6.4.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 89/1

6.4.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 89/2

(1)

Komisija je v skladu s prvim pododstavkom člena 53(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012 proučila zahtevek Francije za odobritev spremembe specifikacije za zaščiteno geografsko označbo „Lingot du Nord“, registrirano v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 284/2008 (2).

(2)

Ker zadevna sprememba ni manjša v smislu člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012, je Komisija v skladu s členom 50(2)(a) navedene uredbe zahtevek za spremembo objavila v Uradnem listu Evropske unije (3).

(3)

Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba spremembo specifikacije odobriti –

6.4.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 89/3

(1)

Komisija je v skladu s prvim pododstavkom člena 53(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012 proučila zahtevek Francije za odobritev spremembe specifikacije za zaščiteno označbo porekla „Huile d'olive d'Aix-en-Provence“, registrirano v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 2036/2001 (2).

(2)

Ker zadevna sprememba ni manjša v smislu člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012, je Komisija v skladu s členom 50(2)(a) navedene uredbe zahtevek za spremembo objavila v Uradnem listu Evropske unije (3).

(3)

Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba spremembo specifikacije odobriti –

6.4.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 89/4

(1)

Uredba (EGS) št. 2658/87 določa nomenklaturo blaga (v nadaljnjem besedilu: kombinirana nomenklatura), ki je navedena v Prilogi I k navedeni uredbi.

(2)

Zaradi pravne varnosti je treba opredeliti, kako se določi vsebnost beljakovin v pijačah na osnovi soje, uvrščenih pod tarifni podštevilki 2202 90 11 in 2202 90 15 kombinirane nomenklature.

(3)

Za določanje vsebnosti surovih beljakovin bi bilo treba uporabljati Kjeldahlovo metodo, določeno v Uredbi Komisije (ES) št. 152/2009 (2). Kjeldahlova metoda je zaradi svoje univerzalnosti, natančnosti in ponovljivosti mednarodno priznana metoda za določanje vsebnosti beljakovin v živilih. Konverzijski faktor za določanje vsebnosti beljakovin na podlagi skupne vsebnosti dušika je odvisen od vrste beljakovine v vzorcu. Glede na to, da je treba v tem primeru določiti vsebnost sojinih beljakovin, bi bilo treba uporabiti konverzijski faktor 6,25.

(4)

Zato bi bilo treba v poglavje 22 drugega dela kombinirane nomenklature dodati novo dodatno opombo, da se zagotovi enotna razlaga kombinirane nomenklature po vsej Uniji.

(5)

Zato bi bilo treba Uredbo (EGS) št. 2658/87 ustrezno spremeniti.

(6)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

6.4.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 89/6

(1)

Uredba (EGS) št. 2658/87 določa nomenklaturo blaga (v nadaljnjem besedilu: kombinirana nomenklatura), ki je del Priloge I k navedeni uredbi.

(2)

Mlečni proizvodi iz poglavja 4 zajemajo mlečne permeate, ki so proizvodi iz mleka z visoko vsebnostjo laktoze, pridobljeni z odstranitvijo mlečne maščobe in mlečnih beljakovin iz mleka, sirotke, smetane in/ali sladkega pinjenca in/ali iz podobne surovine z ultrafiltracijo ali drugimi tehnikami predelave.

(3)

Glede uvrstitve permeatov iz sirotke in mleka pod tarifne podštevilke v okviru tarifne številke 0404 obstajajo različna mnenja. Zato je treba zaradi pravne varnosti pojasniti področje uporabe tarifnih podštevilk 0404 10 in 0404 90, ki se nanašata na te proizvode.

(4)

Med „permeatom iz sirotke“ in „permeatom iz mleka“ je mogoče razlikovati z ugotavljanjem prisotnosti oziroma odsotnosti snovi, povezanih s proizvodnjo sirotke. Zato je treba za razlikovanje med permeati iz sirotke in permeati iz mleka navedeno merilo uporabljati v povezavi z organoleptičnim merilom.

