ISSN 1977-0804 |
||
Uradni list Evropske unije |
L 306 |
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Zvezek 58 |
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP |
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
II Nezakonodajni akti
UREDBE
24.11.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 306/1 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/2110
z dne 12. novembra 2015
o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Mojama de Barbate (ZGO))
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (1) in zlasti člena 52(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 je bil zahtevek Španije za registracijo imena „Mojama de Barbate“ objavljen v Uradnem listu Evropske unije (2). |
(2) |
Ker pri Komisiji ni bil vložen noben ugovor v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012, bi bilo treba ime „Mojama de Barbate“ registrirati – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Ime „Mojama de Barbate“ (ZGO) se registrira.
Ime iz prvega odstavka opredeljuje proizvod skupine 1.7 Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi iz Priloge XI k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 668/2014 (3).
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 12. novembra 2015
Za Komisijo
V imenu predsednika
Phil HOGAN
Član Komisije
(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.
(2) UL C 223, 8.7.2015, str. 10.
(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 668/2014 z dne 13. junija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 179, 19.6.2014, str. 36).
24.11.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 306/3 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/2111
z dne 12. novembra 2015
o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Echalote d'Anjou (ZGO))
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (1) in zlasti člena 52(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 je bil zahtevek za registracijo imena „Echalote d'Anjou“, ki ga je vložila Francija, objavljen v Uradnem listu Evropske unije (2). |
(2) |
Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobene izjave o ugovoru, bi bilo treba ime „Echalote d'Anjou“ registrirati – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Ime „Echalote d'Anjou“ (ZGO) se registrira.
Ime iz prvega odstavka opredeljuje proizvod skupine 1.6. Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani, iz Priloge XI k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 668/2014 (3).
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 12. novembra 2015
Za Komisijo
V imenu predsednika
Phil HOGAN
Član Komisije
(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.
(2) UL C 218, 3.7.2015, str. 6.
(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 668/2014 z dne 13. junija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 179, 19.6.2014, str. 36).
24.11.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 306/4 |
UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/2112
z dne 23. novembra 2015
o spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 251/2009 o izvedbi Uredbe (ES) št. 295/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o strukturni statistiki podjetij glede prilagoditve serije podatkov po reviziji klasifikacije proizvodov po dejavnosti (CPA)
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 295/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o strukturni statistiki podjetij (1) in zlasti člena 11(2)(e) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba (ES) št. 295/2008 vzpostavlja skupni okvir za zbiranje, urejanje, pošiljanje in ocenjevanje evropskih statističnih podatkov o strukturi, dejavnosti, konkurenčnosti ter rezultatih podjetij v Evropski uniji. |
(2) |
Uredba (ES) št. 451/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (2) vzpostavlja statistično klasifikacijo proizvodov po dejavnosti (CPA) za zadovoljitev potreb na področju statistike v Uniji. |
(3) |
Priloga I k Uredbi Komisije (ES) št. 251/2009 (3) določa serije podatkov, raven razčlenitve in nazive za proizvode, ki jih je treba poslati na podlagi CPA. |
(4) |
Po začetku veljavnosti Uredbe Komisije (EU) št. 1209/2014 (4) je treba prilagoditi Prilogo I k Uredbi (ES) št. 251/2009 glede ravni razčlenitve in nazivov za nekatere izdelke za podatke, ki jih je treba poslati na podlagi CPA, da se ohranita primerljivost in skladnost s standardi klasifikacije proizvodov, ki se uporabljajo na mednarodni ravni. |
(5) |
Prilogo I k Uredbi (ES) št. 251/2009 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
(6) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za evropski statistični sistem – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Priloga I k Uredbi (ES) št. 251/2009 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 23. novembra 2015
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 97, 9.4.2008, str. 13.
(2) Uredba (ES) št. 451/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o novi statistični klasifikaciji proizvodov po dejavnosti (CPA) in razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3696/93 (UL L 145, 4.6.2008, str. 65).
(3) Uredba Komisije (ES) št. 251/2009 z dne 11. marca 2009 o izvedbi in spremembi Uredbe (ES) št. 295/2008 Evropskega parlamenta in Sveta glede serije podatkov za pripravo strukturne statistike podjetij in prilagoditev, potrebnih po reviziji statistične klasifikacije proizvodov po dejavnosti (CPA) (UL L 86, 31.3.2009, str. 170).
(4) Uredba Komisije (EU) št. 1209/2014 z dne 29. oktobra 2014 o spremembi Uredbe (ES) št. 451/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o novi statistični klasifikaciji proizvodov po dejavnosti (CPA) in razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3696/93 (UL L 336, 22.11.2014, str. 1).
PRILOGA
Priloga I k Uredbi (ES) št. 251/2009 se spremeni:
1. |
V točki 1 „STORITVE“, v tabeli „Serija 1E“ se „Posebni agregati“„HIT“„MHT“, „MLT“ in „LOT“ pod „Raven razčlenitve dejavnosti“ nadomestijo z naslednjim:
|
2. |
V točki 2 „INDUSTRIJA“, se v tabelah serij 2H, 2I, 2J in 2K „Zajete dejavnosti“„NACE Rev. 2, področja B–E (razen NACE Rev. 2, oddelki 37, 38 in 39)“ nadomestijo z „NACE Rev. 2, področja B–D in oddelek 36“. |
3. |
V točki 3 „TRGOVINA“ se v tabelah serij 3E, 3F, 3G, 3H, 3I, 3J in 3K črta „Raven razčlenitve dejavnosti“„NACE Rev. 2, enomestna raven (področje)“. |
4. |
V točki 4 „GRADBENIŠTVO“ se v tabeli serije 4G „Raven razčlenitve dejavnosti“ „NACE Rev. 2, trimestna raven (skupine) NACE Rev. 2, dvomestna raven (oddelek) NACE Rev. 2, enomestna raven (področje)“ nadomesti z: „NACE Rev. 2, dvomestna raven (oddelek) razen za karakteristiki 18 31 0 in 18 32 0 za oddelek 43 NACE Rev. 2, enomestna raven (področje) razen za karakteristiki 18 31 0 in 18 32 0“. |
5. |
Točka 8 „POSLOVNE STORITVE“ se spremeni:
|
24.11.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 306/7 |
UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/2113
z dne 23. novembra 2015
o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede mednarodnih računovodskih standardov 16 in 41
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (1) in zlasti člena 3(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Z Uredbo Komisije (ES) št. 1126/2008 (2) so bili sprejeti nekateri mednarodni standardi in pojasnila, ki so veljali 15. oktobra 2008. |
(2) |
Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (IASB) je 30. junija 2014 izdal spremembe MRS 16 – Opredmetena osnovna sredstva in MRS 41 – Kmetijstvo: plodonosne trajnice. IASB je odločil, da bi bilo treba rastline, ki se uporabljajo izključno za gojenje pridelkov v več obdobjih, tj. plodonosne trajnice, obračunavati na enak način kot opredmetena osnovna sredstva v MRS 16 – Opredmetena osnovna sredstva, ker je njihovo delovanje podobno kot pri proizvodnji. |
(3) |
Spremembe MRS 16 in 41 posledično vključujejo spremembe MRS 1, 17, 23, 36 in 40 za zagotovitev skladnosti med mednarodnimi računovodskimi standardi. |
(4) |
Posvetovanje z Evropsko svetovalno skupino za računovodsko poročanje potrjuje, da spremembe MRS 16 in 41 izpolnjujejo merila za sprejetje, določena v členu 3(2) Uredbe (ES) št. 1606/2002. |
(5) |
Uredbo (ES) št. 1126/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
(6) |
Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Računovodskega regulativnega odbora – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Priloga k Uredbi (ES) št. 1126/2008 se spremeni:
(a) |
Mednarodni računovodski standard (MRS) 16 – Opredmetena osnovna sredstva se spremeni, kot je določeno v Prilogi k tej uredbi; |
(b) |
MRS 41 – Kmetijstvo se spremeni, kot je določeno v Prilogi k tej uredbi; |
(c) |
MRS 1 – Predstavljanje računovodskih izkazov, MRS 17 – Najemi, MRS 23 – Stroški izposojanja, MRS 36 – Oslabitev sredstev in MRS 40 – Naložbene nepremičnine se spremenijo v skladu s spremembami MRS 16 in MRS 41, kot je določeno v Prilogi k tej uredbi. |
Člen 2
Podjetja začnejo uporabljati spremembe iz člena 1 najpozneje z začetkom prvega poslovnega leta, ki se začne 1. januarja 2016 ali pozneje.
Člen 3
Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 23. novembra 2015
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 243, 11.9.2002, str. 1.
(2) Uredba Komisije (ES) št. 1126/2008 z dne 3. novembra 2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 320, 29.11.2008, str. 1).
PRILOGA
Kmetijstvo: plodonosne trajnice
(Spremembe MRS 16 in MRS 41)
Spremembe MRS 16 – Opredmetena osnovna sredstva
Spremenijo se 3., 6. in 37. člen ter dodajo 22.A člen in 81.K–81.M člen.
PODROČJE UPORABE
…
3. |
Ta standard se ne uporablja za:
|
OPREDELITVE POJMOV
6. |
V tem standardu so uporabljeni naslednji izrazi, katerih pomeni so natančno določeni:
Plodonosna trajnica je živa rastlina, ki:
(Plodonosne trajnice so podrobneje opredeljene v 5.A in 5.B členu MRS 41). Knjigovodska vrednost je znesek, s katerim se sredstvo pripozna po odštetju vseh akumuliranih amortizacijskih odpisov in akumuliranih izgub zaradi oslabitve. … |
Vrste stroškov
…
22A |
Plodonosne trajnice se obračunavajo na enak način kot opredmetena osnovna sredstva lastne izdelave, preden so na svojem mestu in v stanju, v katerem bodo lahko delovala na način, ki ga je predvidelo poslovodstvo. Zato je treba sklicevanja na „gradnjo“ v tem standardu treba razumeti tako, da zajemajo dejavnosti, ki so potrebne za gojenje plodonosnih trajnic, preden so na svojem mestu in v stanju, v katerem bodo lahko delovale na način, ki ga je predvidelo poslovodstvo. |
…
Model prevrednotenja
…
37. |
Vrsta opredmetenih osnovnih sredstev je skupina sredstev s podobno naravo in uporabo pri poslovanju podjetja. Posamezne vrste so na primer:
|
…
DATUM UVELJAVITVE IN PREHOD
…
81K |
Kmetijstvo: plodonosne trajnice (spremembe MRS 16 in MRS 41) – s temi spremembami, izdanimi junija 2014, so bili spremenjeni 3., 6. in 37. člen ter dodani 22.A člen in 81.L–81.M člen. Podjetje uporablja te spremembe za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2016 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje navedene spremembe uporablja za zgodnejše obdobje, mora to razkriti. Podjetje te spremembe uporabi za nazaj v skladu z MRS 8, razen v primeru iz 81.M člena. |
81L |
V poročevalskem obdobju, v katerem se prvič uporabi Kmetijstvo: plodonosne trajnice (spremembe MRS 16 in MRS 41), podjetju ni treba razkriti kvantitativnih informacij, zahtevanih v 28.(f) členu MRS 8, za tekoče obdobje. Vendar mora podjetje predložiti kvantitativne informacije, zahtevane v 28.(f) členu MRS 8, za vsako predstavljeno preteklo obdobje. |
81M |
Podjetje se lahko odloči, da bo postavko plodonosnih trajnic merilo po pošteni vrednosti na začetku prvega obdobja, predstavljenega v računovodskih izkazih za poročevalsko obdobje, v katerem podjetje prvič uporabi Kmetijstvo: plodonosne trajnice (spremembe MRS 16 in MRS 41), ter uporabi to pošteno vrednost kot predpostavljeno vrednost na ta dan. Vsaka razlika med prejšnjo knjigovodsko vrednostjo in pošteno vrednostjo se pripozna v začetnem zadržanem dobičku na začetku prvega predstavljenega obdobja. |
Spremembe MRS 41 – Kmetijstvo
Spremenijo se 1.–5., 8., 24. in 44. člen ter dodajo 5.A–5.C člen in 62.–63. člen.
