31.3.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 80/1

(1)

Uredba Sveta (EU) 2016/72 (1) določa ribolovne možnosti za leto 2016 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo za vode Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije.

(2)

V Uredbi (EU) 2016/72 je določen celotni dovoljeni ulov (TAC) za pravo peščenko na nič. Prava peščenka je kratkoživa vrsta, za katero je bilo znanstveno mnenje na voljo šele 22. februarja, medtem ko se ribolov začne že aprila. Omejitve ulova za to vrsto bi bilo treba zdaj spremeniti v skladu z znanstvenim mnenjem Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES). Po navedbah ICES je spremljanje v realnem času z znanstvenega vidika primerno, da se ugotovi številčnost prave peščenke v območju upravljanja 1, rezultate pa bi lahko uporabili pri ponovnem ovrednotenju znanstvenega mnenja ter določitvi TAC med letom. Vendar pa je za to potrebnih dovolj podatkov (ulovi in biološko vzorčenje). Omejitev ulova za pravo peščenko v območju upravljanja 1 bi bilo torej treba določiti na stopnji, ki bi omogočala zbiranje zadostnih podatkov o številčnosti staleža.

(3)

V skladu z znanstvenim mnenjem ICES bi bilo treba zmanjšati ulov drobnooke raže v razdelkih ICES VIId in VIIe–k ter okraste raže v podobmočju ICES IV. Posledično bi bilo treba pripraviti lokalne ukrepe upravljanja, s katerimi bi omejili ulov in pridobili boljše znanstvene podatke. V skladu z mnenjem ICES bi bilo treba ulov drobnooke raže v razdelkih VIIf in VIIg omejiti na največ 188 ton. Zato je primerno spremeniti ustrezne tabele ribolovnih možnosti, da se omogoči tak ulov in iztovarjanje, ter ustrezno prilagoditi določbe o poročanju.

(4)

V skladu z znanstvenim mnenjem ICES bi bilo treba celotni ulov šura in z njim povezanega prilova v vodah Unije razdelkov ICES IIa in IVa, v razdelkih VIIa–c, VIIe–k, VIIIa, VIIIb, VIIId in VIIIe podobmočja VI, v vodah Unije in mednarodnih vodah razdelka Vb ter v mednarodnih vodah podobmočij XII in XIV določiti na 108 868 ton. Zato je primerno, da se v tabeli ribolovnih možnosti popravi prvotni TAC in tako omogoči višja stopnja ulova v skladu z znanstvenim mnenjem ICES.

(5)

V Prilogi IB k Uredbi (EU) 2016/72 bi bilo treba popraviti tabelo ribolovnih možnosti za prilov v grenlandskih vodah, da bi omogočili pravilno sporočanje tega prilova.

(6)

Glede na posvetovanja z Norveško je primerno, da se Norveški dodeli 25 000 ton sinjega mola v zameno za arktično trsko in vahnjo, lenga in nekatere druge vrste.

(7)

Dodelitve kvot za trsko v podobmočju ICES I in razdelku ICES IIb, določene v Prilogi IB k Uredbi (EU) 2016/72, bi bilo treba popraviti, da bi se upoštevala porazdelitev kvot, določena v Sklepu Sveta 87/277/EGS (2).

(8)

V Prilogo IF k Uredbi (EU) 2016/72 je treba vključiti kodo poročanja za prilov oranžne sluzoglavke v podrazdelku SEAFO B1.

(9)

Regionalna organizacija za upravljanje ribištva v južnem Tihem oceanu (SPRFMO) je na svojem četrtem letnem zasedanju leta 2016 določila TAC za pisanega šura. Ta ukrep bi bilo treba prenesti v pravo Unije.

(10)

Popraviti bi bilo treba napako v Dodatku 1 k Prilogi IIA k Uredbi (EU) 2016/72 glede največjega dovoljenega ribolovnega napora v kilovatnih dneh za Nizozemsko v Severnem morju za regulirano orodje BT1.

(11)

V Prilogi VIII k Uredbi (EU) 2016/72 je treba določiti število dovoljenj za ribolov, ki se odobrijo venezuelskim plovilom, ki lovijo hlastača v vodah Francoske Gvajane, in največje število plovil, ki smejo biti prisotna v katerem koli trenutku.

(12)

Omejitve ulova iz Uredbe (EU) 2016/72 se uporablja od 1. januarja 2016. Določbe v zvezi z omejitvami ulova iz te uredbe bi se zato prav tako morale uporabljati od navedenega datuma. Takšna retroaktivna uporaba ne posega v načeli pravne varnosti in varstva legitimnih pričakovanj, saj zadevne ribolovne možnosti še niso bile izkoriščene.

