(1)

Po predhodnih stikih je Francija 30. julija 2014 Komisiji priglasila tri ukrepe finančne podpore (posojilo Sklada za ekonomski in socialni razvoj, nepovratna sredstva in vračljiva predplačila ter možnost odpisa davčnih in socialnih terjatev) v okviru načrta prestrukturiranja za kontinuiteto družbe Kem One SAS (v nadaljnjem besedilu: družba Kem One ali družba).

(2)

V dopisu z dne 1. oktobra 2014 je Komisija obvestila Francijo o svoji odločitvi, da začne postopek na podlagi člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) v zvezi s temi ukrepi (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka). Francija je predložila svoje pripombe z dopisom z dne 3. novembra 2014.

(3)

Sklep Komisije o začetku postopka je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije (2). Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe o zadevnih ukrepih.

(4)

Komisija je prejela pripombe šestih zainteresiranih strani. Posredovala jih je Franciji in ji dala možnost, da nanje poda svoje pripombe; te je nato prejela z dopisom z dne 25. februarja 2015.

(5)

Francija je 20. marca 2015 predložila dodatne informacije, ki potrjujejo ugotovitve Komisije. Istega dne je Komisija zahtevala dodatne informacije, ki jih je Francija predložila 8. maja 2015. Komisija je 23. junija 2015 zaprosila za dodatne informacije, ki jih je Francija predložila 2. julija 2015.

(6)

Poleg tega je bilo opravljenih več telefonskih konferenc in sestankov med Komisijo in francoskimi organi.

(7)

Družba Kem One je bila hčerinska družba v 100-odstotni lasti družbe Kem One Holding, ki je bila ustanovljena leta 2012, da bi se omogočil prenos vinilne dejavnosti družbe Arkema na hčerinsko družbo in njen prevzem s stani skupine Klesch, ki je finančna skupina s sedežem v Švici. Leta 2012 so družba Kem One in njeni hčerinski družbi (Kem One Italia in Kem One Hernani) ustvarile skupni promet v višini […] (*1) milijonov EUR, od tega […] milijonov EUR v Franciji, ki je glavno proizvodno in prodajno središče. Te družbe zaposlujejo 1 315 delavcev v Franciji in približno 80 v Italiji in Španiji.

Slika 1

Struktura skupine Kem One pred prevzemom

Périmètre de l’entreprise bénéficiaire des mesures

KEM ONE International

Alphacan BV (Netherlands)

Alphacan Omniplast Gmbh

Alphacan D.o.o. (Croatia)

Alphacan Spa (Italy)

Alphacan SA (France)

Akishima Chemicals Industries Co Ltd (Japan)

Resinoplast Vietnam Ltd (Vietnam)

Changshu Resichina Engineering Polymers Co Ltd (China) 1

Resitech Germany Gmbh

Resinoplast North America SRL (Mexico)

Resilia Srl (Italy)

Plasgom (Spain)

Resinoplast (France)

KEM ONE Hernani

KEM ONE Italia

KEM ONE Trésorerie

KEM ONE Innovative Vinyls

KEM ONE SAS

KEM ONE Holding

Vir: Priglasitev

(8)

Družba Kem One se ukvarja z različnimi dejavnostmi v integrirani vertikalni verigi, in sicer od proizvodnje soli do predelave polivinil klorida (PVC). Tako družba Kem One združuje dejavnosti, ki so višje v prodajni verigi, kot so proizvodnja in trženje klorokemičnih izdelkov in PVC, ki so namenjeni številnim gospodarskim sektorjem: avtomobilski industriji, gradbeništvu, kmetijstvu ter zdravstvu.

Slika 2

Dejavnosti družbe Kem One v proizvodni verigi PVC

Krekiranje tekoč. zemelj. plina ali primarnega bencina

Balan (Francija)

·

[…] kt S-PVC

Lavéra (Francija)

·

[…] kt klora

·

[…] kt VCM

·

[…] kt kavstične sode

Fos-sur-Mer (Francija)

·

[…] kt klora

·

[…] kt VCM

·

[…] kt kavstične sode

Saint-Fons (Francija)

·

[…] kt M-PVC

·

[…] kt PVC-C

Hernani (Španija)

·

[…] kt E-PVC

Saint-Aubain (Francija)

·

[…] kt E-PVC

Berre (Francija)

·

[…] kt S-PVC

PVC-C

M-PVC

E-PVC

S-PVC

Polivinil klorid (PVC)

Polimerizacija

Vinil klorid monomer (VCM)

Krekiranje

Etilendiklorid (EDC)

Kloriranje

Kavstična soda

Klor

Etilen

Elektroliza

NaCl

Kem One (ocenjene zmogljivosti v kt na leto)

Proizvodna veriga za PVC

Vir: Komisija na podlagi informacij, ki jih je predložila Francija, in pripomb zainteresiranih tretjih strani

(9)

Glavni namen dejavnosti družbe Kem One je proizvodnja ([…] % prometa) in trženje PVC. Družba Kem One proizvaja tri vrste PVC: (i) PVC za splošno rabo (M-PVC in S-PVC), ki prestavlja […] % obsega proizvodnje PVC, (ii) emulzijski PVC (E-PVC), ki predstavljajo […] % obsega proizvodnje PVC in tudi […] % celotnega dobička iz dejavnosti PVC, ter (iii) klorirani PVC (PVC-C), ki predstavlja […] % obsega proizvodnje PVC. V prejšnjih sklepih Komisije (3) je že bilo ugotovljeno, da se trg za PVC deli na dva ločena tržna segmenta: S-PVC in E-PVC. Segment za S-PVC je dodatno razdeljen glede na vrsto S-PVC: osnovni S-PVC, specialni S-PVC in polimerizacija v masi. Enako velja za segment E-PVC (PVC v masi in specialni E-PVC).

(10)

Poleg tega je Komisija menila, da so ti trgi verjetno evropske razsežnosti (na ravni Evropskega gospodarskega prostora (EGP)), segment S-PVC pa verjetno zajema manjše geografsko območje, in sicer zahodno Evropo, morda tudi severozahodno Evropo (skupaj Belgija, Danska, Nemčija, Francija, Irska, Luksemburg, Nizozemska, Norveška, Švedska in Združeno kraljestvo).

(11)

Danes je družba Kem One prisotna zlasti na trgu za osnovni S-PVC. Družba Kem One meni, da so njeni tržni deleži kot tudi deleži njenih konkurentov lahko naslednji:

Razpredelnica 1

Tržni deleži za osnovni S-PVC v severozahodni Evropi (2012–2014)

(12)

Francija ocenjuje, da je tržni delež skupne družbe Ineos in Solvay na trgu za E-PVC v smislu zmogljivosti približno [20–30] %, tržni delež družbe Vinnolit približno [30–40] %, tj. Vestolit [10–20] %, družbe Kem One pa [10–20] %. Tako se ocenjuje, da trije največji konkurenti (Vinnolit, skupna družba Ineos in Solvay ter Vesolit) skupaj predstavljajo skoraj [80–90] % proizvodnih in prodajnih zmogljivosti E-PVC v zahodni Evropi.

(13)

Poleg PVC družba Kem One proizvaja in trži kavstično sodo, klorometan ter klor, ki se uporablja za proizvodnjo PVC (4).

(14)

Težave izvirajo iz strukturnih pomanjkljivosti in svetovne krize, ki so povzročile znatne finančne izgube med drugo polovico leta 2012 in začetkom leta 2013.

(15)

Francoski organi menijo, da konkurenčnost akterjev v sektorju PVC temelji na različnih dejavnikih, kot so cena dostopa do energije in surovin, vključevanje in velikost enot v celotni verigi etilena, njihov geografski položaj in povezana logistika, tehnologija enot ter možnost nekaterih akterjev, da klor uporabijo dvakrat.

(16)

Sedanje dejavnosti družbe Kem One so se razvile v proizvodnji vinila družbe Arkema, ki je leta 2006 postala neodvisna skupina. Te dejavnosti so se nato leta 2012 prenesle na skupino Klesch. Sedanja struktura družbe Kem One je rezultat več členitev ob različnih prenosih obstoječih dejavnosti v sektorju proizvodnje kemikalij v Franciji, kar je za družbo Kem One povzročilo razkroj vertikalne verige etilena, ki je zanjo neugoden, saj nakup etilena v proizvodnji PVC predstavlja znaten strošek. Tako družba Kem One nima integriranega dostopa do etilena, zlasti zaradi prekinitve povezave z obratom za parno krekiranje (steam cracker) družbe Total, ki je njen vir oskrbe z etilenom. Glavni konkurenti družbe Kem One imajo prednost delne integracije zaradi integrirane proizvodnje etilena za del njihovih potreb (obrata za parno krekiranje družbe Ineos na Norveškem in družbe Solvay v Franciji) ali dolgoročnih sporazumov, ki so enakovredni integraciji (npr. družba SHIN-ETSU na Nizozemskem za dostop do obrata za parno krekiranje družbe Shell).

(17)

Od štirih enot elektrolize se lahko samo ena šteje za tehnološko sodobno, tri pa porabijo veliko energije (obrati elektroliznih celic z diafragmo v Fos-sur-Meru in Lavéri ter obrat živosrebrnih celic v Lavéri). Glavni konkurenti družbe Kem One so v obdobju 2003–2013 začeli pretvarjati svoje obrate živosrebrnih celic in elektroliznih celic z diafragmo v obrate za elektrolizo z membranskimi celicami.

(18)

Tako ima družba Kem One le […] % zmogljivosti z najsodobnejšo tehnologijo (membranske celice), pri tem pa ta tehnologija predstavlja skoraj […] % obstoječih zmogljivosti.

(19)

Pred prenosom vinilne dejavnosti družbe Arkema na Klesch ni prišlo do prenosa na hčerinsko družbo in notranjega prestrukturiranja, kar bi optimiziralo strukturne stroške. Ti stroški so v letu 2013 znašali […] milijonov EUR.

(20)

Poleg tega je bilo treba skleniti veliko storitvenih in izvajalskih pogodb med družbama Arkema in Kem One, kar je povzročilo izgubo konkurenčnosti.

(21)

Geografski položaj družbe Kem One, katere glavne proizvodne enote imajo neposreden dostop do Sredozemlja, je privedel do uveljavitve prodajne politike(PVC in kavstična soda), ki je usmerjena zlasti v države južne Evrope, katerih trge sta neposredno prizadela kriza v obdobju 2008–2009 in uvoz proizvodov po nizkih cenah (zlasti kavstične sode) v primerjavi s tržnimi cenami na območju severozahodne Evrope. Ta usmeritev trgovinske politike je prispevala k nižji stopnji dobička družbe Kem One.

(22)

Zaradi neugodnih gospodarskih razmer v drugi polovici leta 2012 in začetku leta 2013 je hitro prišlo do znatnih finančnih izgub družbe Kem One.

(23)

Negativni učinki krize so se še povečali zaradi več dogodkov, ki so povzročili znatno zmanjšanje prodaje in vplivali na stopnjo dobička družbe: zaustavitev proizvodnje leta 2012 v Fos-sur-Meru, ki poteka vsakih pet let, je bila daljša, kot običajno; težave s kakovostjo etilena, ki ga dobavlja Total; večji incident, ki se je konec decembra 2012 zgodil na parnem obratu za krekiranje družbe Total v Lavéri, kar je privedlo do njegove popolne zaustavitve do marca 2013, nato pa je obratoval le s polovično zmogljivostjo.

(24)

Zaradi nenehnih težav, s katerimi se je srečevala družba Kem One, je slednja januarja 2013 zaprosila za sprožitev spravnega postopka pri gospodarskem sodišču v Lyonu. Ker dogovor ni bil dosežen, je 27. marca 2013 sodišče ugotovilo, da je družba Kem One plačilno nesposobna ter razglasilo začetek stečajnega postopka.

(25)

S sodbo z dne 20. decembra 2013 je gospodarsko sodišče v Lyonu sprejelo skupno ponudbo Alaina de Krassnyja in investicijske družbe OpenGate Capital (v nadaljnjem besedilu: OpenGate) ter potrdilo načrt sanacije. Cilj načrta je kontinuiteta podjetja.

(26)

Za potrebe načrta sanacije je bila ustanovljena nova družba K1 Group SAS (v nadaljnjem besedilu: K1); njen cilj je pridobiti in obdržati delnice družb Kem One in Kem One Innovative Vinyls. K1 je v 50-odstotni lasti družbe AK1, ki je pod nadzorom Alaina de Krassnyja, in 50-odstotni lasti družbe K1 International, ki je pod nadzorom družbe OpenGate.

(27)

[…] (5):

(28)

Francoski organi uporabljajo FDES kot pomožno sredstvo za prestrukturiranje nekaterih podjetij v težavah. Smernice za uporabo FDES temeljijo na okrožnici z dne 26. novembra 2004 o ukrepanju države pri preprečevanju in sanaciji podjetij v težavah (6). FDES posreduje s posojili, ki so omejena na podjetja, katerih sposobnost preživetja je na koncu obdobja prestrukturiranja zagotovljena, njihov propad pa bi močno vplival na celotni sektor ali regijo. V vseh primerih država posreduje skupaj s sofinanciranjem iz zasebnega sektorja. Novembra 2013 je minister za gospodarsko oživitev vzpostavil poseben mehanizem v okviru FDES, namenjen podpori zlasti srednjim podjetjem (7), ki so pogosto predmet kolektivnih postopkov insolventnosti.

(29)

Posojilo FDES v višini 30 milijonov EUR je namenjeno jamstvu za kredite, odobrene dobaviteljem družbe Kem One, sodelovanju pri financiranju potreb po obratnih sredstvih ter kratkoročnih likvidnostnih potreb te družbe.

(30)

Posojilo bo odobreno družbi Kem One po podpisu posojilne pogodbe, njegova odobritev pa bo pogojena z vpisom dodatnega kapitala v višini najmanj 10 milijonov EUR s strani kupcev, ki se v celoti vplača kot gotovinski kapital.

(31)

Posojilo bo ustvarilo obresti po fiksni letni obrestni meri 3,5 %. Družba Kem One bo posojilo FDES povrnila v sedmih letnih obrokih.

(32)

V dogovoru z družbo Kem One ima država zastavno pravico prvega razreda na opremo in naprave. Neto knjigovodska vrednost materiala in opreme, kot je navedena v poročilu, sprejetem 31. decembra 2013, znaša 138,49 milijona EUR. Glede na potrditev prispevkov s strani revizorja julija 2012 in odsotnost izjemnih okoliščin, ki bi lahko ogrozile obdobja amortizacije, francoski organi menijo, da neto računovodske vrednosti odražajo dejanske vrednosti teh sredstev.

(33)

Ti ukrepi financiranja so namenjeni izvajanju projekta SAM za pretvorbo industrijskih sredstev (obrat živosrebrnih celic v Lavéri) v okviru programa za prihodnje naložbe „pomoč za ponovno industrializacijo“.

(34)

Francija se je v priglasitvi strinjala, da nepovratna sredstva pomenijo državno pomoč.

(35)

Predplačila se povrnejo v obdobju sedmih let. Vključujejo odlog amortizacije za dve leti in so razdeljena na dve tranši: (i) 65 milijonov EUR z letno fiksno obrestno mero v višini 3,5 % in (ii) 15 milijonov EUR z letno fiksno obrestno mero 10 %.

(36)

Za razpolaganje s temi sredstvi bo ustanovljen nadzorni odbor, sestavljen iz predstavnikov države, družbe Kem One in kupcev. Zadolžen bo za potrjevanje izdatkov v okviru projekta SAM, potrjevanje ohranitve dejavnosti in delovnih mest v obratu v Lavéri ter spremljanje skladnosti morebitnih provizij za upravljanje, ki jih prejema Alain de Krassny.

(37)

Francija v priglasitvi ocenjuje davčne in socialne terjatve, ki jih dolguje družba Kem One, na 42 milijonov EUR.

(38)

Družba Kem One je 20. februarja 2014 vložila prošnjo pri Komisiji vodij finančnih storitev (v nadaljnjem besedilu: CCSF), ki je pristojna za odpis davčnih in socialnih obveznosti.

(39)

[…], družba Kem One je pri gospodarskem sodišču v Lyonu vložila prošnjo za znatno spremembo načrta sanacije v skladu s členom L 626-26 trgovinskega zakonika (8) z zahtevkom za znaten odpis javnega dolga, ki se po zakonu lahko odpiše. V skladu s sodbo gospodarskega sodišča v Lyonu, zahtevek za odpis družbe Kem One zajema 90 % tistega dela dolga, ki se lahko odpiše. Francoski organi so sprejeli znesek v višini […] EUR, ki je enak […] % davčnih in socialnih dolgov. Na dan priglasitve ukrepov pomoči Komisiji CCSF še ni uradno preučila zahtevka za odpis.

(40)

Načrt prestrukturiranja temelji na kontinuiteti dejavnosti družbe Kem One skupaj z drugimi hčerinskimi družbami, ki so v lasti družbe Kem One Innovative Vinyls SASU, da bi se ponovno vzpostavili parametri dejavnosti, ki so višje in nižje v prodajni verigi.

(41)

Načrt prestrukturiranja vsebuje tri vrste ukrepov: industrijske, trgovske in finančne.

(42)

Ta projekt vključuje tri glavne cilje:

(43)

Družba Kem One ocenjuje, da bo z zmanjševanjem zaostanka v konkurenčnosti dosegla letne prihranke v proizvodnih stroških v višini [20–40] milijonov EUR. Začetek obratovanja je načrtovan za leto 2016. Skupni znesek stroškov projekta SAM znaša [150–250] milijonov EUR.

(44)

Družba Kem One namerava zapolniti svoje proizvodne zmogljivosti za najdonosnejše prodajne priložnosti, zlasti PVC-C ali E-PVC in proizvodnjo tekočega klora, kar bo omogočilo povečano stopnjo dobička pri stalni zmogljivosti proizvodnje klora.

(45)

Razviti namerava tudi svojo prodajo kavstične sode in osnovnega S-PVC v Franciji in severozahodni Evropi.

(46)

Sanacijski načrt do leta 2016 predvideva dobiček v višini [10 – 30] milijonov EUR, kar pomeni povečanje za približno [0 – 10] % bruto marže glede na promet.

