ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 6

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 59
9. januar 2016


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

 

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/19 z dne 8. januarja 2016 o določitvi koeficienta dodelitve, ki se bo uporabil za količine v zahtevkih za uvozna dovoljenja, vloženih od 4. januarja 2016 do 5. januarja 2016 v okviru tarifne kvote, ki je z Uredbo (ES) št. 1918/2006 odprta za olivno olje s poreklom iz Tunizije

1

 

 

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/20 z dne 8. januarja 2016 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

3

 

 

SKLEPI

 

*

Sklep Evropske centralne banke (EU) 2016/21 z dne 23. decembra 2015 o spremembi Sklepa ECB/2008/17 o določitvi okvira za skupno naročanje Eurosistema (ECB/2015/51)

5

 

 

PRIPOROČILA

 

*

Priporočilo Komisije (EU) 2016/22 z dne 7. januarja 2016 o preprečevanju in zmanjševanju kontaminacije žganja iz koščičastega sadja in žganja iz tropin koščičastega sadja z etilkarbamatom ter o razveljavitvi Priporočila 2010/133/EU ( 1 )

8

 

 

Popravki

 

*

Popravek Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Kolumbijo o odpravi vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje ( UL L 333, 19.12.2015 )

13

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

UREDBE

9.1.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 6/1


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/19

z dne 8. januarja 2016

o določitvi koeficienta dodelitve, ki se bo uporabil za količine v zahtevkih za uvozna dovoljenja, vloženih od 4. januarja 2016 do 5. januarja 2016 v okviru tarifne kvote, ki je z Uredbo (ES) št. 1918/2006 odprta za olivno olje s poreklom iz Tunizije

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1) ter zlasti člena 188(1) in (3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z Uredbo Komisije (ES) št. 1918/2006 (2) je bila odprta letna tarifna kvota za uvoz deviškega olivnega olja iz oznak KN 1509 10 10 in KN 1509 10 90, ki je v celoti pridobljeno v Tuniziji in pripeljano neposredno iz te države v Unijo.

(2)

Člen 2(1) Uredbe (ES) št. 1918/2006 določa količino kvote z zaporedno številko 09.4032 na 56 700 ton za leto 2016.

(3)

Količine v zahtevkih za uvozna dovoljenja, vloženih od 4. januarja 2016 do 5. januarja 2016, so večje od razpoložljivih količin. Zato bi bilo z določitvijo koeficienta dodelitve, ki se bo uporabil za zahtevane količine in se izračuna v skladu s členom 7(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1301/2006 (3), treba določiti, v kakšnem obsegu se lahko izdajo uvozna dovoljenja.

(4)

Prav tako bi bilo treba ustaviti izdajo uvoznih dovoljenj za tarifno kvoto z zaporedno številko 09.4032 iz Uredbe (ES) št. 1918/2006 za tekoče kvotno obdobje.

(5)

Da bi zagotovili učinkovitost ukrepa, bi ta uredba morala začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Za količine v zahtevkih za uvozna dovoljenja v okviru kvote z zaporedno številko 09.4032 iz člena 2(1) Uredbe (ES) št. 1918/2006, vloženih od 4. januarja 2016 do 5. januarja 2016, se uporabi koeficient dodelitve 74,495088 %.

2.   Vlaganje novih zahtevkov za uvozna dovoljenja v okviru kvote z zaporedno številko 09.4032 iz člena 2(1) Uredbe (ES) št. 1918/2006 se za tekoče kvotno obdobje ustavi od 11. januarja 2016.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 8. januarja 2016

Za Komisijo

V imenu predsednika

Jerzy PLEWA

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2)  Uredba Komisije (ES) št. 1918/2006 z dne 20. decembra 2006 o odprtju in zagotavljanju upravljanja tarifnih kvot za olivno olje, s poreklom iz Tunizije (UL L 365, 21.12.2006, str. 84).

