ISSN 1977-0804
Uradni list
Evropske unije
L 79
Slovenska izdaja
Zakonodaja
Letnik 59
30. marec 2016
|
ISSN 1977-0804 |
||
|
Uradni list Evropske unije |
L 79 |
|
|
|
||
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Letnik 59 |
|
Vsebina |
|
II Nezakonodajni akti |
Stran |
|
|
|
MEDNARODNI SPORAZUMI |
|
|
|
* |
||
|
|
|
UREDBE |
|
|
|
* |
||
|
|
* |
Uredba Komisije (EU) 2016/452 z dne 29. marca 2016 o spremembi prilog II in III k Uredbi (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta glede mejnih vrednosti ostankov za kaptan, propikonazol in spiroksamin v ali na nekaterih proizvodih ( 1 ) |
|
|
|
|
||
|
|
|
SKLEPI |
|
|
|
* |
||
|
|
* |
||
|
|
* |
||
|
|
* |
|
|
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP |
|
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
II Nezakonodajni akti
MEDNARODNI SPORAZUMI
|
30.3.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 79/1 |
Obvestilo o začetku veljavnosti Dodatnega protokola k Sporazumu o trgovini, razvoju in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Republiko Južno Afriko na drugi zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji
Dodatni protokol k Sporazumu o trgovini, razvoju in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Republiko Južno Afriko na drugi zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji (1), o katerem sta strani poslali uradno obvestilo 29. julija 2015 oziroma 24. februarja 2016, je v skladu s členom 7(1) Dodatnega protokola začel veljati 1. marca 2016.
UREDBE
|
30.3.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 79/2 |
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/451
z dne 16. decembra 2015
o določitvi splošnih načel in meril za naložbeno strategijo ter pravil za upravljanje enotnega sklada za reševanje
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (1), in zlasti člena 75(4) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Z Uredbo (EU) št. 806/2014 je vzpostavljen enotni sklad za reševanje (v nadaljnjem besedilu: sklad), ki je v lasti enotnega odbora za reševanje (v nadaljnjem besedilu: odbor). |
|
(2) |
Splošna načela in merila za naložbeno strategijo sklada bi morala opredeliti bistvene in temeljne elemente naložbene strategije, ki jo bo sprejel odbor. Ti elementi bi morali vključevati naložbene cilje. V skladu z zahtevo, da mora imeti odbor varno in skrbno naložbeno strategijo, bi moral biti poglavitni cilj zaščita vrednosti sklada in izpolnjevanje zahtev glede likvidnosti. Vendar lahko zaradi posebne narave naložb, spreminjajočih se tržnih pogojev in obrestnih mer celo najvarnejša in najbolj likvidna sredstva vodijo do negativnih donosov. V zvezi s tem izguba, nastala pri portfelju, ne bi smela pomeniti kršitve naložbenih ciljev. |
|
(3) |
Uredba (EU) št. 806/2014 zahteva, da se sredstva sklada nalagajo v obveznice držav članic ali medvladnih organizacij ali v visoko likvidna sredstva visoke kreditne kakovosti, pri čemer se mora upoštevati Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/61 (2), v kateri so opredeljena sredstva visoke likvidnosti in kreditne kakovosti ter določene zahteve glede njihove sestave. Zato bi bilo treba sredstva, ki so primerna za naložbe sklada, in merila za sestavo portfelja določiti na podlagi Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/61. Primernost sredstva za naložbo ne bi smela nujno pomeniti, da bo odbor sprejel odločitev o naložbi. Namesto tega bi moral odbor vedno opraviti oceno primernih sredstev. Pri ugotavljanju preudarnosti posamezne naložbe bi bilo treba upoštevati interakcijo s celotnim naložbenim portfeljem. Na primer, nestanovitna sredstva z negativno korelacijo s portfeljem se lahko ločeno ocenijo kot preveč tvegana, vendar imajo pozitiven učinek na razpršenost celotnega portfelja. Pri tej oceni bi moral odbor izbirati med različnimi ravnmi (izdajatelj, razred sredstev, vrednostni papir) in viri informacij, ki mu omogočajo, da oceni likvidnost, kreditno kakovost in združljivost z naložbenimi cilji. |
|
(4) |
Treba bi bilo zagotoviti merila za podrobnejšo opredelitev sektorske razpršenosti. Za uporabo sektorske razpršenosti je treba opredeliti izraz „sektor“. Zaradi praktičnih razlogov bi morala biti klasifikacija sektorjev izvedena na visoki ravni. V Uredbi Sveta (ES) št. 2223/96 (3) so opredeljeni institucionalni sektorji, ki jih je mogoče uporabiti za razpršitev naložb sklada po vrstah gospodarskih subjektov. Poleg tega je v Uredbi (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (4) opredeljena statistična klasifikacija gospodarskih dejavnosti, katerih najvišja raven (področje) je primerna, da jo uporabi odbor pri merilih za razpršenost. In končno, glede na poslanstvo sklada bi bilo treba omejiti tudi posredne in ne samo neposredne izpostavljenosti do finančnega sektorja. |
|
(5) |
Treba bi bilo zagotoviti merila za podrobnejšo opredelitev geografske razpršenosti. Da bo zagotovljena zadostna geografska razpršenost, bi moral odbor uporabljati merila, ki so že na razpolago, in sicer načela iz člena 77 Uredbe (EU) št. 806/2014, na podlagi katerih se določi izračun deležev prispevkov institucij s sedežem v posameznih sodelujočih državah članicah. Ker navedeni deleži temeljijo na velikosti kreditnih institucij in investicijskih podjetij, ki plačujejo prispevke, in so prilagojeni glede na njihov profil tveganja, bo med njimi in velikostjo ter globino zadevnih finančnih trgov obstajala pozitivna korelacija. Ker bodo zaradi drugih vidikov v določenih sodelujočih državah članicah morda potrebne dodatne naložbe, bi bilo treba uvesti blažilnik oziroma rezervo, ki bo odboru omogočala dodaten manevrski prostor, hkrati pa zagotavljala najmanjšo potrebno razpršenost med zadostnim številom sodelujočih držav članic. Ker se poleg tega navedeni deleži ne morejo izračunati za naložbe v nesodelujočih državah članicah ali tretjih državah, bi moral odbor za njih določiti omejitve, ki bodo sorazmerne s tistimi za primerljive sodelujoče države članice. |
|
(6) |
Treba bi bilo zagotoviti merila za podrobnejšo opredelitev sorazmerne razpršenosti. Odbor mora ravnati skrbno in omejiti izpostavljenosti do določenih izdaj ali izdajateljev ter uporabljati različne zapadlosti, tako da bo dosegal svoje naložbene cilje. Kar zadeva posamezne izdaje, se komercialni zapisi izdajajo z mednarodno identifikacijsko številko vrednostnega papirja (koda ISIN), ki ustreza določeni naložbi vlagatelja (v smislu zapadlosti, zneska in drugih značilnosti), tako da je vlagatelj lastnik 100 % vrednostnega papirja, tudi če nima v lasti 100 % celotnega programa komercialnega zapisa. To bi se moralo upoštevati pri določanju omejitev za izpostavljenosti do določene izdaje. Ker lahko nepreklicne zaveze za plačilo predstavljajo pomemben delež skupnega zneska prispevkov v sklad, bi moral odbor pri spremljanju skupnega tveganja koncentracije upoštevati tudi zavarovanje s premoženjem, zagotovljeno za kritje nepreklicnih zavez za plačilo. |
|
(7) |
Zaradi potrebe po vzpostavitvi skrbno zastavljene in varne naložbene strategije bi moral odbor omejiti uporabo izvedenih finančnih instrumentov. Da bi se čim bolj zmanjšalo kreditno tveganje nasprotne stranke, bi moral odbor uporabljati samo izvedene finančne instrumente, za katere opravlja kliring centralna nasprotna stranka, ki ima dovoljenje oziroma je priznana v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (5). Poslovanje z nekaterimi centralnimi bankami bi prav tako lahko prispevalo k cilju čim večjega zmanjšanja tveganja nasprotne stranke, če se druga tveganja, kot je kreditno tveganje, ustrezno nadzorujejo. Ker izvedene finančne instrumente običajno izdajajo kreditne institucije in drugi subjekti iz člena 7(4) Delegirane uredbe (EU) 2015/61, splošna prepoved vlaganja v sredstva, ki jih izdajo ti subjekti, iz navedene določbe ne bi smela veljati za uporabo izvedenih finančnih instrumentov. |
|
(8) |
Odbor bi moral poskušati zagotoviti, da se pred valutnim tveganjem varuje v mešanici različnih valut držav članic, ki sodelujejo v skladu, in sicer na podlagi finančnih zmogljivosti sklada in pričakovanih izplačil, določenih na podlagi tekočih informacij, predpostavk in scenarijev izrednih okoliščin. Obseg varovanja pred tveganjem in posledično obseg preostalih odprtih izpostavljenosti valutam bi se moral natančno določiti, tako da se bo valutno tveganje za sklad omejilo do te mere, da bo primerno in skladno z njegovimi naložbenimi cilji. |
|
(9) |
Kar zadeva obvladovanje tveganj, bi moral odbor upoštevati dobre prakse in zagotoviti notranje zmogljivosti in funkcije za njihovo izvajanje. Ustrezno merjenje tveganja bi moralo predstavljati bistven element tega neprekinjenega procesa. |
|
(10) |
Čeprav je odločanje o izvedbi naložb in s tem o oddaji dela ali vseh nalog v zvezi z določeno naložbo v zunanje izvajanje v pristojnosti odbora, bi se bilo treba izogibati vsem potencialnim odstopanjem od načela skrbnega in varnega ravnanja, ki bi se ga moral držati odbor, ter od njegovih splošnih naložbenih ciljev, tako da se bo upošteval javni interes v zvezi s sposobnostjo sklada, da ves čas izpolnjuje svoje poslanstvo. Zato bi moral odbor naloge v zvezi z naložbami oddajati v zunanje izvajanje samo izvajalcem, ki so nepridobitni gospodarski subjekti. To izvajalcem storitev in odboru ne bi smelo preprečevati, da za storitve, ki so potrebne za izvajanje njihovih nalog, najemajo druge tretje osebe. Poleg tega bi moral odbor ves čas ohranjati odgovornost in nadzor, ne glede na odločitve glede oddajanja v zunanje izvajanje. V zvezi z dobrimi poslovnimi praksami glede oddajanja v zunanje izvajanje v finančnem sektorju bi moral odbor, kolikor je to mogoče, upoštevati obstoječe dobre prakse, kot so Smernice o oddajanju v zunanje izvajanje z dne 14. decembra 2006, ki jih je sprejel Odbor evropskih bančnih nadzornikov. |
|
(11) |
Dokler ne sprejme prve naložbene strategije, bi se moralo odboru dovoliti, da za potrebe izvajanja člena 75(3) Uredbe (EU) št. 806/2014 uporablja depozite pri centralnih bankah. Podobno bi bilo treba dovoliti uporabo ocen za določitev odstotkov omejitev za geografsko koncentracijo, predpisanih v tej uredbi, preden bodo na voljo dejanski podatki za njihov izračun. |
|
(12) |
Glede na edinstveno naravo sklada bo morda treba pregledati splošna načela in merila za njegovo naložbeno strategijo ter pravila za njegovo upravljanje, ki jih določa ta uredba, razmeroma hitro po začetku njihove veljavnosti, potem ko jih bo odbor začel uporabljati. Za ta namen bi moral odbor Komisiji zagotoviti zadostne informacije o praktični uporabi novih pravil eno leto po ustanovitvi sklada ob upoštevanju člena 99 Uredbe (EU) št. 806/2014. |
|
(13) |
Ta uredba bi se morala uporabljati od 1. januarja 2016, ko bo sklad postal operativen v skladu z Uredbo (EU) št. 806/2014 – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Področje uporabe
1. Ta uredba določa pravila glede vlaganja sredstev enotnega sklada za reševanje (v nadaljnjem besedilu: sklad) s strani enotnega odbora za reševanje (v nadaljnjem besedilu: odbor) v skladu s členom 75(3) Uredbe (EU) št. 806/2014.