(13)

Uredbo (EU) 2016/72 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

31.3.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 80/14

(1)

Priloga III k Uredbi Komisije (ES) št. 1235/2008 (2) določa seznam tretjih držav, katerih sistemi pridelave in nadzorni ukrepi za ekološko pridelavo kmetijskih proizvodov so priznani kot enakovredni tistim iz Uredbe (ES) št. 834/2007.

(2)

Priznanje Kanade v skladu s členom 33(2) Uredbe (ES) št. 834/2007 trenutno med drugim velja za predelane kmetijske proizvode, ki se bodo uporabili kot živilo in kot krma, z ekološkimi sestavinami, ki so bile pridelane v Kanadi. Kanada je Komisiji predložila zahtevek za razširitev priznanja na predelane proizvode, ki se bodo uporabili kot živilo in kot krma, z ekološkimi sestavinami, uvoženimi iz tretjih držav in potrjenimi v skladu s kanadsko zakonodajo o ekoloških proizvodih. Pregled informacij v navedenem zahtevku, poznejša pojasnila, ki jih je predložila Kanada, ter proučitev pridelave in nadzornih ukrepov, ki se uporabljajo za predelane proizvode z uvoženimi sestavinami, na kraju samem so privedli do ugotovitve, da so v navedeni državi pravila za pridelavo in nadzor predelanih proizvodov z uvoženimi ekološkimi sestavinami enakovredna tistim iz Uredbe (ES) št. 834/2007 in Uredbe Komisije (ES) št. 889/2008 (3). Zato bi moralo priznanje enakovrednosti kanadskih sistemov pridelave in nadzornih ukrepov veljati tudi za predelane proizvode, ki se bodo uporabili kot živilo in kot krma, z uvoženimi ekološkimi sestavinami, potrjenimi v skladu s kanadsko zakonodajo.

(3)

Poleg tega obstoječe priznanje Kanade izključuje ekološko vino. Kanada je Komisiji predložila zahtevek za razširitev priznanja na ekološko vino, potrjeno v skladu s kanadsko zakonodajo o ekoloških proizvodih. Pregled informacij v navedenem zahtevku in poznejša pojasnila, ki jih je predložila Kanada, so privedli do ugotovitve, da so v navedeni državi pravila za pridelavo in nadzor ekološkega vina enakovredna tistim iz Uredb (ES) št. 834/2007 in (ES) št. 889/2008. Zato bi moralo priznanje enakovrednosti kanadskih sistemov pridelave in nadzornih ukrepov veljati tudi za ekološko vino, potrjeno v skladu s kanadsko zakonodajo.

(4)

Priloga IV k Uredbi (ES) št. 1235/2008 vsebuje seznam nadzornih organov in izvajalcev nadzora, ki so pristojni za izvajanje nadzora in izdajanje certifikatov v tretjih državah za namen enakovrednosti. Zaradi razširitve priznanja Kanade na predelane proizvode, ki se bodo uporabili kot živilo in kot krma, z uvoženimi ekološkimi sestavinami in na ekološko vino, potrjene v skladu s kanadsko zakonodajo, in ustreznih sprememb Priloge III k navedeni uredbi bi bilo treba zadevne izvajalce nadzora, ki so bili do zdaj priznani za uvoz predelanih proizvodov, ki se bodo uporabili kot živilo, z uvoženimi ekološkimi sestavinami in ekološkega vina (kategorija proizvodov D) iz Kanade, črtati iz Priloge IV k navedeni uredbi.

(5)

Prilogi III in IV k Uredbi (ES) št. 1235/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Da bi izvajalcem nadzora iz Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1235/2008, ki so priznani za Kanado, kar zadeva predelane proizvode, ki se bodo uporabili kot živilo, z uvoženimi ekološkimi sestavinami in ekološko vino, omogočili prilagoditev na spremembe, ki jih prinaša ta uredba, bi se morala sprememba Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1235/2008 uporabljati šele po poteku razumnega roka.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora za ekološko pridelavo –

1.

Priloga III se spremeni v skladu s Prilogo I k tej uredbi;

2.

Priloga IV se spremeni v skladu s Prilogo II k tej uredbi.

31.3.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 80/17

(1)

Uredba (ES) št. 850/2004 v pravo Unije prenaša zaveze iz Stockholmske konvencije o obstojnih organskih onesnaževalih (v nadaljnjem besedilu: Konvencija), ki je bila v imenu Skupnosti potrjena s Sklepom Sveta 2006/507/ES (2), in iz Protokola o obstojnih organskih onesnaževalih h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja, ki je bil v imenu Skupnosti potrjen s Sklepom Sveta 2004/259/ES (3).