(3)  Uredba Komisije ((ES) št. 1301/2006 z dne 31. avgusta 2006 o določitvi skupnih pravil za upravljanje uvoznih tarifnih kvot za kmetijske proizvode, ki se upravljajo s sistemom uvoznih dovoljenj (UL L 238, 1.9.2006, str. 13).


9.1.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 6/3


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/20

z dne 8. januarja 2016

o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1),

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Izvedbene uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 8. januarja 2016

Za Komisijo

V imenu predsednika

Jerzy PLEWA

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2)  UL L 157, 15.6.2011, str. 1.


PRILOGA

Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Oznaka KN

Oznaka tretje države (1)

Standardna uvozna vrednost

0702 00 00

EG

139,2

IL

236,2

MA

81,9

TR

120,9

ZZ

144,6

0707 00 05

MA

89,3

TR

154,2

ZZ

121,8

0709 93 10

MA

63,7

TR

143,3

ZZ

103,5

0805 10 20

EG

45,6

MA

59,5

TR

75,8

ZZ

60,3

0805 20 10

IL

167,2

MA

75,5

ZZ

121,4

0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90

IL

145,2

JM

147,1

MA

86,7

TR

80,0

ZZ

114,8

0805 50 10

EG

98,7

MA

94,2

TR

90,6

ZZ

94,5

0808 10 80

CL

81,3

US

105,7

ZZ

93,5

0808 30 90

CN

78,7

TR

137,9

ZZ

108,3


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (EU) št. 1106/2012 z dne 27. novembra 2012 o izvajanju Uredbe (ES) št. 471/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o zunanji trgovini z državami nečlanicami v zvezi s posodabljanjem nomenklature držav in ozemelj (UL L 328, 28.11.2012, str. 7). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.


SKLEPI

9.1.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 6/5


SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2016/21

z dne 23. decembra 2015

o spremembi Sklepa ECB/2008/17 o določitvi okvira za skupno naročanje Eurosistema (ECB/2015/51)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 127 in 128 Pogodbe,

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti člena 12.1 v povezavi s členom 3.1 in členi 5, 16 in 24 Statuta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet ECB je 10. julija 2014 odločil, da mandat Urada Eurosistema za usklajevanje naročil (Eurosystem Procurement Coordination Office – urad EPCO) podaljša do 31. decembra 2019. Svet ECB je 7. januarja 2015 imenoval centralno banko Banque centrale du Luxembourg za gostiteljico urada EPCO za navedeno obdobje.

(2)

Poleg nacionalnih centralnih bank imajo lahko interes za sodelovanje pri dejavnostih urada EPCO in v njegovih skupnih razpisnih postopkih tudi nacionalni organi držav članic, institucije in organi Unije ali mednarodne organizacije. Tako sodelovanje bi moralo potekati pod pogoji, ki jih določi Svet ECB. Ti pogoji bi morali biti podobni pogojem, ki se uporabljajo za centralne banke.

(3)

Svet ECB je 13. novembra 2014 sprejel smernico o naročanju eurobankovcev (1). Poleg tega je bila zakonodaja Unije o naročanju spremenjena z Direktivo 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta (2), ki spodbuja skupno naročanje blaga in storitev ter uporabo nekaterih centraliziranih nabavnih tehnik. Svet ECB si prizadeva za koristi posodobljene zakonodaje s spodbujanjem sodelovanja pri skupnem naročanju.

(4)

Prepoznavanje in ocenjevanje potencialnih primerov za skupno naročanje imata prednost na seznamu nalog urada EPCO, za odstop od skupnih naročil pa veljajo vnaprej določeni roki.

(5)

Svet ECB je 7. januarja 2015 zaradi poenostavitve proračunskih postopkov urada EPCO in podpore dodatnim prizadevanjem v okviru vodenja skupnih naročil odobril uporabo finančnega okvira, s katerim se zajame večletni proračun. Svet ECB je z namenom večje prilagodljivosti spremenil tudi načrtovanje naročanja, in sicer tako, da bo urad EPCO pripravil tekoči načrt naročil, ki ga Svet ECB vsako leto odobri.