(47)

Načrt predvideva ukinitev [90 – 110] delovnih mest. [1 – 15] zaposlenim so bile bistveno spremenjene pogodbe o zaposlitvi zaradi zaprtja obrata v Aix-en-Provence. Kar zadeva prerazvrstitve, je bilo [80 – 100] delovnih mest sistemiziranih v družbi Kem One in v skupini. Ta načrt za presežne delavce predstavlja [0 – 10] milijonov EUR prihrankov pri stroških dela.

(48)

Načrt predvideva tudi zmanjšanje strukturnih stroškov za [10 – 20] milijonov EUR, povezanih z zmanjšanjem stroškov zavarovanja, zaprtjem registriranega sedeža v Aix-en-Provence ter odložitvi informacijskih projektov.

(49)

Poleg tega je načrtovanih [15 – 25] milijonov EUR prihrankov zaradi izboljšanja produktivnosti: zmanjšanje fiksnih in spremenljivih stroškov ter izboljšanje donosa. Ti ukrepi so neodvisni od projekta SAM in naj bi se izvajali v letih 2014 in 2015.

(50)

Stroški prestrukturiranja znašajo 222 milijonov EUR: projekt pretvorbe naprav za elektrolizo v Lavéri ([150 – 210] milijonov EUR) in vrtanje dveh dvojnih vrtin v rudniku soli v Vauvertu ([15 – 30] milijonov EUR).

(51)

Za financiranje stroškov prestrukturiranja načrt predvideva naslednja sredstva:

Razpredelnica 2

Viri financiranja iz načrta prestrukturiranja, kot so bili predstavljeni v priglasitvi

(52)

Financiranje prestrukturiranja je dopolnjeno z ukrepi za odpis terjatev zasebnih upnikov v višini 158,8 milijona EUR in javnih upnikov v višini […] EUR.

(53)

Poleg tega je Kem One Tresorerie v okviru prenosa delnic družbe Kem One na družbo K1 vrnil znesek v višini [10 – 19] milijonov EUR družbi Kem One, kar ustreza tako imenovanemu jamstvu „Seveso“, ki ga je ustanovila skupina Kem One Holding prek Kem One Tresorerie za obrate družbe Kem One v Franciji ob prenosu teh obratov s strani družbe Arkema, kar je v skladu s členom L 515-8 okoljskega zakonika (10), ki se nanaša na naprave za zaščito okolja. Francoske oblasti so poudarile, da sta imela sprostitev in prenos zneska jamstva Seveso, ki ga je prvotno ustanovila skupina Klesch, na družbo Kem One takojšen pozitiven učinek na njen denarni tok, vendar ustrezni znesek ni bil knjižen kot zasebni prispevek, ker bo moral biti dodeljen postopno za obnovo omenjenih finančnih jamstev.

(54)

Poslovni načrt družbe Kem One zajema obdobje 2013 – 2017, povratek družbe na stopnjo sposobnosti preživetja pa je na podlagi realističnih predvidevanj po mnenju francoskih organov predviden za leto 2017. Po osnovnem scenariju bo družba Kem One ponovno postala likvidna leta 2014, zadovoljiva raven bruto dobička v višini [25 – 35] % prometa bo dosežena leta 2017, stopnja dobička pred obrestmi, davki in amortizacijo (v nadaljnjem besedilu: EBITDA) v višini približno [4 – 12] % pa leta 2018, kar je v skladu z referenčnimi merili sektorja kemičnih primarnih proizvodov.

(55)

Izboljšanje sposobnosti preživetja bo omogočilo predvsem naslednjih pet ukrepov: večji zasebni prispevki za takojšnjo obnovitev likvidnosti; naložbe v večjo zanesljivost pri izvajanju elektrolize in vrtanja, da se izboljša konkurenčnost družbe; ponovna pogajanja za sklenitev pogodb za dostop do surovin in industrijskih platform; notranje prestrukturiranje, povezano z načrtom uspešnosti in produktivnosti, in pregled trgovinske politike glede položaja družbe Kem One na trgu.

(56)

Francoski organi menijo, da se sprejete predpostavke realistične: pričakovani dobiček je že upoštevan novih pogodbah; razen naprav za elektrolizo je velikost enot za CVM in S-PVC na ravni najboljših konkurenčnih enot zahodne Evrope; poleg tega predpostavke tržnih cen ne predvidevajo povečanja povpraševanja ali izboljšanja ravnotežja med ponudbo PVC in povpraševanjem po njem, kar napovedujejo glavni svetovalci na tem področju.

(57)

Poslovni načrt upošteva tudi alternativne scenarije. V pesimističnem scenariju francoski organi predpostavljajo, da bi ponavljajoči se incidenti v proizvodnji zmanjšali proizvodnjo in prodajo za [8 – 14] % v primerjavi z osnovnim scenarijem ter bi zmanjšali tudi spremenljive stroške in dobiček iz naslova dobavnih pogodb. EBITDA ostaja omejen v obdobju 2014 – 2016 ([1 – 5] % prometa). Likvidnost bo dosegla zadovoljivo raven ob koncu leta 2014, vendar to družbi Kem One ne bo omogočilo zmanjšati dolga. Vendar je povratek k dolgoročni sposobnosti preživetja zagotovljen tudi po tem scenariju, in sicer zaradi projekta za pretvorbo naprav za elektrolizo.

(58)

Optimistični scenarij v naslednjih letih predvideva postopno povečanje prodajnih cen osnovnega PVC in kavstične sode. Po tem scenariju bi leta 2014 likvidnost dosegla zadovoljivo raven (+ [40 – 60] milijonov EUR). Načrt tudi omogoča družbi Kem One, da financira nekatere svoje naložbe ([300 – 500] milijonov EUR med leti 2014 in 2020), zmanjša svoj dolg v obdobju 2017 – 2020 in leta 2018 doseže stopnjo EBITDA v višini [10 – 15] %.

(59)

Z sklepom z dne 1. oktobra 2014 je Komisija začela formalni postopek preiskave. V sklepu o začetku postopka je Komisija izrazila dvome glede opredelitve preiskovanih ukrepov, državne pomoči ter glede njihove morebitne združljivosti z notranjim trgom v skladu s pravili o državni pomoči, ki je dodeljena podjetjem v težavah.

(60)

V zvezi s tremi priglašenimi ukrepi, in sicer (i) posojilo FDES, (ii) nepovratna sredstva in vračljiva predplačila ter (iii) odpis terjatev, je Komisija imela pomisleke glede prisotnosti gospodarske prednosti ter obsega te morebitne prednosti.

(61)

Komisija je predvsem imela pomisleke glede pogojev za odobritev posojila FDES. V zvezi z zavarovanjem s premoženjem je Komisija izrazila več pomislekov glede ocene njegove vrednosti. Prvič, francoski organi ne opredeljujejo materialov in opreme, ki so zastavljeni. Komisija je tudi navedla, da so francoski organi opredelili nekatera stara, slabo delujoča in celo zastarela proizvodna sredstva kot eno od največjih težav družbe Kem One; to velja zlasti za obrate živosrebrnih celic in elektroliznih celic z diafragmo. Zato je Komisija izrazila pomisleke glede dejanske vrednosti zastavljene opreme in sredstev in dvomi, da je čista knjigovodska vrednost, ki se je uporabila za ocenitev zavarovanja s premoženjem, najbolj ustrezna vrednost, zlasti v primerjavi z alternativno rešitvijo, ki omogoča ocenitev vrednosti zavarovanja s premoženjem na podlagi neto prihodkov, ki bi jih ustvarila ta oprema in sredstva.

(62)

Glede na te pomisleke se zdi, da je pribitek 400 baznih točk na referenčno obrestno mero nezadosten za Francijo v času odobritve posojila (0,53 %), da se izračuna plačilo posojila.

(63)

Komisija je prav tako izrazila dvome glede pogojev plačila posojila. Francoski organi so na podlagi sporočila Komisije o spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj (v nadaljnjem besedilu: sporočilo o referenčnih obrestnih merah iz leta 2008) (11) izračunali plačilo v višini 4,53 %, vendar so sprejeli obrestno mero 3,5 %.

(64)

V nasprotju s tem je Komisija menila, da pribitek v zvezi s kakovostjo zavarovanja s premoženjem ne zadostuje in da bi morala biti obrestna mera v razponu od 6,53 % do 10,53 % (12).

(65)

Ker ni prišlo do posojila družbi Kem One s strani zasebne banke pod enakimi pogoji, je Komisija tudi navedla, da se v okviru podjetja v težavah in njegovega prestrukturiranja celotno posojilo šteje kot pomoč.

(66)

Komisija meni, da nepovratna sredstva predstavljajo gospodarsko prednost, ki je upravičenec ne bi pridobil pod tržnimi pogoji. Nepovratna sredstva so namreč finančni instrument, katerega kapital ni vračljiv in ne ustvarja obresti, ki naj bi jih plačal upravičenec. Zato ni mogoče, da bi zasebni posojilodajalec, ki zahteva stroške financiranja in mora plačati svoj kapital, sprejel financiranje nekega podjetja z nepovratnimi sredstvi.

(67)

Glede vračljivih predplačil je Komisija ugotovila, da obstajajo nekateri pogoji v zvezi z njihovo podelitvijo, katere zasebni posojilodajalec verjetno ne bi zahteval. Gre zlasti za pogoj ohranitve dejavnosti in delovnih mest v obratu v Lavéri v petih letih po zaključku projekta, razen če bi trajnost družbe Kem One to upravičevala in bi za to pridobila predhodno soglasje države. Ker ni dokazov s strani francoskih organov, da bi bili posojilodajalci pripravljeni posoditi podjetju v težavah tak znesek pod enakimi pogoji, je Komisija tudi menila, da bi se lahko celota vračljiva predplačila obravnavala kot pomoč.

(68)

Komisija je zlasti ugotovila, da odstotki odpisa terjatev niso bili enaki za zasebne upnike (70 %) kot za javne upnike ([…] %), in tudi ni bilo jasno, ali so za državo veljali enaki pogoji kot za zasebne upnike, ki so imeli pogodbeno razmerje z družbo Kem One že v preteklosti.

(69)

V zvezi z načelom zasebnega upnika v tržnem gospodarstvu je treba tudi ugotoviti, da odpis terjatev a priori pomeni pomoč, saj daje prednost družbi glede na njene konkurente, ker se mu zmanjšajo stroški. To še toliko bolj velja za podjetje v težavah, ki je tudi v kolektivnem postopku. V tem primeru je Komisija imela pomisleke glede razlogov za ta odpis davčnih in socialnih terjatev, zaradi katerih bi morda imela ponudba enega kupca prednost. Komisija ne zavrača možnosti, da je znesek pomoči enak skupnemu znesku načrtovanega odpisa.

(70)

Glede združljivosti ukrepov s pravili o državni pomoči je Komisija menila, da je uporabljena pravna podlaga skladna s smernicami Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah iz leta 2004 (v nadaljnjem besedilu: smernice iz leta 2004) (13). S tem je Komisija izrazila dvome glede (i) ponovne vzpostavitve dolgoročne sposobnosti preživetja družbe Kem One, (ii) preprečevanja vsakršnega izkrivljanja konkurence ter (iii) omejitve pomoči na najmanjšo potrebno.

(71)

Predvsem je Komisija imela pomisleke glede točnega trajanja načrta prestrukturiranja, saj Francija tega ni natančno določila.

(72)

Komisija je nato ugotovila, da so francoski organi v stroške prestrukturiranja vključili le stroške, povezane z posodobitvijo proizvodnih naprav [projekt pretvorbe enot za elektrolizo v Lavéri ([150 – 210] milijonov EUR) in vrtanje dveh dvojnih vrtin v rudniku soli v Vauvertu ([15 – 30] milijonov EUR). Komisija je menila, da bi notranje prestrukturiranje družbe Kem One gotovo povzročilo dodatne stroške v zvezi z zmanjšanjem strukturnih stroškov in preusmeritvijo trgovinske politike.

(73)

Poleg tega je Komisija imela pomisleke glede verodostojnosti nekaterih elementov scenarija povratka k dolgoročni sposobnosti preživetja, ki ga je predložila Francija. Ponovna vzpostavitev likvidnosti se ji je zdela negotova, tako v osnovnem kot v pesimističnem scenariju.

(74)

Trije scenariji, ki jih je predlagala Francija v priglasitvi, so vključevali pridobitev bančnega posojila v letu 2016 od zasebnih finančnih ustanov v višini [60 – 70] milijonov EUR. Na tej stopnji se zdi, da francoski organi nimajo nobenega jamstva, da bodo pridobili to posojilo. Zato je izvedljivost teh treh scenarijev negotova.

(75)

Ker Francija ni predložila nobenega izravnalnega ukrepa, je Komisija opozorila, da ti ukrepi predstavljajo enega od meril za združljivost pomoči za prestrukturiranje. Zato je pozvala francoske organe, naj ji predlagajo izravnalne ukrepe, ki bi upoštevali vse njihove trditve.

(76)

Komisija je imela pomisleke glede podatkov, ki so jih francoskih organi upoštevali pri izračunu lastnega prispevka družbe Kem One in zato tudi glede skladnosti s pravilom, da mora lastni prispevek družbe za stroške prestrukturiranja predstavljati 50 % celotnega zneska.

(77)

Z dopisom z dne 3. novembra 2014 je Francija predložila pripombe na sklep o začetku postopka.

(78)

Francija poudarja, da knjigovodska vrednost zastavljenega premoženja odraža njihovo tržno vrednost. Dejansko je čista knjigovodska vrednost enaka bruto knjigovodski vrednosti brez amortizacije. Vendar je bruto vrednost enaka bodisi nakupni vrednosti premoženja bodisi njegovi vrednosti ob prenosu. Pri delnem prenosu sredstev družbe Arkema na družbo Kem One 2. julija 2012 so neodvisni strokovnjaki ocenili ta vložek na [110 – 120] milijonov EUR. Poleg tega Francija opozarja, da sta nedavno bili opravljeni dve transakciji v sektorju PVC, ki sta zadevali manjša podjetja, kot je družba Kem One, vendar je šlo za bistveno višja zneska, kot je knjigovodska vrednost sredstev družbe Kem One. Če bi se dejavnosti družbe Kem One ocenile po metodi prihodnjega diskontiranega denarnega toka, bi znesek znašal [80 – 90] milijonov EUR leta 2014, [110 – 130] milijonov EUR leta 2015 in [330 – 340] milijonov EUR leta 2016. Na koncu Francija opozarja, da gre za zavarovanje prvega razreda, ki zagotavlja, da bo država poplačana pred vsemi drugimi upniki.

(79)

Francija torej ugotavlja, da se šteje, da ima država trdno jamstvo, ki je zelo visoko glede na znesek posojila FDES.

(80)

Francija predvsem meni, da metodologija za izračun obrestne mere temelji na vzorcu podjetij, za katere se sklepajo pogodbe kreditne zamenjave (credit default swap) za obdobje štirih let, in ki imajo bonitetno oceno CCC. Ta metodologija je opisana v točki 92 sklepa o začetku postopka in daje obrestno mero 20,95 %, ki pa ni primerljiva z realnimi tržnimi obrestnimi merami. Dejansko se te pogodbe ne morejo primerjati s posojilom, ki ga družba Kem One prejme od FDES, saj ne obstaja nobena opredelitev jamstva ali stopnja zavarovanja, ki bi bila povezana s transakcijami, ki se uporabljajo kot referenčno merilo za določitev obrestne mere 20,95 %.

(81)

Glede na finančni položaj družbe Kem One in raven zavarovanja s premoženjem bi uporaba obvestila o referenčnih obrestnih merah iz leta 2008 pomenila plačilo 4,53 % (referenčna obrestna mera Francije 0,53 % + 400 baznih točk), in ne 6,53 %, kot trdi Komisija v sklepu o začetku postopka.

(82)

V vsakem primeru obrestna mera, izračuna na podlagi obvestila o referenčnih obrestnih merah iz leta 2008, služi le kot kazalnik. V obravnavanem primeru je bila zaradi majhnega tveganja plačilne nesposobnosti družbe Kem One, zlasti ob upoštevanju učinkovitega izvajanja načrta sanacije, ki omogoča povratek k sposobnosti preživetja podjetja že leta 2017, ter ob upoštevanju dobrega finančnega poslovodenja, pa tudi visoke stopnje zavarovanja, upravičena tržno usklajena obrestna mera 3,5 %.

(83)

Poleg tega pogodba o financiranju [zasebnega subjekta 2] določa stopnjo financiranja po 3-mesečni referenčni obrestni meri Euribor + […] %, minimum pa je […] %. Čeprav ne gre za bančno obrestno mero, pogoji za dodelitev finančnih sredstev potrjujejo, da je ta v skladu s tržnimi pogoji posojila FDES.

(84)

Kot je navedeno v priglasitvi, Francija meni, da bi moral biti znesek morebitne pomoči enak razliki med obrestno mero, izračunano na podlagi obvestila o referenčnih obrestnih merah iz leta 2008, in uporabljeno obrestno mero, tj. 4,53 % oziroma 3,5 %, in ne celotni znesek posojila.

(85)

Francija poudarja, da je Komisija v preteklosti večkrat uporabila ta pristop.

(86)

Kot je bilo že navedeno, Francija priznava, da podpora v celoti pomeni državno pomoč.

(87)

Glede vračljivi predplačil Francija meni, da jih ni mogoče v celoti obravnavati kot državno pomoč. Povračilo predplačil je zagotovljeno, saj postane samodejno dve leti po zaključku pogodbenih del za posodobitev. Predplačila bi bilo zato treba enačiti s posojili,tako da je znesek pomoči enak ekvivalentu nepovratnih sredstev, tj. 14,4 milijona EUR.

(88)

Francija zlasti navaja, da je v nasprotju s tem, kar je navedeno v priglasitvi, znesek davčnih in socialnih terjatev v višini […] EUR in ne 42 milijonov EUR. Znesek […] EUR je razdeljen, kot sledi: […] EUR dolgov, ki so nastali pred začetkom stečajnega postopka, in […] EUR dolgov, ki so nastali po začetku tega postopka. Pristojni organi nameravajo odobriti odpis […] % dolgov, ki se lahko odpišejo in so nastali pred začetkom postopka (14), tj. […] EUR od celotnih javnih obveznosti v višini […] EUR (kar je […] % celotnih javnih obveznosti).

