9.1.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 6/1

(1)

Z Uredbo Komisije (ES) št. 1918/2006 (2) je bila odprta letna tarifna kvota za uvoz deviškega olivnega olja iz oznak KN 1509 10 10 in KN 1509 10 90, ki je v celoti pridobljeno v Tuniziji in pripeljano neposredno iz te države v Unijo.

(2)

Člen 2(1) Uredbe (ES) št. 1918/2006 določa količino kvote z zaporedno številko 09.4032 na 56 700 ton za leto 2016.

(3)

Količine v zahtevkih za uvozna dovoljenja, vloženih od 4. januarja 2016 do 5. januarja 2016, so večje od razpoložljivih količin. Zato bi bilo z določitvijo koeficienta dodelitve, ki se bo uporabil za zahtevane količine in se izračuna v skladu s členom 7(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1301/2006 (3), treba določiti, v kakšnem obsegu se lahko izdajo uvozna dovoljenja.

(4)

Prav tako bi bilo treba ustaviti izdajo uvoznih dovoljenj za tarifno kvoto z zaporedno številko 09.4032 iz Uredbe (ES) št. 1918/2006 za tekoče kvotno obdobje.

(5)

Da bi zagotovili učinkovitost ukrepa, bi ta uredba morala začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

9.1.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 6/3

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

9.1.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 6/5

(1)

Svet ECB je 10. julija 2014 odločil, da mandat Urada Eurosistema za usklajevanje naročil (Eurosystem Procurement Coordination Office – urad EPCO) podaljša do 31. decembra 2019. Svet ECB je 7. januarja 2015 imenoval centralno banko Banque centrale du Luxembourg za gostiteljico urada EPCO za navedeno obdobje.

(2)

Poleg nacionalnih centralnih bank imajo lahko interes za sodelovanje pri dejavnostih urada EPCO in v njegovih skupnih razpisnih postopkih tudi nacionalni organi držav članic, institucije in organi Unije ali mednarodne organizacije. Tako sodelovanje bi moralo potekati pod pogoji, ki jih določi Svet ECB. Ti pogoji bi morali biti podobni pogojem, ki se uporabljajo za centralne banke.

(3)

Svet ECB je 13. novembra 2014 sprejel smernico o naročanju eurobankovcev (1). Poleg tega je bila zakonodaja Unije o naročanju spremenjena z Direktivo 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta (2), ki spodbuja skupno naročanje blaga in storitev ter uporabo nekaterih centraliziranih nabavnih tehnik. Svet ECB si prizadeva za koristi posodobljene zakonodaje s spodbujanjem sodelovanja pri skupnem naročanju.

(4)

Prepoznavanje in ocenjevanje potencialnih primerov za skupno naročanje imata prednost na seznamu nalog urada EPCO, za odstop od skupnih naročil pa veljajo vnaprej določeni roki.

(5)

Svet ECB je 7. januarja 2015 zaradi poenostavitve proračunskih postopkov urada EPCO in podpore dodatnim prizadevanjem v okviru vodenja skupnih naročil odobril uporabo finančnega okvira, s katerim se zajame večletni proračun. Svet ECB je z namenom večje prilagodljivosti spremenil tudi načrtovanje naročanja, in sicer tako, da bo urad EPCO pripravil tekoči načrt naročil, ki ga Svet ECB vsako leto odobri.

(6)

Uspešnost in učinkovitost urada EPCO bi bilo treba ovrednotiti pred koncem njegovega mandata.

(7)

Zato je treba Sklep ECB/2008/17 (3) ustrezno spremeniti –

1.

v členu 2 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.   Ta sklep ne posega v Smernico (EU) 2015/280 Evropske centralne banke z dne 13. novembra 2014 o vzpostavitvi sistema Eurosistema za proizvodnjo in naročanje eurobankovcev (4).