(5)

Tarifna podštevilka 0404 10 bi morala vključevati „permeat iz sirotke“, tj. proizvod z običajno rahlo kislim vonjem, pridobljen z ultrafiltracijo sirotke ali mešanice naravnih sestavin sirotke. Uvrstitev mlečnih permeatov pod navedeno tarifno podštevilko bi morala biti odvisna od prisotnosti snovi, povezanih s proizvodnjo sirotke (npr. mlečna kislina, laktati in glikomakropeptidi) v navedenem proizvodu.

(6)

Tarifna podštevilka 0404 90 bi morala vključevati „permeat iz mleka“, tj. proizvod, pridobljen z ultrafiltracijo mleka, običajno z vonjem po mleku. Uvrstitev mlečnih permeatov pod navedeno tarifno podštevilko bi morala biti odvisna od količinsko omejene prisotnosti ali odsotnosti snovi, povezanih s proizvodnjo sirotke v navedenem proizvodu.

(7)

Referenčna metoda za odkrivanje mlečne kisline in laktatov (metoda ISO 8069:2005) je določena v delu A Priloge I k Uredbi Komisije (ES) št. 273/2008 (2), referenčna metoda za ugotavljanje prisotnosti siriščne sirotke (tj. prisotnosti makropeptidov kazeina, kot so glikomakropeptidi) pa je določena v Prilogi XII k navedeni uredbi. Navedeni metodi bi bilo treba uporabiti tudi za pravilno uvrstitev proizvodov, ki jih zadeva ta uredba.

(8)

Poglavju 4 drugega dela kombinirane nomenklature bi bilo treba dodati nove dodatne opombe, da se zagotovi pravilna uvrstitev zadevnih proizvodov in enotna razlaga kombinirane nomenklature po vsej Uniji.

(9)

Zato bi bilo treba Uredbo (EGS) št. 2658/87 ustrezno spremeniti.

(10)

Odbor za carinski zakonik ni izdal mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

6.4.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 89/8

(1)

Direktiva 2002/99/ES med drugim določa zahteve v zvezi z zdravstvenim varstvom živali za vnos proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo. V skladu z navedenimi zahtevami se vnos takih proizvodov v Unijo odobri le iz tretjih držav, ki so na seznamu, ki ga pripravi Komisija.

(2)

Direktiva 2002/99/ES tudi določa, da se lahko določijo pravila in certificiranje za tranzit.

(3)

Sporazum med Evropsko skupnostjo in Novo Zelandijo o sanitarnih ukrepih, ki veljajo za trgovino z živimi živalmi in živalskimi proizvodi, priložen k Sklepu 97/132/ES (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), določa uvedbo jamstev za vnos svežega mesa iz Nove Zelandije, ki so enakovredna tistim iz prava Unije, zlasti iz Direktive 2002/99/ES in Uredbe Komisije (EU) št. 206/2010 (4). Taka enakovrednost je bila ugotovljena za sveže meso v zvezi z zdravjem živali in javnim zdravjem, kot je določeno v Prilogi V k Sporazumu.

(4)

Uredba (EU) št. 206/2010 med drugim določa pogoje za vnos pošiljk svežega mesa v Unijo. V ta namen so v delu 1 Priloge II k navedeni uredbi določeni seznam tretjih držav, njihovih ozemelj ali delov, iz katerih je dovoljen vnos takih pošiljk v Unijo, ter vzorci veterinarskih spričeval, ki morajo biti priloženi navedenim pošiljkam, ob upoštevanju vseh posebnih pogojev ali zahtevanih posebnih jamstev.

(5)

Nova Zelandija je na seznamu v delu 1 Priloge II k Uredbi (EU) št. 206/2010 navedena kot država, iz katere se odobri vnos pošiljk svežega mesa domačega goveda, ovc in prašičev, domačih enoprstih kopitarjev, gojenih in divjih nedomačih živali iz reda Artiodactyla ter gojenih in divjih nedomačih živali iz družin Suidae, Tayassuidae ali Tapiridae, v Unijo.