(89)

Francija tudi opozarja, da je večina dolga do zasebnih upnikov bila odpisana v višini 100 % ali 70 %.

(90)

Poleg tega se je Francija odpovedala deležu davčnih in socialnih terjatev do družbe Kem One, kar je omogočilo pravilno izvedbo načrta za oživitev in sanacijo podjetja. Namreč, če bi družba Kem One propadla, bi Francija lahko izgubila dodatnih […] milijonov EUR (15), če ne bi odobrila popusta, katerega skupni znesek ne bi presegel […] milijonov EUR.

(91)

Glede na te elemente se Francija obnaša kot preudaren upnik.

(92)

V vsakem primeru, tudi če bi se ukrep moral obravnavati kot državna pomoč, bi bil znesek pomoči enak razliki med stopnjo odpisa, s katero se je Francija na koncu strinjala, in najnižjo stopnjo odpisa, ki jo je sprejela večina zasebnih upnikov.

(93)

V sklepu o začetku postopka je Komisija pozvala Francijo, naj pojasni izjavo, da bi Francija v stroške prestrukturiranja vključila le stroške posodobitve proizvodnih sredstev, medtem ko bi prestrukturiranje družbe Kem One nujno zahtevalo dodatne stroške, povezane z vsemi ukrepi prestrukturiranja (zmanjšanje strukturnih stroškov in stroškov preusmeritve trgovinske politike). V svojih navedbah Francija poudarja, da je zmanjšanje strukturnih stroškov povzročilo le trinajst presežnih delavcev, kar je povzročilo finančno breme v višini […] milijonov EUR. To breme ni bilo opredeljeno ločeno v poslovnem načrtu in načrtu likvidnosti, priloženem načrtu priglasitve, vendar je bilo vseeno odšteto od začetnega stanja denarnega toka. Poleg tega druga notranja prizadevanja za zmanjšanje glavnih stroškov niso privedla do posebnih finančnih bremen. Glede preusmeritve trgovinske politike ni prišlo do nobenih neposredno povezanih stroškov.

(94)

Poleg tega več pozitivnih elementov potrjuje, da gre za realistične scenarije ponovne vzpostavitve sposobnosti preživetja, ki jih je predložila družba. Po začetnem scenariju naj bi se konec leta 2017 likvidnost povečala za [30 – 40] milijonov EUR, in sicer zaradi zmanjšanja potrebnih naložb in ponovne vzpostavitve dejavnosti pred predvidenim rokom, medtem ko je bil pričakovani letni poslovni dobiček popravljen na [35 – 45] milijonov EUR namesto na [25 – 35] milijonov EUR. Poleg tega vključitev več zasebnih družb, kot so [zasebni subjekt 1], [zasebni subjekt 3], [zasebni subjekt 4] in [zasebni subjekt 5], ki so sprejele odpis vseh svojih terjatev do družbe Kem One in tudi [zasebnega subjekta 2], ki se je strinjal, da poveča zmogljivost faktoringa družbe Kem One, kaže na to, da ti subjekti verjamejo v ponovno dolgoročno sposobnost preživetja te družbe.

(95)

Bančno posojilo v višini [60 – 70] milijonov EUR ostaja hipotetično in na dan predložitve odgovora Francije zanj še ni bila vložena prošnja. Francija glede na te okoliščine meni, da dejstvo, da ni jamstva za bančno posojilo, ne more oslabiti treh scenarijev za ponovno vzpostavitev sposobnosti preživetja družbe, to pa velja tudi za znesek lastnega prispevka družbe.

(96)

Francija v svojih pripombah ne izpodbija odločitve, da se bančno posojilo v višini [60 – 70] milijonov EUR ne vključi v lastni kapital družbe Kem One, saj gre za hipotetični element, kateremu se ni nobena finančna ustanova trdo zavezala.

(97)

Po drugi strani pa bi bilo treba odpise, ki so jih sprejeli [zasebni subjekt 3], [zasebni subjekt 1], [zasebni subjekt 4] in [zasebni subjekt 5], obravnavati kot prave denarne tokove v korist družbe Kem One in jih je zato treba upoštevati kot lastni prispevek. Sicer pa so ti subjekti stari trgovinski partnerji družbe Kem One, katerih interesi so povezani z uspehom družbe Kem One. Zato odpis terjatev v višini 180,5 milijona EUR pomeni preudarno odločitev v tej dejavnosti, ki neposredno podpira uspeh načrta sanacije, kateremu so se zavezali družba Kem One in njeni kupci. Drugi odpisi terjatev, pri katerih gre za manjše zneske, so tudi v skladu s to razlago.

(98)

Zasebni prispevki skupaj znašajo 282,5 milijona EUR, razdeljeni pa so na naslednji način:

Razpredelnica 3

Viri zasebnih prispevkov, predvidenih v načrtu prestrukturiranja, po mnenju Francije

(99)

Po mnenju družbe Ineos zahtevek Francije močno podcenjuje znesek državne pomoči ter ne predvideva zadostnega prispevka družbe Kem One in njenih delničarjev.

(100)

Znesek državne pomoči V zvezi s posojilom FDES družba Ineos zavrača ugotovitev Francije, da se za pomoč lahko šteje le razlika med dejansko obrestno mero posojila (3,5 %) in domnevno tržno obrestno mero 4,53 % (tj. 1,03 odstotne točke). Če bi bile trditve Francije točne, bi morala biti družba Kem One sposobna pridobiti posojilo od zasebnega upnika pod enakimi pogoji, česar pa ta družba nikakor ni bila sposobna storiti. Poleg tega je bila vrednost zavarovanja s premoženjem občutno precenjena. Knjigovodska vrednost sredstev se ne more enačiti s tržno vrednostjo v primeru hudih gospodarskih in finančnih težav, zlasti ker ima to zavarovanje s premoženjem vrednost le, če so sredstva vključena v proizvodnjo, ki se je izkazala za šibko. Družba Ineos torej meni, da bi se moralo celotno posojilo FDES obravnavati kot pomoč.

(101)

Kar zadeva neposredna nepovratna sredstva in vračljiva predplačila, družba Ineos meni, da gre v celoti za državno pomoč. Glede vračljivih predplačil ni noben zasebni upnik postavljal kot pogoj ohranitev dejavnosti v obratu v Lavéri. Poleg tega so obrestne mere prenizke v primerjavi s tistimi, ki jih uporablja zasebni upnik v enakih razmerah.

(102)

Glede zmanjšanja dolga družba Ineos poudarja, da imajo komercialni upniki legitimen poslovni interes v sanaciji družbe Kem One, francoska država pa je v položaju čistega finančnega upnika. Zato zmanjšanja dolga, ki ga je odobrila francoska država, ni mogoče enačiti z zmanjšanjem dolga, ki so ga sprejeli zasebni upniki.

(103)

Družba Ineos poudarja, da ima družba Kem One ugodne pogodbe za dobavo električne energije in etilena. Vendar je družba Ineos prepričana, da se odločitve družbe EDF v zvezi s tem lahko pripišejo francoski državi. Družba Ineos poziva Komisijo, naj razišče razloge za dodelitev teh znižanj. Te preferencialne tarife lahko izboljšajo konkurenčni položaj družbe Kem One.

(104)

Lastni prispevek družbe Kem One Družba Ineos meni, da Francija precenjuje znesek lastnega prispevka družbe Kem One k stroškom prestrukturiranja. Francija v ta lastni prispevek namreč vključuje tri posojila iz zasebnih virov: eno posojilo v višini od 60 do 80 milijonov EUR in dve posojili v višini od 35 do 45 milijonov EUR oziroma od 40 do 50 milijonov EUR. Družba Ineos trdi, da ni dokazov, da bi se zasebni subjekt izpostavil takemu tveganju, hipotetična narava teh posojil, ki so malo verjetna, pa pomeni, da se posojila ne bi smela upoštevati pri oceni zneska lastnega prispevka družbe Kem One.

(105)

Družba Ineos najprej poudarja, da je družba OpenGate, ki je ena od matičnih družb družbe Kem One, v dobrem finančnem stanju, tako da bi lahko prispevala k stroškom prestrukturiranja. Meni tudi, da mora Francija dokazati, da so težave družbe Kem One prevelike, da bi jih lahko reševali delničarji družbe Kem One (zlasti OpenGate). Če se ugotovi, da je državna pomoč v primeru družbe Kem One upravičena, morajo delničarji (zlasti OpenGate) znatno povečati svoje prispevke.

(106)

Družba Ineos meni, da Francija ne predlaga realističnega načrta prestrukturiranja, ki bi družbi Kem One omogočil ponovno pridobiti svojo sposobnost gospodarskega preživetja v razumnem času.

(107)

Načrt prestrukturiranja predvsem temelji na znatnih naložbah in gotovinskih injekcijah, vendar ne opredeljuje racionalizacije dejavnosti družbe Kem One. Načrt prestrukturiranja tudi predvideva, da bo lahko družba Kem One znatno povečala svoj tržni delež in obseg prodaje na trgih za izdelke, ki se že soočajo z resnimi težavami presežnih zmogljivosti in hude konkurence, ocene povpraševanja po teh izdelkih pa niso obetajoče.

(108)

Po mnenju družbe Ineos načrt za prestrukturiranje ne predvideva racionalizacije tistih dejavnosti, ki prinašajo izgubo družbi Kem One. Družba Kem One se sooča s problemom strukturnega presežka zmogljivosti. Leta 2012 je njena proizvodnja glede na skupne zmogljivosti proizvodnje S-PVC znašala le 60 – 70 %, kar je znatno nižje od stopnje izkoriščenosti zmogljivosti proizvajalcev S-PVC na trgu severozahodne Evrope.

(109)

Kot predvideva načrt prestrukturiranja, bi morala družba Kem One znatno povečati svojo proizvodnjo in prodajo na trgu severozahodne Evrope. Poleg dejstva, da družba Kem One po tradiciji prodaja S-PVC v južni Evropi, se po mnenju družbe Ineos ta možnost zdi zelo malo verjetna. Trg za PVC v severozahodni Evropi se že srečuje s presežno ponudbo na trgu, za naslednjih pet let pa je napovedano nizko povpraševanje na tem trgu. Poleg tega bi moral prevzem družb Vestolit in Vinnolit s strani dveh ameriških proizvajalcev privesti do učinkovitejše stroškovne strukture teh dveh gospodarskih subjektov, ki bosta postala učinkovitejša konkurenta. Poleg tega družba Kem One uživa slab sloves pri strankah na trgu severozahodne Evrope.

(110)

Načrt prestrukturiranja predvideva preusmeritev trgovinske politike v bolj dobičkonosne izdelke, tj. E-PVC, PVC-C in tekoči klor. Načrtovano je tudi povečanje prodaje kavstične sode na trgu severozahodne Evrope. Po mnenju družbe Ineos ta strategija nima veliko možnosti za uspeh.

(111)

Prvič, v načrtu je predvidena rast proizvodnje in prodaje E-PVC, ker se bodo uporabile presežne zmogljivosti družbe Kem One in ker je ta izdelek sorazmerno donosnejši. Vendar je trg za E-PVC v EGP zelo konkurenčen in se že sooča s presežnimi zmogljivostmi. Srednjeročno ali dolgoročno se ne pričakuje nobeno znatno povečanje povpraševanja. Družba Ineos prav tako poudarja, da so drugi proizvajalci E-PVC, ki so bolj verodostojni ter uživajo boljši položaj v EGP, najavili skorajšnje naložbe ali naložbe v prihodnosti v svoje proizvodne zmogljivosti.

(112)

Glede načrta, da se poveča proizvodnja PVC-C in izkoristi njegova večja donosnost, družba Ineos poudarja, da gre za nišni proizvod, povpraševanje po njem v Evropi pa je zelo slabo. Francoski trg za tekoči klor je majhnega obsega, konkurenca pa je zelo močna.

(113)

V zvezi z načrtom, da se poveča prodaja kavstične sode na trgu severozahodne Evrope, družba Ineos na koncu opozarja, da je kavstična soda neizogiben stranski proizvod pri proizvodnji klora. Raven proizvodnje kavstične sode (in zato tudi obseg prodaje) je odvisna od povpraševanja po kloriranih derivatih (npr. PVC). Družba Kem One lahko pričakuje povečanje obsega prodaje kavstične sode le, če predstavi verodostojen načrt za povečanje svoje prodaje kloriranih derivatov, ki so nižje v prodajni verigi.

(114)

Po trditvah družbe Ineos Francija ne predlaga ustreznih izravnalnih ukrepov. Družba Ineos poudarja, da smernice iz leta 2004 nedvoumno zahtevajo, da se uporabijo izravnalni ukrepi.

(115)

Družba Ineos opozarja, da se le polovica proizvodnih zmogljivosti za S-PVC na trgu severozahodne Evrope uporablja za nadaljnjo prodajo na tem trgu. Ta pereč problem presežnih zmogljivosti verjetno ne bo odpravljen v srednjeročnem obdobju, če upoštevamo predvidevanja v gradbeni dejavnosti. Presežne zmogljivosti in šibko povpraševanje so privedle do manjših dobičkov evropskih proizvajalcev PVC. V tem okviru bi načrtovana pomoč za družbo Kem One pomenila znatno prednost.

(116)

Zlasti bi pomoč omogočila pretvorbo tehnologije živosrebrnih celic, kar bo skrajno povečalo nevarnost, da bi njeni konkurenti morali zapreti nekatere od svojih zmogljivosti. Poleg tega, če družbi Kem One dejansko uspe povečati svojo prodajo na trgu severozahodne Evrope, bo s tem prispevala k še večjemu konkurenčnemu pritisku.

(117)

Družba Ineos meni, da je nujno trajno zmanjšati proizvodne zmogljivosti za PVC družbe Kem One, saj gre za dolgoročni strukturni problem presežne zmogljivosti trga.

(118)

Nazadnje družba INEOS ugotavlja, da v okviru zadevnih trgov, ki se soočajo s strukturnim problemom presežne zmogljivosti, smernice iz leta 2004 določajo, da Komisija načeloma odobri le eno pomoč, osredotočeno na stroške prestrukturiranja na socialnem in okoljskem področju. Po mnenju družbe Ineos bi morala zato pomoč za prestrukturiranje biti usmerjena v okoljske in socialne stroške, povezane z zaprtjem obrata v Lavéri, ne pa v njegovo pretvorbo.

(119)

Družba Ineos meni, da ima družba Kem One zelo dober položaj na trgu S-PVC severozahodne Evrope, kar je dodaten razlog, da se izravnalni ukrepi uporabijo učinkovito. Leta 2012 je bila družba Kem One tretji največji akter na trgu severozahodne Evrope za S-PVC, saj je zajemala 10 in 20 % skupnih zmogljivosti.

(120)

Poleg tega Francija ne more trditi, da ima družba Kem One šibak položaj na trgu S-PVC, saj po drugi strani trdi, da bi zmanjšanje njene proizvodne zmogljivosti povzročilo zmanjšanje konkurenčne strukture na istem trgu.

(121)

Zato družba Ineos poudarja, da izravnalni ukrepi ne bi v celoti ukinili te družbe, temveč bi le zmanjšali njeno zmogljivost. Družba Ineos tudi meni, da ni res, da bi zmanjšanje zmogljivosti – in celo popolno izginotje družbe Kem One s trga – pomenilo, da njene stranke ne bi mogle vzpostaviti strategije za dobavo od več dobaviteljev. Družba Ineos tako opozarja, da že obstaja, ali pa bo kmalu začelo delovati, pet drugih dovolj velikih dobaviteljev ter več manjših konkurentov. Družba Ineos ponovno opozarja, da se podjetje Kem One ne šteje za zanesljivo na tem trgu. Nazadnje družba Ineos vztraja, da je zadevni trg konkurenčen.

(122)

Po mnenju družbe Ineos je treba izravnalne ukrepe uporabljati tudi na drugih trgih, za katere so značilni problemi presežne zmogljivosti, tržni položaj družbe Kem One pa je trden. Predvsem gre za trg za E-PVC, na katerem je leta 2012 družba Kem One imela 10 do 20 % skupnih zmogljivosti. Na trgu za klorometan bi zadevne pomoči privedle do proizvodnje, ki je nižje v prodajni verigi, na podlagi ugodnejših stroškov, kot bi jih imeli konkurenti družbe Kem One. Glede trga za kavstično sodo družba Ineos na koncu opozarja, da gre za stranski proizvod, ki je neizogiben za proizvodnjo klora.

(123)

Družba Ineos meni, da so izravnalni ukrepi možni in da bi prispevali k vzpostavitvi trajnostne verige proizvodne.

(124)

V zvezi s tem meni, da bi moralo podjetje Kem One sprejeti načrt za prestrukturiranje, s katerim bi:

(125)

Po mnenju družbe Ineos bi tako zmanjšanje zmogljivosti družbe Kem One pomenilo ublažitev izkrivljajočega učinka pomoči na trg, racionalizacijo dejavnosti družbe Kem One na bolj konkurenčni osnovi ter izvedbo opustitve dejavnosti, ki v strukturnem smislu prinašajo izgubo (predvsem v obratu v Lavéri). Ta možnost bi rešila problem presežne zmogljivosti družbe Kem One in odpravila potrebo, da francoska država prispeva znatne naložbe za pretvorbo obrata v Lavéri.

(126)

Anonimno podjetje 1 predvsem trdi, da je sektor PVC v krizi in da njegovi glavni akterji doživljajo močan gospodarski in finančni pritisk. Evropski subjekti morajo sprejeti znatne naložbe zaradi regulativnega okvira v razmerah, ki trajajo od leta 2007, in sicer nižja stopnja dobička, zmanjšanje povpraševanja po PVC v Evropi, padajoče cene, visoki stroški energije, težave s presežno zmogljivostjo ter slabe razmere v gradbenem sektorju.

(127)

V tem okviru je pomembno ohraniti enake konkurenčne pogoje. Pomoč za družbo Kem One se lahko šteje za izvor resnih izkrivljanj na trgu.