PODROČJE UPORABE
1. |
Ta standard se uporablja za obračunavanje s kmetijsko dejavnostjo povezanih:
|
2. |
Ta standard se ne uporablja za:
|
3. |
Ta standard se uporablja za kmetijske pridelke, ki so pospravljeni pridelki bioloških sredstev podjetja, v trenutku pospravitve. Kasneje se uporablja MRS 2 – Zaloge – ali drug ustrezni standard. Skladno s tem ta standard ne obravnava predelovanja kmetijskih pridelkov po pospravitvi, na primer predelovanja grozdja v vino pri vinarju, ki je pridelal grozdje. Takšno predelovanje je sicer logični in naravni podaljšek kmetijske dejavnosti in taki dogodki so nekoliko podobni biološkemu preobražanju, vendar takšno predelovanje ni vključeno v opredelitev kmetijske dejavnosti v tem standardu. |
4. |
V razpredelnici v nadaljevanju so zgledi bioloških sredstev, kmetijskih pridelkov in proizvodov, ki so rezultat predelovanja po pospravitvi:
|
OPREDELITVE POJMOV
Opredelitve pojmov, povezanih s kmetijstvom
5. |
V tem standardu so uporabljeni naslednji izrazi, katerih pomeni so natančno določeni:
… Kmetijski pridelek je pospravljen pridelek bioloških sredstev podjetja. Plodonosna trajnica je živa rastlina, ki:
Biološko sredstvo je živa žival ali rastlina. … |
5A |
Naslednje rastline niso plodonosne trajnice:
|
5B |
Če se plodonosne trajnice ne gojijo več zaradi pridelka, se lahko posekajo in prodajo kot odpadki, na primer kot les za kurjavo. Takšna občasna prodaja odpadkov ne pomeni, da rastlina ne ustreza opredelitvi plodonosne trajnice. |
5C |
Pridelek plodonosnih trajnic je biološko sredstvo. … |
Opredelitve splošnih pojmov
8. |
V tem standardu so uporabljeni naslednji izrazi, katerih pomeni so natančno določeni:
… Državne podpore pomenijo podpore, kot so opredeljene v MRS 20. |
PRIPOZNAVANJE IN MERJENJE
…
24. |
Nabavna vrednost se lahko včasih približa pošteni vrednosti, zlasti če:
… |
Splošno
…
44. |
Porabljiva biološka sredstva so tista, ki bodo pospravljena kot kmetijski pridelek ali prodana kot biološka sredstva. Porabljiva biološka sredstva so na primer živina, namenjena proizvajanju mesa, živina, namenjena prodaji, ribe v gojiščih, pridelki, kot sta koruza in pšenica, pridelki plodonosnih trajnic ter drevesa, ki se gojijo za stavbni les. Plodonosna biološka sredstva so tista, ki niso porabljiva, na primer živina, s katero se proizvaja mleko, in sadno drevje, s katerega se pobira sadje. Plodonosna biološka sredstva niso kmetijski pridelki, temveč se gojijo zato, da dajo pridelek. |
…
DATUM UVELJAVITVE IN PREHOD
…
62. |
Kmetijstvo: plodonosne trajnice (spremembe MRS 16 in MRS 41) – s temi spremembami, izdanimi junija 2014, so bili spremenjeni 1.–5., 8., 24. in 44. člen ter dodani 5.A–5.C člen in 63. člen. Podjetje uporablja te spremembe za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2016 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje navedene spremembe uporablja za zgodnejše obdobje, mora to razkriti. Podjetje navedene spremembe uporabi za nazaj v skladu z MRS 8. |
63. |
Za poročevalsko obdobje, v katerem se prvič uporabi Kmetijstvo: plodonosne trajnice (spremembe MRS 16 in MRS 41), podjetju ni treba razkriti kvantitativnih informacij, zahtevanih v 28.(f) členu MRS 8, za tekoče obdobje. Vendar mora podjetje predložiti kvantitativne informacije, zahtevane v 28.(f) členu MRS 8, za vsako predstavljeno preteklo obdobje. |
POSLEDIČNE SPREMEMBE DRUGIH STANDARDOV
MRS 1 – Predstavljanje računovodskih izkazov
Spremeni se 54. člen.
Informacije, ki jih je treba predstaviti v izkazu finančnega položaja
54. |
Izkaz finančnega položaja mora vsebovati najmanj vrstične postavke, ki predstavljajo naslednje zneske:
|
MRS 17 – Najemi
Spremeni se 2. člen.
PODROČJE UPORABE
2. |
…
Ta standard se ne uporablja kot podlaga za merjenje:
|
MRS 23 – Stroški izposojanja
Spremenita se 4. in 7. člen.
PODROČJE UPORABE
…
4. |
Podjetje ni dolžno uporabljati tega standarda za stroške izposojanja, ki jih je mogoče neposredno pripisati nakupu, gradnji ali proizvodnji:
|
OPREDELITVE POJMOV
…
7. |
Sredstvo v pripravi je glede na okoliščine lahko karkoli od naslednjega:
|
MRS 36 – Oslabitev sredstev
Spremeni se 2. člen.
PODROČJE UPORABE
2. |
Ta standard se uporablja pri obračunavanju oslabitve vseh sredstev, razen:
|
MRS 40 – Naložbene nepremičnine
Spremenita se 4. in 7. člen.
PODROČJE UPORABE
…
4. |
Ta standard se ne uporablja za:
|
RAZVRSTITEV NEPREMIČNINE KOT NALOŽBENE NEPREMIČNINE ALI LASTNIŠKO UPORABLJANE NEPREMIČNINE
…
7. |
Naložbena nepremičnina je posedovana, da bi prinašala najemnino ali povečevala vrednost dolgoročne naložbe, ali pa oboje. Zato naložbena nepremičnina ustvarja denarne tokove v veliki meri neodvisno od drugih sredstev, ki jih poseduje podjetje. Po tem se naložbena nepremičnina razlikuje od lastniško uporabljane nepremičnine. Proizvajanje ali dobavljanje blaga ali storitev (ali uporaba nepremičnin za pisarniške namene) ustvarja denarne tokove, ki jih je mogoče pripisati ne samo nepremičninam, temveč tudi drugim sredstvom, ki se uporabljajo pri proizvajanju ali dobavljanju. Za lastniško uporabljane nepremičnine se uporablja MRS 16. |
24.11.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 306/15 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/2114
z dne 23. novembra 2015
o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1),
ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Izvedbene uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi. |
(2) |
Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 23. novembra 2015
Za Komisijo
V imenu predsednika
Jerzy PLEWA
Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja
(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 671.
(2) UL L 157, 15.6.2011, str. 1.
PRILOGA
Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
(EUR/100 kg) |
||
Oznaka KN |
Oznaka tretje države (1) |
Standardna uvozna vrednost |
0702 00 00 |
AL |
48,7 |
MA |
71,4 |
|
ZZ |
60,1 |
|
0707 00 05 |
AL |
69,7 |
MA |
93,8 |
|
TR |
143,9 |
|
ZZ |
102,5 |
|
0709 93 10 |
AL |
76,3 |
MA |
51,3 |
|
TR |
159,0 |
|
ZZ |
95,5 |
|
0805 20 10 |
MA |
99,8 |
ZZ |
99,8 |
|
0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90 |
TR |
64,6 |
ZZ |
64,6 |
|
0805 50 10 |
TR |
95,7 |
ZZ |
95,7 |
|
0808 10 80 |
AU |
166,8 |
CA |
159,7 |
|
CL |
83,6 |
|
MK |
32,3 |
|
NZ |
173,1 |
|
US |
107,0 |
|
ZA |
166,0 |
|
ZZ |
126,9 |
|
0808 30 90 |
BA |
85,6 |
CN |
64,0 |
|
TR |
124,1 |
|
ZZ |
91,2 |
(1) Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (EU) št. 1106/2012 z dne 27. novembra 2012 o izvajanju Uredbe (ES) št. 471/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o zunanji trgovini z državami nečlanicami v zvezi s posodabljanjem nomenklature držav in ozemelj (UL L 328, 28.11.2012, str. 7). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.
