POGLAVJE I:

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

POGLAVJE II:

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

POGLAVJE III:

33.

34.

35.

36.

37.

38.

39.

40.

41.

42.

POGLAVJE IV:

ODDELEK 1:

43.

44.

45.

46.

ODDELEK 2:

47.

48.

ODDELEK 3:

49.

50.

ODDELEK 4:

51.

52.

53.

ODDELEK 5:

54.

55.

56.

57.

58.

59.

60.

61.

62.

63.

ODDELEK 6:

64.

65.

66.

ODDELEK 7:

67.

68.

69.

PRILOGA I:

POGLAVJE I:

1.

2.

POGLAVJE II:

3.

4.

5.

6.

7.

8.

POGLAVJE III:

9.

10.

PRILOGA II:

POGLAVJE I:

1.

POGLAVJE II:

2.

3.

4.

5.

6.

7.

POGLAVJE III:

8.

POGLAVJE IV:

9.

10.

PRILOGA III:

DEL 1:

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

DEL 2:

POGLAVJE I:

8.

POGLAVJE II:

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

DEL 3:

POGLAVJE I:

18.

POGLAVJE II:

19.

20.

21.

22.

23.

DEL 4:

ODDELEK 1:

24.

ODDELEK 2:

25.

26.

27.

ODDELEK 3:

28.

29.

30.

31.

32.

33.

ODDELEK 4:

34.

DEL 5:

35.

36.

37.

DEL 6:

38.

39.

40.

ODDELEK 1:

I.

II.

III.

IV.

V.

ODDELEK 2:

I.

II.

III.

ODDELEK 3:

I.

II.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

PRILOGA IV:

POGLAVJE I:

1.

2.

3.

4.

POGLAVJE II:

5.

6.

7.

8.

9.

POGLAVJE III:

10.

POGLAVJE IV:

11.

12.

PRILOGA V:

POGLAVJE I:

1.

POGLAVJE II:

2.

3.

4.

POGLAVJE III:

5.

6.

POGLAVJE IV:

7.

PRILOGA VI:

POGLAVJE I:

1.

POGLAVJE II:

2.

3.

4.

POGLAVJE III:

5.

I.

II.

PRILOGA VII:

I.

II.

PRILOGA VIII:

PRILOGA IX:

PRILOGA X:

PRILOGA XI:

PRILOGA XII:

PRILOGA XIII:

PRILOGA XIV:

(a)

Glavni namen Sporazuma o uradno podprtih izvoznih kreditih (‚Sporazum‘) je zagotoviti okvir za pravilno uporabo uradno podprtih izvoznih kreditov.

(b)

Cilj tega sporazuma je spodbujati enake konkurenčne pogoje za uradno podporo, kot je opredeljeno v členu 5(a), da se spodbudi konkurenca med izvozniki, ki bi temeljila na kakovosti in ceni izvoženega blaga in storitev, ne pa na najugodnejših uradno podprtih finančnih pogojih.

(a)

Udeleženke se zavežejo, da bodo z neudeleženkami delile informacije o obvestilih, povezanih z uradno podporo, kot je določeno v členu 5(a).

(b)

Udeleženka na podlagi vzajemnosti odgovori na zahtevo neudeleženke v konkurenčnih razmerah o finančnih pogojih, ki jih ponuja za svojo uradno podporo, kakor bi odgovorila na zahtevo udeleženke.

(a)

Uradna podpora se lahko zagotovi v različnih oblikah:

(b)

Sporazum se uporablja za vezano pomoč; postopki, določeni v poglavju IV, se uporabljajo tudi za nevezano pomoč v zvezi s trgovino.

(c)

Sporazum se ne uporablja za izvoz vojaške opreme in kmetijskih proizvodov.

(d)

Uradna podpora se ne dodeli, če obstajajo jasni dokazi, da je bila pogodba sklenjena s kupcem v državi, ki ni končna namembna država blaga, in izključno zato, da se pridobi ugodnejši rok odplačevanja.

(a)

Naslednji sektorski dogovori so del Sporazuma:

(b)

Udeleženka sektorskega dogovora lahko njegove določbe uporablja za uradno podporo izvozu blaga in/ali storitev, ki jih zajema ta sektorski dogovor. Kadar sektorski dogovor ne vključuje določbe, ki ustreza določbi Sporazuma, udeleženka sektorskega dogovora uporabi določbo Sporazuma.

(a)

Udeleženke lahko uporabijo pogoje, navedene v Prilogi VI za izvoz blaga in/ali storitev za transakcije, ki izpolnjujejo merila iz Dodatka 1 k Prilogi VI.

(b)

Odstavek (a) se uporablja za izvoz blaga in storitev, zajetih v sektorskem dogovoru o izvoznih kreditih za jedrske elektrarne, sektorskem dogovoru o izvoznih kreditih za energijo iz obnovljivih virov, blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter vodne projekte ter sektorskem dogovoru o izvoznih kreditih za železniško infrastrukturo.

(c)

Odstavek (a) se ne uporablja za izvoz blaga in storitev, zajetih v sektorskem dogovoru o izvoznih kreditih za civilne zrakoplove ali v sektorskem dogovoru o izvoznih kreditih za ladje.

(a)

Udeleženke zahtevajo od kupcev blaga in storitev, ki so predmet uradne podpore, da opravijo polog v višini najmanj 15 % pogodbene vrednosti izvoza na začetni datum kredita ali pred njim, kakor je določeno v Prilogi XIV. Pri odmeri pologa se lahko pogodbena vrednost izvoza sorazmerno zmanjša, če posel vključuje blago in storitve iz tretje države, za katere ne velja uradna podpora. Financiranje/zavarovanje 100 % premije je dovoljeno. Premija je lahko vključena v pogodbeno vrednost izvoza ali ne. Zadržana plačila, opravljena po začetnem datumu kredita, se v tem kontekstu ne štejejo za polog.

