti z naslednjim:

„CB Eurosistema in povezane NCB na eni strani ter vse udeležene centralne depotne družbe na T2S na drugi strani podpišejo sporazum o izmenjavi informacij v primeru insolventnosti udeleženca in o odgovornosti vsakega podpisnika sporazuma. Dva tedna po tem, ko ECB vsem podpisnikom sporazuma potrdi, da so bili vzpostavljeni postopki za izmenjavo zgoraj navedenih informacij in da so jih vse stranke sporazuma odobrile, se pravila iz odstavka 2 nadomestijo z naslednjimi pravili:“;

(d)	v členu 24(1) se na koncu doda naslednji stavek: „Za namene tega odstavka se sprejetje ukrepa za reševanje v smislu Direktive 2014/59/EU v zvezi z imetnikom namenskega denarnega računa ne šteje samodejno za uvedbo postopka zaradi insolventnosti.“

(e)

člen 24(4) se spremeni:

(i)

točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)

Če [vstaviti ime CB] imetnika namenskega denarnega računa začasno ali trajno izključi iz sistema TARGET2-[vstaviti sklic na CB/državo] po odstavku 1 ali 2, mora [vstaviti ime CB] o taki začasni ali trajni izključitvi nemudoma obvestiti tega imetnika namenskega denarnega računa, druge CB ter imetnike namenskih denarnih računov in PM računov v vseh komponentah sistema TARGET2 preko ICM oddajnega sporočila ali oddajnega sporočila na T2S. Šteje se, da je tako sporočilo izdala domača CB imetnika namenskega denarnega računa in imetnika PM računa, ki prejme sporočilo.“;

(ii)	točka (b) se črta;

(f)

v Dodatku II se odstavek 3(a)(ii) nadomesti z naslednjim:

„(ii)

(g)

v Dodatku IV se odstavek 7(b) nadomesti z naslednjim:

„(b)

[Vstaviti ime CB] lahko zahteva, da imetniki namenskega denarnega računa sodelujejo v rednih ali občasnih preizkusih ukrepov za neprekinjeno poslovanje in ukrepov za izredno obdelavo, pri usposabljanju ali katerih koli drugih preventivnih ureditvah, za katere [vstaviti ime CB] meni, da so potrebne. Vse stroške, ki imetnikom namenskega denarnega računa nastanejo zaradi takih preizkusov ali drugih ureditev, nosijo izključno imetniki namenskega denarnega računa.“;

(h)

Dodatek VI se nadomesti z naslednjim:

„Dodatek VI

SEZNAM NADOMESTIL

Nadomestila za storitve T2S

Imetnikom primarnega PM računa se zaračunajo naslednja nadomestila za storitve T2S v zvezi z namenskim denarnim računom:

Tarifne postavke	Cena	Pojasnilo
Storitve poravnave
Nalogi za prenos likvidnosti med namenskimi denarnimi računi	9 centov	za vsak prenos
Upravljanje likvidnosti znotraj stanja na računu (tj. blokada, deblokada, rezervacija likvidnosti itd.)	6 centov	za vsako transakcijo
Informacijske storitve
Poročila v načinu A2A	0,4 centa	za vsako postavko v izdelanem poročilu v načinu A2A
Poizvedbe v načinu A2A	0,7 centa	za vsako postavko v opravljeni poizvedbi v načinu A2A
Poizvedbe v načinu U2A	10 centov	za vsako opravljeno iskanje
Prenesene poizvedbe v načinu U2A	0,7 centa	za vsako postavko v opravljeni in preneseni poizvedbi v načinu U2A
Sporočila v datoteki	0,4 centa	za vsako sporočilo v datoteki
Prenosi	1,2 centa	za vsak prenos“

Priloga III se spremeni:

(a)

točka (7) v oddelku „Opredelitev pojmov“ se nadomesti z naslednjim:

„(7)	‚tesne povezave‘ pomenijo tesne povezave v smislu člena 138 Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60);“;

(b)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.