(2)

Na šestem zasedanju konference pogodbenic Konvencije, ki je potekalo od 28. aprila do 10. maja 2013, je bilo dogovorjeno, da se heksabromociklododekan (v nadaljnjem besedilu: HBCDD) doda v Prilogo A (odprava) h Konvenciji. Vendar pa je bila za odpravo HBCDD na podlagi Konvencije uvedena posebna izjema, in sicer za uporabo HBCDD v ekspandiranem polistirenu in ekstrudiranem polistirenu v stavbah ter za proizvodnjo HBCDD v ta namen.

(3)

Glede na spremembo Konvencije je treba spremeniti prilogi IV in V k Uredbi (ES) št. 850/2004, v kateri se doda HBCDD in navedejo mejne koncentracijske vrednosti, s čimer se zagotovi, da se odpadki, ki vsebujejo HBCDD, upravljajo v skladu z določbami Konvencije. HBCDD bi moral biti naveden v prilogah IV in V k Uredbi (ES) št. 850/2004.

(4)

Predlagane mejne koncentracijske vrednosti v prilogah IV in V k Uredbi (ES) št. 850/2004 so bile določene z uporabo enake metodologije, kot je bila uporabljena za določanje mejnih vrednosti v prejšnjih spremembah prilog IV in V (4). Predlagane mejne koncentracijske vrednosti se štejejo za najustreznejše za uničenje ali trajno pretvorbo HBCDD in zagotovitev visoke ravni varovanja zdravja ljudi in okolja. Da bi se upošteval tehnični razvoj, zlasti pregled tehničnih smernic (5) Baselske konvencije o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja, bi morala Komisija pregledati mejne koncentracije iz Priloge IV z namenom znižanja praga v treh letih od začetka veljavnosti te uredbe.

(5)

Da bi imela podjetja in pristojni organi na voljo dovolj časa za prilagoditev novim zahtevam, bi se morala ta uredba začeti uporabljati šest mesecev po datumu objave.

(6)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 39 Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6) –

31.3.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 80/25

(1)

V skladu s členom 67(3) Uredbe (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (2) so prihodki Evropske agencije za zdravila sestavljeni iz prispevka Unije in pristojbin, ki jih Agenciji plačajo podjetja. Uredba (ES) št. 297/95 določa vrste in višine takšnih pristojbin.

(2)

Navedene pristojbine bi bilo treba prilagoditi s sklicevanjem na stopnjo inflacije leta 2015. Stopnja inflacije v Uniji, kakor jo je objavil Statistični urad Evropske unije, je leta 2015 znašala 0,2 %.

(3)

Zaradi poenostavitve bi bilo treba prilagojene višine pristojbin zaokrožiti na vsoto, ki je najbližja 100 EUR.

(4)

Uredbo (ES) št. 297/95 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Zaradi pravne varnosti se ta uredba ne bi smela uporabljati za veljavne vloge, ki so 1. aprila 2016 še nerešene.

(6)

V skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 297/95 je treba prilagoditev izvesti z učinkom od 1. aprila 2016. Zato je primerno, da začne ta uredba veljati takoj in se uporablja od navedenega datuma –

(1)

člen 3 se spremeni:

(2)

v prvem odstavku člena 4 se „69 300 EUR“ nadomesti z „69 400 EUR“;

(3)

člen 5 se spremeni:

(4)

v prvem odstavku člena 6 se „41 700 EUR“ nadomesti z „41 800 EUR“;

(5)

v prvem odstavku člena 7 se „69 300 EUR“ nadomesti z „69 400 EUR“;

(6)

člen 8 se spremeni:

31.3.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 80/28

(1)

Komisija bi morala izvajati inšpekcijske preglede za spremljanje izvajanja Uredbe (ES) št. 725/2004 in Direktive 2005/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) s strani držav članic. Organizacija inšpekcijskih pregledov pod nadzorom Komisije je potrebna za preverjanje učinkovitosti nacionalnih sistemov nadzora kakovosti ter ukrepov, postopkov in struktur pomorske varnosti.

(2)

Komisiji pri opravljanju inšpekcijskih nalog pomaga Evropska agencija za pomorsko varnost, ustanovljena z Uredbo (ES) št. 1406/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (3). Pri opravljanju inšpekcijskih nalog v okviru Evropskega gospodarskega prostora (EGP) Komisija za pomoč poziva nacionalne inšpektorje s seznama držav Evropskega združenja za prosto trgovino (Efta) v skladu s Sklepom Skupnega odbora EGP št. 116/2008 (4).

