14.1.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 9/1

(1)

Kraljevina Švedska je 2. avgusta 2013 Evropski agenciji za kemikalije (v nadaljnjem besedilu: agencija) predložila dokumentacijo v skladu s členom 69(4) Uredbe (ES) št. 1907/2006 (v nadaljnjem besedilu: dokumentacija iz Priloge XV), s čimer je sprožila postopek za določitev omejitev, kot je opisan v členih 69 do 73 navedene uredbe. Sprva je dokumentacija iz Priloge XV kazala na to, da izpostavljenost nonilfenolu (NP) in nonilfenol etoksilatom (NPE) predstavlja tveganje za okolje, zlasti za vodne vrste, ki živijo v površinski vodi. Za omejitev takšnega tveganja je bil v dokumentaciji podan predlog za prepoved dajanja v promet tekstilnih izdelkov, ki se lahko perejo v vodi in vsebujejo NP ali NPE v koncentracijah, ki so enake ali večje kot 100 mg/kg (0,01 mas. %). Dokumentacija iz Priloge XV je kazala, da so potrebni ukrepi na ravni Unije.

(2)

Med javnim posvetovanjem o dokumentaciji iz Priloge XV je Švedska priporočila, naj se NP odstrani iz območja uporabe predlagane omejitve, ker se pri obdelavi tekstilnih izdelkov ne uporablja namerno. Odbor za oceno tveganja (RAC) in Odbor za socialno-ekonomsko analizo (SEAC) agencije sta po oceni sprejela mnenje, da je izvzetje NP z vidika učinkovitosti, praktičnosti in možnosti nadzora upravičeno. Zato bi morala predlagana omejitev zajemati samo NPE.

(3)

V dokumentaciji iz Priloge XV so NPE opredeljeni kot razvejani in linearni etoksilati nonilfenola, ki zajemajo snovi, določene s številko CAS ali ES, ter snovi UVCB, polimere in homologe. Snovi iz te skupine imajo molekulsko formulo (C2H4O)nC15H24O.

(4)

Številne raziskave trga, navedene v dokumentaciji iz Priloge XV, so potrdile prisotnost NPE v tekstilnih izdelkih v različnih koncentracijah. Dajanje v promet in uporaba NPE kot snovi ali v zmeseh za namene tekstilne in usnjarske predelave so že omejene z vnosom 46 v Prilogi XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006. Kljub temu sproščanje NPE v vodno okolje pod razumno predvidljivimi pogoji uporabe pri pranju tekstilnih izdelkov v vodi povzroča tveganje za vodne vrste.

(5)

Zaradi skladnosti z Uredbo (EU) št. 1007/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (2) bi morala predlagana omejitev za tekstilne izdelke zajemati izdelke, ki vsaj v 80 mas. % sestojijo iz tekstilnih vlaken, in druge izdelke, ki vsebujejo sestavni del, ki sestoji iz vsaj 80 mas. % tekstilnih vlaken. Poleg tega je zaradi jasnosti primerno navesti, da tekstilni izdelki vključujejo nedokončane izdelke, polizdelke in končne izdelke, vključno s proizvodi, kot so oblačila (npr. za ljudi, igrače in živali), modni dodatki, tekstilni izdelki za notranjo opremo, vlakna, preja, tkanine in pletenine.

(6)

RAC je 3. junija 2014 soglasno sprejel mnenje o omejitvi, predlagani v dokumentaciji iz Priloge XV, v katerem je potrdil, da obstaja tveganje zaradi izpostavljenosti razgradnim produktom NPE. Poleg tega je po mnenju RAC tako z vidika učinkovitosti kot tudi praktičnosti omejitev najprimernejši ukrep na ravni Unije za obravnavanje tveganj, ki jih povzroča NPE v tekstilnih izdelkih.

(7)

SEAC je 9. septembra 2014 soglasno sprejel mnenje o omejitvi, predlagani v dokumentaciji iz Priloge XV, v katerem navaja, da je predlagana omejitev NPE z vidika razmerja med socialno-ekonomskimi koristmi in socialno-ekonomskimi stroški najprimernejši ukrep na ravni Unije za obravnavanje ugotovljenih tveganj.

(8)

V skladu z dokumentacijo iz Priloge XV ter ugotovitvami RAC in SEAC je mejna vrednost 0,01 mas. % najnižja koncentracija, ki ustreza namerni obdelavi tekstilij z NPE. Pripombe, prejete v okviru javnega posvetovanja, so potrdile, da bi mejna vrednost, manjša od 0,01 mas. %, povzročila precejšnje težave pri izvrševanju, ker do kontaminacije tekstilij v tako nizkih koncentracijah lahko pride zaradi nenamerne izpostavljenosti med proizvodnim procesom. Poleg tega bi petkratno znižanje mejne vrednosti 0,01 % (na 0,002 mas. %) emisije zmanjšalo le za približno 1,25-krat, s čimer bi se v primerjavi z mejno vrednostjo, določeno na 0,01 mas. %, koncentracije v površinski vodi zmanjšale le za dodatnih 5 %.

(9)

Opravljeno je bilo posvetovanje s Forumom za izmenjavo informacij o izvrševanju in njegova priporočila so bila upoštevana.

(10)

Agencija je Komisiji 1. oktobra 2014 predložila mnenji RAC in SEAC, na podlagi katerih je Komisija sklenila, da prisotnost NPE v tekstilnih izdelkih predstavlja nesprejemljivo tveganje za okolje, ki ga je treba obravnavati na ravni Unije. Upoštevan je bil socialno-ekonomski učinek te omejitve, vključno z razpoložljivostjo drugih možnosti.

(11)

Domneva se, da so rabljene tekstilije pred kakršno koli dobavo ali dajanjem na voljo tretjim osebam večkrat oprane ter zato NPE ne vsebujejo ali pa jih vsebujejo v zanemarljivih količinah. Dajanje rabljenih tekstilnih izdelkov v promet bi zato moralo biti izvzeto iz te omejitve. Podobno se tudi za reciklirane tekstilije lahko domneva, da vsebujejo le zanemarljivo količino NPE ali pa jih ne vsebujejo, zato se omejitev za nove tekstilne izdelke, proizvedene z uporabo izključno recikliranih tekstilij brez uporabe NPE, ne bi smela uporabljati.

(12)

Deležnikom bi bilo treba dati dovolj časa, da sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotavljanje skladnosti, zlasti za zagotavljanje ustreznega obveščanja vzdolž kompleksne svetovne dobavne verige. Nova omejitev bi se zato morala začeti uporabljati šele na poznejši datum.

(13)

Uredbo (ES) št. 1907/2006 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(14)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega v skladu s členom 133 Uredbe (ES) št. 1907/2006 –

14.1.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 9/4

(1)

Uredba (ES) št. 999/2001 določa predpise za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje transmisivnih spongiformnih encefalopatij pri živalih. Uporablja se za proizvodnjo in dajanje na trg živih živali in proizvodov živalskega izvora ter v nekaterih posebnih primerih za njihov izvoz.

(2)

V skladu s členom 6(4) Uredbe (ES) št. 999/2001 in poglavjem B Priloge III k navedeni uredbi države članice vsako leto predložijo Komisiji informacije o spremljanju transmisivnih spongiformnih encefalopatij na svojih ozemljih, Komisija pa predstavi povzetek teh informacij Stalnemu odboru za rastline, živali, hrano in krmo.

(3)

Po dogovoru med Evropsko komisijo in Evropsko agencijo za varnost hrane se priprava in objava letnega zbirnega poročila Unije o spremljanju in testiranju prežvekovalcev na prisotnost transmisivne spongiformne encefalopatije prenese s Komisije na Evropsko agencijo za varnost hrane. Poglavje B Priloge III k Uredbi (ES) št. 999/2001 bi bilo zato treba spremeniti, da bo odražalo te nove spremembe.

(4)

Priloga IV k Uredbi (ES) št. 999/2001 prepoveduje krmljenje nekaterih rejnih živali s predelanimi živalskimi beljakovinami, zlasti tistimi, ki so pridobljene iz neprežvekovalcev.

(5)

Poleg tega se v skladu s točko (b)(ii) poglavja II Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001 ribja moka in krmna mešanica, ki vsebuje ribjo moko, lahko uporabi za krmljenje rejnih neprežvekovalcev, vključno z živalmi iz ribogojstva.

(6)

Točka 3 oddelka A poglavja III Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001 določa, da se predelane živalske beljakovine v razsutem stanju, pridobljene iz neprežvekovalcev, in krmna mešanica v razsutem stanju, ki vsebuje te beljakovine, prevažajo v vozilih in zabojnikih, ki se ne uporabljajo za prevoz krme za rejne neprežvekovalce, ki niso živali iz ribogojstva. Ker je uporaba ribje moke in krmne mešanice, ki vsebuje ribjo moko, dovoljena za vse rejne neprežvekovalce, se ta določba ne bi smela uporabljati za ribjo moko ali krmno mešanico, ki vsebuje ribjo moko. Točko 3 oddelka A poglavja III Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001 bi bilo zato treba spremeniti, da se izključi ribja moka.

(7)

Oddelek E poglavja V Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001 določa, da se izvoz predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz neprežvekovalcev, in proizvodov, ki vsebujejo te beljakovine, odobri samo, če so namenjeni za uporabo, ki ni prepovedana z navedeno uredbo in če obstaja pisni dogovor, sklenjen pred izvozom, med pristojnim organom države članice izvoznice ali Komisijo in pristojnim organom tretje države uvoznice, ki vključuje zavezo tretje države uvoznice, da bo upoštevala predvideno uporabo in ne bo ponovno izvozila predelanih živalskih beljakovin ali proizvodov, ki vsebujejo te beljakovine, za uporabo, ki je prepovedana z Uredbo (ES) št. 999/2001.