(128)

Francija trdi, da bi brez ukrepa pomoči za družbo Kem One trg deloval v razmerah omejenega oligopola. Anonimno podjetje 1 se ne strinja s tem stališčem. Opozarja, da Komisija v svojem sklepu Ineos/Solvay/JV ni ugotovila, da na trgu vladajo takšne razmere. Komisija je omenila enajst podjetij, ki proizvajajo ali uvažajo S-PVC.

(129)

Poleg tega je anonimno podjetje 1 ugotovilo, da bi dodelitev pomoč tretjemu akterju v sektorju zgolj zavleklo potrebne prilagoditve in izboljšave trga ter še poslabšalo finančne težave drugih subjektov. Po mnenju anonimnega podjetja 1 ni mogoče odobriti nobene pomoči v skladu s točko 8 smernic iz leta 2004, če se trg sooča s strukturno presežno zmogljivostjo.

(130)

Anonimno podjetje 1 prav tako dvomi, da bi družba Kem One lahko ponovno postala dobičkonosna. Ugotavlja, da je Komisija že v svojem sklepu Ineos/Solvay/JV ugotovila, da družba Kem One ni zmožna ponovno doseči sposobnost preživetja, tudi če jo pridobi skupina Klesch.

(131)

Ukrepi iz načrta prestrukturiranja, kot so napovedani v sklepu o začetku postopka, niso bili dovolj natančni, zlasti kar zadeva nove poslovne strategije družbe Kem One, pretvorbo enot za elektrolizo ter verodostojnost prihodnjih pogodb podjetja. Poleg tega se zdi verjetno, da bo obdobje prestrukturiranja trajalo več kot pet let, tj. obdobje, ki je bilo navedeno v prejšnjih sklepih Komisije kot sprejemljivo.

(132)

Poleg tega je rok za realizacijo naložb, potrebnih za posodobitev opreme za elektrolizo, negotov (leto 2016 ali 2017). Evropska zakonodaja zahteva od evropskih subjektov, da opravijo pretvorbo tehnologije živosrebrnih celic do konca leta 2017. Če bi Francija družbi Kem One dovolila, da odloži potrebne naložbe, bi to pomenilo preferencialno obravnavo, ki bi lahko pomenila finančno prednost, tj. obliko državne pomoči.

(133)

Poleg tega je izvedba ukrepov za prestrukturiranje odvisna od zunanjih dejavnikov, ki jih ta družba ne more obvladovati. To zlasti velja za bančno posojilo v višini od 60 do 70 milijonov EUR v letu 2016.

(134)

V zvezi z zneskom te pomoči anonimno podjetje 1 zatrjuje, da je veliko večji od zneska, ki ga je dodelila Francija. Nekateri ukrepi se lahko v celoti štejejo kot državna pomoč, kot so na primer neposredna nepovratna sredstva v višini 15 milijonov EUR ali vračljiva predplačila v višini 80 milijonov EUR za posodobitev proizvodnih sredstev. Zasebni vlagatelj namreč ne bi v nobenem primeru pogojeval svoje odločitve o naložbah z ohranitvijo dejavnosti in osebja v obratu v Lavéri. Poleg tega popolnoma hipotetična narava zasebnega bančnega posojila ne zadostuje za dokaz, da želi zasebni vlagatelj odobriti posojilo pod enakimi pogoji.

(135)

Glede posojila FDES v višini 30 milijonov EUR, ni mogoče sklepati, da je zavarovanje „visoko“, saj natančni seznam sredstev in opreme, ki predstavljajo zavarovanje s premoženjem, ter ocena tržne vrednosti tega premoženja ne obstajata. Ta znesek se lahko po mnenju anonimnega podjetja 1 šteje za običajnega, v tem primeru pa bi se v skladu s sporočilom o referenčnih obrestnih merah iz leta 2008 morala osnovna obrestna mera 0,53 % zvišati vsaj za 6,00 %. To bi znatno povečalo znesek, ki se šteje za pomoč v okviru posojila FDES.

(136)

Anonimno podjetje 1 na koncu navaja odpis davčnih in socialnih terjatev v znesku […] EUR. Po mnenju anonimnega podjetja 1 se odpis teh dolgov s strani državnih organov lahko primerja z odpisi, s katerimi so se strinjali zasebni upniki le, če ne presega povprečne ravni teh odpisov. Ker je to povprečje 70 %, bi bilo treba znesek […] EUR, ki presega to povprečje, obravnavati kot državno pomoč.

(137)

Poleg tega anonimno podjetje 1 trdi, da se odloženo plačilo jamstva Seveso morda tudi lahko šteje za pomoč. Zdi se, da je skupina Klesch za namene jamstva Seveso izvedla prenos znotraj skupine v višini 10 – 19 milijonov EUR v korist družbe Kem One. Francija je trdila, da bi se moral sproščen in prenesen znesek jamstva Seveso postopoma podeliti za obnovitev finančnega jamstva Seveso s strani družbe Kem One. Finančna jamstva so intuitu personae, tako da v primeru spremembe subjekta na neki lokaciji francoski okoljski zakonik zahteva, da novi subjekt predloži izjavo pristojnemu prefektu v roku enega meseca. Komisija bi morala Francijo zaprositi in od nje pridobiti potrditev, da se bo ta preneseni znesek dejansko uporabil za obnovitev jamstva Seveso ter da odloženo plačilo jamstva ne pomeni ugodnejše finančne obravnave družbe Kem One s strani prefekta, kar bi lahko pomenilo državno pomoč.

(138)

Poleg tega je po mnenju anonimnega podjetja 1 znano dejstvo, da verjetno obstajajo popusti, ki jih družba EDF v svojih novih pogodbah za električno energijo zagotavlja družbi Kem One. Če bi bilo to res, ni nobenega dvoma, da je to preferencialno obravnavo mogoče pripisati francoski državi, saj nadzoruje upravni odbor družbe EDF in je v lasti več kot dveh tretjin njenega kapitala.

(139)

Anonimno podjetje 1 izraža tudi dvom glede omejitve pomoči na najmanjšo potrebno, zlasti glede naložbenega projekta SAM. Znesek 95 milijonov EUR v obliki neposrednih nepovratnih sredstev in vračljivih predplačil se namreč uporablja za financiranje naložbe, ki jo mora družba izvesti v vsakem primeru v skladu z veljavno zakonodajo. Pomoč za projekt pretvorbe lahko izgubi svoj spodbujevalni učinek za družbo Kem One, saj bi družba delovala zgolj v skladu s svojimi pravnimi obveznostmi. Obstajajo tudi resni dvomi o tem, ali je projekt SAM dejansko nujna naložba za obnovitev sposobnosti preživetja družbe Kem One.

(140)

Lastna sredstva družbe Kem One so večinoma sestavljena iz odpisa dolgov s strani zasebnih upnikov. Na tej podlagi lastni prispevek družbe Kem One ne bi dosegel niti polovice zneska pomoči, ki ga je izračunala Francija, saj bi bil ta znesek, kot je bilo že pojasnjeno, precej nižji kot dejanski znesek pomoči, ki ga je treba upoštevati.

(141)

Poleg tega odpisov zasebnih dolgov ni mogoče obravnavati kot lastni prispevek, saj odpisi družbi Kem One ne zagotovijo dodatnih sredstev za kritje stroškov prestrukturiranja.

(142)

Drugi sklop, ki predstavlja lastni prispevek družbe Kem One, je bančno posojilo v višini 60 do 70 milijonov EUR. Anonimno podjetje 1 je že poudarilo hipotetičnost tega posojila.

(143)

Anonimno podjetje 1 poudarja potrebo po izravnalnih ukrepih za nevtraliziranje učinkov pomoči. Ne strinja se s stališčem Francije, po katerem bi izravnalni ukrepi ogrozili sposobnost preživetja družbe Kem One, učinki pomoči na konkurenčno strukturo pa bi bili omejeni, če ne celo ugodni za konkurenco na trgu.

(144)

Anonimno podjetje 1 zlasti poudarja točko 40 smernic iz leta 2004, ki določa, da so izravnalni ukrepi zlasti potrebni na trgih, na katerih bo upravičeno podjetje po prestrukturiranju imelo pomemben položaj. Vendar anonimno podjetje 1 ocenjuje, da gre za tržni delež 20 % družbe Kem One na trgu severozahodne Evrope za S-PVC.

(145)

Anonimna podjetje 1 se ne strinja s stališčem Francije, po katerem so zadevni ukrepi potrebni tudi za ohranitev konkurenčne strukture na trgu. Zaradi izvajanja korektivnih ukrepov iz sklepa Ineos/Solvay/JV se bodo na trgu pojavili novi akterji, ne glede na položaj družbe Kem One. Poleg tega ni dokazano, da je ohranjanje proizvodnih zmogljivosti družbe Kem One predpogoj za njeno gospodarsko sanacijo. Zadevni ukrepi lahko še poslabšajo problem presežnih zmogljivosti na trgu.

(146)

Kar zadeva možne izravnalne ukrepe, anonimno podjetje 1 izpostavlja več predlogov:

(147)

Družba Arkema ugotavlja v zvezi s točko 13 sklepa o začetku postopka, da je bila vinilna dejavnost družbe Arkema prenesena na dve hčerinski družbi ob prenosu na skupino Klesch. Ob prenosu je bila opravljena prva prilagoditev stroškov obeh prenesenih subjektov. Družba Arkema navaja, da je med leti 2005 in 2010 izvedla načrt prestrukturiranja svoje „vinilne proizvodnje“. Opozarja, da so izredni dogodki, kot so gospodarska recesija v drugi polovici leta 2012 ali motena oskrba etilena zaradi izrednega dogodka v obratu v Lavéri, razlog za finančne težave, s katerimi se je soočala družba Kem One leta 2013.

(148)

V zvezi s točko 14 sklepa o začetku postopka družba Arkema ugotavlja, da so bile storitvene in izvedbene pogodbe med družbo Arkema in družbo Kem One uveljavljene na zahtevo družbe Kem One, da bi slednja lahko še naprej poslovala normalno po prenosu na hčerinsko družbo.

(149)

V točki 126 sklepa o začetku postopka je Komisija navedla, da se odpis terjatev zasebnih partnerjev ne sme upoštevati kot zasebni vir. V zvezi s tem družba Arkema pojasnjuje, da je poleg svojega odpisa terjatev prispevala tudi konsolidiran vložek v višini 40,5 milijona EUR, kar pomeni dejanski finančni tok, in izraža zaupanje v izvedljivost načrta sanacije družbe Kem One. Po mnenju družbe Arkema ni razloga, da bi odpis dolgov obravnavati drugače. Namen odpisa terjatev v višini 95,6 milijona EUR, s katerim se je strinjala družba Arkema, je bi prispevati k takšni strukturi bilance družbe Kem One, ki bi ob pravem trenutku družbi omogočila pridobiti potrebna posojila pod sprejemljivimi pogoji.

(150)

Družba Arkema opozarja, da je prevzela del tveganja v zvezi z nadaljevanjem dejavnosti družbe Kem One. Družba Arkema se na primer odločila, da ohrani dobavo proizvodov in stranskih proizvodov družbe Kem One, čeprav bi slednje lahko pridobila od drugih dobaviteljev.

(151)

Družba Vestolit meni, da bodo ukrepi, ki jih je francoska država odobrila družbi Kem One, negativno vplivali na konkurenčne razmere na evropskem trgu za PVC. Komisijo opozarja na dejstvo, da na trgu obstajajo presežne zmogljivosti, in da več neodvisnih študij napoveduje stagniranje povpraševanja.

(152)

Ti ukrepi bodo škodovali zlasti podjetjem, ki so sama posodobila svoja sredstva (iz lastnih virov). Državna pomoč bo namreč družbi Kem One omogočila ohraniti sredstva, ki gospodarsko niso sposobna preživeti in so zastarela.

(153)

Na koncu družba Vestolit poudarja, da družba Kem One na trgu ne bi mogla pridobiti posojila pod enakimi pogoji.

(154)

Zato poziva Komisijo, naj razmisli o možnosti uvedbe izravnalnih ukrepov.

(155)

Svet evropskih proizvajalcev vinila (ECVM) zastopa interese evropskih proizvajalcev plastične mase PVC. Pet članov sveta predstavlja približno 70 % PVC, proizvedenega v Uniji in na Norveškem. ECVM je ustanovni član programa VinylPlus, tj. prostovoljne zaveze glede trajnostnega razvoja, ki se je začela izvajati leta 2011 za obdobje desetih let.

(156)

Družba Kem One je leta 2012 sprejela enostransko odločitev, da zapusti ECVM in s tem preneha prispevati k programu VinylPlus. ECVM meni, da ima družba Kem One koristi od prizadevanj in finančnih prispevkov drugih proizvajalcev PVC, ki so udeleženi v programu VinylPlus, pri tem pa ne deli finančnega bremena. To pomeni nepošteno konkurenčno prednost za podjetje, ki je poleg tega prejemnik državne pomoči. Zato ECVM zahteva, da se uvede izravnalni ukrep, in sicer obvezni prispevek družbe Kem One za program VinylPlus.

(157)

Komisija najprej ugotavlja, da so bile pripombe anonimnega podjetja 2 poslane po izteku roka za prejem pripomb tretjih oseb.

(158)

Anonimno podjetje 2 najprej trdi, da bi zadevni ukrepi družbi Kem One dajali znatno konkurenčno prednost. Meni namreč, da pretvorba tehnologije živosrebrnih celic v trenutnem stanju trga po mnenju njenih konkurentov ni cenovno učinkovita. Zato lahko samo tista podjetja, ki prejemajo državno pomoč, izvedejo takšne naložbe. To je razumljivo, če razlika med stroški proizvodnje etilen diklorida (EDC) s kloriranjem in stroški nakupa EDC ni tako velika, da bi upravičila veliko naložbo za proizvodnjo klora za kloriranje. Kljub temu je neposredna proizvodnja EDC cenejša, tako da bo družba Kem One zaradi državne pomoči imela precejšnje prednosti v primerjavi s konkurenti.

(159)

Anonimno podjetje 2 poleg tega poudarja, da je za trg značilna močna presežna ponudba in jo ocenjuje na 1 milijon ton letno. V zvezi s tem so ponovne naložbe zelo vprašljive, tudi zaradi povpraševanja, ki bo po napovedih stagniral ali celo upadel.

(160)

Anonimno podjetje 2 se ne strinja s Francijo glede hipotetičnega scenarija, če pomoč ne bi bila podeljena. Opozarja, da zaradi trgovinske politike družbe Kem One, ki je v veliki meri usmerjena v južno Evropo, ni nevarnosti, da bi propad te družbe pomembno vplival na razpoložljive zmogljivosti v škodo potrošnikov S-PVC v severni Evropi. Anonimno podjetje 2 meni, da tudi če družba Kem One ne bi opravila pretvorbe svoje tehnologije živosrebrnih celic, bi lahko še vedno dobavljala svojim strankam iz že pretvorjenega obrata.

(161)

Poleg tega bi konkurenti družbe Kem One, zaradi presežne ponudbe na trgu, z lahkoto oskrbovali stranke podjetja Kem One, če bi prišlo do zmanjšanja njegove prisotnosti na trgu.

(162)

Anonimno podjetje 2 predlaga, da se kot izravnalni ukrep zmanjša zmogljivost ali udeležba na trgu družbe Kem One.

(163)

Glede izvedljivosti načrta prestrukturiranja anonimno podjetje 2 na koncu meni, da zaradi že omenjene presežne ponudbe in stagnacije povpraševanja ni mogoče postopno povečati cene PVC, kot je predvideno v točki 52 sklepa o začetku postopka.

(164)

Z dopisom z dne 25. februarja 2015 je Francija odgovorila na pripombe zainteresiranih tretjih strani.

(165)

Francija najprej podaja nekatere splošne ugotovitve glede pripomb družbe Ineos in anonimnega podjetja 1.

(166)

Skratka, Francija meni, da so ugotovitve družbe Ineos in anonimnega podjetja 1 pristranske, polne napačnih dejstev, temeljijo pa na oportunističnih težnjah.

(167)

Izravnalni ukrepi, ki jih zahtevata družba Ineos in anonimno podjetje 1, bi lahko ogrozili ponovno vzpostavitev sposobnosti preživetja družbe Kem One in povzročili njen izstop iz trga, kar bi nedvomno koristilo družbi Ineos in anonimnemu podjetju 1, saj bi to okrepilo njun položaj na trgu in zmanjšalo konkurenco na različnih trgih za PVC.

(168)

Na koncu je Francija poudarila, da je veliko obratov elektrolize, ki so zamenjali tehnologijo živosrebrnih celic z membransko tehnologijo, prejelo državno pomoč, ki jo je Komisija odobrila med letoma 2003 in 2007. Tako sta družbi Ineos in Solvay prejeli takšno pomoč, in sicer 57,2 milijona EUR za posodobitev obratov v Runcornu oziroma 36 milijonov EUR za posodobitev obratov v Rosignanu in Bussiju. Po podatkih Francije je bila ta pomoč dodeljena brez vsakršnega izravnalnega ukrepa.

(169)

Francija nato obravnava opredelitev ukrepov in njihovo združljivost z notranjim trgom.

(170)

Posojilo FDES. Francija najprej poudarja, da je že dokazala, da ima država trdno jamstvo, tako da dejanska obrestna mera 3,5 % ustreza tržni obrestni meri. Če se dokaže obstoj pomoči, bi se morala ta izračunati kot razlika med dejansko in referenčno obrestno mero.

(171)

Glede vrednosti zavarovanja s premoženjem, glede katerega imajo tretje strani pomisleke, Francija ponovno zagotavlja, da je čista knjigovodska vrednost enaka njegovi tržni vrednosti. Tako je Francija kot dokazilo predložila poročila neodvisnih strokovnjakov, ki so bila pripravljena julija 2012, tj. v času delnega prenosa sredstev družbe Arkema na družbo Kem One. Poleg tega je vrednost teh prenosov potrdil komisar za revizijo vrednosti vložkov. Tudi če bi se vrednost teh sredstev zmanjšala zaradi finančnih težav družbe Kem One, Francija poudarja, da so bila ta sredstva ocenjena na [130 – 140] milijonov EUR, vrednost posojila FDES pa je le 30 milijonov EUR. Vrednost zavarovanja s premoženjem bo zato še vedno več kot dovolj za kritje vrednosti posojila.