(6)

Uspešnost in učinkovitost urada EPCO bi bilo treba ovrednotiti pred koncem njegovega mandata.

(7)

Zato je treba Sklep ECB/2008/17 (3) ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Spremembe Sklepa ECB/2008/17

Sklep ECB/2008/17 se spremeni:

1.

v členu 2 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.   Ta sklep ne posega v Smernico (EU) 2015/280 Evropske centralne banke z dne 13. novembra 2014 o vzpostavitvi sistema Eurosistema za proizvodnjo in naročanje eurobankovcev (4).

(4)  Smernica Evropske centralne banke (EU) 2015/280 z dne 13. novembra 2014 o vzpostavitvi sistema Eurosistema za proizvodnjo in naročanje eurobankovcev (ECB/2014/44) UL L 47, 20.2.2015, str. 29.“;"

2.

v členu 3 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Urad EPCO opravlja vse naslednje osnovne naloge:

(a)

prepoznava potencialne primere za skupno naročanje s področja tega sklepa ali zunaj njega na podlagi potreb za naročanje, ki jih centralne banke naslovijo na urad EPCO;

(b)

pripravlja in po potrebi posodablja letne načrte naročil za skupne razpisne postopke na podlagi ocene iz točke (a);

(c)

v sodelovanju s centralnimi bankami, ki sodelujejo v skupnem razpisnem postopku, pripravlja skupne zahteve;

(d)

nudi podporo centralnim bankam v skupnih razpisnih postopkih;

(e)

nudi podporo centralnim bankam pri naročilih, ki se nanašajo na skupne projekte Evropskega sistema centralnih bank, če ga za to zaprosi(-jo) centralna(-e) banka(-e), ki vodi(-jo) projekt;

urad EPCO lahko poleg zgoraj navedenih nalog opravlja tudi druge naloge, predvsem za lažje uveljavljanje dobre prakse naročanja v Eurosistemu in za razvoj infrastrukture (npr. strokovno znanje, funkcionalna orodja, informacijski sistemi, postopki), ki je potrebna za skupno naročanje.“;

3.

v členu 3 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4.   Centralne banke financirajo proračun urada EPCO v skladu s pravili, ki jih sprejme Svet ECB, pri čemer ta proračun lahko temelji na finančnem okviru, ki zajema več let, ali na predlogu letnega proračuna in lahko vključuje spodbude za vodenje projektov skupnih naročil.“;

4.

v členu 3 se odstavek 7 nadomesti z naslednjim:

„7.   Usmerjevalni odbor urada EPCO ovrednoti uspešnost in učinkovitost dejavnosti urada EPCO pravočasno pred koncem njegovega mandata. Na podlagi tega ovrednotenja Svet ECB odloči, ali je treba opraviti postopek za izbiro nove centralne banke gostiteljice.“;

5.

v členu 4 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Po tem, ko urad EPCO prepozna potencialni primer za skupno naročilo, povabi centralne banke k sodelovanju v skupnem razpisnem postopku. Centralne banke pravočasno obvestijo urad EPCO o tem, ali nameravajo sodelovati v skupnem razpisnem postopku, in če je tako, sporočijo uradu EPCO svoje poslovne zahteve. Kadar se ne zahteva objava obvestila o naročilu, lahko centralna banka odstopi od sodelovanja pri skupnem naročilu, dokler se formalno ne zaveže k sodelovanju. Kadar se zahteva objava obvestila o naročilu, lahko centralna banka odstopi od sodelovanja kadar koli pred objavo obvestila o naročilu.“;

6.

v členu 4 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.   Urad EPCO vsako leto predloži Svetu ECB v potrditev posodobljen načrt naročil za skupne razpisne postopke, vključno z imeni vodilnih centralnih bank. Svet ECB odloči o načrtu naročil in njegovem izvajanju po posvetovanju z Usmerjevalnim odborom urada EPCO.“;

7.

člen 5 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 5

Sodelovanje drugih institucij

Svet ECB lahko povabi nacionalne centralne banke držav članic, ki še niso sprejele eura, k sodelovanju pri dejavnostih urada EPCO in v skupnih razpisnih postopkih pod enakimi pogoji, kot se uporabljajo za centralne banke Eurosistema. Poleg tega lahko Svet ECB k sodelovanju pri dejavnostih urada EPCO in v skupnih razpisnih postopkih povabi nacionalne organe držav članic, institucije in organe Unije ali mednarodne organizacije, pod pogoji, ki jih določi v vabilu. Vsako tako vabilo je omejeno na skupno naročanje blaga in storitev za izpolnjevanje skupnih potreb centralnih bank in povabljenih subjektov, pogoji pa morajo biti podobni tistim, ki se uporabljajo za centralne banke Eurosistema.“

Člen 2

Končne določbe

Ta sklep začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Frankfurtu na Majni, 23. decembra 2015

Predsednik ECB

Mario DRAGHI


(1)  Smernica Evropske centralne banke (EU) 2015/280 z dne 13. novembra 2014 o vzpostavitvi sistema Eurosistema za proizvodnjo in naročanje eurobankovcev (ECB/2014/44) (UL L 47, 20.2.2015, str. 29).

(2)  Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).

(3)  Sklep ECB/2008/17 z dne 17. novembra 2008 o določitvi okvira za skupno naročanje Eurosistema (UL L 319, 29.11.2008, str. 76).


PRIPOROČILA

9.1.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 6/8


PRIPOROČILO KOMISIJE (EU) 2016/22

z dne 7. januarja 2016

o preprečevanju in zmanjševanju kontaminacije žganja iz koščičastega sadja in žganja iz tropin koščičastega sadja z etilkarbamatom ter o razveljavitvi Priporočila 2010/133/EU

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 292 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Znanstveni odbor za onesnaževala v prehranski verigi Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) je 20. septembra 2007 sprejel znanstveno mnenje o etilkarbamatu in cianovodikovi kislini v hrani in pijačah (1). Odbor je ugotovil, da etilkarbamat v alkoholnih pijačah pomeni tveganje za zdravje, zlasti pri brandyjih iz koščičastega sadja, ter priporočil sprejetje ukrepov za znižanje vsebnosti etilkarbamata v teh pijačah. Cianovodikova kislina je pomembna predhodna sestavina za nastanek etilkarbamata v žganju iz koščičastega sadja in žganju iz tropin koščičastega sadja, zato je Odbor sklenil, da se morajo ukrepi med drugim osredotočati na cianovodikovo kislino in druge predhodne sestavine etilkarbamata, da se prepreči nastanek etilkarbamata med rokom trajanja teh proizvodov.

(2)

Najvišji vsebnosti cianovodikove kisline v žganju iz koščičastega sadja in žganju iz tropin koščičastega sadja sta bili določeni v Uredbi (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (2). Navedena uredba določa, da je najvišja dovoljena vsebnost cianovodikove kisline v žganju iz koščičastega sadja in žganju iz tropin koščičastega sadja 7 gramov na hektoliter 100 vol. % alkohola (70 mg/l).

(3)

Uredba (ES) št. 1334/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (3) določa, da je najvišja dovoljena vsebnost cianovodikove kisline 35 mg/kg v alkoholnih pijačah. Ta najvišja dovoljena vsebnost se uporablja brez poseganja v Uredbo (ES) št. 110/2008.