2. Ta uredba se ne uporablja za zavarovanja s sredstvi z nizkim tveganjem, ki niso obremenjena z nobenimi pravicami tretjih oseb in so na voljo ter namenjena izključno uporabi s strani odbora, kot je določeno v členu 70(3) Uredbe (EU) št. 806/2014.
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
1. |
„institucionalni sektorji“ pomenijo institucionalne sektorje, kot so opredeljeni v odstavku 1.28 Priloge A k Uredbi (ES) št. 2223/96; |
|
2. |
„sektorji gospodarske dejavnosti“ pomenijo oddelke v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 1893/2006; |
|
3. |
„osebe javnega prava“ pomenijo osebe, ki jih ureja javno pravo, kot so opredeljene v členu 1(9) Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6); |
|
4. |
„centralne banke ESCB“ pomenijo centralne banke ESCB, kot so opredeljene v členu 4(1)(45) Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (7). |
Člen 3
Naložbeni cilji
1. Odbor izvaja skrbno in varno naložbeno strategijo s ciljem ohranjanja vrednosti sredstev sklada in izpolnjevanja zahtev glede likvidnosti sklada. Odbor upošteva finančne zmogljivosti sklada in pričakovana izplačila v skladu s poslanstvom sklada, kot je opredeljeno v členu 76 Uredbe (EU) št. 806/2014. Upošteva vse razpoložljive informacije, ustrezne predpostavke in scenarije izrednih okoliščin.
2. Naložbena strategija vključuje opredelitev nagnjenosti k prevzemanju tveganj, pri čemer se kvantitativno določi najvišja dopustna potencialna izguba v določenem obdobju z določeno verjetnostjo.
3. Sredstva iz člena 1(1) te uredbe se vsa vlagajo skupaj kot ena sama združena skupina sredstev, ne glede na razdelitev sklada na nacionalne razdelke v skladu s členom 77 Uredbe (EU) št. 806/2014.
Člen 4
Primerna sredstva za naložbe
1. Odbor določi primernost sredstev za naložbe na podlagi splošnih zahtev za likvidna sredstva kreditnih institucij iz člena 7(2), (4), (5) in (6) ter točk (a) in (b) člena 7(7) Delegirane uredbe (EU) 2015/61.
2. Odbor vlaga sredstva iz člena 1(1) izključno v sredstva, ki izpolnjujejo zahteve iz členov 10(1) in 11(1), točk (a) do (e) člena 12(1) in člena 15(1) Delegirane uredbe (EU) 2015/61.
3. Zahteve za kreditne institucije iz drugega stavka člena 10(1)(d) in iz točke (iii) člena 10(1)(f), točke (iii) člena 11(1)(c), točke (v) člena 11(1)(d) ter točke (ii) člena 12(1)(e) Delegirane uredbe (EU) 2015/61 se ne uporabljajo za odbor.
4. Odbor izvede ustrezno oceno primernega sredstva, preden vloži vanj, vključno z oceno njegove likvidnosti in kreditne kakovosti ter njegove skladnosti z naložbenimi cilji iz člena 3. Pri ugotavljanju preudarnosti posamezne naložbe bi bilo treba upoštevati interakcijo s celotnim naložbenim portfeljem.
5. Če določeno sredstvo ni več primerno za naložbe, odbor postopoma zmanjša izpostavljenost sklada do takega sredstva. Odbor brez poseganja v člen 3 to stori v roku in na način, ki v čim večji meri omejita učinek na tržne cene.
Člen 5
Sestava portfelja
1. Odbor v zvezi s sestavo portfelja sklada izpolnjuje naslednje zahteve:
|
(a) |
najmanj 60 % portfelja sestavljajo sredstva, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 10(1) Delegirane uredbe (EU) 2015/61; |
|
(b) |
najmanj 30 % portfelja sestavljajo sredstva, ki izpolnjujejo zahteve iz točk (a) do (e) in (g) člena 10(1) Delegirane uredbe (EU) 2015/61; |
|
(c) |
največ 15 % portfelja sestavljajo sredstva, ki izpolnjujejo zahteve iz točk (a) do (e) člena 12(1) Delegirane uredbe (EU) 2015/61. |
2. Za namene odstavka 1 se sredstva, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 15(1) Delegirane uredbe (EU) 2015/61, obravnavajo enakovredno kot sredstva, na katerih temelji zadevni subjekt.
Člen 6
Sektorska razpršenost
1. Naložbe sredstev sklada so v zadostni meri razpršene po sektorjih.
2. Odbor omeji izpostavljenosti do posameznih institucionalnih sektorjev in do posameznih sektorjev gospodarske dejavnosti.
3. Odbor upošteva dejstvo, da lahko medsebojne povezave med sektorji gospodarske dejavnosti zmanjšajo dejansko razpršenost, doseženo z uporabo drugega odstavka.
4. Poleg zahtev iz člena 4(1) te uredbe odbor omeji tudi posredne izpostavljenosti do izdajateljev iz člena 7(4) Delegirane uredbe (EU) 2015/61.
Člen 7
Geografska razpršenost
1. Naložbe sredstev sklada so geografsko razpršene, pri čemer se upoštevata struktura in sestava vseh odhodkov sklada, ocenjenih v delu II proračuna odbora v skladu s členom 60 Uredbe (EU) št. 806/2014.
2. Izpostavljenosti do primernih sredstev iz člena 4, ki jih izdajo izdajatelji s sedežem v določeni sodelujoči državi članici, kot delež skupnih izpostavljenosti sklada ne smejo predstavljati več kot 1,2-kratnik deleža prehodnih prispevkov, prejetih v skladu s členom 70 Uredbe (EU) št. 806/2014 od institucij z dovoljenjem v zadevni državi članici.
3. Izpostavljenosti do primernih sredstev iz člena 4, ki jih izdajo izdajatelji s sedežem v določeni nesodelujoči državi članici ali določeni tretji državi, izražene kot delež skupnih izpostavljenosti sklada, so v zadostni meri geografsko razpršene, pri čemer se upoštevajo merila, kot so velikost gospodarstva, globina in likvidnost finančnih trgov ter dodatne naložbene priložnosti, vključno v smislu razpršenosti tveganj.
Navedena izpostavljenost v nobenem primeru ne sme presegati zgornje meje iz drugega odstavka.
Člen 8
Razpršenost po izdajateljih in izdajah
1. Odbor določi zgornjo mejo v višini 30 % za vsako posamezno izdajo, v katero se lahko vložijo sredstva sklada. Navedena zgornja meja se lahko prekorači samo, če zaradi narave naložbe nakup vrednostnega papirja navedene naložbe, ne glede na njegov znesek, privede do 100-odstotnega lastništva v zadevni mednarodni identifikacijski številki vrednostnega papirja (koda ISIN).
2. Odbor določi zgornjo mejo v višini 30 % za skupni obseg vseh izdaj posameznega izdajatelja, v katere se lahko vložijo sredstva sklada.
Člen 9
Dodatna merila glede razpršenosti
1. Odbor si brez poseganja v člen 3 prizadeva zagotoviti razpršenost naložb glede na zapadlost.
2. Kadar sprejema odločitve v zvezi z razpršenostjo, odbor upošteva elemente iz člena 3(1) te uredbe in, če je relevantno, likvidnostne in druge značilnosti zavarovanja s premoženjem, omenjenega v členu 70(3) Uredbe (EU) št. 806/2014.
Člen 10
Izvedeni finančni instrumenti
1. Odbor uporablja izvedene finančne instrumente samo za namene obvladovanja tveganj, vključno z obvladovanjem tržnega in likvidnostnega tveganja. Odbor lahko sprejme smernice za opredelitev primerne uporabe izvedenih finančnih instrumentov.
2. Odbor uporablja samo izvedene finančne instrumente, za katere opravlja kliring:
|
(a) |
centralna nasprotna stranka, ki ima dovoljenje v skladu s členom 14 ali 15 Uredbe (EU) št. 648/2012 ali je priznana v skladu s členom 25 navedene uredbe, ali |
|
(b) |
centralna banka, če imajo izpostavljenosti do navedene centralne banke ali njene centralne ravni države bonitetno oceno, ki jo je izdala imenovana zunanja bonitetna agencija (ECAI), stopnje kreditne kakovosti vsaj 1 v skladu s členom 114(2) Uredbe (EU) št. 575/2013. |
3. Zahteva iz člena 7(4) Delegirane uredbe (EU) 2015/61 ne velja za uporabo izvedenih finančnih instrumentov s strani odbora v skladu s tem členom.
Člen 11
Valuta
1. Odbor zagotavlja varovanje pred valutnim tveganjem v euru ali valutah sodelujočih držav članic, katerih valuta ni euro, da zagotovi, da je preostalo valutno tveganje, ki mu je izpostavljen sklad, nizko.