(6)

Ob vstopu v Unijo morajo biti k takim pošiljkam priloženi ustrezni vzorci veterinarskih spričeval iz dela 2 Priloge II k Uredbi (EU) št. 206/2010 brez poseganja v posebne zahteve v zvezi z izdajanjem spričeval, ki so določene v sporazumih Unije s tretjimi državami. V zvezi z navedenimi pošiljkami iz Nove Zelandije so take zahteve določene v Prilogi V k Sporazumu, vzorec veterinarskega spričevala pa v Prilogi I k Izvedbenemu sklepu Komisije (EU) 2015/1901 (5).

(7)

Nova Zelandija si prizadeva za hitrejši način prevoza pošiljk svežega mesa v Unijo za bolj učinkovito uporabo takega mesa ob upoštevanju njegovega roka uporabnosti. Nova Zelandija zato predvideva letalski prevoz takih pošiljk v Singapur, njihovo raztovarjanje z letalskih prevoznih sredstev z možnostjo začasnega skladiščenja v odobrenem obratu na carinskem območju singapurskega letališča, njihovo ponovno natovarjanje v istem obratu in tranzit preko ozemlja Singapurja do pristanišča odhoda za prevoz z ladijskim kontejnerjem iz Singapurja v Unijo.

(8)

Singapur je zato zaprosil za odobritev vnosa v Unijo pošiljk svežega mesa s poreklom iz Nove Zelandije, ki izpolnjujejo pogoje za vnos v Unijo in so namenjene v Unijo, da se omogoči raztovarjanje, skladiščenje, ponovno natovarjanje in tranzit takih pošiljk preko Singapurja.

(9)

Ob odhodu iz Nove Zelandije mora tako sveže meso za vnos v Unijo izpolnjevati posebne zahteve glede javnega zdravja in zdravja živali. Pristojni organ Singapurja je določil uvozne kontrole in postopke za zagotovitev, da raztovarjanje, skladiščenje, ponovno natovarjanje in tranzit preko Singapurja ne bodo vplivali na izpolnjevanje teh zahtev.

(10)

Komisija je marca 2015 v Singapurju opravila revizijo za ugotavljanje dejstev, da bi zbrala informacije ter ocenila uvozne kontrole, ki jih izvajajo pristojni organi Singapurja, in tranzitni postopek, uveden v zvezi z zaprošeno odobritvijo. Komisija je na podlagi rezultatov navedene revizije sklenila, da uvozne kontrole in tranzitni postopki, ki jih izvajajo pristojni organi Singapurja, predstavljajo zadostna jamstva za zagotovitev celovitosti in varnosti pošiljk svežega mesa iz Nove Zelandije, zlasti v zvezi z zahtevami glede javnega zdravja in zdravja živali.

(11)

Za certificiranje navedenih uvoznih kontrol in tranzitnih postopkov bi moral pristojni organ Singapurja izdati veterinarsko spričevalo, ki se nato predloži na mejni kontrolni točki vnosa v Unijo. V ta namen se pripravi vzorec veterinarskega spričevala „NZ-TRANSIT-SG“.

(12)

Sporazum določa posebna pravila za certificiranje, mejne kontrole in inšpekcijske pristojbine za uvoz iz Nove Zelandije, ki se uporabljajo tudi za pošiljke v tranzitu preko Singapurja.

(13)

Sporazum omogoča izdajanje elektronskih spričeval za proizvode iz Nove Zelandije, ki se izvažajo v Unijo, z uporabo integriranega elektronskega sistema Unije, vzpostavljenega z Odločbo Komisije 2003/24/ES (6) (v nadaljnjem besedilu: TRACES).