(3)

Uredba Komisije (ES) št. 324/2008 (5) določa postopkovna pravila za izvajanje inšpekcijskih pregledov Komisije na področju pomorske varnosti na pregleden, učinkovit, usklajen in dosleden način.

(4)

Glede na izkušnje, pridobljene od leta 2008, je treba zagotoviti, da se inšpekcijski pregledi Komisije na podlagi Uredbe (ES) št. 324/2008 izvajajo dosledno v skladu z določenim postopkom, ki vključuje standardno metodologijo. Ukrepi za okrepitev sodelovanja z državami članicami in izvrševanje pooblastil Komisije bi morali biti učinkoviti in pregledni.

(5)

Opredelitve pojmov, ki se uporabljajo v okviru izvajanja inšpekcijskih pregledov Komisije, bi bilo treba podrobneje določiti. S temi spremembami se obseg inšpekcijskih pregledov ne razširi izven obstoječega okvira pristojnosti.

(6)

Komisija in države članice bi morale med pripravo in izvajanjem inšpekcijskih pregledov Komisije sodelovati.

(7)

Komisija bi morala imeti možnost, da v svoje skupine, ki opravljajo preglede, vključi usposobljene nacionalne inšpektorje z ustreznimi kvalifikacijami in usposobljenostjo, ki jih dajo na voljo države članice.

(8)

Za zagotovitev preglednega in učinkovitega izvajanja inšpekcijskih pregledov Komisije bi morale biti določbe jasne in podrobneje določene, zlasti v primeru inšpekcijskega pregleda ladje, ki se zaključi v pristanišču države članice, ki ni pristanišče vkrcanja. Razjasniti bi bilo treba vprašanja glede inšpekcijskih pregledov ladij, ki plujejo pod zastavo EU na lokaciji izven Evropske unije za lažje soočanje s posebnimi logističnimi omejitvami takih pregledov.

(9)

Za občutljive, toda nezaupne informacije, povezane z inšpekcijskim pregledom, bi bilo treba uporabiti stroge varnostne ukrepe za zagotovitev njihove zaupnosti in nerazkritja.

(10)

Uredbo (ES) št. 324/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(11)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora, ustanovljenega s členom 11(1) Uredbe (ES) št. 725/2004 –

(1)

Člen 2 se spremeni:

(2)

Člen 3 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 3

Sodelovanje držav članic

1.   Brez poseganja v pristojnosti Komisije države članice sodelujejo s Komisijo pri izvajanju inšpekcijskih nalog. Sodelovanje se izvaja v fazah priprave, spremljanja in poročanja.

2.   Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da je obvestilo o inšpekcijskem pregledu:

(3)

v členu 4 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Vsaka država članica inšpektorjem Komisije na njihovo zahtevo omogoči pravočasen dostop do ustreznih dokumentov v zvezi z varnostjo, potrebnih za opravljanje inšpekcijskih nalog, zlasti:

(4)

Člen 5 se spremeni:

(5)

Člen 6 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 6

Tehnična podpora Evropske agencije za pomorsko varnost pri inšpekcijskih pregledih Komisije

Pri zagotavljanju tehnične podpore Komisiji v skladu s členom 2(2)(b) Uredbe (ES) št. 1406/2002 da Evropska agencija za pomorsko varnost na voljo tehnične izvedence za sodelovanje pri inšpekcijskih pregledih Komisije, vključno s fazama priprave in poročanja.“;

(6)

Člen 7 se spremeni:

(7)

Člen 8 se spremeni:

(8)

Člen 10 se spremeni:

(9)

odstavka 4 in 5 člena 11 se nadomestita z naslednjim:

„4.   Pri ocenjevanju izvajanja Uredbe (ES) št. 725/2004 in Direktive 2005/65/ES v skladu s to uredbo se ugotovitve razvrstijo v eno od naslednjih kategorij:

5.   Poročilo podrobno podaja ugotovitve iz inšpekcijskega pregleda, opredeljene kot „večja neskladnost“, „neskladnost“, „skladnost, vendar je zaželeno izboljšanje“ in „nepotrjeno“ pri izvajanju Uredbe (ES) št. 725/2004 ali Direktive 2005/65/ES v skladu s to uredbo.