DIREKTIVE
24.11.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 306/17 |
DIREKTIVA KOMISIJE (EU) 2015/2115
z dne 23. novembra 2015
o spremembi Dodatka C k Prilogi II k Direktivi 2009/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta o varnosti igrač glede formamida zaradi sprejetja specifičnih mejnih vrednosti kemičnih snovi, uporabljenih v igračah
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive 2009/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o varnosti igrač (1) in zlasti člena 46(2) Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Za zagotavljanje visoke ravni varstva otrok pred tveganji, ki jih povzročajo kemične snovi v igračah, Direktiva 2009/48/ES določa nekatere zahteve v zvezi s kemičnimi snovi, kot so snovi, razvrščene kot rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje (CMR) v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (2), alergenimi dišavnimi snovmi in nekaterimi elementi. Poleg tega Direktiva 2009/48/ES pooblašča Komisijo, da sprejme specifične mejne vrednosti kemičnih snovi, uporabljenih v igračah, ki so namenjene otrokom, mlajšim od 36 mesecev, in v drugih igračah, ki so namenjene temu, da jih otroci dajejo v usta, da bi se zagotovila ustrezna zaščita v primeru igrač z visoko stopnjo izpostavljenosti. Take mejne vrednosti se sprejmejo v obliki vključitve v Dodatek C k Prilogi II k Direktivi 2009/48/ES. |
(2) |
Za številne kemikalije so trenutno veljavne mejne vrednosti bodisi previsoke glede na razpoložljive znanstvene dokaze bodisi ne obstajajo. Zato bi bilo zanje treba sprejeti specifične mejne vrednosti, pri tem pa upoštevati zahteve za embalažo za živila ter razlike med igračami in materiali, ki so v stiku z živili. |
(3) |
Evropska Komisija je ustanovila strokovno skupino za varnost igrač, da bi ji svetovala pri pripravi zakonodajnih predlogov in političnih pobud na področju varnosti igrač. Naloga njene podskupine „Kemikalije“ je zagotoviti takšno svetovanje v zvezi s kemičnimi snovmi, ki se lahko uporabljajo v igračah. |
(4) |
Formamid (št. CAS 75-12-7) se med drugim uporablja v industriji plastike in polimerov, zlasti kot topilo, mehčalec ali kot snov, povezana s penilcem, ki se uporablja pri proizvodnji pene (3). Leta 2010 je več držav članic odkrilo formamid v različnih igračah iz pene, kot je npr. sestavljiva podloga, kar je povzročilo zaskrbljenost za zdravje otrok pri vdihavanju. Nekatere države članice so sprejele ali nameravajo sprejeti regulativne ukrepe. |
(5) |
Podskupina „Kemikalije“ je svoje razprave o formamidu osnovala na mnenju Francoske agencije za prehrambeno in okoljsko varnost ter zdravje in varnost pri delu (ANSES). V mnenju je priporočeno, da je treba emisije formamida iz sestavljivih podlog v zrak omejiti, tako da ne presegajo 20 μg/m3, izmerjeno v 28 dneh po razpakiranju in zadrževanju v komori za odplinjanje novih podlog pred prodajo po preskusni metodi (4) v skladu s standardoma ISO 16000-6 in 16000-9 ter v ustreznih pogojih za vzorčenje proizvodov in serij proizvodov. |
(6) |
Podskupina „Kemikalije“ je nadalje preučila otroško sobo (s prostornino 30 m3) z veliko sestavljivo podlogo (1,2 m2, 720 g) in več drugimi igračami iz pene (kar skupno pomeni še do 1 kg materiala za igrače iz pene, izpostavljenega zraku). Zrak v tej otroški sobi (s stopnjo izmenjave zraka 0,5 h– 1) bi po 28 dneh vseboval 20 μg/m3 formamida, če bi material za igrače iz pene vseboval 200 mg/kg formamida, ki bi v celoti izpuhtel. |
(7) |
Formamid je v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 razvrščen kot strupen za razmnoževanje kategorije 1B. V skladu s točko 4 Dela III Priloge II k Direktivi 2009/48/ES so snovi, strupene za razmnoževanje, kategorije 1B, kot je formamid, lahko prisotne v igračah v koncentracijah, ki so enake ali manjše od ustrezne koncentracije za razvrščanje zmesi, ki to snov vsebujejo, in sicer 0,5 %, kar znaša 5 000 mg/kg (mejna vrednost vsebnosti), do 1. junija 2015, po tem datumu pa 0,3 %, kar znaša 3 000 mg/kg (mejna vrednost vsebnosti). Direktiva 2009/48/ES trenutno ne določa mejne vrednosti emisij za formamid. |
(8) |
Glede na navedeno je podskupina „Kemikalije“ na svoji seji 28. novembra 2013 priporočila, da je treba emisije formamida iz materialov za igrače iz pene omejiti v Dodatku C k Prilogi II k Direktivi 2009/48/ES na 20 μg/m3 po največ 28 dneh od začetka preskušanja emisij. Podskupina je na svoji seji 18. februarja 2015 priporočila tudi, da preskušanje emisij ni potrebno, če vsebnost formamida ne presega 200 mg/kg (pragovna vrednost, ki temelji na najslabšem možnem scenariju izpostavljenosti). |
(9) |
Primeri uporabe formamida v materialih za stik z živili, ki bi jih bilo treba preučiti, niso znani. |
(10) |
Ukrepi iz te direktive so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 47 Direktive 2009/48/ES – |
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
V Dodatku C k Prilogi II k Direktivi 2009/48/ES se doda naslednji vnos:
Snov |
Št. CAS |
Mejna vrednost |
„Formamid |
75-12-7 |
20 μg/m3 (mejna vrednost emisij) po največ 28 dneh od začetka preskušanja emisij za materiale za igrače iz pene, ki vsebujejo več kot 200 mg/kg (pragovna vrednost, ki temelji na vsebnosti).“ |
Člen 2
1. Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 24. maja 2017. Besedila navedenih predpisov nemudoma sporočijo Komisiji.
Uporabljajo jih od 24. maja 2017.
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
2. Države članice Komisiji sporočijo besedila temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.
Člen 3
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 4
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V Bruslju, 23. novembra 2015
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 170, 30.6.2009, str. 1.
(2) Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (UL L 353, 31.12.2008, str. 1).
(3) Francoska agencija za prehrambeno in okoljsko varnost ter zdravje in varnost pri delu (ANSES): Mnenje o uporabi formamida v potrošniškem blagu in zdravstvenih tveganjih, povezanih s formamidom v otroških sestavljivih podlogah iz pene. Mnenje ANSES, zahteva št. 2010-SA- 0302, 4. julij 2011, str. 4.
(4) Protokol preskušanja emisij pri 50-odstotni relativni vlažnosti, temperaturi 23 °C, stopnji kroženja zraka 0,5 h– 1, normalni velikosti prostora 30 m3 in 1,2 m2 veliki površini podloge, ki sprošča emisije.
24.11.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 306/20 |
DIREKTIVA KOMISIJE (EU) 2015/2116
z dne 23. novembra 2015
o spremembi Dodatka C k Prilogi II k Direktivi 2009/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta o varnosti igrač glede benzizotiazolinona zaradi sprejetja specifičnih mejnih vrednosti kemičnih snovi, uporabljenih v igračah
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive 2009/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o varnosti igrač (1) in zlasti člena 46(2) Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Za zagotavljanje visoke ravni varstva otrok pred tveganji, ki jih povzročajo kemične snovi v igračah, Direktiva 2009/48/ES določa nekatere zahteve v zvezi s kemičnimi snovi, kot so snovi, razvrščene kot rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje (CMR) v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (2), alergenimi dišavnimi snovmi in nekaterimi elementi. Poleg tega Direktiva 2009/48/ES pooblašča Komisijo, da sprejme specifične mejne vrednosti kemičnih snovi, uporabljenih v igračah, ki so namenjene otrokom, mlajšim od 36 mesecev, in v drugih igračah, ki so namenjene temu, da jih otroci dajejo v usta, da bi se zagotovila ustrezna zaščita v primeru igrač z visoko stopnjo izpostavljenosti. Take mejne vrednosti se sprejmejo v obliki vključitve v Dodatek C k Prilogi II k Direktivi 2009/48/ES. |
(2) |
Za številne kemikalije so trenutno veljavne mejne vrednosti bodisi previsoke glede na razpoložljive znanstvene dokaze bodisi ne obstajajo. Zato bi bilo zanje treba sprejeti specifične mejne vrednosti, pri tem pa upoštevati zahteve za embalažo za živila ter razlike med igračami in materiali, ki so v stiku z živili. |
(3) |
Evropska Komisija je ustanovila strokovno skupino za varnost igrač, da bi ji svetovala pri pripravi zakonodajnih predlogov in političnih pobud na področju varnosti igrač. Naloga njene podskupine „Kemikalije“ je zagotoviti takšno svetovanje v zvezi s kemičnimi snovmi, ki se lahko uporabljajo v igračah. |
(4) |
Kot kažejo rezultati tržne raziskave, ki je zajemala gospodarske subjekte in njihova trgovinska združenja, predstavnike potrošnikov in alergijske centre, ter iskanja po internetu in nakupi v trgovinah (3), se 1,2-benzizotiazol-3(2H)-on (1,2-benzizotiazolin-3-on (BIT), številka CAS 2634-33-5) uporablja kot konzervans v igračah na vodni osnovi (4), vključno z barvami za ljubiteljske dejavnosti in prstnimi barvami (5). |
(5) |
Podskupina „Kemikalije“ je svoje razprave o BIT osnovala na zadevnem mnenju Znanstvenega odbora za varstvo potrošnikov (ZOVP) ob upoštevanju, da je BIT dobro dokumentiran povzročitelj kontaktne alergije (6). Čeprav je BIT v mnenju opredeljen kot le zmerni povzročitelj preobčutljivosti, ki ni tako močan kot drugi trženi kozmetični konzervansi (7), je v tem mnenju podan tudi zaključek, da so izotiazolinoni pomembni povzročitelji kontaktne alergije za potrošnike v Evropi (8). Uporaba BIT v kozmetiki ni dovoljena (9). |
(6) |
BIT je v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 razvrščen kot povzročitelj preobčutljivosti kože. Direktiva 2009/48/ES trenutno ne določa specifične mejne vrednosti za BIT, niti splošne mejne vrednosti za snovi, ki povzročajo preobčutljivost kože. |
(7) |
Glede na navedeno podskupina „Kemikalije“ meni, da se BIT ne bi smel uporabljati v igračah. V skladu z evropskim standardom EN 71-9:2005+A1:2007 je snovi, ki se ne smejo uporabljati, treba omejiti na mejo določljivosti (LOQ) ustrezne preskusne metode (10). V skladu s tem je podskupina „Kemikalije“ na svoji seji 26. marca 2014 priporočila, da se BIT v igračah omeji na njegovo LOQ, tj. na koncentracijo največ 5 mg/kg. Uporaba BIT ni regulirana za materiale, namenjene za stik z živili. |
(8) |
Ob upoštevanju zgoraj navedenega bi bilo treba Dodatek C k Prilogi II k Direktivi 2009/48/ES spremeniti tako, da se določi mejna vrednost vsebnosti BIT v igračah. |
(9) |
Mejno vrednost vsebnosti iz te direktive bi bilo treba preveriti najpozneje pet let po datumu, na katerega morajo države članice začeti uporabljati to direktivo. |
(10) |
Ukrepi iz te direktive so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 47 Direktive 2009/48/ES – |
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
V Dodatku C k Prilogi II k Direktivi 2009/48/ES se doda naslednji vnos:
Snov |
št. CAS |
Mejna vrednost |
„1,2-benzizotiazol-3(2H)-on |
2634-33-5 |
5 mg/kg (mejna vrednost vsebnosti) v igračah iz materialov na vodni osnovi, v skladu z metodami iz standardov EN 71-10:2005 in EN 71-11:2005“ |
Člen 2
1. Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 24. maja 2017. Besedila navedenih predpisov nemudoma sporočijo Komisiji.
Uporabljajo jih od 24. maja 2017.
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
2. Države članice Komisiji sporočijo besedila temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.
Člen 3
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 4
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V Bruslju, 23. novembra 2015
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 170, 30.6.2009, str. 1.
(2) Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (UL L 353, 31.12.2008, str. 1).
(3) Danska agencija za varstvo okolja (2014): Survey and Health Assessment of preservatives in toys (Raziskava in ocena tveganja za konzervanse v igračah). Survey of chemical substances in consumer products no. 124, 2014 (Raziskava kemičnih snovi v potrošniških proizvodih, št. 124, 2014), str. 19 in naslednje.
(4) Danska agencija za varstvo okolja (2014): Survey and Health Assessment of preservatives in toys (Raziskava in ocena tveganja za konzervanse v igračah). Survey of chemical substances in consumer products no. 124, 2014 (Raziskava kemičnih snovi v potrošniških proizvodih, št. 124, 2014); tabela 24, str. 56.
(5) Danska agencija za varstvo okolja (2014): Survey and Health Assessment of preservatives in toys (Raziskava in ocena tveganja za konzervanse v igračah). Survey of chemical substances in consumer products no. 124, 2014 (Raziskava kemičnih snovi v potrošniških proizvodih, št. 124, 2014), str. 38–39.
(6) Znanstveni odbor za varstvo potrošnikov (ZOVP): Mnenje o benzizotiazolinu (BIT). Mnenje, sprejeto 26.–27. junija 2012, str. 16 in 26.
(7) Znanstveni odbor za varstvo potrošnikov (ZOVP): Mnenje o benzizotiazolinu (BIT). Mnenje, sprejeto 26.–27. junija 2012, str. 16.
(8) Znanstveni odbor za varstvo potrošnikov (ZOVP): Mnenje o benzizotiazolinu (BIT). Mnenje, sprejeto 26.–27. junija 2012, str. 26.
(9) Uredba (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o kozmetičnih izdelkih (UL L 342, 22.12.2009, str. 59).
(10) EN 71-9:2005+A1:2007, Priloga A, oddelek A.10.
24.11.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 306/23 |
DIREKTIVA KOMISIJE (EU) 2015/2117
z dne 23. novembra 2015
o spremembi Dodatka C k Prilogi II k Direktivi 2009/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta o varnosti igrač glede klorometilizotiazolinona in metilizotiazolinona, tako posamično kot v razmerju 3: 1, zaradi sprejetja specifičnih mejnih vrednosti kemičnih snovi, uporabljenih v igračah
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive 2009/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o varnosti igrač (1) in zlasti člena 46(2) Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Za zagotavljanje visoke ravni varstva otrok pred tveganji, ki jih povzročajo kemične snovi v igračah, Direktiva 2009/48/ES določa nekatere zahteve v zvezi s kemičnimi snovi, kot so snovi, razvrščene kot rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje (CMR) v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (2), alergenimi dišavnimi snovmi in nekaterimi elementi. Poleg tega Direktiva 2009/48/ES pooblašča Komisijo, da sprejme specifične mejne vrednosti kemičnih snovi, uporabljenih v igračah, ki so namenjene otrokom, mlajšim od 36 mesecev, in v drugih igračah, ki so namenjene temu, da jih otroci dajejo v usta, da bi se zagotovila ustrezna zaščita v primeru igrač z visoko stopnjo izpostavljenosti. Take mejne vrednosti se sprejmejo v obliki vključitve v Dodatek C k Prilogi II k Direktivi 2009/48/ES. |
(2) |
Za številne kemikalije so trenutno veljavne mejne vrednosti bodisi previsoke glede na razpoložljive znanstvene dokaze bodisi ne obstajajo. Zato bi bilo zanje treba sprejeti specifične mejne vrednosti, pri tem pa upoštevati zahteve za embalažo za živila ter razlike med igračami in materiali, ki so v stiku z živili. |
(3) |
Evropska komisija je ustanovila strokovno skupino za varnost igrač, da bi ji svetovala pri pripravi zakonodajnih predlogov in političnih pobud na področju varnosti igrač. Naloga njene podskupine „Kemikalije“ je zagotoviti takšno svetovanje v zvezi s kemičnimi snovmi, ki se lahko uporabljajo v igračah. |
(4) |
5-kloro-2-metilizotiazolin-3(2H)-on (CMI) in 2-metilizotiazolin-3(2H)-on (MI) v razmerju 3: 1 (številka CAS 55965-84-9) (3) ter njegovi posamezni komponenti, CMI (št. CAS 26172-55-4) in MI (št. CAS 2682-20-4), se uporabljajo kot konzervansi v igračah na vodni osnovi (4), vključno z barvami za ljubiteljske dejavnosti, prstnimi barvami, barvami za okna/steklo, lepili in milnimi mehurčki (5). |
(5) |
Podskupina „Kemikalije“ je svoje razprave o CMI in MI v razmerju 3: 1 ter posameznih komponentah CMI in MI osnovala na povezanem mnenju Znanstvenega odbora za zdravstvena in okoljska tveganja (SCHER) ob upoštevanju, da se niti CMI in MI v razmerju 3: 1 niti posamezni komponenti CMI ali MI ne priporočajo za uporabo v igračah zaradi kontaktnih alergičnih reakcij, opaženih v zvezi s temi snovmi v kozmetičnih izdelkih (6). Podskupina „Kemikalije“ je upoštevala tudi povezano mnenje ZOVP, ki navaja, da sta CMI in MI v razmerju 3: 1 zelo močna povzročitelja kontaktne alergije pri ljudeh, kar je razvidno iz razpoložljivih podatkov (7). |
(6) |
CMI/MI v razmerju 3: 1 je v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 razvrščen kot povzročitelj preobčutljivosti kože; CMI in MI posamično v okviru Uredbe nista razvrščena. Direktiva 2009/48/ES trenutno ne določa specifične mejne vrednosti za CMI in MI v razmerju 3: 1, niti za CMI ali MI posamično, kot tudi ne določa splošne mejne vrednosti za snovi, ki povzročajo preobčutljivost kože. |
(7) |
Glede na navedeno je podskupina „Kemikalije“ na svoji seji 15. februarja 2012 priporočila, da se CMI in MI v razmerju 3: 1 ne bi smela uporabljati v igračah. |
(8) |
Po mnenju nemškega Zveznega inštituta za oceno tveganja (Bundesinstitut für Risikobewertung (BfR)) (8) bi bilo treba mejne vrednosti za CMI in MI, ki sta močno alergena, določiti pri koncentraciji, ki šteje za zaščitno koncentracijo za posameznike, ki so že preobčutljivi. Na ta način se alergeni najstrožje omejijo, saj pri posameznikih, ki so že preobčutljivi, alergija izbruhne že pri najnižjih koncentracijah alergenov. V zgoraj omenjenem mnenju ZOVP je navedeno, da je takšna koncentracija nižja od 2 mg/kg (9). |
(9) |
Po mnenju BfR je s tržnim nadzorom možno rutinsko določiti količino CMI pri 0,75 mg/kg, MI pa na 0,25 mg/kg (10) (meje določljivosti, LOQ). |
(10) |
Glede na zgoraj navedeno je strokovna skupina za varnost igrač na svoji seji dne 23. maja 2014 priporočila, da se omejita tudi uporabi CMI in MI posamično, in sicer na njuni meji določljivosti. |
(11) |
Medtem ko obstaja specifična mejna vrednost migracije za MI posamično kot dodatek za uporabo v določenih materialih, namenjenih za stik z živili, se osnovne predpostavke za določitev te mejne vrednosti migracije razlikujejo od tistih za določitev mejne vrednosti vsebnosti za MI v igračah. Uporaba CMI in MI v razmerju 3: 1 in uporaba CMI posamično nista regulirani za materiale, namenjene za stik z živili. |
(12) |
Ob upoštevanju zgoraj navedenega bi bilo treba Dodatek C k Prilogi II k Direktivi 2009/48/ES spremeniti tako, da se določi mejna vrednost vsebnosti za CMI in MI v razmerju 3: 1 ter za CMI in MI posamično v igračah. |
(13) |
Ukrepi iz te direktive so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 47 Direktive 2009/48/ES – |
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
V Dodatku C k Prilogi II k Direktivi 2009/48/ES se dodajo naslednji vnosi:
Snov |
Št. CAS |
Mejna vrednost |
„reakcijska zmes: 5-kloro-2-metil-4-izotiazolin-3-ona (št. ES 247-500-7) in 2-metil-2H-izotiazol-3-ona (št. ES 220-239-6) (3: 1) |
55965-84-9 |
1 mg/kg (mejna vrednost vsebnosti) v igračah iz materialov na vodni osnovi |
5-kloro-2-metil-izotiazolin-3(2H)-on |
26172-55-4 |
0,75 mg/kg (mejna vrednost vsebnosti) v igračah iz materialov na vodni osnovi |
2-metilizotiazolin-3(2H)-on |
2682-20-4 |
0,25 mg/kg (mejna vrednost vsebnosti) v igračah iz materialov na vodni osnovi“ |
Člen 2
1. Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 24. novembra 2017. Besedila navedenih predpisov nemudoma sporočijo Komisiji.
Uporabljajo jih od 24. novembra 2017.
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
2. Države članice Komisiji sporočijo besedila temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.
Člen 3
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 4
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V Bruslju, 23. novembra 2015
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 170, 30.6.2009, str. 1.
(2) Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (UL L 353, 31.12.2008, str. 1).
(3) Trgovska imena, kot jih navaja mnenje Znanstvenega odbora za varstvo potrošnikov (ZOVP) v Mnenju o mešanici 5-kloro-2-metilizotiazolin-3(2H)-ona in 2-metilizotiazolin-3(2H)-ona, so Kathon, Acticide, Microcare itn. Mnenje, sprejeto 8. decembra 2009, str. 6.
(4) Danska agencija za varstvo okolja (2014): Survey and Health Assessment of preservatives in toys (Raziskava in ocena tveganja za konzervanse v igračah). Survey of chemical substances in consumer products No 124, 2014 (Raziskava kemičnih snovi v potrošniških proizvodih, št. 124, 2014), tabela 24, str. 56.
(5) Danska agencija za varstvo okolja (2014): Survey and Health Assessment of preservatives in toys (Raziskava in ocena tveganja za konzervanse v igračah). Survey of chemical substances in consumer products No 124, 2014 (Raziskava kemičnih snovi v potrošniških proizvodih, št. 124, 2014), str. 38–39.
(6) Znanstveni odbor za zdravstvena in okoljska tveganja (SCHER), mnenje o „Odzivu CEN na mnenje CSTEE o oceni poročila CEN o oceni tveganja organskih kemikalij v igračah“, sprejeto 29. maja 2007, str. 8 in tabela 1 na str. 9.
(7) Glej mnenje ZOVP v opombi 3, str. 35.
(8) Dokument o stališču nemškega Zveznega inštituta za oceno tveganja (Bundesinstitut für Risikobewertung (BfR)) z dne 24. septembra 2012, str. 4.
(9) Glej mnenje ZOVP v opombi 3, str. 33.
(10) Glej opombo 8.
SKLEPI
24.11.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 306/26 |
SKLEP SVETA (SZVP) 2015/2118
z dne 23. novembra 2015
o podaljšanju mandata posebnega predstavnika Evropske unije za Južni Kavkaz in za krizo v Gruziji
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 33 in člena 31(2) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Svet je 8. julija 2014 sprejel Sklep 2014/438/SZVP (1) o imenovanju Herberta SALBERJA za posebnega predstavnika Evropske unije (PPEU) za Južni Kavkaz in za krizo v Gruziji. Mandat PPEU se izteče 31. oktobra 2015. |
(2) |
Mandat PPEU bi bilo treba podaljšati za nadaljnjih 16 mesecev. |
(3) |
PPEU bo mandat opravljal v razmerah, ki se lahko poslabšajo in bi lahko ovirale doseganje ciljev zunanjega delovanja Unije iz člena 21 Pogodbe – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Posebni predstavnik Evropske unije
Mandat Herberta SALBERJA kot PPEU za Južni Kavkaz in za krizo v Gruziji se podaljša do 28. februarja 2017. Svet lahko na podlagi ocene Političnega in varnostnega odbora (PVO) in na predlog visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (VP) odloči, da mandat PPEU predčasno preneha.
Člen 2
Cilji politike
Mandat PPEU temelji na ciljih politike Unije za Južni Kavkaz, vključno s cilji, določenimi v sklepih z izrednega zasedanja Evropskega sveta v Bruslju 1. septembra 2008 in sklepih Sveta z dne 15. septembra 2008 ter 27. februarja 2012. Navedeni cilji vključujejo:
(a) |
v skladu z obstoječimi mehanizmi, vključno z Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in njeno skupino iz Minska, preprečevanje sporov v regiji, prispevanje k mirnemu reševanju sporov v regiji, vključno s krizo v Gruziji in sporom v Gorskem Karabahu, s spodbujanjem vrnitve beguncev in notranje razseljenih oseb ter z drugimi ustreznimi sredstvi, pa tudi podpiranje izvajanja takšnega reševanja v skladu z načeli mednarodnega prava; |
(b) |
konstruktivno sodelovanje z glavnimi zainteresiranimi akterji v zvezi z regijo; |
(c) |
spodbujanje in podpiranje nadaljnjega sodelovanja med Armenijo, Azerbajdžanom in Gruzijo ter, če je to ustrezno, njihovimi sosednjimi državami; |
(d) |
povečanje uspešnosti in vidnosti Unije v regiji. |
Člen 3
Mandat
Da bi dosegli cilje politike, je mandat PPEU:
(a) |
razvijanje stikov z vladami, parlamenti, drugimi ključnimi političnimi akterji, sodstvom in civilno družbo v regiji; |
(b) |
spodbujanje držav v regiji k sodelovanju pri regionalnih vprašanjih skupnega interesa, kot so skupne varnostne grožnje, boj proti terorizmu, nezakoniti trgovini in organiziranemu kriminalu; |
(c) |
pomoč pri mirnem reševanju sporov v skladu z načeli mednarodnega prava in olajšanje izvajanja takšnega reševanja v tesnem sodelovanju z Združenimi narodi, OVSE in njeno skupino iz Minska; |
(d) |
v zvezi s krizo v Gruziji:
|
(e) |
lajšanje priprave in izvajanja ukrepov za krepitev zaupanja, kadar je to ustrezno, v koordinaciji s strokovnim znanjem držav članic, kadar je ta na voljo; |
(f) |
po potrebi pomoč pri pripravi prispevkov Unije k uresničevanju možne rešitve spora; |
(g) |
krepitev dialoga Unije z glavnimi zadevnimi akterji v regiji; |
(h) |
pomoč Uniji pri nadaljnjem razvoju celovite politike do Južnega Kavkaza; |
(i) |
v okviru navedenih dejavnosti iz tega člena prispevanje k izvajanju politike Unije na področju človekovih pravic in smernic Unije o človekovih pravicah, predvsem glede otrok in žensk na konfliktnih območjih, zlasti s spremljanjem in obravnavanjem razvoja dogodkov v zvezi s tem. |
Člen 4
Izvajanje mandata
1. PPEU je odgovoren za izvajanje mandata, pri tem pa je podrejen VP.
2. PVO je v prednostni povezavi s PPEU in je glavna točka PPEU za stike s Svetom. PVO brez poseganja v pristojnosti VP strateško vodi in politično usmerja PPEU v okviru njegovega mandata.
3. PPEU tesno sodeluje z Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) in njenimi ustreznimi oddelki.
Člen 5
Financiranje
1. Referenčni finančni znesek za kritje odhodkov, povezanih z mandatom PPEU, za obdobje od 1. novembra 2015 do 28. februarja 2017 je 2 800 000 EUR.
2. Odhodki se upravljajo v skladu s postopki in pravili, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije.
3. Upravljanje odhodkov se uredi s pogodbo med PPEU in Komisijo. PPEU za vse odhodke odgovarja Komisiji.
Člen 6
Ustanovitev in sestava ekipe
1. PPEU je v okviru svojega mandata in ustreznih razpoložljivih finančnih sredstev odgovoren za sestavo svoje ekipe. Ta ekipa vključuje strokovnjake za določena politična vprašanja, kot to zahteva mandat. PPEU nemudoma obvesti Svet in Komisijo o sestavi ekipe.
2. Države članice, institucije Unije in ESZD lahko predlagajo napotitev osebja k PPEU. Plače takega napotenega osebja krije zadevna država članica, institucija Unije oziroma ESZD. K PPEU se lahko napotijo tudi strokovnjaki, ki so jih države članice napotile k institucijam Unije ali ESZD. Mednarodno pogodbeno osebje ima državljanstvo ene od držav članic.
3. Vse napoteno osebje ostane pod upravno pristojnostjo države članice pošiljateljice, institucije Unije, ki ga pošilja, ali ESZD, ter opravlja svoje obveznosti in ravna v interesu mandata PPEU.
4. Osebje PPEU je nameščeno skupaj z zadevnimi oddelki ESZD ali delegacijami Unije, da bi zagotovili skladnost in doslednost njihovih dejavnosti.
Člen 7
Privilegiji in imunitete PPEU in osebja PPEU
Po potrebi se o privilegijih, imunitetah in dodatnih jamstvih, potrebnih za izpolnitev in nemoteno izvajanje misije PPEU ter delovanje članov osebja PPEU, doseže dogovor z državami gostiteljicami. Države članice in ESZD v ta namen zagotovijo vso potrebno podporo.
Člen 8
Varnost tajnih podatkov EU
PPEU in člani njegove ekipe spoštujejo varnostna načela in minimalne standarde iz Sklepa Sveta 2013/488/EU (2).
Člen 9
Dostop do informacij in logistična podpora
1. Države članice, Komisija in generalni sekretariat Sveta PPEU zagotovijo dostop do vseh ustreznih informacij.
2. Delegacije Unije v regiji in/ali države članice, kakor je ustrezno, zagotavljajo logistično podporo v regiji.
Člen 10
Varnost
V skladu s politiko Unije o varnosti osebja, ki je v okviru operativnih zmogljivosti iz naslova V Pogodbe napoteno zunaj Unije, PPEU v skladu z mandatom PPEU in varnostnimi razmerami na območju, za katerega je odgovoren, sprejme vse razumno izvedljive ukrepe za varnost vsega osebja pod neposrednim nadzorom PPEU, zlasti tako, da:
(a) |
na podlagi smernic ESZD pripravi poseben varnostni načrt, ki vključuje posebne ukrepe za fizično varnost, organizacijsko varnost in varnost postopkov, določa upravljanje varnih premikov osebja na območje, za katerega je odgovoren in znotraj njega ter obvladovanje dogodkov, ki ogrožajo varnost, ter vključuje načrt za ravnanje v nepredvidenih razmerah in evakuacijo; |
(b) |
zagotovi, da je vse osebje, napoteno zunaj Unije, zavarovano za visoko stopnjo tveganja glede na razmere na območju, za katerega je odgovoren; |
(c) |
zagotovi, da so vsi člani ekipe PPEU, ki so napoteni zunaj Unije, vključno z lokalnim pogodbenim osebjem, pred prihodom ali ob prihodu na območje, za katerega je odgovoren opravili ustrezno varnostno usposabljanje glede na stopnjo ogroženosti, ki jo je za zadevno območje določila ESZD; |
(d) |
zagotovi, da se izvajajo vsa dogovorjena priporočila, pripravljena na podlagi rednih varnostnih ocen, za Svet, VP in Komisijo pa pripravlja pisna poročila o izvajanju teh priporočil ter o drugih varnostnih vidikih v okviru poročila o napredku in poročila o izvajanju mandata. |
Člen 11
Poročanje
PPEU redno pripravlja ustna in pisna poročila za VP in PVO. PPEU po potrebi poroča tudi delovnim skupinam Sveta. Redna poročila se razpošiljajo prek omrežja COREU. PPEU lahko pripravlja poročila za Svet za zunanje zadeve. V skladu s členom 36 Pogodbe lahko PPEU sodeluje pri obveščanju Evropskega parlamenta.
Člen 12
Usklajevanje
1. PPEU prispeva k enotnosti, doslednosti in uspešnosti delovanja Unije in pomaga zagotoviti, da se za doseganje ciljev politike Unije vsi instrumenti Unije in ukrepi držav članic uporabljajo dosledno. Dejavnosti PPEU so usklajene z dejavnostmi Komisije. PPEU organizira redne informativne sestanke za misije držav članic in delegacije Unije.
2. Na terenu je treba vzdrževati tesne stike z vodji delegacij Unije in vodji misij držav članic, ki PPEU pri izvajanju mandata pomagajo po svojih najboljših močeh. PPEU v tesnem sodelovanju z vodjo delegacije Unije v Gruziji vodjo nadzorne misije Evropske unije v Gruziji (EUMM Georgia) seznanja z lokalnimi političnimi razmerami. PPEU in civilni poveljnik operacije EUMM Georgia se po potrebi medsebojno posvetujeta. PPEU sodeluje tudi z drugimi mednarodnimi in regionalnimi akterji na terenu.
Člen 13
Pomoč v zvezi z zahtevki
PPEU in osebje PPEU pomagajo pri zagotavljanju elementov za odgovore glede kakršnih koli zahtevkov in obveznosti, ki izhajajo iz mandatov predhodnih PPEU za Južni Kavkaz in za krizo v Gruziji, in zagotavljajo upravno pomoč in dostop do ustrezne dokumentacije v ta namen.
