(1)

Evropska komisija („Komisija“) je z Uredbo (EU) št. 513/2013 (3) določila začasne protidampinške dajatve na uvoz v Evropsko unijo („Unija“) fotonapetostnih modulov iz kristalnega silicija („modulov“) in njihovih ključnih sestavnih delov (tj. celic in rezin) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („Kitajska“) ali ki so od tam poslani.

(2)

Skupina proizvajalcev izvoznikov je kitajsko gospodarsko zbornico za uvoz in izvoz strojev in elektronskih izdelkov („CCCME“) pooblastila, naj v njihovem imenu Komisiji predloži cenovno zavezo, kar se je tudi zgodilo. Iz pogojev navedene cenovne zaveze je razvidno, da ta predstavlja sveženj individualnih cenovnih zavez za vsakega proizvajalca izvoznika, sveženj pa iz praktičnih razlogov usklajuje CCCME.

(3)

Komisija je s Sklepom 2013/423/EU (4) sprejela navedeno cenovno zavezo glede začasne protidampinške dajatve. Komisija je z Uredbo (EU) št. 748/2013 (5) spremenila Uredbo (EU) št. 513/2013, in sicer je uvedla tehnične spremembe, potrebne za sprejetje zaveze glede začasne protidampinške dajatve.

(4)

Svet je z Izvedbeno uredbo (EU) št. 1238/2013 (6) določil dokončno protidampinško dajatev na uvoz v Unijo modulov in celic s poreklom iz Kitajske ali ki so od tam poslani („zadevni izdelek“). Svet je z Izvedbeno uredbo (EU) št. 1239/2013 (7) prav tako določil dokončno izravnalno dajatev na uvoz zadevnega izdelka v Unijo.

(5)

Po obvestilu skupine proizvajalcev izvoznikov („proizvajalci izvozniki“) in CCCME o spremenjeni različici cenovne zaveze je Komisija z Izvedbenim sklepom 2013/707/EU (8) potrdila sprejetje cenovne zaveze, kakor je bila spremenjena („zaveza“), za obdobje uporabe dokončnih ukrepov.

(6)

Komisija je z Izvedbenim sklepom 2014/657/EU (9) sprejela predlog pojasnil skupine proizvajalcev izvoznikov in CCCME v zvezi z izvajanjem zaveze za zadevni izdelek, zajet v zavezi, in sicer module in celice s poreklom iz Kitajske ali ki so od tam poslani, trenutno uvrščene pod oznake KN ex 8541 40 90 (oznake TARIC 8541409021, 8541409029, 8541409031 in 8541409039), ki jih proizvajajo proizvajalci izvozniki („zajeti izdelek“).

(7)

Komisija je z Izvedbeno uredbo (EU) 2015/866 (10) umaknila sprejetje zaveze za tri proizvajalce izvoznike. Z Izvedbeno uredbo (EU) 2015/1403 (11) je Komisija umaknila sprejetje zaveze za še enega od proizvajalcev izvoznikov.

(8)

Protidampinški in izravnalni ukrepi iz uvodne izjave 4 so skupaj z zavezo in povezanimi sklepi, navedenimi v uvodnih izjavah 3, 5 in 6, imenovani „veljavni ukrepi“.

(9)

V skladu s cenovno zavezo, ki jo je Komisija sprejela, se minimalna uvozna cena zajetega izdelka prilagodi četrtletno glede na mednarodne promptne cene modulov vključno s kitajskimi cenami, kot jih navaja Bloombergova podatkovna zbirka („obstoječa referenčna vrednost“).

(10)

Zaveza prav tako navaja, da se „kot referenčna vrednost lahko uporabijo promptne cene brez kitajskih cen, če so te na voljo v Bloombergovi podatkovni zbirki.“

(11)

Komisija je 29. januarja 2015 prejela zahtevek družbe EU ProSun („vložnik“), združenja proizvajalcev modulov in celic v Uniji, za delni vmesni pregled. Zahtevek je bil po obsegu omejen na referenčno vrednost, ki se uporablja za mehanizem za prilagoditev minimalne uvozne cene iz zaveze.