(172)

Glede plačilnih pogojev posojila Francija poudarja, da se mora primeren znesek plačila izračunati glede na tveganje plačilne nesposobnosti upravičenca in kakovost ponujenega zavarovanja s premoženjem. V skladu z obvestilom o referenčnih obrestnih merah iz leta 2008 se lahko referenčna obrestna mera izračuna na podlagi osnovne obrestne mere 0,53 %, povečane za 400 baznih točk, tj. 4,53 %, in ne 6,53 %, kot je navedlo anonimno podjetje 1. Referenčna obrestna mera je le kazalnik, majhno tveganje plačilne nesposobnosti družbe Kem One in zelo visoka stopnja zavarovanja s premoženjem pa upravičujeta obrestno mero 3,5 %.

(173)

Kot navaja Komisija v sklepu o začetku postopka, pa poleg tega načrt prestrukturiranja družbe Kem One financira tudi [zasebni subjekt 2] v višini [55 – 65] milijonov EUR.

(174)

Vračljiva predplačila. Francija opozarja, da ni nikoli trdila, da ta predplačila ne vsebujejo nobenega elementa državne pomoči. Vendar meni, da je treba ta predplačila obravnavati kot vračljivo posojilo družbi Kem One. V teh okoliščinah se razlika v obrestnih merah lahko šteje kot element pomoči, ne pa celotni znesek predplačil. Zato v nasprotju s trditvami družbe Ineos in anonimnega podjetja 1 ni celoten znesek vračljivih predplačil tisti, ki bi utegnil predstavljati element pomoči, temveč je to ekvivalent nepovratnih sredstev, ocenjen na skupaj 29,4 milijona EUR (vključno s 15 milijoni EUR nepovratnih sredstev).

(175)

V zvezi s financiranjem projekta SAM Francija navaja, da je ta projekt pomemben del načrta prestrukturiranja, in da so zato finančni ukrepi vključeni v načrt prestrukturiranja, ki ga je odobrilo gospodarsko sodišče v Lyon. Ukrepi se morajo analizirati z vidika smernic iz leta 2004, kot to velja za druge ukrepe, ki so bili sprejeti v okviru načrta prestrukturiranja.

(176)

Odpis davčnih in socialnih terjatev. Francija opozarja, da po njenem mnenju odločitev CCSF, da odpiše te terjatve, ki se lahko odpišejo, v višini […] % verjetno ne vsebuje elementov državne pomoči, tako da stopnja odpisa ustreza povprečni stopnji odpisa zasebnih upnikov za sanacijo podjetja (nekateri upniki so v okviru načrta sanacije z kontinuiteto družbe trgovinskega sodišča v Lyonu sprejeli odpis celotnega dolga, tako da je povprečna stopnja odpisa upnikov […] %).

(177)

Cene električne energije družbe EDF. Francija poudarja, da trditve tretjih strani glede obstoja popustov temeljijo na netočnem citatu iz sklepa o začetku postopka, ki sploh ne omenja takšnih popustov, ter na govoricah na trgu, o katerih je poročalo anonimno podjetje 1: „It is indeed well known in the market that Kem One has been granted price reductions by EDF for its new electricity contracts.“ („Na trgu je dobro znano dejstvo, da je družba EDF družbi Kem One odobrila cenovne popuste v novih pogodbah za električno energijo.“)

(178)

Francija vztraja na dejstvu, da družbi Kem One ni bil odobren noben popust s strani družbe EDF.

(179)

Vrnitev k dolgoročni sposobnosti preživetja. Francija poudarja, da so ukrepi za prestrukturiranje dejavnosti ustrezen odgovor na različne dejavnike, ki družbi Kem One povzročajo finančne težave, saj bodo omogočili ponovno vzpostavitev dolgoročne sposobnosti preživetja te družbe.

(180)

V nasprotju s trditvami družbe Ineos, s katerimi je želela dokazati, da se strukturni problem presežnih zmogljivosti družbe Kem One ne more rešiti v konkurenčnem okolju, ki je že zaznamovano s presežnimi zmogljivostmi in napovedmi o slabem povpraševanju, Francija poudarja, da je treba relativizirati nominalne presežne zmogljivosti na trgu S-PVC v zahodni Evropi. Praktično zmogljivost je treba zmanjšati za 10 % glede na neizogibna nihanja v proizvodnji (sezonska narava prodaje, večje zaustavitve proizvodnje). Francija meni, da je dejanski presežek zmogljivosti na celotnem trgu le 14 %.

(181)

Pojem presežne zmogljivosti, kot ga opredeljuje družba Ineos, ne ustreza prostim zmogljivostim, temveč se nanaša na vse proste zmogljivosti skupaj (brez upoštevanja potrebne rezerve v višini 8 %) in količine, prodane zunaj Evrope.

(182)

Ta opredelitev predvideva, da obrati vedno delujejo s 100-odstotno tehnično zmogljivostjo, da evropski trg predstavlja edini dobičkonosni trg (kar je zanikano z vedno večjim izvozom), ne upošteva pa tudi geografske realnosti (v Evropi so lokacije obratov zelo razpršene).

(183)

Družba Kem One ocenjuje razpoložljive zmogljivosti na trgu za PVC severozahodne Evrope na […] kt, največjo proizvodnjo pa na […] kt (minus [5 – 15] % zaradi sezonskega učinka, vzdrževanja). Tako na trgu za S-PVC stopnja dejavnosti dosega [85 – 95] % realističnega maksimuma in [80 – 90] % operativnih zmogljivosti. Za PVC v masi (ali E-PVC) so ustrezne številke skoraj enake, in sicer [85 – 95] % realističnega maksimuma in [80 – 90] % operativnih zmogljivosti.

(184)

Dejanski podatki tako kažejo, da so razmere na trgu za S-PVC in za družbo Kem One boljše, kot jih je opisala družba Ineos v svojih stališčih.

(185)

Francija tudi meni, da ni nobene utemeljitve za trditve družbe Ineos in anonimnega podjetja 1, da bi bila stopnja presežnih zmogljivosti proizvodni obratov družbe Kem One 40-odstotna. Družba Ineos namreč ne opredeljuje svoje metode za tak izračun. Čeprav se je obseg proizvodnje družbe Kem One zmanjšal v obdobju 2011 – 2013 zaradi dogodkov tehnične narave, je po mnenju Francije v petih letih stopnja izkoristka proizvodnih sredstev za S-PVC dosegla [70 – 80] %.

(186)

V nasprotju s trditvami družbe Ineos in anonimnega podjetja 1 težave družbe Kem One torej niso povezane s prenizko stopnjo proizvodnje. V resnici je do vloge za stečaj družbe Kem One konec marca 2013 prišlo predvsem zaradi kopičenja strukturnih težav (visoki stroški dostopa do surovin, premalo konkurenčna sredstva proizvodnje v Lavérii) in gospodarskega cikla (predpisana programska zaustavitev za daljše obdobje in tehnične težave pri oskrbi z etilenom).

(187)

Za učinkovit odziv na različne omenjene težave je v načrtu prestrukturiranja predvideno:

(188)

V primeru uspeha osnovnega načrta prestrukturiranja bo družba Kem One ponovno dosegla bruto dobiček v višini [25 – 35] % prometa v letu 2017 in tudi raven EBITDA v višini [5 – 15] % v letu 2018, kar je skladno s povprečno stopnjo donosnosti sektorja kemičnih primarnih proizvodov. Poleg tega predpostavke v načrtu prestrukturiranja in poslovnem načrtu temeljijo na relativni stabilnosti prometa (in ne nujno na scenariju znatnega povečanja prodaje S-PVC) in na predpostavkah proizvodnje, ki so blizu preteklim ravnem, ki jih je dosegala družba.

(189)

V vsakem primeru je na podlagi podatkov FIDES (statistika industrijske panoge S-PVC) mogoče ugotoviti, da je tržni delež družbe Kem One v zahodni Evropi leta 2014 na trgu S-PVC znašal [10 – 20] %, kar je približno na isti ravni kot leta 2011 in 2012 in na višji ravni kot leta 2013 ([10 – 20] %). Poleg tega družba Kem One že šest mesecev beleži povečano prodajo in dobiček zaradi izvoza na turški trg, na katerem je izkoristila priložnost zaradi znatnega padca evra v primerjavi z dolarjem in padca cene nafte ter prevzela tržne deleže severnoameriških proizvajalcev.

(190)

Francoski organi prav tako ugotavljajo, da so trditve družbe Ineos, da ima družba Kem One slab sloves pri potrošnikih na trgu za S-PVC v severozahodni Evropi, v nasprotju s stališči te družbe, s katerimi utemeljuje sprejetje izravnalnih ukrepov, in sicer: „Kem One is a significant player in the S-PVC market“ („Družba Kem One je pomemben akter na trgu za S-PVS“).

(191)

Francija tako ocenjuje, da del načrta za prestrukturiranje, ki se nanaša na preusmeritev trgovinske politike družbe Kem One na druge trge, in ne samo na trge za S-PVC, temelji na preudarnih in realnih predpostavkah ter predstavlja le majhen del industrijskega dela tega načrta.

(192)

Po mnenju Francije se ta družba zelo dobro zaveda, da največja stopnja dobička ne bo dosežena s trgovinsko politiko, temveč na podlagi ponovne sklenitve pogodb o dostopu do surovin in platform ter s posodobitvijo infrastrukture.

(193)

Preprečevanje vsakršnega izkrivljanja konkurence. Francija navaja svoje pripombe glede naslednjih točk:

(194)

Čeprav ni mogoče zanikati obstoja strukturnega presežka, je treba po mnenju Francije glede strukturnega presežka, ki ga omenja družba Ineos, izraziti znatne pridržke iz več razlogov. Neizkoriščene zmogljivosti proizvajalcev se na splošno gibajo med 8 in 10 %, ker se upošteva neenaka razdelitev med ponudbo in povpraševanjem. Poleg tega se položaj na trgu, kot je poudarila Komisija v svojem sklepu Ineos/Solvay/JV, močno razlikuje glede na geografsko območje. Na trgu za S-PVC imajo stroški prevoza in logistike precejšen vpliv na regionalno omejitev geografskega trga. Tako cene kot stopnja dobička se razlikujejo glede na regijo.

(195)

Francija meni, da je položaj družbe Kem One na glavnih trgih, na katerih je prisotna, znatno slabši od položaja družb Ineos in Solvay. V zvezi s tem poudarja, da je Komisija v svojem sklepu Ineos/Solvay/JV ugotovila naslednje: „Ineos is the largest supplier of commodity S-PVC in NWE with merchant market shares in 2012 of [30-40] %“ („Ineos je glavni dobavitelj osnovnega S-PVC v severozahodni Evropi s tržnim deležem v višini [30 – 40] % leta 2012)“ in „Solvay is the second largest player in the NWE market for commodity S-PVC“ („družba Solvay je drugi največji akter na trgu za osnovni S-PVC v severozahodni Evropi“). Kar zadeva družbo Kem One, je Komisija poudarila naslednje: „Kem One is currently the number five player by sales volume and number three by capacity in NWE ([5-10]* % and [10-20]* % market shares, respectively“ („Družba Kem One je trenutno peti največji akter po obsegu prodaje in tretji največji akter po zmogljivosti v severozahodni Evropi s tržnima deležema ([5 – 10] % * oziroma [10 – 20] * %“)). Poleg tega sta družbi Ineos in Solvay edini, ki sta, za razliko od družbe Kem One, zelo intenzivno osredotočeni na trg severozahodne Evrope.

(196)

Družba Ineos in anonimno podjetje 1 dvomita v verodostojnost hipotetičnega scenarija, ki so ga predlagali francoski organi, po katerem bi zmanjšanje proizvodne zmogljivosti družbe Kem One na trgu za PVC povzročilo zmanjšanje konkurenčnega pritiska na druge akterje na trgu. Vendar Francija vztraja, da trg za S-PVC dejansko kaže značilnosti oligopolnega trga, kot je Komisija ugotovila v svojem sklepu Ineos/Solvay/JV. Francija poudarja, da so v nasprotju s trditvami zainteresiranih tretjih strani družbe Solvay, Ineos in Kem One danes edini akterji, ki imajo razpoložljive proizvodne zmogljivosti na območju severozahodne Evrope. Zato Francija meni, da uveljavitev izravnalnih ukrepov ne bi le ogrozila ponovne sposobnosti preživetja družbe Kem One, temveč bi vplivala tudi na konkurenčno strukturo trga v škodo potrošnikov.

(197)

Francija meni, da so izravnalni ukrepi, ki jih predlagajo zainteresirane strani, nesorazmerni. Predvsem se ji zdijo nezdružljivi s zadevnim načrtom prestrukturiranja. Po mnenju Francije ohranitev dejavnosti in vrnitev dolgoročne sposobnosti preživetja družbe Kem One slonita na ohranitvi vertikalno integrirane proizvodne verige, ki tako kot zdaj, predstavlja gospodarsko ravnovesje med zmogljivostmi obeh obratov, ki sta višje v prodajni verigi, za klor in CVM ter petih obratov, ki so nižje v prodajni verigi, za proizvodnjo PVC. Tako bi zaprtje obrata ali zmanjšanje zmogljivosti družbe Kem One ogrozilo industrijsko ravnovesje njene dejavnosti. Po drugi strani pa francoski organi trdijo, da predlagana zaveza, da zmogljivost proizvodnje klora in kavstične sode v Fos-sur-Meru in Lavéri ne bo povečana v obdobju […], predstavlja ustrezen izravnalni ukrep. Prednost te zaveze je, da ohranja intenzivnost konkurence na trgu za PVC ter možnost ponovne sposobnosti preživetja družbe Kem One, poleg tega pa ohranja delovna mesta, ki jih je dovoljeno ohraniti v skladu z načrtom prestrukturiranja. Na koncu Francija poudarja, da je bila odločitev družbe Kem One za izstop iz ECVM popolnoma utemeljena z razlogi, ki se nanašajo na njeno upravljanje in stroške poslovanja, kar pa nikakor ne preprečuje družbi Kem One, da ne bi prostovoljno izvajala okoljske politike.

(198)

Omejitev pomoči na najmanjšo potrebno z lastnim prispevkom. Francija poudarja, da je zasebne prispevke ocenila na 356,3 milijona EUR, kar je 68,6 % vseh prispevkov.

(199)

Francija odgovarja na pomisleke zainteresiranih strani glede bančnega posojila v višini [55 – 65] EUR, odpis terjatev zasebnih partnerjev ter nujnosti projekta SAM.

(200)

Francija poudarja, da so pripombe tretjih strani glede bančnega posojila brezpredmetne, saj zneska ni vključila v lastni prispevek podjetja. To posojilo se ne šteje za nujen element, da se omogoči financiranje lastnih naložb v projekt SAM. Tudi če se bančno posojilo ne upošteva, lastni prispevek družbe Kem One predstavlja več kot 50 % skupnih prispevkov za prestrukturiranje družbe.

(201)

Francija želi opozoriti na to, da je Komisija v svojih preteklih sklepih že upoštevala odpis terjatev pri izračunu prispevka upravičenca. Poleg tega je upoštevanje odpisa terjatev vključeno v nove smernice o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (16) (v nadaljnjem besedilu: nove smernice), ki so začele veljati 1. avgusta 2014. Francija meni, da bi imelo izboljšanje položaja lastnih sredstev – to bi sprostilo likvidnost družbe Kem One, ki bi se nato uporabila za njeno prestrukturiranje – enak učinek kot pozitivni denarni tok. Tako kot družba Arkema Francija poleg tega ugotavlja, da je odpis terjatev pokazatelj zaupanja zasebnih partnerjev v nadaljevanje dejavnosti družbe. V vsakem primeru bi lastni prispevek ostal večji od 50 % stroškov prestrukturiranja, tudi če bi bil odpis zasebnih terjatev izključen iz njegovega izračuna.

(202)

Družba Vestolit meni, da bodo zadevni ukrepi pomoči družbi Kem One omogočili ohraniti proizvodna sredstva, ki niso sposobna preživetja, medtem ko so morali njeni konkurenti posodobiti svoja sredstva z lastnimi prispevki. Francija pa navaja, da so številni konkurenti družbe Kem One že prejeli državno pomoč, ki jo je odobrila Komisija za izvajanje ukrepov za pretvorbo tehnologije, ki je podobna tehnologiji družbe Kem One. To je upravičeno, če upoštevamo, da zadevne naložbe v projekte za pretvorbo niso donosne. Glede nasprotovanja anonimnega podjetja 1, ki pojasnjuje, da bo morala družba Kem One v vsakem primeru izvesti dela v okviru projekt AM v skladu z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta (17), Francija odgovarja, da se je naložba že začela in bo po pričakovanju zaključena pred koncem leta 2016, kar je eno leto pred rokom iz navedene direktive. Poleg tega projekt SAM ne zadeva le enot živosrebrnih celic. Zadeva tudi posodobitev enote elektroliznih celic z diafragmo v Lavéri, kar upravičuje njegovo pomembno vlogo v načrtu prestrukturiranja ter omogoča družbi, da ohrani ravnovesje med svojimi proizvodnimi zmogljivostmi, ki so višje v prodajni verigi (klor), in nižje v prodajni verigi (vinil), ter istočasno znatno zmanjša stroške.

(203)

Francija je priglasila tri naslednje ukrepe: (i) posojilo FDES (30 milijonov EUR), (ii) nepovratna sredstva (15 milijonov EUR) in vračljiva predplačila (80 milijonov EUR) ter (iii) možnost odpisa socialnih in davčnih terjatev (42 milijonov EUR, na koncu zmanjšane na […] EUR).

(204)

Komisija mora preučiti, ali priglašeni ukrepi pomenijo državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.

(205)

V skladu s členom 107(1) PDEU je „vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami“.

(206)

V skladu s to določbo opredelitev javnega ukrepa kot državne pomoči zahteva, da so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: (i) zadevni ukrep daje gospodarsko prednost upravičencu, (ii) ta prednost izhaja iz države, (iii) prednost je selektivna in (iv) zadevni ukrep izkrivlja ali bi lahko izkrivljal konkurenco ter bi lahko prizadel trgovino med državami članicami.

(207)

Posojilo FDES se odobri z odlokom ministra za gospodarstvo in finance, za njegovo izvedbo pa je pristojen generalni direktor državne blagajne. Zakon o proračunu za leto 2014 je skladu FDES dodelilo proračun v višini 300 milijonov EUR. Primerno je pojasniti, da sklad FDES, ki je drugačna pravna osebnost kot država, ni mogoče šteti za sklad, za katerega velja obveznost finančnega ravnovesja med odplačili glavnice in njihovo uporabo za nove projekte. Posojila FDES se izvajajo prek posebnega računa državne blagajne in predstavljajo stroške tega računa. Obresti posojil pa se vplačajo v splošni državni proračun. Smernice za uporabo sklada FDES se dosledno opirajo na točko 28 okrožnice z dne 26. novembra 2004. Odobritev posojil FDES je vedno predmet presoje od primera do primera. Ne gre za samodejno odobritev na podlagi predhodno določenih meril.

(208)

Določeno je, da se nepovratna sredstva in vračljiva predplačila odobrijo za program pomoči za ponovno industrializacijo v okviru sporazuma, sklenjenega z Bpifrance v imenu države.

(209)

Odpisi davčnih in socialnih terjatev se določijo v okviru CCSF. Temu odboru predseduje direktor oddelka za javne finance.

(210)

Posojilo FDES, nepovratna sredstva, vračljiva predplačila ter odpis davčnih in socialnih terjatev se torej odobrijo iz javnih virov in podelijo s sklepom države.

(211)

Zadevni ukrepi so izvedeni na ad hoc osnovi, in sicer izključno v korist družbe Kem One za njeno oživitev.

(212)

Gospodarska prednost nastane takoj, ko se finančno stanje družbe izboljša zaradi posredovanja države. Vendar posredovanje javnega organa ne pomeni prednosti za upravičenca in zato ne pomeni državne pomoči, če je pomoč izvedena pod normalnimi tržnimi pogoji, tj. če je javni organ ravnal kot bi v enakih razmerah ravnal udeleženec v tržnem gospodarstvu.

(213)

Vrednost zavarovanja. Po začetku postopka je Francija predložila Komisiji seznam sredstev prvega razreda, ki so vključena v zavarovanje s premoženjem Francije.

(214)

Francija je Komisiji predložila poročilo o oceni tega premoženja, ki so ga pripravili neodvisni strokovnjaki. To poročilo poudarja tri vrste pripomb. Komisija najprej ugotavlja, da poročilo zajema oceno nepremičnin družbe Kem One in ne zastavljenih materialov in opreme. Poleg tega je treba opozoriti, da so strokovnjaki ocenili vrednost premoženja na [110 – 120] milijonov EUR, kar je [20 – 30] milijonov EUR manj kot neto knjigovodska vrednost, ki jo je predložila Francija, kar potrjuje domnevo Komisije, da neto knjigovodska vrednost ne odraža dejanske vrednosti premoženja. Poleg tega je poročilo iz julija 2012, tj. pred začetkom stečajnega postopka marca 2013. Vendar vrednost sredstev, ki jo je treba upoštevati, ni knjigovodska vrednost, temveč vrednost, po kateri bi se premoženje zamenjalo, če bi upnik, v tem primeru država, uveljavil svojo zastavno pravico. Če je podjetje v težavah in je primorano prodati svoja sredstva, se znajde v šibkem in nujnem položaju ter mora zato običajno prodati svoje premoženje po nižji ceni, kot je tržna.

(215)

Francija se v svojem odgovoru sklicuje tudi na zneske transakcij, ki so bile opravljene leta 2014 v sektorju PVC. Ta vrsta primerjave seveda ni popolnoma brez vrednosti. Vendar niti družba Vestolit niti družba Vinnolit ni bila v težavah v trenutku njenega odkupa, kar pa ne velja za družbo Kem One. Poleg tega so te transakcije zajemale celotno družbo, ne le opreme in materiala. Ta primerjava v tem primeru ne velja.

(216)

Na koncu je Komisija Francijo zaprosila, da predloži oceno vrednosti zastavljenega premoženja v obliki neto prihodkov, ki bi jih ustvarila uporaba tega premoženja. Vendar je Francija predložila oceno vrednosti družbe kot celote in ne samo zastavljenega premoženja. Poleg tega je Francija v prihodnjo vrednost podjetja v letih 2014, 2015 in 2016 vključila naložbe v pretvorbo prav tistih naprav za elektrolizo v Lavéri, ki bodo delno financirane s posojilom FDES. Skratka, Francija za določitev zneska zavarovanja s premoženjem posojila FDES upošteva vrednost premoženja, ki je bilo posodobljeno prav s tem posojilom. Te ocene zato ni mogoče sprejeti.

(217)

Tako v odgovoru na sklep o začetku postopka Francija ni predložila nobenega dokaza, ki bi odpravil pomisleke Komisije v zvezi z nekaterimi proizvodnimi sredstvi, ki jih je zastavila Francija, čeprav so stari, slabo delujoči in celo zastareli.

(218)

Glede na te elemente je treba sprejeti konzervativen pristop in oceniti zavarovanje s premoženjem kot „šibko“ v smislu sporočila o referenčnih obrestnih merah iz leta 2008, da se določi raven plačila posojila FDES v skladu s tržnimi pogoji.

(219)

Raven plačil. Komisija priznava, da stopnja plačil, izračunana z uporabo metodologije, ki temelji na podatkih družb Bloomberg in Capital IQ (rezultat te metodologije je 20,95 %), ne more odražati dejanskih tržnih obrestnih mer brez upoštevanja zavarovanja s premoženjem in jamstev. Poleg tega ni nobena banka odobrila posojila družbi Kem One pod enakimi pogoji kot država.

(220)

Zato lahko Komisija, kot je navedeno v točki 92 sklepa o začetku postopka, in ker ni na voljo zadovoljivih dejanskih tržnih podatkov, določi veljavno obrestno mero v skladu z obvestilom o referenčnih obrestnih merah iz leta 2008, in sicer: „Te [referenčne obrestne mere in diskontne stopnje] se uporabljajo kot kazalniki tržnih obrestnih mer in za izračun ekvivalenta nepovratnih sredstev pomoči“.

(221)

Kot je bilo razloženo, se zavarovanje s premoženjem za posojilo FDES lahko obravnava kot močno, tako da se ne more upravičiti uporaba 400 baznih točk, kot trdi Francija.

(222)

Poleg tega Francija ni navedla nobenega novega elementa, ki bi dokazal, da ne gre zgolj za običajne obveznosti in kompenzacije v okviru prestrukturiranja, temveč za učinkovito izvajanje načrta sanacije in zavezanost družbe Kem One, da uporabi dobro finančno poslovodenje, ki upravičuje plačilo nižje obrestne mere, kot je tržna.

(223)

Tudi primerjava s pogodbo o faktoringu [zasebnega subjekta 2] je brezpredmetna, ker dolžnik ni družba Kem One, ampak so dolžni njeni dolžniki.

(224)

Zaradi teh finančnih težav se šteje, da je družba Kem One podjetje z bonitetno oceno CCC, v skladu s sporočilom o referenčnih obrestnih merah iz leta 2008. Prav tako se v smislu omenjenega sporočila zavarovanje s premoženjem šteje za „šibko“. Ker ni elementov, da bi podvomili v obrestne mere iz sporočila o referenčnih obrestnih merah iz leta 2008, Komisija meni, da se obrestna mera lahko izračuna na podlagi tržne obrestne mere ter znaša 10,53 % (0,53 % za referenčno obrestno mero Francije v času odobritve posojila + 1 000 baznih točk).

(225)

Znesek podpore. V skladu s preteklo prakso Komisija meni, da znesek pomoči ustreza razliki med obrestno mero, izračunano na podlagi sporočila o referenčnih obrestnih merah iz leta 2008 (10,53 %), in obrestno mero, ki jo uporablja Francija (3,5 %). Za vsak plačilni rok (vsako leto) se izračuna razlika med prihodki od efektivnih obresti na kapital (3,5 %), ki ga je še treba plačati, in prihodki od obresti na kapital (10,53 %), ki ga Komisija uporablja za preostanek kapitala. Tako pridobljeni zneski (skupaj sedem zneskov za sedemletno obdobje odplačila posojila) so bili nato diskontirani in sešteti, njihova vsota pa je […] EUR.

(226)

Nepovratna sredstva. Komisija meni, da nepovratna sredstva predstavljajo gospodarsko prednost, ki je prejemnik ne bi pridobil pod tržnimi pogoji. Nepovratna sredstva so namreč finančni instrument, katerega kapital ni vračljiv in ne ustvarja obresti, ki naj bi jih plačal upravičenec. Torej ni mogoče, da bi zasebni posojilodajalec, ki nosi stroške financiranja in mora plačati svoj kapital, financiral neko podjetje z nepovratnimi sredstvi. Zato je znesek pomoči enak celotnemu znesku odobrenih nepovratnih sredstev v višini 15 milijonov EUR.

(227)

Vračljiva predplačila. Komisija ugotavlja prisotnost nekaterih pogojev v zvezi z njeno odobritvijo, ki jih zasebni posojilodajalec verjetno ne bi zahteval. Gre zlasti za pogoj, da se ohranijo dejavnost in delovna mesta na lokaciji v Lavéri pet let po zaključku projekta, razen če zaradi vzdržnosti družbe Kem One ni utemeljeno drugače in po predhodnem soglasju države. Vendar obveznost vračila potrjuje, da se ta predplačila za namene tega sklepa lahko štejejo za posojilo.

(228)

Ker ni na voljo uporabnih dejanskih podatkov o trgu (npr. bančno posojilo, ki je bilo dejansko odobreno družbi Kem One pod enakimi pogoji kot vračljiva predplačila), bi morala Komisija za znesek pomoči določiti in uporabiti obrestno mero, ki je v skladu s sporočilom o referenčnih obrestnih merah iz leta 2008. Ob upoštevanju njenega statusa podjetja v težavah, se mora družba Kem One v smislu omenjenega sporočila šteti za podjetje z bonitetno oceno CCC. Poleg tega predplačila niso zavarovana z nobenim zavarovanjem s premoženjem. Zato je tržna obrestna mera izračunana na podlagi sporočila o referenčnih obrestnih merah iz leta 2008, in sicer znaša 10,53 % (0,53 % za referenčno obrestno mero Francije v času odobritve posojila + 1 000 baznih točk).

(229)

Za tranšo 1 (65 milijonov EUR) je znesek pomoči enak razliki med obrestno mero, izračunano na podlagi sporočila o referenčnih obrestnih merah iz leta 2008 (10,53 %) in obrestno mero, ki jo uporablja Francija (3,5 %), tj. 21,77 milijona EUR. Dejansko so se ta vračljiva predplačila štela za posojila pri izračunu diskontiranega zneska pomoči, ta način izračuna pa je bil uporabljen tudi za izračun posojila FDES. Za vsak plačilni rok (vsako leto) se izračuna razlika med prihodki od efektivnih obresti na kapital (3,5 %), ki ga je še treba plačati, in prihodki od obresti na kapital (10,53 %), ki ga Komisija uporablja za preostanek kapitala. Tako pridobljeni zneski (skupaj sedem zneskov za sedemletno obdobje odplačila „posojila“) so bili nato diskontirani in sešteti, njihova vsota pa je bila 21,77 milijona EUR. Prav tako je za tranšo 2 (15 milijonov EUR) znesek pomoči enak razliki med obrestno mero, izračunano na podlagi sporočila o referenčnih obrestnih merah iz leta 2008 (10,53 %) in obrestno mero, ki jo uporablja Francija (10 %), tj. 1,64 milijona EUR.

(230)

Tako skupni znesek gospodarske prednosti zaradi tega ukrepa znaša […] EUR.

(231)

Najprej je treba opozoriti, da je v svojem odgovoru na sklep o začetku postopka Francija pojasnila, da socialne in davčne terjatve ne znašajo 42 milijonov EUR, kot je bilo navedeno v priglasitvi, ampak znašajo […] EUR. Gre za znesek 42 milijonov EUR, ki ga je zelo okvirno ocenila socialna in davčna uprava, še preden je bil opravljen natančen popis dejanskih terjatev, ter ga začasno prijavila v okviru stečajnega postopka, ki ga je začelo gospodarsko sodišče v Lyonu.

(232)

Večina dolgov do zasebnih upnikov je bila odpisana do najmanj 70 %.

(233)

Odpise terjatev, ki sta jih sprejela [zasebni subjekt 3] in [zasebni subjekt 1], je treba analizirati ločeno. Ta upnika sta trgovinska partnerja, ki sta tesno povezana z družbo Kem One. […] in nekateri proizvodi iz Lavére (CVM, klorirani ostanki, kloroform) so bistveni za [zasebni subjekt 1] zaradi vertikalne integracije v proizvodni verigi fluoriranih plinov, ki vključuje lokacije na jugu Francije, tj. Lavéra, Saint-Aubain in Pierre-Bénite. Te proizvodnje je zelo težko nadomestiti z bolj oddaljenimi viri teh proizvodov. Naprave [zasebnega subjekta 3] so s cevovodi povezane z družbo Kem One. Poleg tega ni druge možnosti za proizvodnjo etilena s parnim krekiranjem [zasebnega subjekta 3] v Lavéri, ki bi bila lahko ocenjena enakovredno.

(234)

Poleg tega industrijski partnerji poznajo svojo stranko in so nujni za delovanje te družbe in njeno kontinuiteto. Zato želijo ostati povezani s to družbo in se strinjajo z odpisom terjatev, za razliko od zgolj finančnega upnika, katerega edini cilj je izterjati svojo terjatev. Glede na poseben položaj obeh upnikov, je povprečna stopnja odpisa terjatev v višini […] % nesprejemljiva.

(235)

Zato so se vsi drugi upniki strinjali z odpisom terjatev v višini 70 % (tj. 368 upnikov za skupni znesek 33,4 milijona EUR). Ti upniki nimajo nikakršnih privilegijev ali zavarovanja s premoženjem in zato niso v položaju, ki je primerljiv s položajem davčnih in socialnih upnikov. Zato je Francija s sprejetjem odpisa […] % dolgov, ki se lahko odpišejo, presegla to, kar so sprejeli zasebni upniki.

(236)

Vendar Francija pojasnjuje, da se z odobritvijo odpisa terjatev v višini […] EUR prepreči morebitno izgubo […] EUR. Sicer pa je razlika v višini […] EUR majhna v primerjavi z nepovratno izgubljenimi zneski ([…] EUR), zlasti glede na negotovost izgube v višini […] EUR. Zdi se, da ta rešitev verjetno ne bi bila sprejemljiva za zasebnega upnika v tržnem gospodarstvu.

(237)

Ob upoštevanju teh elementov je znesek pomoči enak razliki med stopnjo odpisa terjatev, ki ga uporablja Francija ([…] % oziroma […] EUR) in stopnjo odpisa terjatev zasebnih vlagateljev (70 % oziroma […] EUR), kar znaša […] EUR.

(238)

Ukrepi javne podpore dajejo prednost družbi Kem One s tem, da ji zagotavljajo dodatna finančna sredstva, tako da ji ni treba prenehati delovati. To ji namreč omogoča, da ohrani močnejši konkurenčni položaj, kot bi ga imela, če pomoči ne bi bilo. Zato lahko ti ukrepi izkrivljajo konkurenco med subjekti v sektorju PVC in na trgu za proizvodnjo klora in kavstične sode.

(239)

Poleg tega v teh različnih sektorjih poteka veliko trgovinskih izmenjav med državami članicami na evropskem ozemlju. Trg za PVC je precej skoncentriran: pet subjektov, vključno z družbo Kem One, predstavlja 90 % trga, družba Kem One pa je tretja na lestvici evropskih proizvajalcev S-PVC. Komisija je v preteklosti že ugotovila, da geografski obseg tega trga zajema vsaj severozahodno Evropo, kar pomeni sorazmerno enotne konkurenčne pogoje na tem območju (18). Zato obravnavani ukrepi v korist podjetja, ki deluje na trgu, ki je odprt za konkurenco in je sorazmerno skoncentriran, pomenijo prednost, ki bi lahko izkrivlja konkurenco in vplivala na trgovino med državami članicami.

(240)

Glede na predstavljene elemente Komisija ugotavlja, da obravnavani ukrepi skupaj pomenijo državno pomoč v smislu člen 107(1) PDEU v skupnem znesku v višini 49,27 milijona EUR.

(241)

Prepoved dodelitve državne pomoči iz člena 107(1) PDEU ni niti absolutna niti brezpogojna. Zlasti odstavka 2 in 3 člena 107 PDEU tvorita pravno podlago, ki omogoča, da se nekatere vrste pomoči šteje za združljive z notranjim trgom. V obravnavanem primeru Komisija meni, da so pomoči, priglašene v izključno korist družbe Kem One, namenjene ponovni vzpostavitvi dolgoročne sposobnosti preživetja podjetja v težavah.

(242)

Kljub začetku veljavnosti novih smernic 1. avgusta 2014, se bodo zadevne pomoči analizirane na podlagi smernic iz leta 2004. Točka 136 novih smernic namreč določa, da se bodo ukrepi, katerih priglasitev je Komisija prejela do 1. avgusta 2014, proučili na podlagi meril, ki so bili veljavni v času priglasitve. Ker so bili zadevni ukrepi priglašeni 30. julija 2014 in evidentirani pred 1. avgustom 2014, se bodo obravnavali na osnovi smernic iz leta 2004.

(243)

Zato je treba preučiti, ali bi se ukrepi lahko šteli za združljive z notranjim trgom na podlagi člena 107(3) PDEU v skladu z merili, določenimi v smernicah iz leta 2004.

(244)

Nova družba K1 je bila ustanovljena za nakup in posedovanje delnic družbe Kem One v skladu z načrtom kontinuitete in sanacije, ki ga je potrdilo gospodarsko sodišče v Lyonu. Tako družba K1 zagotavlja gospodarsko kontinuiteto družbe Kem One.