Vsaka NCB euroobmočja zagotovi posojilo čez dan kreditnim institucijam s sedežem v EGP, ki so primerne nasprotne stranke za operacije denarne politike Eurosistema, imajo dostop do odprte ponudbe mejnega posojanja in imajo račun pri zadevni NCB euroobmočja, vključno kadar navedene kreditne institucije delujejo preko podružnice s sedežem v EGP, in vključno s podružnicami s sedežem v EGP, ki jih ustanovijo kreditne institucije s sedežem zunaj EGP, pod pogojem, da imajo navedene podružnice sedež v isti državi kot zadevna NCB euroobmočja. Posojilo čez dan se ne sme zagotoviti subjektom, za katere veljajo omejevalni ukrepi, ki jih sprejme Svet Evropske unije ali države članice v skladu s členom 65(1)(b), členom 75 ali členom 215 Pogodbe in katerih izvajanje je po mnenju [sklic na CB/državo], po tem ko je obvestila ECB, nezdružljivo z nemotenim delovanjem sistema TARGET2.“;

(c)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.

Posojilo čez dan se lahko odobri tudi naslednjim subjektom:

(a)

črtano;

(b)

kreditnim institucijam s sedežem v EGP, ki niso primerne nasprotne stranke za operacije denarne politike Eurosistema in/ali nimajo dostopa do odprte ponudbe mejnega posojanja, vključno kadar delujejo preko podružnice s sedežem v EGP, in vključno s podružnicami s sedežem v EGP, ki jih ustanovijo kreditne institucije s sedežem zunaj EGP;

(c)	zakladniškim oddelkom držav članic na centralni ali regionalni ravni, ki delujejo na denarnih trgih, in organom javnega sektorja držav članic, ki so pooblaščeni za vodenje računov strank;

(d)	investicijskim podjetjem s sedežem v EGP, če imajo sklenjen dogovor z nasprotno stranko v operacijah denarne politike Eurosistema, s katerim je zagotovljeno kritje preostalega negativnega stanja ob koncu zadevnega dneva; in

(e)	subjektom, ki ne spadajo v točko (b) ter ki upravljajo podsisteme in delujejo v tej vlogi, pod pogojem, da so bile ureditve o zagotavljanju posojila čez dan tem subjektom vnaprej predložene Svetu ECB in jih je Svet ECB odobril,

pod pogojem, da ima v primerih iz točk (b) do (e) subjekt, ki prejme posojilo čez dan, sedež v isti jurisdikciji kot NCB, ki posojilo čez dan zagotovi.

Za vsa posojila čez noč, odobrena primernim centralnim nasprotnim strankam, veljajo pogoji iz te priloge (vključno z določbami glede ustreznega zavarovanja).

Kadar primerne centralne nasprotne stranke ne uspejo povrniti posojila čez noč, ki so jim ga odobrile njihove NCB, se uporabijo sankcije, določene v odstavkih 10 in 11.“;

(d)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.

Za subjekte, navedene v odstavku 2(b) do (e), in v skladu s členom 19 Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) je posojilo čez dan omejeno na zadevni dan in ga ni mogoče podaljšati v posojilo čez noč.

Z odstopanjem od tega lahko Svet ECB z obrazloženim predhodnim sklepom odloči, da nekaterim primernim centralnim nasprotnim strankam zagotovi dostop do odprte ponudbe mejnega posojanja v okviru člena 139(2)(c) Pogodbe v povezavi s členoma 18 in 42 Statuta ESCB in členom 1(1) Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60). Take primerne centralne nasprotne stranke so tiste, ki v vsem zadevnem času izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)	so primerni subjekti za namene odstavka 2(e), pod pogojem, da imajo ti primerni subjekti tudi dovoljenje za centralne nasprotne stranke v skladu z veljavno zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo;

(b)	imajo sedež v euroobmočju;

(c)	so pod nadzorom in/ali pregledom pristojnih organov;

(d)	izpolnjujejo pregledniške zahteve za lokacijo infrastruktur, ki ponujajo storitve v eurih, kakor so v vsakokrat veljavni vsebini objavljene na spletni strani ECB (*2);

(e)	imajo račune v plačilnem modulu sistema TARGET2;

(f)	imajo dostop do posojila čez dan.

