24.3.2016

Uradni list Evropske unije

L 78/4

SPORAZUM

med Evropsko unijo in Republiko Peru o odpravi vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje

EVROPSKA UNIJA, v nadaljnjem besedilu: Unija ali EU, in

REPUBLIKA PERU, v nadaljnjem besedilu: Peru,

v nadaljnjem besedilu skupaj: pogodbenici, STA SE –

Z NAMENOM nadaljnjega razvoja prijateljskih odnosov med pogodbenicama in v želji po olajšanju potovanja svojim državljanom z zagotovitvijo vstopa in kratkoročnega bivanja brez vizumov,

OB UPOŠTEVANJU Uredbe (EU) št. 509/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (1), s katero je bilo med drugim 19 tretjih držav, vključno s Perujem, prenesenih na seznam tretjih držav, katerih državljani so izvzeti iz vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje v državah članicah,

GLEDE NA TO, da člen 1 Uredbe (EU) št. 509/2014 določa, da se za teh 19 držav izvzetje iz vizumske obveznosti uporablja od dne začetka veljavnosti sporazuma o izvzetju iz vizumske obveznosti, ki se sklene z Unijo,

V ŽELJI po varstvu načela enakega obravnavanja vseh državljanov EU,

OB UPOŠTEVANJU TEGA, da osebe, ki potujejo z namenom opravljanja plačanega dela med svojim kratkoročnim bivanjem, niso zajete v tem sporazumu, zaradi česar se za to kategorijo oseb v zvezi z vizumsko obveznostjo ali njenim izvzetjem in dostopom do zaposlitve še naprej uporabljajo ustrezna pravila prava Unije in nacionalnega prava držav članic ter nacionalnega prava Peruja,

OB UPOŠTEVANJU Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice ter Protokola o schengenskem pravnem redu, vključenem v okvir Evropske unije, ki sta priložena Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, ter s potrditvijo, da se določbe tega sporazuma za Združeno kraljestvo in Irsko ne uporabljajo –

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

Namen

Ta sporazum državljanom Unije in državljanom Peruja omogoča potovanje brez vizumov na ozemlje druge pogodbenice za obdobje največ 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tem sporazumu:

(a)	„država članica“ pomeni katero koli državo članico Unije razen Združenega kraljestva in Irske;

(b)	„državljan Unije“ pomeni državljana države članice, kot je opredeljena v točki (a);

(c)	„državljan Peruja“ pomeni vsako osebo, ki ima državljanstvo Peruja;

(d)	„schengensko območje“ pomeni območje brez notranjih meja, ki zajema ozemlja držav članic, kot so opredeljene v točki (a) in ki v celoti uporabljajo schengenski pravni red.

Člen 3

Področje uporabe

1. Državljani Unije, ki so imetniki veljavnega navadnega, diplomatskega, službenega, uradnega ali posebnega potnega lista, ki ga je izdala ena od držav članic, lahko brez vizuma vstopijo in bivajo na ozemlju Peruja za obdobje bivanja, kot je opredeljeno v členu 4(1).

Državljani Peruja, ki so imetniki veljavnega navadnega, diplomatskega, službenega, uradnega ali posebnega potnega lista, ki ga je izdal Peru, lahko brez vizuma vstopijo in bivajo na ozemlju držav članic za obdobje bivanja, kot je opredeljeno v členu 4(2).

2. Odstavek 1 tega člena se ne uporablja za osebe, ki potujejo z namenom opravljanja plačanega dela.

Vsaka država članica posebej lahko za to kategorijo oseb v skladu s členom 4(3) Uredbe Sveta (ES) št. 539/2001 (2) uvede vizumsko obveznost za državljane Peruja ali jo odpravi.

Peru lahko za to kategorijo oseb uvede vizumsko obveznost ali jo odpravi za državljane vsake države članice posebej v skladu s svojim nacionalnim pravom.

3. Odprava vizumske obveznosti, ki jo določa ta sporazum, se uporablja brez poseganja v zakonodajo pogodbenic v zvezi s pogoji za vstop in kratkoročno bivanje. Države članice in Peru si pridržujejo pravico do zavrnitve vstopa in kratkoročnega bivanja na svojem ozemlju, če eden ali več od teh pogojev ni izpolnjen.

4. Odprava vizumske obveznosti se uporablja ne glede na način prevoza, s katerim se prestopijo meje pogodbenic.

5. Zadeve, ki jih ta sporazum ne zajema, se presojajo po pravu Unije, nacionalnem pravu držav članic in nacionalnem pravu Peruja.

Člen 4

Trajanje bivanja

1. Državljani Unije lahko bivajo na ozemlju Peruja v obdobju največ 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju.

2. Državljani Peruja lahko bivajo na ozemlju držav članic, ki v celoti uporabljajo schengenski pravni red, v obdobju največ 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju. Pri izračunu tega obdobja se ne upošteva kakršno koli bivanje v državi članici, ki schengenskega pravnega reda še ne uporablja v celoti.

Državljani Peruja lahko bivajo na ozemlju vsake države članice, ki schengenskega pravnega reda še ne uporablja v celoti, v obdobju največ 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju, neodvisno od obdobja bivanja na ozemlju držav članic, ki v celoti uporabljajo schengenski pravni red.

3. Ta sporazum ne posega v možnost, ki jo imajo Peru in države članice v skladu z zadevno nacionalno zakonodajo in pravom Unije, da obdobje bivanja podaljšajo na več kot 90 dni.

Člen 5

Območje uporabe

1. Kar zadeva Francosko republiko, se ta sporazum uporablja samo za evropsko ozemlje Francoske republike.

2. Kar zadeva Kraljevino Nizozemsko, se ta sporazum uporablja samo za evropsko ozemlje Kraljevine Nizozemske.

Člen 6

Skupni odbor za upravljanje Sporazuma

1. Pogodbenici ustanovita Skupni odbor strokovnjakov (v nadaljnjem besedilu: Odbor), ki ga sestavljajo predstavniki Unije in predstavniki Peruja. Unijo v njem zastopa Evropska komisija.

2. Odbor med drugim izvaja naslednje naloge:

(a)	spremljanje izvajanja tega sporazuma;

(b)	predlaganje sprememb ali dopolnitev k temu sporazumu;

(c)	reševanje sporov, ki izhajajo iz razlage ali uporabe tega sporazuma.

3. Odbor se sestane po potrebi, na zahtevo ene od pogodbenic.

4. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 7

Razmerje med tem sporazumom in obstoječimi dvostranskimi sporazumi o odpravi vizumske obveznosti med državami članicami in Perujem

Ta sporazum ima prednost pred katerimi koli dvostranskimi sporazumi ali dogovori, sklenjenimi med posameznimi državami članicami in Perujem, kolikor urejajo zadeve, ki spadajo na področje uporabe tega sporazuma.

Člen 8

Končne določbe

1. Pogodbenici ratificirata ali odobrita ta sporazum v skladu s svojimi notranjimi postopki, ta sporazum pa začne veljati prvi dan drugega meseca po dnevu, ko zadnja pogodbenica drugo uradno obvesti o zaključku teh postopkov.

Ta sporazum se začasno uporablja od dneva po tem, ko je bil Sporazum podpisan.

2. Ta sporazum se sklene za nedoločen čas, lahko pa se odpove v skladu z odstavkom 5.

3. Ta sporazum se lahko spremeni s pisnim soglasjem pogodbenic. Spremembe začnejo veljati potem, ko pogodbenici druga drugo uradno obvestita, da so potrebni notranji postopki zaključeni.

4. Vsaka pogodbenica lahko ta sporazum v celoti ali delno začasno preneha uporabljati, zlasti zaradi varstva javnega reda, zaščite nacionalne varnosti ali varstva javnega zdravja, nezakonitega priseljevanja ali če ena od pogodbenic ponovno uvede vizumsko obveznost. O odločitvi o začasnem prenehanju uporabe se uradno obvesti drugo pogodbenico najpozneje dva meseca pred načrtovanim začetkom veljavnosti odločitve. Pogodbenica, ki je začasno prenehala uporabljati ta sporazum, takoj obvesti drugo pogodbenico, če razlogi za to začasno prenehanje izvajanja prenehajo obstajati, in ta sporazum ponovno začne uporabljati.

5. Vsaka pogodbenica lahko ta sporazum odpove, tako da o tem pisno obvesti drugo pogodbenico. Ta sporazum preneha veljati 90 dni po takem obvestilu.

6. Peru lahko ta sporazum začasno preneha uporabljati ali ga odpove samo za vse države članice.

7. Unija lahko ta sporazum začasno preneha uporabljati ali ga odpove samo za vse svoje države članice.

V dveh izvodih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so besedila v vseh teh jezikih enako verodostojna.

Съставено в Брюксел на четиринадесети март през две хиляди и шестнадесета година.

Hecho en Bruselas, el catorce de marzo de dos mil dieciséis.

V Bruselu dne čtrnáctého března dva tisíce šestnáct.

Udfærdiget i Bruxelles den fjortende marts to tusind og seksten.

Geschehen zu Brüssel am vierzehnten März zweitausendsechzehn.

Kahe tuhande kuueteistkümnenda aasta märtsikuu neljateistkümnendal päeval Brüsselis.

Έγινε στις Βρυξέλλες, στις δέκα τέσσερις Μαρτίου δύο χιλιάδες δεκαέξι.

Done at Brussels on the fourteenth day of March in the year two thousand and sixteen.

Fait à Bruxelles, le quatorze mars deux mille seize.

Sastavljeno u Bruxellesu četrnaestog ožujka godine dvije tisuće šesnaeste.

Fatto a Bruxelles, addì quattordici marzo duemilasedici.

Briselē, divi tūkstoši sešpadsmitā gada četrpadsmitajā martā.

Priimta du tūkstančiai šešioliktų metų kovo keturioliktą dieną Briuselyje.

Kelt Brüsszelben, a kétezer-tizenhatodik év március havának tizennegyedik napján.

Magħmul fi Brussell, fl-erbatax-il jum ta’ Marzu fis-sena elfejn u sittax.

Gedaan te Brussel, veertien maart tweeduizend zestien.

Sporządzono w Brukseli dnia czternastego marca roku dwa tysiące szesnastego.

Feito em Bruxelas, em catorze de março de dois mil e dezasseis.

Întocmit la Bruxelles la paisprezece martie două mii șaisprezece.

V Bruseli štrnásteho marca dvetisícšestnásť.

V Bruslju, dne štirinajstega marca leta dva tisoč šestnajst.

Tehty Brysselissä neljäntenätoista päivänä maaliskuuta vuonna kaksituhattakuusitoista.

Som skedde i Bryssel den fjortonde mars år tjugohundrasexton.

За Европейския съюз

Рог la Unión Europea

Za Evropskou unii

For Den Europæiske Union

Für die Europäische Union

Euroopa Liidu nimel

Για την Ευρωπαϊκή Ένωση

For the European Union

Pour l'Union européenne

Za Europsku uniju

Per l'Unione europea

Eiropas Savienības vārdā –

Europos Sąjungos vardu

Az Európai Unió részéről

Għall-Unjoni Ewropea

Voor de Europese Unie

W imieniu Unii Europejskiej

Pela União Europeia

Pentru Uniunea Europeană

Za Európsku úniu

Za Evropsko unijo

Euroopan unionin puolesta

För Europeiska unionen

За Република Перу

Por la República del Perú

Za Peruánskou Republikudo

For Republikken Peru

Für die Republik Peru

Peruu Vabariigi nimel

Για τη Δημοκρατία του Περού

For the Republic of Peru

Pour la république du pérou

Za Republiku Peru

Per la Republica del Perù

Peru Republikas vārdā –

Peru Respublikos vardu

A Perui Köztársaság részéről

Għar-Repubblika tal-Perù

Voor de Republiek Peru

W imieniu Peru

Pela República do Peru

Pentru Republica Peru

Za Peruánsku Republiku

Za Republiko Peru

Perun Tasavallan puolesta

För Republiken Peru

(1) UL L 149, 20.5.2014, str. 67.

(2) Uredba Sveta (ES) št. 539/2001 z dne 15. marca 2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (UL L 81, 21.3.2001, str. 1).

SKUPNA IZJAVA GLEDE ISLANDIJE, NORVEŠKE, ŠVICE IN LIHTENŠTAJNA

Pogodbenici sta seznanjeni s tesnimi odnosi med Evropsko unijo ter Norveško, Islandijo, Švico in Lihtenštajnom, zlasti na podlagi sporazumov z dne 18. maja 1999 in 26. oktobra 2004 o pridružitvi navedenih držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda.

V takih okoliščinah je zaželeno, da organi Norveške, Islandije, Švice in Lihtenštajna na eni strani ter organi Peruja na drugi strani brez odlašanja sklenejo dvostranske sporazume o odpravi vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje, in sicer z določbami, ki so podobne določbam iz tega sporazuma.

SKUPNA IZJAVA O RAZLAGI KATEGORIJE OSEB IZ ČLENA 3(2) TEGA SPORAZUMA, KI POTUJEJO Z NAMENOM OPRAVLJANJA PLAČANEGA DELA

V želji, da se zagotovi enotna razlaga, se pogodbenici strinjata, da v tem sporazumu kategorija oseb, ki opravljajo plačano delo, zajema osebe, ki na ozemlje druge pogodbenice vstopajo z namenom opravljanja plačanega dela ali pridobitne dejavnosti kot zaposlene osebe ali ponudniki storitev.

Ta kategorija ne zajema:

—	poslovnežev, to je oseb, ki potujejo s poslovnimi nameni (ne da bi bile zaposlene v državi druge pogodbenice),

—	športnikov ali umetnikov, ki svojo dejavnost opravljajo priložnostno,

—	novinarjev, ki jih pošljejo mediji iz države njihovega prebivališča, in

—	udeležencev usposabljanj znotraj podjetij.

Izvajanje te izjave nadzoruje Skupni odbor v okviru njegove odgovornosti iz člena 6 tega sporazuma; če na podlagi izkušenj pogodbenic oceni, da je to potrebno, lahko Skupni odbor predlaga spremembe.

Ta izjava ne posega v opredelitev kategorij potnikov v nacionalnem pravu Peruja za vstop, izstop, tranzit in bivanje na ozemlju Peruja.

SKUPNA IZJAVA O RAZLAGI OBDOBJA 90 DNI V KATEREM KOLI 180-DNEVNEM OBDOBJU IZ ČLENA 4 TEGA SPORAZUMA

Pogodbenici soglašata, da obdobje največ 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju iz člena 4 tega sporazuma pomeni neprekinjen obisk ali več zaporednih obiskov, katerih skupno trajanje ne presega 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju.

Pojem „kateri koli“ se nanaša na gibljivo 180-dnevno referenčno obdobje, pri preverjanju, ali je zahteva v zvezi z 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju še vedno izpolnjena, pa se upošteva vsak dan bivanja v obdobju zadnjih 180 dni. To med drugim pomeni, da odsotnost v neprekinjenem obdobju 90 dni omogoča novo bivanje do 90 dni.

SKUPNA IZJAVA O OBVEŠČANJU DRŽAVLJANOV O SPORAZUMU O ODPRAVI VIZUMSKE OBVEZNOSTI

Ob upoštevanju pomembnosti, ki jo ima preglednost za državljane Evropske unije in državljane Peruja, pogodbenici soglašata, da zagotovita celovito razširjanje informacij v zvezi z vsebino in posledicami sporazuma o odpravi vizumske obveznosti ter povezanimi zadevami, kot so pogoji za vstop.

SKUPNA IZJAVA O UVEDBI BIOMETRIČNIH POTNIH LISTOV S STRANI REPUBLIKE PERU

Republika Peru kot pogodbenica izjavlja, da je oddala naročilo za izdelavo biometričnih potnih listov, in se zavezuje, da bo svojim državljanom izdajala samo biometrične potne liste najpozneje s 31. julijem 2016. Ti potni listi bodo v celoti skladni z zahtevami Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO), določenimi v dokumentu ICAO 9303.

Pogodbenici soglašata, da je neizpolnitev zaveze glede izdajanja samo biometričnih potnih listov s 31. julijem 2016 zadosten razlog za začasno prenehanje izvajanja tega sporazuma v skladu s postopki iz člena 8(4) Sporazuma.

SKUPNA IZJAVA O SODELOVANJU V ZVEZI Z NEDOVOLJENIMI MIGRACIJAMI

Pogodbenici opozarjata na svojo zavezo v skladu s členom 49(3) sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Andsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi v zvezi s ponovnim sprejemom njunih migrantov z neurejenim statusom.

Pogodbenici bosta pozorno spremljali to zavezo. Pogodbenici soglašata, da bosta na zahtevo ene od pogodbenic, zlasti v primeru povečanja nedovoljenih migracij in težav v zvezi s ponovnim sprejemom migrantov z neurejenim statusom po začetku veljavnosti tega sporazuma, sklenili sporazum, ki bo urejal posebne obveznosti pogodbenic glede ponovnega sprejema migrantov z neurejenim statusom.

Pogodbenici soglašata, da je neizpolnitev zaveze glede sklenitve takega sporazuma o ponovnem sprejemu, ki ga je zahtevala ena od pogodbenic, zadosten razlog za začasno prenehanje izvajanja tega sporazuma v skladu s postopki iz člena 8(4) Sporazuma.

24.3.2016

Uradni list Evropske unije

L 78/11

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/438

z dne 17. decembra 2015

o dopolnitvi Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z obveznostmi depozitarjev

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (1) in zlasti člena 26b Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Pomembno je zagotoviti, da se cilji Direktive 2009/65/ES dosežejo enotno v vseh državah članicah, s čimer se bosta okrepili celovitost notranjega trga in pravna varnost za njegove udeležence, vključno z malimi in institucionalnimi vlagatelji, pristojnimi organi in drugimi deležniki. Oblika uredbe zagotavlja skladen okvir za vse udeležence na trgu in je najboljše jamstvo za usklajeno področje delovanja, enotne konkurenčne pogoje in enotno ustrezno raven zaščite vlagateljev. Poleg tega zagotavlja neposredno uporabo natančnih enotnih pravil glede delovanja kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) in depozitarjev, ki se zaradi svoje narave uporabljajo neposredno in zato dodaten prenos na nacionalni ravni ni potreben. Sprejetje uredbe zagotavlja tudi, da lahko relevantne spremembe Direktive 2009/65/ES, kot jih je uvedla Direktiva 2014/91/EU Evropskega parlamenta in Sveta (2), vse države članice uporabljajo od istega datuma.

(2)

Direktiva 2009/65/ES določa obsežne zahteve glede dolžnosti depozitarja, ureditev prenosa in sistema odgovornosti za sredstva KNPVP v skrbništvu, da bi zagotovila visoko raven zaščite vlagateljev, ki upošteva, da je KNPVP naložbena shema za male vlagatelje. Zato bi bilo treba jasno določiti posebne pravice in obveznosti depozitarja, družbe za upravljanje in investicijske družbe. Pisna pogodba bi morala zajemati vse podatke, potrebne za ustrezno hrambo vseh sredstev KNPVP s strani depozitarja ali tretje osebe, na katere so prenesene naloge hrambe v skladu z Direktivo 2009/65/ES, da lahko depozitar ustrezno izpolnjuje svoje nadzorne funkcije.

(3)

Da bi depozitar lahko ocenil in spremljal tveganje hrambe in plačilne nesposobnosti, bi pisna pogodba morala zagotoviti dovolj podrobnosti o kategorijah finančnih instrumentov, v katere KNPVP lahko vlaga, in zajemati geografske regije, v katerih KNPVP namerava vlagati. Pogodba bi morala vsebovati tudi podrobnosti o postopku stopnjevanja, da se določijo okoliščine, obveznosti obveščanja in ukrepi, ki jih morajo sprejeti depozitarjevi uslužbenci na kateri koli ravni organizacijske strukture depozitarja, in sicer v zvezi z ugotovljenimi neskladji, vključno z obvestilom družbi za upravljanje ali investicijski družbi in/ali pristojnim organom, kot zahteva ta uredba. Zato bi moral depozitar družbo za upravljanje ali investicijsko družbo opozoriti na vsako pomembno tveganje, ugotovljeno v posebnem sistemu poravnave na trgu. Prekinitev pogodbe bi morala odražati dejstvo, da je to depozitarjeva zadnja možnost, kadar meni, da sredstva niso zadostno zaščitena. Prav tako bi morala preprečiti moralno tveganje, ki nastane, če KNPVP sprejema odločitve o naložbah ne glede na skrbniška tveganja na podlagi dejstva, da bi odgovarjal depozitar. Za ohranjanje visoke ravni zaščite vlagateljev bi se zahteva, ki določa podrobnosti glede spremljanja tretjih oseb, morala uporabljati v celotni skrbniški verigi.

(4)

Za zagotovitev, da depozitar lahko opravlja svoje dolžnosti, je treba pojasniti naloge iz člena 22(3) Direktive 2009/65/ES, zlasti drugo stopnjo nadzora, ki ga mora izvajati depozitar. Takšne naloge depozitarju ne bi smele preprečevati, da v dogovoru s KNPVP po potrebi izvaja predhodna preverjanja. Za zagotovitev, da lahko opravlja svoje dolžnosti, bi moral depozitar uvesti svoj postopek stopnjevanja, ki bi mu pomagal v primeru ugotovljenih odstopanj. Navedeni postopek bi moral zagotoviti obveščanje pristojnih organov o kakršnih koli pomembnih kršitvah. Odgovornosti depozitarja glede nadzora tretjih oseb ne bi smele posegati v odgovornosti KNPVP v skladu z Direktivo 2009/65/ES.

(5)

Depozitar bi moral preveriti skladnost med številom izdanih enot in prejetimi prihodki od vpisa. Za zagotovitev, da so plačila vlagateljev po vpisu prejeta, bi moral depozitar nadalje zagotoviti, da se med naročili za vpis in prihodki od vpisa izvede nadaljnja uskladitev. Enako uskladitev bi bilo treba izvesti pri naročilih za izplačilo. Depozitar bi moral tudi preveriti, ali število enot na računih KNPVP ustreza številu neporavnanih enot v registru KNPVP. Depozitar bi moral ustrezno prilagoditi svoje postopke, pri čemer bi moral upoštevati tok vpisov in izplačil.

(6)

Depozitar bi moral sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se učinkovito izvajajo ustrezne politike in postopki vrednotenja sredstev KNPVP, in sicer z izvajanjem vzorčnih pregledov ali s primerjavo skladnosti spremembe, ki sčasoma nastane pri izračunu čiste vrednosti sredstev, s spremembo primerjalne vrednosti. Depozitar bi moral pri vzpostavljanju postopkov jasno razumeti metodologije vrednotenja, ki jih KNPVP uporablja pri vrednotenju sredstev KNPVP. Pogostost teh pregledov bi morala biti skladna s pogostostjo vrednotenja sredstev KNPVP.

(7)

Depozitar bi na podlagi obveznosti nadzora iz Direktive 2009/65/ES moral vzpostaviti postopek predhodnega preverjanja skladnosti KNPVP z veljavno zakonodajo in predpisi ter lastnimi pravili upravljanja in ustanovnimi listinami. To bi moralo zajemati področja, kot je preverjanje, ali so naložbe KNPVP skladne z njegovimi naložbenimi strategijami, kot je opisano v pravilih upravljanja in ponudbenih dokumentih KNPVP, ter zagotavljanje, da KNPVP ne krši svojih naložbenih omejitev. Depozitar bi moral spremljati transakcije KNPVP in preiskati vse neobičajne transakcije. Če se kršijo omejitve iz veljavne zakonodaje ali predpisov ali pravil upravljanja in ustanovnih listin KNPVP, bi moral depozitar takoj ukrepati, da popravi transakcijo, ki je prekršila navedene zakone, predpise ali pravila.

(8)

Depozitar bi moral zagotoviti, da je prihodek KNPVP izračunan pravilno v skladu z Direktivo 2009/65/ES. Za doseganje tega bi depozitar moral zagotoviti, da sta izračun in porazdelitev dobička ustrezna, in kadar ugotovi napako, da KNPVP sprejme ustrezne ukrepe, da jo odpravi. Ko depozitar to zagotovi, bi moral preveriti celovitost in pravilnost porazdelitve dobička.

(9)	Da ima depozitar jasen pregled nad vsemi pritoki in odtoki denarnih sredstev KNPVP na vseh stopnjah, bi KNPVP moral zagotoviti, da depozitar takoj prejme pravilne informacije o vseh denarnih tokovih, vključno z informacijami katere koli tretje osebe, pri kateri ima KNPVP odprt denarni račun.

(10)

Za ustrezno spremljanje denarnih tokov KNPVP bi depozitar moral zagotoviti, da so na voljo učinkoviti postopki, ki se učinkovito izvajajo za ustrezno spremljanje denarnih tokov KNPVP, ter da se ti postopki redno pregledujejo. Depozitar bi moral zlasti upoštevati postopek usklajevanja, da se prepriča, da je postopek za KNPVP ustrezen in da se ustrezno pogosto izvaja ob upoštevanju narave, obsega in kompleksnosti KNPVP. Tak postopek bi moral na primer primerjati vsak denarni tok iz izkazov bančnih računov z denarnimi tokovi, ki so zabeleženi v računih KNPVP. Kadar se usklajevanje izvaja vsakodnevno, kot velja za večino KNPVP, bi moral tudi depozitar svoje usklajevanje izvajati vsakodnevno. Depozitar bi moral zlasti spremljati neskladja, ugotovljena pri postopku usklajevanja, ter sprejete korektivne ukrepe, da bi lahko nemudoma obvestil KNPVP o kakršnih koli nepravilnostih, ki niso bile odpravljene, ter izvedel celoten pregled postopkov usklajevanja. Takšen pregled bi bilo treba opraviti vsaj enkrat na leto. Depozitar bi moral pravočasno opredeliti tudi znatne denarne tokove, zlasti tiste, ki bi bili lahko v neskladju s poslovanjem KNPVP, kot so spremembe v pozicijah sredstev KNPVP ali vpisih in izplačilih, redno pa bi moral prejemati izpiske denarnih računov in preverjati skladnost svojih evidenc pozicij denarnih sredstev z evidencami KNPVP. Depozitar bi moral svoje evidence posodabljati v skladu s členom 22(5)(b) Direktive 2009/65/ES.

(11)

Depozitar mora zagotoviti, da so vsa plačila vlagateljev ali plačila v njihovem imenu po vpisu deležev ali enot KNPVP prejeta in knjižena na enem ali več denarnih računih v skladu z Direktivo 2009/65/ES. KNPVP bi moral zato zagotoviti, da ima depozitar dostop do ustreznih informacij, ki jih potrebuje za ustrezno spremljanje prejema plačil vlagateljev. KNPVP mora zagotoviti, da depozitar te informacije dobi takoj, ko tretja oseba prejme naročilo za izplačilo ali izdajo enot KNPVP. Informacije bi zato moral subjekt, ki je odgovoren za vpis in izplačilo enot KNPVP, depozitarju posredovati ob koncu delovnega dneva, da se prepreči kakršna koli zloraba plačil vlagateljev.

(12)

Depozitar bi moral imeti v skrbništvu vse finančne instrumente KNPVP, ki se lahko registrirajo ali hranijo na računu, neposredno ali posredno, v imenu depozitarja ali tretje osebe, na katero so prenesene naloge hrambe, zlasti na ravni centralnega depozitarja vrednostnih papirjev. Poleg tega bi moral depozitar imeti v skrbništvu tiste finančne instrumente, ki se registrirajo pri izdajatelju ali njegovem zastopniku le neposredno v imenu depozitarja ali tretje osebe, na katero so prenesene naloge hrambe. Finančni instrumenti, ki se v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo registrirajo pri izdajatelju ali njegovem zastopniku le v imenu KNPVP, ne bi smeli biti v skrbništvu. Vsi finančni instrumenti, ki se lahko fizično dostavijo depozitarju, bi morali biti v skrbništvu. Če so izpolnjeni pogoji, pod katerimi se finančni instrumenti hranijo v skrbništvu, morajo biti finančni instrumenti, ki so tretji osebi zagotovljeni kot zavarovanje ali jih tretja oseba zagotovi v korist KNPVP, tudi v skrbništvu, in sicer pri depozitarju samemu ali tretji osebi, na katero so prenesene naloge hrambe, dokler so v lasti KNPVP.

(13)

Za finančne instrumente v skrbništvu veljajo pravila stalnega skrbnega in varnega ravnanja. Za zagotovitev, da je pri izvajanju pravil skrbnega ravnanja skrbniško tveganje ustrezno ocenjeno, bi morale biti določene jasne obveznosti depozitarja. ki bi moral zlasti vedeti, katere tretje osebe so v skrbniški verigi, zagotoviti, da so v celotni skrbniški verigi upoštevane obveznosti skrbnega ravnanja in ločevanja, zagotoviti ustrezen dostop do knjig in evidenc tretjih oseb, na katere so prenesene naloge hrambe, zagotoviti skladnost z zahtevami glede skrbnega ravnanja in ločevanja, z dokumenti in omogočiti dostop do teh dokumentov družbi za upravljanje ali investicijski družbi.

(14)

Depozitar bi moral vedno imeti celosten pregled nad vsemi sredstvi, ki niso finančni instrumenti v skrbništvu. Pri navedenih sredstvih velja obveznost preverjanja lastništva in vodenja evidence iz Direktive 2009/65/ES. Takšna sredstva so opredmetena sredstva, ki se v skladu z Direktivo 2009/65/ES ne štejejo kot finančni instrumenti ali jih ni mogoče fizično dostaviti depozitarju, finančne pogodbe, kot so določeni izvedeni finančni instrumenti in gotovinske vloge.

(15)

Za zagotavljanje zadostne stopnje gotovosti, da je KNPVP dejanski lastnik sredstev, bi moral depozitar zagotoviti, da prejme vse informacije, ki so potrebne za ugotavljanje, ali je KNPVP dejanski lastnik sredstva. Navedena informacija je lahko kopija uradnega dokumenta, ki potrjuje, da je KNPVP lastnik sredstva, ali kakršen koli uraden in zanesljiv dokaz, ki se depozitarju zdi ustrezen. Depozitar bi moral od KNPVP ali morda od tretje osebe po potrebi zahtevati dodatna dokazila.

(16)

Depozitar bi moral voditi tudi evidenco vseh sredstev, za katere je prepričan, da so v lasti KNPVP. Vzpostavi lahko postopek za prejem informacij od tretjih oseb, in sicer postopke, ki zagotavljajo, da se sredstva ne bi mogla prenesti, ne da bi se depozitar ali tretja oseba, na katero so prenesene naloge hrambe, obvestila o takšnih transakcijah.

(17)

Pri prenosu nalog hrambe na tretjo osebo v skladu s členom 22a Direktive 2009/65/ES mora depozitar izvajati in uporabiti primeren in evidentiran postopek za zagotavljanje, da pooblaščena tretja oseba ves čas izpolnjuje zahteve iz člena 22a(3) navedene direktive. Da bi zagotovili zadostno raven zaščite sredstev, je treba določiti nekatera načela, ki jih je treba uporabljati v zvezi s prenosom nalog hrambe.

(18)

Navedena načela se ne bi smela šteti kot dokončna, in sicer tako glede določitve vseh podrobnosti strokovnega in skrbnega delovanja depozitarja kot vseh ukrepov, ki bi jih depozitar sam moral sprejeti v zvezi z navedenimi načeli. Obveznost stalnega spremljanja tretje osebe, na katero so bile prenesene naloge hrambe, bi morala zajemati preverjanje, ali tretja oseba pravilno izvaja vse prenesene naloge in izpolnjuje pogoje iz pogodbe o prenosu ter druge pravne zahteve, kot sta zahteva o neodvisnosti in prepoved ponovne uporabe. Depozitar bi moral tudi pregledati elemente, ki so bili ocenjeni med postopkom izbire in imenovanja, ter jih primerjati z dogajanjem na trgu. Depozitar bi vedno moral imeti možnost, da ustrezno oceni tveganja, povezana z odločitvijo, da se sredstva zaupajo tretji osebi. Pogostost pregleda bi bilo treba prilagoditi tako, da bi vedno ostala skladna s tržnimi pogoji in povezanimi tveganji. Da bi se depozitar lahko učinkovito odzval na morebitno plačilno nesposobnost tretje osebe, bi moral sprejeti načrt ravnanja v nepredvidljivih razmerah, vključno z morebitno izbiro alternativnih ponudnikov, če je to smiselno. Medtem ko takšni ukrepi lahko zmanjšajo skrbniško tveganje, s katerim se sooča depozitar, ne vplivajo na obveznost vrnitve finančnih instrumentov ali plačila ustreznega zneska, če se ti izgubijo, kar je odvisno od tega, ali so izpolnjene zahteve iz člena 24 Direktive 2009/65/ES.

(19)

Da bi se depozitar prepričal, da so sredstva in pravice KNPVP zaščiteni pred plačilno nesposobnostjo tretje osebe, mora razumeti zakonodajo o plačilni nesposobnosti tretje države, v kateri se tretja oseba nahaja, in zagotoviti izvršljivost njunega pogodbenega razmerja. Pred prenosom nalog hrambe na tretjo osebo zunaj Unije mora depozitar pridobiti neodvisno pravno mnenje o izvršljivosti pogodbene ureditve s tretjo osebo po veljavni zakonodaji in sodni praksi o plačilni nesposobnosti države, v kateri se nahaja tretja oseba, da bi zagotovil, da je pogodbena ureditev izvršljiva tudi v primeru plačilne nesposobnosti tretje osebe. Depozitarjeva dolžnost, da oceni regulativni in pravni okvir tretje države, vključuje tudi pridobitev neodvisnega pravnega mnenja, ki ocenjuje zakonodajo in sodno prakso o plačilni nesposobnosti tretje države, v kateri se nahaja navedena tretja oseba. Ta mnenja so po potrebi lahko združena ali jih za vsako jurisdikcijo izdajo zadevne panožne zveze ali pravne firme v korist več depozitarjev.

(20)

Pogodbena ureditev z izbrano tretjo osebo, na katero so prenesene naloge hrambe, bi morala vsebovati klavzulo o predčasni prekinitvi, saj mora depozitar imeti možnost, da prekine pogodbeno razmerje, če se zakonodaja ali sodna praksa tretje države spremeni tako, da ne zagotavlja več zaščite sredstev KNPVP. V teh primerih mora depozitar o tem obvestiti družbo za upravljanje ali investicijsko družbo. Družba za upravljanje ali investicijska družba mora obvestiti pristojne organe in sprejeti vse potrebne ukrepe, ki so v najboljšem interesu KNPVP in njegovih vlagateljev. Obveščanje pristojnih organov o povečanih skrbniškem tveganju in tveganju plačilne nesposobnosti za sredstva KNPVP v tretji državi depozitarja ali družbe za upravljanje ali investicijske družbe ne bi smelo razrešiti njihovih dolžnosti in obveznosti, ki so določene v Direktivi 2009/65/ES.

(21)

Depozitar bi pri prenosu nalog hrambe moral zagotoviti, da so izpolnjene zahteve iz člena 22a(3)(c) Direktive 2009/65/ES in da so sredstva strank depozitarja KNPVP ustrezno ločena. Ta obveznost bi morala zagotoviti zlasti, da se sredstva KNPVP ne izgubijo zaradi plačilne nesposobnosti tretje osebe, na katere se prenesejo naloge hrambe, in da tretja oseba sredstev KNPVP ne uporabi ponovno za lasten račun. Poleg tega bi depozitar moral imeti možnost, da prepove začasne primanjkljaje v sredstvih stranke, uporabi rezerve ali uvede ureditve, ki prepovedujejo uporabo debetnega salda ene stranke za izravnavo kreditnega salda druge stranke. Medtem ko takšni ukrepi lahko zmanjšajo skrbniško tveganje, s katerim se depozitar sooča pri prenosu nalog hrambe, ne vplivajo na obveznost vrnitve finančnih instrumentov ali plačila ustreznega zneska, če se ti izgubijo, kar je odvisno od tega, ali so izpolnjene zahteve iz Direktive 2009/65/ES.

(22)

Depozitar bi moral pred in med prenosom nalog hrambe s predpogodbenimi in pogodbenimi ureditvami zagotoviti, da tretja oseba sprejme ukrepe in vzpostavi ureditev za zagotavljanje, da so sredstva KNPVP zaščitena pred distribucijo med upnike tretje osebe ali prodajo v njihovo korist. Direktiva 2009/65/ES od vseh držav članic zahteva, da svojo zakonodajo o plačilni nesposobnosti uskladijo s to zahtevo. Zato je nujno, da depozitar pridobi neodvisne informacije o veljavni zakonodaji in sodni praksi o plačilni nesposobnosti tretje države, v kateri morajo biti sredstva KNPVP v hrambi.

(23)

Odgovornost depozitarja iz drugega pododstavka člena 24(1) Direktive 2009/65/ES začne veljati v primeru izgube finančnega instrumenta, ki je v skrbništvu depozitarja samega ali tretje osebe, na katero so bile prenesene naloge hrambe, če depozitar ne dokaže, da je izguba nastala kot posledica zunanjega dogodka, ki ga razumno ni mogel nadzorovati, posledice pa so bile ne glede na vsa razumna prizadevanja neizogibne. To izgubo bi bilo treba razlikovati od izgube vlagateljev pri naložbah, ki izhajajo iz zmanjšanja vrednosti sredstev kot posledice naložbene odločitve.

(24)

Depozitar odgovarja za izgubo, kadar je ta dokončna, brez možnosti povrnitve finančnega sredstva. Zato se primeri, ko finančni instrument samo začasno ni na voljo ali je zamrznjen, ne bi smeli šteti kot izgube v smislu člena 24 Direktive 2009/65/ES. Obstajajo pa tri vrste razmer, kjer bi se izguba morala šteti kot dokončna: kadar finančni instrument ne obstaja več ali nikoli ni obstajal; kadar finančni instrument obstaja, vendar je KNPVP dokončno izgubil pravico do njegovega lastništva; in kadar ima KNPVP lastninsko pravico, vendar je pri finančnem instrumentu ne more več trajno prenesti ali omejiti.

(25)

Za finančni instrument se šteje, da ne obstaja več, ko se je izgubil zaradi računovodske napake, ki je ni mogoče popraviti, ali če nikoli ni obstajal, saj je bilo lastništvo KNPVP registrirano na podlagi ponarejenih dokumentov. Primeri, ko je izguba finančnih instrumentov posledica goljufivega ravnanja, bi se morali šteti kot izguba.

(26)

Izgube ni mogoče potrditi, če je bil finančni instrument nadomeščen ali pretvorjen v drug finančni instrument, v primerih, ko se delnice razveljavijo in nadomestijo z izdajo novih delnic pri reorganizaciji družbe. Ne bi se smelo šteti, da je KNPVP dokončno izgubil pravico do lastništva finančnega instrumenta, če je zakonito prenesel lastništvo na tretjo osebo. Če torej obstaja razlika med pravnim lastništvom in upravičenim lastništvom sredstev, bi se opredelitev izgube morala nanašati na izgubo pravice do upravičenega lastništva.

(27)

Samo v primeru zunanjega dogodka, ki ga depozitar ni mogel nadzorovati, posledice pa so bile ne glede na vsa razumna prizadevanja neizogibne, je depozitar lahko oproščen odgovornosti v skladu s členom 24 Direktive 2009/65/ES. Depozitar bi moral dokazati, da izpolnjuje vse navedene pogoje, da bi bil oproščen odgovornosti, določiti pa bi bilo treba postopek, ki se uporabi v ta namen.

(28)

Najprej bi bilo treba ugotoviti, ali je dogodek, ki je privedel do izgube, zunanji. Prenos nalog hrambe ne bi smel vplivati na depozitarjevo odgovornost in zato bi se dogodek moral šteti kot zunanji, če do njega ne pride zaradi kakršnega koli dejanja ali opustitve depozitarja ali tretje osebe, na katero je bila prenesena hramba finančnih instrumentov, ki so v skrbništvu. Nato bi bilo treba oceniti, ali gre za dogodek, ki ga depozitar ne more nadzorovati, in sicer s preverjanjem, ali skrben depozitar razumno ni mogel storiti ničesar, da bi dogodek preprečil. V tem okviru bi se naravni dogodki in dejanja javnih organov lahko šteli kot zunanji dogodki, ki jih ni mogoče razumno nadzorovati. Nasprotno pa se izguba, ki jo povzroči neizpolnjevanje zahteve glede ločevanja iz člena 21(11)(d)(iii) Direktive 2009/65/ES, ali izguba sredstev, ki nastane zaradi motenj v dejavnosti tretje osebe v zvezi z njeno plačilno nesposobnostjo, ne more šteti kot zunanji dogodek, ki ga ni mogoče razumno nadzorovati.

(29)

Depozitar pa bi moral tudi dokazati, da se ne glede na vsa razumna prizadevanja izgubi ni bilo mogoče izogniti. V tem okviru bi moral depozitar obvestiti družbo za upravljanje ali investicijsko družbo in glede na okoliščine ustrezno ukrepati. Na primer, kadar depozitar meni, da je edini ustrezen ukrep prodaja finančnih instrumentov, bi o tem moral obvestiti družbo za upravljanje ali investicijsko družbo, ki mora depozitarju nato pisno naročiti, naj finančne instrumente obdrži ali pa jih proda. O kakršnih koli navodilih depozitarju o tem, naj sredstva obdrži, bi bilo treba nemudoma obvestiti vlagatelje KNPVP. Družba za upravljanje ali investicijska družba bi morala ustrezno upoštevati priporočila depozitarja. Če je depozitar glede na okoliščine še vedno zaskrbljen, da običajna zaščita finančnega instrumenta kljub večkratnim opozorilom ni zadostna, bi moral razmisliti o nadaljnjih ukrepih, kot je prekinitev pogodbe, pri čemer mora KNPVP v skladu z nacionalno zakonodajo imeti dovolj časa, da poišče drugega depozitarja.

(30)

Ukrepi za zaščito vlagateljev v okviru pravil o depozitarjih morajo upoštevati morebitne medsebojne povezave med depozitarjem in družbo za upravljanje ali investicijsko družbo, kot so povezave, ki izhajajo iz skupnega ali povezanega upravljanja ali navzkrižnih deležev. Te medsebojne povezave, kjer in v obsegu, ki ga dovoljuje nacionalna zakonodaja, bi lahko povzročile navzkrižje interesov, ki se kaže kot tveganje goljufije (nepravilnosti se ne sporočijo pristojnim organom, da se izogne slabemu ugledu), tveganje pravnega sredstva (nepripravljenost ali izogibanje pravnemu ukrepanju proti depozitarju), pristranskost pri izbiri (izbira depozitarja ne temelji na kakovosti in ceni), tveganje plačilne nesposobnosti (nižji standardi pri ločevanju sredstev ali pozornosti na solventnost depozitarja) ali tveganje izpostavljenosti ene same skupine (naložbe znotraj skupine).

(31)

Operativna neodvisnost družbe za upravljanje ali investicijske družbe in depozitarja, vključno s situacijami, v katerih so bile naloge hrambe prenesene, predstavlja dodatne zaščitne ukrepe, ki zagotavljajo varstvo vlagateljev brez nepotrebnih stroškov, saj zvišujejo standarde ravnanja subjektov, ki spadajo v isto skupino ali so drugače povezani. Zahteve po operativni neodvisnosti morajo obravnavati pomembne elemente, kot so identiteta ali osebne vezi upraviteljev, zaposlenih ali oseb, ki opravljajo nadzorne funkcije, z drugimi subjekti ali podjetji v skupini, vključno s situacijami, ko so takšne osebe pridružene.

(32)

Za zagotavljanje sorazmerne obravnave, če družba za upravljanje ali investicijska družba in depozitar pripadajo isti skupini, mora biti neodvisna vsaj ena tretjina članov ali dve osebi v organih, ki nadzorujejo nadzorne funkcije, ali upravnih organih, ki tudi nadzorujejo nadzorne funkcije, kar je manj.

(33)	V zvezi z upravljanjem podjetij bi se morale odražati posebne lastnosti tako enotirnega sistema, pri katerem podjetje upravlja en organ, ki opravlja upravne in nadzorne funkcije, kot dvotirnega sistema, pri katerem hkrati obstajata uprava in nadzorni svet.

(34)	Da se pristojnim organom, KNPVP in depozitarjem omogoči dovolj časa za prilagoditev novim določbam iz te uredbe, da jih bodo lahko uspešno in učinkovito izvajali, bi bilo treba začetek uporabe te uredbe odložiti za šest mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

(35)	Ukrepi, določeni v tej uredbi, so v skladu z mnenjem strokovne skupine Evropskega odbora za vrednostne papirje –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE 1

OPREDELITEV POJMOV IN PODROBNOSTI PISNE POGODBE

(Člen 22(2) Direktive 2009/65/ES)

Člen 1

Opredelitev pojmov

Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)	„povezava“ pomeni situacijo, v kateri sta dve in več fizičnih ali pravnih oseb povezani z neposrednim ali posrednim deležem v podjetju, ki predstavlja 10 % ali več kapitala ali glasovalnih pravic ali ki omogoča izvajanje znatnega vpliva na upravljanje podjetja, v katerem je ta delež;

(b)

„povezava v skupini“ pomeni situacijo, v kateri dve ali več podjetij ali subjektov pripada isti skupini v smislu člena 2(11) Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3) ali mednarodnih računovodskih standardov, sprejetih v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

Člen 2

Pogodba o imenovanju depozitarja

1. Pogodba, ki izkazuje imenovanje depozitarja v skladu s členom 22(2) Direktive 2009/65/ES, mora biti sklenjena med depozitarjem na eni strani in investicijsko družbo ali družbo za upravljanje za vsakega od splošnih skladov, ki jih družba upravlja, na drugi strani.

2. Pogodba vključuje vsaj naslednje elemente:

(a)	opis storitev, ki jih bo zagotavljal depozitar, in postopkov, ki jih mora depozitar sprejeti za vsako vrsto sredstva, v katero lahko KNPVP vlaga in ki se prenese depozitarju;

(b)

opis, kako se morajo izvajati naloge hrambe in nadzora, glede na vrsto sredstev in geografske regije, v katerih KNPVP namerava vlagati, vključno z opisom glede dolžnosti hrambe, seznami držav in postopki za dodajanje ali umik držav s seznamov. To je skladno z informacijami v pravilih upravljanja, ustanovnih listinah in ponudbenih dokumentih KNPVP v zvezi s sredstvi, v katera KNPVP lahko vlaga;

(c)	obdobje veljavnosti ter pogoje za spremembo in prekinitev pogodbe, vključno z okoliščinami, ki bi lahko privedle do prekinitve pogodbe, in podrobnostmi o postopku prekinitve, ter postopke, po katerih mora depozitar vse relevantne informacije poslati svojemu nasledniku;

(d)	obveznosti v zvezi z zaupnostjo, ki veljajo za stranke, v skladu z ustreznimi zakoni in predpisi. Navedene obveznosti ne smejo vplivati na sposobnost pristojnih organov za dostop do ustreznih dokumentov in informacij;

(e)

sredstva in postopke, s katerimi depozitar družbi za upravljanje ali investicijski družbi posreduje vse ustrezne informacije, ki jih ta potrebuje za izvajanje svojih nalog, vključno z uveljavljanjem kakršnih koli pravic, povezanih s sredstvi, in omogoči, da ima družba za upravljanje ali investicijska družba pravočasen in natančen pregled nad računi KNPVP;

(f)

sredstva in postopke, s katerimi družba za upravljanje ali investicijska družba depozitarju posreduje vse ustrezne informacije ali zagotovi, da ima depozitar dostop do vseh informacij, ki jih potrebuje za izpolnjevanje svojih nalog, vključno s postopki, ki zagotavljajo, da depozitar prejme informacije od drugih oseb, ki jih imenuje družba za upravljanje ali investicijska družba;

(g)

postopke, ki jih je treba uporabiti, kadar se obravnava sprememba pravil poslovanja, ustanovnih listin ali ponudbenih dokumentov KNPVP, in ki podrobno opisujejo okoliščine, v katerih je treba obvestiti depozitarja oziroma v katerih je potrebno predhodno soglasje depozitarja, da se lahko nadaljuje s spremembo;

(h)	vse potrebne informacije, ki se morajo izmenjati med investicijsko družbo ali družbo za upravljanje ali tretjo osebo, ki deluje v imenu KNPVP, na eni strani in depozitarjem na drugi strani, v zvezi s prodajo, vpisom, izplačilom, izdajo, umikom in ponovnim odkupom enot KNPVP;

(i)	vse potrebne informacije, ki se morajo izmenjati med investicijsko družbo ali družbo za upravljanje ali tretjo osebo, ki deluje v imenu KNPVP, in depozitarjem, v zvezi z opravljanjem depozitarjevih dolžnosti;

(j)

če pogodbene stranke načrtujejo imenovanje tretjih oseb za izvajanje dela njihovih dolžnosti, zavezo, da bodo redno zagotavljale podrobnosti o vseh imenovanih tretjih osebah, na zahtevo pa tudi informacije o merilih za izbiro tretje osebe ter predvidene ukrepe za spremljanje dejavnosti, ki jih izvajajo izbrane tretje osebe;

(k)	informacije o nalogah in pristojnostih pogodbenih strank glede obveznosti v zvezi s preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma;

(l)	informacije o vseh denarnih računih, odprtih na ime investicijske družbe ali družbe za upravljanje, ki deluje v imenu KNPVP, in postopkih, ki zagotavljajo, da bo depozitar obveščen o odprtju vsakega novega računa;

(m)	podrobnosti v zvezi z depozitarjevimi postopki stopnjevanja, vključno z identifikacijo oseb v družbi za upravljanje ali investicijski družbi, ki jih mora kontaktirati depozitar, ko sproži takšen postopek;

(n)	zavezo depozitarja, da obvesti, da ločitev sredstev ni več zadostna za zagotovitev zaščite v primeru plačilne nesposobnosti tretje osebe, na katero so bile prenesene naloge hrambe v določeni jurisdikciji v skladu s členom 22a Direktive 2009/65/ES;

(o)	postopke, ki zagotavljajo, da ima depozitar v zvezi s svojimi nalogami možnost poizvedbe o ravnanju družbe za upravljanje ali investicijske družbe in ocene kakovosti posredovanih informacij, vključno z dostopom do knjig družbe za upravljanje ali investicijske družbe ali z obiski na kraju samem;

(p)	postopke, ki zagotavljajo, da lahko družba za upravljanje ali investicijska družba preveri učinkovitost depozitarja v zvezi z njegovimi obveznostmi.

Podrobnosti o sredstvih in postopkih iz točk (a) do (p) se opišejo v pogodbi o imenovanju depozitarja ali v vsaki naknadni spremembi pogodbe.

3. Pogodbenici se lahko dogovorita o elektronskem posredovanju vseh ali dela informacij, ki si jih izmenjujeta, pod pogojem, da je zagotovljeno ustrezno evidentiranje takih informacij.

4. Če v nacionalni zakonodaji ni drugače določeno, sklenitev posebnega pisnega sporazuma za vsak splošni sklad ni obvezna.

Družba za upravljanje in depozitar lahko skleneta en pogodbeni sporazum, v katerem so navedeni splošni skladi, ki jih ta družba za upravljanje upravlja in za katere se uporablja pogodba.

5. V pogodbi, ki izkazuje imenovanje depozitarja, in vseh naknadnih sporazumih mora biti navedeno pravo, ki se uporablja za pogodbo.

POGLAVJE 2

NALOGE DEPOZITARJA, DOLŽNOSTI PRIMERNE SKRBNOSTI, OBVEZNOST LOČEVANJA IN ZAŠČITA V PRIMERU PLAČILNE NESPOSOBNOSTI

(člen 22(3), (4) in (5) ter člen 22a(2)(c) in (d) Direktive 2009/65/ES)

Člen 3

Dolžnosti nadzora – splošne zahteve

1. Ob imenovanju depozitar oceni tveganja, povezana z naravo, obsegom in kompleksnostjo naložbene politike in strategije KNPVP ter z organizacijo družbe za upravljanje ali investicijske družbe. Na podlagi te ocene depozitar oblikuje postopke za nadzor, ki so primerni za KNPVP in sredstva, v katera vlaga, ki se nato izvajajo in uporabljajo. Navedeni postopki se redno posodabljajo.

2. Pri izvajanju dolžnosti nadzora v skladu s členom 22(3) Direktive 2009/65/ES depozitar izvaja naknadne kontrole in preverjanja procesov in postopkov, za katere je odgovorna družba za upravljanje ali investicijska družba ali imenovana tretja oseba. Depozitar v vseh okoliščinah zagotovi, da obstaja ustrezen postopek preverjanja in usklajevanja, ki se izvaja in uporablja ter pogosto pregleduje. Družba za upravljanje ali investicijska družba zagotovi, da se depozitarju posredujejo vsa navodila v zvezi s sredstvi in poslovanjem KNPVP, tako da lahko depozitar izvaja lasten postopek preverjanja ali usklajevanja.

3. Depozitar vzpostavi jasen in celovit postopek stopnjevanja za obravnavanje situacij, ko se pri izvajanju dolžnosti nadzora odkrijejo morebitna neskladja, podrobnosti o postopku pa se na zahtevo dajo na razpolago pristojnim organom družbe za upravljanje ali investicijske družbe.

4. Družba za upravljanje ali investicijska družba depozitarju ob začetku izvajanja njegovih dolžnosti in nato stalno zagotavlja vse zadevne informacije, ki jih slednji potrebuje za izpolnjevanje obveznosti iz člena 22(3) Direktive 2009/65/ES, vključno z informacijami, ki jih morajo depozitarju zagotoviti tretje osebe.

Družba za upravljanje ali investicijska družba zlasti zagotovi, da ima depozitar dostop do računovodskih knjig in lahko izvaja obiske na kraju samem v prostorih družbe za upravljanje ali investicijske družbe in v prostorih vseh ponudnikov storitev, ki jih imenuje družba za upravljanje ali investicijska družba, ali pregleduje poročila in izjave priznanih zunanjih potrjevanj kvalificiranih neodvisnih revizorjev ali drugih strokovnjakov, da zagotovi zadostnost in ustreznost vzpostavljenih postopkov.

Člen 4

Dolžnosti v zvezi z vpisi in izplačili

1. Depozitar izpolnjuje zahteve, določene v točki (a) člena 22(3) Direktive 2009/65/ES, če zagotovi, da je družba za upravljanje ali investicijska družba vzpostavila, izvaja in uporablja ustrezen in dosleden postopek za:

(a)	usklajevanje naročil za vpis s prihodki od vpisov in števila izdanih enot s prihodki od vpisov, ki jih prejme KNPVP;

(b)	usklajevanje naročil za izplačilo z izplačanimi izplačili in števila umaknjenih enot z izplačili, ki jih plača KNPVP;

(c)	redno preverjanje, ali je postopek usklajevanja ustrezen.

Za namene točk (a), (b) in (c) depozitar zlasti redno preverja skladnost med skupnim številom enot premoženja na računih KNPVP in skupnim številom neporavnanih enot v registru KNPVP.

2. Depozitar zagotovi in redno preverja, ali so postopki v zvezi s prodajo, izdajo, ponovnim odkupom, izplačilom in umikom enot premoženja KNPVP skladni z veljavno nacionalno zakonodajo in s pravili upravljanja ali ustanovnimi listinami KNPVP, ter preverja, ali se navedeni postopki učinkovito izvajajo.

3. Pogostost depozitarjevega preverjanja je skladna s tokom vpisov in izplačil.

Člen 5

Dolžnosti v zvezi v vrednotenjem enot

1. Depozitar izpolnjuje zahteve iz točke (b) člena 22(3) Direktive 2009/65/ES, ko vzpostavi postopke za:

(a)	redno preverjanje, ali so vzpostavljeni in se uporabljajo ustrezni in dosledni postopki za vrednotenje sredstev KNPVP v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo, kot je določeno v členu 85 Direktive 2009/65/ES, in s pravili upravljanja ali ustanovnimi listinami KNPVP;

(b)	zagotavljanje, da se politike in postopki vrednotenja učinkovito izvajajo in redno pregledujejo.

2. Depozitar preverjanja iz odstavka 1 opravlja tako pogosto, kot se izvajajo vrednotenja KNPVP v skladu s politiko vrednotenja, določeno v nacionalni zakonodaji, sprejeti v skladu s členom 85 Direktive 2009/65/ES in s pravili upravljanja ali ustanovnimi listinami KNPVP.

3. Kadar depozitar meni, da izračun vrednosti enot KNPVP ni bil izveden v skladu z veljavno zakonodajo, pravili upravljanja ali ustanovnimi listinami KNPVP, o tem obvesti družbo za upravljanje ali investicijsko družbo in zagotovi, da se sprejmejo pravočasni korektivni ukrepi, ki so v najboljšem interesu vlagateljev v KNPVP.

Člen 6

Dolžnosti v zvezi z izvajanjem navodil KNPVP

Depozitar izpolnjuje zahteve iz točke (c) člena 22(3) Direktive 2009/65/ES, če vzpostavi in izvaja vsaj:

(a)	ustrezne postopke za preverjanje, da navodila družbe za upravljanje ali investicijske družbe izpolnjujejo veljavne zakone in predpise ter pravila upravljanja ali ustanovne listine KNPVP;

(b)	postopek stopnjevanja, če je KNPVP prekršil eno od omejitev iz drugega pododstavka.

Za namene točke (a) depozitar zlasti spremlja skladnost KNPVP z naložbenimi omejitvami in omejitvami finančnega vzvoda, ki veljajo za KNPVP. Postopki iz točke (a) so sorazmerni z naravo, obsegom in kompleksnostjo KNPVP.

Člen 7

Dolžnosti v zvezi s pravočasno poravnavo transakcij

1. Depozitar izpolnjuje zahteve iz točke (d) člena 22(3) Direktive 2009/65/ES, če vzpostavi postopek za odkrivanje situacij, ko se plačila v transakcijah, povezanih s sredstvi KNPVP, ne nakažejo KNPVP v običajnih rokih, postopek za ustrezno obveščanje družbe za upravljanje ali investicijske družbe in, če situacija ni bila odpravljena, postopek za zahtevek za vračilo finančnih instrumentov od nasprotne stranke, kadar je to mogoče.

2. Če transakcije ne potekajo na reguliranem trgu, depozitar svoje dolžnosti v skladu z odstavkom 1 opravi ob upoštevanju pogojev, povezanih z navedenimi transakcijami.

Člen 8

Dolžnosti, povezane z izračunom in porazdelitvijo dobička KNPVP

1. Depozitar izpolnjuje zahteve iz točke (e) člena 22(3) Direktive 2009/65/ES, če:

(a)	zagotovi, da se izračun čistega dobička izvede v skladu s pravili upravljanja KNPVP, njegovimi ustanovnimi listinami in veljavno nacionalno zakonodajo vsakič, ko je treba porazdeliti dobiček;

(b)	zagotovi, da so sprejeti ustrezni ukrepi, če so revizorji KNPVP izrazili pridržke v zvezi z letnimi računovodskimi izkazi. Družba za upravljanje ali investicijska družba depozitarju zagotovi vse informacije o izraženih pridržkih v zvezi z letnimi računovodskimi izkazi;

(c)	preveri celovitost in pravilnost izplačil dividend vsakič, ko je treba porazdeliti dobiček.

2. Če depozitar meni, da izračun dobička ni bil izveden v skladu z veljavno zakonodajo, pravili upravljanja KNPVP ali njegovimi ustanovnimi listinami, o tem obvesti družbo za upravljanje ali investicijsko družbo ter zagotovi sprejetje pravočasnih korektivnih ukrepov, ki so v najboljšem interesu vlagateljev v KNPVP.

Člen 9

Spremljanje denarnih sredstev – splošne zahteve

1. Če se na ime investicijske družbe ali družbe za upravljanje, ki deluje v imenu KNPVP, vodi ali odpre denarni račun pri subjektu iz točke (b) člena 22(4) Direktive 2009/65/ES, družba za upravljanje ali investicijska družba zagotovi, da depozitar ob začetku izvajanja svojih nalog in stalno prejema vse relevantne informacije, ki jih potrebuje za jasen pregled vseh denarnih tokov KNPVP, tako da lahko izpolnjuje svoje obveznosti.

2. Investicijska družba ali družba za upravljanje ob imenovanju depozitarja tega obvesti o vseh obstoječih denarnih računih, odprtih na ime investicijske družbe ali družbe za upravljanje, ki deluje v imenu KNPVP.

3. Investicijska družba ali družba za upravljanje zagotovi, da depozitar prejme vse informacije, ki so povezane z odprtjem vsakega novega denarnega računa, ki ga odpre investicijska družba ali družba za upravljanje, ki deluje v imenu KNPVP.

Člen 10

Spremljanje denarnih tokov KNPVP

1. Depozitar izpolnjuje zahteve iz člena 22(4) Direktive 2009/65/ES, če zagotovi učinkovito in ustrezno spremljanje denarnih tokov KNPVP, zlasti vsaj:

(a)

zagotovi, da so vsa denarna sredstva KNPVP knjižena na računih, odprtih pri centralni banki ali kreditni instituciji z dovoljenjem v skladu z Direktivo 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (5), ali kreditni instituciji z dovoljenjem v tretji državi, v kateri se denarni računi zahtevajo za potrebe poslovanja KNPVP, pod pogojem, da se za kreditne institucije v navedeni tretji državi uporabljajo bonitetne nadzorne in regulativne zahteve, ki jih pristojni organ matične države članice KNPVP štejejo vsaj kot ekvivalentne tistim, ki se uporabljajo v Uniji;

(b)	izvaja učinkovite in ustrezne postopke za usklajevanje vseh gibanj denarnih tokov, takšno usklajevanje pa izvaja dnevno oziroma v primeru nerednih gibanj denarnih sredstev takrat, ko pride do takšnih gibanj denarnih tokov;

(c)	izvaja ustrezne postopke, s katerimi ob koncu delovnega dne ugotavlja pomembne denarne tokove in denarne tokove, ki bi lahko bili v neskladju s poslovanjem KNPVP;

(d)

redno preverja ustreznost navedenih postopkov, vključno s popolnim pregledom postopka usklajevanja vsaj enkrat letno, in zagotavlja, da so denarni računi, odprti na ime investicijske družbe ali družbe za upravljanje, ki deluje v imenu KNPVP, ali na ime depozitarja, ki deluje v imenu KNPVP, vključeni v postopek usklajevanja;

(e)	stalno spremlja rezultate usklajevanj in ukrepov, sprejetih na podlagi neskladij, ugotovljenih v postopkih usklajevanja, ter obvesti družbo za upravljanje ali investicijsko družbo, če neskladje ni bilo odpravljeno brez nepotrebne zamude, in tudi pristojne organe, če situacije ni mogoče popraviti;

(f)	preverja skladnost svojih evidenc denarnih pozicij z evidencami KNPVP.

Za namene ocenjevanja ekvivalentnosti bonitetnih nadzornih in regulativnih zahtev iz točke (a), ki se uporabljajo za kreditne institucije v tretji državi, pristojni organi upoštevajo izvedbene akte, ki jih je Komisija sprejela v skladu s členom 107(4) Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (6).

2. Družba za upravljanje ali investicijska družba zagotovi, da se vsa navodila in informacije v zvezi z denarnim računom, odprtim pri tretji osebi, pošljejo depozitarju, tako da lahko depozitar izvaja lasten postopek usklajevanja.

Člen 11

Dolžnosti v zvezi s plačili pri vpisu

Družba za upravljanje ali investicijska družba zagotovi, da se depozitarju zagotovijo informacije o plačilih s strani ali v imenu vlagateljev ob vpisu enot KNPVP ob koncu vsakega delovnega dne, na katerega investicijska družba ali družba za upravljanje, ki deluje v imenu KNPVP ali oseba, ki deluje v imenu KNPVP, kot je zastopnik za prenose, prejme takšna plačila ali naročilo od vlagatelja. Družba za upravljanje ali investicijska družba zagotovi, da depozitar prejme vse druge relevantne informacije, ki jih potrebuje za zagotovitev, da so plačila knjižena na denarnih računih, odprtih na ime investicijske družbe ali družbe za upravljanje, ki deluje v imenu KNPVP, ali na ime depozitarja v skladu s členom 22(4) Direktive 2009/65/ES.

Člen 12

Finančni instrumenti v skrbništvu

1. Finančni instrumenti, ki pripadajo KNPVP, ki jih ni mogoče fizično predati depozitarju, se vključijo v obseg skrbništva depozitarja, če so izpolnjene vse naslednje zahteve:

(a)	so finančni instrumenti iz točk (a) do (e) in (h) člena 50(1) Direktive 2009/65/ES ali prenosljivi vrednostni papirji, ki vključujejo izvedene finančne instrumente iz četrtega pododstavka člena 51(3) Direktive 2009/65/ES;

(b)	lahko se registrirajo ali držijo v obliki vrednostnih papirjev na računu neposredno ali posredno na ime depozitarja.

2. Finančni instrumenti, ki so v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo samo neposredno registrirani na ime KNPVP pri samem izdajatelju ali njegovem zastopniku, kot sta registrator ali zastopnik za prenose, niso v skrbništvu.

3. Finančni instrumenti, ki pripadajo KNPVP in ki se lahko fizično predajo depozitarju, se vedno vključijo med skrbniške dolžnosti depozitarja.

Člen 13

Dolžnosti hrambe v zvezi s sredstvi v skrbništvu

1. Depozitar izpolnjuje zahteve iz točke (a) člena 22(5) Direktive 2009/65/ES glede finančnih instrumentov v skrbništvu, če zagotovi, da:

(a)	so finančni instrumenti pravilno registrirani v skladu s členom 22(5)(a)(ii) Direktive 2009/65/ES;

(b)	se evidence in ločeni računi vodijo tako, da zagotavljajo natančnost in zlasti dokazujejo skladnost s finančnimi instrumenti in denarnimi sredstvi v skrbništvu za KNPVP;

(c)	se redno izvajajo usklajevanja med depozitarjevimi internimi računi in evidencami ter internimi računi in evidencami katere koli tretje osebe, na katero so prenesene naloge hrambe v skladu s členom 22a Direktive 2009/65/ES;

(d)	se v zvezi s finančnimi instrumenti v skrbništvu izvaja potrebna skrbnost, da se zagotovi visok standard zaščite vlagateljev;

(e)	se vsa zadevna skrbniška tveganja v celotni skrbniški verigi ocenjujejo in spremljajo ter da se družba za upravljanje ali investicijska družba obvesti o vseh ugotovljenih pomembnih tveganjih;

(f)	se uvede ustrezna organizacijska ureditev, da se v čim večji meri zmanjša tveganje izgube ali zmanjšanja finančnih instrumentov ali pravic v zvezi z navedenimi finančnimi instrumenti zaradi goljufije, slabega upravljanja, neustreznega vodenja evidenc ali malomarnosti;

(g)	se preveri lastninska pravica KNPVP ali lastninska pravica družbe za upravljanje, ki deluje v imenu KNPVP, do sredstev.

2. Če je depozitar nalogo hrambe prenesel na tretjo osebo v skladu s členom 22a Direktive 2009/65/ES, zanj še naprej veljajo zahteve iz točk (b) do (e) odstavka 1 tega člena. Poleg tega depozitar zagotovi, da tretja oseba izpolnjuje zahteve iz točk (b) do (g) odstavka 1 tega člena.

Člen 14

Dolžnosti hrambe v zvezi s preverjanjem lastništva in vodenjem evidenc

1. Družba za upravljanje ali investicijska družba depozitarju ob začetku izvajanja njegovih dolžnosti in nato redno zagotavlja vse relevantne informacije, ki jih slednji potrebuje za izpolnjevanje svojih dolžnosti v skladu s točko (b) člena 22(5) Direktive 2009/65/ES, ter zagotovi, da depozitar prejme vse relevantne informacije od tretjih oseb.

2. Depozitar izpolnjuje zahteve iz točke (b) člena 22(5) Direktive 2009/65/ES, če zagotovi vsaj naslednje:

(a)	brez nepotrebne zamude ima dostop do vseh relevantnih informacij, ki jih potrebuje za izpolnjevanje svojih dolžnosti preverjanja lastništva in vodenja evidenc, vključno z relevantnimi informacijami, ki mu jih morajo zagotoviti tretje osebe;

(b)	ima zadostne in zanesljive informacije, da se prepriča o lastninski pravici KNPVP do sredstev;

(c)

vodi evidenco vseh sredstev, za katere je prepričan, da so v lasti KNPVP, tako da:

(i)	v svoje evidence v imenu KNPVP vnese sredstva, vključno z njihovimi nominalnimi zneski, za katera se je prepričal, da so v lasti KNPVP;

(ii)	je kadar koli sposoben predložiti izčrpen in aktualen popis sredstev KNPVP, vključno z ustreznimi nominalnimi zneski sredstev.

Za namene točke (c)(ii) tega odstavka depozitar zagotovi, da ima vzpostavljene postopke, tako da registriranih sredstev ni mogoče dodeliti, prenesti, zamenjati ali dostaviti, ne da bi bila o takšnih transakcijah obveščena depozitar ali tretja oseba, na katero je bila prenesena naloga hrambe v skladu s členom 22a Direktive 2009/65/ES. Depozitar ima takojšnji dostop do pisnih dokazil o vsaki transakciji in poziciji ustrezne tretje osebe. Družba za upravljanje ali investicijska družba zagotovi, da ustrezna tretja oseba depozitarju nemudoma posreduje potrdila ali druga pisna dokazila ob vsaki prodaji ali pridobitvi sredstev oziroma ob vsakem korporacijskem dejanju, ki privede do izdaje finančnih instrumentov, in vsaj enkrat letno.

3. Depozitar zagotovi, da ima družba za upravljanje ali investicijska družba vzpostavljene in izvaja ustrezne postopke za preverjanje, ali so sredstva, ki jih pridobi KNPVP, ustrezno registrirana na ime KNPVP, in preverja skladnost pozicij v evidencah KNPVP in sredstev, za katera se je depozitar prepričal, da so v lasti KNPVP. Družba za upravljanje ali investicijska družba zagotovi, da so depozitarju posredovana vsa navodila in relevantne informacije v zvezi s sredstvi KNPVP, tako da lahko depozitar izvaja lasten postopek preverjanja ali usklajevanja.

4. Depozitar vzpostavi in izvaja postopek stopnjevanja za situacije, ko se odkrije neskladje, ki vključuje obveščanje družbe za upravljanje ali investicijske družbe in pristojnih organov, če situacije ni mogoče popraviti.

Člen 15

Primerna skrbnost

1. Depozitar izpolnjuje zahteve iz točke (c) člena 22a(2) Direktive 2009/65/ES, če izvaja in uporablja ustrezno evidentiran postopek primerne skrbnosti za izbiro in stalno spremljanje tretje osebe, na katero se prenesejo ali so se prenesle naloge hrambe v skladu s členom 22a navedene direktive. Navedeni postopek se redno pregleduje, in sicer vsaj enkrat na leto.

2. Pri izbiri in imenovanju tretje osebe, na katero se prenesejo naloge hrambe v skladu s členom 22a Direktive 2009/65/ES, depozitar izkazuje primerno sposobnost, previdnost in skrbnost, da zagotovi, da prenos finančnih instrumentov navedeni tretji osebi zagotavlja zadosten standard zaščite. Depozitar vsaj:

(a)	oceni regulativni in pravni okvir, vključno s tveganjem po državah, skrbniškim tveganjem in izvršljivostjo pogodbe, sklenjene z navedeno tretjo osebo. Ocena depozitarju omogoča zlasti, da določi morebitne posledice plačilne nesposobnosti tretje osebe za sredstva in pravice KNPVP;

(b)	zagotovi, da ocena izvršljivosti pogodbenih določil iz točke (a), če se tretja oseba nahaja v tretji državi, temelji na pravnem nasvetu fizične ali pravne osebe, ki je neodvisna od depozitarja ali navedene tretje osebe;

(c)	oceni, ali so praksa, postopki in notranje kontrole tretje osebe ustrezni za zagotovitev, da za sredstva KNPVP veljajo visoki standardi skrbnosti in zaščite;

(d)	oceni, ali sta finančna trdnost in ugled tretje osebe skladna s prenesenimi nalogami. Ocena temelji na informacijah, ki jih zagotovi potencialna tretja oseba, in na drugih podatkih in informacijah;

(e)	zagotovi, da ima tretja oseba operativne in tehnološke zmogljivosti za izvajanje prenesenih nalog hrambe z visoko ravnjo zaščite in varnosti.

3. Depozitar pri rednem pregledovanju in stalnem spremljanju ravna ustrezno strokovno, skrbno in vestno, da zagotovi, da tretja oseba še naprej izpolnjuje merila iz odstavka 2 in pogoje iz točk (a) do (e) člena 22a(3) Direktive 2009/65/ES, in sicer vsaj:

(a)	spremlja učinkovitost tretje osebe in njeno skladnost z depozitarjevimi standardi;

(b)	zagotovi, da tretja oseba pri izvajanju nalog hrambe ravna v skladu z visokim standardom previdnosti, preudarnosti in skrbnosti ter zlasti da učinkovito ločuje finančne instrumente v skladu z zahtevami člena 16 te uredbe;

(c)

pregleduje skrbniška tveganja, povezana z odločitvijo, da sredstva prenese tretji osebi, in takoj obvesti družbo za upravljanje ali investicijsko družbo o vseh spremembah navedenih tveganj. Ocena temelji na informacijah, ki jih zagotovi tretja oseba, in na drugih podatkih in informacijah. Med pretresi na trgu ali če je bilo ugotovljeno tveganje, se pogostost in obseg pregleda povečata;

(d)	spremlja upoštevanje prepovedi iz člena 22(7) Direktive 2009/65/ES;

(e)	spremlja upoštevanje prepovedi iz člena 25 Direktive 2009/65/ES in zahteve iz členov 21 do 24 te uredbe.

4. Odstavki 1, 2 in 3 se smiselno uporabljajo, če se je tretja oseba, na katero se prenesejo naloge hrambe v skladu s členom 22a Direktive 2009/65/ES, odločila, da vse ali del svojih nalog hrambe nadalje prenese na drugo tretjo osebo v skladu s tretjim pododstavkom člena 22a(3) Direktive 2009/65/ES.

5. Depozitar oblikuje krizne načrte za vsak trg, na katerem imenuje tretjo osebo, na katero se prenesejo naloge hrambe v skladu s členom 22a Direktive 2009/65/ES. Krizni načrt vključuje identiteto alternativnega izvajalca, če ta obstaja.

6. Depozitar sprejme ukrepe, vključno s prekinitvijo pogodbe, ki so v najboljšem interesu KNPVP in njegovih vlagateljev, če tretja oseba, na katero so se prenesle naloge hrambe v skladu s členom 22a Direktive 2009/65/ES, ne izpolnjuje več zahtev te uredbe.

7. Če je depozitar svoje naloge hrambe v skladu s členom 22a Direktive 2009/65/ES prenesel na tretjo osebo, ki se nahaja v tretji državi, zagotovi, da pogodba s tretjo osebo dovoljuje predčasno prekinitev, pri čemer se upošteva, da je treba delovati v najboljšem interesu KNPVP in njegovih vlagateljev, če veljavna zakonodaja in sodna praksa o plačilni nesposobnosti ne priznava več ločevanja sredstev KNPVP v primeru plačilne nesposobnosti tretje osebe ali če pogoji iz zakonodaje in sodne prakse niso več izpolnjeni.

8. Če veljavna zakonodaja in sodna praksa o plačilni nesposobnosti ne priznavata več ločevanja sredstev KNPVP v primeru plačilne nesposobnosti tretje osebe, na katero so se prenesle naloge hrambe v skladu s členom 22a Direktive 2009/65/ES, ali če ne zagotavlja več, da sredstva depozitarjevih strank KNPVP niso del premoženja tretje osebe v primeru plačilne nesposobnosti in niso na voljo za distribucijo med upnike tretje osebe, na katero so se prenesle naloge hrambe v skladu s členom 22a Direktive 2009/65/ES, ali prodajo v njihovo korist, depozitar o tem takoj obvesti družbo za upravljanje ali investicijsko družbo.

9. Ob prejemu informacij iz odstavka 8 družba za upravljanje ali investicijska družba o takih informacijah takoj obvesti pristojne organe in preuči ustrezne ukrepe v zvezi z zadevnimi sredstvi KNPVP, vključno z njihovo odtujitvijo, pri čemer se upoštevajo najboljši interesi KNPVP in njegovih vlagateljev.

Člen 16

Obveznost ločevanja

1. Če so se naloge hrambe v celoti ali deloma prenesle na tretjo osebo, depozitar zagotovi, da tretja oseba, na katero se prenesejo naloge hrambe skladu s členom 22a Direktive 2009/65/ES, ravna v skladu z obveznostjo ločevanja iz točke (c) člena 22a(3) Direktive 2009/65/ES, tako da preveri, da tretja oseba:

(a)	vodi vse potrebne evidence in račune, da lahko depozitar kadar koli in brez zamude loči med sredstvi depozitarjevih strank, ki so KNPVP, ter lastnimi sredstvi, sredstvi drugih strank, sredstvi, ki jih depozitar drži v svojem imenu, in sredstvi, ki se držijo za depozitarjeve stranke, ki niso KNPVP;

(b)	vodi evidence in račune tako, da zagotavljajo njihovo pravilnost in predvsem skladnost s sredstvi, ki se hranijo za depozitarjeve stranke;

(c)	redno izvaja usklajevanje med depozitarjevimi internimi računi in evidencami ter računi in evidencami tretje osebe, na katero so prenesene naloge hrambe v skladu s tretjim pododstavkom člena 22a(3) Direktive 2009/65/ES;

(d)

uvede ustrezno organizacijsko ureditev, da se v čim večji meri zmanjša tveganje izgube ali zmanjšanja finančnih instrumentov ali pravic v zvezi z navedenimi finančnimi instrumenti kot posledica zlorabe finančnih instrumentov, goljufije, slabega upravljanja, neustreznega vodenja evidenc ali malomarnosti;

(e)

ima denar KNPVP na računu ali računih, odprtih pri centralni banki tretje države ali kreditni instituciji z dovoljenjem v tretji državi, pod pogojem, da pristojni organi matične države članice KNPVP bonitetne nadzorne in regulativne zahteve, ki se uporabljajo za kreditne institucije v navedeni tretji državi, štejejo za vsaj ekvivalentne tistim, ki se uporabljajo v Uniji, v skladu s točko (c) člena 22(4) Direktive 2009/65/ES.

2. Odstavek 1 se smiselno uporablja, če se je tretja oseba, na katero se prenesejo naloge hrambe v skladu s členom 22a Direktive 2009/65/ES, odločila, da vse ali del svojih nalog hrambe nadalje prenese na drugo tretjo osebo v skladu s tretjim pododstavkom člena 22a(3) Direktive 2009/65/ES.

Člen 17

Zaščita sredstev KNPVP pred plačilno nesposobnostjo pri prenosu nalog skrbništva

1. Depozitar zagotovi, da tretja oseba, ki se nahaja v tretji državi in na katero se prenesejo ali so se prenesle naloge skrbništva v skladu s členom 22a Direktive 2009/65/ES, sprejme vse potrebne ukrepe za zagotavljanje, da v primeru plačilne nesposobnosti tretje osebe sredstva KNPVP, ki so v skrbništvu pri tretji osebi, niso na voljo za distribucijo med upnike navedene tretje stranke ali za prodajo v njihovo korist.

2. Depozitar zagotovi, da tretja oseba sprejme naslednje ukrepe:

(a)

prejme pravne nasvete neodvisne fizične ali pravne osebe, ki potrjujejo, da veljavna zakonodaja o plačilni nesposobnosti priznava ločevanje sredstev depozitarjevih strank, ki so KNPVP, od njegovih lastnih sredstev in od sredstev njegovih drugih strank, od sredstev, ki jih depozitar drži v svojem imenu in sredstev, ki se držijo za depozitarjeve stranke, ki niso KNPVP, kot je navedeno v členu 16 te uredbe, in da sredstva depozitarjevih strank, ki so KNPVP, niso del premoženja tretje osebe v primeru plačilne nesposobnosti in niso na voljo za distribucijo med upnike tretje osebe, na katere so se prenesle naloge hrambe v skladu s členom 22a Direktive 2009/65/ES, ali za prodajo v njihovo korist;

(b)

zagotovi, da ob sklenitvi pogodbe o prenosu z depozitarjem in vedno med trajanjem prenosa pogoji iz veljavne zakonodaje in sodne prakse o plačilni nesposobnosti navedene tretje države priznavajo, da so sredstva depozitarjevih strank, ki so KNPVP, ločena in niso na voljo za distribucijo med upnike ali prodajo v njihovo korist, kot je navedeno v točki (a);

(c)	takoj obvesti depozitarja, če kateri od pogojev iz točke (b) ni več izpolnjen;

(d)	vodi točno in posodobljeno evidenco in račune sredstev KNPVP, na podlagi katerih lahko depozitar kadar koli določi natančno naravo, lokacijo in lastniški status navedenih sredstev;

(e)	redno in vedno, kadar pride do spremembe, depozitarju predloži izjavo, v katerih navede podrobnosti o sredstvih depozitarjevi strank, ki so KNPVP;

(f)	depozitarja obvesti o spremembah veljavne zakonodaje o plačilni nesposobnosti in o njeni učinkoviti uporabi.

3. Če je depozitar svoje naloge hrambe v skladu s členom 22a Direktive 2009/65/ES prenesel na tretjo osebo, ki se nahaja v Uniji, ta tretja oseba depozitarju redno in vedno, kadar pride do spremembe, predloži izjavo, v kateri navede podrobnosti o sredstvih depozitarjevih strank, ki so KNPVP.

4. Depozitar zagotovi, da se dolžnosti iz odstavkov 1 in 2 smiselno uporabljajo, če se je tretja oseba, na katero se prenesejo naloge hrambe v skladu s členom 22a Direktive 2009/65/ES, odločila, da vse ali del svojih nalog hrambe nadalje prenese na drugo tretjo osebo v skladu s tretjim pododstavkom člena 22a(3) Direktive 2009/65/ES.

POGLAVJE 3

IZGUBA FINANČNIH INSTRUMENTOV IN RAZREŠITEV ODGOVORNOSTI

(Člen 24(1) Direktive 2009/65/ES)

Člen 18

Izguba finančnega instrumenta v skrbništvu

1. Do izgube finančnega instrumenta v skrbništvu v smislu drugega pododstavka člena 24(1) Direktive 2009/65/ES pride, če je v zvezi s finančnim instrumentom v skrbništvu depozitarja ali tretje osebe, na katero je bila prenesena hramba finančnih instrumentov v skladu s členom 22a Direktive 2009/65/ES, izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev:

(a)	za izjavljeno lastninsko pravico KNPVP se dokaže, da ni veljavna, ker je prenehala obstajati ali nikoli ni obstajala;

(b)	KNPVP je bila dokončno odvzeta lastninska pravica do finančnega instrumenta;

(c)	KNPVP je dokončno nesposoben neposredno ali posredno odtujiti finančni instrument.

2. Družba za upravljanje ali investicijska družba določi, da je prišlo do izgube finančnega instrumenta, z dokumentiranim postopkom, ki je na voljo pristojnim organom. Ko se ugotovi izguba, se o tem takoj obvesti vlagatelje na trajnem nosilcu podatkov.

3. Finančni instrument v skrbništvu se ne šteje za izgubljenega v smislu drugega pododstavka člena 24(1) Direktive 2009/65/ES, kadar je KNPVP dokončno odvzeta lastninska pravica v zvezi z zadevnim instrumentom, dokler se ta instrument zamenja ali pretvori v drug finančni instrument ali instrumente.

4. V primeru plačilne nesposobnosti tretje osebe, na katero se je prenesla hramba finančnih instrumentov v skladu s členom 22a Direktive 2009/65/ES, družba za upravljanje ali investicijska družba določi, da je prišlo do izgube finančnega instrumenta v skrbništvu takoj, ko je zagotovo izpolnjen eden od pogojev iz odstavka 1.

Gotovost, da je izpolnjen eden od pogojev iz odstavka 1, nastopi najpozneje ob koncu postopkov zaradi insolventnosti. Družba za upravljanje ali investicijska družba in depozitar skrbno spremljata postopke zaradi insolventnosti, da določita, ali so vsi ali nekateri finančni instrumenti, zaupani tretji osebi, na katero je bila prenesena hramba finančnih instrumentov v skladu s členom 22a Direktive 2009/65/ES, dejansko izgubljeni.

5. Izguba finančnega instrumenta v skrbništvu se določi ne glede na to, ali so pogoji iz odstavka 1 posledica goljufije, malomarnosti ali drugega namernega ali nenamernega ravnanja.

Člen 19

Razrešitev odgovornosti

1. Depozitarjeva odgovornost iz drugega pododstavka člena 24(1) Direktive 2009/65/ES se ne sproži, če lahko depozitar dokaže, da so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)	dogodek, ki je privedel do izgube, ni posledica dejanja ali opustitve depozitarja ali tretje osebe, na katero je bila prenesena hramba finančnih instrumentov v skrbništvu v skladu s točko (a) člena 22(5) Direktive 2009/65/ES;

(b)	depozitar ne bi mogel razumno preprečiti dogodka, ki je privedel do izgube kljub temu, da je sprejel vse preventivne ukrepe, ki so dolžnost skrbnega depozitarja v skladu z običajno prakso v sektorju;

(c)

depozitar ne bi mogel preprečiti izgube kljub strogi in celoviti skrbnosti, kot jo izkazujejo:

(i)

uvedba, izvajanje, uporaba ter vzdrževanje struktur in postopkov ter zagotavljanje strokovnega znanja, ki so zadostni in sorazmerni z naravo in kompleksnostjo sredstev KNPVP, da se pravočasno odkrijejo in stalno spremljajo zunanji dogodki, ki lahko privedejo do izgube finančnega instrumenta v skrbništvu;

(ii)	stalno ocenjevanje, ali kateri koli od odkritih dogodkov iz točke (i) predstavlja večje tveganje izgube finančnega instrumenta v skrbništvu;

(iii)

obveščanje družbe za upravljanje ali investicijske družbe o pomembnih ugotovljenih tveganjih in sprejetje ustreznih ukrepov, če obstajajo, za preprečitev ali zmanjšanje izgube finančnih instrumentov v skrbništvu, če so bili odkriti dejanski ali potencialni zunanji dogodki, za katere se meni, da predstavljajo večje tveganje izgube finančnega instrumenta v skrbništvu.

2. Zahteve iz točk (a) in (b) odstavka 1 se lahko štejejo za izpolnjene v naslednjih okoliščinah:

(a)	naravni dogodki, ki jih človek ne more nadzorovati ali vplivati nanje;

(b)	sprejetje zakona, odloka, uredbe, sklepa ali odredbe vlade ali vladnega organa, vključno s sodišči in tribunali, ki vpliva na finančne instrumente v skrbništvu;

(c)	vojne, izgredi ali drugi večji pretresi.

3. Zahteve iz točk (a) in (b) odstavka 1 se ne štejejo za izpolnjene v primerih, kot so računovodske napake, poslovne napake, goljufije, neizpolnjevanje zahtev po ločevanju na ravni depozitarja ali tretje osebe, na katero je bila prenesena hramba finančnih instrumentov v skrbništvu v skladu s točko (a) člena 22(5) Direktive 2009/65/ES.

POGLAVJE 4

ZAHTEVA PO NEODVISNOSTI IN KONČNE DOLOČBE

(Člen 25 Direktive 2009/65/ES)

Člen 20

Upravni organ

Za namene tega poglavja „upravni organ družbe za upravljanje“ vključuje upravni organ družbe za upravljanje ali upravni organ investicijske družbe.

Člen 21

Skupno upravljanje

Družba za upravljanje ali investicijska družba in depozitar morata ves čas izpolnjevati vse naslednje zahteve:

(a)	nobena oseba ne sme biti hkrati član upravnega organa družbe za upravljanje in član upravnega organa depozitarja;

(b)	nobena oseba ne sme biti hkrati član upravnega organa družbe za upravljanje in zaposleni pri depozitarju;

(c)	nobena oseba ne sme biti hkrati član upravnega organa depozitarja in zaposleni pri družbi za upravljanje ali investicijski družbi;

(d)	če upravni organ družbe za upravljanje ni odgovoren za nadzor v podjetju, lahko organ, ki je v podjetju odgovoren za nadzor, sestavlja največ tretjina članov, ki so hkrati člani upravnega organa, organa, ki je odgovoren za nadzor, ali zaposlenih pri depozitarju;

(e)

če upravni organ depozitarja ni odgovoren za nadzor znotraj depozitarja, lahko organ, ki je odgovoren za nadzor, sestavlja največ ena tretjina članov, ki so hkrati člani upravnega organa družbe za upravljanje ali organa, ki je odgovoren za nadzor v družbi za upravljanje ali investicijski družbi, ali zaposlenih v družbi za upravljanje ali investicijski družbi.

Člen 22

Imenovanje depozitarja in prenos nalog hrambe

1. Družba za upravljanje ali investicijska družba ima postopek odločanja za izbiro in imenovanje depozitarja, ki temelji na objektivnih predhodno določenih merilih in je v izključnem interesu KNPVP in vlagateljev KNPVP.

2. Če družba za upravljanje ali investicijska družba imenuje depozitarja, s katerim ima povezavo ali je z njim povezana v skupini, hrani pisna dokazila o naslednjem:

(a)

oceni, ki primerja prednosti imenovanja depozitarja, s katerim ima povezavo ali je z njim povezana v skupini, s prednostmi imenovanja depozitarja brez povezave ali povezave v skupini z družbo za upravljanje ali investicijsko družbo, ob upoštevanju vsaj stroškov, strokovnega znanja, finančnega stanja in kakovosti storitev, ki jih zagotavljajo vsi ocenjeni depozitarji;

(b)	poročilo na podlagi ocene iz točke (a), ki opisuje, kako imenovanje izpolnjuje cilj predhodno določenih meril iz odstavka 1 in se opravi v izključnem interesu KNPVP in vlagateljev KNPVP.

3. Družba za upravljanje ali investicijska družba pristojnemu organu matične države članice KNPVP dokaže, da je zadovoljna z imenovanjem depozitarja in da je imenovanje v izključnem interesu KNPVP in vlagateljev KNPVP. Družba za upravljanje ali investicijska družba da pristojnim organom matične države članice KNPVP na razpolago pisna dokazila iz odstavka 1.

4. Družba za upravljanje ali investicijska družba vlagateljem KNPVP na zahtevo utemelji izbiro depozitarja.

5. Depozitar ima postopek odločanja za izbiro tretjih oseb, na katere lahko prenese naloge hrambe v skladu s členom 22a Direktive 2009/65/ES, ki temelji na objektivnih predhodno določenih merilih in je v izključnem interesu KNPVP in vlagateljev KNPVP.

Člen 23

Navzkrižje interesov

Če med družbo za upravljanje ali investicijsko družbo in depozitarjem obstaja povezava ali če sta povezana v skupini, družba za upravljanje ali investicijska družba vzpostavi postopke za zagotavljanje, da:

(a)	prepozna vsa navzkrižja interesov, ki izhajajo iz navedene povezave;

(b)	sprejme vse razumne ukrepe za preprečevanje navedenih navzkrižij interesov.

Če se navzkrižju interesov iz prvega pododstavka ni mogoče izogniti, družba za upravljanje ali investicijska družba in depozitar upravljajo, spremljajo in razkrijejo navedeno navzkrižje interesov, da bi preprečili negativne učinke na interese KNPVP in vlagateljev KNPVP.

Člen 24

Neodvisnost upravnih odborov in nadzornih funkcij

1. Če sta družba za upravljanje ali investicijska družba in depozitar v povezavi ali povezana v skupini, družba za upravljanje ali investicijska družba zagotovi:

(a)	če sta upravni organ družbe za upravljanje in upravni organ depozitarja odgovorna tudi za nadzor v zadevnih podjetjih, je vsaj ena tretjina članov ali dve osebi, kar je manj, v upravnem organu družbe za upravljanje in v upravnem organu depozitarja neodvisnih;

(b)	če upravni organ družbe za upravljanje in upravni organ depozitarja nista odgovorna za nadzor v zadevnih podjetjih, je vsaj ena tretjina članov ali dve osebi, kar je manj, v organu, ki je odgovoren za nadzor v družbi za upravljanje in depozitarju, neodvisnih.

2. Za namene prvega odstavka se člani upravnega organa družbe za upravljanje, člani upravnega organa depozitarja ali člani organa, ki je odgovoren za nadzor navedenih družb, štejejo kot neodvisni, če niso člani upravnega organa ali organa, ki je odgovoren za nadzor, niti zaposleni v katerem koli od podjetij, ki so povezana v skupini, in niso v poslovnem, družinskem ali drugem razmerju z družbo za upravljanje ali investicijsko družbo, depozitarjem ali katerim koli drugim podjetjem v skupini, ki povzroči navzkrižje interesov, ki lahko vpliva na njihovo presojo.

Člen 25

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 13. oktobra 2016.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 17. decembra 2015

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 302, 17.11.2009, str. 32.

(2) Direktiva 2014/91/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o spremembi Direktive 2009/65/ES o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), kar zadeva funkcije depozitarja, plačne politike in sankcije (UL L 257, 28.8.2014, str. 186).

(3) Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

(4) Uredba (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (UL L 243, 11.9.2002, str. 1).

(5) Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

(6) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

24.3.2016

Uradni list Evropske unije

L 78/34

UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/440

z dne 23. marca 2016

o spremembi prilog II, III in V k Uredbi (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta glede najvišjih mejnih vrednosti ostankov za atrazin v ali na nekaterih proizvodih

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (1) in zlasti člena 14(1)(a) v povezavi s členom 17 in členom 49(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Mejne vrednosti ostankov (v nadaljnjem besedilu: MRL) za atrazin so bile določene v Prilogi II in delu B Priloge III k Uredbi (ES) št. 396/2005.

(2)	Vse obstoječe registracije fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo atrazin, so bile razveljavljene. V skladu s členom 17 Uredbe (ES) št. 396/2005 bi bilo treba MRL za navedeno aktivno snov iz prilog II in III črtati.

(3)

V skladu s členom 43 Uredbe (ES) št. 396/2005 je Komisija Evropsko agencijo za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) zaprosila, da zagotovi znanstveno mnenje o začasnih MRL, ki so bile določene za žita, po zahtevi za uvozno toleranco, ki jo je vložila Argentina. Na podlagi poskusov za ugotavljanje ostankov, ki jih je vložnik predložil v podporo uporabe atrazina na koruzi v skladu z argentinsko dobro kmetijsko prakso, je Agencija ugotovila (2), da bi bilo treba MRL za atrazin v žitih znižati na raven 0,05 mg/kg. Ta raven ustreza obstoječi zadevni meji določanja za atrazin v proizvodih rastlinskega izvora. Predlagane MRL ne predstavljajo tveganja za zdravje evropskih potrošnikov.

(4)	Upoštevane so bile pripombe, ki so jih glede novih MRL v okviru posvetovanj v Svetovni trgovinski organizaciji izrazili trgovinski partnerji Unije.

(5)	Uredbo (ES) št. 396/2005 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)	Da se omogoči normalno trgovanje s proizvodi ter njihova predelava in uživanje, bi bilo treba v tej uredbi določiti prehodno ureditev za proizvode, ki so bili proizvedeni pred spremembo MRL s to uredbo in za katere je iz informacij razvidno, da je ohranjena visoka raven varstva potrošnikov.

(7)	Državam članicam, tretjim državam in nosilcem živilske dejavnosti bi bilo treba pred začetkom uporabe spremenjenih MRL omogočiti primerno obdobje, da se bodo lahko pripravili na izpolnjevanje novih zahtev, ki bodo nastale ob spremembi MRL.

(8)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloge II, III in V k Uredbi (ES) št. 396/2005 se spremenijo v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Različica Uredbe (ES) št. 396/2005 pred spremembami s to uredbo se še naprej uporablja za proizvode, ki so bili proizvedeni pred 13. oktobrom 2016.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 13. oktobra 2016.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. marca 2016

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 70, 16.3.2005, str. 1.

(2) Obrazloženo mnenje o določitvi novih mejnih vrednosti ostankov za atrazin v žitih. EFSA Journal 2015;13(6):4126 [21 str.].

PRILOGA

Priloge II, III in V k Uredbi (ES) št. 396/2005 se spremenijo:

1.	V Prilogi II se črta stolpec za atrazin.

2.	V delu B Priloge III se črta stolpec za atrazin.

V Prilogi V se doda naslednji stolpec za atrazin:

„Ostanki pesticidov in mejne vrednosti ostankov (mg/kg)

Številka oznake

Skupine in primeri posameznih proizvodov, za katere veljajo MRL (1)

Atrazin (F)

(1)

(2)

(3)

0100000

SVEŽE ALI ZAMRZNJENO SADJE, LUPINARJI

0,05 (*)

0110000

Citrusi

0110010

Grenivke

0110020

Pomaranče

0110030

Limone

0110040

Limete

0110050

Mandarine

0110990

Drugo

0120000

Lupinarji

0120010

Mandeljni

0120020

Brazilski oreški

0120030

Indijski orehi

0120040

Kostanj

0120050

Kokosovi orehi

0120060

Lešniki

0120070

Oreški makadamije

0120080

Pekani

0120090

Pinjole

0120100

Pistacije

0120110

Orehi

0120990

Drugo

0130000

Pečkato sadje

0130010

Jabolka

0130020

Hruške

0130030

Kutine

0130040

Nešplje

0130050

Japonske nešplje

0130990

Drugo

0140000

Koščičasto sadje

0140010

Marelice

0140020

Češnje

0140030

Breskve

0140040

Slive

0140990

Drugo

0150000

Jagodičje in drobno sadje

0151000

(a)

Grozdje

0151010

Namizno grozdje

0151020

Vinsko grozdje

0152000

(b)

Jagode

0153000

(c)	Rozgasto sadje

0153010

Robide

0153020

Ostrožnice

0153030

Maline (rdeče in rumene)

0153990

Drugo

0154000

(d)	Drugo drobno sadje in jagodičje

0154010

Borovnice

0154020

Ameriške brusnice

0154030

Ribez (črni, rdeči in beli)

0154040

Kosmulje (zelene, rdeče in rumene)

0154050

Šipek

0154060

Murve (črne in bele)

0154070

Plodovi gloga azarol/sredozemske nešplje

0154080

Bezgove jagode

0154990

Drugo

0160000

Mešano sadje

0161000

(a)	Užitna lupina

0161010

Dateljni

0161020

Fige

0161030

Namizne oljke

0161040

Kumkvati

0161050

Karambole

0161060

Kakiji

0161070

Jamun

0161990

Drugo

0162000

(b)	Neužitna lupina, drobni plodovi

0162010

Kiviji/aktinidije (zeleni, rdeči, rumeni)

0162020

Liči

0162030

Pasijonke/marakuje

0162040

Plodovi opuncije/kaktusovi sadeži

0162050

Zvezdasta jabolka

0162060

Persimon/virginijski kaki

0162990

Drugo

0163000

(c)	Neužitna lupina, veliki plodovi

0163010

Avokado

0163020

Banane

0163030

Mango

0163040

Papaje

0163050

Granatna jabolka

0163060

Čirimoje

0163070

Gvave

0163080

Ananasi

0163090

Sadeži kruhovca

0163100

Durian

0163110

Plodovi trnaste anone

0163990

Drugo

0200000

SVEŽA ALI ZAMRZNJENA ZELENJAVA

0210000

Zelenjava – korenovke in gomoljnice

0,05 (*)

0211000

(a)

Krompir

0212000

(b)	Tropske korenovke in gomoljnice

0212010

Gomolji kasave/manioka

0212020

Sladki krompir

0212030

Jam

0212040

Maranta

0212990

Drugo

0213000

(c)	Druge korenovke in gomoljnice razen sladkorne pese

0213010

Rdeča pesa

0213020

Korenje

0213030

Gomoljna zelena

0213040

Hren

0213050

Topinambur/laška repa

0213060

Pastinak

0213070

Koren peteršilja

0213080

Redkev

0213090

Beli koren/porovolistna kozja brada

0213100

Podzemna koleraba

0213110

Repa

0213990

Drugo

0220000

Zelenjava – čebulnice

0,05 (*)

0220010

Česen

0220020

Čebula

0220030

Šalotka

0220040

Spomladanska čebula in zimski luk

0220990

Drugo

0230000

Zelenjava – plodovke

0,05 (*)

0231000

(a)	Razhudnikovke

0231010

Paradižnik

0231020

Paprika

0231030

Jajčevci

0231040

Okra/jedilni oslez

0231990

Drugo

0232000

(b)	Bučnice z užitno lupino

0232010

Kumare

0232020

Kumarice za vlaganje

0232030

Bučke

0232990

Drugo

0233000

(c)	Bučnice z neužitno lupino

0233010

Melone

0233020

Orjaške buče

0233030

Lubenice

0233990

Drugo

0234000

(d)	Sladka koruza

0239000

(e)	Druge plodovke

0240000

Kapusnice (razen korenin kapusnic in rastlin kapusnic z mladimi listi)

0,05 (*)

0241000

(a)	Cvetoče kapusnice

0241010

Brokoli

0241020

Cvetača

0241990

Drugo

0242000

(b)	Glavnate kapusnice

0242010

Brstični ohrovt

0242020

Glavnato zelje

0242990

Drugo

0243000

(c)	Listnate kapusnice

0243010

Kitajski kapus

0243020

Ohrovt

0243990

Drugo

0244000

(d)	Kolerabice

0250000

Listna zelenjava, zelišča in užitni cvetovi

0,05 (*)

0251000

(a)	Solata in solatnice

0251010

Motovilec

0251020

Solata

0251030

Endivija/eskarijolka

0251040

Kreša ter drugi kalčki in poganjki

0251050

Rana barbica

0251060

Rukvica/rukola

0251070

Ogrščica

0251080

Rastline z mladimi listi (vključno z vrstami kapusnic)

0251990

Drugo

0252000

(b)	Špinača in podobni listi

0252010

Špinača

0252020

Tolščakovke

0252030

Listi blitve

0252990

Drugo

0253000

(c)	Trtni listi in podobne vrste

0254000

(d)	Vodna kreša

0255000

(e)

Vitlof

0256000

(f)	Zelišča in užitni cvetovi

0256010

Prava krebuljica

0256020

Drobnjak

0256030

Listi zelene

0256040

Peteršilj

0256050

Žajbelj

0256060

Rožmarin

0256070

Materina dušica

0256080

Bazilika in užitni cvetovi

0256090

Lovorov list

0256100

Pehtran

0256990

Drugo

0260000

Stročnice

0,05 (*)

0260010

Fižol (s stroki)

0260020

Fižol v zrnju (brez strokov)

0260030

Grah (s stroki)

0260040

Grah (brez strokov)

0260050

Leča

0260990

Drugo

0270000

Stebelna zelenjava

0,05 (*)

0270010

Šparglji/beluši

0270020

Kardij

0270030

Beloušna zelena

0270040

Sladki komarček

0270050

Artičoke

0270060

Por

0270070

Rabarbara

0270080

Bambusovi vršički

0270090

Palmovi srčki

0270990

Drugo

0280000

Gobe, mahovi in lišaji

0,05 (*)

0280010

Gojene gobe

0280020

Gozdne gobe

0280990

Mahovi in lišaji

0290000

Alge in prokaritski organizmi

0300000

STROČNICE

0,05 (*)

0300010

Fižol

0300020

Leča

0300030

Grah

0300040

Bel volčji bob

0300990

Drugo

0400000

OLJNICE – SEME IN PLODOVI OLJNIC

0,05 (*)

0401000

Semena oljnic

0401010

Lanena semena

0401020

Zemeljski oreški/arašidi

0401030

Mak

0401040

Sezamova semena

0401050

Sončnična semena

0401060

Semena oljne ogrščice

0401070

Soja

0401080

Gorčična semena

0401090

Bombaževo seme

0401100

Bučna semena

0401110

Semena navadnega rumenika

0401120

Semena borage

0401130

Seme navadnega rička

0401140

Konopljina semena

0401150

Semena kloščevca

0401990

Drugo

0402000

Plodovi oljnic

0402010

Oljke za proizvodnjo olja

0402020

Koščice oljne palme

0402030

Plodovi oljne palme

0402040

Kapokovec

0402990

Drugo

0500000

ŽITA

0,05 (*)

0500010

Ječmen

0500020

Ajda in druga neprava žita

0500030

Koruza

0500040

Proso

0500050

Oves

0500060

Riž

0500070

Rž

0500080

Sirek

0500090

Pšenica

0500990

Drugo

0600000

ČAJ, KAVA, ZELIŠČNI ČAJI, KAKAV IN ROŽIČI

0,1 (*)

0610000

Čaj

0620000

Kavna zrna

0630000

Zeliščni čaji

0631000

(a)

Cvetovi

0631010

Kamilica

0631020

Hibiskus/oslez

0631030

Vrtnica

0631040

Jasmin

0631050

Lipa

0631990

Drugo

0632000

(b)	Listi in zelišča

0632010

Jagoda

0632020

Rooibos

0632030

Mate

0632990

Drugo

0633000

(c)

Korenine

0633010

Zdravilna špajka, baldrijan

0633020

Ginseng

0633990

Drugo

0639000

(d)	Kateri koli drugi deli rastline

0640000

Kakavova zrna

0650000

Rožiči

0700000

HMELJ

0,1 (*)

0800000

ZAČIMBE

0,1 (*)

0810000

Semena

0810010

Janež

0810020

Črnika/črna kumina

0810030

Zelena

0810040

Koriander

0810050

Kumin/orientalska kumina/rimska kumina

0810060

Koper

0810070

Koromač/komarček

0810080

Božja rutica/sabljasti triplat

0810090

Muškatni orešček

0810990

Drugo

0820000

Plodovi

0820010

Piment

0820020

Sečuanski poper

0820030

Kumina

0820040

Kardamom

0820050

Brinove jagode

0820060

Poper (črni, zeleni in beli)

0820070

Vanilija

0820080

Tamarinda

0820990

Drugo

0830000

Skorja

0830010

Cimet

0830990

Drugo

0840000

Korenine ali korenike

0840010

Sladki koren (likviricija)

0840020

Ingver

0840030

Kurkuma

0840040

Hren

0840990

Drugo

0850000

Brsti

0850010

Nageljnove žbice/klinčki

0850020

Kapre

0850990

Drugo

0860000

Cvetni pestiči

0860010

Žafran

0860990

Drugo

0870000

Semenski ovoj

0870010

Muškatni cvet

0870990

Drugo

0900000

SLADKORNE RASTLINE

0,05 (*)

0900010

Koren sladkorne pese

0900020

Sladkorni trs

0900030

Koren cikorije

0900990

Drugo

1000000

PROIZVODI ŽIVALSKEGA IZVORA – KOPENSKIH ŽIVALI

1010000

Tkiva

1011000

(a)

Prašiči

1011010

Mišičevje

1011020

Maščevje

1011030

Jetra

1011040

Ledvice

1011050

Užitna drobovina (razen jeter in ledvic)

1011990

Drugo

1012000

(b)

Govedo

1012010

Mišičevje

1012020

Maščevje

1012030

Jetra

1012040

Ledvice

1012050

Užitna drobovina (razen jeter in ledvic)

1012990

Drugo

1013000

(c)

Ovce

1013010

Mišičevje

1013020

Maščevje

1013030

Jetra

1013040

Ledvice

1013050

Užitna drobovina (razen jeter in ledvic)

1013990

Drugo

1014000

(d)

Koze

1014010

Mišičevje

1014020

Maščevje

1014030

Jetra

1014040

Ledvice

1014050

Užitna drobovina (razen jeter in ledvic)

1014990

Drugo

1015000

(e)	Enoprski kopitarji

1015010

Mišičevje

1015020

Maščevje

1015030

Jetra

1015040

Ledvice

1015050

Užitna drobovina (razen jeter in ledvic)

1015990

Drugo

1016000

(f)

Perutnina

1016010

Mišičevje

1016020

Maščevje

1016030

Jetra

1016040

Ledvice

1016050

Užitna drobovina (razen jeter in ledvic)

1016990

Drugo

1017000

(g)	Druge gojene kopenske živali

1017010

Mišičevje

1017020

Maščevje

1017030

Jetra

1017040

Ledvice

1017050

Užitna drobovina (razen jeter in ledvic)

1017990

Drugo

1020000

Mleko

1020010

Govedo

1020020

Ovce

1020030

Koze

1020040

Konji

1020990

Drugo

1030000

Ptičja jajca

1030010

Kokoši

1030020

Race

1030030

Gosi

1030040

Prepelice

1030990

Drugo

1040000

Med in drugi čebelarski proizvodi

0,05 (*)

1050000

Dvoživke in plazilci

1060000

Kopenski nevretenčarji

1070000

Divji kopenski vretenčarji

(*) Označuje spodnjo mejo analitskega določanja.

(1) Za popoln seznam proizvodov rastlinskega in živalskega izvora, za katere veljajo MRL, se je treba sklicevati na Prilogo I.

(F)

Topen v maščobi.“

24.3.2016

Uradni list Evropske unije

L 78/51

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/443

z dne 23. marca 2016

o spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 669/2009 glede seznama krme in živil neživalskega izvora, pri uvozu katerih velja poostren uradni nadzor

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (1), ter zlasti člena 15(5) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba Komisije (ES) št. 669/2009 (2) določa pravila za poostreni uradni nadzor pri uvozu krme in živil neživalskega izvora iz Priloge I k Uredbi (v nadaljnjem besedilu: seznam) na vstopnih točkah na območja iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 882/2004.

(2)	Člen 2 Uredbe (ES) št. 669/2009 določa, da se seznam pregleduje redno, najmanj štirikrat letno, pri čemer je treba upoštevati vsaj vire informacij iz navedenega člena.

(3)

Pojav in pomen nedavnih incidentov v zvezi z živili, ki so bili sporočeni prek sistema hitrega obveščanja za živila in krmo, ugotovitve revizij Direktorata za revizije in analize na področju zdravja in hrane Generalnega direktorata Komisije za zdravje in varnost hrane v tretjih državah ter četrtletna poročila o pošiljkah krme in živil neživalskega izvora, ki jih države članice Komisiji predložijo v skladu s členom 15 Uredbe (ES) št. 669/2009, kažejo na to, da bi bilo treba seznam spremeniti.

(4)

Ustrezni viri informacij, zlasti za pošiljke zemeljskih oreškov in proizvodov iz njih s poreklom z Madagaskarja, palmovega olja s poreklom iz Gane ter limon s poreklom iz Turčije, navajajo pojav novih tveganj, zaradi katerih je potrebna uvedba poostrenega uradnega nadzora. Vpise za navedene pošiljke bi bilo zato treba vključiti v seznam.

(5)

Seznam bi bilo treba spremeniti tudi tako, da se črtajo vnosi za blago, za katero razpoložljivi viri informacij kažejo na splošno zadovoljivo stopnjo skladnosti z ustreznimi varnostnimi zahtevami, ki jih določa zakonodaja Unije, in za katero poostren uradni nadzor zato ni več upravičen. Zato bi bilo treba na seznamu črtati vnose za jajčevce in momordiko iz Dominikanske Republike.

(6)	Za zagotovitev doslednosti in jasnosti je ustrezno nadomestiti Prilogo I k Uredbi (ES) št. 669/2009 z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

(7)	Uredbo (ES) št. 669/2009 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(8)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga I k Uredbi (ES) št. 669/2009 se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. aprila 2016.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. marca 2016

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 165, 30.4.2004, str. 1.

(2) Uredba Komisije (ES) št. 669/2009 z dne 24. julija 2009 o izvajanju Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta glede poostrenega uradnega nadzora pri uvozu nekatere krme in nekaterih živil neživalskega izvora ter spremembi Odločbe 2006/504/ES (UL L 194, 25.7.2009, str. 11).

PRILOGA

„PRILOGA I

Krma in živila neživalskega izvora, za katere velja poostren uradni nadzor na določenih vstopnih točkah

Krma in živila

(predvidena uporaba)

Oznaka KN (1)

Pododdelek TARIC

Država porekla

Nevarnost

Pogostnost fizičnih in identifikacijskih pregledov (%)

Grozdje, suho

(živila)

0806 20

Afganistan (AF)

ohratoksin A

—	Mandeljni, neoluščeni

—

0802 11

Avstralija (AU)

aflatoksini

—	Mandeljni, oluščeni

—

0802 12

(živila)

—	Špargljev fižol (Vigna unguiculata spp. sesquipedalis)

—	ex 0708 20 00 ; ex 0710 22 00

Kambodža (KH)

ostanki pesticidov (2) (3)

—

Jajčevci

—	0709 30 00 ;

ex 0710 80 95

(živila – sveža, ohlajena ali zamrznjena zelenjava)

Kitajska zelena (Apium graveolens)

(živila – sveža ali ohlajena zelišča)

ex 0709 40 00

Kambodža (KH)

ostanki pesticidov (2) (4)

Brassica oleracea

(druge užitne kapusnice, „kitajski brokoli“) (5)

(živila – sveža ali ohlajena)

ex 0704 90 90

Kitajska (CN)

ostanki pesticidov (2)

Pravi čaj, aromatiziran ali ne

(živila)

0902

Kitajska (CN)

ostanki pesticidov (2) (6)

—	Špargljev fižol (Vigna unguiculata spp. sesquipedalis)

—	ex 0708 20 00 ; ex 0710 22 00

Dominikanska republika (DO)

ostanki pesticidov (2) (7)

—	Paprika (sladka in nesladka) (Capsicum spp.)

—	0709 60 10 ; 0710 80 51

(živila – sveža, ohlajena ali zamrznjena zelenjava)

—	ex 0709 60 99 ; ex 0710 80 59

Jagode

(živila – sveža ali ohlajena)

0810 10 00

Egipt (EG)

ostanki pesticidov (2) (8)

Paprika (sladka in nesladka) (Capsicum spp.)

—	0709 60 10 ; 0710 80 51

Egipt (EG)

ostanki pesticidov (2) (9)

(živila – sveža, ohlajena ali zamrznjena)

—	ex 0709 60 99 ; ex 0710 80 59

—	Arašidi, v lupini

—	1202 41 00

Gambija (GM)

aflatoksini

—	Arašidi, oluščeni

—	1202 42 00

—	Arašidno maslo

—	2008 11 10

—	Arašidi, drugače pripravljeni ali konzervirani

—	2008 11 91 ; 2008 11 96 ; 2008 11 98

(krma in živila)

Palmovo olje

(živila)

1511 10 90 ;

Gana (GH)

barvila sudan (10)

1511 90 11 ;

1511 90 19 ;

1511 90 99

Sezamovo seme

(živila – sveža ali ohlajena)

1207 40 90

Indija (IN)

salmonela (11)

encimi; pripravljeni encimi

(krma in živila)

3507

Indija (IN)

kloramfenikol

Grah s stroki (neoluščen)

(živila – sveža ali ohlajena)

ex 0708 10 00

Kenija (KE)

ostanki pesticidov (2) (12)

—	Arašidi, v lupini

—	1202 41 00

Madagaskar (MG)

aflatoksini

—	Arašidi, oluščeni

—	1202 42 00

—	Arašidno maslo

—	2008 11 10

—	Arašidi, drugače pripravljeni ali konzervirani

—	2008 11 91 ; 2008 11 96 ; 2008 11 98

(krma in živila)

Maline

(živila – zamrznjena)

0811 20 31 ;

Srbija (RS)

norovirus

ex 0811 20 11 ;

ex 0811 20 19

Seme lubenic (Egusi, Citrullus spp.) in proizvodi iz njih

(živila)

ex 1207 70 00 ;

ex 1106 30 90 ;

ex 2008 99 99

Sierra Leone (SL)

aflatoksini

—	Arašidi, v lupini

—	1202 41 00

Sudan (SD)

aflatoksini

—	Arašidi, oluščeni

—	1202 42 00

—	Arašidno maslo

—	2008 11 10

—	Arašidi, drugače pripravljeni ali konzervirani

—	2008 11 91 ; 2008 11 96 ; 2008 11 98

(krma in živila)

Paprika (nesladka) (Capsicum spp.)

(živila – sveža ali ohlajena)

ex 0709 60 99

Tajska (TH)

ostanki pesticidov (2) (13)

—	Špargljev fižol (Vigna unguiculata spp. sesquipedalis)

—	ex 0708 20 00 ; ex 0710 22 00

Tajska (TH)

ostanki pesticidov (2) (14)

—

Jajčevci

—	0709 30 00 ;

ex 0710 80 95

(živila – sveža, ohlajena ali zamrznjena zelenjava)

—	Suhe marelice

—	0813 10 00

Turčija (TR)

sulfiti (15)

—	Marelice, drugače pripravljene ali konzervirane

—	2008 50 61

(živila)

Limone (Citrus limon, Citrus limonum)

(živila – sveža, ohlajena ali posušena)

0805 50 10

Turčija (TR)

ostanki pesticidov (2)

—	Sladka paprika (Capsicum annuum)

—	0709 60 10 ; 0710 80 51

Turčija (TR)

ostanki pesticidov (2) (16)

(živila – sveža, ohlajena ali zamrznjena zelenjava)

Listi vinske trte

(živila)

ex 2008 99 99

11; 19

Turčija (TR)

ostanki pesticidov (2) (17)

—	Pistacije, neoluščene

—	0802 51 00

Združene države Amerike (US)

aflatoksini

—	Pistacije, oluščene

—	0802 52 00

(živila)

—	Suhe marelice

—	0813 10 00

Uzbekistan (UZ)

sulfiti (15)

—	Marelice, drugače pripravljene ali konzervirane

—	2008 50 61

(živila)

—	Listi koriandra

—	ex 0709 99 90

Vietnam (VN)

ostanki pesticidov (2) (18)

—	Bazilika (Ocimum tenuiflorum, Ocimum basilicum)

—	e1211 90 86 ; ex 2008 99 99

—

Meta

—	ex 1211 90 86 ; ex 2008 99 99

—

Peteršilj

—	ex 0709 99 90

(živila – sveža ali ohlajena zelišča)

—	Bamija (okra)

—	ex 0709 99 90

Vietnam (VN)

ostanki pesticidov (2) (18)

—	Paprika (nesladka) (Capsicum spp.)

—	ex 0709 60 99

(živila – sveža ali ohlajena)

—	Pitaja (zmajev sadež)

—	ex 0810 90 20

Vietnam (VN)

ostanki pesticidov (2) (18)

(živila – sveža ali ohlajena)

(1) Kadar se pregledi zahtevajo le za nekatere proizvode pod katero koli oznako KN in pod navedeno oznako ne obstaja noben specifičen pododdelek, je oznaka KN označena z „ex“.

(2) Ostanki vsaj tistih pesticidov iz programa nadzora, sprejetega v skladu s členom 29(2) Uredbe (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (UL L 70, 16.3.2005, str. 1), ki jih je mogoče analizirati z multirezidualno metodo, ki temelji na metodah plinske in tekočinske kromatografije z masno spektrometrijo (pesticidi se spremljajo samo v/na proizvodih rastlinskega izvora).

(3) Ostanki klorbufama.

(4) Ostanki fentoata.

(5) Vrste iz rodu Brassica oleracea L. convar. Botrytis (L) Alef var. Italica Plenck, cultivar alboglabra. Znane tudi kot „Kai Lan“, „Gai Lan“, „Gailan“, „Kailan“ oz. „kitajski goli Jielan“.

(6) Ostanki trifluralina.

(7) Ostanki acefata, aldikarba (vsota aldikarba, njegovega sulfoksida in njegovega sulfona, izražena kot aldikarb), amitraza (amitraz, vključno z metaboliti, ki vsebujejo delež 2,4-dimetilanilina, izražen kot amitraz), diafentiurona, dikofola (vsota izomerov p, p′ in o,p′), ditiokarbamatov (ditiokarbamati, izraženi kot CS2, vključno z manebom, mankozebom, metiramom, propinebom, tiramom in ziramom) in metiokarba (vsota metiokarba in metiokarbovega sulfoksida in sulfona, izražena kot metiokarb).

(8) Ostanki heksaflumurona, metiokarba (vsota metiokarba in metiokarbovega sulfoksida in sulfona, izražena kot metiokarb), fentoata, tiofanat-metila.

(9) Ostanki dikofola (vsota izomerov p, p′ in o,p′), dinotefurana, folpeta, prokloraza (vsota prokloraza in njegovih metabolitov, ki vsebujejo delež 2,4,6-triklorofenola, izražena kot prokloraz), tiofanat-metila in triforina.

(10) V tej prilogi se ‚barvila sudan‘ nanašajo na naslednje kemične snovi: (i) sudan I (št. CAS: 842-07-9); (ii) sudan II (št. CAS: 3118-97-6); (iii) sudan III (št. CAS: 85-86-9); (iv) škrlatno rdeče barvilo ali sudan IV (številka CAS: 85-83-6).

(11) Referenčna metoda EN/ISO 6579 ali metoda, validirana na podlagi navedene referenčne metode, kot je določeno v členu 5 Uredbe Komisije (ES) št. 2073/2005 z dne 15. novembra 2005 o mikrobioloških merilih za živila (UL L 338, 22.12.2005, str. 1).

(12) Ostanki acefata in diafentiurona.

(13) Ostanki formetanata: vsota formetanata in njegovih soli, izražena kot formetanat(hidroklorid), protiofosa in triforina.

(14) Ostanki acefata, dikrotofosa, protiofosa, kvinalfosa in triforina.

(15) Referenčne metode: EN 1988-1:1998, EN 1988-2:1998 ali ISO 5522:1981.

(16) Ostanki diafentiurona, formetanata: vsota formetanata in njegovih soli, izražena kot formetanat(hidroklorid), in tiofanat-metila.

(17) Ostanki ditiokarbamatov (ditiokarbamati, izraženi kot CS2, vključno z manebom, mankozebom, metiramom, propinebom, tiramom in ziramom) in metrafenona.

(18) Ostanki ditiokarbamatov (ditiokarbamati, izraženi kot CS2, vključno z manebom, mankozebom, metiramom, propinebom, tiramom in ziramom), fentoata in kvinalfosa.“

24.3.2016

Uradni list Evropske unije

L 78/60

UREDBA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2016/445

z dne 14. marca 2016

o izvajanju opcij in diskrecijskih pravic, ki so na voljo v pravu Unije (ECB/2016/4)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (1) ter zlasti člena 4(3), člena 6 in člena 9(1) in (2) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (2) ter zlasti členov 89(3), 178(1), 282(6) in 327(2), člena 380, členov 395(1), 400(2), 415(3), 420(2), 467(3), 468(3), 471(1), 473(1) in 478(3), člena 479(1) in (4), člena 480(3), člena 481(1) in (5) in členov 486(6) in 495(1) Uredbe,

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 650/2014 z dne 4. junija 2014 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov glede oblike, strukture, seznama vsebine in datuma letne objave informacij, ki jih morajo razkriti pristojni organi v skladu z Direktivo 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3), ter zlasti člena 2 Izvedbene uredbe in Priloge II k Izvedbeni uredbi,

ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/61 z dne 10. oktobra 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zahtevo glede likvidnostnega kritja za kreditne institucije (4) ter zlasti členov 12(3) in 23(2) in člena 24(4) in (5) Delegirane uredbe,

ob upoštevanju javnega posvetovanja in preučitve, ki sta bila opravljena na podlagi člena 4(3) Uredbe (EU) št. 1024/2013,

ob upoštevanju predloga Nadzornega odbora, ki je bil odobren v skladu s členom 26(7) Uredbe (EU) št. 1024/2013,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropska centralna banka (ECB) je pooblaščena za sprejetje uredb v skladu s členom 132 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Poleg tega člen 132 Pogodbe in člen 34 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB) s sklicevanjem na člen 25.2 Statuta ESCB dajeta ECB regulativna pooblastila, kolikor je potrebno za izvajanje posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij.

(2)	Pravo Unije v zvezi z bonitetnimi zahtevami za kreditne institucije določa opcije in diskrecijske pravice, ki jih lahko izvajajo pristojni organi.

(3)

ECB je na podlagi Uredbe (EU) št. 1024/2013 pristojni organ v sodelujočih državah članicah, kot je določeno z upoštevnim pravom Unije, za namen opravljanja mikrobonitetnih nalog v okviru enotnega mehanizma nadzora (EMN) v zvezi s kreditnimi institucijami, ki se razvrstijo kot pomembne v skladu s členom 6(4) navedene uredbe in delom IV in členom 147(1) Uredbe (EU) št. 468/2014 Evropske centralne banke (ECB/2014/17) (5). Zato ima vsa pooblastila in obveznosti, ki jih imajo na podlagi upoštevnega prava Unije pristojni organi. Zlasti ima ECB pooblastilo za izvajanje opcij in diskrecijskih pravic, ki so na voljo v pravu Unije.

(4)

ECB opravlja nadzorniške naloge v okviru EMN, ki bi moral zagotavljati, da se politika Unije, ki se nanaša na bonitetni nadzor kreditnih institucij, izvaja na usklajen in učinkovit način, da se enotni pravilnik za finančne storitve uporablja na enak način za kreditne institucije v vseh zadevnih državah članicah ter da so te kreditne institucije predmet nadzora najvišje kakovosti. ECB bi morala pri izvajanju nadzorniških nalog v celoti upoštevati raznolikost kreditnih institucij ter njihovo velikost in poslovne modele, pa tudi sistemske koristi, ki jih prinaša raznolikost bančništva Unije.

(5)	Za zagotovitev postopnega približevanja med ravnijo kapitala in bonitetnimi prilagoditvami, ki se uporabljajo za opredelitev kapitala v Uniji in opredelitev kapitala v pravu Unije v prehodnem obdobju, bi bilo treba zagotoviti postopno uvajanje zahtev glede kapitala.

(6)	Skladna uporaba bonitetnih zahtev za kreditne institucije v državah članicah, ki sodelujejo v EMN, je poseben cilj Uredbe (EU) št. 1024/2013 in Uredbe (EU) št. 468/2014 (ECB/2014/17) in zanjo je zadolžena ECB.

(7)

ECB v skladu z Uredbo (EU) št. 1024/2013 uporablja vse upoštevno pravo Unije in nacionalno zakonodajo, s katero so bile prenesene morebitne direktive, ki so del upoštevnega prava Unije. V primerih, ko gre pri upoštevnem pravu Unije za uredbe, in kadar navedene uredbe trenutno državam članicam izrecno ponujajo različne opcije in diskrecijske pravice, bi morala ECB uporabljati tudi nacionalno zakonodajo, s katero se izvajajo navedene opcije in diskrecijske pravice. Ta nacionalna zakonodaja ne bi smela vplivati na nemoteno delovanje EMN, za katero je odgovorna ECB.

(8)	Te opcije in diskrecijske pravice ne vključujejo tistih, ki so na voljo samo pristojnim organom, ter za izvajanje katerih je ECB izključno pristojna in jih mora izvajati po potrebi.

(9)	ECB mora kot pristojni organ pri izvajanju opcij in diskrecijskih pravic upoštevati splošna načela prava Unije, zlasti enako obravnavo, sorazmernost in upravičena pričakovanja nadzorovanih kreditnih institucij.

(10)

V zvezi z upravičenimi pričakovanji nadzorovanih kreditnih institucij ECB priznava, da je treba v primerih, kjer se njeno izvajanje opcij in diskrecijskih pravic pomembno razlikuje od pristopa pristojnih nacionalnih organov pred začetkom veljavnosti te uredbe, omogočiti prehodna obdobja. Zlasti kjer ECB izvaja opcije in diskrecijske pravice v zvezi s prehodnimi določbami Uredbe (EU) št. 575/2013, bi morala ta uredba vzpostaviti ustrezna prehodna obdobja.

(11)	Člen 143(1)(b) Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (6) zahteva, da morajo pristojni organi objaviti način izvajanja opcij in diskrecijskih pravic, ki so na voljo v pravu Unije –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

Ta uredba podrobneje določa nekatere opcije in diskrecijske pravice, ki so prenesene na pristojne organe po pravu Unije o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in jih ECB izvaja. Uporablja se izključno v zvezi s kreditnimi institucijami, ki se razvrstijo kot pomembne v skladu s členom 6(4) Uredbe (EU) št. 1024/2013 ter delom IV in členom 147(1) Uredbe (EU) št. 468/2014 (ECB/2014/17).

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 4 Uredbe (EU) št. 575/2013, člena 2 Uredbe (EU) št. 1024/2013, člena 2 Uredbe (EU) št. 468/2014 (ECB/2014/17) in člena 3 Delegirane uredbe (EU) 2015/61.

POGLAVJE I

KAPITAL

Člen 3

Člen 89(3) Uredbe (EU) št. 575/2013: uteži tveganja in prepoved kvalificiranih deležev izven finančnega sektorja

Brez poseganja v člen 90 Uredbe (EU) št. 575/2013 kreditne institucije pri izračunu kapitalskih zahtev v skladu z delom 3 Uredbe (EU) št. 575/2013 uporabijo utež tveganja 1 250 % za višjega izmed naslednjih zneskov:

(a)	znesek kvalificiranih deležev v družbah iz člena 89(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, ki presega 15 % sprejemljivega kapitala kreditne institucije, in

(b)	skupen znesek kvalificiranih deležev v družbah iz člena 89(2) Uredbe (EU) št. 575/2013, ki presega 60 % sprejemljivega kapitala kreditne institucije.

POGLAVJE II

KAPITALSKE ZAHTEVE

Člen 4

Člen 178(1) Uredbe (EU) št. 575/2013: neplačilo dolžnika

Ne glede na nacionalno obravnavo pred začetkom veljavnosti te uredbe kreditne institucije za kategorije izpostavljenosti, določene v členu 178(1)(b) Uredbe (EU) št. 575/2013, uporabijo standard „več kot 90 dni zamude“.

Člen 5

Člen 282(6) Uredbe (EU) št. 575/2013: nizi varovanj

Za posle, navedene v členu 282(6) Uredbe (EU) št. 575/2013, kreditne institucije uporabijo metodo tekoče izpostavljenosti iz člena 274 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Člen 6

Člen 327(2) Uredbe (EU) št. 575/2013: pobot

1. Kreditne institucije lahko uporabijo pobot med zamenljivim vrednostnim papirjem in nasprotno pozicijo v njegovem osnovnem instrumentu, kakor je navedeno v členu 327(2) Uredbe (EU) št. 575/2013, če je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev:

(a)	pristojni nacionalni organ je pred 4. novembrom 2014 sprejel pristop, ki upošteva verjetnost konverzije določenega zamenljivega vrednostnega papirja, ali

(b)	pristojni nacionalni organ je pred 4. novembrom 2014 zahteval, da kapitalska zahteva krije vsakršno izgubo, ki bi lahko nastala zaradi konverzije.

2. Sprejeti nacionalni pristopi pristojnih nacionalnih organov iz odstavka 1 se uporabljajo še naprej, dokler ECB ne sprejme svojega pristopa na podlagi člena 327(2) Uredbe (EU) št. 575/2013.

Člen 7

Člen 380 Uredbe (EU) št. 575/2013: oprostitev

Če pride do splošnega izpada ali propada v smislu člena 380 Uredbe (EU) št. 575/2013, ki ga ECB potrdi z izdajo javne izjave, se do takrat, ko ECB izda javno izjavo, da so se v izjavi navedene razmere uredile, uporabljajo naslednje določbe:

(a)	kreditnim institucijam ni treba izpolnjevati kapitalskih zahtev iz členov 378 in 379 Uredbe (EU) št. 575/2013 in

(b)	neporavnan posel s strani nasprotne stranke se ne šteje kot neplačilo za namene kreditnega tveganja.

POGLAVJE III

VELIKE IZPOSTAVLJENOSTI

Člen 8

Člen 395(1) Uredbe (EU) št. 575/2013: omejitve velikih izpostavljenosti

Ne glede na nacionalno obravnavo pred začetkom veljavnosti te uredbe omejitev vrednosti velike izpostavljenosti v smislu člena 395(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 ni nižja od 150 milijonov EUR.

Člen 9

Člen 400(2) Uredbe (EU) št. 575/2013: izvzetja

1. Izpostavljenosti, navedene v členu 400(2)(a) Uredbe (EU) št. 575/2013, so izvzete iz uporabe člena 395(1) navedene uredbe za 80 % nominalne vrednosti kritih obveznic, če so izpolnjeni pogoji iz člena 400(3) navedene uredbe.

2. Izpostavljenosti, navedene v členu 400(2)(b) Uredbe (EU) št. 575/2013, so izvzete iz uporabe člena 395(1) navedene uredbe za 80 % vrednosti izpostavljenosti, če so izpolnjeni pogoji iz člena 400(3) navedene uredbe.

3. Izpostavljenosti, navedene v členu 400(2)(c) Uredbe (EU) št. 575/2013, ki jih ima kreditna institucija do družb iz navedenega člena, so v celoti izvzete iz uporabe člena 395(1) navedene uredbe, če so izpolnjeni pogoji iz člena 400(3) navedene uredbe, kakor so podrobneje opredeljeni v Prilogi I k tej uredbi, in če so te družbe zajete v isti nadzor na konsolidirani podlagi v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013, Direktivo 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7) ali enakovrednimi standardi, ki veljajo v tretji državi, kakor je podrobneje opredeljeno v Prilogi I k tej uredbi.

4. Izpostavljenosti, navedene v členu 400(2)(d) Uredbe (EU) št. 575/2013, so v celoti izvzete iz uporabe člena 395(1) navedene uredbe, če so izpolnjeni pogoji iz člena 400(3) navedene uredbe, kakor so podrobneje opredeljeni v Prilogi II k tej uredbi.

5. Izpostavljenosti, navedene v členu 400(2)(e) do (k) Uredbe (EU) št. 575/2013, so v celoti, v primeru člena 400(2)(i) pa do najvišjega dovoljenega zneska, izvzete iz uporabe člena 395(1) navedene uredbe, če so izpolnjeni pogoji iz člena 400(3) navedene uredbe.

6. Kreditne institucije ocenijo, ali so izpolnjeni pogoji iz člena 400(3) Uredbe (EU) št. 575/2013 in ustrezne priloge k tej uredbi, ki se uporablja za posamezno izpostavljenost. ECB lahko to oceno kadar koli preveri in zahteva, da ji kreditne institucije za ta namen predložijo dokumentacijo, navedeno v ustrezni prilogi.

7. Ta člen se uporablja samo v primeru, kadar zadevna država članica ni izvedla opcije iz člena 493(3) Uredbe (EU) št. 575/2013, da posamezno izpostavljenost v celoti ali delno izvzame.

POGLAVJE IV

LIKVIDNOST

Člen 10

Člen 415(3) Uredbe (EU) št. 575/2013: obveznost poročanja

Brez poseganja v druge zahteve za poročanje kreditne institucije v skladu s členom 415(3) Uredbe (EU) št. 575/2013 poročajo ECB informacije, ki se zahtevajo po nacionalnem pravu za potrebe spremljanja skladnosti z nacionalnimi standardi glede likvidnosti, kadar te informacije niso bile predložene že pristojnim nacionalnim organom.

Člen 11

Člen 420(2) Uredbe (EU) št. 575/2013 in člen 23(2) Delegirane uredbe (EU) 2015/61: likvidnostni odlivi

Kreditne institucije pri ocenjevanju likvidnostnih odlivov zaradi zunajbilančnih postavk iz naslova trgovinskega financiranja, kakor so navedene v členu 420(2) Uredbe (EU) št. 575/2013 in Prilogi I k navedeni uredbi, in dokler ECB ne določi posebnih stopenj odlivov v skladu s členom 23(2) Delegirane uredbe (EU) 2015/61, predpostavijo stopnjo odliva v višini 5 %, kakor je navedeno v členu 420(2) navedene uredbe in členu 23(2) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/61. Ustrezni odlivi se poročajo v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 680/2014 (8).

Člen 12

Člen 12(3) Delegirane uredbe (EU) 2015/61: sredstva stopnje 2B

1. Kreditne institucije, ki v skladu s svojim statutom iz verskih razlogov ne smejo držati obrestonosnih sredstev, lahko vključijo podjetniške dolžniške vrednostne papirje kot likvidna sredstva stopnje 2B v skladu z vsemi pogoji iz člena 12(1)(b) Delegirane uredbe (EU) 2015/61, vključno s točkama (ii) in (iii) navedenega člena.

2. Za kreditne institucije, navedene v odstavku 1, lahko ECB periodično pregleda zahtevo iz navedenega odstavka ter dovoli izvzetje iz člena 2(1)(b)(ii) in (iii) Delegirane uredbe (EU) 2015/61, kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 12(3) navedene delegirane uredbe.

Člen 13

Člen 24(4) in (5) Delegirane uredbe (EU) 2015/61: odlivi iz stabilnih vlog na drobno

Kreditne institucije pomnožijo znesek stabilnih vlog na drobno, ki jih krije sistem jamstva za vloge, s 3 %, kakor je navedeno v členu 24(4) Delegirane uredbe (EU) 2015/61, če je Komisija izdala predhodno odobritev v skladu s členom 24(5) navedene delegirane uredbe, s katero je potrdila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz člena 24(4).

POGLAVJE V

PREHODNE DOLOČBE UREDBE (EU) ŠT. 575/2013

Člen 14

Člen 467(3) Uredbe (EU) št. 575/2013: nerealizirane izgube, merjene po pošteni vrednosti

1. Kreditne institucije v obdobju od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2017 v izračun postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala vključijo samo veljavni odstotek nerealiziranih izgub v smislu člena 467(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, vključno z izgubami iz naslova izpostavljenosti do enot centralne ravni države, razvrščenih v kategorijo „razpoložljiv za prodajo“.

2. Za namene odstavka 1 znaša veljavni odstotek:

(a)	60 % v obdobju od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016 in

(b)	80 % v obdobju od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2017.

3. Ta člen ne posega v nacionalno pravo, ki velja pred začetkom veljavnosti te uredbe, kadar to pravo določa višje veljavne odstotke od tistih iz odstavka 2.

Člen 15

Člen 468(3) Uredbe (EU) št. 575/2013: nerealizirani dobički, merjeni po pošteni vrednosti

1. Kreditne institucije v obdobju od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2017 iz izračuna postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala izključijo veljavni odstotek nerealiziranih dobičkov v smislu člena 468(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, vključno z dobički iz naslova izpostavljenosti do enot centralne ravni države, razvrščenih v kategorijo „razpoložljiv za prodajo“.

2. Za namene odstavka 1 znaša veljavni odstotek:

(a)	40 % v obdobju od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016 in

(b)	20 % v obdobju od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2017.

3. Ta člen ne posega v nacionalno pravo, ki velja pred začetkom veljavnosti te uredbe, kadar to pravo določa višje veljavne odstotke od tistih iz odstavka 2.

Člen 16

Člen 471(1) Uredbe (EU) št. 575/2013: izvzetje iz odbitka deležev v lastniškem kapitalu zavarovalnic od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala

1. Kreditnim institucijam se v obdobju od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2018 dovoli, da od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala ne odbijejo deležev v lastniškem kapitalu zavarovalnic, pozavarovalnic in zavarovalnih holdingov v skladu z obravnavo po nacionalnih določbah, če so izpolnjeni pogoji iz člena 471(1) Uredbe (EU) št. 575/2013.

2. Kreditne institucije morajo od 1. januarja 2019 od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala odbiti deleže v lastniškem kapitalu zavarovalnic, pozavarovalnic in zavarovalnih holdingov.

3. Ta člen se uporablja brez poseganja v odločitve pristojnega organa na podlagi člena 49(1) Uredbe (EU) št. 575/2013.

Člen 17

Člen 473(1) Uredbe (EU) št. 575/2013: uvedba sprememb mednarodnega računovodskega standarda 19

1. Kreditne institucije lahko v obdobju od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2018 k svojemu navadnemu lastniškemu temeljnemu kapitalu dodajo znesek, naveden v členu 473(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, pomnožen s faktorjem, ki znaša:

(a)	0,6 v obdobju od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016;

(b)	0,4 v obdobju od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2017;

(c)	0,2 v obdobju od 1. januarja 2018 do 31. decembra 2018.

2. Ta člen ne posega v pretekle odločitve pristojnih nacionalnih organov ali nacionalno pravo, ki veljajo pred začetkom veljavnosti te uredbe, kadar te odločitve ali nacionalno pravo institucijam ne dovolijo, da bi k svojemu navadnemu lastniškemu temeljnemu kapitalu dodale znesek, naveden v odstavku 1.

Člen 18

Člen 478(3)(a), (c) in (d) Uredbe (EU) št. 575/2013: veljavni odstotki za odbitek od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala, dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala

1. Za namene člena 478(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 znaša veljavni odstotek:

(a)	60 % v obdobju od 1 januarja 2016 do 31. decembra 2016;

(b)	80 % v obdobju od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2017;

(c)	100 % od 1. januarja 2018.

2. Ta člen se ne uporablja za odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček.

3. Ta člen ne posega v nacionalno pravo, ki velja pred začetkom veljavnosti te uredbe, kadar to pravo določa višje odstotke od tistih iz odstavka 1.

Člen 19

Člen 478(3)(a) in (b) Uredbe (EU) št. 575/2013: veljavni odstotki za odbitek pomembnih naložb v subjektih finančnega sektorja in odloženih terjatev za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček, od navadnega lastniškega temeljnega kapitala

1. Za namene člena 478(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 znaša veljavni odstotek za namene člena 469(1)(a) in (c) navedene uredbe:

(a)	60 % v obdobju od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016;

(b)	80 % v obdobju od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2017;

(c)	100 % od 1. januarja 2018.

2. Za namene člena 478(2) Uredbe (EU) št. 575/2013 znaša veljavni odstotek:

(a)	60 % v obdobju od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016;

(b)	80 % v obdobju od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2017;

(c)	100 % od 1. januarja 2018.

3. Kadar nacionalno pravo na podlagi člena 478(2) Uredbe (EU) št. 575/2013 določa 10-letno obdobje opuščanja, znaša z odstopanjem od odstavka 2 veljavni odstotek:

(a)	40 % v obdobju od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016;

(b)	60 % v obdobju od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2017;

(c)	80 % v obdobju od 1. januarja 2018 do 31. decembra 2018;

(d)	100 % od 1. januarja 2019.

4. Odstavka 2 in 3 se ne uporabljata za kreditne institucije, za katere na dan začetka veljavnosti te uredbe velja načrt prestrukturiranja, ki ga je odobrila Komisija.

5. Kadar kreditno institucijo, ki sodi v okvir odstavka 4, prevzame druga kreditna institucija ali se združi z drugo kreditno institucijo, ko se še izvaja načrt prestrukturiranja brez spremembe bonitetne obravnave odloženih terjatev za davek, se izjema iz odstavka 4 uporablja za prevzemno kreditno institucijo, novo kreditno institucijo, ki nastane z združitvijo, ali kreditno institucijo, ki pripoji prvotno kreditno institucijo, v enakem obsegu, kot se je uporabljala za prevzeto, združeno oziroma pripojeno kreditno institucijo.

6. ECB lahko v letu 2020 pregleda uporabo odstavkov 4 in 5 na podlagi spremljanja položaja zadevnih kreditnih institucij.

7. V primeru nepredvidenega povečanja vpliva odbitkov iz odstavkov 2 in 3, za katerega ECB ugotovi, da je pomembno, se kreditnim institucijam dovoli, da odstavkov 2 in 3 ne uporabijo.

8. Kadar se odstavka 2 in 3 ne uporabljata, lahko kreditne institucije uporabijo nacionalne zakonodajne določbe.

9. Ta člen ne posega v nacionalno pravo, ki velja pred začetkom veljavnosti te uredbe, če to pravo določa višje odstotke od tistih iz odstavkov 1, 2 in 3.

Člen 20

Člen 479(1) in (4) Uredbe (EU) št. 575/2013: priznavanje instrumentov in postavk v konsolidiranem navadnem lastniškem temeljnem kapitalu, ki se ne štejejo za manjšinske deleže

1. V obdobju od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2017 se veljavni odstotek postavk iz člena 479(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, ki bi se uvrstile med konsolidacijske rezerve v skladu z nacionalnimi ukrepi za izvajanje člena 65 Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9), šteje za konsolidiran navadni lastniški temeljni kapital v skladu z odstotki, določenimi v nadaljevanju.

2. Za namene odstavka 1 znaša veljavni odstotek:

(a)	40 % v obdobju od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016 in

(b)	20 % v obdobju od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2017.

3. Ta člen ne posega v nacionalno pravo, ki velja pred začetkom veljavnosti te uredbe, kadar to pravo določa nižje odstotke od tistih iz odstavka 2.

Člen 21

Člen 480(3) Uredbe (EU) št. 575/2013: priznavanje manjšinskih deležev ter kvalificiranega dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala v konsolidiranem kapitalu

1. V obdobju od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2017, kakor je navedeno v členu 480(3) Uredbe (EU) št. 575/2013, znaša vrednost veljavnega faktorja iz člena 480(1) navedene uredbe:

(a)	0,6 v obdobju od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016 in

(b)	0,8 v obdobju od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2017.

2. Ta člen ne posega v nacionalno pravo, ki velja pred začetkom veljavnosti te uredbe, kadar to pravo določa višje faktorje od tistih iz odstavka 1.

Člen 22

Člen 481(1) in (5) Uredbe (EU) št. 575/2013: dodatni filtri in odbitki

1. V obdobju od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2017 znašajo za namene uporabe filtrov ali odbitkov, ki se zahtevajo v skladu z nacionalnimi ukrepi za prenos in so navedeni v členu 481(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, in pod pogojem, da so izpolnjeni pogoji iz navedenega člena, veljavni odstotki:

(a)	40 % v obdobju od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016 in

(b)	20 % v obdobju od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2017.

2. Kreditne institucije v obdobju od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2017 uporabijo za znesek, ki ostane po uporabi filtra ali odbitka v skladu z odstavkom 1, obravnavo po nacionalnem pravu.

3. Ta člen ne posega v nacionalno pravo, ki velja pred začetkom veljavnosti te uredbe, kadar to pravo določa strožje zahteve od tistih iz odstavka 1.

Člen 23

Člen 486(6) Uredbe (EU) št. 575/2013: omejitve glede uporabe predhodnih pravil za postavke navadnega lastniškega temeljnega kapitala, dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala

1. Za namene člena 486 Uredbe (EU) št. 575/2013 znaša veljavni odstotek:

(a)	60 % v obdobju od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016;

(b)	50 % v obdobju od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2017;

(c)	40 % v obdobju od 1. januarja 2018 do 31. decembra 2018;

(d)	30 % v obdobju od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2019;

(e)	20 % v obdobju od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2020;

(f)	10 % v obdobju od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2021.

2. Ta člen ne posega v nacionalno pravo, ki velja pred začetkom veljavnosti te uredbe, če to pravo določa nižje odstotke od tistih iz odstavka 1.

Člen 24

Člen 495(1) Uredbe (EU) št. 575/2013: obravnava izpostavljenosti iz naslova lastniških finančnih instrumentov v okviru pristopa na osnovi notranjih bonitetnih ocen (IRB)

Kategorije izpostavljenosti iz naslova lastniških finančnih instrumentov, ki so upravičene do izvzetja iz pristopa IRB v skladu s členom 495(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, vključujejo do 31. decembra 2017 samo tiste kategorije izpostavljenosti iz naslova lastniških finančnih instrumentov, ki so bile 31. decembra 2013 že upravičene do izvzetja iz obravnave v skladu s pristopom IRB, v skladu s členom 2 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/1556 (10).

Člen 25

Začetek veljavnosti

1. Ta uredba začne veljati 1. oktobra 2016.

2. Člen 4 se uporablja od 31. decembra 2016 in člen 13 se uporablja od 1. januarja 2019.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Frankfurtu na Majni, 14. marca 2016

Za Svet ECB

Predsednik ECB

Mario DRAGHI

(1) UL L 287, 29.10.2013, str. 63.

(2) UL L 176, 27.6.2013, str. 1.

(3) UL L 185, 25.6.2014, str. 1.

(4) UL L 11, 17.1.2015, str. 1.

(5) Uredba (EU) št. 468/2014 Evropske centralne banke z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi okvira za sodelovanje znotraj enotnega mehanizma nadzora med Evropsko centralno banko in pristojnimi nacionalnimi organi ter z imenovanimi nacionalnimi organi (okvirna uredba o EMN) (ECB/2014/17) (UL L 141, 14.5.2014, str. 1).

(6) Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

(7) Direktiva 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu, ki spreminja direktive Sveta 73/239/EGS, 79/267/EGS, 92/49/EGS, 92/96/EGS, 93/6/EGS in 93/22/EGS ter direktivi 98/78/ES in 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 35, 11.2.2003, str. 1).

(8) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 680/2014 z dne 16. aprila 2014 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi z nadzorniškim poročanjem institucij v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 191, 28.6.2014, str. 1).

(9) Direktiva 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (UL L 177, 30.6.2006, str. 1).

(10) Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/1556 z dne 11. junija 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za prehodno obravnavo izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov v skladu s pristopom IRB (UL L 244, 19.9.2015, str. 9).

PRILOGA I

Pogoji za oceno glede izvzetja iz omejitve velikih izpostavljenosti v skladu s členom 400(2)(c) Uredbe (EU) št. 575/2013 in členom 9(3) te uredbe

Ta priloga se uporablja v zvezi z izvzetji iz omejitve velikih izpostavljenosti na podlagi člena 9(3) te uredbe. Za namene člena 9(3) se šteje, da so tretje države, navedene v Prilogi I k Izvedbenemu sklepu Komisije 2014/908/EU (1), enakovredne.

Kreditne institucije morajo pri ocenjevanju, ali izpostavljenost iz člena 400(2)(c) Uredbe (EU) št. 575/2013 izpolnjuje pogoje za izvzetje iz omejitve velikih izpostavljenosti v skladu s členom 400(3) Uredbe (EU) št. 575/2013, upoštevati naslednja merila.

(a)

Kreditne institucije morajo pri ocenjevanju, ali posebna narava izpostavljenosti, nasprotne stranke ali odnosa med institucijo in nasprotno stranko prepreči ali izniči tveganje izpostavljenosti, kakor je določeno v členu 400(3)(a) Uredbe (EU) št. 575/2013, upoštevati:

(i)

ali so izpolnjeni pogoji iz člena 113(6)(b), (c) in (e) Uredbe (EU) št. 575/2013, ter zlasti, ali se za nasprotno stranko uporabljajo enaki postopki za ovrednotenje, merjenje in nadzor tveganja kot za kreditno institucijo, in ali so informacijski sistemi integrirani ali vsaj v celoti usklajeni. Poleg tega morajo upoštevati, ali obstajajo kakršne koli sedanje ali predvidene pomembne praktične ali pravne ovire, zaradi katerih nasprotna stranka kreditni instituciji ne bi mogla pravočasno odplačati izpostavljenosti, razen v primeru položaja sanacije in reševanja, ko se zahteva izvajanje omejitev, določenih v Direktivi 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta (2);

(ii)	ali so predlagane izpostavljenosti znotraj skupine upravičene z vidika strukture financiranja skupine;

(iii)

ali sta postopek sprejemanja odločitve o odobritvi izpostavljenosti do nasprotne stranke znotraj skupine ter postopek spremljanja in pregledovanja, ki se uporablja za take izpostavljenosti, na posamični in konsolidirani ravni, kjer pride v poštev, podobna postopkom, ki se uporabljajo za kreditiranje tretjih oseb;

(iv)

ali kreditni instituciji njeni postopki upravljanja tveganj, informacijski sistem in notranje poročanje omogočajo stalno preverjanje in zagotavljanje, da so velike izpostavljenosti do podjetij v skupini skladne z njeno strategijo upravljanja tveganj na ravni pravnega subjekta in na konsolidirani ravni, kjer pride v poštev.

(b)

Kreditne institucije morajo pri ocenjevanju, ali se kakršno koli preostalo tveganje koncentracije lahko upravlja z drugimi, enako učinkovitimi sredstvi, kot so ureditve, procesi in mehanizmi iz člena 81 Direktive 2013/36/EU, kakor je določeno v členu 400(3)(b) Uredbe (EU) št. 575/2013, upoštevati:

(i)

ali ima kreditna institucija na posamični ravni in na konsolidirani ravni, kjer pride v poštev, zanesljive procese, postopke in kontrole, s katerimi zagotavlja, da uporaba izvzetja ne bi povzročila tveganja koncentracije, ki bi bilo zunaj njene strategije upravljanja tveganj in v nasprotju z načeli zanesljivega notranjega upravljanja likvidnosti v skupini;

(ii)	ali je kreditna institucija tveganje koncentracije zaradi izpostavljenosti znotraj skupine formalno obravnavala kot del svojega splošnega okvira za ocenjevanje tveganj;

(iii)

ali ima kreditna institucija na ravni pravnega subjekta in na konsolidirani ravni, kjer pride v poštev, okvir za nadzor tveganj, ki ustrezno spremlja predlagane izpostavljenosti;

(iv)

ali je bilo ali bo tveganje koncentracije, ki nastaja, jasno opredeljeno v procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala (ICAAP) kreditne institucije in se bo dejavno upravljalo. Ureditve, procesi in mehanizmi za upravljanje tveganja koncentracije bodo ocenjeni v postopku nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja;

(v)	ali obstajajo dokazi, da je upravljanje tveganja koncentracije skladno z načrtom sanacije skupine.

Evropska centralna banka lahko za namene preverjanja, ali so izpolnjeni pogoji iz odstavkov 1 in 2, zahteva, da kreditne institucije predložijo naslednjo dokumentacijo.

(a)	Pismo, ki ga podpiše zakoniti zastopnik kreditne institucije in odobri upravljalni organ, v katerem izjavlja, da kreditna institucija izpolnjuje vse pogoje za izvzetje, določene v členu 400(2)(c) in členu 400(3) Uredbe (EU) št. 575/2013.

(b)

Pravno mnenje, ki ga izda zunanja neodvisna tretja oseba ali notranji pravni oddelek in odobri upravljalni organ ter iz katerega je razvidno, da ni ovir, ki bi izhajale iz veljavnih predpisov, vključno z davčnimi predpisi, ali zavezujočih dogovorov, zaradi katerih nasprotna stranka kreditni instituciji ne bi mogla pravočasno odplačati izpostavljenosti.

(c)

Izjava, ki jo podpiše zakoniti zastopnik in odobri upravljalni organ, v kateri izjavlja, da:

(i)	ni praktičnih ovir, zaradi katerih nasprotna stranka kreditni instituciji ne bi mogla pravočasno odplačati izpostavljenosti;

(ii)	so izpostavljenosti znotraj skupine upravičene z vidika strukture financiranja skupine;

(iii)

sta postopek sprejemanja odločitve o odobritvi izpostavljenosti do nasprotne stranke znotraj skupine ter postopek spremljanja in pregledovanja, ki se uporablja za take izpostavljenosti, na ravni pravnega subjekta in na konsolidirani ravni podobna postopkom, ki se uporabljajo za kreditiranje tretjih oseb;

(iv)	je bilo tveganje koncentracije zaradi izpostavljenosti znotraj skupine obravnavano kot del splošnega okvira kreditne institucije za ocenjevanje tveganj.

(d)

Dokumentacija, ki jo podpiše zakoniti zastopnik in odobri upravljalni organ ter ki potrjuje, da so postopki za ovrednotenje, merjenje in nadzor tveganja pri kreditni instituciji enaki kot pri nasprotni stranki, in da postopki upravljanja tveganj, informacijski sistem in notranje poročanje kreditne institucije upravljalnemu organu omogočajo, da stalno spremlja raven velike izpostavljenosti in njeno skladnost s strategijo upravljanja tveganj kreditne institucije na ravni pravnega subjekta in na konsolidirani ravni, kjer pride v poštev, in z načeli zanesljivega notranjega upravljanja likvidnosti v skupini.

(e)	Dokumentacija, iz katere je razvidno, da proces ICAAP jasno opredeljuje tveganje koncentracije zaradi velikih izpostavljenosti znotraj skupine, in da se to tveganje dejavno upravlja.

(f)	Dokumentacija, iz katere je razvidno, da je upravljanje tveganja koncentracije skladno z načrtom sanacije skupine.

(1) Izvedbeni sklep Komisije 2014/908/EU z dne 12. decembra 2014 o enakovrednosti nadzorniških in regulativnih zahtev nekaterih tretjih držav in ozemelj za namene obravnave izpostavljenosti v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 359, 16.12.2014, str. 155).

(2) Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).

PRILOGA II

Pogoji za oceno glede izvzetja iz omejitve velikih izpostavljenosti v skladu s členom 400(2)(d) Uredbe (EU) št. 575/2013 in členom 9(4) te uredbe

Kreditne institucije morajo pri ocenjevanju, ali izpostavljenost iz člena 400(2)(d) Uredbe (EU) št. 575/2013 izpolnjuje pogoje za izvzetje iz omejitve velikih izpostavljenosti v skladu s členom 400(3) Uredbe (EU) št. 575/2013, upoštevati naslednja merila.

(a)

Kreditne institucije morajo pri ocenjevanju, ali posebna narava izpostavljenosti, regionalnega ali centralnega organa ali odnosa med institucijo in regionalnim ali centralnim organom prepreči ali izniči tveganje izpostavljenosti, kakor je določeno v členu 400(3)(a) Uredbe (EU) št. 575/2013, upoštevati:

(i)

ali obstajajo kakršne koli sedanje ali predvidene pomembne praktične ali pravne ovire, zaradi katerih nasprotna stranka kreditni instituciji ne bi mogla pravočasno odplačati izpostavljenosti, razen v primeru položaja sanacije in reševanja, ko se zahteva izvajanje omejitev, določenih v Direktivi 2014/59/EU;

(ii)	ali so predlagane izpostavljenosti skladne z rednim poslovanjem kreditne institucije in njenim poslovnim modelom ali upravičene z vidika strukture financiranja mreže;

(iii)

ali sta postopek sprejemanja odločitve o odobritvi izpostavljenosti do centralnega organa kreditne institucije ter postopek spremljanja in pregledovanja, ki se uporablja za take izpostavljenosti, na posamični in konsolidirani ravni, kjer pride v poštev, podobna postopkom, ki se uporabljajo za kreditiranje tretjih oseb;

(iv)	ali kreditni instituciji njeni postopki upravljanja tveganj, informacijski sistem in notranje poročanje omogočajo stalno preverjanje in zagotavljanje, da so velike izpostavljenosti do njenega regionalnega ali centralnega organa skladne z njeno strategijo upravljanja tveganj.

(b)

(i)	ali ima kreditna institucija zanesljive procese, postopke in kontrole, s katerimi zagotavlja, da uporaba izvzetja ne bi povzročila tveganja koncentracije, ki bi bilo zunaj njene strategije upravljanja tveganj;

(ii)	ali je kreditna institucija tveganje koncentracije zaradi izpostavljenosti do regionalnega ali centralnega organa formalno obravnavala kot del svojega splošnega okvira za ocenjevanje tveganj;

(iii)

ali ima kreditna institucija okvir za nadzor tveganj, ki ustrezno spremlja predlagane izpostavljenosti;

(iv)

Poleg pogojev iz odstavka 1 morajo kreditne institucije za namene ocene, ali je regionalni ali centralni organ, s katerim je kreditna institucija povezana v mrežo, odgovoren za operacije kliringa gotovinskih transakcij, kakor je določeno v členu 400(2)(d) Uredbe (EU) št. 575/2013, upoštevati, ali statut ali akt o ustanovitvi regionalnega ali centralnega organa izrecno vsebuje take odgovornosti, med drugim:

(a)	tržno financiranje za celo mrežo;

(b)	kliring likvidnosti v mreži v okviru člena 10 Uredbe (EU) št. 575/2013;

(c)	zagotavljanje likvidnosti povezanim kreditnim institucijam;

(d)	umikanje presežne likvidnosti povezanih kreditnih institucij.

Evropska centralna banka lahko za namene preverjanja, ali so izpolnjeni pogoji iz odstavkov 1 in 2, zahteva, da kreditne institucije predložijo naslednjo dokumentacijo.

(a)	Pismo, ki ga podpiše zakoniti zastopnik kreditne institucije in odobri upravljalni organ, v katerem izjavlja, da kreditna institucija izpolnjuje vse pogoje za odobritev izvzetja, določene v členu 400(2)(d) in členu 400(3) Uredbe (EU) št. 575/2013.

(b)

Pravno mnenje, ki ga izda zunanja neodvisna tretja oseba ali notranji pravni oddelek in odobri upravljalni organ ter iz katerega je razvidno, da ni ovir, ki bi izhajale iz veljavnih predpisov, vključno z davčnimi predpisi, ali zavezujočih dogovorov, zaradi katerih regionalni ali centralni organ kreditni instituciji ne bi mogel pravočasno odplačati izpostavljenosti.

(c)

Izjava, ki jo podpiše zakoniti zastopnik in odobri upravljalni organ, da:

(i)	ni praktičnih ovir, zaradi katerih regionalni ali centralni organ kreditni instituciji ne bi mogel pravočasno odplačati izpostavljenosti;

(ii)	so izpostavljenosti do regionalnega ali centralnega organa upravičene z vidika strukture financiranja mreže;

(iii)

sta postopek sprejemanja odločitve o odobritvi izpostavljenosti do regionalnega ali centralnega organa ter postopek spremljanja in pregledovanja, ki se uporablja za take izpostavljenosti, na ravni pravnega subjekta in na konsolidirani ravni podobna postopkom, ki se uporabljajo za kreditiranje tretjih oseb;

(iv)	je bilo tveganje koncentracije zaradi izpostavljenosti do regionalnega ali centralnega organa obravnavano kot del splošnega okvira kreditne institucije za ocenjevanje tveganj.

(d)

Dokumentacija, ki jo podpiše zakoniti zastopnik in odobri upravljalni organ ter ki potrjuje, da so postopki za ovrednotenje, merjenje in nadzor tveganja pri kreditni instituciji enaki kot pri regionalnem ali centralnem organu, in da postopki upravljanja tveganj, informacijski sistem in notranje poročanje kreditne institucije upravljalnemu organu omogočajo, da stalno spremlja raven velike izpostavljenosti in njeno skladnost s strategijo upravljanja tveganj kreditne institucije na ravni pravnega subjekta in na konsolidirani ravni, kjer pride v poštev, in z načeli zanesljivega notranjega upravljanja likvidnosti v mreži.

(e)	Dokumentacija, iz katere je razvidno, da proces ICAAP jasno opredeljuje tveganje koncentracije zaradi velikih izpostavljenosti do regionalnega ali centralnega organa, in da se to tveganje dejavno upravlja.

(f)	Dokumentacija, iz katere je razvidno, da je upravljanje tveganja koncentracije skladno z načrtom sanacije mreže.

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 78

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 59 24. marec 2016

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		MEDNARODNI SPORAZUMI
	*	Sporočilo o začetku veljavnosti Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Kosovom na drugi strani ( 1 )	1
	*	Sklep Sveta (EU) 2016/437 z dne 10. marca 2016 o podpisu Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Peru o odpravi vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje v imenu Evropske unije in o njegovi začasni uporabi	2
		Sporazum med Evropsko unijo in Republiko Peru o odpravi vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje	4
		UREDBE
	*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/438 z dne 17. decembra 2015 o dopolnitvi Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z obveznostmi depozitarjev ( 2 )	11
	*	Uredba Komisije (EU) 2016/439 z dne 23. marca 2016 o spremembi Priloge IV k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 glede aktivnih snovi Cydia pomonella Granulovirus (CpGV), kalcijev karbid, kalijev jodid, natrijev hidrogenkarbonat, rescalure ter Beauveria bassiana, sev ATCC 74040, in Beauveria bassiana, sev GHA ( 2 )	31
	*	Uredba Komisije (EU) 2016/440 z dne 23. marca 2016 o spremembi prilog II, III in V k Uredbi (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta glede najvišjih mejnih vrednosti ostankov za atrazin v ali na nekaterih proizvodih ( 2 )	34
	*	Uredba Komisije (EU) 2016/441 z dne 23. marca 2016 o spremembi Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta glede uporabe steviol glikozidov (E 960) kot sladila v gorčici ( 2 )	47
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/442 z dne 23. marca 2016 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 170/2013 o prehodnih ukrepih v sektorju sladkorja zaradi pristopa Hrvaške	49
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/443 z dne 23. marca 2016 o spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 669/2009 glede seznama krme in živil neživalskega izvora, pri uvozu katerih velja poostren uradni nadzor ( 2 )	51
		Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/444 z dne 23. marca 2016 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	58
	*	Uredba Evropske centralne banke (EU) 2016/445 z dne 14. marca 2016 o izvajanju opcij in diskrecijskih pravic, ki so na voljo v pravu Unije (ECB/2016/4)	60
		SKLEPI
	*	Sklep Sveta (SZVP) 2016/446 z dne 23. marca 2016 o spremembi in podaljšanju Sklepa Sveta 2013/34/SZVP o vojaški misiji Evropske unije, ki prispeva k usposabljanju malijskih oboroženih sil (EUTM Mali)	74
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/447 z dne 22. marca 2016 o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) 2015/2460 o nekaterih zaščitnih ukrepih v zvezi z visokopatogeno aviarno influenco podtipa H5 v Franciji (notificirano pod dokumentarno številko C(2016) 1608) ( 2 )	76
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/448 z dne 23. marca 2016 o spremembi prilog I in II k Odločbi 2003/467/ES v zvezi s statusom Malte kot države članice, uradno proste tuberkuloze in proste bruceloze glede čred goveda (notificirano pod dokumentarno številko C(2016) 1697) ( 2 )	78

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Standardna uvozna vrednost
0702 00 00	EG	109,3
	IL	125,9
	MA	94,8
	SN	144,4
	TR	104,6
	ZZ	115,8
0707 00 05	MA	84,0
	TR	146,9
	ZZ	115,5
0709 91 00	EG	241,9
0709 91 00	ZZ	241,9
0709 93 10	MA	53,1
	TR	157,3
	ZZ	105,2
0805 10 20	EG	46,7
	IL	70,5
	MA	56,0
	TN	65,7
	TR	72,0
	ZZ	62,2
0805 50 10	MA	85,8
	TR	88,5
	ZZ	87,2
0808 10 80	BR	87,5
	CL	130,3
	CN	70,5
	US	132,6
	ZA	110,3
	ZZ	106,2
0808 30 90	AR	113,2
	CL	156,8
	CN	88,2
	TR	156,4
	ZA	95,0
	ZZ	121,9


	(1) To poimenovanje ne posega v stališča o statusu ter je v skladu z RVSZN 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.
	(2) Besedilo velja za EGP