Člen 14
Pregled
Izvajanje tega sklepa in njegova skladnost z drugimi prispevki Unije v regiji se redno preverjata. PPEU do konca junija 2016 predloži VP, Svetu in Komisiji poročilo o napredku, do konca novembra 2016 pa celovito poročilo o izvajanju mandata.
Člen 15
Začetek veljavnosti
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
Uporablja se od 1. novembra 2015.
V Bruslju, 23. novembra 2015
Za Svet
Predsednik
C. MEISCH
(1) Sklep Sveta 2014/438/SZVP z dne 8. julija 2014 o spremembi in podaljšanju mandata posebnega predstavnika Evropske unije za Južni Kavkaz in za krizo v Gruziji (UL L 200, 9.7.2014, str. 11).
(2) Sklep Sveta 2013/488/EU z dne 23. septembra 2013 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 274, 15.10.2013, str. 1).
24.11.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 306/31 |
IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2015/2119
z dne 20. novembra 2015
o določitvi zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnikah (BAT) v skladu z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta za proizvodnjo lesnih plošč
(notificirano pod dokumentarno številko C(2015) 8062)
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (1) in zlasti člena 13(5) Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Komisija je na podlagi Sklepa z dne 16. maja 2011 o vzpostavitvi foruma za izmenjavo informacij v skladu s členom 13 Direktive 2010/75/EU o industrijskih emisijah (2) vzpostavila forum, v katerega so vključeni predstavniki držav članic, zadevnih industrijskih panog in nevladnih organizacij, ki spodbujajo varstvo okolja. |
(2) |
V skladu s členom 13(4) Direktive 2010/75/EU je Komisija 24. septembra 2014 pridobila mnenje navedenega foruma glede predlagane vsebine referenčnega dokumenta BAT za proizvodnjo lesnih plošč in ga javno objavila. |
(3) |
Zaključki o BAT, predstavljeni v Prilogi k temu sklepu, so ključni element navedenega referenčnega dokumenta BAT in vsebujejo zaključke o najboljših razpoložljivih tehnikah, njihov opis, informacije za oceno njihove ustreznosti, ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, z njimi povezan monitoring, z njimi povezane vrednosti porabe in po potrebi zadevne ukrepe za sanacijo lokacije. |
(4) |
Zaključki o BAT so referenca za določanje pogojev v dovoljenju za obrate iz poglavja II Direktive 2010/75/EU, pristojni organi pa morajo določiti mejne vrednosti emisij, ki zagotavljajo, da emisije pri običajnih pogojih obratovanja ne presegajo ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, kot so določene v zaključkih o BAT. |
(5) |
Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 75(1) Direktive 2010/75/EU – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Zaključki o BAT za proizvodnjo lesnih plošč, kot so navedeni v Prilogi, se sprejmejo.
Člen 2
Ta sklep je naslovljen na države članice.
V Bruslju, 20. novembra 2015
Za Komisijo
Karmenu VELLA
Član Komisije
(1) UL L 334, 17.12.2010, str. 17.
(2) UL C 146, 17.5.2011, str. 3.
PRILOGA
ZAKLJUČKI O NAJBOLJŠIH RAZPOLOŽLJIVIH TEHNIKAH (BAT) ZA PROIZVODNJO LESNIH PLOŠČ
PODROČJE UPORABE | 32 |
SPLOŠNE UGOTOVITVE | 33 |
OPREDELITVE POJMOV IN KRATICE | 34 |
1.1 |
SPLOŠNI ZAKLJUČKI O BAT | 36 |
1.1.1 |
Sistem ravnanja z okoljem | 36 |
1.1.2 |
Dobro gospodarjenje | 37 |
1.1.3 |
Hrup | 38 |
1.1.4 |
Emisije v tla in podtalnico | 38 |
1.1.5 |
Upravljanje energije in energijska učinkovitost | 39 |
1.1.6 |
Vonjave | 40 |
1.1.7 |
Ravnanje z odpadki in ostanki | 40 |
1.1.8 |
Monitoring | 41 |
1.2 |
EMISIJE V ZRAK | 43 |
1.2.1 |
Zajete emisije | 43 |
1.2.2 |
Razpršene emisije | 47 |
1.3 |
EMISIJE V VODO | 48 |
1.4 |
OPIS TEHNIK | 49 |
1.4.1 |
Emisije v zrak | 49 |
1.4.2 |
Emisije v vodo | 51 |
PODROČJE UPORABE
Ti zaključki o BAT se nanašajo na dejavnosti, navedene v oddelku 6.1(c) Priloge I k Direktivi 2010/75/EU, torej na:
— |
proizvodnjo v industrijskih obratih ene ali več naslednjih lesnih plošč: plošč z usmerjenim ploščatim iverjem, ivernih plošč ali vlaknenih plošč s proizvodno zmogljivostjo nad 600 m3 na dan. |
Ti zaključki o BAT zajemajo zlasti:
— |
proizvodnjo lesnih plošč, |
— |
kurilne naprave na lokaciji (vključno z motorji), ki proizvajajo vroče pline za neposredno ogrevane sušilnike, |
— |
proizvodnjo papirja, impregniranega s smolami. |
V teh zaključkih o BAT se ne obravnavajo naslednje dejavnosti in postopki:
— |
kurilne naprave na lokaciji (vključno z motorji), ki ne proizvajajo vročih plinov za neposredno ogrevane sušilnike, |
— |
laminiranje, lakiranje ali barvanje surovih plošč. |
Drugi referenčni dokumenti, ki so pomembni za dejavnosti, obravnavane v teh zaključkih o BAT, so:
Referenčni dokument |
Tema |
Monitoring emisij v zrak in vodo iz obratov iz direktive o industrijskih emisijah (ROM) |
Monitoring emisij v zrak in vodo |
Velike kurilne naprave (LCP) |
Tehnike zgorevanja |
Sežiganje odpadkov (WI) |
Sežiganje odpadkov |
Energijska učinkovitost (ENE) |
Energijska učinkovitost |
Ravnanje z odpadki (WT) |
Ravnanje z odpadki |
Emisije iz skladiščenja (EFS) |
Skladiščenje materialov in ravnanje z njimi |
Gospodarski učinki in učinki na različne prvine okolja (ECM) |
Gospodarski učinki tehnik in učinki tehnik na različne prvine okolja |
Proizvodnja organskih kemikalij v velikih količinah (LVOC) |
Proizvodnja melamina, sečninsko-formaldehidnih smol in metilen difenil diizocianata |
SPLOŠNE UGOTOVITVE
NAJBOLJŠE RAZPOLOŽLJIVE TEHNIKE
Tehnike, navedene in opisane v teh zaključkih o BAT, niso niti zavezujoče niti izčrpne. Uporabljajo se lahko druge tehnike, s katerimi se zagotovi vsaj enakovredna stopnja varstva okolja.
Če ni navedeno drugače, se zaključki o BAT uporabljajo za vse naprave, ki so predmet teh zaključkov.
RAVNI EMISIJ, POVEZANE Z BAT, ZA EMISIJE V ZRAK
Če ni navedeno drugače, se ravni emisij, povezane z BAT, za emisije v zrak, navedene v teh zaključkih o BAT, nanašajo na koncentracije, izražene kot masa izpuščene snovi na prostornino odpadnih plinov pod standardnimi pogoji (273,15 K, 101,3 kPa) in na suhi osnovi, izraženi v mg/Nm3.
Referenčna vsebnost kisika je:
Vir emisije |
Referenčna vsebnost kisika |
Neposredno ogrevani sušilnik za iverne plošče ali neposredno ogrevani sušilnik za plošče z usmerjenim ploščatim iverjem, sam ali v kombinaciji s stiskalnico |
18 vol. % kisika |
Vsi drugi viri |
Brez popravka za kisik |
Formula za izračun koncentracije emisij pri referenčni vsebnosti kisika je:
kjer je: |
|
Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije v zrak se nanašajo na povprečje v vzorčevalnem obdobju, kar pomeni:
povprečno vrednost treh zaporednih meritev, pri čemer vsaka traja vsaj 30 minut (1).
RAVNI EMISIJ, POVEZANE Z BAT, ZA EMISIJE V VODO
Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije v vodo, navedene v teh zaključkih o BAT, se nanašajo na vrednosti koncentracij (masa izpuščenih snovi na prostornino vode), izražene v mg/l.
Te ravni emisij, povezane z BAT, se nanašajo na povprečje vzorcev, pridobljenih v enem letu, kar pomeni pretočno uteženo povprečje vseh 24-urnih pretočno sorazmernih sestavljenih vzorcev, ki so bili vzeti v enem letu z najmanjšo pogostostjo, določeno za zadevni parameter, in pri običajnih pogojih obratovanja.
Formula za izračun pretočno uteženega povprečja vseh 24-urnih pretočno sorazmernih sestavljenih vzorcev je:
kjer je: |
|
Časovno sorazmerno vzorčenje se lahko uporabi, če je mogoče dokazati zadostno stabilnost pretoka.
Vse ravni emisij, povezane z BAT, za emisije v vodo veljajo na točki, kjer emisija zapusti obrat.