(*2) Sedanja politika Eurosistema glede lokacije infrastrukture je navedena v naslednjih izjavah, ki so dostopne na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu: (a) Policy statement on euro payment and settlement systems located outside the euro area z dne 3. novembra 1998; (b) The Eurosystem's policy line with regard to consolidation in central counterparty clearing z dne 27. septembra 2001; (c) The Eurosystem policy principles on the location and operation of infrastructures settling in euro-denominated payment transactions z dne 19. julija 2007; (d) The Eurosystem policy principles on the location and operation of infrastructures settling euro-denominated payment transactions: specification of ‚legally and operationally located in the euro area‘ z dne 20. novembra 2008; (e) okvir politike pregleda Eurosistema (Eurosystem Oversight Policy Framework) iz julija 2011, ob upoštevanju sodbe z dne 4. marca 2015, Združeno kraljestvo proti Evropski centralni banki, T-496/11, ECLI:EU:T:2015:496.“;"

(e)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.

Posojilo čez dan temelji na ustreznem zavarovanju in se zagotovi v obliki zavarovanih znotrajdnevnih prekoračitev in/ali znotrajdnevnih transakcij povratnega nakupa v skladu z dodatnimi minimalnimi skupnimi značilnostmi, ki jih določi Svet ECB v zvezi z operacijami denarne politike Eurosistema (vključno s tam navedenimi primeri neizpolnitve in njihovimi posledicami). Ustrezno zavarovanje sestavljajo ista sredstva kot primerna sredstva za uporabo pri operacijah denarne politike Eurosistema ter zanje veljajo ista pravila vrednotenja in obvladovanja tveganj, kakor so določena v delu 4 Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60).

Posojilo čez dan se odobri šele, ko so primerna sredstva, ki se zagotovijo kot zavarovanje, dokončno prenesena ali zastavljena. Za ta namen nasprotne stranke primerna sredstva vnaprej deponirajo ali zastavijo pri zadevni NCB ali jih poravnajo pri zadevni NCB po načelu dostave proti plačilu.“;

(f)

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5.	Dolžniški instrumenti, ki jih izda ali zanje jamči subjekt ali katera koli druga tretja oseba, s katero je subjekt v tesni povezavi, se lahko sprejmejo kot ustrezno zavarovanje samo v primerih, določenih v delu 4 Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60).“;

(g)

v odstavku 12 se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c)

Če Eurosistem odloči, da nasprotnim strankam začasno ali trajno onemogoči ali omeji dostop do operacij denarne politike iz razlogov skrbnega in varnega poslovanja ali v drugih primerih v skladu s členom 158 Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60), NCB euroobmočja izvedejo to odločitev v zvezi z dostopom do posojila čez dan v skladu s pogodbami ali predpisi, ki jih te NCB uporabljajo.“;

Priloga IIIa se spremeni:

(a)

točka (1) v oddelku „Opredelitev pojmov“ se nadomesti z naslednjim:

„(1)

‚avtokolateralizacija‘ pomeni posojilo čez dan, ki ga podeli nacionalna centralna banka (NCB) euroobmočja v centralnobančnem denarju, kadar imetnik namenskega denarnega računa nima zadostnih sredstev za poravnavo transakcij z vrednostnimi papirji, pri čemer je tako posojilo čez dan zavarovano bodisi z vrednostnimi papirji, ki so predmet nakupa (zavarovanje s premoženjem v postopku pridobivanja), bodisi z vrednostnimi papirji, ki jih imetnik namenskega denarnega računa že ima (zavarovanje z obstoječim premoženjem). Transakcija avtokolateralizacije je sestavljena iz dveh ločenih transakcij, ene za odobritev avtokolateralizacije in ene za njeno vračilo. Vključuje lahko tudi tretjo transakcijo za morebiten prenos zavarovanja. Za namene člena 16 Priloge IIa se šteje, da so vse tri transakcije vstopile v sistem in postale nepreklicne v istem trenutku kot transakcija za odobritev avtokolateralizacije;“;

(b)

točka (6) v oddelku „Opredelitev pojmov“ se nadomesti z naslednjim:

„(6)	‚tesne povezave‘ pomenijo tesne povezave v smislu člena 138 Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60);“;

(c)

prvi pododstavek odstavka 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.

Avtokolateralizacija temelji na primernem zavarovanju. Primerno zavarovanje sestavljajo ista sredstva kot primerna sredstva za uporabo pri operacijah denarne politike Eurosistema ter zanje veljajo ista pravila vrednotenja in obvladovanja tveganj, kakor so določena v delu 4 Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60)“.