(14)

Zaradi uskladitve zahtev elektronskega certificiranja za Novo Zelandijo, kakor je določeno v Prilogi VII k Sporazumu in Izvedbenemu sklepu (EU) 2015/1901, bi bilo treba vzorec veterinarskega spričevala „NZ-TRANSIT-SG“ vključiti v TRACES.

(15)

Ob vstopu v Unijo bi morala biti k pošiljkam priložena ustrezni vzorec veterinarskega spričevala, ki ga izda pristojni organ Nove Zelandije, in vzorec veterinarskega spričevala „NZ-TRANSIT-SG“, ki ga izda pristojni organ Singapurja v sistemu TRACES, v skladu s Prilogo k tej Uredbi.

(16)

Zato je primerno spremeniti del 1 Priloge II k Uredbi (EU) št. 206/2010, da se doda vnos Singapurja na seznam tretjih držav, njihovih ozemelj ali delov, iz katerih se odobri vnos pošiljk svežega mesa s poreklom iz Nove Zelandije v Unijo, ki so namenjene v Unijo in se raztovarjajo, ponovno natovarjajo in so v tranzitu z ali brez skladiščenja preko Singapurja.

(17)

Poleg tega je primerno spremeniti del 2 Priloge II k Uredbi (EU) št. 206/2010, da se na seznam vzorcev veterinarskih spričeval doda vzorec veterinarskega spričevala „NZ-TRANSIT-SG“.

(18)

Dela 1 in 2 Priloge II k Uredbi (EU) št. 206/2010 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(19)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

6.4.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 89/15

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

6.4.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 89/17

(1)

Kadar nacionalni standard, s katerim se prenaša usklajeni standard, na katerega je bilo sklicevanje objavljeno v Uradnem listu Evropske unije, zajema enega ali več elementov bistvenih zahtev iz člena 3 Direktive 1999/5/ES, se za radijsko opremo, izdelano v skladu s tem standardom, domneva, da izpolnjuje bistvene zahteve v zvezi s tem.

(2)

Julija 2014 je Francija vložila ugovor v zvezi s standardom EN 50566:2013 za zahteve za prikaz skladnosti radiofrekvenčnih polj, ki jih sevajo ročne in na telo pripete brezžične komunikacijske naprave, ki jih uporablja prebivalstvo (30 MHz–6 GHz).

(3)

Francija meni, da bi bilo treba ta standard pregledati, da bi se bolje upoštevali pogoji uporabe mobilnih telefonov in drugih prenosnih naprav (kot so tablični računalniki) in posledično določili pogoji za razdaljo, na kateri se oceni telesna stopnja specifične absorpcije.

(4)

Ob pregledu standarda EN 50566:2013 skupaj s predstavniki Odbora za ocenjevanje skladnosti in nadzorovanje telekomunikacijskega trga (TCAM) je Komisija ocenila, da standard ne izpolnjuje bistvenih zahtev iz člena 3(1)(a) Direktive 1999/5/ES. Člen 3(1)(a) Direktive 1999/5/ES se sklicuje na cilje v zvezi z varnostnimi zahtevami, ki jih vsebuje Direktiva 2006/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2). Točka 1(d) Priloge I k Direktivi 2006/95/ES določa, da naj bo „električna oprema […] zasnovana in izdelana tako, da zagotavlja zaščito pred nevarnostmi, navedenimi v točki 2 in 3 te priloge, vendar če se uporablja za namene, za katere je bila izdelana, in je ustrezno vzdrževana.“ Točka 2 iste priloge določa, da naj bodo „tehnični ukrepi […] predpisani v skladu s točko 1, da se zagotovi: (a) da so osebe in domače živali primerno zavarovane pred nevarnostjo telesne poškodbe ali pred drugo škodo, ki jo lahko povzroči neposreden ali posreden stik“ ter „(c) da so osebe, domače živali in premoženje ustrezno zavarovani pred nevarnostmi, ki niso povezane z električnim tokom, vendar jih po izkušnjah povzroča električna oprema“.