(245)

Komisija ne izpodbija upravičenosti družbe Kem One, da uporabi smernice iz leta 2004, na katere se sklicujejo francoski organi. Družba Kem One je v stečajnem postopku od 27. marca 2013 in izpolnjuje merila iz točke 10 (c) smernic iz leta 2004.

(246)

Točka 17 smernic iz leta 2004 določa, da „prestrukturiranje, na drugi strani, temelji na izvedljivem, skladnem in daljnosežnem načrtu za obnovo dolgoročne sposobnosti preživetja podjetja. Prestrukturiranje običajno vključuje enega ali več naslednjih elementov: reorganizacijo in racionalizacijo dejavnosti podjetja na učinkovitejšem temelju, ki običajno vključuje prenehanje deficitnih dejavnosti, prestrukturiranje tistih obstoječih dejavnosti, ki lahko znova postanejo konkurenčne, in po možnosti širitev v smeri novih in donosnih dejavnosti. Fizično prestrukturiranje mora običajno spremljati še finančno prestrukturiranje (kapitalske naložbe, zmanjšanje dolgov). Vendar pa ukrepi za prestrukturiranje, na katere se nanašajo te smernice, ne smejo biti omejeni na finančno pomoč, namenjeno pokritju preteklih izgub, ne da bi se ugotavljali razlogi za te izgube“.

(247)

Poleg tega točka 34 in naslednje točke smernic iz leta 2004 določajo lastnosti, ki jih mora imeti načrt za prestrukturiranje, da se zagotovi združljivost dodeljene pomoči s pravili o državni pomoči.

(248)

Med poglobljeno preiskavo je Komisija lahko preučila trditve, ki jih je Francija navedla v odgovoru na sklep o začetku postopka, zlasti glede odsotnosti stroškov za kadrovsko prestrukturiranje. Francija je pojasnila, da bo od [90 – 110] načrtovanih ukinitev dejansko ukinjenih samo [35 – 45] delovnih mest. Družba Arkema je potrdila, da bo prevzela [25 – 35] zaposlenih brez nadomestila, družba Kem One pa je izplačala nadomestila le [1 – 15] zaposlenim v skupnem znesku […] milijonov EUR. Ta znesek je bil vključen v predvidene odbitke v izkazu poslovnega izida na začetku obdobja prestrukturiranja. Pri drugih ukinjenih delovnih mestih je šlo za prosta delovna mesta.

(249)

Poleg tega sta Francija in družba Kem One potrdili, da prestrukturiranje ne bo povzročilo nobenih dodatnih stroškov.

(250)

Kot odgovor na dvome, izražene v sklepu o začetku postopka, je Francija razložila, da se je obdobje prestrukturiranja začelo 5. februarja 2014, tj. na dan, ko je novi delničar prevzel dejavnosti družbe Kem One (prenos delnic Kem One Holding, nekdanje matične družbe družbe Kem One, na družbo K1, tj. holding, ki ima v imetju delnice družbe Kem One). Prestrukturiranje se bo zaključilo 31. decembra 2016, to pa je tudi rok za zaključek projekta SAM. Do takrat se bodo izvedli tudi vsi ukrepi iz načrta prestrukturiranja.

(251)

Obdobje načrta prestrukturiranja je torej manj kot tri leta, kar je v skladu z zahtevo iz točke 35 smernic iz leta 2004, ki določa, da mora biti obdobje načrta prestrukturiranja „čim krajše“. Načrt prestrukturiranja bi tako v razumnem roku ponovno vzpostavil dobičkonosnost družbe Kem One.

(252)

V sklepu o začetku postopka je Komisija izrazila pomisleke o verodostojnosti nekaterih elementov scenarijev za ponovno vzpostavitev dolgoročne dobičkonosnosti, ki so jih predložili francoski organi. Zlasti je opazila, da osnovni scenarij, ki zadeva ponovno vzpostavitev likvidnosti, zagotavlja le majhen presežek denarnih sredstev do konca leta 2020. Rezultati glede likvidnosti so bili še veliko slabši v pesimističnem scenariju, po katerem naj bi leta 2020 prišlo do negativne bilance denarnih sredstev v višini [100 – 150] milijonov EUR.

(253)

Tretje osebe so v veliki meri tudi povzele pomisleke, ki jih je Komisija izrazila v sklepu o začetku postopka.

(254)

Komisija ugotavlja, da je v odgovoru na sklep o začetku postopka francoski organ predložil potrebne podrobne podatke in posodobitve v zvezi z začetnimi predpostavkami poslovnega načrta.

(255)

Predvsem je Francija potrdila, da sta bili potreba po bančnem posojilu in njegova pridobitev v višini [60 – 70] milijonov EUR hipotetični, in da takšno posojilo v vsakem primeru ne bi bilo potrebno pred letom 2016. Zaradi negotovosti glede pridobitve posojila in časa te pridobitve ter pogojev tega posojila Komisija meni, da [60 – 70] milijonov EUR, ki jih zagotavlja to hipotetično posojilo v analizi povratka k sposobnosti preživetja, ni treba upoštevati. Zato so na zahtevo Komisije francoski organi predložili računovodske napovedi, ki temeljijo na pesimističnih, zmernih in optimističnih predpostavkah in ne vključujejo bančnega posojila.

(256)

Komisija nadalje ugotavlja, da naložbeni projekt, povezan s prestrukturiranjem, poteka bolje, kot je bilo predvideno v prvotnih napovedih. Tako je načrtovana naložba v višini [150 – 250] milijonov EUR bila zmanjšana za [15 – 25] milijonov EUR. Rok izvedbe naložbe je bil skrajšan, tako da je naložba predvidena za četrto četrtletje leta 2016, kar je štiri do pet mesecev prej, kot je bilo načrtovano. Ta predčasna naložba zagotavlja prihranek v višini [10 – 20] milijonov EUR. Zato so se v zmernem scenariju denarna sredstva povečala za [30 – 40] milijonov EUR. V pesimističnem scenariju so se denarna sredstva prilagodila v istem razmerju, tako da gre zdaj za negativni znesek v višini [70 – 80] milijonov EUR.

(257)

Poleg tega Komisija ugotavlja, da je družba Kem One leta 2014 zabeležila povečanje celotnega obsega proizvodnje in prodaje za […] % v primerjavi z letom 2013, kar je blizu rekordne proizvodnje v letih 2007/2008 in ciljni ravni, predvideni v načrtu prestrukturiranja za finančni leti 2017/2018. To povečanje obsega proizvodnje PVC in kavstične sode izhaja iz postopnega izvajanje načrta prestrukturiranja in odsotnosti tehničnih težav v proizvodnih obratih.

(258)

Ker so leta 2014 cene nafte in posledično cene etilena nenehno padale, tako kot so padale cene kavstične sode, je družba Kem One zabeležila večji upad prometa, kot je bilo napovedano. Vendar Komisija ugotavlja, da to zmanjšanje prometa ne povzroča nižje stopnje dobička družbe, če se cene surovin, potrebnih za proizvodnjo PVC, zmanjšajo sorazmerno s prometom ali celo bolj.

(259)

Komisija iz tega sklepa, da pojasnila francoskih organov glede sklepa o začetku postopka potrjujejo verodostojnost povratka k dolgoročni sposobnosti preživetja družbe Kem One. Predvideni ukrepi prestrukturiranja so v skladu z zahtevami iz smernic iz leta 2004, ki zahtevajo prehod družbe Kem One na vertikalno integrirano industrijsko strukturo, ki bo zaradi projekta SAM in obvladovanja proizvodnih stroškov v zvezi z oskrbo s surovinami postala bolj učinkovita z vidika dobičkonosnosti.

(260)

Točka 38 smernic iz leta 2004 določa, da je treba „sprejeti ukrepe (‚izravnalni ukrepi‘), ki bodo čim bolj zmanjšali škodljive učinke na pogoje poslovanja, tako da bodo manjši od želenih pozitivnih učinkov. V nasprotnem primeru bo pomoč ‚v nasprotju s skupnimi interesi‘ in zato nezdružljiva s skupnim trgom“. Točka 39 smernic iz leta 2004 določa, da „ti ukrepi lahko vsebujejo prenos sredstev, zmanjševanje zmogljivosti ali prisotnosti na trgu in zmanjševanje vstopnih ovir na zadevnih trgih“.

(261)

Namen izravnalnih ukrepov je torej omogočiti omejitev učinkov ukrepov pomoči na trge, na katerih deluje upravičenec, ne da bi pri tem ogrozili strukturo konkurence na teh trgih in na koncu tudi ne sposobnosti preživetja upravičenca.

(262)

Točka 40 smernic iz leta 2004 določa, da bi se morali izravnalni ukrepi izvajati „zlasti na tistem trgu ali trgih, kjer bo imelo podjetje po prestrukturiranju pomemben tržni položaj“. Kot je pojasnjeno v oddelku 2.1 tega sklepa, je družba Kem One dejavna predvsem na trgu za PVC, zlasti na trgih za osnovni S-PVC in E-PVC, ter ima precej pomemben tržni položaj v Franciji in Italiji.

(263)

Vendar točka 39 smernic iz leta 2004 pojasnjuje, da bo „pri presojanju ustreznosti izravnalnih ukrepov […] Komisija upoštevala strukturo trga in konkurenčne pogoje, in s tem preprečila, da bi kateri od teh ukrepov povzročil poslabšanje strukture trga, na primer tako, da bi posredno povzročil monopolen ali hud oligopolen položaj. Če država članica lahko dokaže, da bi nastal takšen položaj, je treba izravnalne ukrepe oblikovati tako, da se takšen položaj prepreči.“

(264)

Glede strukture trga je za trg za PVC na splošno značilna potreba akterjev po vertikalni integraciji, da lahko nadzorujejo celotno vrednostno verigo in so konkurenčni. Tako je Komisija v okviru sklepa Ineos/Solvay/JV navedla, da mora imeti subjekt samostojno, integrirano proizvodno strukturo.

(265)

Komisija je v sklepu Ineos/Solvay/JV zlasti opredelila različne poslovne modele z različnimi stopnjami integracije v sektorju PVC. V zvezi s tem poudarja, da so modeli, ki ne zagotavljajo vertikalne integracije sektorja od PVC do klora, izjema v Evropi in da „the current competitive landscape indicates that full vertical integration is the general trend in the industry“ („sedanje konkurenčno okolje kaže na to, da je popolna vertikalna integracija splošni trend v tem sektorju“).

(266)

Glede „virtualne integracije“, ki povezuje različne akterje s privilegiranimi dobavnimi pogodbami, več preteklih primerov, med katerimi nekateri vključujejo tudi družbo Kem One, potrjuje tveganja, povezana s takšno strukturo, ki temelji na zunanji dobavi ključnih surovin.

(267)

Pomen vertikalne integracije za subjekte, dejavne na trgu za PVC, je bil potrjen z zavezami, ki so jih predlagali priglasitelji, Komisija pa jih je sprejela v zadevi Ineos/Solvay/JV. Priglasitelji so se namreč zavezali, da bodo odprodali vertikalno integrirano sredstvo, da se zagotovi njegova sposobnost preživetja na trgu in se rešijo težave v zvezi s konkurenco, ki jih je ugotovila Komisija na trgu za S-PVC.

(268)

Poleg tega so v preteklosti nekateri neodvisni proizvajalci PVC, ki niso bili vertikalno integrirani, poskušali prevladati na trgu za PVC, vendar brez uspeha.

(269)

Ker so enote vertikalne verige geografsko ločene, so poleg tega stroški prevoza CVM ne glede na vrsto prevoza (cestni, železniški ali pomorski promet) še posebej visoki zaradi narave izdelka (zelo strupen utekočinjen plin). Ti visoki stroški prevoza (približno 10 % vrednosti izdelka) znatno poslabšajo razmere v primeru nizke stopnje dobička, kot je Komisija navedla v točki 1452 sklepa Ineos/Solvay/JV: „As regards imports from other areas, VCM transport costs seem to constitute a major hurdle. IHS, a global information company that provides, among other things, monthly and annual indexes, reports and news related to the vinyl industry, talks about ‚prohibitive freight rates‘. This is not surprising, as VCM is a chemical product that is hazardous and difficult to transport, as acknowledged by the Notifying Parties“ („Glede uvoza z drugih območij se zdi, da stroški prevoza CVM predstavljajo glavno oviro. IHS, globalno informacijsko podjetje, ki med drugim zagotavlja indekse, poročila ter mesečne in letne informacije, ki zadevajo sektor vinila, omenja 'nedopustno visoke cene prevoza'. To ni presenetljivo, saj je CVM nevarna kemična snov, ki se težko prevaža, kot so priznali priglasitelji“).

(270)

Poleg tega je treba omeniti, da je glavni izravnalni ukrep, ki ga predlaga družba Ineos, prenehanje dejavnosti celotne proizvodne verige v Lavéri, vključno z obrati, ki so nižje v prodajni verigi. To pomeni, da vsi akterji na trgu, vključno s konkurenti družbe Kem One, priznavajo, da je sposobnost preživetja na trgu odvisna od vertikalne integracije.

(271)

Zato se zdi, da izravnalni ukrep odprodaje enega obrata za proizvodno PVC družbe Kem One (kot je obrat v Balanu ali Berru) ni trajna rešitev. Ker kupec ne bi imel notranjega dostopa do vložkov, ki so višje v prodajni verigi (klor, etilen), bi moral skleniti dobavne dogovore z družbo Kem One, kar bi povzročilo nevzdržne razmere z vidika njegove poslovne neodvisnosti in sposobnosti izvajanja dejanskega konkurenčnega pritiska. Poleg tega bi ločitev enega od obratov, ki so nižje v prodajni verigi, od družbe Kem One, destabilizirala njeno celotno proizvodno verigo, saj bi njeni obrati za proizvodnjo klora in etilena, ki so višje v prodajni verigi, ostali brez notranjega trga.

(272)

V zadevi Ineos/Solvay/JV je Komisija poudarila negotovost glede tega, ali bi bila družba Kem One glede na njene težave in negotovost glede uspešnega izvajanja načrta prestrukturiranja lahko agresivna tekmica skupni družbi Solvay in Ineos. Vendar Komisija ugotavlja, da bi zmanjšanje proizvodnih zmogljivosti družbe Kem One pomenilo povečanje tržnega deleža skupne družbe Ineos in Solvay, medtem ko bi izvajanje načrta prestrukturiranja lahko privedlo do zmanjšanja spodbude za družbo Kem One, da znatno poveča svojo proizvodnjo kot odgovor na povečanje cen omenjene skupne družbe. Pri presoji konkurenčnega položaja na trgu po koncentraciji je Komisija poleg tega sprejela konzervativen pristop, saj meni, da bo družba Kem One v celoti ohranila svojo konkurenčno moč (19).

(273)

V teh okoliščinah bi sprememba strukture družbe Kem One z zmanjšanjem njene prodaje na trgu za PVC ali bistveno spremembo njenega obsega dejavnosti ogrozila ravnovesje na trgu za PVC, kot je bilo vzpostavljeno po ustanovitvi skupne družbe Ineos in Solvay in po izpolnitvi zavez, ki so jih dale strani med preiskavo te transakcije (20).

(274)

Dejansko je kljub izpolnitvi zavez iz sklepa Ineos/Solvay/JV, s katerim so bila odpravljena horizontalna prekrivanja med družbama Ineos in Solvay na trgu za S-PVC v severozahodni Evropi, skupna družba Ineos in Solvay s tržnim deležem v višini [30 – 40] % leta 2012 še vedno daleč največji akter na trgu. Zato bi zahteva, da družba Kem One odproda sredstva, bistveno oslabila to družbo in zmanjšala njen konkurenčni pritisk, ki ga lahko izvaja na skupno družbo Ineos in Solvay.

(275)

Dejansko bi imel izravnalni ukrep, ki bi ločil dejavnosti S-PVC družbe Kem One na dva vertikalno integrirana subjekta s prodajo proizvodnega obrata za S-PVC (Balan ali Berre) skupaj s proizvodnim obratom za vložke (proizvodni obrat v Fos-sur-Meru) to prednost, da bi ohranil naravo vertikalne integracije proizvodnje S-PVC. To pa bi družbi Kem One odvzelo približno […] % njenih dejavnosti na področju S-PVC in oslabilo njeno sposobnost konkurirati skupni družbi Ineos in Solvay. Zato bi tako širokopotezna rešitev lahko omajala strukturo trga za S-PVC, ki je rezultat ustanovitve skupne družbe Ineos in Solvay, zaveze za odpravo težav v zvezi s konkurenco, ki so nastale zaradi te koncentracije, in zagotovitev učinkovite konkurence na trgu za S-PVC pa bi postale nezadostne.

(276)

Tako bi tak izravnalni ukrep lahko ogrozil ponovno vzpostavitev sposobnosti preživetja družbe Kem One. Nazadnje bi se tak ukrep lahko zdel kot nesorazmeren glede na znesek pomoči, ki ga je prejela družba (približno 10-krat manjši), in glede na stroške prestrukturiranja (približno 100 milijonov EUR manj).

(277)

Zainteresirane strani so vztrajale, da na evropskem trgu za PVC vladajo razmere presežnih zmogljivosti. Zato so se sklicevale na točko 42 smernic iz leta 2004, ki določa naslednje: „Če je upravičenec dejaven na trgu z dolgotrajno strukturno presežno zmogljivostjo, kot je določeno v večsektorskem okviru za regionalno pomoč za večje investicije, je morda potrebno zmanjšati zmogljivost ali prisotnost na trgu za 100 %“.

(278)

V sklepu Ineos/Solvay/JV je Komisija dejansko ugotovila razmere presežnih zmogljivosti na evropskem trgu za PVC. Vendar Komisija opozarja na dve točki:

(279)

Vendar Komisija od leta 2012 ugotavlja, da več dejavnikov jasno kaže na to, da so se na trgu za PVC razmere presežnih zmogljivosti spremenile.