(d)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.	Dolžniški instrumenti, ki jih izda ali zanje jamči subjekt ali katera koli druga tretja oseba, s katero je subjekt v tesni povezavi, se lahko sprejmejo kot primerno zavarovanje samo v primerih, določenih v delu 4 Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60).“;

(e)

v odstavku 9 se točka (d) nadomesti z naslednjim:

„(d)	[vstaviti ime CB] naloži kazen v višini 1 000 EUR za vsak delovni dan, na katerega se opravi prenos ali več prenosov zavarovanja po točki (c). Znesek kazni se knjiži v breme zadevnega PM računa imetnika namenskega denarnega računa iz točke (c).“;

(f)

v točki 10(c) se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„Eurosistem lahko odloči, da nasprotnim strankam začasno ali trajno onemogoči ali omeji dostop do instrumentov denarne politike iz razlogov skrbnega in varnega poslovanja ali v drugih primerih v skladu s členom 158 Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60).“;

(g)	v odstavkih 1 in 13 se besedilo „6. februarja“ nadomesti z besedilom „18. septembra“;

odstavek 18(1) Priloge IV se nadomesti z naslednjim:

„18. Seznam nadomestil in izdajanje računov

(1)

Za podsistem, ki uporablja ASI ali vmesnik za udeležence, ne glede na število katerih koli računov, ki jih lahko ima pri ASCB in/ali SCB, velja seznam nadomestil, ki ga sestavljajo naslednji elementi:

(a)	Fiksno mesečno nadomestilo v višini 1 000 EUR, ki se zaračuna vsakemu podsistemu (fiksno nadomestilo I).

(b)

Drugo mesečno fiksno nadomestilo v višini med 417 EUR in 8 334 EUR, v sorazmerju z bruto vrednostjo transakcij denarne poravnave podsistema v eurih (fiksno nadomestilo II):

Razpon	Od (mio. EUR/dan)	Do (mio. EUR/dan)	Letno nadomestilo	Mesečno nadomestilo
1	0	pod 1 000	5 000 EUR	417 EUR
2	1 000	pod 2 500	10 000 EUR	833 EUR
3	2 500	pod 5 000	20 000 EUR	1 667 EUR
4	5 000	pod 10 000	30 000 EUR	2 500 EUR
5	10 000	pod 50 000	40 000 EUR	3 333 EUR
6	50 000	pod 500 000	50 000 EUR	4 167 EUR
7	nad 500 000	—	100 000 EUR	8 334 EUR

Bruto vrednost transakcij denarne poravnave podsistema v eurih izračuna ASCB enkrat letno na podlagi take bruto vrednosti v prejšnjem letu, izračunana bruto vrednost pa se uporabi za izračun nadomestila od 1. januarja vsakega koledarskega leta. Bruto vrednost ne vključuje transakcij, poravnanih na namenskih denarnih računih.

(c)

Nadomestilo za transakcijo, ki se izračuna na isti podlagi kot v seznamu, ki je vzpostavljen za imetnike PM računa v Dodatku VI Priloge II. Podsistem lahko izbere eno od dveh možnosti: bodisi plača enotno nadomestilo v višini 0,80 EUR na plačilno navodilo (možnost A) bodisi plača nadomestilo, izračunano na podlagi degresivne lestvice (možnost B), ob upoštevanju naslednjih sprememb:

(i)	pri možnosti B se meje razponov, ki se nanašajo na obseg plačilnih navodil, delijo z dva, in

(ii)	poleg fiksnega nadomestila I in fiksnega nadomestila II se zaračuna mesečno fiksno nadomestilo v višini 150 EUR (po možnosti A) ali 1 875 EUR (po možnosti B).

(d)

Poleg nadomestil, določenih v točkah (a) do (c), veljajo za podsistem, ki uporablja ASI ali vmesnik za udeležence, tudi naslednja nadomestila:

(i)

če podsistem uporablja storitve sistema TARGET2 z dodano vrednostjo za T2S, znaša mesečno nadomestilo za uporabo storitev z dodano vrednostjo 50 EUR za sisteme, ki so izbrali možnost A, in 625 EUR za sisteme, ki so izbrali možnost B. To nadomestilo se zaračuna za vsak račun, ki ga ima podsistem, ki uporablja te storitve;

(ii)	če ima podsistem primarni PM račun, ki je povezan z enim ali več namenskimi denarnimi računi, znaša mesečno nadomestilo 250 EUR za vsak povezan namenski denarni račun; in