(5)

Ob upoštevanju zgoraj omenjenih varnostnih vidikov standarda EN 50566:2013, ki se morajo izboljšati, in do ustrezne spremembe tega standarda bi bilo treba objavi sklica na standard EN 50566:2013 v Uradnem listu Evropske unije priložiti ustrezno opozorilo –

6.4.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 89/20

(1)

V skladu s členom 2(h) Pogodbe je ena od nalog Skupnosti, da z drugimi državami in mednarodnimi organizacijami vzpostavlja odnose, ki bodo spodbujali napredek pri miroljubni uporabi jedrske energije. Da bi Skupnost lahko izvajala te naloge, je v skladu s poglavjem 10 naslova II Pogodbe pooblaščena za področje zunanjih odnosov.

(2)

V skladu s členom 101 Pogodbe lahko Skupnost v okviru svojih pristojnosti prevzema obveznosti s sklepanjem sporazumov ali pogodb s tretjo državo, mednarodno organizacijo ali državljanom tretje države. Na podlagi te določbe so bili z glavnimi državami dobaviteljicami Skupnosti sklenjeni sporazumi Euratom.

(3)

Po drugi strani člen 102 Skupnost pooblašča za sklepanje sporazumov, katerih pogodbenice so poleg Skupnosti tudi ena ali več držav članic. Taki sporazumi se, kar zadeva Skupnost, lahko izvajajo le v tesnem sodelovanju med institucijami Skupnosti in državami članicami, tako med pogajanji in sklepanjem kot pri izpolnjevanju prevzetih obveznosti.

(4)

V skladu s Pogodbo države članice pod pogoji iz Pogodbe ohranijo svojo sposobnost sklepanja pogodb kot akterji na mednarodnem prizorišču in imajo posledično pravico kadar koli skleniti dvostranske sporazume s tretjimi državami, ki zadevajo področje uporabe Pogodbe Euratom.

(5)

Člen 103 Pogodbe igra osrednjo vlogo pri usklajevanju potrebe po zagotavljanju enotnosti in primarnosti prava Euratom s svobodo držav članic pri vodenju njihovih zunanjih odnosov na jedrskem področju. Države članice morajo na podlagi tega člena Komisiji predložiti osnutke sporazumov ali pogodb s tretjo državo, mednarodno organizacijo ali državljanom tretje države, kolikor ti sporazumi ali pogodbe zadevajo področje uporabe Pogodbe. Če osnutek sporazuma ali pogodbe vsebuje klavzule, ki ovirajo uporabo Pogodbe, mora Komisija zadevni državi članici v enem mesecu po prejemu obvestila sporočiti svoje pripombe. Država članica ne more skleniti predlaganega sporazuma ali pogodbe, dokler ne upošteva pripomb Komisije ali ravna v skladu z odločbami Sodišča, ki po hitrem postopku odloči o združljivosti predlaganih klavzul z določbami Pogodbe.

(6)

Sodišče Evropskih skupnosti je v Odločitvi 1/78 z dne 14. novembra 1978 odločilo, da je cilj člena 103 zagotavljati, da sporazumi ali pogodbe, ki jih države članice sklenejo s tretjimi stranmi, ne ogrožajo določb Pogodbe (1).

(7)

Ocena na podlagi člena 103 zajema tudi skladnost osnutka sporazuma ali pogodbe z določbami Pogodbe Euratom in sekundarne zakonodaje, sprejete na njeni podlagi. Ne zajema pa skladnosti osnutka sporazuma ali pogodbe z določbami Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(8)

Pri uporabi člena 103 so se nabrale znatne izkušnje. Navedene izkušnje kažejo, da so nekateri vidiki pravnega reda Euratom neposredno relevantni v okviru zunanjih odnosov držav članic. Komisija je morala po ocenah na podlagi člena 103 v svojih pripombah države članice nenehno opozarjati na posebne določbe prava Euratom. Zato so potrebne smernice za uporabo člena 103. Cilj tega priporočila je opozoriti na temeljne določbe, ki so v tem okviru relevantne, in zagotoviti večjo jasnost in pravno varnost za države članice pri pogajanjih o osnutkih sporazumov ali pogodb.