(4)  Smernica Evropske centralne banke (EU) 2015/280 z dne 13. novembra 2014 o vzpostavitvi sistema Eurosistema za proizvodnjo in naročanje eurobankovcev (ECB/2014/44) UL L 47, 20.2.2015, str. 29.“;"

2.

v členu 3 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Urad EPCO opravlja vse naslednje osnovne naloge:

urad EPCO lahko poleg zgoraj navedenih nalog opravlja tudi druge naloge, predvsem za lažje uveljavljanje dobre prakse naročanja v Eurosistemu in za razvoj infrastrukture (npr. strokovno znanje, funkcionalna orodja, informacijski sistemi, postopki), ki je potrebna za skupno naročanje.“;

3.

v členu 3 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4.   Centralne banke financirajo proračun urada EPCO v skladu s pravili, ki jih sprejme Svet ECB, pri čemer ta proračun lahko temelji na finančnem okviru, ki zajema več let, ali na predlogu letnega proračuna in lahko vključuje spodbude za vodenje projektov skupnih naročil.“;

4.

v členu 3 se odstavek 7 nadomesti z naslednjim:

„7.   Usmerjevalni odbor urada EPCO ovrednoti uspešnost in učinkovitost dejavnosti urada EPCO pravočasno pred koncem njegovega mandata. Na podlagi tega ovrednotenja Svet ECB odloči, ali je treba opraviti postopek za izbiro nove centralne banke gostiteljice.“;

5.

v členu 4 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Po tem, ko urad EPCO prepozna potencialni primer za skupno naročilo, povabi centralne banke k sodelovanju v skupnem razpisnem postopku. Centralne banke pravočasno obvestijo urad EPCO o tem, ali nameravajo sodelovati v skupnem razpisnem postopku, in če je tako, sporočijo uradu EPCO svoje poslovne zahteve. Kadar se ne zahteva objava obvestila o naročilu, lahko centralna banka odstopi od sodelovanja pri skupnem naročilu, dokler se formalno ne zaveže k sodelovanju. Kadar se zahteva objava obvestila o naročilu, lahko centralna banka odstopi od sodelovanja kadar koli pred objavo obvestila o naročilu.“;

6.

v členu 4 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.   Urad EPCO vsako leto predloži Svetu ECB v potrditev posodobljen načrt naročil za skupne razpisne postopke, vključno z imeni vodilnih centralnih bank. Svet ECB odloči o načrtu naročil in njegovem izvajanju po posvetovanju z Usmerjevalnim odborom urada EPCO.“;

7.

člen 5 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 5

Sodelovanje drugih institucij

Svet ECB lahko povabi nacionalne centralne banke držav članic, ki še niso sprejele eura, k sodelovanju pri dejavnostih urada EPCO in v skupnih razpisnih postopkih pod enakimi pogoji, kot se uporabljajo za centralne banke Eurosistema. Poleg tega lahko Svet ECB k sodelovanju pri dejavnostih urada EPCO in v skupnih razpisnih postopkih povabi nacionalne organe držav članic, institucije in organe Unije ali mednarodne organizacije, pod pogoji, ki jih določi v vabilu. Vsako tako vabilo je omejeno na skupno naročanje blaga in storitev za izpolnjevanje skupnih potreb centralnih bank in povabljenih subjektov, pogoji pa morajo biti podobni tistim, ki se uporabljajo za centralne banke Eurosistema.“

9.1.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 6/8

(1)

Znanstveni odbor za onesnaževala v prehranski verigi Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) je 20. septembra 2007 sprejel znanstveno mnenje o etilkarbamatu in cianovodikovi kislini v hrani in pijačah (1). Odbor je ugotovil, da etilkarbamat v alkoholnih pijačah pomeni tveganje za zdravje, zlasti pri brandyjih iz koščičastega sadja, ter priporočil sprejetje ukrepov za znižanje vsebnosti etilkarbamata v teh pijačah. Cianovodikova kislina je pomembna predhodna sestavina za nastanek etilkarbamata v žganju iz koščičastega sadja in žganju iz tropin koščičastega sadja, zato je Odbor sklenil, da se morajo ukrepi med drugim osredotočati na cianovodikovo kislino in druge predhodne sestavine etilkarbamata, da se prepreči nastanek etilkarbamata med rokom trajanja teh proizvodov.

(2)

Najvišji vsebnosti cianovodikove kisline v žganju iz koščičastega sadja in žganju iz tropin koščičastega sadja sta bili določeni v Uredbi (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (2). Navedena uredba določa, da je najvišja dovoljena vsebnost cianovodikove kisline v žganju iz koščičastega sadja in žganju iz tropin koščičastega sadja 7 gramov na hektoliter 100 vol. % alkohola (70 mg/l).

(3)

Uredba (ES) št. 1334/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (3) določa, da je najvišja dovoljena vsebnost cianovodikove kisline 35 mg/kg v alkoholnih pijačah. Ta najvišja dovoljena vsebnost se uporablja brez poseganja v Uredbo (ES) št. 110/2008.

(4)

S Priporočilom Komisije 2010/133/EU (4) je bil določen Kodeks ravnanja za preprečevanje nastanka ter zniževanje stopenj etilkarbamata v žganju iz koščičastega sadja in žganju iz tropin koščičastega sadja, državam članicam pa je bilo priporočeno, naj sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da ga bodo uporabljali vsi gospodarski subjekti. Poleg tega je bilo treba zagotoviti sprejetje vseh ustreznih ukrepov za dosego čim nižje vsebnosti etilkarbamata v žganju iz koščičastega sadja in žganju iz tropin koščičastega sadja, pri čemer je ciljna vsebnost 1 mg/l. Obenem je bilo še priporočeno, naj nadzorujejo vsebnost etilkarbamata v žganju iz koščičastega sadja in žganju iz tropin koščičastega sadja v letih 2010, 2011 in 2012, da se ocenijo učinki Kodeksa ravnanja.

(5)

Rezultati spremljanja so bili opisani v poročilu EFSA „Ocena podatkov o spremljanju vsebnosti etilkarbamata v letih 2010–2012“ (Evaluation of monitoring data on levels of ethyl carbamate in the years 2010-2012) (5), ki je bilo sprejeto 28. marca 2014. V poročilu je pregled vsebnosti etilkarbamata v „žganju iz koščičastega sadja“ in „žganju iz sadja, ki ni koščičasto“ za tri leta vzorčenja v obdobju 2010–2012. Nasploh je bilo v naboru podatkov o etilkarbamatu za obdobje 2010–2012 več kot 80 % rezultatov analiz pri „žganju iz koščičastega sadja“ in več kot 95 % pri „žganju iz sadja, ki ni koščičasto“ pod ciljno vrednostjo 1 mg/l. Tudi srednja pogostost v isti skupini živil je bila pod ciljno vrednostjo (približno dve tretjini ciljne vrednosti pri „žganju iz koščičastega sadja“ in ena tretjina ciljne vrednosti pri „žganju iz sadja, ki ni koščičasto“).

(6)

Primerno je ohraniti Kodeks ravnanja s ciljno vsebnostjo za etilkarbamat 1 mg/l, vendar bi bilo treba posodobiti Kodeks z izkušnjami in ga uskladiti z nekaterimi vidiki iz Kodeksa ravnanja o kontaminaciji z etilkarbamatom v destilatih iz koščičastega sadja, ki je bil sprejet leta 2011 (CAC/RCP 70-2011),

1.

sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da bodo vsi gospodarski subjekti, vključeni v proizvodnjo, pakiranje, hrambo in skladiščenje žganja iz koščičastega sadja in žganja iz tropin koščičastega sadja, uporabljali Kodeks ravnanja za preprečevanje nastanka ter zniževanje vsebnosti etilkarbamata v žganju iz koščičastega sadja in žganju iz tropin koščičastega sadja, kakor je opisan v Prilogi k temu priporočilu;

2.

zagotovijo sprejetje vseh ustreznih ukrepov za dosego čim nižje vsebnosti etilkarbamata v žganju iz koščičastega sadja in žganju iz tropin koščičastega sadja, pri čemer je ciljna vsebnost 1 mg/l.

9.1.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 6/13