(iii)

podsistemu kot imetniku primarnega PM računa se zaračunajo naslednja nadomestila za storitve T2S v zvezi s povezanimi namenskimi denarnimi računi. Te postavke se zaračunajo ločeno:

Tarifne postavke	Cena	Pojasnilo
Storitve poravnave
Nalogi za prenos likvidnosti med namenskimi denarnimi računi	9 centov	za vsak prenos
Upravljanje likvidnosti znotraj stanja na računu (tj. blokada, deblokada, rezervacija likvidnosti itd.)	6 centov	za vsako transakcijo
Informacijske storitve
Poročila v načinu A2A	0,4 centa	za vsako postavko v izdelanem poročilu v načinu A2A
Poizvedbe v načinu A2A	0,7 centa	za vsako postavko v opravljeni poizvedbi v načinu A2A
Poizvedbe v načinu U2A	10 centov	za vsako opravljeno iskanje
Prenesene poizvedbe v načinu U2A	0,7 centa	za vsako postavko v opravljeni in preneseni poizvedbi v načinu U2A
Sporočila v datoteki	0,4 centa	za vsako sporočilo v datoteki
Prenosi	1,2 centa	za vsak prenos“

v Prilogi V se odstavek 3 Dodatka IIA nadomesti z naslednjim:

„3.

[Vstaviti ime CB] za posameznega udeleženca izda in vodi do pet aktivnih potrdil za vsak PM račun brezplačno. [Vstaviti ime CB] zaračuna za izdajo šestega in vsakega naslednjega aktivnega potrdila nadomestilo v višini 120 EUR. [Vstaviti ime CB] zaračuna za šesto in vsako naslednje aktivno potrdilo letno nadomestilo za vodenje v višini 30 EUR. Aktivna potrdila veljajo pet let.“

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 99

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 59 15. april 2016

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/576 z dne 14. aprila 2016 o spremembi Uredbe (EU) št. 37/2010 glede snovi rafoksanid ( 1 )	1
		Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/577 z dne 14. aprila 2016 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	4
		SKLEPI
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/578 z dne 11. aprila 2016 o oblikovanju delovnega programa v zvezi z razvojem in uporabo elektronskih sistemov, predvidenih v carinskem zakoniku Unije	6
		SMERNICE
	*	Smernica Evropske centralne banke (EU) 2016/579 z dne 16. marca 2016 o spremembi Smernice ECB/2012/27 o transevropskem sistemu bruto poravnave v realnem času (TARGET2) (ECB/2016/6)	21

Farmakološko aktivna snov	Marker ostanek	Živalska vrsta	MRL	Ciljna tkiva	Druge določbe (v skladu s členom 14(7) Uredbe (ES) št. 470/2009)	Terapevtska razvrstitev
„rafoksanid	rafoksanid	govedo	30 μg/kg 30 μg/kg 10 μg/kg 40 μg/kg	mišičje maščevje jetra ledvice	NI VNOSA	učinkovine, ki delujejo proti parazitom/učinkovine, ki delujejo proti endoparazitom“
		ovce	100 μg/kg 250 μg/kg 150 μg/kg 150 μg/kg	mišičje maščevje jetra ledvice	NI VNOSA
		govedo, ovce	10 μg/kg	mleko	Začasna MRL preneha veljati 31. decembra 2017.

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Standardna uvozna vrednost
0702 00 00	IL	180,1
	MA	94,9
	SN	58,8
	TR	96,3
	ZZ	107,5
0707 00 05	MA	80,6
	TR	114,2
	ZZ	97,4
0709 93 10	MA	94,0
	TR	138,8
	ZZ	116,4
0805 10 20	EG	49,1
	IL	76,7
	MA	57,8
	TR	40,8
	ZZ	56,1
0808 10 80	AR	93,6
	BR	99,0
	CL	116,4
	CN	102,3
	US	148,8
	ZA	84,6
	ZZ	107,5
0808 30 90	AR	104,6
	CL	108,5
	CN	110,0
	ZA	103,7
	ZZ	106,7

		Popravki
	*	Popravek Uredbe Sveta (EU) 2015/2448 z dne 14. decembra 2015 o spremembi Uredbe (EU) št. 1388/2013 o odprtju in zagotavljanju upravljanja avtonomnih tarifnih kvot Unije za nekatere kmetijske in industrijske izdelke ( UL L 345, 30.12.2015 )	34


	(1) Besedilo velja za EGP