(12)

Zahtevek je temeljil na izhodišču, da obstoječa referenčna vrednost ni več ustrezna za predstavljanje razvoja cen modulov. Vložnik je predložil naslednje zadostne dokaze za to, da so se okoliščine, na podlagi katerih je bila sprejeta obstoječa referenčna vrednost, spremenile in da gre za trajne spremembe:

(13)

Vložnik je trdil, da navedeni dokazi kažejo, da obstoječa referenčna vrednost ni več ustrezna za predstavljanje razvoja cen modulov. Zato je zahteval, da se obstoječa referenčna vrednost, ki se uporablja za mehanizem za prilagoditev minimalne uvozne cene, zamenja s časovno podvrsto cen „mednarodno povprečje“ („International Average“), ki jo objavlja Bloomberg in ne vključuje cen, ki jih sporočajo kitajski poročevalci.

(14)

Po obvestitvi držav članic je Komisija ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek delnega vmesnega pregleda, omejenega na referenčno vrednost, ki se uporablja za mehanizem za prilagoditev minimalne uvozne cene.

(15)

Cilj tega pregleda je proučiti, ali je obstoječa referenčna vrednost še ustrezna za predstavljanje razvoja cen modulov in ali zato še vedno izpolnjuje svojo nalogo iz veljavnih ukrepov.

(16)

Kitajska vlada je bila povabljena na posvetovanja pred začetkom pregleda v skladu z določbami osnovne protisubvencijske uredbe in do teh posvetovanj je tudi prišlo.

(17)

Komisija je 5. maja 2015 začela delni vmesni pregled veljavnih ukrepov v skladu s členom 11(3) osnovne protidampinške uredbe in členom 19(2) osnovne protisubvencijske uredbe. Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (12).

(18)

Komisija je družbi Bloomberg New Energy Finance („Bloomberg“) poslala vprašalnik za pridobitev informacij, potrebnih za preiskavo.

(19)

Komisija je prav tako pozvala poročevalce, ki so Bloombergu sporočali cene modulov, da se ji javijo, ji predložijo podatke, ki so jih sporočali Bloombergu, ter izrazijo svoja stališča v zvezi s pregledom.

(20)

Zainteresirane strani so imele možnost predložiti pripombe v zvezi z začetkom preiskave in zahtevati zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(21)

Komisija je od Bloomberga prejela izpolnjen vprašalnik. Prav tako je prejela predložitve več poročevalcev, ki so Bloombergu sporočali cene modulov, in prijave interesa različnih strank v Uniji in drugod glede pregleda.

(22)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za pregled. Preveritvena obiska sta bila opravljena v prostorih Bloomberga v Zürichu (Švica) in v Hongkongu (Posebno upravno območje Hongkong, Kitajska).

(23)

Komisija je proučila, ali je obstoječa referenčna vrednost še ustrezna za predstavljanje razvoja cen modulov in ali zato še vedno izpolnjuje svojo nalogo iz veljavnih ukrepov.

(24)

Obstoječa referenčna vrednost je „povprečje vseh cen“ („Average All“), časovna vrsta cen, ki vključuje sporočene promptne cene modulov na svetovni ravni. Bloomberg ob časovni vrsti cen „povprečje vseh cen“ objavlja tudi njeni dve časovni podvrsti promptnih cen modulov, ki sta pomembni za to preiskavo:

(25)

Podatki za to časovno vrsto cen in obe časovni podvrsti se običajno zbirajo in objavljajo tedensko. Vse časovne vrste cen so objavljene v dolarjih (USD). Vse podatke redno preverjajo Bloombergovi strokovnjaki s področja sončne energije, ki lahko stopijo v stik s katerim koli poročevalcem in ga zaprosijo za pojasnitev cene, če ta pogosto posreduje podatke zunaj določenih razponov ali če se zdi, da poskuša vplivati na končne rezultate.

(26)

Bloomberg povprečno tedensko ceno izračuna, če prejme vsaj tri sporočene cene. Če poročevalec sporoči več podatkov, Bloomberg na podlagi teh izračuna povprečje in ga obravnava kot eno ceno.

(27)

Za preprečitev nenavadno visokih ali nizkih cen Bloomberg samodejno označi vse podatke, ki so za več kot 20 % višji ali nižji od povprečja v izbranem obdobju, ter jih posreduje analitikom, ki poročevalca zaprosijo za pojasnila. Analitiki se nato odločijo, ali bodo ceno upoštevali ali ne. Zatem se izračuna povprečje preostalih cen.

(28)

Vsi poročevalci morajo biti dejavni na področju proizvodnje ali nabave modulov, Bloomberg pa mora ročno odobriti njihovo sodelovanje, preden lahko začnejo prispevati cene.