(9)

Enomesečno obdobje iz drugega odstavka člena 103 začne teči z datumom, ko Komisija prejme obvestilo. Šteje se, da je do prejema prišlo, šele ko ima Komisija v posesti popolno dokumentacijo o priglasitvi.

(10)

Sklep št. 994/2012/EU Evropskega parlamenta in Sveta (2) državam članicam daje možnost, da pri pogajanjih o mednarodnih sporazumih, ki spadajo na področje uporabe navedenega sklepa, Komisijo zaprosijo za pomoč. Enaka možnost bi morala biti državam članicam na voljo pri pogajanjih o sporazumih ali pogodbah, ki spadajo na področje uporabe Pogodbe Euratom.

(11)

Jedrske raziskave spadajo na področje uporabe Pogodbe Euratom, kot to določa poglavje 1 naslova II o spodbujanju raziskav. To priporočilo Komisije tako zajema tudi mednarodne sporazume o raziskavah na področju jedrske cepitve in zlivanja, ne glede na njihovo poimenovanje.

(12)

Namen temeljnih standardov, ki jih Skupnost določa na podlagi poglavja 3 naslova II Pogodbe, zlasti direktiv Sveta 2009/71/Euratom (3), 2011/70/Euratom (4) in 2013/59/Euratom (5), je zagotoviti varstvo zdravja delavcev in najširše javnosti pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja, ne glede na vir navedenega sevanja. Navedeni standardi so v središču pravnega sistema, ki ga vzpostavlja Pogodba, in so zato osrednjega pomena za ocene na podlagi člena 103.

(13)

Poglavje 6 naslova II Pogodbe ustanavlja Agencijo za oskrbo Euratom in ji podeljuje izključno pravico sklepati pogodbe, ki se nanašajo na oskrbo z rudami, snovmi vira in posebnimi cepljivimi snovmi, ki izvirajo iz držav v Skupnosti ali zunaj nje. Če osnutek sporazuma ali pogodbe, ki ga zadeva sedanje priporočilo, vsebuje tudi določbe o vprašanjih oskrbe, Komisija v svoji oceni na podlagi člena 103 ne bi smela posegati v izključno pravico Agencije do sklepanja pogodb o oskrbi; na drugi strani sopodpis pogodb o oskrbi s strani Agencije ne posega v oceno Komisije o skladnosti osnutkov sporazumov ali pogodb držav članic z določbami Pogodbe in njene sekundarne zakonodaje.

(14)

Eden ključnih stebrov evropske strategije za energetsko varnost je diverzifikacija zunanje oskrbe in povezane infrastrukture. Na trgu urana in jedrskega goriva so Komisija in države članice pozvane k sodelovanju pri diverzifikaciji oskrbe z jedrskim gorivom, kadar je to potrebno. Komisija se zavezuje, da bo pri svoji oceni novih jedrskih naložbenih projektov in novih osnutkov sporazumov ali pogodb s tretjimi državami sistematično upoštevala diverzifikacijo oskrbe z gorivom. Na drugi strani bo Agencija za oskrbo Euratom zagotavljala, da nove naložbe ne bodo ovirale možnosti diverzifikacije oskrbe z gorivom. To priporočilo prispeva k doseganju teh ciljev.

(15)

V skladu z drugim odstavkom člena 104 Pogodbe bi morale države članice Komisiji na njeno zahtevo predložiti vse informacije v zvezi s sporazumi ali pogodbami, ki so jih osebe ali podjetja sklenili s tretjimi državami, mednarodnimi organizacijami ali državljani tretje države na področju uporabe Pogodbe –

1.

2.

Države članice lahko tudi zaprosijo za sodelovanje Komisije kot opazovalke v pogajanjih, kadar menijo, da je to potrebno.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.