(280)

Izračun presežnih zmogljivosti. Komisija zlasti poudarja, da so v preteklosti dejansko obstajale presežne zmogljivosti, vendar se zdi, da so tretje strani precenile njihov obseg. Dejanske proizvodne zmogljivosti nekega subjekta na trgu so nazadnje odvisne od sezonske narave prodaje (prodaja S-PVC v Evropi upade avgusta in decembra). Poleg tega so proizvodne zmogljivosti zelo redko izkoriščene 100-odstotno zaradi načrtovanih zaustavitev proizvodnje zaradi vzdrževanja, upočasnitve proizvodnje klora v zimskem času ter visokih cen električne energije. V industrijski dejavnosti za proizvodnjo PVC občasno prihaja tudi do incidentov pri izdelavi in izpadov pri dobavi surovin. Sicer pa se proste zmogljivosti ne morejo seštevati, če se upoštevajo geografska oddaljenost in nezanemarljivi stroški prevoza znotraj Evrope.

(281)

Letna proizvodnja PVC dejansko le redkokdaj preseže 90 % zmogljivosti, ki jih navajajo vsi proizvajalci skupaj.

(282)

Po podatkih FIDES (notranja statistika te dejavnosti) je leta 2014 nazivna zmogljivost za proizvodnjo PVC v zahodni in srednji Evropi znašala [6 000 – 7 000] kt, dejanska proizvodnja pa [5 000 – 6 000] kt, kar pomeni stopnjo izkoriščenosti nazivnih zmogljivosti v višini [80 – 90] %. Presežna zmogljivost je bila v letu 2014 na tem trgu torej omejena. Komisija poleg tega ugotavlja, da je stopnja izkoriščenosti zmogljivosti za proizvodnjo S-PVC v Združenih državah Amerike prav tako na stopnji 84,3 % (po podatkih IHS, ki je poleg ICIS (Independent Chemical Information Services) eden glavnih specializiranih analitikov tega trga).

(283)

Presežna zmogljivost na trgu S-PVC. Od poletja 2014 je na ponudbo na evropskem trgu vplivalo več dejavnikov. Prvič, znižanje vrednosti eura skupaj z znatnim znižanjem cen nafte je veliko prispevalo k rasti izvoza (Turčija, Indija, Severna Afrika). Ti izvozni trgi so namreč lahko dostopni za evropske proizvajalce. Zato so za družbo Kem One stroški prevoza S-PVC iz tovarne v Berru v Turčijo v višini […] EUR/tono v primerjavi z […] EUR/tono za prevoz v Nemčijo in severno Evropo. Posledično je celotni izvoz družbe Kem One v prvem četrtletju leta 2015 znašal […] kt, kar je povečanje v primerjavi z enakim obdobjem leto prej ([…] kt). Poročilo IHS iz marca 2015 poudarja ta razvoj evropskih proizvajalcev PVC. Navaja, da so leta 2009 proizvajalci S-PVC v zahodni Evropi izvozili 19 % svoje proizvodnje v primerjavi s 30 % ob koncu leta 2014. Ta trend povzroča vse večji pritisk na razpoložljivost (stanje, ki je povsem nasprotno od presežnih zmogljivosti na trgu), vendar ne povzroča nobenega konkurenčnega pritiska na skupno družbo Ineos in Solvay. Ta pritisk je povzročil zvišanje prodajnih cen v začetku leta 2015. Poleg tega zmanjšana ponudba na evropskem trgu povečuje pogajalsko moč proizvajalcev PVC. To ugotovitev podpira članek ICIS z dne 10. aprila 2015, ki se opira na analizo kontaktov s strankami na trgu: „One buyer said that with European market seeing low imports, production difficulties and an increase in demand, April will be a month in which producers potentially can break long standing records for margin improvements“ („Eden od kupcev je izjavil, da evropski trg pestijo nizka stopnja uvoza, težave v proizvodnji in povečano povpraševanje, vendar bodo aprila proizvajalci verjetno lahko podrli stare rekorde pri povečanju stopnje dobička“). Posledica tega je, da so proizvajalci večjim strankam naložili kvote in povečali prodajne cene. V teh okoliščinah bi razkosanje družbe Kem One in/ali trajno zmanjšanje njene prodaje samo okrepilo konkurenčni položaj skupne družbe Ineos in Solvay ter škodilo konkurenci na trgih zunaj EU.

(284)

Komisija ugotavlja, da zainteresirane strani v svoji analizi presežnih zmogljivosti na trgu niso ustrezno upoštevale gibanja trga PVC v obdobju po sklepu Ineos/Solvay/JV, čeprav lahko to gibanje privede do razmer, v katerih bi v razmerah šibke konkurence strateško usmerjen izvoz v tretje države in preusmeritev proizvodnje privedla do zvišanja cen v škodo strank v zahodni Evropi.

(285)

Uvodoma je treba opozoriti, da točka 39 smernic iz leta 2004 ne določa izčrpnega seznama možnih izravnalnih ukrepov, temveč se omejuje na seznam nekaterih a priori sprejemljivih rešitev, kar pa ne preprečuje Komisiji, da izbere izravnalne ukrepe, ki niso vključeni v ta seznam.

(286)

Ob koncu preiskave je Komisija prišla do zaključka, da so primerni naslednji izravnalni ukrepi:

(287)

Ti trije izravnalni ukrepi izravnavajo negativne učinke pomoči na pogoje trgovanja tako, da preprečujejo družbi Kem One uporabo prejete pomoči za povečanje svoje prisotnosti tako na trgu za PVC kot na drugih trgih, kjer je prisotna.

(288)

„Omejitev nazivne zmogljivosti za proizvodnjo klora ([600 – 700] kt na leto) in kavstične sode ([600 – 700] kt na leto brez lastne porabe) v obratih v Fos-sur-Meru in Lavéri za obdobje […] od datuma sprejetja tega sklepa.“ Ta ukrep že „znižuje“ dejansko proizvodnjo klora za […] kt glede na dejanske proizvodne zmogljivosti družbe Kem One, kot so predvidene po izvedbi projekta SAM. Trenutna stopnja izkoriščenosti zmogljivosti za proizvodnjo klora in kavstične sode znaša [80 – 90] % ([85 – 95] % in ustreza stopnji običajne praktične izkoriščenosti, zmanjšane za približno [5 – 15] % zaradi izrednega dogodka v obratu v Fos-sur-Meru junija 2014). Izkoriščenost proizvodne zmogljivosti [90 – 100] % v letih 2015 in 2016 pomeni […] kt/leto. Ta stopnja izkoriščenosti bi se morala povečati na [85 – 95] %, ko bo opravljena pretvorba elektrolize za klor/kavstično sodo v Lavéri, tako da bo že zaradi same povečane zanesljivosti dosežena dejanska proizvodnja klora iz poslovnega načrta, in sicer […] kt na leto. Vendar je treba poudariti, da bi nova naprava z membranskimi celicami lahko proizvedla [5 – 15] % več kot je „nazivna“ proizvodnja […] kt na leto, in sicer s povečanjem električnega toka z […] na […] kA/m2. To tehnično možnost je družba Kem One sprejela in z dobaviteljem sklenila dogovor o dobavi potrebnega materiala, da bi pozneje lažje dosegla višjo stopnjo proizvodnje v skladu s pričakovano rastjo trga za klor v letu 2017 in naslednjih letih.

(289)

Če upoštevamo vse prodajne priložnosti za klor družbe Kem One, ki ga proizvajajo njeni obrati, ki so nižje v prodajni verigi, (S-PVC, PVC pasta, klorirani PVC in klorometan), ima družba Kem One dovolj zmogljivosti, da absorbira proizvodnjo […] kt klora na leto. Poleg tega družba Kem One napoveduje povečano povpraševanje po kloru in kavstični sodi v zahodni Evropi, in sicer […] % oziroma […] % na leto (23). Omejitev proizvodne zmogljivosti bo družbi Kem One preprečila, da poveča svojo proizvodnjo klora na [600 – 700] kt na leto v smislu dejanske proizvodnje, kar bi ji omogočilo, da se približa zasičenosti vseh svojih potencialnih prodajnih priložnosti, tj. poveča stopnjo izkoriščenosti sredstev za proizvodnjo klora, ki je nižje v prodajni verigi, na najvišjo raven. Sicer pa omejitev nazivne zmogljivosti na [600 – 700] kt na leto, kar je pričakovana dejanska proizvodnja […] kt klora na leto, družbi Kem One preprečuje, da bi sledila rasti trga za kavstično sodo, kar povzroča izgubo prodajnih priložnosti za približno […] % povečane prodaje v letu […]. Tržni delež kavstične sode družbe Kem One v zahodni Evropi, ocenjen na [5 – 15] %, bi se zato znižal na [5 – 15] %.

(290)

Ta ukrep bi tudi preprečil družbi Kem One, da poveča lastne prodajne priložnosti in tržne deleže v Evropi in/ali na izvoznem trgu za klorove derivate, kot so S-PVC, E-PVC (PVC pasta), PVC-C (ali klorirani PVC), klorometan ter v manjši meri tudi tekoči klor. Izguba prodajnih priložnosti je v višini približno […] kt klora v obdobju […]. S […] kt klora se na primer lahko proizvede […] kt S-PVC, to pa bi povečalo tržni delež družbe Kem One z [10 – 20] % na [10 – 20] % glede na raven prodaje PVC družbe Kem One ([…] kt na leto) in velikost trga za S-PVC, ki je dostopen evropskim proizvajalcem ([…] Mt).

(291)

„Omejitev tržnega deleža S-PVC družbe Kem One ter sedanjih in prihodnjih hčerinskih družb na območju severozahodne Evrope (skupno Belgija, Danska, Nemčija, Francija, Irska, Luksemburg, Norveška, Nizozemska, Združeno kraljestvo in Švedska) v višini [10 – 20] % za obdobje […] od datuma sprejetja tega sklepa (24).“ Za S-PVC (vključno z M-PVC ali „PVC v masi“, ki se proizvaja v Saint-Fonsu in se kot tak obravnava na trgu) ima družba Kem One nazivno zmogljivost v višini […] kt na leto, kar je približno […] % celotnih proizvodnih zmogljivosti v zahodni Evropi ([…] Mt na leto).

(292)

[…]

(293)

Kombinacija teh industrijskih in trgovinskih dejavnosti bi morala privesti do znatnega povečanja obsega prodaje na tem geografskem območju (približno […] kt), to pa bi pomenilo tržni delež S-PVC te družbe na tem območju v višini [10 – 20] %.

(294)

Komisija tako meni, da omejitev tržnega deleža družbe Kem One na [10 – 20] % (po obsegu) na trgu za S-PVC za obdobje […] od datuma sprejetja tega sklepa na območju severozahodne Evrope zagotavlja, da družba Kem One na tem območju ne bo uporabila ukrepov pomoči v okviru svojih poslovnih dejavnosti. Omejitev prav tako omogoča ublažitev učinkov pomoči in preprečuje vsakršno nevarnost za prevelik vpliv na konkurenco. Poleg tega vključitev Francije, kjer ima družba Kem One glavne industrijske in poslovne objekte na področju S-PVC, v to geografsko območje izpolnjuje zahteve sodne prakse glede izravnalnih ukrepov (25). Prednost te rešitve je tudi ta, da ohranja konkurenčni pritisk na skupno družbo Ineos in Solvay, ki je glavni akter na trgu severozahodne Evrope za S-PVC (26), ne da bi pri tem predolgo zamrznila konkurenčni položaj.

(295)

Glede na zgoraj navedeno Komisija meni, da so te začasne omejitve dejansko primernejši ukrep kot prenos sredstev za preprečevanje pretiranega izkrivljanja konkurence zaradi zadevne pomoči, pri tem pa se ohrani konkurenčni pritisk na trgu za S-PVC v severozahodni Evropi.

(296)

Prepoved pridobitev. Ta prepoved ne velja le za družbo Kem One, ampak tudi za vse fizične ali pravne osebe, ki imajo ali bodo imele v prihodnjem obdobju […] nadzor nad družbo Kem One v smislu člena 3(2) Uredbe o združitvah, ki določa, da „nadzor nastane s pravicami, pogodbami ali drugimi sredstvi, ki ločeno ali skupno in ob upoštevanju ustreznih dejstev ali predpisov omogočajo izvajanje odločilnega vpliva na podjetje, in sicer: (a) lastništvo ali pravica do uporabe celotnega ali dela premoženja podjetja; (b) pravice ali pogodbe, ki zagotavljajo odločilni vpliv na sestavo, glasovanje ali sklepe organov podjetja.“ Tako niti družba Kem One niti subjekti, ki jo bodo nadzirali, ne bodo mogli preusmeriti pomoči, ki jo je plačala Francija, in jo uporabiti za povečanje njihove tržne moči v škodo subjektov, ki niso prejeli javnih nepovratnih sredstev.

(297)

Ta prepoved ne vključuje prevzemov (i), ki so potrebni za ponovno vzpostavitev sposobnosti preživetja družbe Kem One, in (ii) ki ne pomenijo izogibanja obveznosti omejitve pomoči na najnižjo potrebno za izpolnitev ciljev načrta prestrukturiranja družbe Kem One. Prevzem ni mogoče izvesti, dokler Komisija ne ugotovi, da prevzem izpolnjuje pogoje iz točk (i) in (ii). Nameravan prevzem in podatke, ki omogočajo Komisiji, da presodi, ali so ti pogoji izpolnjeni, je treba sporočiti Komisiji v razumnem roku.

(298)

V točki 49 smernic iz leta 2004 je določeno naslednje: „Zadevne države članice morajo Komisiji redno pošiljati podrobna poročila, da lahko ta zagotovi ustrezno izvajanje načrta prestrukturiranja.“

(299)

Ob upoštevanju zneska pomoči, vrste izravnalnih ukrepov, potrebnih za zagotovitev združljivosti pomoči s pravili o državni pomoči, cilja, da se zagotovi ponovna vzpostavitev sposobnosti preživetja družbe Kem One, ter konkurenčnega položaja na zadevnem trgu, Komisija meni, da ji mora Francija poslati polletna poročila z naslednjo vsebino:

(300)

Ta poročila morajo biti predložena v obdobju […] od datuma sprejetja tega sklepa. Prvo poročilo je treba poslati Komisiji v šestih mesecih po datumu sprejetja tega sklepa.

(301)

V zvezi s preprečevanjem vsakršnega prekomernega izkrivljanja konkurence zaradi ukrepov pomoči in glede na prisotnost skupne družbe Ineos/Solvay, ki je zelo močan akter na trgu za S-PVC, ter glede na to, da bi obsežnejši izravnalni ukrepi v obliki odprodaje sredstev, kot so določeni v točki 39 smernic iz leta 2004, lahko ogrozili sposobnost preživetja družbe Kem One in oslabili njeno konkurenčno moč, kar bi škodilo strukturi in konkurenčni uspešnosti trga, in ker bi izravnalni ukrepi, opisani v oddelku 6.2.4 tega sklepa, lahko ustrezno zmanjšali učinke in v tem primeru zagotovili ustrezno ublažitev izkrivljanja konkurence, ki jo povzroča pomoč – ti učinki pa bodo ocenjeni skupaj s konkurenčnimi razmerami na trgu v rednih poročilih –, Komisija na koncu meni, da so omenjeni izravnalni ukrepi primerni.

(302)

Točka 43 smernic iz leta 2004 določa naslednje: „Količina in intenzivnost pomoči morata biti omejeni na najnižjo vsoto stroškov, potrebnih za prestrukturiranje, ob upoštevanju obstoječih finančnih virov podjetja, njegovih delničarjev ali poslovne skupine, v katero podjetje spada.“ Točka 44 smernic iz leta 2004 določa naslednje: „Komisija običajno šteje za ustrezne naslednje prispevke k prestrukturiranju: […] 50 % za velika podjetja.“

(303)

Prvič, na podlagi zbranih elementov po začetku postopka ni bilo mogoče upravičiti vključitve posojila v višini [60 – 70] milijonov EUR v lastni prispevek družbe Kem One. Sicer pa je Francija potrdila, da gre za hipotetično in negotovo posojilo, ter poudarila, da v vsakem primeru ne bi bilo izvršeno pred letom 2016. Zato to posojilo ni v skladu s pogojem realne učinkovitosti lastnega prispevka upravičenca, ki je določen v smernicah iz leta 2004. Komisija zato meni, da se posojilo ne more upoštevati pri izračunu.

(304)

Preiskava Komisije je pokazala, da je treba naslednja sredstva družbe Kem One upoštevati pri izračunu lastnega prispevka k stroškom prestrukturiranja:

Razpredelnica 4

Viri zasebnih prispevkov, predvidenih v načrtu prestrukturiranja, po mnenju Komisije

(305)

Med preiskavo se je pojavilo več novih elementov. Najprej, kar zadeva lastno financiranje, je do danes družba Kem One vložila le 18 milijonov EUR v projekt posodobitve. Ker gre za hipotetično nakazilo preostanka, teh zneskov ni mogoče opredeliti kot lastni prispevek. Poleg tega je faktoring [zasebnega subjekta 2] po pogajanjih med družbo Kem One in [zasebnim subjektom 2] na koncu znašal [55 – 65] milijonov EUR (v primerjavi s prvotno določenim zneskom [40 – 50] milijonov EUR).

(306)

Stroški prestrukturiranja so ocenjeni na 222 milijonov EUR. Lastni prispevek družbe Kem One k prestrukturiranju tako predstavlja 60 % stroškov prestrukturiranja.

(307)

Zato je mogoče skleniti, da je pomoč omejena na najmanjšo potrebno, pri tem pa ni treba opredeliti narave odpisov terjatev, ki so jih sprejeli zasebni upniki.

(308)

Na podlagi točke 72 in naslednjih točk smernic iz leta 2004 se pomoč za prestrukturiranje lahko odobri podjetju le enkrat v obdobju desetih let.

(309)

Francija je v priglasitvi pojasnila, da niti družba Kem One niti skupina, kateri spada, v preteklosti nista prejeli pomoči za reševanje ali prestrukturiranje.

(310)

Zato je načelo enkratnosti pomoči izpolnjeno.

(311)

Komisija meni, da se zadevni ukrepi pomoči lahko štejejo za združljive z notranjim trgom v skladu s členom 107(3)(c) PDEU, če se bodo spoštovali izravnalni ukrepi iz oddelka 6.2.4.3 tega sklepa in če bodo poročila, določena v oddelku 6.2.4.4 tega sklepa, predložena Komisiji v predpisanih rokih –