(b)

Uradna pomoč za take pologe je mogoča le v obliki zavarovanja ali jamstva za običajna predkreditna tveganja.

(c)

Z izjemo določb odstavkov (b) in (d) udeleženke ne smejo zagotoviti uradne podpore, ki bi presegala 85 % pogodbene vrednosti izvoza, vključno z dobavo tretje države, vendar brez lokalnih stroškov.

(d)

Udeleženke lahko zagotovijo uradno podporo za lokalne stroške, pod pogojem, da:

(a)

Države kategorije I so države OECD z visokim dohodkom na prebivalca (2). Vse druge države so v kategoriji II.

(b)

Pri razvrščanju držav se uporabljajo naslednja operativna merila in postopki:

(c)

Država je lahko uvrščena v drugo kategorijo šele po tem, ko je bila v isti kategoriji, v katero jo je uvrstila Svetovna banka, dve zaporedni leti.

(a)

Za države kategorije I je najdaljši rok odplačevanja pet let z možnostjo dogovora za osem let in pol, če se upoštevajo postopki za predhodno obvestilo, navedeni v členu 48.

(b)

Za države kategorije II je najdaljši rok odplačevanja 10 let.

(c)

Če pogodba zajema več kot eno namembno državo, si morajo udeleženke prizadevati za vzpostavitev poenotenega posebnega dogovora za doseganje soglasja o ustreznih rokih v skladu s postopki iz členov 58 do 63.

(a)

Za nejedrske elektrarne je najdaljši rok odplačevanja 12 let. Če se namerava udeleženka potegovati za rok odplačevanja, daljši od roka iz člena 12, mora predložiti predhodno obvestilo v skladu s postopkom iz člena 48.

(b)

Nejedrske elektrarne so celotne elektrarne ali njihovi deli, ki jih ne napaja jedrska energija; vključujejo vse sestavne dele, opremo, materiale in storitve (vključno z usposabljanjem osebja), ki so neposredno potrebni za zgraditev in zagon takih nejedrskih elektrarn. To ne zajema postavk, za katere je običajno odgovoren kupec, zlasti stroškov, povezanih s posegi v prostor, cestami, gradbenimi naselji, elektroenergetskimi vodi, ranžirno postajo in vodovodnim omrežjem zunaj meja lokacije elektrarne, ter stroškov, ki izvirajo iz postopkov za pridobivanje uradnih dovoljenj v državi kupca (npr. lokacijskih dovoljenj, gradbenih dovoljenj, dovoljenj za polnitev z gorivom), razen naslednjega:

(a)

Glavnica izvoznega kredita se odplačuje v enakih obrokih.

(b)

Glavnica in obresti se odplačujejo najmanj na vsakih šest mesecev, pri čemer se prvi obrok glavnice in obresti plačajo najpozneje šest mesecev po začetnem datumu kredita.

(c)

Za izvozne kredite, zagotovljene za podporo lizingu, se lahko namesto enakih odplačil glavnice, kot je določeno v odstavku (a), uporabijo enaka odplačila glavnice in obresti skupaj.

(d)

Izjemoma in v ustrezno utemeljenih primerih se lahko izvozni krediti zagotovijo pod pogoji, ki so drugačni od pogojev iz odstavkov (a) do (c) zgoraj. Zagotovitev take podpore se pojasni z neravnovesjem v časovni razporeditvi sredstev, s katerimi razpolaga dolžnik, in profila servisiranja dolgov, ki je na voljo na podlagi enakega polletnega razporeda odplačevanja, ter izpolnjuje naslednja merila:

(e)

Po začetnem datumu kredita se obresti ne kapitalizirajo.

(a)

Obresti izključujejo:

(b)

Kadar se uradna podpora dodeli z neposrednimi krediti/financiranjem ali refinanciranjem, se lahko premija prišteje nominalni vrednosti obrestne mere ali pa se lahko šteje kot ločen strošek; obe sestavini je treba ločeno navesti udeleženkam.

(a)

Udeleženke, ki zagotavljajo uradno finančno podporo posojil s fiksno obrestno mero, morajo uporabljati ustrezne komercialne referenčne obrestne mere (CIRR) kot najnižje obrestne mere. CIRR so obrestne mere, izračunane v skladu z naslednjimi načeli:

(b)

Zagotavljanje uradne finančne podpore ne sme izravnati ali nadomestiti, delno ali v celoti, ustrezne premije kreditnega tveganja, ki se zaračuna za tveganje nevračila v skladu z določbami člena 23.

(a)

Vsaka udeleženka, ki želi sestaviti CIRR, izbere na začetku enega od naslednjih dveh sistemov temeljnih obrestnih mer za svojo nacionalno valuto:

Udeleženke se dogovorijo o izjemah pri sistemu temeljnih obrestnih mer.

(b)

CIRR se določijo na fiksno maržo 100 bazičnih točk nad temeljno obrestno mero vsake udeleženke, razen če se udeleženke ne dogovorijo drugače.

(c)

Druge udeleženke uporabijo CIRR, ki se določi za posamezno valuto, če se odločijo za financiranje v navedeni valuti.

(d)

Udeleženka lahko spremeni svoj sistem temeljnih obrestnih mer z obvestilom, ki ga pošlje šest mesecev vnaprej, in po posvetu z udeleženkami.

(e)

Udeleženka ali neudeleženka lahko zaprosi, da se CIRR določi v valuti neudeleženke. Ob posvetovanju z zainteresirano neudeleženko lahko udeleženka ali Sekretariat v imenu te neudeleženke da predlog za sestavo CIRR v navedeni valuti po postopku poenotenega posebnega dogovora v skladu s členi 58 do 63.

(a)

Kadar se uradna finančna podpora zagotovi za posojila s spremenljivo obrestno mero, banke in druge finančne ustanove ne smejo ponuditi možnosti izbire, nižje od CIRR (ob sklenitvi izvirne pogodbe) ali kratkoročne tržne obrestne mere za ves čas trajanja posojila.

(b)

Ob prostovoljnem zgodnjem odplačilu posojila ali katerega koli dela posojila posojilojemalec državni instituciji, ki zagotovi uradno finančno podporo, povrne vse stroške in izgube, nastale zaradi takega zgodnjega odplačila, vključno s stroški, ki jih je državna institucija utrpela zaradi nadomestitve dela denarnih pritokov s fiksno stopnjo, ki so bili prekinjeni zaradi zgodnjega odplačila.

(a)

Veljavna MPR se določi v skladu z naslednjimi dejavniki:

(b)

MPR so izražene v odstotkih vrednosti glavnice kredita, kakor da bi bile premije v celoti unovčene na datum kredita. Razlaga, kako izračunati MPR, vključno z matematično formulo, ki se uporablja za izračun MPR, je navedena v Prilogi VIII.

(c)

Za transakcije, ki vključujejo dolžnike iz držav kategorije 0, držav OECD z visokim dohodkom in držav euroobmočja z visokim dohodkom, MPR ne obstajajo (3). Premijske stopnje, ki jih udeleženke zaračunavajo za take transakcije, se določijo za vsak primer posebej. Udeleženke za zagotovitev, da premijske stopnje, zaračunane za transakcije, ki vključujejo dolžnike iz takih držav, niso nižje od oblikovanja cen na zasebnem trgu, upoštevajo naslednji postopek:

(d)

Za države z ‚najvišjim tveganjem‘ v kategoriji 7 načeloma veljajo premijske stopnje, ki presegajo za to kategorijo določene MPR; take premijske stopnje določi udeleženka, ki zagotavlja uradno podporo.

(e)

Pri izračunu MPR za transakcijo je veljavna razvrstitev države glede na tveganje razvrstitev države dolžnika, veljavna razvrstitev kupca glede na tveganje pa je razvrstitev dolžnika (5), razen:

(f)

Merila in pogoji glede uporabe jamstva tretje strani glede na okoliščine, opisane v prvi in drugi alinei odstavka (e), so določena v Prilogi X.

(g)

Konvencija HOR, ki se uporablja pri izračunu MPR, je polovica dobe črpanja in celotno obdobje odplačevanja, prevzema pa način rednega odplačevanja izvoznega kredita, tj. odplačevanje glavnice in obresti v enakih polletnih obrokih, pri čemer se prvi obrok plača šest mesecev po začetnem datumu kredita. Za izvozne kredite z nestandardnimi načini odplačevanja se ekvivalentno obdobje odplačevanja (izraženo v enakih, polletnih obrokih) izračuna z naslednjo formulo: ekvivalentno obdobje odplačevanja = (povprečno ponderirano obdobje odplačevanja – 0,25)/0,5.

(h)

Udeleženka, ki se odloči za uporabo MPR, povezano z garantom tretje strani iz države, ki ni država dolžnika, predhodno pošlje obvestilo v skladu s členom 47. Udeleženka, ki se odloči za uporabo MPR, povezano z multilateralno ali regionalno institucijo, ki deluje kot garant, pošlje predhodno obvestilo v skladu s členom 48.

(a)

Obstaja pet elementov kreditnega tveganja države:

(b)

Države so razvrščene v eno od osmih kategorij tveganja države (0–7). Za kategorije od 1 do 7 so bile vzpostavljene MPR, ne pa tudi za kategorijo 0, saj velja stopnja tveganja države za države v tej kategoriji za zanemarljivo. Kreditno tveganje, povezano s transakcijami držav kategorije 0, je povezano predvsem s tveganjem dolžnika/garanta.

(c)

Države se razvrščajo (7) v skladu z metodologijo razvrščanja držav glede na njihovo tveganje, ki jo sestavljata:

(d)

Razvrstitve držav glede na njihovo tveganje se redno spremljajo in se vsaj enkrat letno pregledajo, Sekretariat pa nemudoma sporoči spremembe, ki izhajajo iz metodologije razvrščanja držav glede na njihovo tveganje. Če je država na novo razvrščena v nižjo ali višjo kategorijo tveganja države, udeleženke najpozneje v petih delovnih dneh po tem, ko jih je Sekretariat obvestil o novi razvrstitvi, v povezavi z novo kategorijo tveganja države zaračunajo premijske stopnje, enake ali višje od MPR.

(e)

Sekretariat objavi razvrstitev držav glede na njihovo tveganje.

(a)

Za vse države, razvrščene z metodologijo razvrščanja držav glede na njihovo tveganje v skladu s členom 25(d), se tveganje državnih posojilojemalcev izjemoma oceni z namenom opredelitve državnih posojilojemalcev:

(b)

Opredelitve državnih posojilojemalcev, ki ustrezajo merilom iz odstavka (a) zgoraj, se določijo v skladu z metodologijo ocene tveganja državnih posojilojemalcev, ki so jo razvile in sprejele udeleženke.

(c)

Seznam državnih posojilojemalcev, ki izpolnjujejo merila iz odstavka (a) zgoraj, se redno spremlja in vsaj enkrat letno pregleda, pri čemer Sekretariat nemudoma sporoči spremembe, ki izhajajo iz metodologije ocene tveganja državnih posojilojemalcev.

(d)

Sekretariat objavi seznam državnih posojilojemalcev iz odstavka (b) zgoraj.

(a)

Razvrstitve kupcev glede na tveganje temeljijo na nadrejeni nezavarovani bonitetni oceni dolžnika/garanta, ki jo določi udeleženka.

(b)

Ne glede na odstavek (a) zgoraj se lahko transakcije, podprte v skladu s pogoji iz Priloge VI, in transakcije s kreditno vrednostjo 5 milijonov SDR ali manj razvrstijo na podlagi transakcije, tj. po morebitnih kreditnih izboljšavah tveganja kupca, vendar pa take transakcije, ne glede na njihovo razvrščenost, niso upravičene do nobenih popustov za uporabo kreditnih izboljšav tveganja kupca.

(c)

Državni dolžniki in garanti so razvrščeni v kategorijo tveganja kupca SOV/CC0.

(d)

Izjemoma so lahko nedržavni dolžniki in garanti razvrščeni v kategorijo tveganja kupca (9)‚manjše od tveganja državnih posojilojemalcev‘ (SOV+), če:

(e)

Udeleženke pošljejo predhodno obvestilo v skladu s členom 48 za transakcije:

(f)

V primeru konkurence pri posamezni transakciji, na podlagi katere so konkurenčne udeleženke dolžnika/garanta razvrstile v različne kategorije tveganja kupca, konkurenčne udeleženke poskušajo doseči dogovor o skupni razvrstitvi kupcev glede na tveganje. Če sporazum o skupni razvrstitvi ni dosežen, udeleženki, ki je dolžnika/garanta razvrstila v višjo razvrstitev kupca glede na tveganje, ni prepovedano uporabljati nižje razvrstitve kupca glede na tveganje.

(a)

Kakovost izvoznokreditnega produkta je odvisna od tega, ali je produkt zavarovanje, jamstvo ali neposredni kredit/financiranje, za zavarovalne produkte pa, ali je kritje obresti med čakalnim rokom za zahtevke (tj. obdobje med datumom zapadlosti plačila, ki ga opravi dolžnik, in datumom, ko je zavarovatelj dolžan izvozniku/finančni ustanovi povrniti škodo) brez dodatnih dajatev.

(b)

Vsi obstoječi izvoznokreditni produkti, ki jih ponujajo udeleženke, se razvrstijo v eno od treh kategorij produktov:

(a)

Udeleženke lahko uporabijo naslednje tehnike za zmanjšanje tveganja države, katerih posebna uporaba je navedena v Prilogi XII:

(b)

Udeleženke, ki uporabijo MPR glede na zmanjševanje tveganja države, predhodno pošljejo obvestilo v skladu s členom 47.

(a)

Udeleženke lahko uporabijo naslednje izboljšave kreditnega tveganja kupca (BRCE), ki omogočajo uporabo dejavnika kreditne izboljšave (CEF), ki je višji od 0:

(b)

Opredelitve BRCE in najvišje vrednosti CEF so določene v Prilogi XII.

(c)

BRCE se lahko uporabijo same ali v kombinaciji z naslednjimi omejitvami:

(d)

Udeleženke pošljejo predhodno obvestilo v skladu s členom 48 za transakcije z nedržavnim dolžnikom/garantom s kreditom, višjim od 5 milijonov SDR, pri čemer se na podlagi BRCE uporabi CEF, višji od 0.

(a)

Da bi ocenili ustreznost MPR in po potrebi omogočili prilagajanje navzgor ali navzdol, se vzporedno uporabljajo instrumenti za pridobivanje povratnih informacij o premijah (Premium Feedback Tool – PFT), s katerimi se redno spremljajo in usklajujejo MPR.

(b)

S PFT se oceni ustreznost MPR glede na dejanske izkušnje institucij, ki zagotavljajo uradne izvozne kredite, in glede na informacije zasebnega trga o oblikovanju cen za kreditno tveganje.

(c)

Celovit pregled vseh vidikov premijskih pravil Sporazuma se izvede najpozneje 31. decembra 2015.

(a)

Udeleženke so se dogovorile, da morajo oblikovati dopolnjujoče politike za izvozne kredite in vezano pomoč. Politike izvoznih kreditov morajo temeljiti na svobodni konkurenci in svobodnem oblikovanju tržnih sil. Politike vezane pomoči morajo zagotoviti potrebna zunanja sredstva državam, sektorjem ali projektom, ki imajo omejen dostop do tržnega financiranja ali pa takega dostopa sploh nimajo. Politike vezane pomoči morajo zagotoviti najboljše razmerje med kakovostjo in ceno, kar najbolj zmanjšati izkrivljanje trgovanja in prispevati k razvojno učinkoviti uporabi teh sredstev.

(b)

Določbe tega sporazuma o vezani pomoči se ne uporabljajo za programe pomoči multilateralnih ali regionalnih institucij.

(c)

Ta načela ne prejudicirajo stališč Odbora za razvojno pomoč (Development Assistance Committee – DAC) o kakovosti vezane in nevezane pomoči.

(d)

Udeleženka lahko zahteva dodatne informacije, bistvene za stopnjo vezanosti katere koli oblike pomoči. Če ni gotovo, ali neka praksa financiranja spada v okvir opredelitve vezane pomoči iz Priloge XIV, država donatorka zagotovi dokazila glede tega, da je pomoč dejansko ‚nevezana‘ v skladu z opredelitvijo iz Priloge XIV.

(a)

posojil uradne razvojne pomoči (Official Development Assistance – ODA), kakor so opredeljena v temeljnih načelih DAC za povezano mešano financiranje ter vezano in delno nevezano uradno razvojno pomoč (DAC Guiding Principles for Associated Financing and Tied and Partially Untied Official Development Assistance) (1987);

(b)

nepovratnih finančnih spodbud ODA, kakor so opredeljene v temeljnih načelih DAC za povezano mešano financiranje ter vezano in delno nevezano uradno razvojno pomoč (1987), ter

(c)

drugih uradnih sredstev (Other Official Flows – OOF), kar vključuje nepovratna sredstva in posojila, vendar pa ne zajema uradno podprtih izvoznih kreditov, ki so v skladu s Sporazumom, ali

(d)

kakršnih koli mešanih oblikah, pravno ali dejansko, pod nadzorom donatorke, posojilodajalca ali posojilojemalca, ki zajemajo dve ali več od predhodnih in/ali naslednjih finančnih sestavin:

(a)

Mešano financiranje lahko poteka v več oblikah, vključno z mešanimi krediti, mešanim financiranjem, skupnim financiranjem, vzporednim financiranjem ali enkratnimi celovitimi transakcijami. Glavne značilnosti vseh teh oblik so:

(b)

‚Dejanska‘ medsebojna povezava ali vez se določi z dejavniki, kot so:

(c)

Naslednje prakse ne preprečujejo določitve ‚dejanske‘ medsebojne povezave ali vezi:

(a)

Državam, v katerih je BND na prebivalca po podatkih Svetovne banke nad zgornjo mejo za države z nižjim srednjim dohodkom, se vezana pomoč ne odobri. Svetovna banka vsako leto znova preračuna prag (13). Država se lahko uvrsti v drugo kategorijo šele po tem, ko je bila v kategoriji, v katero jo je uvrstila Svetovna banka, dve zaporedni leti.

(b)

Pri razvrščanju držav se uporabljajo naslednja operativna merila in postopki:

(a)

Vezana pomoč se ne odobri za javne ali zasebne projekte, ki bi morali biti komercialno izvedljivi, če bi se financirali po tržnih pogojih ali pogojih Sporazuma.

(b)

Ključna preskusa za tako upravičenost do pomoči sta:

(c)

Ključna preskusa iz odstavka (b) naj bi pokazala, kako bi bilo treba ovrednotiti projekt, da bi se ugotovilo, ali naj se financira s tako pomočjo ali z izvoznimi krediti po tržnih pogojih ali po pogojih Sporazuma. S posvetovalnim procesom iz členov 51 do 53 naj bi se po pričakovanju sčasoma oblikovala zbirka izkušenj, v kateri bodo agencije za izvozne kredite in tudi agencije za pomoč našle napotke, kako določiti mejo med tema kategorijama projektov.

(a)

tehnična pomoč: vezana pomoč, kadar uradna razvojna pomoč zajema izključno tehnično sodelovanje v višini manj kot 3 % skupne vrednosti transakcije ali manj kot en milijon SDR, pri čemer velja nižja vrednost, ter

(b)

manjši projekti: kapitalski projekti v vrednosti manj kot milijon SDR, ki se v celoti financirajo v obliki nepovratne razvojne pomoči.

(a)

Določbe členov 36 in 37 se ne uporabljajo za vezano pomoč, kadar je raven koncesivnosti 80 % ali več, razen za vezano pomoč, ki je del mešanega finančnega paketa, opisanega v členu 35.

(b)

Določbe člena 37 se ne uporabljajo za vezano pomoč v vrednosti manj kot dva milijona SDR, razen za vezano pomoč, ki je del mešanega paketa, opisanega v členu 35.

(c)

Za vezano pomoč najmanj razvitim državam (LDC), kakor jih opredeljujejo Združeni narodi, ne veljajo določbe členov 36 in 37.

(d)

Udeleženke ugodno obravnavajo pospešitev postopkov vezane pomoči v skladu s posebnimi okoliščinami:

(e)

Ne glede na člena 36 in 37 lahko udeleženka izjemoma zagotovi podporo na enega od naslednjih načinov:

(a)

Diskontna stopnja, ki se uporablja za izračun ravni koncesivnosti posojila v dani valuti, tj. diferencirana diskontna stopnja (Differentiated Discount Rate – DDR), se vsako leto 15. januarja spremeni in se izračuna na naslednji način:

(b)

Referenčni datum za izračun ravni koncesivnosti je začetni datum kredita, kakor je določen v Prilogi XIV.

(c)

Za izračun skupne ravni koncesivnosti mešanega finančnega paketa se šteje, da so ravni koncesivnosti naslednjih kreditov, sredstev in plačil enake nič:

Plačila na začetni datum kredita ali pred njim, ki se ne štejejo za polog, se vključijo v izračun ravni koncesivnosti.

(d)

Diskontna stopnja pri prilagajanju: pri prilagajanju pogojev pomoči pomeni prilagajanje do identičnosti prilagajanje na identično raven koncesivnosti; ta se ponovno preračuna z diskontno stopnjo, veljavno v času prilagajanja.

(e)

Lokalni stroški in nabava pri tretjih državah se vključijo v izračun ravni koncesivnosti samo, če jih financira država donatorka.

(f)

Skupna raven koncesivnosti paketa se določi tako, da se nominalna vrednost vsake sestavine paketa pomnoži z ustrezno ravnjo koncesivnosti vsake sestavine, rezultati se seštejejo in nato se seštevek deli s skupno nominalno vrednostjo sestavin.

(g)

Diskontna stopnja za dano posojilo v okviru pomoči je stopnja, veljavna ob obvestilu o njem. Vendar pa se ob takojšnjem obvestilu uporabi diskontna stopnja, ki je veljala ob določitvi pogojev posojila v okviru pomoči. S spremembo diskontne stopnje med trajanjem posojila se ne spremeni njegova raven koncesivnosti.

(h)

Če se valuta spremeni, preden je pogodba sklenjena, se obvestilo spremeni. Za izračun ravni koncesivnosti, se uporablja diskontna stopnja, ki velja na datum spremembe. Sprememba ni potrebna, če so alternativna valuta in vse potrebne informacije za izračun ravni koncesivnosti razvidne iz izvornega obvestila.

(i)

Ne glede na pododstavek (g) se za izračun ravni koncesivnosti posameznih transakcij v okviru kreditne linije pomoči uporabi diskontna stopnja, ki je bila prvotno priglašena za kreditno linijo.

(a)

Udeleženke ne smejo določiti pogojev za vezano pomoč za več kot dve leti, ne glede na to, ali gre za financiranje posameznih transakcij ali protokol o pomoči, kreditno linijo pomoči ali podoben sporazum. Pri protokolu o pomoči, kreditni liniji pomoči ali podobnem sporazumu se obdobje veljavnosti začne na datum njegovega podpisa, o čemer je treba poslati obvestilo v skladu s členom 50; o podaljšanju kreditne linije se pošlje obvestilo, kakor da bi bila to nova transakcija, s pojasnilom, da gre za podaljšanje, in sicer v skladu s pogoji, dovoljenimi v času obvestila o podaljšanju. Pri posameznih transakcijah, vključno s tistimi, o katerih je poslano obvestilo v okviru protokola o pomoči, kreditne linije pomoči ali podobnega sporazuma, se obdobje veljavnosti začne na datum obvestila o prevzemu obveznosti v skladu s členom 49 ali 50, kakor je ustrezno.

(b)

Ko država prvič postane neupravičena do 17-letnih posojil Svetovne banke, se veljavnost obstoječih in novih protokolov o vezani pomoči in kreditnih linij, o katerih so bila poslana obvestila, omeji na eno leto po datumu potencialne spremembe razvrstitve v skladu s postopki iz člena 36(b).

(c)

Podaljšanje takih protokolov in kreditnih linij je mogoče samo pod pogoji, ki so skladni z določbami členov 36 in 37 Sporazuma po:

(a)

Takoj ko se udeleženka obveže za uradno podporo, o kateri je poslala obvestilo v skladu s postopki iz členov 47 do 50, o tem ustrezno obvesti vse druge udeleženke, tako da v ustrezni obrazec za poročanje vnese sklicno številko obvestila.

(b)

Pri izmenjavi informacij v skladu s členi 55 do 57 udeleženka obvesti druge udeleženke o kreditnih pogojih, pod katerimi namerava podpreti določeno transakcijo, in jih lahko zaprosi za podobne informacije.

(a)

Pred prilagajanjem finančnim pogojem, ki jih domnevno ponuja udeleženka ali neudeleženka v skladu s členoma 18 in 42, si mora udeleženka kar najbolj prizadevati, vključno z uporabo ustnih posvetovanj iz člena 57, da preveri, ali so ti pogoji uradno podprti, pri čemer ravna v skladu z naslednjim:

(b)

Udeleženka, ki namerava ponuditi finančne pogoje, identične pogojem, uradno prijavljenim v skladu s členoma 47 in 48, lahko to stori po tem, ko se izteče ustrezen čakalni rok iz navedenih členov. Udeleženka o svoji nameri čim prej pošlje obvestilo.

(a)

Udeleženka, ki upravičeno domneva, da so finančni pogoji, ki jih ponuja druga udeleženka (udeleženka pobudnica), ugodnejši od pogojev iz Sporazuma, o tem obvesti Sekretariat; Sekretariat nemudoma poskrbi, da so take informacije na voljo.

(b)

Udeleženka pobudnica v dveh delovnih dneh po tem, ko Sekretariat izda informacije, pojasni finančne pogoje svoje ponudbe.

(c)

Po pojasnitvi udeleženke pobudnice lahko katera koli udeleženka zahteva, da Sekretariat v petih delovnih dneh organizira poseben posvetovalni sestanek udeleženk za razpravo o tem vprašanju.

(d)

Finančni pogoji, ki so uradno podprti, ne začnejo veljati do izida posebnega posvetovalnega sestanka udeleženk.

(a)

Udeleženka najmanj 10 koledarskih dni pred prevzemom kakršne koli obveznosti v skladu s Prilogo VII obvesti vse druge udeleženke, če:

(b)

Če v tem času katera koli druga udeleženka zahteva razpravo, udeleženka pobudnica počaka še dodatnih 10 koledarskih dni.

(c)

Po razpravi udeleženka vse ostale udeleženke obvesti o svoji končni odločitvi za lažji pregled zbirke izkušenj v skladu s členom 69. Udeleženke vodijo evidenco svojih izkušenj glede premijskih stopenj, o katerih je bilo poslano obvestilo v skladu z odstavkom (a) zgoraj.

(a)

Udeleženka najmanj 10 koledarskih dni pred prevzemom kakršne koli obveznosti v skladu s Prilogo VII obvesti vse druge udeleženke, če namerava:

(b)

Če udeleženka pobudnica omili ali umakne svojo namero, da bo podprla take transakcije, o tem takoj obvesti vse druge udeleženke.

(a)

Udeleženka pošlje predhodno obvestilo v skladu s Prilogo VII, če namerava zagotoviti uradno podporo za:

(b)

Predhodno obvestilo se pošlje najpozneje 30 delovnih dni pred zaključkom zbiranja razpisnih ponudb ali datumom prevzema obveznosti, pri čemer velja datum, ki nastopi prej.

(c)

Če udeleženka pobudnica omili ali umakne svojo namero, da bo podprla pogoje, o katerih je poslala obvestilo, o tem takoj obvesti vse druge udeleženke.

(d)

Določba tega člena se uporablja za vezano pomoč, ki je del mešanega finančnega paketa, kakor je opisano v členu 35.

(a)

Udeleženka v skladu s Prilogo VII takoj, tj. v dveh delovnih dneh po prevzemu obveznosti, obvesti vse druge udeleženke, če zagotovi uradno podporo za vezano pomoč v eni od naslednjih vrednosti:

(b)

Udeleženka prav tako nemudoma obvesti vse druge udeleženke, če je podpisan protokol o pomoči, kreditna linija ali podoben sporazum.

(c)

Predhodno obvestilo ni potrebno, če se udeleženka namerava prilagoditi finančnim pogojem, za katere se zahteva takojšnje obvestilo.

(a)

Udeleženka, ki želi pojasnila o možni poslovni motivaciji za vezano pomoč, lahko zahteva, da se zagotovi izčrpna ocena kakovosti pomoči (podrobno navedena v Prilogi XIII).

(b)

Poleg tega lahko udeleženka v skladu s členom 52 zahteva posvetovanja z drugimi udeleženkami. Ta posvetovanja vključujejo ustna posvetovanja, kakor je opisano v členu 57, da bi se na njih:

(a)

Med posvetovanji lahko udeleženka med drugim zahteva naslednje informacije:

(b)

Posvetovanje se zaključi, o ugotovitvah glede obeh vprašanj iz člena 51 pa Sekretariat obvesti vse udeleženke najmanj 10 delovnih dni pred datumom zaključka zbiranja razpisnih ponudb ali datumom prevzema obveznosti, pri čemer velja datum, ki nastopi prej. Če med posvetujočimi se stranmi ni soglasja, Sekretariat povabi druge udeleženke, naj izrazijo svoja stališča v petih delovnih dneh. O teh stališčih poroča udeleženki, ki je poslala obvestilo, ta pa naj bi znova premislila, ali bo vztrajala, če se zdi, da ni večje podpore za ponudbo pomoči.

(a)

Donatorka, ki želi nadaljevati projekt kljub pomanjkanju večje podpore, o svoji nameri predhodno obvesti druge udeleženke najpozneje 60 koledarskih dni po koncu posvetovanja, tj. sprejetju predsednikovega sklepa. Donatorka na generalnega sekretarja OECD naslovi tudi pismo, v katerem opiše rezultate posvetovanja in pojasni prednostni netrgovalni nacionalni interes, zaradi katerega je ta ukrep nujen. Udeleženke pričakujejo, da bodo taki dogodki izjemni in redki.

(b)

Donatorka takoj obvesti udeleženke, da je na generalnega sekretarja OECD naslovila pismo, katerega kopija mora biti priložena obvestilu. Niti donatorka niti nobena druga udeleženka ne sme prevzeti obveznosti za vezano pomoč, dokler ne poteče 10 delovnih dni od izdaje tega obvestila udeleženkam. Pri projektih, za katere so bile v posvetovalnem procesu ugotovljene konkurenčne komercialne ponudbe, se zgoraj navedeni rok 10 delovnih dni podaljša na 15 dni.

(c)

Sekretariat spremlja potek in rezultate posvetovanja.

(a)

Udeleženka lahko vpraša drugo udeleženko o njenem odnosu do tretje države, institucije v tretji državi ali posebnega načina poslovanja.

(b)

Udeleženka, ki je prejela vlogo za uradno podporo, lahko na drugo udeleženko naslovi poizvedbo, v kateri navede najugodnejše kreditne pogoje, ki bi jih bila povprašujoča udeleženka pripravljena podpreti.

(c)

Če se poizvedba pošlje več kot eni udeleženki, mora vsebovati seznam naslovnikov.

(d)

Kopija vseh poizvedb se pošlje Sekretariatu.

(a)

Udeleženka, na katero je naslovljena poizvedba, se odzove v sedmih koledarskih dneh in zagotovi čim več informacij. Odgovor vključuje čim boljšo opredelitev odločitve, ki jo bo udeleženka verjetno sprejela. Če je potrebno, se čim prej pošlje izčrpen odgovor. Kopije se pošljejo drugim naslovnikom poizvedbe in Sekretariatu.

(b)

Če odgovor na poizvedbo naknadno postane neveljaven iz kakršnega koli razloga, na primer ker:

je treba nemudoma poslati nov odgovor, kopijo odgovora pa poslati vsem drugim naslovnikom poizvedbe in Sekretariatu.

(a)

Udeleženke se v 10 delovnih dneh odzovejo na zaprosila za ustna posvetovanja.

(b)

Zaprosilo za ustna posvetovanja je na voljo udeleženkam in neudeleženkam. Posvetovanja se izvedejo čim prej po izteku roka 10 delovnih dni.

(c)

Predsednik udeleženk se glede morebitnega potrebnega naknadnega spremljanja, npr. poenotenega posebnega dogovora, usklajuje s Sekretariatom. Sekretariat takoj da na voljo izid posvetovanja.

(a)

Predlogi za poenoteni posebni dogovor se naslovijo na Sekretariat. Sekretariat pošlje predlog za poenoteni posebni dogovor vsem udeleženkam in, kadar gre za vezano pomoč, vsem kontaktnim točkam DAC. Identiteta pobudnice se v registru poenotenih posebnih pobud na oglasni deski OLIS ne razkrije. Vendar pa lahko Sekretariat na zahtevo ustno razkrije identitete pobudnice ali članice DAC. Sekretariat vodi evidenco takih zahtev.

(b)

Predlog za poenoteni posebni dogovor je opremljen z datumom in ima naslednjo obliko:

(c)

Predlog za poenoteni posebni dogovor, predložen v skladu s členom 36(b)(4), se naslovi na Sekretariat, kopije pa se pošljejo drugim udeleženkam. Udeleženka, ki je pripravila predlog za poenoteni posebni dogovor, zagotovi izčrpno pojasnilo razlogov, zaradi katerih meni, da bi se morala razvrstitev države razlikovati od postopka iz člena 36(b).

(d)

Sekretariat zagotovi javni dostop do dogovorjenih poenotenih posebnih dogovorov.

(a)

Odzvati se je treba v 20 koledarskih dneh, čeprav se udeleženke spodbuja, naj se na predlog za poenoteni posebni dogovor odzovejo čim prej.

(b)

Odziv je lahko zahteva po dodatnih informacijah, sprejetje, zavrnitev, predlog za spremembo poenotenega posebnega dogovora ali alternativni predlog za poenoteni posebni dogovor.

(c)

Za udeleženko, ki sporoči, da nima stališča, ker se nanjo niso obrnili izvoznik ali organi v državi prejemnici glede pomoči za projekt, se šteje, da je sprejela predlog za poenoteni posebni dogovor.

(a)

Po preteku roka 20 koledarskih dni Sekretariat obvesti vse udeleženke o statusu predloga za poenoteni posebni dogovor. Če poenotenega posebnega dogovora niso sprejele vse udeleženke, vendar pa ga nobena od njih ni zavrnila, ostane odprt še za nadaljnji rok osmih koledarskih dni.

(b)

Po preteku tega nadaljnjega roka se šteje, da je udeleženka, ki ni izrecno zavrnila predloga za poenoteni posebni dogovor, tega sprejela. Vendar pa lahko udeleženka, vključno z udeleženko pobudnico, pogojuje svoje sprejetje poenotenega posebnega dogovora s tem, da ga izrecno sprejme ena ali več udeleženk.

(c)

Če udeleženka ne sprejme enega ali več elementov poenotenega posebnega dogovora, implicitno sprejme vse njegove druge elemente. Razume se, da lahko zaradi takega delnega sprejetja druge udeleženke spremenijo svoj odnos do predlaganega poenotenega posebnega dogovora. Vse udeleženke lahko prosto ponudijo pogoje, ki niso zajeti v poenotenem posebnem dogovoru, ali pa se jim prilagodijo.

(d)

Poenoteni posebni dogovor, ki ni bil sprejet, se lahko ponovno obravnava po postopkih iz členov 58 in 59. V teh okoliščinah udeleženk njihova prvotna odločitev ne zavezuje.

(a)

Ko je poenoteni posebni dogovor sklenjen, velja dve leti od datuma začetka veljavnosti, razen če je Sekretariat obveščen, da za ta dogovor ni več interesa in da se s tem strinjajo vse udeleženke. Poenoteni posebni dogovor ostane veljaven dodatni dve leti, če udeleženka zaprosi za podaljšanje v 14 koledarskih dneh po prvotnem datumu izteka veljavnosti. O naknadnih podaljšanjih se je mogoče sporazumeti po istem postopku. Poenoteni posebni dogovor, o katerem so se udeleženke sporazumele v skladu s členom 36(b)(4), ostane veljaven, dokler niso na voljo podatki Svetovne banke za naslednje leto.

(b)

Sekretariat spremlja status poenotenih posebnih dogovorov in o tem stalno obvešča udeleženke z vodenjem seznama o status veljavnih poenotenih posebnih dogovorov (The Status of Valid Common Lines) na OLIS. V skladu s tem Sekretariat med drugim:

(a)

CIRR za valute, določene v skladu z določbami člena 20, se najmanj enkrat na mesec s sredstvi za takojšnjo komunikacijo pošljejo Sekretariatu, ki jih razpošlje vsem udeleženkam.

(b)

Tako obvestilo mora Sekretariat prejeti najpozneje pet dni po koncu vsakega meseca, ki ga ta informacija zadeva. Sekretariat potem takoj obvesti vse udeleženke o veljavnih obrestnih merah in jih da na voljo javnosti.

(a)

Udeleženke redno pregledujejo delovanje Sporazuma. Med pregledom udeleženke med drugim pregledajo postopke za pošiljanje obvestil, izvajanje in delovanje sistema DDR, pravila in postopke o vezani pomoči, vprašanja prilagajanja, predhodno prevzete obveznosti in možnosti širše udeležbe v Sporazumu.

(b)

Ta pregled temelji na informacijah o izkušnjah udeleženk ter na njihovih predlogih za izboljšanje delovanja in učinkovitosti Sporazuma. Udeleženke upoštevajo cilje Sporazuma ter prevladujoč gospodarski in monetarni položaj. Sekretariat mora informacije in predloge, ki jih želijo v zvezi s tem pregledom predložiti udeleženke, prejeti najpozneje 45 koledarskih dni pred datumom pregleda.

(a)

Udeleženke redno pregledujejo sistem za določanje CIRR za zagotovitev, da prijavljene obrestne mere odražajo tekoče tržne razmere in ustrezajo ciljem, na katerih temelji ta sistem. Taki pregledi zajemajo tudi maržo, ki jo je treba dodati, ko se uporabljajo te obrestne mere.

(b)

Udeleženka lahko predsedniku udeleženk predloži obrazloženo zahtevo za izredni pregled, če meni, da CIRR za eno ali več valut ne odražajo več tekočih tržnih razmer.

(a)

metodologijo za razvrstitev držav glede na njihovo tveganje in metodologijo za oceno tveganja državnih posojilojemalcev, da se pregleda njegova veljavnost glede na izkušnje;

(b)

stopnjo MPR, s katero se zagotovi, da MPR ostajajo točno merilo za kreditno tveganje, ob upoštevanju dejanskih izkušenj institucij, ki zagotavljajo uradne izvozne kredite, kot tudi informacij o oblikovanju cen za kreditno tveganje na zasebnem trgu;

(c)

razlikovanja v MPR, pri katerih se upoštevata različna kakovost izvoznokreditnih produktov in odstotek zagotovljenega kritja, ter

(d)

zbirko izkušenj o uporabi zmanjšanja tveganja države in izboljšavah kreditnega tveganja kupca ter nadaljevanje veljavnosti in ustreznosti njihovega določenega vpliva na MPR.