Poročilo lahko vsebuje priporočila glede korektivnih ukrepov.“;

(10)

v členu 12 se doda naslednji odstavek 3:

„3.   Kadar država članica predlaga takojšnje korektivne ukrepe za odpravo ugotovljene večje neskladnosti, o njih nemudoma obvesti Komisijo, preden Komisija izda poročilo o inšpekcijskem pregledu. V takem primeru poročilo navaja korektivne ukrepe, ki so jih sprejele države članice. Če se sprejmejo samo začasni ukrepi, države članice o tem nemudoma obvestijo Komisijo in obvestijo tudi o roku za izvedbo popolnih in končnih korektivnih ukrepov.“;

(11)

Člena 14 in 15 se nadomestita z naslednjim:

„Člen 14

Zaupnost informacij

Komisija v skladu z obstoječimi veljavnimi pravili pri izvajanju inšpekcijskih pregledov na področju pomorske varnosti sprejme ustrezne ukrepe za zaščito zaupnih informacij, do katerih ima dostop ali ki so ji jih posredovale države članice. Države članice v skladu z zadevnimi nacionalnimi zakonodajami sprejmejo enakovredne ukrepe.

Komisija in države članice si lahko izmenjajo občutljive, vendar nezaupne informacije pod pogojem, da navedene informacije varujejo v skladu z zahtevami, ki se uporabljajo za zagotovitev njihove zaupnosti.

Člen 15

Program inšpekcijskih pregledov Komisije

1.   Komisija se glede prednostnih nalog pri izvajanju programa inšpekcijskih pregledov posvetuje z odborom.

2.   Komisija redno obvešča odbor o izvajanju programa inšpekcijskih pregledov in rezultatih inšpekcijskih pregledov. Komisija si z državami članicami izmenjuje dobre prakse, ki se uporabljajo med inšpekcijskimi pregledi.

Poročila o inšpekcijskih pregledih se običajno dajo na voljo odboru:

(12)

v členu 16 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Če inšpekcijski pregled odkrije večjo neskladnost z Uredbo (ES) št. 725/2004 ali Direktivo 2005/65/ES, za katero se šteje, da ima pomemben vpliv na splošno raven pomorske varnosti v Uniji in ki je ni mogoče takoj odpraviti vsaj z začasnimi korektivnimi ukrepi, Komisija o navedeni večji neskladnosti obvesti zadevno državo članico in zatem druge države članice.“.

31.3.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 80/34

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

31.3.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 80/36

(1)

Izvedbeni sklep Komisije 2014/709/EU (4) določa nadzorne ukrepe za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah. V delih I, II, III in IV Priloge k navedenemu izvedbenemu sklepu so razmejena in navedena nekatera območja navedenih držav članic, ki se razlikujejo glede na stopnjo tveganja na podlagi epidemioloških razmer. Navedeni seznam vključuje nekatera območja Estonije, Italije, Latvije, Litve in Poljske.

(2)

Od februarja 2015 ni bilo sporočenih izbruhov afriške prašičje kuge pri domačih prašičih na območjih Poljske, ki so navedena v delu III Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Poleg tega je bil na podlagi nacionalnega programa za biološko varnost, ki je namenjen zaščiti pred širjenjem afriške prašičje kuge, uveden zadovoljiv nadzor ukrepov za biološko varnost na gospodarstvih na navedenih območjih. Ta dejstva kažejo na izboljšanje epidemioloških razmer. Zato bi bilo treba navedena območja navedene države članice navesti v delu II namesto v delu III Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU.

(3)

Februarja 2016 se je pojavil en primer afriške prašičje kuge pri divjih prašičih na območjih v Estoniji, ki so navedena na seznamu v delu II Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU, v neposredni bližini območij iz dela I navedene priloge. Zato bi bilo treba nekatera območja, navedena v delu I, navesti v delu II Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU.

(4)

Pri oceni tveganja, ki ga predstavlja zdravstveno stanje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v Estoniji in na Poljskem, bi bilo treba upoštevati razvoj trenutnih epidemioloških razmer v Uniji v zvezi z navedeno boleznijo. Da bi lahko osredotočili nadzorne ukrepe za zdravje živali in preprečili nadaljnje širjenje afriške prašičje kuge ter preprečili morebitne nepotrebne motnje za trgovino v Uniji in se izognili neupravičenim omejitvam trgovine v tretjih državah, bi bilo treba seznam Unije območij, za katera veljajo nadzorni ukrepi za zdravje živali, iz Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU spremeniti, da se bodo upoštevale spremembe trenutnih epidemioloških razmer v zvezi z navedeno boleznijo v Estoniji in na Poljskem.

(5)

Izvedbeni sklep 2014/709/EU bi bilo zato treba spremeniti za prilagoditev območij iz delov I in II v Estoniji ter območij iz delov II in III na Poljskem.

(6)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –