ISSN 1977-0804
Uradni list
Evropske unije
L 14
Slovenska izdaja
Zakonodaja
Letnik 59
21. januar 2016
|
ISSN 1977-0804 |
||
|
Uradni list Evropske unije |
L 14 |
|
|
|
||
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Letnik 59 |
|
Vsebina |
|
II Nezakonodajni akti |
Stran |
|
|
|
UREDBE |
|
|
|
* |
Uredba Komisije (EU) 2016/60 z dne 19. januarja 2016 o spremembi prilog II in III k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 glede mejnih vrednosti ostankov za klorpirifos v ali na nekaterih proizvodih ( 1 ) |
|
|
|
|
||
|
|
|
||
|
|
|
SKLEPI |
|
|
|
* |
||
|
|
|
SMERNICE |
|
|
|
* |
||
|
|
* |
||
|
|
* |
|
|
|
Popravki |
|
|
|
* |
||
|
|
* |
|
|
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP |
|
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
II Nezakonodajni akti
UREDBE
|
21.1.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 14/1 |
UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/60
z dne 19. januarja 2016
o spremembi prilog II in III k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 glede mejnih vrednosti ostankov za klorpirifos v ali na nekaterih proizvodih
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (1), zlasti člena 14(1)(a) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Mejne vrednosti ostankov (v nadaljnjem besedilu: MRL) za klorpirifos so bile določene v Prilogi II in delu B Priloge III k Uredbi (ES) št. 396/2005. |
|
(2) |
Komisija je v skladu s členom 21 Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (2) zaprosila Evropsko agencijo za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija), naj opravi toksikološki pregled za klorpirifos. Ugotovitev Agencije je bila objavljena 22. aprila 2014 (3). |
|
(3) |
Komisija je v skladu s členom 43 Uredbe (ES) št. 396/2005 zaprosila Agencijo, naj predloži obrazloženo mnenje glede obstoječih MRL za klorpirifos na podlagi novih toksikoloških referenčnih vrednosti. Agencija je obrazloženo mnenje predložila 12. junija 2015 (4). |
|
(4) |
Agencija je ugotovila, da bi obstoječe MRL za mandarine, jabolka, hruške, breskve, namizno grozdje, robide, maline, ribez, kosmulje, kivi, ananase, krompir, paradižnik, papriko, jajčevce, melone, lubenice, glavnato zelje, kitajski kapus, artičoke, por in sladkorno peso lahko vzbujale skrb za varstvo potrošnikov. Agencija je zato priporočila znižanje obstoječih MRL za te proizvode. Navedla je, da uporaba na robidah, ribezu, kosmuljah, kiviju, ananasih, krompirju, melonah, lubenicah, kitajskem kapusu in poru ni več podprta in da je v zvezi z MRL za te proizvode potreben nadaljnji premislek odgovornih za obvladovanje tveganja. MRL za te proizvode bi bilo treba določiti v višini specifične meje določanja. |
|
(5) |
Komisija se je glede potrebe po prilagoditvi nekaterih mej določanja posvetovala z referenčnimi laboratoriji Evropske unije za ostanke pesticidov. Navedeni laboratoriji so ugotovili, da je zaradi tehničnega razvoja za nekatere proizvode treba določiti specifične meje določanja. |
|
(6) |
Iz obrazloženega mnenja Agencije in ob upoštevanju dejavnikov, ki vplivajo na odločitev, je razvidno, da ustrezne spremembe MRL izpolnjujejo zahteve iz člena 14(2) Uredbe (ES) št. 396/2005. |
|
(7) |
Upoštevane so bile pripombe, ki so jih glede novih MRL v okviru posvetovanj v Svetovni trgovinski organizaciji izrazili trgovinski partnerji Unije. |
|
(8) |
Uredbo (ES) št. 396/2005 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
|
(9) |
Državam članicam, tretjim državam in nosilcem živilske dejavnosti bi bilo treba pred začetkom uporabe spremenjenih MRL omogočiti primerno obdobje, da se bodo lahko pripravili na izpolnjevanje novih zahtev, ki bodo nastale ob spremembi MRL. |
|
(10) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Prilogi II in III k Uredbi(ES) št. 396/2005 se spremenita v skladu s Prilogo k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 10. avgusta 2016.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 19. januarja 2016
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 70, 16.3.2005, str. 1.
(2) Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1).
(3) EFSA, 2014. Conclusion on the peer review of the pesticide human health risk assessment of the active substance chlorpyrifos (Sklep o strokovnem pregledu ocene tveganja za zdravje ljudi za pesticide z aktivno snovjo klorpirifos). EFSA Journal 2014;12(4):3640, 34 str. doi: 10.2903/j.efsa.2014.3640.
(4) EFSA, 2015. Reasoned opinion on the refined risk assessment regarding certain maximum residue levels (MRLs) of concern for the active substance chlorpyrifos (Obrazloženo mnenje glede natančnejše ocene tveganja za nekatere zaskrbljujoče mejne vrednosti ostankov (MRL) za aktivno snov klorpirifos). EFSA Journal 2015;13(6):4142, 41 str. doi:10.2903/j.efsa.2015.4142.
PRILOGA
Prilogi II in III k Uredbi (ES) št. 396/2005 se spremenita:
|
1. |
v Prilogi II se stolpec za klorpirifos nadomesti z naslednjim: „Ostanki pesticidov in mejne vrednosti ostankov (mg/kg)
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
2. |
v delu B Priloge III se stolpec za klorpirifos nadomesti z naslednjim: „Ostanki pesticidov in mejne vrednosti ostankov (mg/kg)
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
(*1) Označuje spodnjo mejo analitskega določanja.
(*2) Kombinacija pesticid – številčna oznaka, za katero velja MRL, kot je določena v Prilogi III dela B.
(1) Za popoln seznam proizvodov rastlinskega in živalskega izvora, za katere veljajo MRL, se je treba sklicevati na Prilogo I.
(*3) Označuje spodnjo mejo analitskega določanja.
(2) Za popoln seznam proizvodov rastlinskega in živalskega izvora, za katere veljajo MRL, se je treba sklicevati na Prilogo I.
|
21.1.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 14/18 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/61
z dne 20. januarja 2016
o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1),
ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Izvedbene uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi. |
|
(2) |
Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 20. januarja 2016
Za Komisijo
V imenu predsednika
Jerzy PLEWA
Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja
PRILOGA
Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
|
(EUR/100 kg) |
||
|
Oznaka KN |
Oznaka tretje države (1) |
Standardna uvozna vrednost |
|
0702 00 00 |
IL |
236,2 |
|
MA |
80,9 |
|
|
TN |
113,9 |
|
|
TR |
91,2 |
|
|
ZZ |
130,6 |
|
|
0707 00 05 |
MA |
85,8 |
|
TR |
150,9 |
|
|
ZZ |
118,4 |
|
|
0709 93 10 |
MA |
52,6 |
|
TR |
150,6 |
|
|
ZZ |
101,6 |
|
|
0805 10 20 |
EG |
50,0 |
|
MA |
64,1 |
|
|
TN |
57,9 |
|
|
TR |
65,8 |
|
|
ZZ |
59,5 |
|
|
0805 20 10 |
IL |
163,3 |
|
MA |
82,3 |
|
|
ZZ |
122,8 |
|
|
0805 20 30 , 0805 20 50 , 0805 20 70 , 0805 20 90 |
IL |
103,6 |
|
JM |
147,2 |
|
|
MA |
82,8 |
|
|
TR |
99,2 |
|
|
ZZ |
108,2 |
|
|
0805 50 10 |
TR |
102,3 |
|
ZZ |
102,3 |
|
|
0808 10 80 |
CL |
84,9 |
|
US |
121,1 |
|
|
ZZ |
103,0 |
|
|
0808 30 90 |
CN |
76,1 |
|
ZZ |
76,1 |
|
(1) Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (EU) št. 1106/2012 z dne 27. novembra 2012 o izvajanju Uredbe (ES) št. 471/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o zunanji trgovini z državami nečlanicami v zvezi s posodabljanjem nomenklature držav in ozemelj (UL L 328, 28.11.2012, str. 7). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.
|
21.1.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 14/20 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/62
z dne 20. januarja 2016
o določitvi koeficienta dodelitve, ki se bo uporabil za količine v zahtevkih za uvozna dovoljenja in zahtevkih za uvozne pravice, vloženih od 1. do 7. januarja 2016, v okviru tarifnih kvot, ki so z Uredbo (ES) št. 616/2007 odprte v sektorju za perutnino
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1) ter zlasti člena 188(1) in (3) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Uredba Komisije (ES) št. 616/2007 (2) je odprla letne tarifne kvote za uvoz proizvodov iz sektorja za perutnino s poreklom iz Brazilije, Tajske in drugih tretjih držav. |
|
(2) |
Količine v zahtevkih za uvozna dovoljenja, ki so bili vloženi od 1. do 7. januarja 2016 za podobdobje od 1. aprila do 30. junija 2016, so za nekatere kvote višje od razpoložljivih količin. Zato bi bilo treba z določitvijo koeficienta dodelitve, ki se bo uporabil za zahtevane količine, izračunanega v skladu s členom 7(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1301/2006 (3), določiti, v kakšnem obsegu se lahko izdajo uvozna dovoljenja. |
|
(3) |
Količine v zahtevkih za uvozne pravice, ki so bili vloženi od 1. do 7. januarja 2016 za podobdobje od 1. aprila do 30. junija 2016, so za nekatere kvote višje od razpoložljivih količin. Zato bi bilo treba z določitvijo koeficienta dodelitve, ki se bo uporabil za zahtevane količine, izračunanega v skladu s členom 6(3) Uredbe (ES) št. 1301/2006 v povezavi s členom 7(2) Uredbe (ES) št. 1301/2006, določiti, v kakšnem obsegu se lahko odobrijo uvozne pravice. |
|
(4) |
Da bi zagotovili učinkovitost ukrepa, bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
1. Količine v zahtevkih za uvozna dovoljenja, vloženih v skladu z Uredbo (ES) št. 616/2007 za podobdobje od 1. aprila do 30. junija 2016, se pomnožijo s koeficientom dodelitve iz dela A Priloge k tej uredbi.
2. Količine v zahtevkih za uvozne pravice, vloženih v skladu z Uredbo (ES) št. 616/2007 za podobdobje od 1. aprila do 30. junija 2016, se pomnožijo s koeficientom dodelitve iz dela B Priloge k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 20. januarja 2016
Za Komisijo
V imenu predsednika
Jerzy PLEWA
Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja
(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 671.
(2) Uredba Komisije (ES) št. 616/2007 z dne 4. junija 2007 o odprtju in upravljanju tarifnih kvot Skupnosti v sektorju za perutnino s poreklom iz Brazilije, Tajske in drugih tretjih držav (UL L 142, 5.6.2007, str. 3).
(3) Uredba Komisije (ES) št. 1301/2006 z dne 31. avgusta 2006 o določitvi skupnih pravil za upravljanje uvoznih tarifnih kvot za kmetijske proizvode, ki se upravljajo s sistemom uvoznih dovoljenj (UL L 238, 1.9.2006, str. 13).
PRILOGA
DEL A
|
Št. skupine |
Zaporedna številka |
Koeficient dodelitve – zahtevki, vloženi za podobdobje od 1. aprila do 30. junija 2016 (%) |
|
1 |
09.4211 |
0,325241 |
|
2 |
09.4212 |
0,775495 |
|
4A |
09.4214 |
— |
|
09.4251 |
1,646051 |
|
|
09.4252 |
— |
|
|
6A |
09.4216 |
0,323564 |
|
09.4260 |
0,37908 |
|
|
7 |
09.4217 |
— |
|
8 |
09.4218 |
— |
DEL B
|
Št. skupine |
Zaporedna številka |
Koeficient dodelitve – zahtevki, vloženi za podobdobje od 1. aprila do 30. junija 2016 (%) |
|
5A |
09.4215 |
0,65244 |
|
09.4254 |
— |
|
|
09.4255 |
— |
|
|
09.4256 |
— |
SKLEPI
|
21.1.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 14/23 |
SKLEP SVETA (EU) 2016/63
z dne 15. januarja 2016
o pristopu Hrvaške h Konvenciji, sestavljeni na podlagi člena K.3(2)(c) Pogodbe o Evropski uniji, o boju proti korupciji uradnikov Evropskih skupnosti ali uradnikov držav članic Evropske unije
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji,
ob upoštevanju Pogodbe o pristopu Republike Hrvaške,
ob upoštevanju Akta o pristopu Hrvaške, zlasti člena 3(5) Akta,
ob upoštevanju priporočila Evropske komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Konvencija, pripravljena na podlagi člena K.3(2)(c) Pogodbe o Evropski uniji, o boju proti korupciji uradnikov Evropskih skupnosti ali uradnikov držav članic Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: Konvencija proti korupciji uradnikov) je bila podpisana 26. maja 1997 in je začela veljati 28. septembra 2005. |
|
(2) |
Člen 3(4) Akta o pristopu Hrvaške (v nadaljnjem besedilu: Akt o pristopu) določa, da Hrvaška pristopi h konvencijam in protokolom, sklenjenim med državami članicami, naštetim v Prilogi I k Aktu o pristopu, ki med drugim zajema Konvencijo proti korupciji uradnikov. Za Hrvaško začnejo veljati na dan, ki ga določi Svet. |
|
(3) |
V skladu s členom 3(5) Akta o pristopu sprejme Svet vse prilagoditve zadevnih konvencij in protokolov, ki so potrebne zaradi pristopa – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Konvencija proti korupciji uradnikov začne veljati za Hrvaško prvi dan prvega meseca po datumu sprejetja tega sklepa.
Člen 2
Besedilo Konvencije proti korupciji uradnikov, sestavljeno v hrvaškem jeziku (3), je verodostojno pod enakimi pogoji kot druga besedila Konvencije proti korupciji uradnikov.
Člen 3
Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
V Bruslju,15. januarja 2016
Za Svet
Predsednik
J.R.V.A. DIJSSELBLOEM
(1) Mnenje z dne 10. junija 2015 (še ni objavljeno v Uradnem listu).
(2) UL C 195, 25.6.1997, str. 2.
(3) Hrvaška različica Konvencije je bila objavljena v posebni izdaji Uradnega lista (poglavje 19, zvezek 014, str. 120).
SMERNICE
|
21.1.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 14/25 |
SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2016/64
z dne 18. novembra 2015
o spremembi Smernice (EU) 2015/510 o izvajanju okvira denarne politike Eurosistema (Smernica o splošni dokumentaciji) (ECB/2015/34)
SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prve alinee člena 127(2) Pogodbe,
ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti prve alinee člena 3.1, členov 9.2, 12.1, 14.3 in 18.2 in prvega odstavka člena 20 Statuta,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Enotna denarna politika zahteva opredelitev orodij, instrumentov in postopkov, ki jih uporablja Eurosistem, ki ga sestavljajo Evropska centralna banka (ECB) in nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro (v nadaljnjem besedilu: NCB), da bi se ta politika izvajala na enoten način v vseh državah članicah, katerih valuta je euro. |
|
(2) |
Glede na člen 12.1 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB) je ECB pristojna za oblikovanje enotne denarne politike Unije in za izdajanje smernic, potrebnih za njeno pravilno izvajanje. V skladu s členom 14.3 Statuta ESCB so NCB dolžne delovati v skladu s temi smernicami. Zato je ta smernica naslovljena na Eurosistem. NCB bodo pravila, določena v tej smernici, izvajale s pogodbenimi dogovori ali predpisi. Nasprotne stranke bodo morale spoštovati navedena pravila, kot jih bodo NCB izvajale s temi pogodbenimi dogovori ali predpisi. |
|
(3) |
Prva alinea člena 18.1 Statuta ESCB omogoča, da Eurosistem posreduje na finančnih trgih z dokončnimi nakupi in prodajami (promptno in terminsko) ali z začasnimi nakupi in s posojanjem ali zadolževanjem na podlagi terjatev in tržnih instrumentov, izraženih v eurih ali drugih valutah, pa tudi plemenitih kovinah. Druga alinea člena 18.1 omogoča, da Eurosistem sklepa kreditne posle s kreditnimi institucijami in drugimi udeleženci na trgu. |
|
(4) |
Za zaščito Eurosistema pred tveganjem nasprotne stranke druga alinea člena 18.1 Statuta ESCB določa, da mora Eurosistem sklepati kreditne posle s kreditnimi institucijami in drugimi udeleženci na trgu na podlagi ustreznega zavarovanja posojil. |
|
(5) |
Za zaščito Eurosistema pred tveganjem finančne izgube v primeru neplačila nasprotne stranke veljajo za primerno finančno premoženje, mobilizirano kot zavarovanje pri kreditnih poslih Eurosistema, ukrepi za obvladovanje tveganj, določeni v naslovu VI dela 4 Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) (1). |
|
(6) |
Svet ECB je odločil, da spremeni pravila o lastni uporabi kritih obveznic, ki se nanašajo na dodatne odbitke pri vrednotenju. |
|
(7) |
Svet ECB je odločil, da se netržni dolžniški instrumenti, zavarovani s primernimi bančnimi posojili, lahko uporabijo čezmejno v skladu z veljavnimi postopki korespondenčnega centralnobančnega modela (CCBM). |
|
(8) |
Svet ECB je odločil, da se določbe o odbitkih pri vrednotenju predpišejo v pravnem aktu, ki se loči od Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60), saj bo tako mogoče enostavneje izvesti spremembe zadevnega okvira takoj za tem, ko Svet ECB sprejme ustrezne odločitve. |
|
(9) |
Zato je treba Smernico (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) ustrezno spremeniti – |
SPREJEL NASLEDNJO SMERNICO:
Člen 1
Spremembe
Smernica (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) se spremeni:
|
1. |
člen 2(16) se nadomesti z naslednjim:
|
|
2. |
člen 2(49) se nadomesti z naslednjim:
|
|
3. |
člen 128 se nadomesti z naslednjim: „Člen 128 Ukrepi za obvladovanje tveganj 1. Eurosistem uporablja za primerno finančno premoženje naslednje ukrepe za obvladovanje tveganj:
2. Eurosistem lahko uporabi naslednje dodatne ukrepe za obvladovanje tveganj:
(*1) Smernica Evropske centralne banke (EU) 2016/65 z dne 18. novembra 2015 o odbitkih pri vrednotenju, ki se uporabljajo pri izvajanju okvira denarne politike Eurosistema (ECB/2015/35) (UL L 14, 21.1.2016, str. 30).“;" |
|
4. |
člen 148 se nadomesti z naslednjim: „Člen 148 Splošna načela 1. Nasprotne stranke lahko čezmejno uporabijo primerno finančno premoženje v celotnem euroobmočju pri vseh vrstah kreditnih poslov Eurosistema. 2. Nasprotne stranke lahko mobilizirajo primerno finančno premoženje razen vezanih depozitov za čezmejno uporabo v skladu z naslednjim:
3. Tržno finančno premoženje se lahko uporablja prek računa NCB pri SPVP, ki je v drugi državi kot zadevna NCB, če Eurosistem odobri uporabo takega računa. 4. Centralna banka De Nederlandsche Bank lahko uporablja svoj račun pri Euroclear Bank za namene poravnave zavarovalnih transakcij z euroobveznicami, ki so izdane v tej mednarodni centralni depotni družbi. Centralna banka Banc Ceannais na hÉireann/Central Bank of Ireland lahko odpre podoben račun pri Euroclear Bank. Ta račun se lahko uporablja za vse primerno finančno premoženje, ki se vodi pri Euroclear Bank, tj. vključno s primernim finančnim premoženjem, ki se prenese na Euroclear Bank prek primernih povezav. 5. Nasprotne stranke izvršijo prenos primernega finančnega premoženja prek svojih računov za poravnavo vrednostnih papirjev pri SPVP, ki je pozitivno ocenjen na podlagi okvira Eurosistema za uporabniško oceno. 6. Nasprotna stranka, ki nima skrbniškega računa pri NCB ali računa za poravnavo vrednostnih papirjev pri SPVP, ki je pozitivno ocenjen na podlagi okvira Eurosistema za uporabniško oceno, lahko poravna transakcije prek računa za poravnavo vrednostnih papirjev ali skrbniškega računa korespondenčne kreditne institucije.“; |
|
5. |
Priloga XI se nadomesti z naslednjim: „PRILOGA XI OBLIKE VREDNOSTNIH PAPIRJEV Evropska centralna banka (ECB) je 13. junija 2006 objavila kriterije glede novih zbirnih listin za mednarodne vrednostne papirje v obliki zbirnih prinosniških listin, ki bodo primerni kot zavarovanje za kreditne posle Eurosistema od 1. januarja 2007. ECB je 22. oktobra 2008 objavila, da bodo mednarodni dolžniški vrednostni papirji v obliki zbirnih imenskih listin, izdani po 30. septembru 2010, primerni kot zavarovanje za kreditne posle Eurosistema le, kadar se uporabi nova struktura hrambe mednarodnih dolžniških vrednostnih papirjev. Naslednja tabela povzema pravila glede primernosti za različne oblike vrednostnih papirjev po uvedbi kriterijev glede novih zbirnih listin in nove strukture hrambe. Tabela 1 Pravila glede primernosti za različne oblike vrednostnih papirjev
|
Člen 2
Razveljavitev
Členi 129 do 133a Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) in Priloga X k navedeni smernici se razveljavijo.
Člen 3
Začetek učinkovanja in izvedba
1. Ta smernica začne učinkovati na dan, ko so o njej uradno obveščene NCB.
2. NCB sprejmejo ukrepe, ki so potrebni za uskladitev s to smernico, in jih uporabljajo od 25. januarja 2016. O besedilih in sredstvih, ki se nanašajo na te ukrepe, obvestijo ECB najpozneje do 5. januarja 2016.
Člen 4
Naslovniki
Ta smernica je naslovljena na vse centralne banke Eurosistema.
V Frankfurtu na Majni, 18. novembra 2015
Za Svet ECB
Predsednik ECB
Mario DRAGHI
(1) Smernica Evropske centralne banke (EU) 2015/510 z dne 19. decembra 2014 o izvajanju okvira denarne politike Eurosistema (Smernica o splošni dokumentaciji) (ECB/2014/60) (UL L 91, 2.4.2015, str. 3).
(*2) Ali, kjer bi to prišlo v poštev, v pozitivno ocenjeni centralni depotni družbi.“
|
21.1.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 14/30 |
SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2016/65
z dne 18. novembra 2015
o odbitkih pri vrednotenju, ki se uporabljajo pri izvajanju okvira denarne politike Eurosistema (ECB/2015/35)
SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prve alinee člena 127(2) Pogodbe,
ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti prve alinee člena 3.1, členov 9.2, 12.1, 14.3 in 18.2 in prvega odstavka člena 20 Statuta,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
V skladu s členom 18.1 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB) lahko Evropska centralna banka (ECB) in nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro (v nadaljnjem besedilu: NCB), sklepajo kreditne posle s kreditnimi institucijami in drugimi udeleženci na trgu na podlagi ustreznega zavarovanja posojil. Splošni pogoji, po katerih so ECB in NCB pripravljene skleniti kreditne posle, vključno z merili za ugotavljanje primernosti zavarovanja za namene kreditnih poslov Eurosistema, so določeni v Smernici Evropske centralne banke (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) (1). |
|
(2) |
Za zaščito Eurosistema pred tveganjem finančne izgube v primeru neplačila nasprotne stranke veljajo za primerno finančno premoženje, mobilizirano kot zavarovanje pri kreditnih poslih Eurosistema, ukrepi za obvladovanje tveganj, določeni v naslovu VI dela 4 Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60). |
|
(3) |
Za izvajanje sprememb odbitkov pri vrednotenju bi bilo koristno, če bi zadevne določbe vseboval ločen pravni akt. To bi omogočilo določitev parametrov za obvladovanje tveganj v zgoščeni in samostojni obliki ter enostavnejšo izvedbo sprememb zadevnega okvira takoj zatem, ko Svet ECB sprejme ustrezne odločitve – |
SPREJEL NASLEDNJO SMERNICO:
Člen 1
Odbitki pri vrednotenju, ki se uporabljajo za primerno tržno finančno premoženje
1. V skladu z naslovom VI dela 4 Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) se za tržno finančno premoženje uporabljajo odbitki pri vrednotenju, kakor so opredeljeni v členu 2(97) Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60), po stopnjah, določenih v tabeli 2 v Prilogi k tej smernici.
2. Odbitek pri vrednotenju za posamezno finančno premoženje je odvisen od naslednjih dejavnikov:
|
(a) |
kategorije odbitkov, v katero je uvrščeno finančno premoženje, kakor je opredeljeno v členu 2; |
|
(b) |
preostale zapadlosti finančnega premoženja; |
|
(c) |
strukture kupona finančnega premoženja; |
|
(d) |
stopnje kreditne kvalitete, v katero je uvrščeno finančno premoženje. |
Člen 2
Določitev kategorij odbitkov za tržno finančno premoženje
Primerno tržno finančno premoženje se uvrsti v eno od petih kategorij odbitkov na podlagi vrste izdajatelja in/ali vrste finančnega premoženja, kakor je prikazano v tabeli 1 v Prilogi k tej smernici:
|
(a) |
dolžniški instrumenti, ki jih izdajo enote centralne ravni države, dolžniški certifikati ECB in dolžniški certifikati, ki jih izdajo NCB pred datumom uvedbe eura v zadevni državi članici, katere valuta je euro, se uvrstijo v kategorijo odbitkov I; |
|
(b) |
dolžniški instrumenti, ki jih izdajo enote lokalne in regionalne ravni države, subjekti, ki jih Eurosistem razvrsti kot agencije, multilateralne razvojne banke in mednarodne organizacije, ter „jumbo“ krite obveznice se uvrstijo v kategorijo odbitkov II; |
|
(c) |
tradicionalne krite obveznice, druge krite obveznice in dolžniški instrumenti, ki jih izdajo nefinančne družbe, se uvrstijo v kategorijo odbitkov III; |
|
(d) |
nezavarovani dolžniški instrumenti, ki jih izdajo kreditne institucije in finančne družbe razen kreditnih institucij, se uvrstijo v kategorijo odbitkov IV; |
|
(e) |
listinjeni vrednostni papirji se uvrstijo v kategorijo odbitkov V ne glede na razvrstitev izdajatelja. |
Člen 3
Odbitki pri vrednotenju za tržno finančno premoženje
1. Odbitki pri vrednotenju za tržno finančno premoženje, uvrščeno v kategorije odbitkov I do IV, se določijo na podlagi:
|
(a) |
uvrstitve posameznega finančnega premoženja v stopnjo kreditne kvalitete 1, 2 ali 3, kakor je podrobneje določeno v tabeli 2 v Prilogi k tej smernici; |
|
(b) |
preostale zapadlosti finančnega premoženja, kakor je podrobneje določeno v odstavkih 3 in 4; |
|
(c) |
strukture kupona finančnega premoženja, kakor je podrobneje določeno v odstavkih 3 in 4. |
2. Za tržno finančno premoženje, uvrščeno v kategorijo odbitkov V, se uporablja odbitek pri vrednotenju v višini 10 % ne glede na preostalo zapadlost ali strukturo kupona.
3. Pri finančnem premoženju, ki je brezkuponski instrument ali ima fiksne kupone, je ustrezna zapadlost, ki se uporablja za določanje odbitka pri vrednotenju, enaka preostali zapadlosti finančnega premoženja.
4. Pri finančnem premoženju z variabilnimi kuponi je odbitek pri vrednotenju enak odbitku pri vrednotenju, ki se uporablja za tržno finančno premoženje s fiksnim kuponom in preostalo zapadlostjo od nič do enega leta, razen v naslednjih primerih in brez poseganja v odstavek 2.
|
(a) |
Variabilni kuponi, pri katerih je obdobje ponovnega določanja kuponskega izplačila daljše od enega leta, se obravnavajo kot fiksni kuponi, ustrezna zapadlost, ki se uporablja za določanje odbitka pri vrednotenju, pa je enaka preostali zapadlosti finančnega premoženja. |
|
(b) |
Pri variabilnih kuponih, pri katerih je referenčna mera indeks inflacije v euroobmočju, je ustrezna zapadlost, ki se uporablja za določanje odbitka pri vrednotenju, enaka preostali zapadlosti finančnega premoženja. |
|
(c) |
Odbitek pri vrednotenju, ki se uporablja za finančno premoženje z več kot eno vrsto strukture kupona, je odvisen zgolj od strukture kupona, ki velja v preostali življenjski dobi finančnega premoženja, in je enak najvišjemu odbitku, ki se uporablja za tržno finančno premoženje z enako preostalo zapadlostjo in stopnjo kreditne kvalitete. Za ta namen se lahko upošteva katera koli vrsta strukture kupona, ki velja v preostali življenjski dobi finančnega premoženja. |
Člen 4
Dodatni odbitki pri vrednotenju, ki se uporabljajo za posamezne vrste tržnega finančnega premoženja
Za posamezne vrste tržnega finančnega premoženja se poleg odbitkov pri vrednotenju, določenih v členu 3 te smernice, uporabljajo naslednji odbitki pri vrednotenju:
|
(a) |
za listinjene vrednostne papirje, krite obveznice in nezavarovane dolžniške instrumente, ki jih izdajo kreditne institucije, ki so teoretično vrednoteni v skladu s pravili iz člena 134 Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60), se uporablja dodaten odbitek pri vrednotenju v obliki zmanjšanja vrednosti za 5 %; |
|
(b) |
za krite obveznice v lastni uporabi se uporablja dodaten odbitek pri vrednotenju v višini (i) 8 % od vrednosti dolžniških instrumentov, uvrščenih v stopnji kreditne kvalitete 1 in 2, ter (ii) 12 % od vrednosti dolžniških instrumentov, uvrščenih v stopnjo kreditne kvalitete 3; |
|
(c) |
za namene odstavka (b) „lastna uporaba“ pomeni, da nasprotna stranka predloži ali uporabi krite obveznice, ki jih je izdala ali zanje jamči sama nasprotna stranka ali kateri koli drug subjekt, s katerim je ta nasprotna stranka v tesni povezavi, kakor je določeno v skladu s členom 138 Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60); |
|
(d) |
če dodatnega odbitka pri vrednotenju iz odstavka (b) ni mogoče uporabiti v zvezi s sistemom za upravljanje z zavarovanjem NCB, tripartitnim agentom ali platformo TARGET2-Securities za avtokolateralizacijo, se v teh sistemih ali na platformi dodatni odbitek pri vrednotenju uporabi za vrednost celotne izdaje kritih obveznic, ki so lahko v lastni uporabi. |
Člen 5
Odbitki pri vrednotenju, ki se uporabljajo za primerno netržno finančno premoženje
1. Za posamezna bančna posojila s fiksno obrestno mero in bančna posojila, pri katerih je obrestna mera vezana na stopnjo inflacije, se uporabljajo posebni odbitki pri vrednotenju, ki se določijo glede na preostalo zapadlost, stopnjo kreditne kvalitete in metodo vrednotenja, ki jo uporablja NCB, kakor je določeno v tabeli 3 v Prilogi k tej smernici.
2. Za posamezna bančna posojila z variabilno obrestno mero se uporablja odbitek pri vrednotenju, ki se uporablja za bančna posojila s fiksno obrestno mero in preostalo zapadlostjo od nič do enega leta, ki imajo enako stopnjo kreditne kvalitete in za katera velja enaka metoda vrednotenja, ki jo uporablja NCB. Plačilo obresti se obravnava kot plačilo po variabilni obrestni meri, če je vezano na referenčno obrestno mero in obdobje ponovnega določanja obrestne mere za to plačilo ni daljše od enega leta. Plačila obresti, pri katerih je obdobje ponovnega določanja obrestne mere daljše od enega leta, se obravnavajo kot plačila po fiksni obrestni meri, pri čemer je ustrezna zapadlost, ki se uporablja za določanje odbitka, enaka preostali zapadlosti bančnega posojila.
3. Odbitek pri vrednotenju, ki se uporablja za bančno posojilo z več kot eno vrsto plačil obresti, je odvisen samo od plačil obresti v preostali življenjski dobi bančnega posojila. Če se v preostali življenjski dobi bančnega posojila uporablja več kot ena vrsta plačil obresti, se preostala plačila obresti obravnavajo kot plačila po fiksni obrestni meri, pri čemer je ustrezna zapadlost, ki se uporablja za določanje odbitka, enaka preostali zapadlosti bančnega posojila.
4. Za brezkuponska bančna posojila se uporablja enak odbitek pri vrednotenju kot za ustrezna bančna posojila s fiksno obrestno mero.
5. Za netržne hipotekarne dolžniške instrumente se uporablja odbitek pri vrednotenju v višini 39,5 %.
6. Za vezane depozite se ne uporabljajo odbitki pri vrednotenju.
7. V kritnem skladu netržnega dolžniškega instrumenta, zavarovanega s primernimi bančnimi posojili, se za vsako bančno posojilo, ki služi kot zavarovanje, na posamični ravni uporabi odbitek pri vrednotenju v skladu s pravili, določenimi v zgornjih odstavkih 1 do 4. Skupna vrednost v kritni sklad vključenih bančnih posojil, ki služijo kot zavarovanje, mora biti po uporabi odbitkov pri vrednotenju vedno enaka neodplačani vrednosti glavnice netržnega dolžniškega instrumenta, zavarovanega s primernimi bančnimi posojili, ali višja od te vrednosti. Če se skupna vrednost zniža pod prag iz prejšnjega stavka, se netržni dolžniški instrument, zavarovan s primernimi bančnimi posojili, vrednoti po vrednosti nič.
Člen 6
Začetek učinkovanja in izvedba
1. Ta smernica začne učinkovati na dan, ko so o njej uradno obveščene nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro.
2. Nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro, sprejmejo ukrepe, ki so potrebni za uskladitev s to smernico, in jih uporabljajo od 25. januarja 2016. O besedilih in sredstvih, ki se nanašajo na te ukrepe, obvestijo ECB najpozneje do 5. januarja 2016.
Člen 7
Naslovniki
Ta smernica je naslovljena na nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro.
V Frankfurtu na Majni, 18. novembra 2015
Za Svet ECB
Predsednik ECB
Mario DRAGHI
(1) Smernica Evropske centralne banke (EU) 2015/510 z dne 19. decembra 2014 o izvajanju okvira denarne politike Eurosistema (Smernica o splošni dokumentaciji) (ECB/2014/60) (UL L 91, 2.4.2015, str. 3).
PRILOGA
Tabela 1
Kategorije odbitkov za primerno tržno finančno premoženje na podlagi vrste izdajatelja in/ali vrste finančnega premoženja
|
Kategorija I |
Kategorija II |
Kategorija III |
Kategorija IV |
Kategorija V |
|
dolžniški instrumenti, ki jih izdajo enote centralne ravni države dolžniški certifikati ECB dolžniški certifikati, ki jih izdajo NCB pred datumom uvedbe eura v zadevni državi članici |
dolžniški instrumenti, ki jih izdajo enote lokalne in regionalne ravni države dolžniški instrumenti, ki jih izdajo subjekti, ki jih Eurosistem razvrsti kot agencije dolžniški instrumenti, ki jih izdajo multilateralne razvojne banke in mednarodne organizacije „jumbo“ krite obveznice |
tradicionalne krite obveznice in druge krite obveznice dolžniški instrumenti, ki jih izdajo nefinančne družbe |
nezavarovani dolžniški instrumenti, ki jih izdajo kreditne institucije nezavarovani dolžniški instrumenti, ki jih izdajo finančne družbe razen kreditnih institucij |
listinjeni vrednostni papirji |
Tabela 2
Stopnje odbitkov pri vrednotenju, ki se uporabljajo za primerno tržno finančno premoženje
|
|
Kategorije odbitkov |
|||||||||
|
Kreditna kvaliteta |
Preostala zapadlost (leta) (*1) |
Kategorija I |
Kategorija II |
Kategorija III |
Kategorija IV |
Kategorija V |
||||
|
fiksen kupon |
brezkuponski instrument |
fiksen kupon |
brezkuponski instrument |
fiksen kupon |
brezkuponski instrument |
fiksen kupon |
brezkuponski instrument |
|
||
|
Stopnji 1 in 2 |
[0–1) |
0,5 |
0,5 |
1,0 |
1,0 |
1,0 |
1,0 |
6,5 |
6,5 |
10,0 |
|
[1–3) |
1,0 |
2,0 |
1,5 |
2,5 |
2,0 |
3,0 |
8,5 |
9,0 |
||
|
[3–5) |
1,5 |
2,5 |
2,5 |
3,5 |
3,0 |
4,5 |
11,0 |
11,5 |
||
|
[5–7) |
2,0 |
3,0 |
3,5 |
4,5 |
4,5 |
6,0 |
12,5 |
13,5 |
||
|
[7–10) |
3,0 |
4,0 |
4,5 |
6,5 |
6,0 |
8,0 |
14,0 |
15,5 |
||
|
[10, ∞) |
5,0 |
7,0 |
8,0 |
10,5 |
9,0 |
13,0 |
17,0 |
22,5 |
||
|
|
Kategorije odbitkov |
|||||||||
|
Kreditna kvaliteta |
Preostala zapadlost (leta) (*1) |
Kategorija I |
Kategorija II |
Kategorija III |
Kategorija IV |
Kategorija V |
||||
|
fiksen kupon |
brezkuponski instrument |
fiksen kupon |
brezkuponski instrument |
fiksen kupon |
brezkuponski instrument |
fiksen kupon |
brezkuponski instrument |
|
||
|
Stopnja 3 |
[0–1) |
6,0 |
6,0 |
7,0 |
7,0 |
8,0 |
8,0 |
13,0 |
13,0 |
ni primerno |
|
[1–3) |
7,0 |
8,0 |
10,0 |
14,5 |
15,0 |
16,5 |
24,5 |
26,5 |
||
|
[3–5) |
9,0 |
10,0 |
15,5 |
20,5 |
22,5 |
25,0 |
32,5 |
36,5 |
||
|
[5–7) |
10,0 |
11,5 |
16,0 |
22,0 |
26,0 |
30,0 |
36,0 |
40,0 |
||
|
[7–10) |
11,5 |
13,0 |
18,5 |
27,5 |
27,0 |
32,5 |
37,0 |
42,5 |
||
|
[10, ∞) |
13,0 |
16,0 |
22,5 |
33,0 |
27,5 |
35,0 |
37,5 |
44,0 |
||
Tabela 3
Stopnje odbitkov pri vrednotenju, ki se uporabljajo za bančna posojila s plačilom obresti po fiksni obrestni meri
|
|
Metoda vrednotenja |
||
|
Kreditna kvaliteta |
Preostala zapadlost (leta) (*2) |
Plačilo obresti po fiksni obrestni meri in vrednotenje po teoretični ceni, ki jo določi NCB |
Plačilo obresti po fiksni obrestni meri in vrednotenje glede na neodplačano vrednost glavnice posojila, ki jo določi NCB |
|
stopnji 1 in 2 |
[0–1) |
10,0 |
12,0 |
|
[1–3) |
12,0 |
16,0 |
|
|
[3–5) |
14,0 |
21,0 |
|
|
[5–7) |
17,0 |
27,0 |
|
|
[7–10) |
22,0 |
35,0 |
|
|
[10, ∞) |
30,0 |
45,0 |
|
|
|
Metoda vrednotenja |
||
|
Kreditna kvaliteta |
Preostala zapadlost (leta) (*2) |
Plačilo obresti po fiksni obrestni meri in vrednotenje po teoretični ceni, ki jo določi NCB |
Plačilo obresti po fiksni obrestni meri in vrednotenje glede na neodplačano vrednost glavnice posojila, ki jo določi NCB |
|
stopnja 3 |
[0–1) |
17,0 |
19,0 |
|
[1–3) |
29,0 |
34,0 |
|
|
[3–5) |
37,0 |
46,0 |
|
|
[5–7) |
39,0 |
52,0 |
|
|
[7–10) |
40,0 |
58,0 |
|
|
[10, ∞) |
42,0 |
65,0 |
|
(*1) tj. [0–1) pomeni, da je preostala zapadlost manj kot eno leto, [1–3) pomeni, da je preostala zapadlost eno leto ali več in manj kot tri leta, itd.
(*2) tj. [0–1) pomeni, da je preostala zapadlost manj kot eno leto, [1–3) pomeni, da je preostala zapadlost eno leto ali več in manj kot tri leta, itd.
|
21.1.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 14/36 |
SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2016/66
z dne 26. novembra 2015
o spremembi Smernice ECB/2013/24 o zahtevah Evropske centralne banke za statistično poročanje na področju četrtletnih finančnih računov (ECB/2015/40)
SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –
ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti člena 5.1 in 5.2 in členov 12.1 in 14.3 Statuta,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Zaradi sprememb razporeda sej Sveta ECB zdaj ne bo potrebno skrajšanje obdobja za poročanje dodatnih podatkov po Smernici ECB/2013/24 (1) za tri dni, ki naj bi veljalo od prvega prenosa v letu 2017. Za večjo učinkovitost bi bilo treba pooblastilo za sprejetje odločitev o skrajšanju obdobij za poročanje zaradi morebitnih prihodnjih sprememb razporeda prenesti na Izvršilni odbor, ki mora upoštevati stališče Odbora za statistiko. |
|
(2) |
Poleg tega je treba spremeniti zahteve za dodatne podatke, določene v Smernici ECB/2013/24, da bodo vključevale prostovoljno poročanje o posojilih med nefinančnimi družbami, s čimer se bosta izboljšala zajetje in kakovost agregatov euroobmočja. |
|
(3) |
Zato je treba Smernico ECB/2013/24 ustrezno spremeniti – |
SPREJEL NASLEDNJO SMERNICO:
Člen 1
Spremembe
Smernica ECB/2013/24 se spremeni:
|
1. |
v členu 2 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim: „2. Zahteve za ‚dodatne podatke‘ zajemajo transakcije in stanja za obdobje od zadnjega četrtletja leta 2012 do referenčnega četrtletja. Ti dodatni podatki se poročajo na podlagi najboljše ocene. Zahtevani dodatni podatki iz stolpcev ‚H‘, ‚H.1‘ in ‚H.2‘ tabel 1, 2, 4, in 5 v Prilogi I (dodatni podatki, ki se nanašajo na sektor država in njegove podsektorje) ter vrstic 3 in 13 stolpca ‚B‘ tabel 4 in 5 v Prilogi I (dodatni podatki, ki se nanašajo na posojila med nefinančnimi družbami) se poročajo prostovoljno.“; |
|
2. |
v členu 4 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim: „1. ‚Dodatni podatki‘, navedeni v členu 2(2), se poročajo ECB v roku, ki ni daljši od 85 koledarskih dni po koncu referenčnega četrtletja. Izvršilni odbor lahko ta rok po potrebi skrajša na 82 dni, ob upoštevanju stališč Odbora za statistiko. Izvršilni odbor o svoji odločitvi brez nepotrebnega odlašanja obvesti Svet ECB. ECB katero koli spremembo obdobja za poročanje napove najmanj eno leto pred datumom izvedbe.“; |
|
3. |
Priloga I se spremeni v skladu s Prilogo k tej smernici. |
Člen 2
Začetek učinkovanja in izvedba
1. Ta smernica začne učinkovati na dan, ko so o njej uradno obveščene nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro.