OPREDELITVE POJMOV IN KRATICE
V teh zaključkih o BAT se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
Pojem |
Opredelitev |
KPK |
Kemijska potreba po kisiku; količina kisika, potrebna za popolno oksidacijo organske snovi v ogljikov dioksid (običajno se nanaša na analizo z oksidacijo dikromata). |
Trajne meritve |
Neprekinjeno določanje merjene veličine, za kar se uporablja trajno nameščeni „avtomatizirani merilni sistem“ (AMS) ali „sistem za stalni monitoring emisij“ (CEM). |
Kontinuirna stiskalnica |
Stiskalnica za plošče, s katero se stiska neprekinjena plast. |
Razpršene emisije |
Nezajete emisije, ki niso izpuščene prek specifičnih emisijskih točk, kot so odvodniki. |
Neposredno ogrevani sušilnik |
Sušilnik, pri katerem so vroči plini iz kurilne naprave ali drugega vira v neposrednem stiku z ivermi, ploščatimi ivermi ali vlakni, ki jih je treba posušiti. Sušenje se doseže s konvekcijo. |
Prah |
Celotni prah. |
Obstoječa naprava |
Naprava, ki ni nova naprava. |
Vlakno |
Lignocelulozne sestavine lesa ali drugega rastlinskega materiala, pridobljene z mehanskim ali termomehanskim razvlaknjevanjem s strojem za razvlaknjevanje. Vlakna se uporabijo kot začetni material za proizvodnjo vlaknenih plošč. |
Vlaknena plošča |
Kot je opredeljena v standardu EN 316, tj. „plošča z nominalno debelino 1,5 mm ali več, izdelana iz lignoceluloznih vlaken pod vplivom toplote in/ali tlaka“. Vlaknene plošče vključujejo plošče, izdelane po mokrem postopku (zelo goste, srednje goste in lahke plošče) in suhem postopku (MDF). |
Les listavcev |
Skupina vrst lesa, vključno s topolom, bukvijo, brezo in evkaliptom. Izraz les listavcev se uporablja kot nasprotje izrazu les iglavcev. |
Posredno ogrevani sušilnik |
Sušilnik, pri katerem se sušenje doseže izključno s sevanjem in prevajanjem toplote. |
Priprava plasti za stiskanje |
Postopek razporeditve iveri, ploščatih iveri ali vlaken za pripravo plasti za stiskanje, ki se vodi v stiskalnico. |
Večetažna stiskalnica |
Stiskalnica za plošče, s katero se stiska ena ali več posamezno oblikovanih plošč. |
Nova naprava |
Nova naprava, ki prvič pridobi okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje na določenem kraju po objavi teh zaključkov o BAT, ali popolna nadomestitev naprave po objavi teh zaključkov o BAT. |
NOX |
Vsota dušikovega oksida (NO) in dušikovega dioksida (NO2), izražena kot NO2. |
OSB |
Plošča z usmerjenim ploščatim iverjem, kot je opredeljena v standardu EN 300, tj. „večslojna plošča, izdelana predvsem iz ploščatih iveri, zlepljenih z lepilom. Ploščate iveri v zunanjem sloju so poravnane in vzporedne z dolžino ali širino plošče. Ploščate iveri v notranjem sloju ali slojih so lahko usmerjene naključno ali poravnane, navadno pravokotno na ploščate iveri v zunanjih slojih“. |
PB |
Iverna plošča, kot je opredeljena v standardu EN 309, tj. „plošča, izdelana pod vplivom pritiska in toplote iz delcev lesa (ostružki, sekanci, oblanci, žagovina in podobno) in/ali drugega lignoceluloznega materiala v obliki delcev (lanena vlakna, konopljina vlakna, odpadki sladkornega trsa in podobno) z dodatkom lepila“. |
PCDD/F |
Poliklorirani dibenzodioksini in dibenzofurani. |
Občasne meritve |
Meritve v določenih časovnih intervalih z uporabo ročnih ali avtomatiziranih referenčnih metod. |
Tehnološka voda |
Odpadna voda iz procesov in dejavnosti v proizvodnem obratu, razen padavinske vode z utrjenih površin. |
Uporabljen les |
Material, ki vsebuje pretežno les. Uporabljen les lahko sestoji iz „predelanega lesa“ in „lesnih ostankov“. „Predelan les“ je material, ki vsebuje pretežno les in je pridobljen neposredno iz že uporabljenega recikliranega lesa. |
Razvlaknjevanje |
Predelava lesnih sekancev v vlakna s strojem za razvlaknjevanje. |
Okrogli les |
Hlodovina |
Les iglavcev |
Les iz iglavcev, vključno z borom in jelko. Izraz les iglavcev se uporablja kot nasprotje izrazu les listavcev. |
Padavinska voda z utrjenih površin |
Padavinska voda, ki odteka in se odvodnjava z zunanjih skladišč hlodovine, vključno z zunanjimi procesnimi območji. |
TSS |
Celotne neraztopljene trdne snovi (v odpadni vodi); masna koncentracija vseh neraztopljenih trdnih snovi, izmerjena s filtracijo prek filtrov iz steklenih vlaken in gravimetrijo. |
TVOC |
Celotne hlapne organske spojine, izražene kot ogljik (v zraku). |
Predhodne in naknadne faze obdelave lesa |
Vse dejavno ravnanje in rokovanje, skladiščenje ali prevoz lesnih iveri, sekancev, ploščatih iveri ali vlaken in stiskanih plošč. Predhodne faze obdelave vključujejo vso obdelavo lesa od trenutka, ko lesna surovina zapusti skladišče. Naknadne faze obdelave vključujejo vse postopke od takrat, ko plošča zapusti stiskalnico, do trenutka, ko je surova plošča ali plošča z dodano vrednostjo poslana v skladiščenje. Predhodne in naknadne faze obdelave lesa ne vključujejo postopka sušenja in stiskanja plošč. |
1.1 SPLOŠNI ZAKLJUČKI O BAT
1.1.1 Sistem ravnanja z okoljem
BAT 1. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za izboljšanje splošne okoljske učinkovitosti je uvedba in izvajanje sistema ravnanja z okoljem (EMS), ki vključuje vse naslednje elemente:
V nekaterih primerih sistem ravnanja z okoljem vključuje naslednje elemente:
|
Področje uporabe (npr. raven podrobnosti) in vrsta sistema ravnanja z okoljem (npr. standardizirani ali nestandardizirani sistem) bosta običajno povezana z vrsto, obsegom in kompleksnostjo obrata ter njegovimi morebitnimi vplivi na okolje.
1.1.2 Dobro gospodarjenje
BAT 2. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje vpliva proizvodnega postopka na okolje je izvajanje načel dobrega gospodarjenja z uporabo vseh spodaj navedenih tehnik.
|
BAT 3. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij v zrak je upravljanje sistemov za čiščenje odpadnih plinov z visoko razpoložljivostjo in optimalno zmogljivostjo pri običajnih obratovalnih pogojih. |
Za obratovalne pogoje, ki niso običajni obratovalni pogoji, se lahko opredelijo posebni postopki, zlasti:
(i) |
med zagonom in ustavitvijo; |
(ii) |
v drugih posebnih okoliščinah, ki bi lahko vplivale na pravilno delovanje sistemov (npr. redno in izredno vzdrževalno delo ter čiščenje kurilne naprave in/ali sistema za čiščenje odpadnih plinov). |
1.1.3 Hrup
BAT 4. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje oziroma, kjer to ni mogoče, zmanjšanje hrupa in tresljajev je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.
|
1.1.4 Emisije v tla in podtalnico
BAT 5. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje emisij v tla in podtalnico je uporaba spodaj navedenih tehnik.
|
1.1.5 Upravljanje energije in energijska učinkovitost
BAT 6. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje porabe energije je sprejetje načrta za upravljanje energije, ki vključuje vse spodaj navedene tehnike.
|
BAT 7. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za povečanje energijske učinkovitosti je optimiziranje delovanja kurilne naprave z monitoringom ključnih parametrov zgorevanja (npr. O2, CO, NOx) in nadzorom nad njimi ter uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.
|
BAT 8. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za učinkovito rabo energije pri pripravi mokrih vlaken za proizvodnjo vlaknenih plošč je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.
|
1.1.6 Vonjave
BAT 9. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali, kjer to ni mogoče, zmanjšanje vonjav iz obrata je vzpostavitev, izvajanje in redno pregledovanje načrta za obvladovanje vonjav v okviru sistema ravnanja z okoljem (glej BAT 1), ki vključuje vse naslednje elemente:
|
Ustreznost je omejena na primere, v katerih je mogoče pričakovati neprijetne vonjave na stanovanjskih ali drugih občutljivih območjih (npr. rekreacijskih površinah) oziroma se je o njih že poročalo.
BAT 10. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje in zmanjšanje vonjav je čiščenje odpadnih plinov iz sušilnika in stiskalnice v skladu z BAT 17 in 19. |
1.1.7 Ravnanje z odpadki in ostanki
BAT 11. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje oziroma, kjer to ni mogoče, zmanjšanje količine odpadkov za odstranitev je sprejetje in izvajanje načrta za ravnanje z odpadki v okviru sistema ravnanja z okoljem (glej BAT 1), ki po prednostnem vrstnem redu zagotavlja, da se odpadki preprečujejo, pripravljajo za ponovno uporabo, reciklirajo ali drugače predelujejo. |
BAT 12. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje količine trdnih odpadkov za odstranitev je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.
|
BAT 13. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zagotovitev varnega ravnanja s pepelom in žlindro iz kurjenja biomase ter njuno ponovno uporabo je uporaba vseh spodaj navedenih tehnik.
|
1.1.8 Monitoring
BAT 14. |
Najboljša razpoložljiva tehnika je monitoring emisij v zrak in vodo ter monitoring dimnih plinov iz procesa zgorevanja v skladu s standardi EN, pri čemer je pogostost vsaj takšna, kot je navedena spodaj. Če standardi EN niso na voljo, je najboljša razpoložljiva tehnika uporaba standardov ISO, nacionalnih ali drugih mednarodnih standardov, s katerimi se zagotovijo z znanstvenega vidika enako kakovostni podatki.
Monitoring emisij v zrak iz sušilnika ter za skupne obdelane emisije iz sušilnika in stiskalnice
Monitoring zajetih emisij v zrak iz predhodnih in naknadnih faz obdelave
Monitoring dimnih plinov iz procesa zgorevanja, naknadno uporabljenih za neposredno ogrevane sušilnike (12)
Monitoring emisij v vodo iz proizvodnje lesnih vlaken
Monitoring emisij v vodo iz padavinske vode z utrjenih površin
|
BAT 15. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zagotovitev stabilnosti in učinkovitosti tehnik, ki se uporabljajo za preprečevanje in zmanjšanje emisij, je monitoring primernih nadomestnih parametrov. |
Med nadomestnimi parametri, katerih monitoring se izvaja, so lahko: pretok odpadnih plinov; temperatura odpadnih plinov; videz emisij; pretok vode in temperatura vode za pralnike plinov; padec napetosti za elektrostatične filtre; hitrost ventilatorja in padec tlaka na vrečastih filtrih. Izbira nadomestnih parametrov je odvisna od tehnik, ki se izvajajo za preprečevanje in zmanjševanje emisij.
BAT 16. |
Najboljša razpoložljiva tehnika je monitoring ključnih parametrov procesa, pomembnih za emisije v vodo iz proizvodnega procesa, vključno s pretokom, pH in temperaturo odpadne vode. |
1.2 EMISIJE V ZRAK
1.2.1 Zajete emisije
BAT 17. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali zmanjšanje emisij v zrak iz sušilnika je vzpostavitev in obvladovanje uravnoteženega delovanja procesa sušenja ter uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.
Preglednica 1 Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije v zrak iz sušilnika ter za skupne obdelane emisije iz sušilnika in stiskalnice
S tem povezani monitoring je opisan v BAT 14. |
BAT 18. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali zmanjšanje emisij NOX v zrak iz neposredno ogrevanih sušilnikov je uporaba tehnike (a) ali tehnike (a) v povezavi s tehniko (b).
Preglednica 2 Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije NOX v zrak iz neposredno ogrevanega sušilnika
S tem povezani monitoring je opisan v BAT 14. |
BAT 19. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali zmanjšanje emisij v zrak iz stiskalnice je uporaba hitrega ohlajanja zbranih odpadnih plinov iz stiskalnice v odvodniku in ustrezne kombinacije spodaj navedenih tehnik.