2. Kjer je ustrezno, odbor pri obvladovanju valutnega tveganja med različnimi valutami iz prvega odstavka upošteva elemente, določene v členu 3(1).
Člen 12
Dodatna splošna načela
1. Odbor pri vseh naložbenih odločitvah upošteva morebitne posledice za kreditno kakovost sklada, da ohrani pristojnosti v zvezi z alternativnimi načini financiranja iz člena 73 Uredbe (EU) št. 806/2014 in dostopom do finančnih ureditev za potrebe takojšnje razpoložljivosti dodatnih finančnih sredstev v skladu s členom 74 navedene uredbe.
2. Odbor brez poseganja v člen 3 vse posle v zvezi z naložbami sklada izvaja na način, ki omejuje učinek na tržne cene, tudi v času izrednih razmer na trgu.
3. Ker lahko takojšnja naložba ali odprodaja naložbe, v katero so se vložila sredstva iz člena 1(1), privede do učinkov na trgu, lahko odbor dovoli določeno začasno odstopanje od splošnih načel in meril za naložbeno strategijo sklada.
Člen 13
Pregled strategije
Odbor vsako leto pregleda naložbeno strategijo.
Člen 14
Upravljanje
1. Odbor sprejme strategijo upravljanja, vključno z dodelitvijo nalog in odgovornosti ter potrebnimi prenosi pooblastil, da zagotovi učinkovito izvajanje naložbene strategije.
2. Odbor sprejme standarde notranjega nadzora za preverjanje skladnosti med izvajanjem naložbene strategije, naložbeno strategijo in pravili, določenimi v tej uredbi.
3. Izvršno telo odbora obvešča plenarno telo odbora o rezultatih izvajanja naložbene strategije.
4. Odbor sprejme vsa notranja pravila in postopke, ki so potrebni za izvajanje te uredbe.
5. Odbor lahko ustanovi odbor plenarnega telesa, katerega naloga je pomoč odboru pri izvajanju te uredbe.
Člen 15
Obvladovanje tveganj
1. Odbor spoštuje načela preudarnega finančnega upravljanja in obvladovanja tveganj.
2. Odbor kvantitativno opredeli vsa tveganja in sprejme ustrezne ukrepe za obvladovanje in nadzor nad zadevnimi vrstami tveganj.
3. Odbor pri vsaki vrsti tveganja uporablja več metod za obvladovanje tveganj, upošteva tako tekoče kot v prihodnost usmerjene vidike ter uporablja kvantitativne in kvalitativne informacije, da se izogne prekomernemu zanašanju na eno samo metodo za obvladovanje tveganj.
4. Odbor redna merjenja tveganj dopolnjuje s stresnimi testi in analizami scenarijev izrednih razmer, da opredeli področja, ki so visoko tvegana, in oceni skupne učinke finančnih šokov.
Člen 16
Zunanje izvajanje
1. Izvršno telo odbora se lahko odloči, da se bodo določene dejavnosti, ki so mu bile naložene s členom 75(3) Uredbe (EU) št. 806/2014, v celoti ali deloma oddale v zunanje izvajanje.
2. Odbor lahko dejavnosti iz prvega odstavka odda v zunanje izvajanje samo eni ali več osebam javnega prava, centralnim bankam ESCB, mednarodnim institucijam, ustanovljenim v skladu z mednarodnim javnim pravom, ali institucijam, ustanovljenim v skladu s pravom Unije, če imajo praktične izkušnje z upravljanjem podobnih naložb, in brez poseganja v sposobnost izvajalcev storitev, da za izvajanje storitev najamejo tretje osebe.
3. V naložbenem mandatu, ki ga odbor podeli izvajalcu storitev, morajo biti jasno opredeljene vsaj zahteve glede trajanja, zapadlosti, primernih področij naložb in referenčnih meril ter vzpostavljen okvir za redno poročanje izvajalca storitev odboru.
4. Vsaka pogodba med odborom in izvajalcem storitev v zvezi z dejavnostmi iz prvega odstavka vsebuje klavzule, ki urejajo pravice odbora glede odpovedi pogodbe, verige oddajanja v zunanje izvajanje ter primere neizpolnjevanja obveznosti izvajalca storitev.
5. Izvršno telo odbora obvešča plenarno telo odbora o bodočih odločitvah glede oddajanja v zunanje izvajanje.
6. Če odbor dejavnosti iz prvega odstavka v celoti ali deloma odda v zunanje izvajanje, je še naprej v celoti odgovoren za izpolnitev vseh svojih obveznosti v skladu z Uredbo (EU) št. 806/2014 in to uredbo.
7. Če se odloči, da bo katero koli dejavnost iz prvega odstavka oddal v zunanje izvajanje, odbor upošteva dobre poslovne prakse za zunanje izvajanje v finančnem sektorju.
8. Če odbor dejavnosti iz prvega odstavka v celoti ali deloma odda v zunanje izvajanje, ves čas zagotavlja, da:
|
(a) |
zunanje izvajanje ne pomeni prenosa odgovornosti odbora; |
|
(b) |
zunanje izvajanje ne izključuje odgovornosti odbora v skladu s členom 45 in členom 46(1) Uredbe (EU) št. 806/2014 niti njegove neodvisnosti v skladu s členom 47 navedene uredbe; |
|
(c) |
zunanje izvajanje ne onemogoča uporabe potrebnih sistemov in kontrol s strani odbora za upravljanje tveganj, ki jim je izpostavljen; |
|
(d) |
izvajalec storitev izvaja ureditve neprekinjenega poslovanja, ki so enakovredne tistim, ki jih izvaja odbor; |
|
(e) |
ohranja potrebno strokovno znanje in sredstva za oceno kakovosti zagotovljenih storitev ter organizacijske in kapitalske ustreznosti izvajalca storitev in za učinkovit nadzor funkcij, oddanih v zunanje izvajanje, ter obvladovanje tveganj, povezanih z zunanjim izvajanjem, in nenehno nadzoruje navedene funkcije ter obvladuje navedena tveganja; |
|
(f) |
ima neposreden dostop do zadevnih informacij o dejavnostih, oddanih v zunanje izvajanje; |
|
(g) |
izvajalec storitev varuje vse zaupne informacije v zvezi z odborom. |
Člen 17
Prehodne določbe
1. Pred sprejetjem prve naložbene strategije lahko odbor položi vsa sredstva iz člena 1(1) pri centralnih bankah ene ali več držav članic.
2. Preden prvič izvede izračune, potrebne za določitev deležev iz člena 7(2), lahko odbor za namene izvajanja člena 7(2) in 7(3) uporablja ocene.
Člen 18
Poročilo
Odbor do 31. decembra 2016 Komisiji predloži poročilo o uporabi te uredbe.
Člen 19
Začetek veljavnosti in uporaba
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. januarja 2016.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 16. decembra 2015
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 225, 30.7.2014, str. 1.
(2) Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/61 z dne 10. oktobra 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zahtevo glede likvidnostnega kritja za kreditne institucije (UL L 11, 17.1.2015, str. 1).
(3) Uredba Sveta (ES) št. 2223/96 z dne 25. junija 1996 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti (UL L 310, 30.11.1996, str. 1).
(4) Uredba (ES) št. 1893/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90 kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih (UL L 393, 30.12.2006, str. 1).
(5) Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012, str. 1).
(6) Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (UL L 134, 30.4.2004, str. 114).
(7) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).
|
30.3.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 79/10 |
UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/452
z dne 29. marca 2016
o spremembi prilog II in III k Uredbi (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta glede mejnih vrednosti ostankov za kaptan, propikonazol in spiroksamin v ali na nekaterih proizvodih
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (1) ter zlasti člena 14(1)(a) in člena 49(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Mejne vrednosti ostankov (v nadaljnjem besedilu: MRL) za kaptan, propikonazol in spiroksamin so bile določene v Prilogi II in delu B Priloge III k Uredbi (ES) št. 396/2005. |
|
(2) |
Za kaptan je Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) predložila obrazloženo mnenje glede obstoječih MRL v skladu s členom 12(2) Uredbe (ES) št. 396/2005 v povezavi s členom 12(1) Uredbe (2). Predlagala je spremembo opredelitve ostankov za rastlinske proizvode. Priporočila je zvišanje ali ohranitev obstoječih MRL za nekatere proizvode. Ugotovila je, da v zvezi z MRL za jabolka, hruške, kutine, nešplje, japonske nešplje, marelice, češnje, breskve, slive, jagode, robide, maline, borovnice, ribez, kosmulje in paradižnik nekatere informacije niso na voljo in da je potreben nadaljnji premislek odgovornih za obvladovanje tveganja. Ker tveganja za potrošnike ni, bi bilo treba MRL za navedene proizvode določiti v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 396/2005 na obstoječi ravni ali ravni, ki jo določi Agencija. Te MRL bodo pregledane, pri pregledu pa se bodo upoštevale informacije, ki bodo na voljo v dveh letih od objave te uredbe. Agencija je ugotovila, da v zvezi z MRL za mandeljne, namizno grozdje, vinsko grozdje, krompir, kumare, melone, endivijo, por, koruzo in sirek ni na voljo nobenih informacij in da je potreben nadaljnji premislek odgovornih za obvladovanje tveganja. MRL za te proizvode bi bilo treba določiti v višini specifične meje določljivosti. |
|
(3) |
Za propikonazol je Agencija predložila obrazloženo mnenje glede obstoječih MRL v skladu s členom 12(2) Uredbe (ES) št. 396/2005 v povezavi s členom 12(1) Uredbe (3). Ugotovila je, da v zvezi z MRL za grenivke, limone, limete, mandarine, jabolka, marelice, namizno grozdje in vinsko grozdje, banane, seme oljne ogrščice, ječmenovo zrnje, ovseno zrnje, riževo zrnje, rženo zrnje, pšenično zrnje, sladkorno peso (koren), svinjsko mišičje in maščevje, goveje mišičje in maščevje, ovčje mišičje in maščevje, kozje mišičje in maščevje, perutninsko mišičje in maščevje, kravje, ovčje in kozje mleko ter ptičja jajca nekatere informacije niso na voljo in da je potreben nadaljnji premislek odgovornih za obvladovanje tveganja. Ker tveganja za potrošnike ni, bi bilo treba MRL za te proizvode določiti v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 396/2005 na obstoječi ravni ali ravni, ki jo določi Agencija. Te MRL bodo pregledane, pri pregledu pa se bodo upoštevale informacije, ki bodo na voljo v dveh letih od objave te uredbe. Agencija je ugotovila, da v zvezi z MRL za mandeljne, češnje, slive, jagode, ribez (rdeči, črni in beli), kosmulje, papriko, kumare, artičoke, zemeljske oreške in čaj ni na voljo nobenih informacij in da je potreben nadaljnji premislek odgovornih za obvladovanje tveganja. MRL za te proizvode bi bilo treba določiti v višini specifične meje določljivosti. |
|
(4) |
Za spiroksamin je Agencija predložila obrazloženo mnenje glede obstoječih MRL v skladu s členom 12(2) Uredbe (ES) št. 396/2005 v povezavi s členom 12(1) Uredbe (4). Predlagala je spremembo opredelitve ostanka in ugotovila, da v zvezi z MRL za namizno grozdje in vinsko grozdje, banane, ječmen, oves, rž, pšenico, perutninsko mišičevje, maščevje in jetra ter ptičja jajca nekatere informacije niso na voljo in da je potreben nadaljnji premislek odgovornih za obvladovanje tveganja. Ker tveganja za potrošnike ni, bi bilo treba MRL za te proizvode določiti v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 396/2005 na obstoječi ravni ali ravni, ki jo določi Agencija. Te MRL bodo pregledane, pri pregledu pa se bodo upoštevale informacije, ki bodo na voljo v dveh letih od objave te uredbe. Ker je primerno določiti opredelitev ostankov za proizvode živalskega izvora kot „metabolit spiroksamin karboksilne kisline M06, izražen kot spiroksamin (vsota izomerov)“, je na voljo dovolj informacij za določitev MRL za svinjsko mišičevje, maščevje, jetra in ledvice, goveje mišičevje, maščevje, jetra in ledvice, ovčje mišičevje, maščevje, jetra in ledvice, kozje mišičevje, maščevje, jetra in ledvice ter kravje, ovčje in kozje mleko. Ker MRL za ječmen in oves v višini 0,4 mg/kg temeljita na dobri kmetijski praksi, ki ni več podprta, bi bilo treba MRL za navedena proizvoda zmanjšati na 0,05 mg/kg. |
|
(5) |
Kar zadeva proizvode, na katerih uporaba zadevnega fitofarmacevtskega sredstva ni dovoljena in za katere ne obstajajo nobene uvozne tolerance ali mejne vrednosti ostankov po Codexu (CXL), bi bilo treba MRL določiti v višini specifične meje določljivosti ali uporabljati privzete MRL, kot je določeno v členu 18(1)(b) Uredbe (ES) št. 396/2005. |
|
(6) |
Komisija se je glede potrebe po prilagoditvi nekaterih mej določljivosti posvetovala z referenčnimi laboratoriji Evropske unije za ostanke pesticidov. Pri več snoveh so navedeni laboratoriji ugotovili, da je zaradi tehničnega razvoja za nekatere proizvode treba določiti specifične meje določljivosti. |
|
(7) |
Iz obrazloženih mnenj Agencije in ob upoštevanju dejavnikov, ki vplivajo na odločitev, je razvidno, da ustrezne spremembe MRL izpolnjujejo zahteve iz člena 14(2) Uredbe (ES) št. 396/2005. |
|
(8) |
S trgovinskimi partnerji Unije so bila v okviru Svetovne trgovinske organizacije izvedena posvetovanja glede novih MRL. Več tretjih držav je izrazilo pripombe glede nove opredelitve ostankov in MRL za kaptan v vinskem grozdju. Začasno je primerno ohraniti obstoječo opredelitev ostankov in obstoječo MRL, da se lahko pridobijo podatki o ostankih za vinsko grozdje v skladu z na novo predlagano opredelitvijo ostanka. Navedena MRL bo pregledana, pri pregledu pa se bodo upoštevale informacije, ki bodo na voljo v dveh letih od objave te uredbe. |
|
(9) |
Uredbo (ES) št. 396/2005 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
|
(10) |
Da bi se omogočilo normalno trgovanje s proizvodi ter njihova predelava in uživanje, bi bilo treba v tej uredbi določiti prehodno ureditev za proizvode, ki so bili proizvedeni pred spremembo MRL in za katere je iz informacij razvidno, da je ohranjena visoka raven varstva potrošnikov. |
|
(11) |
Državam članicam, tretjim državam in nosilcem živilske dejavnosti bi bilo treba pred začetkom uporabe spremenjenih MRL omogočiti primerno obdobje, da se bodo lahko pripravili na izpolnjevanje novih zahtev, ki bodo nastale ob spremembi MRL. |
|
(12) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Prilogi II in III k Uredbi (ES) št. 396/2005 se spremenita v skladu s Prilogo k tej uredbi.
Člen 2
Različica Uredbe (ES) št. 396/2005 pred spremembami s to uredbo se še naprej uporablja za proizvode, ki so bili proizvedeni pred 19. oktobrom 2016.
Člen 3
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 19. oktobra 2016.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 29. marca 2016
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 70, 16.3.2005, str. 1.
(2) EFSA (Evropska agencija za varnost hrane), 2014. Reasoned opinion on the review of the existing maximum residue levels (MRLs) for captan according to Article 12 of Regulation (EC) No 396/2005 (Obrazloženo mnenje o pregledu obstoječih mejnih vrednosti ostankov (MRL) za kaptan v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 396/2005). EFSA Journal 2014;12(4):3663, 55 str.
(3) Evropska agencija za varnost hrane. Review of the existing maximum residue levels (MRLs) for propiconazole according to Article 12 of Regulation (EC) No 396/2005 (Pregled obstoječih mejnih vrednosti ostankov (MRL) za propikonazol v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 396/2005). EFSA Journal 2015;13(1):3975.
(4) Evropska agencija za varnost hrane. Review of the existing maximum residue levels (MRLs) for spiroxamine according to Article 12 of Regulation (EC) No 396/2005 (Pregled obstoječih mejnih vrednosti ostankov (MRL) za spiroksamin v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 396/2005). EFSA Journal 2015;13(1):3992.
PRILOGA
Prilogi II in III k Uredbi (ES) št. 396/2005 se spremenita:
|
1. |
V Prilogi II se stolpci za kaptan, propikonazol in spiroksamin nadomestijo z naslednjim: „Ostanki pesticidov in mejne vrednosti ostankov (mg/kg)
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
2. |
V delu B Priloge III se črtajo stolpci za kaptan, propikonazol in spiroksamin. |
(*1) Označuje spodnjo mejo analitskega določanja.
(1) Za popoln seznam proizvodov rastlinskega in živalskega izvora, za katere veljajo MRL, se je treba sklicevati na Prilogo I.
|
30.3.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 79/28 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/453
z dne 29. marca 2016
o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1),
ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Izvedbene uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi. |
|
(2) |
Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 29. marca 2016
Za Komisijo
V imenu predsednika
Jerzy PLEWA
Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja
PRILOGA
Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
|
(EUR/100 kg) |
||
|
Oznaka KN |
Oznaka tretje države (1) |
Standardna uvozna vrednost |
|
0702 00 00 |
EG |
109,3 |
|
IL |
136,2 |
|
|
MA |
67,4 |
|
|
SN |
144,4 |
|
|
TR |
94,3 |
|
|
ZZ |
110,3 |
|
|
0707 00 05 |
MA |
77,1 |
|
TR |
137,0 |
|
|
ZZ |
107,1 |
|
|
0709 93 10 |
EG |
44,3 |
|
MA |
41,8 |
|
|
TR |
159,5 |
|
|
ZZ |
81,9 |
|
|
0805 10 20 |
EG |
51,3 |
|
IL |
69,5 |
|
|
MA |
55,6 |
|
|
TN |
69,7 |
|
|
TR |
72,3 |
|
|
ZZ |
63,7 |
|
|
0805 50 10 |
MA |
85,8 |
|
TR |
88,5 |
|
|
ZZ |
87,2 |
|
|
0808 10 80 |
BR |
91,0 |
|
CL |
130,3 |
|
|
US |
134,5 |
|
|
ZA |
99,3 |
|
|
ZZ |
113,8 |
|
|
0808 30 90 |
AR |
78,4 |
|
CL |
163,1 |
|
|
CN |
88,3 |
|
|
TR |
159,2 |
|
|
ZA |
121,7 |
|
|
ZZ |
122,1 |
|
(1) Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (EU) št. 1106/2012 z dne 27. novembra 2012 o izvajanju Uredbe (ES) št. 471/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o zunanji trgovini z državami nečlanicami v zvezi s posodabljanjem nomenklature držav in ozemelj (UL L 328, 28.11.2012, str. 7). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.
SKLEPI
|
30.3.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 79/30 |
SKLEP SVETA (EU, Euratom) 2016/454
z dne 22. marca 2016
o imenovanju treh sodnikov Sodišča za uslužbence Evropske unije
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti četrtega odstavka člena 257 navedene Pogodbe,
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti odstavka 1 člena 106a navedene Pogodbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Mandat dveh sodnikov Sodišča za uslužbence Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče za uslužbence) se je iztekel 30. septembra 2014, mandat tretjega sodnika pa 31. avgusta 2015. Zato je treba v skladu s členom 2 in členom 3(1) Priloge I k Protokolu št. 3 o Statutu Sodišča Evropske unije, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, imenovati tri sodnike za zapolnitev teh prostih mest. |
|
(2) |
Odbor, ustanovljen na podlagi člena 3(3) Priloge I k Protokolu št. 3 (v nadaljnjem besedilu: izbirni odbor), je na podlagi leta 2013 objavljenega javnega poziva k vložitvi kandidatur (1) za imenovanje dveh sodnikov Sodišča za uslužbence dal mnenje o ustreznosti kandidatov za izvajanje sodniške funkcije na Sodišču za uslužbence. Izbirni odbor je svojemu mnenju priložil seznam šestih kandidatov z najustreznejšimi izkušnjami na visoki ravni. |
|
(3) |
Po političnem dogovoru o reformi sodnega sistema Evropske unije, na podlagi katerega je bila sprejeta Uredba (EU, Euratom) 2015/2422 Evropskega parlamenta in Sveta (2), je Sodišče 17. novembra 2015 predstavilo predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu pristojnosti na Splošno sodišče Evropske unije za odločanje o sporih med Unijo in njenimi uslužbenci na prvi stopnji z učinkom od 1. septembra 2016. |
|
(4) |
V teh okoliščinah je iz časovnih razlogov ustrezno, da se ne objavi nov javni poziv k vložitvi kandidatur, temveč se raje uporabi seznam šestih kandidatov z najustreznejšimi izkušnjami na visoki ravni, ki ga je izbirni odbor pripravil po javnem pozivu k vložitvi kandidatur, objavljenem leta 2013. |
|
(5) |
Zato je ustrezno, da se za sodnike Sodišča za uslužbence imenujejo tri osebe z navedenega seznama, pri čemer je treba zagotoviti uravnoteženo sestavo Sodišča za uslužbence na podlagi izbire med državljani držav članic s kar najširšega možnega geografskega območja in ob upoštevanju zastopanih nacionalnih pravnih sistemov. Tri osebe s tega seznama, ki imajo najustreznejše izkušnje na visoki ravni so Sean VAN RAEPENBUSCH, João SANT'ANNA in Alexander KORNEZOV. João SANT'ANNA in Alexander KORNEZOV bi morala biti imenovana z učinkom od datuma začetka veljavnosti tega sklepa. Glede na to, da je bil Sean VAN RAEPENBUSCH že sodnik Sodišča za uslužbence Evropske unije do 30. septembra 2014 in je ohranil svoj mandat do sprejetja sklepa Sveta v skladu s členom 5 Protokola št. 3, je primerno, da se ga imenuje za nov mandat z učinkom od dneva po prenehanju prejšnjega mandata. |
|
(6) |
V skladu s členom 2 Priloge I k Protokolu št. 3 se vsako prosto mesto zapolni z imenovanjem novega sodnika za dobo šest let. Toda, ko se bo začela uporabljati predlagana uredba o prenosu pristojnosti na Splošno sodišče Evropske unije za odločanje o sporih med Unijo in njenimi uslužbenci na prvi stopnji, bo Sodišče za uslužbence prenehalo obstajati, in mandat trojice sodnikov, imenovanih s tem sklepom, bo tako prenehal ipso facto na dan pred datumom začetka uporabe navedene uredbe – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Za sodnike Sodišča za uslužbence Evropske unije imenujejo:
|
— |
Sean VAN RAEPENBUSCH, z učinkom od 1. oktobra 2014, |
|
— |
João SANT'ANNA, z učinkom od 1. aprila 2016, |
|
— |
Alexander KORNEZOV, z učinkom od 1. aprila 2016. |
Člen 2
Ta sklep začne veljati 1. aprila 2016.
V Bruslju, 22. marca 2016
Za Svet
Predsednik
A.G. KOENDERS
(1) UL C 353, 3.12.2013, str. 11.
(2) Uredba (EU, Euratom) 2015/2422 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2015 o spremembi Protokola št. 3 o Statutu Sodišča Evropske unije (UL L 341, 24.12.2015, str. 14).
|
30.3.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 79/32 |
SKLEP SVETA (EU) 2016/455
z dne 22. marca 2016
o pooblastilu za začetek pogajanj, v imenu Evropske unije, o elementih osnutka mednarodnega pravno zavezujočega instrumenta na podlagi Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu glede ohranjanja in trajnostne rabe morske biotske raznovrstnosti na območjih zunaj nacionalne jurisdikcije
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1), skupaj s členom 218(3) in (4) Pogodbe,
ob upoštevanju priporočila Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Unija je uradno sklenila Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (v nadaljnjem besedilu: konvencija UNCLOS) s Sklepom Sveta 98/392/ES (1) v zvezi s tistimi zadevami, ki jih ureja konvencija UNCLOS, za katere so države članice pristojnost prenesle na Unijo; Unija je s tem edina „mednarodna organizacija“, ki je pogodbenica navedene konvencije v smislu člena 305(1)(f) konvencije UNCLOS in člena 1 Priloge IX konvencije UNCLOS. |
|
(2) |
Kot pogodbenica konvencije UNCLOS je Unija skupaj z državami članicami sodelovala v neformalni odprti ad hoc delovni skupini ZN (v nadaljnjem besedilu: delovna skupina) za preučitev vprašanj v zvezi z ohranjanjem in trajnostno rabo morske biotske raznovrstnosti območij zunaj nacionalne jurisdikcije. Na zadnji seji delovne skupine je bilo priporočeno, da bi se moral v okviru konvencije UNCLOS oblikovati mednarodni pravno zavezujoč instrument glede ohranjanja in trajnostne rabe morske biotske raznovrstnosti na območjih zunaj nacionalne jurisdikcije (v nadaljnjem besedilu: instrument). |
|
(3) |
Po priporočilih, ki jih je sprejela navedena delovna skupina 23. januarja 2015, je Generalna skupščina ZN 19. junija 2015 sprejela Resolucijo 69/292, s katero je bil pred zasedanjem medvladne konference ustanovljen pripravljalni odbor, v katerem bodo lahko sodelovale vse države članice ZN, članice specializiranih agencij in pogodbenice konvencije UNCLOS, njegova naloga pa bo oblikovanje vsebinskih priporočil o elementih osnutka instrumenta za Generalno skupščino ZN. Pripravljalni odbor bo svoje delo začel v letu 2016, do konca leta 2017 pa bo predstavil poročilo o doseženem napredku Generalni skupščini, ki bo odločila o sklicu in datumu začetka medvladne konference, da bi obravnavali priporočila pripravljalnega odbora v zvezi s posameznimi elementi in oblikovali besedilo mednarodnega pravno zavezujočega instrumenta v okviru konvencije UNCLOS. |
|
(4) |
Unija in njene države članice so pogodbenice konvencije UNCLOS. Unija bi morala skupaj z državami članicami sodelovati v pogajanjih o elementih osnutka instrumenta, ki ga bo oblikoval pripravljalni odbor. Pravice do sodelovanja Unije na zasedanjih tega odbora so določene v odstavku 1(j) Resolucije 69/292. |
|
(5) |
Temu sklepu o začetku pogajanj in zadevnim pogajalskim smernicam lahko pozneje sledi dodaten sklep s pogajalskimi smernicami za sodelovanje na kateri koli medvladni konferenci. |
|
(6) |
Pogajanja se bodo nanašala na področja, za katera je lahko pristojna Unija ali so zanje pristojne države članice – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Komisija je pooblaščena, da se glede zadev, za katere je pristojna Unije in v zvezi s katerimi je Unija sprejela pravila, v imenu Unije pogaja o elementih osnutka mednarodnega pravno zavezujočega instrumenta na podlagi Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu glede ohranjanja in trajnostne rabe morske biotske raznovrstnosti na območjih zunaj nacionalne jurisdikcije na sejah pripravljalnega odbora ZN, ustanovljenega v skladu z Resolucijo Generalne skupščine ZN 69/292.
Člen 2
Komisija se v imenu Unije pogaja o zadevah, za katere je pristojna Unija in v zvezi s katerimi je Unija sprejela pravila, v skladu s pogajalskimi smernicami iz Dodatka k temu sklepu. Pogajalskih smernic ni mogoče razumeti tako, da kakor koli vplivajo na pristojnosti Unije in držav članic.
Člen 3
Komisija se pogaja v posvetovanju s posebnim odborom, ki se ustanovi v ta namen. Posebni odbor je Delovna skupina za pomorsko mednarodno pravo (COMAR).
Člen 4
Glede vsebine pogajanj, ki spada v deljene pristojnosti Unije in njenih držav članic, bi Komisija in države članice med pogajalskim procesom morale tesno sodelovati, da bi enotno zastopale Unijo in njene države članice na mednarodni ravni.
Člen 5
Ta sklep je naslovljen na Komisijo.
V Bruslju, 22. marca 2016
Za Svet
Predsednik
A.G. KOENDERS
(1) Sklep Sveta 98/392/ES z dne 23. marca 1998 o sklenitvi Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu z dne 10. decembra 1982 in Sporazuma o izvajanju dela XI Konvencije z dne 28. julija 1994 s strani Evropske skupnosti (UL L 179, 23.6.1998, str. 1).
|
30.3.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 79/34 |
SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2016/456
z dne 4. marca 2016
o pogojih za preiskave Evropskega urada za boj proti goljufijam v Evropski centralni banki v zvezi s preprečevanjem goljufij, korupcije in drugih nezakonitih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije (ECB/2016/3)
(prenovitev)
SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti člena 12.3 Statuta,
Ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (1) ter zlasti člena 4(1) in (7) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 določa, da Evropski urad za boj proti goljufijam (v nadaljnjem besedilu: Urad) začenja in izvaja upravne preiskave goljufij (v nadaljnjem besedilu: notranje preiskave) v institucijah, organih, uradih in agencijah, ustanovljenih s Pogodbami ali na podlagi Pogodb, za namene boja proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejanjem, ki škodijo finančnim interesom Unije. V ta namen Urad preiskuje zaskrbljujoče pojave v zvezi z opravljanjem poklicnih dolžnosti, ki lahko pomenijo zanemarjanje obveznosti uradnikov in drugih uslužbencev Unije, kar bi lahko imelo za posledico disciplinski oziroma kazenski postopek, oziroma enako hude napake pri opravljanju dolžnosti članov institucij in organov, vodij uradov in agencij ali članov osebja institucij, organov, uradov ali agencij, za katere ne veljajo Kadrovski predpisi za uradnike in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Kadrovski predpisi). |
|
(2) |
Za Evropsko centralno banko (ECB) so take poklicne dolžnosti in obveznosti, zlasti obveznosti v zvezi s poklicnim ravnanjem in varovanjem poslovne skrivnosti, določene v (a) Pogojih za zaposlitev v Evropski centralni banki, (b) Pravilih za zaposlene v Evropski centralni banki, (c) Prilogi IIb k Pogojem za zaposlitev, ki se nanaša na pogoje za kratkoročno zaposlitev, in (d) Pravilih za kratkoročno zaposlitev v Evropski centralni banki, dodatne smernice pa so navedene v (e) Kodeksu ravnanja za člane Sveta ECB (2), (f) Dopolnilnem kodeksu meril poklicne etike za člane izvršilnega odbora Evropske centralne banke (3) in (g) Kodeksu ravnanja za člane Nadzornega odbora Evropske centralne banke (4) (v nadaljnjem besedilu skupaj: pogoji za zaposlitev v ECB). |
|
(3) |
Člen 4(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 določa, da Urad v zvezi z zaščito finančnih interesov Unije ter bojem proti goljufijam in drugim nezakonitim dejanjem, ki škodijo finančnim interesom Unije, „izvaja upravne preiskave v institucijah, organih, uradih in agencijah“ pod pogoji iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 in sklepov posamezne institucije, organa, urada ali agencije. Člen 4(7) Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 določa, da mora vsaka institucija, organ, urad ali agencija sprejeti sklep, ki „vključuje zlasti pravilo v zvezi z dolžnostjo, da morajo uradniki, drugi uslužbenci, člani institucij ali organov, vodje uradov ali agencij ali člani osebja sodelovati z Uradom in mu zagotavljati informacije ob hkratni skrbi za zaupnost notranje preiskave“. V skladu s sodno prakso Unije lahko Urad začne preiskavo le na podlagi dovolj resnega suma (5). |
|
(4) |
V skladu z uvodno izjavo 12 Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 bi se morale preiskave izvajati v skladu s Pogodbama, zlasti s Protokolom št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije, pri njihovem izvajanju pa bi bilo treba spoštovati tudi Kadrovske predpise, človekove pravice in temeljne svoboščine, zlasti načelo pravičnosti, pravice vpletenih oseb, da izrazijo svoje mnenje o dejstvih, ki jih zadevajo, in načelo, da lahko ugotovitve preiskave temeljijo izključno na dejstvih z dokazno vrednostjo, ter splošna načela, ki so skupna državam članicam in jih priznava Sodišče Evropske unije, na primer zaupnost pravnega svetovanja (varovanje poklicne skrivnosti odvetnikov). V ta namen bi morali institucije, organi, uradi in agencije določiti pogoje, pod katerimi je treba izvajati notranje preiskave. |
|
(5) |
Sklep ECB/2004/11 (6) je bil sprejet za določitev pogojev, pod katerimi je bilo treba v ECB izvajati notranje preiskave po Uredbi (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta (7). Da bi upoštevali, da je Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 razveljavila in nadomestila Uredbo (ES) št. 1073/1999 in da so bili od sprejetja Sklepa ECB/2004/11 ustanovljeni novi organi ECB, je treba sedanji pravni okvir pregledati. |
|
(6) |
Z Uredbo Sveta (EU) št. 1024/2013 (8) je bil ustanovljen Nadzorni odbor kot notranji organ ECB, zadolžen za načrtovanje in izvajanje posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij in so prenesene na ECB. Na podlagi člena 24(1) in člena 25(5) Uredbe (EU) št. 1024/2013 je ECB ustanovila Upravni odbor za pregled (9) in Odbor za mediacijo (10). Poleg tega je ECB na podlagi člena 3(1) in člena 143(1) Uredbe (EU) št. 468/2014 Evropske centralne banke (ECB/2014/17) (11) ustanovila skupne nadzorniške skupine za izvajanje nadzora nad vsakim pomembnim nadzorovanim subjektom in vsako pomembno nadzorovano skupino ter skupine za inšpekcijske preglede na kraju samem. Nato je ECB na podlagi členov 9a in 9b Poslovnika Evropske centralne banke (12) ustanovila Odbor za poklicno etiko (13) oziroma Revizijski odbor. |
|
(7) |
Ta sklep bi se moral uporabljati za člane skupnih nadzorniških skupin in skupin za inšpekcijske preglede na kraju samem, za katere ne veljajo pogoji za zaposlitev v ECB. Zaposleni v pristojnih nacionalnih organih, ki so člani skupnih nadzorniških skupin in skupin za inšpekcijske preglede na kraju samem, spadajo v zadevah, ki so povezane z njihovim delom na nalogah, prenesenih na ECB z Uredbo (EU) št. 1024/2013, pod nadzor ECB. Člen 6(1) Uredbe (EU) št. 1024/2013 določa, da je ECB odgovorna za učinkovito in skladno delovanje enotnega mehanizma nadzora (EMN). Člen 6(1) in člen 146(1) Uredbe (EU) št. 468/2014 (ECB/2014/17) določata, da morajo člani skupnih nadzorniških skupin in skupin za inšpekcijske preglede na kraju samem upoštevati navodila koordinatorja skupine. Ti določbi temeljita na členu 6(7) Uredbe (EU) št. 1024/2013, ki zahteva, da ECB sprejme okvir za določitev praktičnih ureditev za izvajanje sodelovanja v okviru EMN. |
|
(8) |
Pri sprejemanju tega sklepa mora ECB upravičiti vsako omejitev notranjih preiskav, ki vplivajo na posebne naloge in dolžnosti, zaupane ECB s členoma 127 in 128 Pogodbe ter Uredbo (EU) št. 1024/2013. Take omejitve bi morale zagotoviti zaupnost, ki je potrebna za nekatere informacije ECB, in uresničiti namen zakonodajalca, da okrepi boj proti goljufijam. Razen v zvezi s temi posebnimi nalogami in dolžnostmi je treba ECB, tudi za namene tega sklepa, obravnavati kot javni subjekt, podobno drugim institucijam in organom Unije. |
|
(9) |
V izjemnih primerih bi lahko razširjanje nekaterih zaupnih informacij, ki jih ima ECB zaradi izvajanja svojih nalog, zunaj ECB resno ogrozilo njeno delovanje. V takih primerih bi moral odločitev o tem, ali se Uradu odobri dostop do informacij ali se mu informacije pošljejo, sprejeti Izvršilni odbor. Na področjih, kot so odločitve o denarni politiki ali posli v zvezi z upravljanjem deviznih rezerv in posegi na deviznih trgih, bi bilo treba odobriti dostop do informacij, ki so stare več kot eno leto. Omejitve na drugih področjih, kot na primer v zvezi z informacijami, ki se nanašajo na opravljanje nalog, prenesenih na ECB z Uredbo (EU) št. 1024/2013, podatki, ki jih ECB prejme od pristojnih nacionalnih organov v zvezi s stabilnostjo finančnega sistema ali posameznih kreditnih institucij, ter informacijami o zaščitnih elementih in tehničnih specifikacijah sedanjih in prihodnjih eurobankovcev, ne bi smele biti časovno omejene. Čeprav bi moral ta sklep obseg informacij, katerih razširjanje zunaj ECB bi lahko resno ogrozilo njeno delovanje, omejiti na nekatera posebna področja dejavnosti, je treba omogočiti, da se sklep prilagodi za zajetje nepredvidenega razvoja dogodkov, s čimer se zagotovi, da lahko ECB še naprej izpolnjuje naloge, ki so ji dodeljene s Pogodbo. |
|
(10) |
Ta sklep bi moral upoštevati, da člani Sveta ECB in Razširjenega sveta ECB, ki niso hkrati tudi člani Izvršilnega odbora ECB, poleg funkcij v Evropskem sistemu centralnih bank opravljajo tudi nacionalne funkcije, ter da člani Nadzornega odbora ECB, Odbora za mediacijo ECB, skupnih nadzorniških skupin in skupin za inšpekcijske preglede na kraju samem, ki so predstavniki pristojnih nacionalnih organov sodelujočih držav članic, poleg nalog po Uredbi (EU) št. 1024/2013 prav tako opravljajo tudi nacionalne funkcije. Opravljanje takih nacionalnih funkcij se presoja po nacionalnem pravu in ne spada v okvir notranjih preiskav Urada. Zato bi se moral ta sklep uporabljati samo za poklicne dejavnosti, ki jih te osebe opravljajo kot člani Sveta ECB, Razširjenega sveta ECB, Nadzornega odbora ECB, Odbora za mediacijo ECB, skupnih nadzorniških skupin in skupin za inšpekcijske preglede na kraju samem. |
|
(11) |
Ta sklep bi moral tudi upoštevati, da lahko zunanji člani Upravnega odbora za pregled, Revizijskega odbora in Odbora za poklicno etiko ECB poleg nalog v teh organih opravljajo tudi druge funkcije. Opravljanje takih funkcij ne spada v okvir notranjih preiskav Urada. Zato bi se moral ta sklep uporabljati samo za poklicne dejavnosti, ki jih te osebe opravljajo kot člani Upravnega odbora za pregled, Revizijskega odbora in Odbora za poklicno etiko ECB. |
|
(12) |
Člen 37.1 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB) določa, da člani upravljavskih organov in zaposleni ECB tudi po izteku mandata ne smejo razkriti informacij, za katere velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti. Člen 27(1) Uredbe (EU) št. 1024/2013 določa, da veljajo za člane Nadzornega odbora, osebje ECB in osebje, napoteno iz sodelujočih držav članic, ki opravlja nadzorniške dolžnosti, enake zahteve po varovanju poslovne skrivnosti, tudi po prenehanju opravljanja teh dolžnosti. Člen 22(1) Sklepa ECB/2014/16 in člen 2(4) Sklepa (EU) 2015/433 (ECB/2014/59) določata enako za člane in nadomestna člana Upravnega odbora za pregled ECB oziroma člane Odbora za poklicno etiko ECB. Odstavek 6 Mandata Revizijskega odbora (14) določa, da člani Revizijskega odbora osebam ali organom zunaj ECB/Eurosistema ne smejo razkriti nobenih informacij zaupne narave, ki jih dobijo pri izvajanju svojih nalog. Po členu 10 Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 veljajo za Urad in njegove uslužbence enaka pravila glede zaupnosti in poslovne skrivnosti, kot veljajo za zaposlene v ECB po Statutu ESCB in pogojih za zaposlitev v ECB. |
|
(13) |
Po členu 7(3) Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 pristojni nacionalni organi v skladu z nacionalnimi predpisi zagotavljajo vso pomoč, ki jo osebje Urada potrebuje za učinkovito opravljanje svojih nalog. Vlada Zvezne republike Nemčije in ECB sta podpisnici sporazuma o sedežu z dne 18. septembra 1998 (15), s katerim se izvaja Protokol št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije za ECB ter ki vsebuje določbe o nedotakljivosti prostorov, arhivov in komunikacij ECB in o diplomatskih privilegijih in imunitetah članov Izvršilnega odbora ECB. |
|
(14) |
Glede na to, da je Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 nadomestila Uredbo (ES) št. 1073/1999 in da so potrebne številne spremembe, je treba Sklep ECB/2004/11 razveljaviti in nadomestiti s tem sklepom – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Področje uporabe
Ta sklep se uporablja za:
|
— |
člane Sveta ECB in Razširjenega sveta ECB v zadevah, povezanih z njihovo funkcijo članov teh organov odločanja ECB, |
|
— |
člane Izvršilnega odbora ECB, |
|
— |
člane Nadzornega odbora ECB v zadevah, povezanih z njihovo funkcijo članov tega organa, |
|
— |
člane Upravnega odbora za pregled ECB v zadevah, povezanih z njihovo funkcijo članov tega organa, |
|
— |
člane Odbora za mediacijo ECB v zadevah, povezanih z njihovo funkcijo članov tega organa, |
|
— |
člane Revizijskega odbora ECB v zadevah, povezanih z njihovo funkcijo članov tega organa, |
|
— |
člane Odbora za poklicno etiko ECB v zadevah, povezanih z njihovo funkcijo članov tega organa, |
|
— |
člane organov upravljanja ali zaposlene nacionalnih centralnih bank ali pristojnih nacionalnih organov, ki se udeležijo sej Sveta ECB, Razširjenega sveta ECB in Nadzornega odbora ECB kot namestniki in/ali spremljevalci, v zadevah, povezanih s to funkcijo, |
(v nadaljnjem besedilu skupaj: člani organov odločanja in drugih organov) in
|
— |
stalno ali začasno zaposlene v ECB, za katere veljajo pogoji za zaposlitev v ECB, |
|
— |
osebe, ki delajo za ECB drugače kot po pogodbi o zaposlitvi, vključno z zaposlenimi v pristojnih nacionalnih organih, ki so člani skupnih nadzorniških skupin in skupin za inšpekcijske preglede na kraju samem, v zadevah, povezanih z njihovim delom za ECB |
(v nadaljnjem besedilu skupaj: zadevne osebe).
Člen 2
Dolžnost sodelovanja z Uradom
Brez poseganja v ustrezne določbe Pogodb, Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije, Statuta ESCB in Kadrovskih predpisov, ob popolnem spoštovanju človekovih pravic, temeljnih svoboščin in splošnih načel, ki so skupna državam članicam, ter ob upoštevanju postopkov, določenih v Uredbi (EU, Euratom) št. 883/2013, in pravil, določenih v tem sklepu, člani organov odločanja in drugih organov in zadevne osebe sodelujejo z Uradom in mu dajejo informacije, pri tem pa zagotavljajo zaupnost notranje preiskave.
Člen 3
Dolžnost sporočanja informacij o nezakonitih dejanjih
1. Zadevne osebe, ki se seznanijo z informacijami, ki so razlog za sum o možnih primerih goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, te informacije brez odlašanja predložijo direktorju direktorata Notranja revizija, višjemu vodji svojega poslovnega področja ali članu Izvršilnega odbora, ki je v prvi vrsti odgovoren za njihovo poslovno področje. Navedene osebe informacije brez odlašanja pošljejo generalnemu direktorju generalnega direktorata Sekretariat. Zadevne osebe ne smejo biti deležne nikakršnega nepravičnega ravnanja ali diskriminacije zato, ker so sporočile informacije iz tega člena.
2. Člani organov odločanja in drugih organov, ki se seznanijo z informacijami iz odstavka 1, o tem obvestijo generalnega direktorja generalnega direktorata Sekretariat ali predsednika.
3. Kadar generalni direktor generalnega direktorata Sekretariat ali, kjer je primerno, predsednik prejme informacije v skladu z odstavkom 1 ali 2, jih ob upoštevanju člena 4 tega sklepa brez odlašanja pošlje Uradu ter o tem obvesti direktorat Notranja revizija in, kjer je primerno, predsednika.
4. V primerih, ko ima član organa odločanja ali drugega organa ali zadevna oseba konkretne informacije, ki kažejo na možen primer goljufije, korupcije ali drugega nezakonitega dejanja v smislu odstavka 1, in hkrati iz utemeljenih razlogov meni, da bi postopek, določen v zgornjih odstavkih, v tem primeru preprečil pravilno sporočitev teh informacij Uradu, lahko informacije sporoči neposredno Uradu, ne da bi zanj veljal člen 4.
Člen 4
Sodelovanje z Uradom v zvezi z občutljivimi informacijami
1. V izjemnih primerih, ko bi lahko razširjanje nekaterih informacij zunaj ECB resno ogrozilo njeno delovanje, sprejme odločitev o tem, ali se Uradu odobri dostop do takih informacij ali se mu take informacije pošljejo, Izvršilni odbor. To velja za: informacije, ki se nanašajo na odločitve o denarni politiki ali na posle v zvezi z upravljanjem deviznih rezerv in posegi na deviznih trgih, če so te informacije stare manj kot eno leto; informacije, ki se nanašajo na opravljanje nalog, prenesenih na ECB z Uredbo (EU) št. 1024/2013; podatke, ki jih ECB prejme od pristojnih nacionalnih organov v zvezi s stabilnostjo finančnega sistema ali posameznih kreditnih institucij, ter informacije, ki se nanašajo na zaščitne elemente in tehnične specifikacije eurobankovcev.
2. Izvršilni odbor pri vsaki taki odločitvi upošteva vse ustrezne dejavnike, kot so stopnja občutljivosti informacij, ki jih Urad zahteva za preiskavo, njihova pomembnost za preiskavo in resnost suma, kakor ga Urad, član organa odločanja ali drugega organa ali zadevna oseba predstavi predsedniku, ter stopnja tveganja za prihodnje delovanje ECB. Če se dostop ne odobri, se v odločitvi navedejo razlogi za to. Izvršilni odbor lahko odloči, da Uradu ne odobri dostopa do podatkov, ki jih ECB prejme v zvezi s stabilnostjo finančnega sistema ali posameznih kreditnih institucij, če meni, da bi razkritje zadevnih informacij ogrozilo stabilnost finančnega sistema ali posamezne kreditne institucije, ali če tako meni ustrezni pristojni nacionalni organ.
3. V zelo izjemnih primerih, ko gre za informacije v zvezi s posameznim področjem dejavnosti ECB, ki so enako občutljive kot kategorije informacij iz odstavka 1, lahko Izvršilni odbor začasno odloči, da Uradu ne odobri dostopa do teh informacij. Za take odločitve se uporablja odstavek 2, veljajo pa lahko največ šest mesecev. Po tem se Uradu odobri dostop do zadevnih informacij, razen če je Svet ECB v vmesnem času spremenil ta sklep tako, da je kategorijam iz odstavka 1 dodal kategorijo z zadevnimi informacijami.
Člen 5
Pomoč ECB pri notranjih preiskavah
1. Kadar predstavniki Urada začnejo notranjo preiskavo v ECB, jim vodja, pristojen za varnost v ECB, odobri vstop v prostore ECB ob predložitvi pisnega pooblastila, ki ga izda generalni direktor Urada in v katerem so navedeni:
|
(a) |
osebni podatki predstavnikov in naziv njihovega delovnega mesta v Uradu; |
|
(b) |
predmet in namen preiskave; |
|
(c) |
pravna podlaga za preiskavo in preiskovalna pooblastila, ki izhajajo iz navedene pravne podlage. |
O tem je treba nemudoma obvestiti predsednika, podpredsednika in direktorja direktorata Notranja revizija.
2. Direktorat Notranja revizija pomaga Uradu pri praktični organizaciji preiskav.
3. Člani organov odločanja in drugih organov ter zadevne osebe dajo predstavnikom Urada, ki izvajajo preiskavo, vse zahtevane informacije, razen če bi bile zahtevane informacije lahko občutljive v smislu člena 4, ko o tem, ali se te informacije zagotovijo, odloči Izvršilni odbor. Direktorat Notranja revizija evidentira vse dane informacije.
Člen 6
Obveščanje zainteresiranih strani
1. Kadar se pokaže možna vpletenost člana organa odločanja ali drugega organa ali zadevne osebe v goljufijo, korupcijo ali drugo nezakonito dejanje v smislu člena 3(1), je treba o tem hitro obvestiti zainteresirano stran, pod pogojem, da to ne škodi preiskavi (16). Sklepne ugotovitve, v katerih je član organa odločanja ali drugega organa ali zadevna oseba navedena po imenu, se v nobenem primeru ne smejo pripraviti, ne da bi imela zainteresirana stran možnost izraziti svoja stališča o vseh dejstvih, ki se nanašajo nanjo, vključno z vsemi dokazi proti njej. Zainteresirane strani imajo pravico, da molčijo, da ne izpovejo zoper sebe in da poiščejo osebno pravno pomoč.
2. V primerih, ko je za namene preiskave nujno ohraniti popolno tajnost in/ali je treba uporabiti preiskovalne postopke, ki spadajo v pristojnost nacionalnega sodnega organa, se lahko izpolnitev obveznosti, da se člana organa odločanja ali drugega organa ali zadevno osebo pozove, naj izrazi svoja stališča, odloži za določen čas v soglasju s predsednikom ali podpredsednikom.
Člen 7
Obveščanje o zaključku preiskave brez nadaljnjih ukrepov
Če po notranji preiskavi ni mogoče sprožiti postopka proti članu organa odločanja ali drugega organa ali zadevni osebi, ki je bila osumljena, se notranja preiskava zaključi brez nadaljnjih ukrepov s sklepom generalnega direktorja Urada, ki o tem pisno obvesti člana organa odločanja ali drugega organa ali zadevno osebo.
Člen 8
Odvzem imunitete
Vsaka zahteva nacionalne policije ali nacionalnega sodnega organa za odvzem ustrezne imunitete člana organa odločanja ali drugega organa ali zadevne osebe v sodnih postopkih zaradi možnih primerov goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, se pošlje v mnenje generalnemu direktorju Urada. O tovrstnem odvzemu imunitete članov organov odločanja in drugih organov odloči Svet ECB, o tovrstnem odvzemu imunitete zadevnih oseb pa odloči Izvršilni odbor.
Člen 9
Začetek veljavnosti in razveljavitev
1. Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
2. Sklep ECB/2004/11 se razveljavi z učinkom od dvajsetega dne po objavi tega sklepa v Uradnem listu Evropske unije.
3. Sklicevanja na Sklep ECB/2004/11 se razlagajo kot sklicevanja na ta sklep.
V Frankfurtu na Majni, 4. marca 2016
Predsednik ECB
Mario DRAGHI
(1) UL L 248, 18.9.2013, str. 1.
(2) Kodeks ravnanja za člane Sveta ECB (UL C 123, 24.5.2002, str. 9).
(3) Dopolnilni kodeks meril poklicne etike za člane izvršilnega odbora Evropske centralne banke (v skladu s členom 11.3 Poslovnika Evropske centralne banke) (UL C 104, 23.4.2010, str. 8).