(8)

Ta zahteva je bila prvotno namenjena nadzoru širjenja bovine spongiformne encefalopatije (BSE) v času epidemije BSE v Uniji in ko je bila evropska celina glavni del sveta, ki jo je prizadela epidemija. Vendar so se razmere v zvezi z BSE v Uniji od takrat bistveno izboljšale. Leta 2013 je bilo prijavljenih 7 primerov BSE v Uniji, leta 2014 pa je bilo prijavljenih 11 primerov v primerjavi z 2 166 prijavljenimi primeri leta 2001 in 2 124 prijavljenimi primeri leta 2002. To izboljšanje razmer v zvezi z BSE v Uniji se odraža v dejstvu, da je zdaj dvajset držav članic Unije priznanih kot držav s statusom zanemarljivega tveganja za BSE v skladu z Odločbo Komisije 2007/453/ES (2), kakor je bila spremenjena.

(9)

Zahtevo iz oddelka E poglavja V Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001, ki določa obveznost, da se sklene pisni sporazum z namembno tretjo državo kot predpogoj za izvoz predelanih živalskih beljakovin neprežvekovalcev in proizvodov, ki vsebujejo te beljakovine, ter prepoved uporabe teh proizvodov v tretjih državah za krmljenje rejnih živali, razen živali iz ribogojstva, bi bilo zato treba črtati.

(10)

Oddelek D poglavja IV Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001 določa pogoje za proizvodnjo in uporabo predelanih živalskih beljakovin neprežvekovalcev, namenjenih za krmljenje živali iz ribogojstva, in krmne mešanice, ki vsebuje te beljakovine, ki zahtevajo popolno ločevanje tkiv prežvekovalcev in neprežvekovalcev na vsaki stopnji proizvodne verige, ter zahtevajo redno vzorčenje in analizo, da se zagotovi odsotnost navzkrižne kontaminacije. Navedene pogoje bi bilo treba zahtevati tudi za predelane živalske beljakovine iz neprežvekovalcev in krmno mešanico, ki vsebuje te beljakovine, namenjene za izvoz, da se zagotovi enaka raven varnosti predelanih živalskih beljakovin za izvoz in krmne mešanice, ki vsebuje te beljakovine, s tistimi, ki se uporabljajo na ozemlju Unije.

(11)

Ker se hrana za hišne živali in ribja moka proizvajata v predelovalnih obratih, ki so namenjeni izključno za proizvodnjo proizvodov, pridobljenih iz vodnih živali, razen morskih sesalcev, oziroma za proizvodnjo hrane za hišne živali, se zahteva, da se izvoz dovoli samo iz obratov, ki izpolnjujejo zahteve iz oddelka D poglavja IV Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001, ne bi smela uporabljati za hrano za hišne živali ali za ribjo moko.

(12)

Oddelek E poglavja V Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(13)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

14.1.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 9/8

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

14.1.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 9/10

(1)

Z Uredbo Komisije (ES) št. 969/2006 (2) je bila odprta letna tarifna kvota za uvoz 277 988 ton koruze (zaporedna številka 09.4131).

(2)

Člen 2(1) Uredbe (ES) št. 969/2006 določa količino 138 994 ton za podobdobje št. 1 za obdobje od 1. januarja do 30. junija 2016.

(3)

Količine v zahtevkih za uvozna dovoljenja, vloženih od 4. januarja 2016 do 8. januarja 2016 do 13. ure po bruseljskem času presegajo razpoložljive količine. Zato bi bilo treba v skladu s členom 7(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1301/2006 (3) z določitvijo koeficienta dodelitve, ki se bo uporabil za zahtevane količine, določiti, v kakšnem obsegu se lahko izdajo uvozna dovoljenja.

(4)

Prav tako je treba zaustaviti izdajo uvoznih dovoljenj na podlagi Uredbe (ES) št. 969/2006 za tekoče kvotno podobdobje.

(5)

Da bi zagotovili učinkovitost ukrepa, bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

14.1.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 9/12

(1)

Izvedbena uredba Komisije (2) (EU) 2015/2081 je odprla tarifne kvote za uvoz nekaterih žit s poreklom iz Ukrajine.

(2)

Člen 1(1) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2081 določa za obdobje od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016 količino kvote z zaporedno številko 09.4308 na 400 000 ton.

(3)

Količine v zahtevkih za izdajo uvoznih dovoljenj, vloženih od 4. januarja 2016 do 8. januarja 2016 do 13. ure po bruseljskem času za kvoto z zaporedno številko 09.4308, presegajo razpoložljive količine. Zato bi bilo treba v skladu s členom 7(2) Uredbe Komisije (3) (ES) št. 1301/2006 z določitvijo koeficienta dodelitve, ki se bo uporabil za zahtevane količine za zadevno kvoto, določiti, v kolikšnem obsegu se lahko izdajo uvozna dovoljenja.

(4)

Prav tako je treba za tekoče kvotno obdobje zaustaviti izdajo uvoznih dovoljenj za tarifno kvoto z zaporedno številko 09.4308 iz Izvedbene uredbe (EU) 2015/2081.

(5)

Da bi zagotovili učinkovitost ukrepa, bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

14.1.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 9/14