(4)

S Priporočilom Komisije 2010/133/EU (4) je bil določen Kodeks ravnanja za preprečevanje nastanka ter zniževanje stopenj etilkarbamata v žganju iz koščičastega sadja in žganju iz tropin koščičastega sadja, državam članicam pa je bilo priporočeno, naj sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da ga bodo uporabljali vsi gospodarski subjekti. Poleg tega je bilo treba zagotoviti sprejetje vseh ustreznih ukrepov za dosego čim nižje vsebnosti etilkarbamata v žganju iz koščičastega sadja in žganju iz tropin koščičastega sadja, pri čemer je ciljna vsebnost 1 mg/l. Obenem je bilo še priporočeno, naj nadzorujejo vsebnost etilkarbamata v žganju iz koščičastega sadja in žganju iz tropin koščičastega sadja v letih 2010, 2011 in 2012, da se ocenijo učinki Kodeksa ravnanja.

(5)

Rezultati spremljanja so bili opisani v poročilu EFSA „Ocena podatkov o spremljanju vsebnosti etilkarbamata v letih 2010–2012“ (Evaluation of monitoring data on levels of ethyl carbamate in the years 2010-2012) (5), ki je bilo sprejeto 28. marca 2014. V poročilu je pregled vsebnosti etilkarbamata v „žganju iz koščičastega sadja“ in „žganju iz sadja, ki ni koščičasto“ za tri leta vzorčenja v obdobju 2010–2012. Nasploh je bilo v naboru podatkov o etilkarbamatu za obdobje 2010–2012 več kot 80 % rezultatov analiz pri „žganju iz koščičastega sadja“ in več kot 95 % pri „žganju iz sadja, ki ni koščičasto“ pod ciljno vrednostjo 1 mg/l. Tudi srednja pogostost v isti skupini živil je bila pod ciljno vrednostjo (približno dve tretjini ciljne vrednosti pri „žganju iz koščičastega sadja“ in ena tretjina ciljne vrednosti pri „žganju iz sadja, ki ni koščičasto“).

(6)

Primerno je ohraniti Kodeks ravnanja s ciljno vsebnostjo za etilkarbamat 1 mg/l, vendar bi bilo treba posodobiti Kodeks z izkušnjami in ga uskladiti z nekaterimi vidiki iz Kodeksa ravnanja o kontaminaciji z etilkarbamatom v destilatih iz koščičastega sadja, ki je bil sprejet leta 2011 (CAC/RCP 70-2011),

SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:

Državam članicam se priporoča, da

1.

sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da bodo vsi gospodarski subjekti, vključeni v proizvodnjo, pakiranje, hrambo in skladiščenje žganja iz koščičastega sadja in žganja iz tropin koščičastega sadja, uporabljali Kodeks ravnanja za preprečevanje nastanka ter zniževanje vsebnosti etilkarbamata v žganju iz koščičastega sadja in žganju iz tropin koščičastega sadja, kakor je opisan v Prilogi k temu priporočilu;

2.

zagotovijo sprejetje vseh ustreznih ukrepov za dosego čim nižje vsebnosti etilkarbamata v žganju iz koščičastega sadja in žganju iz tropin koščičastega sadja, pri čemer je ciljna vsebnost 1 mg/l.

Priporočilo 2010/133/EU se razveljavi.

V Bruslju, 7. januarja 2016

Za Komisijo

Vytenis ANDRIUKAITIS

Član Komisije


(1)  Mnenje Znanstvenega odbora za onesnaževala v prehranski verigi na zahtevo Evropske komisije o etilkarbamatu in cianovodikovi kislini v hrani in pijačah, The EFSA Journal (2007) št. 551, str. 1–44. http://www.efsa.europa.eu/en/scdocs/doc/Contam_ej551_ethyl_carbamate_en_rev.1,3.pdf

(2)  Uredba (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89 (UL L 39, 13.2.2008, str. 16).

(3)  Uredba (ES) št. 1334/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aromah in nekaterih sestavinah živil z aromatičnimi lastnostmi za uporabo v in na živilih ter spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 1601/91, uredb (ES) št. 2232/96 in (ES) št. 110/2008 ter Direktive 2000/13/ES (UL L 354, 31.12.2008, str. 34).

(4)  Priporočilo Komisije 2010/133/EU z dne 2. marca 2010 o preprečevanju in zmanjševanju kontaminacije žganja iz koščičastega sadja in žganja iz tropin koščičastega sadja z etilkarbamatom ter nadzorovanju stopenj etilkarbamata v teh pijačah (UL L 52, 3.3.2010, str. 53).

(5)  Evropska agencija za varnost hrane, 2014. Ocena podatkov o spremljanju vsebnosti etilkarbamata v letih 2010–2012 (Evaluation of monitoring data on levels of ethyl carbamate in the years 2010-2012). Povezane objave EFSA 2014:EN-578. 22 str., na voljo na: http://www.efsa.europa.eu/en/supporting/doc/578e.pdf


PRILOGA

UVOD

1.

Etilkarbamat je sestavina, ki je naravno prisotna v fermentirani hrani, kot je kruh, jogurt, sojina omaka, in v alkoholnih pijačah, kot je vino, pivo in zlasti žganje iz koščičastega sadja ter žganje iz tropin koščičastega sadja, zlasti iz češenj, sliv, mirabel in marelic.

2.

Etilkarbamat lahko nastane iz različnih snovi, ki so del hrane in pijač, vključno z vodikovim cianidom (ali cianovodikovo kislino), sečnino, citrulinom in drugimi spojinami N-karbamila. Cianat je večinoma končna predhodna sestavina, iz katere v reakciji z etanolom nastane etilkarbamat.

3.

V destilatih iz koščičastega sadja (žganje iz koščičastega sadja in žganje iz tropin koščičastega sadja) lahko etilkarbamat nastane iz cianogenih glikozidov, ki so naravna sestavina koščic. Pri stiskanju sadja se lahko koščice zlomijo in tako cianogeni glikozidi pridejo v stik z encimi v sadni drozgi. Cianogeni glikozidi se nato razkrojijo v cianovodikovo kislino/cianide. Cianovodikova kislina se lahko sprosti iz nepoškodovanih koščic tudi med dolgotrajnim hranjenjem fermentirane drozge. Med destilacijo se lahko cianovodikova kislina obogati v vseh frakcijah. Ob stiku s svetlobo cianid oksidira v cianat, iz katerega v reakciji z etanolom nastane etilkarbamat. Sprožene reakcije ni mogoče ustaviti. Nekatere okoljske razmere, kot je izpostavljenost svetlobi, visoke temperature in prisotnosti bakrovih ionov spodbuja nastanek etilkarbamata v destilatu.

4.

Koncentracija etilkarbamata se lahko močno zmanjša z dvema pristopoma: z zmanjšanjem koncentracije glavnih predhodnih sestavin in zmanjšanjem težnje teh snovi k reakciji, s katero nastaja cianat. Glavni dejavniki, ki vplivajo na to, so koncentracija predhodnih snovi (npr. cianovodikove kisline in cianidov) in razmere skladiščenja, kot sta izpostavljenost svetlobi in temperatura.

5.

Četudi doslej ni bila dokazana močna povezava med vsebnostjo cianovodikove kisline in etilkarbamata, je očitno, da v nekaterih razmerah velika koncentracija cianovodikove kisline vodi do višjih ravni etilkarbamata. Možno povečanje nastajanja etilkarbamata je povezano z vsebnostmi, enakimi ali višjimi od 1 mg cianovodikove kisline na liter končnega destilata (1)  (2),. Na podlagi praktičnih izkušenj je mogoče domnevati, da iz 1 mg cianovodikove kisline lahko nastane do 0,4 mg etilkarbamata v neistomolarnem razmerju.

6.

V delu I je podrobno opisan proizvodni postopek. V delu II so posebna priporočila, ki temeljijo na dobri proizvodni praksi (DPP).

I.   OPIS POSTOPKA PREDELAVE ŽIVILA

7.