(4) Kodeks ravnanja za člane Nadzornega odbora Evropske centralne banke (UL C 93, 20.3.2015, str. 2).
(5) Komisija Evropskih skupnosti proti Evropski centralni banki, C-11/00, ECLI:EU:C:2003:395.
(6) Sklep ECB/2004/11 z dne 3. junija 2004 o pogojih za preiskave Evropskega urada za boj proti goljufijam v Evropski centralni banki v zvezi s preprečevanjem goljufij, korupcije in drugih nezakonitih dejanj, ki škodujejo finančnim interesom Evropskih skupnosti, in o spremembah Pogojev za zaposlitev v Evropski centralni banki (UL L 230, 30.6.2004, str. 56).
(7) Uredba (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (UL L 136, 31.5.1999, str. 1).
(8) Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, 29.10.2013, str. 63).
(9) Sklep ECB/2014/16 z dne 14. aprila 2014 o ustanovitvi Upravnega odbora za pregled in določitvi njegovih pravil za delovanje (UL L 175, 14.6.2014, str. 47).
(10) Uredba (EU) št. 673/2014 Evropske centralne banke z dne 2. junija 2014 o ustanovitvi Odbora za mediacijo in sprejetju njegovega poslovnika (ECB/2014/26) (UL L 179, 19.6.2014, str. 72).
(11) Uredba (EU) št. 468/2014 Evropske centralne banke z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi okvira za sodelovanje znotraj enotnega mehanizma nadzora med Evropsko centralno banko in pristojnimi nacionalnimi organi ter z imenovanimi nacionalnimi organi (okvirna uredba o EMN) (ECB/2014/17) (UL L 141, 14.5.2014, str. 1).
(12) Sklep ECB/2004/2 z dne 19. februarja 2004 o sprejetju Poslovnika Evropske centralne banke (UL L 80, 18.3.2004, str. 33).
(13) Sklep Evropske centralne banke (EU) 2015/433 z dne 17. decembra 2014 o ustanovitvi Odbora za poklicno etiko in sprejetju njegovega poslovnika (ECB/2014/59) (UL L 70, 14.3.2015, str. 58).
(14) Dostopno na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.
(15) Zvezni uradni list (Bundesgesetzblatt) št. 45, 1998 z dne 27.10.1998, in št. 12, 1999 z dne 6.5.1999.
(16) Za vse omejitve dajanja informacij posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, v primeru obdelave podatkov se uporablja člen 20 Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).
|
30.3.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 79/41 |
SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2016/457
z dne 16. marca 2016
o primernosti tržnih dolžniških instrumentov, ki jih je izdala ali zanje v celoti jamči Republika Ciper (ECB/2016/5)
SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prve alinee člena 127(2) Pogodbe,
ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti prve alinee člena 3.1, člena 12.1, člena 18 in druge alinee člena 34.1 Statuta,
ob upoštevanju Smernice Evropske centralne banke (EU) 2015/510 z dne 19. decembra 2014 o izvajanju okvira denarne politike Eurosistema (Smernica o splošni dokumentaciji) (ECB/2014/60) (1) ter zlasti člena 1(4), naslovov I, II, IV, V, VI in VIII dela 4 in dela 6 Smernice,
ob upoštevanju Smernice ECB/2014/31 z dne 9. julija 2014 o dodatnih začasnih ukrepih v zvezi z Eurosistemovimi operacijami refinanciranja in primernostjo zavarovanja ter o spremembi Smernice ECB/2007/9 (2) ter zlasti člena 1(3) in člena 8 Smernice,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
V skladu s členom 18.1 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke lahko Evropska centralna banka (ECB) in nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro, sklepajo kreditne posle s kreditnimi institucijami in drugimi udeleženci na trgu na podlagi ustreznega zavarovanja posojil. Standardni kriteriji in minimalne zahteve glede kreditne kvalitete za ugotovitev primernosti tržnega finančnega premoženja kot zavarovanja za namene operacij denarne politike Eurosistema so določeni v Smernici (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) ter zlasti v členu 59 in naslovu II dela 4 navedene smernice. |
|
(2) |
V skladu s členom 1(4) Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) lahko Svet ECB kadar koli spremeni orodja, instrumente, zahteve, kriterije in postopke za izvajanje operacij denarne politike Eurosistema. V skladu s členom 59(6) Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) si Eurosistem pridržuje pravico, da na podlagi vseh informacij, ki so lahko po mnenju Eurosistema pomembne za zagotovitev ustrezne zaščite Eurosistema pred tveganjem, ugotovi, ali izdaja, izdajatelj, dolžnik ali garant izpolnjuje zahteve Eurosistema glede kreditne kvalitete. |
|
(3) |
Z odstopanjem od zahtev Eurosistema glede kreditne kvalitete tržnega finančnega premoženja člen 8 Smernice ECB/2014/31 določa, da se Eurosistemovi pragovi kreditne kvalitete ne uporabljajo za tržne dolžniške instrumente, ki so jih izdale ali zanje v celoti jamčijo institucionalne enote centralnih ravni držav članic euroobmočja, kjer poteka program Evropske unije/Mednarodnega denarnega sklada, razen če Svet ECB odloči, da zadevna država članica ne spoštuje pogojev finančne podpore in/ali makroekonomskega programa. |
|
(4) |
Na podlagi Sklepa ECB/2013/13 (3) se kot izjemen ukrep minimalne zahteve Eurosistema glede pragov kreditne kvalitete za tržne dolžniške instrumente, ki jih je izdala ali zanje v celoti jamči Republika Ciper, začasno niso uporabljale. Ko je Republika Ciper zaključila operacijo upravljanja dolga in je bilo potrjeno, da spoštuje pogoje programa gospodarskega in finančnega prilagajanja, v katerega je vstopila, so s Sklepom ECB/2013/22 (4) tržni dolžniški instrumenti, ki jih je izdala ali zanje v celoti jamči Republika Ciper, ponovno postali primerni za operacije denarne politike Eurosistema, in sicer ob uporabi posebnih odbitkov za te instrumente in pod pogojem, da se Republika Ciper šteje za državo članico euroobmočja, ki spoštuje program Evropske unije/Mednarodnega denarnega sklada. |
|
(5) |
Člen 1(3) Smernice ECB/2014/31 zdaj določa, da se za namene člena 8 navedene smernice Republika Ciper šteje za državo članico euroobmočja, ki spoštuje program Evropske unije/Mednarodnega denarnega sklada. Poleg tega člen 8(3) navedene smernice določa, da se za tržne dolžniške instrumente, ki jih je izdala ali zanje v celoti jamči Republika Ciper, uporabljajo posebni odbitki, določeni v Prilogi II k navedeni smernici. |
|
(6) |
Program Mednarodnega denarnega sklada za Republiko Ciper je bil na njeno zahtevo prekinjen z učinkom od 7. marca 2016 (5). V skladu s členom 1 sporazuma o finančni pomoči med Evropskim mehanizmom za stabilnost (EMS), Republiko Ciper in centralno banko Central Bank of Cyprus (6) je datum prenehanja programa EMS 31. marec 2016. Zato se Republika Ciper od 1. aprila 2016 ne more več šteti za državo članico, kjer poteka program Evropske unije/Mednarodnega denarnega sklada. Od tega datuma ne bodo več izpolnjeni pogoji za začasno neuporabo Eurosistemovih pragov kreditne kvalitete za tržne dolžniške instrumente, ki jih je izdala ali zanje v celoti jamči Republika Ciper, kakor so določeni v členu 8(2) Smernice ECB/2014/31. |
|
(7) |
Svet ECB je zato odločil, da se morajo od 1. aprila 2016 za tržne dolžniške instrumente, ki jih je izdala ali zanje v celoti jamči Republika Ciper, uporabljati Eurosistemovi standardni kriteriji in pragovi kreditne kvalitete ter da se bodo za te dolžniške instrumente uporabljali standardni odbitki, določeni v Smernici Evropske centralne banke (EU) 2016/65 (ECB/2015/35) (7) – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Primernost tržnih dolžniških instrumentov, ki jih je izdala ali zanje v celoti jamči Republika Ciper
1. Za namene člena 8 Smernice ECB/2014/31 se Republika Ciper ne šteje več za državo članico, kjer poteka program Evropske unije/Mednarodnega denarnega sklada.
2. Za tržne dolžniške instrumente, ki jih je izdala ali zanje v celoti jamči Republika Ciper, se uporabljajo minimalne zahteve Eurosistema glede pragov kreditne kvalitete, kakor so določene v Smernici (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) ter zlasti v členu 59 in naslovu II dela 4 navedene smernice.
3. Za tržne dolžniške instrumente, ki jih je izdala ali zanje v celoti jamči Republika Ciper, se več ne uporabljajo posebni odbitki, določeni v Prilogi II k Smernici ECB/2014/31.
4. V primeru razhajanj med tem sklepom in Smernico (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) ali Smernico ECB/2014/31, kakor ju nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro, izvedejo na nacionalni ravni, prevlada ta sklep.
Člen 2
Začetek veljavnosti
Ta sklep začne veljati 1. aprila 2016.
V Frankfurtu na Majni, 16. marca 2016
Predsednik ECB
Mario DRAGHI
(1) UL L 91, 2.4.2015, str. 3.
(2) UL L 240, 13.8.2014, str. 28.
(3) Sklep ECB/2013/13 z dne 2. maja 2013 o začasnih ukrepih glede primernosti tržnih dolžniških instrumentov, ki jih je izdala ali zanje v celoti jamči Republika Ciper (UL L 133, 17.5.2013, str. 26).
(4) Sklep ECB/2013/22 z dne 5. julija 2013 o začasnih ukrepih glede primernosti tržnih dolžniških instrumentov, ki jih je izdala ali zanje v celoti jamči Republika Ciper (UL L 195, 18.7.2013, str. 27).
(5) Izjava Christine Lagarde, generalne direktorice Mednarodnega denarnega sklada, o Cipru, 7. marec 2016, sporočilo za javnost št. 16/94.
(6) Dostopno na spletni strani EMS na naslovu www.esm.europa.eu.
(7) Smernica Evropske centralne banke (EU) 2016/65 z dne 18. novembra 2015 o odbitkih pri vrednotenju, ki se uporabljajo pri izvajanju okvira denarne politike Eurosistema (ECB/2015/35) (UL L 14, 21.1.2016, str. 30).