2. Centralne banke Eurosistema ravnajo v skladu s to smernico od 1. januarja 2016.
Člen 3
Naslovniki
Ta smernica je naslovljena na vse centralne banke Eurosistema.
V Frankfurtu na Majni, 26. novembra 2015
Za Svet ECB
Predsednik ECB
Mario DRAGHI
(1) Smernica 2014/3/EU Evropske centralne banke z dne 25. julija 2013 o zahtevah Evropske centralne banke za statistično poročanje na področju četrtletnih finančnih računov (ECB/2013/24) (UL L 2, 7.1.2014, str. 34).
PRILOGA
Priloga I k Smernici ECB/2013/24 se spremeni:
|
1. |
Tabela Povzetek zahtev za podatke se nadomesti z naslednjim: „Povzetek zahtev za podatke
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
2. |
Tabeli 4 in 5 se nadomestita z naslednjim: „Tabela 4 Kratkoročna posojila (F.41) (1)
Tabela 5 Dolgoročna posojila (F.42) (5)
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
(1) Zahteve za podatke o stanjih, transakcijah in drugih spremembah obsega so enake.
(2) Denarne finančne institucije (MFI; S.121 + S.122 + S.123). V skladu z ESR 2010 (odstavek 5.118) je treba kratkoročna posojila, odobrena institucijam, ki sprejemajo vloge (S.121 + S.122), razvrstiti kot vloge (F.22 ali F.29).
(3) Skladi denarnega trga (SDT; S.123).
(4) Nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (NPISG; S.15).
(5) Zahteve za podatke o stanjih, transakcijah in drugih spremembah obsega so enake.
(6) Denarne finančne institucije (MFI; S.121 + S.122 + S.123).
(7) Skladi denarnega trga (SDT; S.123).
(8) Nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (NPISG; S.15).“.
Popravki
|
21.1.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 14/43 |
Popravek Uredbe (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji
Manjkajoče besedilo na strani 84 se glasi:
„POGLAVJE 3
TRANSAKCIJE S PROIZVODI IN NEPROIZVEDENIMI SREDSTVI
TRANSAKCIJE S PROIZVODI NA SPLOŠNO
3.01 Opredelitev: proizvodi so vse blago in storitve, ki so ustvarjeni znotraj meja proizvodnje. Proizvodnja je opredeljena v odstavku 3.07.
3.02 Glavne kategorije transakcij s proizvodi ESR so:
|
Kategorije transakcij |
Šifra |
|
Proizvodnja |
P.1 |
|
Vmesna potrošnja |
P.2 |
|
Izdatki za končno potrošnjo |
P.3 |
|
Dejanska končna potrošnja |
P.4 |
|
Bruto investicije |
P.5 |
|
Izvoz blaga in storitev |
P.6 |
|
Uvoz blaga in storitev |
P.7 |
3.03 Transakcije s proizvodi so prikazane, kot sledi:
|
(a) |
v računu blaga in storitev sta proizvodnja in uvoz prikazana kot vira, druge transakcije s proizvodi pa kot porabe; |
|
(b) |
v računu proizvodnje je proizvodnja prikazana kot vir, vmesna potrošnja pa kot poraba; bruto dodana vrednost je izravnalna postavka teh dveh transakcij s proizvodi; |
|
(c) |
v računu porabe razpoložljivega dohodka so izdatki za končno potrošnjo prikazani kot poraba; |
|
(d) |
v računu porabe prilagojenega razpoložljivega dohodka je dejanska končna potrošnja prikazana kot poraba; |
|
(e) |
v računu kapitala so bruto investicije prikazane kot poraba (sprememba nefinančnih sredstev); |
|
(f) |
v zunanjem računu blaga in storitev je uvoz blaga in storitev prikazan kot vir, izvoz blaga in storitev pa kot poraba. |
Številne pomembne izravnalne postavke v računih, kot so dodana vrednost, bruto domači proizvod, nacionalni dohodek in razpoložljivi dohodek, so opredeljene v smislu transakcij s proizvodi. Opredelitev transakcij s proizvodi opredeljuje navedene izravnalne postavke.
3.04 V tabeli ponudbe (glej odstavek 1.136) sta proizvodnja in uvoz prikazana kot ponudbi. V tabeli porabe so vmesna potrošnja, bruto investicije, izdatki za končno potrošnjo in izvoz prikazani kot porabe. V simetrični input-output tabeli sta proizvodnja in uvoz prikazana kot ponudbi, druge transakcije s proizvodi pa kot porabe.
3.05 Ponudba proizvodov se vrednoti v osnovnih cenah (glej odstavek 3.44). Poraba proizvodov se vrednoti v kupčevih cenah (glej odstavek 3.06). Za nekatere vrste ponudb in porab, npr. za uvoz in izvoz blaga, se uporabljajo posebna načela vrednotenja.
3.06 Opredelitev:
kupčeva cena je tista cena, ki jo kupec plača za proizvode. Kupčeva cena vključuje:
|
(a) |
davke minus subvencije na proizvode (vendar brez odbitnih davkov, kot je DDV na proizvode); |
|
(b) |
transportne stroške, ki jih kupec posebej plača za dobavo proizvoda ob želenem času in na želeno mesto;“. |
|
21.1.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 14/44 |
Popravek Prve Direktive Sveta 73/239/EGS z dne 24. junija 1973 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti neposrednega zavarovanja razen življenjskega zavarovanja
( Uradni list Evropskih skupnosti L 228 z dne 16. avgusta 1973 )
(Slovenska posebna izdaja, poglavje 6, zvezek 1, str. 14)
Naslov na strani z vsebino in naslov na strani 14:
besedilo:
„Prva Direktiva Sveta z dne 24. junija 1973 […]“
se glasi:
„Prva Direktiva Sveta z dne 24. julija 1973 […]“.