Proizvodni postopek žganja iz koščičastega sadja in žganja iz tropin koščičastega sadja sestavljajo stiskanje in fermentacija celega sadja ter destilacija. Postopek poteka po naslednjih korakih:

mletje celega zrelega sadja,

fermentacija drozge v sodih iz nerjavnega jekla ali drugih ustreznih posodah za fermentacijo,

pretok fermentirane drozge v destilacijsko napravo, ki je običajno bakren lonec,

segrevanje fermentirane drozge z ustrezno metodo segrevanja za počasno izhlapevanje alkohola,

ohlajanje alkoholnih hlapov v ustreznem stolpu (npr. iz nerjavnega jekla), v katerem se zgostijo in zberejo,

ločevanje treh različnih frakcij alkohola: „predtoka oz. cveta“, „srednjega toka“ in „zadnjega toka“;

8.

Pri destilaciji najprej izhlapi predtok oz. cvet. Ponavadi ga prepoznamo po vonju po laku ali razredčilu. Ta frakcija je običajno neprimerna za uživanje, zato jo je treba odvreči.

9.

Srednja frakcija destilacije („srednji tok“) vsebuje etilni alkohol, ki je glavni alkohol vseh žganih pijač (etanol). Ta frakcija, v kateri je vsebnost hlapnih snovi razen etanola najnižja in v kateri nastanejo najčistejše sadne arome, se vedno shrani.

10.

„Zadnji tok“ destilacije vključuje ocetno kislino in patočno olje, za katera je pogosto značilen neprijeten kiselkast in rastlinski vonj. Tudi zadnji tok se odvrže, vendar ga je možno ponovno destilirati, saj je v njem zmeraj nekaj etanola.

II.   PRIPOROČENA PRAKSA NA PODLAGI DOBRE PROIZVODNE PRAKSE (DPP)

Surovine in priprava sadne drozge

11.

Surovine in priprava sadne drozge morajo biti ustrezne, da se prepreči sproščanje cianovodikove kisline, predhodne sestavine za etilkarbamat.

12.

Koščičasto sadje mora biti visoke kakovosti in ne sme biti mehansko poškodovano ali mikrobiološko pokvarjeno, ker poškodovano in pokvarjeno sadje lahko vsebuje več prostega cianida.

13.

Sadje se po možnosti razkoščiči.

14.

Če sadje ni razkoščičeno, se nežno melje, da se prepreči drobitev koščic. Po možnosti je treba koščice odstraniti iz drozge.

Vrenje

15.

V skladu z navodili za uporabo se sadni drozgi dodajo zbrane kulture kvasovk za proizvodnjo alkohola.

16.

S fermentirano sadno drozgo je treba ravnati v skladu z visokimi higienskimi standardi, izpostavljenost svetlobi pa mora biti čim manjša. Fermentirano sadno drozgo, ki vsebuje koščice, je treba pred destilacijo hraniti čim krajši čas, saj se pri dolgotrajnejšem hranjenju drozge lahko sprosti cianovodikova kislina tudi iz nepoškodovanih koščic.

Destilacijska oprema

17.

Destilacijska oprema in destilacijski postopek morata biti ustrezna, da se prepreči pretok cianovodikove kisline v destilat.

18.

Nujne pri destilacijski opremi so naprave za samodejno čiščenje in bakreni katalizatorji. Naprave za samodejno čiščenje zagotavljajo čistost destilacijske naprave, bakreni katalizatorji pa zadržijo cianovodikovo kislino, preden steče v destilat.

19.

Naprave za samodejno čiščenje niso potrebne pri prekinjeni destilaciji. Destilacijsko opremo je treba redno in temeljito čistiti.

20.

V nekaterih primerih, kadar se ne uporabljajo bakreni katalizatorji ali drugi ustrezni cianidni ločevalniki, je treba fermentirani sadni drozgi pred destilacijo dodati bakrove reagente. Ti zadržijo cianovodikovo kislino. Bakrovi reagenti se prodajajo v specializiranih trgovinah. Uporabljati jih je treba zelo previdno po navodilih proizvajalca. Ti pripravki vsebujejo bakrove (I) ione, ki zadržijo cianovodikove kislino. Bakrovi (II) ioni nimajo učinka in se ne smejo uporabljati.