(29)

Vložnik je trdil, da se je število kitajskih poročevalcev za obstoječo referenčno vrednost znatno povečalo od sprejetja zaveze, zlasti pa od začetka leta 2014.

(30)

Nadalje je navedel, da se je „sodelovanje kitajskih poročevalcev v razmerju do drugih poročevalcev, ki sporočajo cene Bloombergu, od leta 2013 približno potrojilo, to povečano sodelovanje pa je močno vplivalo na razvoj [obstoječe referenčne vrednosti] v letu 2014“.

(31)

Čeprav je vložnik v zahtevku predložil popolne podatke za leti 2013 in 2014, njegove trditve temeljijo le na primerjavi dveh izoliranih trimesečnih obdobij, in sicer obdobja med majem in julijem 2013 in obdobja med oktobrom in decembrom 2014.

(32)

Komisija je uporabila vse podatke o tedenskem sodelovanju poročevalcev v letih 2013 in 2014, ki jih je posredoval vložnik, in jih proučila s seštevanjem števila poročevalcev v posameznih koledarskih četrtletjih. S tem je ugotovila, da:

(33)

Zato je povečanje deleža kitajskih poročevalcev za obstoječo referenčno vrednost bilo posledica tako zmanjšanja števila nekitajskih poročevalcev kot tudi povečanja števila kitajskih poročevalcev.

(34)

Poleg tega se je delež kitajskih poročevalcev povečal z razmeroma nizke ravni na raven, ki bolje odraža kitajski delež na svetovnem trgu sončne energije. Kakor je poročal Bloomberg leta 2014, je kitajska proizvodnja fotonapetostnih celic in modulov ocenjena na 78 % svetovne proizvodnje.

(35)

Graf 1 prikazuje sešteto število sodelujočih poročevalcev za obstoječo referenčno vrednost in njeni časovni podvrsti cen na četrtletni osnovi.

Kitajski poročevalci

Skupaj

Drugi poročevalci

Graf 1: Število poročevalcev na četrtletje v obdobju 2013–2014

2014 Q4

2014 Q3

2014 Q2

2014 Q1

2013 Q4

2013 Q3

2013 Q2

2013 Q1

0

50

100

150

200

250

300

350

400

Vir: zahtevek za pregled

(36)

Vložnik je navedel, da je časovna podvrsta cen „kitajsko povprečje“ že tradicionalno nižja od časovne podvrste cen „mednarodno povprečje“. Komisija priznava, da je časovna podvrsta cen „kitajsko povprečje“ res že tradicionalno nižja od časovne podvrste cen „mednarodno povprečje“.

(37)

Vložnik je nadalje trdil, da je časovna podvrsta cen „mednarodno povprečje“„[…] v glavnem ostala stabilna od sprejetja [zaveze]“.

(38)

Preiskava je pokazala, da v nasprotju s trditvijo vložnika časovna podvrsta cen „mednarodno povprečje“ ni ostala stabilna od sprejetja zaveze. Pravzaprav sta v letih 2013 in 2014 obe časovni podvrsti, tako „mednarodno povprečje“ kot „kitajsko povprečje“, sledili podobnemu trendu (načeloma znotraj ± 0,01 USD). Graf 2 prikazuje obe časovni podvrsti v primerjavi s časovno vrsto „povprečje vseh cen“ od začetka leta 2013 do konca leta 2014.

Mednarodno povprečje

Kitajsko povprečje

0,80

0,90

0,60

0,70

Povprečje vseh cen

Graf 2: Povprečne cene v časovnih vrstah cen v obdobju 2013–2014 (v USD/W)

2014 Q4

2014 Q3

2014 Q2

2014 Q1

2013 Q4

2013 Q3

2013 Q2

2013 Q1

0,65

0,75

0,85

Vir: Bloomberg, preiskava

(39)

Vložnik je na podlagi trditev iz oddelkov 7.2 in 7.3 sklepal, da sta tako povečanje števila kitajskih poročevalcev kot tudi povečanje njihovega deleža v časovni vrsti „povprečje vseh cen“ povzročila „bistven učinek znižanja“ obstoječe referenčne vrednosti. Zaradi opiranja na obstoječo referenčno vrednost so zato prilagoditve minimalne uvozne cene do zdaj pretežno odražale povečano število kitajskih poročevalcev, ki so Bloombergu sporočali nižje cene.

(40)

Komisija je preverila vse pomembne in ustrezno dokumentirane dokaze, zbrane med preiskavo. Ugotovitve preiskave, kot so navedene v oddelkih 7.2 in 7.3, so:

(41)

Komisija ugotavlja, da:

(42)

Komisija se je zato odločila, da zaključi ta pregled.

(43)

Ugotovitve preiskave so bile razkrite zainteresiranim stranem. Tem je bilo odobreno zaslišanje in priložnost, da predložijo pripombe v skladu s členom 20 osnovne protidampinške uredbe in členom 30 osnovne protisubvencijske uredbe. Pripombe sta predložila vložnik in vlada Ljudske republike Kitajske.

(44)

Prvič, vložnik je trdil, da „medtem ko se je sodelovanje kitajskih poročevalcev v Bloombergovem indeksu bistveno povečalo […], se je tržni delež Kitajske na svetovnem trgu spremenil le malo ali pa sploh ne, kar pomeni, da gibanje Bloombergovega indeksa ‚povprečje vseh cen‘ v navedenem obdobju ni odražalo realnega razvoja tržnih deležev na svetovnem trgu.“

(45)

Komisija priznava, da se tržni delež Kitajske na svetovnem trgu v obdobju 2013–2014 ni bistveno spremenil. Vendar pa to le potrjuje sklep, da je obstoječa referenčna vrednost postala še ustreznejša za predstavljanje razvoja cen, in sicer iz razlogov iz uvodne izjave 34. Prav tako je sam namen te časovne vrste, da odraža razvoj cen in ne razvoj tržnih deležev.

(46)

Drugič, vložnik je trdil, da „se je časovna podvrsta cen ‚kitajsko povprečje‘ znatno znižala, čeprav je že bila precej nižja od časovne podvrste cen ‚mednarodno povprečje‘, to znižanje pa je bilo za več kot 5 % večje od znižanja časovne podvrste cen ‚mednarodno povprečje‘ v istem časovnem obdobju.“

(47)

Komisija ugotavlja, da je ta trditev glede na dejstva nepravilna, če se obravnava celotno obdobje 2013–2014 (iz tega obdobja izvirajo podatki, ki jih je posredoval vložnik). Pravzaprav v letih 2013 in 2014 nobena od treh zadevnih časovnih vrst cen ne kaže jasnega trenda zniževanja, kar je razvidno iz grafa 2 iz uvodne izjave 38 in razpredelnice 1.

(48)

V nasprotju s trditvijo vložnika so začetne in končne točke vsake od treh časovnih vrst cen zelo blizu druga drugi (odstopanje za največ 0,01 USD navzgor in 0,02 USD navzdol), v vmesnem obdobju pa so vse časovne vrste nihale navzgor in navzdol. To nihanje je sledilo podobnemu vzorcu, pri čemer so časovne vrste vrhunec dosegle v tretjem in četrtem četrtletju leta 2013. Tudi razlike med najvišjimi in najnižjimi točkami časovnih vrst so primerljive (0,09 USD pri „povprečju vseh cen“, 0,06 USD pri „mednarodnem povprečju“ in 0,08 USD pri „kitajskem povprečju“).

Tabela 1

Povprečne cene v časovnih vrstah cen v obdobju 2013–2014 (v USD/W)

(49)

Iz teh podatkov ni razvidno, da bi bilo kakršno koli namensko vplivanje na indeks uspešno. Res je, da se je zaradi številčnejšega sodelovanja kitajskih družb časovna vrsta „povprečje vseh cen“ nekoliko bolj znižala kot časovna podvrsta cen „mednarodno povprečje“. Vendar pa zaradi te ugotovitve ne more biti vprašljiva primernost uporabe časovne vrste „povprečje vseh cen“. Povsem logična posledica vključitve podatkov v navedeno časovno vrsto cen je, da je ta zdaj še bolj ustrezna za predstavljanje tržnega deleža Kitajske na svetovnem trgu, kot je bila sprva. Z drugimi besedami: časovna vrsta „povprečje vseh cen“ zdaj še bolje služi svojemu namenu kot takrat, ko je bila določena za referenčno vrednost.

(50)

Tudi trditev, da je bilo znižanje „kitajskega povprečja“ za več kot 5 % večje od znižanja „mednarodnega povprečja“, je nepravilna. Resda se je „kitajsko povprečje“ znižalo za 2,8 %, medtem ko se je „mednarodno povprečje“ zvišalo za 1,2 %. To skupaj pomeni razliko v višini 4 %.

(51)

Komisija ponovno ugotavlja, da trditev vložnika temelji zgolj na primerjavi dveh izoliranih četrtletij, in sicer tretjega četrtletja leta 2013 in četrtega četrtletja leta 2014. Analiza Komisije upošteva razvoj časovne vrste cen v letih 2013 in 2014, torej celotnega obdobja, za katerega je vložnik v svojem zahtevku predložil podatke.

(52)

Vložnik je trdil, da „[…] bo naraščajoče število kitajskih poročevalcev znižalo obstoječo referenčno vrednost, tako da bo nižja, kot bi bila, če se število kitajskih poročevalcev ne bi povečalo.“

(53)

Komisija to trditev zavrača, saj vložnik ponovno ni predložil nobenih dokazov, ki bi jo podprli.

(54)

Prav tako je trdil, da Komisija ni proučila „[…] učinka številčnejšega sodelovanja kitajskih poročevalcev na [obstoječo] referenčno vrednost […]“, „[…] učinka skupne spremembe razmerja na ceno niti posamičnega učinka obeh komponent na ceno […]“, prav tako pa tudi ni proučila, „[…] ali bi na ta rezultat lahko vplivali še kakršni koli drugi dejavniki razen večjega števila sporočenih kitajskih cen.“

(55)

Komisija to domnevo zavrača, saj je takšno analizo izvedla, sklepi te analize pa so navedeni v oddelkih 7.2 in 7.3.

(56)

Vložnik je nadalje predložil pripombo, da Komisija ni proučila, „[…] ali bi uporaba časovne podvrste cen ‚mednarodno povprečje‘ kot referenčne vrednosti v zadevnem obdobju dala bistveno drugačne rezultate kot uporaba obstoječe referenčne vrednosti.“ Prav tako je zahteval, da se takšna analiza izvede.

(57)

Komisija zavrača tako pripombo kot zahtevek, ki iz nje izhaja, saj to ne bi spadalo v obseg tega vmesnega pregleda, kot je opredeljen v obvestilu o začetku in ponovno naveden v uvodni izjavi 15. Cilj tega pregleda ni proučiti, ali bi uporaba drugih referenčnih vrednosti v zadevnem časovnem obdobju dala bistveno drugačne rezultate kot uporaba obstoječe referenčne vrednosti.

(58)

Komisija poudarja, da bi morala biti primerna referenčna vrednost objektivna in pregledna, temeljiti pa bi morala na čim številčnejših podatkih. Izključitev kitajskih proizvajalcev, ki predstavljajo 78 % svetovnega trga sončne energije, v tem primeru ne more biti upravičena.

(59)

Vložnik je menil, da četrta ugotovitev v uvodni izjavi 40 „tiho priznava neustreznost [obstoječega] referenčnega indeksa na začetku zaveze, kar bi bilo samo po sebi zadosten razlog za izbiro druge referenčne vrednosti, saj je četrtletje neposredno pred začetkom učinkovanja zaveze še vedno temeljno referenčno obdobje.“ Nadalje je menil, da „zgolj vključitev cen kitajskih poročevalcev sama po sebi ne zagotavlja ustreznosti obstoječe referenčne vrednosti v smislu svetovnih cen modulov“.

(60)

Komisija to trditev zavrača, saj je zaradi povečanega deleža kitajskih poročevalcev obstoječa referenčna vrednost še ustreznejša, ker bolje odraža delež kitajskih proizvajalcev na svetovnem trgu sončne energije.

(61)

Nazadnje je vložnik zahteval, da Komisija nadaljuje preiskavo zaradi nadaljnjega ugotavljanja dejstev. Vendar pa ni predložil nobenih novih dejstev razen tistih iz zahtevka za pregled, ki so navedeni v uvodni izjavi 12. Komisija tako nima osnove za nadaljevanje preiskave.

(62)

Vlada Ljudske republike Kitajske je predložila zgolj pripombe, ki nadalje potrjujejo odločitev Komisije, da zaključi ta pregled.

(63)

Kljub navedenim pripombam, ki so jih predložile zainteresirane strani, so ugotovitve Komisije iz tega pregleda veljavne. Komisija zato zaključuje ta pregled.

(64)

Ta uredba je v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (ES) št. 1225/2009 in členom 25(1) Uredbe (ES) št. 597/2009 –