21.

Čeprav bakrovi ioni lahko ovirajo nastanek predhodnih sestavin etilkarbamata v drozgi in destilacijski napravi, v nekaterih primerih lahko spodbudijo nastanek etilkarbamata v destilatu. Zato se z uporabo kondenzatorja iz nerjavnega jekla na koncu destilacijske naprave namesto bakrenega kondenzatorja omejuje prisotnost bakra v destilatu in znižuje stopnjo nastanka etilkarbamata.

Destilacijski postopek

22.

Koščice iz fermentirane drozge ne smejo priti v destilacijsko napravo.

23.

Destilacijo je treba izvesti tako, da alkohol počasi hlapi (npr. z uporabo pare namesto direktnega plamena kot vira toplote).

24.

Prva frakcija destilata, tj. „predtok oz. cvet“, se previdno loči.

25.

Srednja frakcija, tj. „srednji tok“, se zbere in hrani zaščitena pred svetlobo. Ko vsebnost alkohola v zbiralniku doseže 50 % vol., je treba zbiranje preusmeriti na „zadnji tok“, da morebiten etilkarbamat, ostane v frakciji zadnjega toka.

26.

Ločen zadnji tok, ki lahko vsebuje etilkarbamat, se zbere, če pa se ga uporabi za ponovno destilacijo, pa se ga ponovno ločeno destilira. Vendar je zaradi zmanjšanja koncentracije etilkarbamata bolje opustiti zadnji tok.

Preverjanje destilata, ponovna destilacija in skladiščenje

Cianovodikova kislina:

27.

Koncentracijo cianovodikove kisline v destilatih je treba redno preverjati. Vsebnost cianovodikove kisline je treba določiti z ustreznimi testi, bodisi s priborom za hitro testiranje vsebnosti cianovodikove kisline bodisi v specializiranem laboratoriju.

28.

Če koncentracija cianovodikove kisline v destilatu presega vsebnost 1 mg/l, se priporoča ponovna destilacija s katalizatorji ali bakrovimi reagenti (glej točki 18 in 20).

29.

Destilate z vsebnostjo cianovodikove kisline blizu 1 mg/l je prav tako najbolje ponovno destilirati, če pa to ni možno, pa shraniti v steklenicah iz neprosojnega stekla ali zaprtih posodah za čim krajši čas in ne pri višjih temperaturah, da se prepreči nastanek etilkarbamata med hrambo.

Etilkarbamat:

30.

Priporoča se testiranje na etilkarbamat tistih destilatov, v katerih bi ta spojina lahko nastala že prej (npr. destilati, za katere ni znano, kako so bili proizvedeni, destilati z visoko vsebnostjo cianida ali ki so bili hranjeni na svetlobi ali pri višjih temperaturah). Vsebnost etilkarbamata lahko določijo le v specializiranem laboratoriju.

31.

Če je koncentracija etilkarbamata v destilatu višja od ciljne vsebnosti 1 mg/l, se destilat po potrebi ponovno destilira.


(1)  Christoph, N., Bauer-Christoph C., Maßnahmen zur Reduzierung des Ethylcarbamatgehaltes bei der Herstellung von Steinobstbränden (I), Kleinbrennerei 1998; 11: 9–13.

(2)  Christoph, N., Bauer-Christoph C., Maßnahmen zur Reduzierung des Ethylcarbamatgehaltes bei der Herstellung von Steinobstbränden (II), Kleinbrennerei 1999; 1: 5–13.


Popravki

9.1.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 6/13


Popravek Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Kolumbijo o odpravi vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje

( Uradni list Evropske unije L 333 z dne 19. decembra 2015 )

Stran 6:

besedilo:

„V Bruseli druhého decembra dvetisíctridsať.“

se glasi:

„V Bruseli druhého decembra dvetisícpätnásť.“