Preglednica 3 Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije v zrak iz stiskalnice
S tem povezani monitoring je opisan v BAT 14. |
BAT 20. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij prahu v zrak iz predhodnih in naknadnih faz obdelave lesa, transporta lesnih materialov in priprave plasti za stiskanje je uporaba vrečastega filtra ali ciklonskega filtra. |
Iz varnostnih razlogov uporaba vrečastega filtra ali ciklonskega filtra morda ne bo ustrezna, kadar se kot surovina uporablja uporabljen les. V takem primeru se lahko uporabi tehnika za čiščenje odpadnih plinov po mokrem postopku (npr. s pralnikom).
Preglednica 4
Ravni emisij, povezane z BAT, za zajete emisije prahu v zrak iz predhodnih in naknadnih faz obdelave lesa, transporta lesnih materialov in priprave plasti za stiskanje
Parameter |
Enota |
Ravni emisij, povezane z BAT (povprečje v vzorčevalnem obdobju) |
Prah |
mg/Nm3 |
< 3–5 (21) |
S tem povezani monitoring je opisan v BAT 14.
BAT 21. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij hlapnih organskih spojin v zrak iz sušilnih peči za impregnacijo papirja je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.
Preglednica 5 Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije TVOC in formaldehida v zrak iz sušilne peči za impregnacijo papirja
S tem povezani monitoring je opisan v BAT 14. |
1.2.2 Razpršene emisije
BAT 22. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje oziroma, kjer to ni mogoče, zmanjšanje razpršenih emisij v zrak iz stiskalnice je optimizacija učinkovitosti zbiranja odpadnih plinov in zajetje odpadnih plinov za čiščenje (glej BAT 19). |
Učinkovito zbiranje in čiščenje odpadnih plinov (glej BAT 19) pri izhodu iz stiskalnice in vzdolž stiskalne linije pri kontinuirnih stiskalnicah. Pri obstoječih večetažnih stiskalnicah je lahko ustreznost zaprtja stiskalnice omejena iz varnostnih razlogov.
BAT 23. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij prahu v zrak iz transporta lesnih materialov, ravnanja z njimi in njihovega skladiščenja je izdelava in izvajanje načrta za obvladovanje prahu v okviru sistema ravnanja z okoljem (glej BAT 1) ter uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.
|
1.3 EMISIJE V VODO
BAT 24. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje onesnaženosti zbrane odpadne vode je uporaba obeh spodaj navedenih tehnik.
|
BAT 25. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij v vodo iz padavinske vode z utrjenih površin je uporaba kombinacije spodaj navedenih tehnik.
Preglednica 6 Ravni emisij, povezane z BAT, za TSS za neposredni izpust padavinske vode z utrjenih površin v sprejemno vodno telo
S tem povezani monitoring je opisan v BAT 14. |
BAT 26. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje nastajanja tehnološke odpadne vode iz proizvodnje lesnih vlaken je povečanje recikliranja tehnološke vode. |
Recikliranje tehnološke vode iz pranja, kuhanja in/ali razvlaknjevanja sekancev v zaprtih ali odprtih krogotokih, tako da se na ravni naprave za razvlaknjevanje obdela z mehansko odstranitvijo trdnih snovi na najustreznejši način ali z izparevanjem.
BAT 27. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij v vodo iz proizvodnje lesnih vlaken je uporaba kombinacije spodaj navedenih tehnik.
Preglednica 7 Ravni emisij, povezane z BAT, za neposredni izpust tehnološke odpadne vode iz proizvodnje lesnih vlaken v sprejemno vodno telo
S tem povezani monitoring je opisan v BAT 14. |
BAT 28. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali zmanjšanje nastajanja odpadne vode iz sistemov za čiščenje odpadnih plinov po mokrem postopku, ki jo je treba pred izpustom očistiti, je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.
|
1.4 OPIS TEHNIK
1.4.1 Emisije v zrak
Tehnika |
Opis |
Biofilter |
Biofilter razgradi organske spojine z biološko oksidacijo. Tok odpadnih plinov prehaja skozi polnilo iz inertnega materiala (npr. plastike ali keramike), na katerem naravni mikroorganizmi povzročajo oksidacijo organskih spojin. Biofilter je občutljiv za prah, visoke temperature ali velike razlike pri vstopni temperaturi odpadnih plinov. |
Biološki pralnik plinov |
Biološki pralnik plinov je biofilter v kombinaciji z mokrim pralnikom, ki predhodno pripravi odpadne pline z odstranitvijo prahu in znižanjem vstopne temperature. Voda se stalno reciklira: vstopi na vrhu kolone s polnili in od tam kaplja navzdol. Voda se zbira v usedalniku, kjer pride do dodatne razgradnje. Razgradnja se lahko optimizira z uravnavanjem vrednosti pH in dodatkom hranilnih snovi. |
Ciklon |
Ciklon uporablja inercijo za odstranitev prahu iz tokov odpadnih plinov s centrifugalnimi silami, običajno v stožčasti komori. Cikloni se uporabljajo kot predhodno čiščenje pred dodatnim odpraševanjem ali zmanjševanjem vsebnosti organskih spojin. Cikloni se lahko uporabljajo samostojno ali kot multicikloni. |
Ciklonski filter |
Ciklonski filter uporablja kombinacijo ciklonske tehnologije (za separacijo bolj grobih delcev prahu) in vrečastih filtrov (za zajetje bolj finih delcev prahu). |
Elektrostatični filter (ESP) |
Elektrostatični filtri delujejo tako, da se delci naelektrijo in ločijo pod vplivom električnega polja. Elektrostatični filtri lahko delujejo v zelo različnih pogojih. |
Mokri elektrostatični filter (WESP) |
Mokri elektrostatični filter vključuje fazo mokrega pralnika, v kateri se odpadni plini očistijo in kondenzirajo, in elektrostatični filter, ki deluje v mokrem načinu, pri katerem se zbrani material s plošč zbiralnikov odstrani s spiranjem z vodo. Običajno je nameščen mehanizem za odstranjevanje vodnih kapljic pred odvajanjem odpadnih plinov (naprava za odstranjevanje meglice). Zbrani prah se loči od vodne faze. |
Vrečasti filter |
Vrečasti filtri so izdelani iz porozne tkanine ali klobučevine, skozi katero prehajajo plini, da se odstranijo delci. Za uporabo vrečastega filtra je treba izbrati material, ki je primeren za lastnosti danih dimnih plinov in najvišjo obratovalno temperaturo. |
Katalitični termični oksidator (CTO) |
Katalitični termični oksidatorji uničijo organske spojine katalitično na kovinski površini in termično v zgorevalni komori, v kateri plamen iz zgorevanja goriva, običajno zemeljskega plina, in hlapnih organskih spojin, prisotnih v odpadnih plinih, segreje tok odpadnih plinov. Temperatura sežiganja je med 400 in 700 °C. Mogoča je rekuperacija toplote iz obdelanih odpadnih plinov pred izpustom. |
Regenerativni termični oksidator (RTO) |
Termični oksidatorji uničijo organske spojine termično v zgorevalni komori, v kateri plamen iz zgorevanja goriva, običajno zemeljskega plina, in hlapnih organskih spojin, prisotnih v odpadnih plinih, segreje tok odpadnih plinov. Temperatura sežiganja je med 800 in 1 100 °C. Regenerativni termični oksidatorji imajo dve ali več komor s keramičnimi polnili, pri čemer se zgorevalna toplota iz enega ciklusa sežiganja v prvi komori uporabi za predhodno segrevanje polnila v drugi komori. Mogoča je rekuperacija toplote iz obdelanih odpadnih plinov pred izpustom. |
Sušilnik UTWS ter zgorevanje s toplotnim izmenjevalnikom in termična obdelava odpadnih plinov iz sušilnika |
UTWS je nemška kratica: „Umluft“ (recirkulacija odpadnih plinov iz sušilnika), „Teilstromverbrennung“ (naknadno zgorevanje preusmerjenega dela toka odpadnih plinov iz sušilnika), „Wärmerückgewinnung“ (rekuperacija toplote odpadnih plinov iz sušilnika), „Staubabscheidung“ (odstranjevanje prahu iz izpusta emisij iz kurilne naprave v zrak). UTWS je kombinacija rotacijskega sušilnika in toplotnega izmenjevalnika ter kurilne naprave z recirkulacijo odpadnih plinov iz sušilnika. Recirkulirani odpadni plini iz sušilnika so tok vroče pare, ki omogoča parno sušenje. Odpadni plini iz sušilnika se ponovno segrejejo v toplotnem izmenjevalniku, ogrevanem z dimnimi plini iz zgorevanja, in se dovajajo nazaj v sušilnik. Del toka odpadnih plinov iz sušilnika se nenehno dovaja v zgorevalno komoro za naknadno zgorevanje. Onesnaževala, ki nastanejo pri sušenju lesa, se uničijo s toplotnim izmenjevalnikom in naknadnim zgorevanjem. Dimni plini, ki se odvajajo iz kurilne naprave, se očistijo z vrečastim filtrom ali elektrostatičnim filtrom. |
Mokri pralnik |
Mokri pralniki zajemajo in odstranjujejo prah z inercijsko impakcijo, neposrednim prestrezanjem in absorpcijo v vodni fazi. Mokri pralniki so lahko zasnovani različno in delujejo po različnih načelih (npr. razpršilni pralnik, pralnik s prestreznimi ploščami ali venturijev pralnik) ter se lahko uporabijo kot tehnika za predhodno odstranjevanje prahu ali samostojna tehnika. Določena odstranitev organskih spojin se lahko doseže in dodatno izboljša z uporabo kemikalij v pralni vodi (kemična oksidacija ali druga sprememba). Nastalo tekočino je treba obdelati s separacijo zbranega prahu z usedanjem ali filtracijo. |
1.4.2 Emisije v vodo
Tehnika |
Opis |
Biološko čiščenje |
Biološka oksidacija raztopljenih organskih snovi z metabolizmom mikroorganizmov ali razgradnja organskih snovi v odpadni vodi z delovanjem mikroorganizmov brez zraka. Biološkemu delovanju običajno sledi odstranitev suspendiranih trdnih snovi, npr. z usedanjem. |
Koagulacija in flokulacija |
Koagulacija in flokulacija se uporabljata za ločevanje suspendiranih trdnih snovi iz odpadne vode in se pogosto izvedeta ena za drugo. Koagulacija se izvede z dodatkom koagulantov z nasprotnim nabojem od naboja suspendiranih trdnih snovi. Flokulacija se izvede z dodatkom polimerov, tako da trki mikrodelcev povzročijo povezovanje polimerov v večje kosme. |
Flotacija |
Separacija večjih kosmov ali plavajočih delcev iz odplake, tako da splavajo na površino suspenzije. |
Flotacija z raztopljenim zrakom |
Tehnike flotacije, pri katerih se uporablja raztopljeni zrak, da se doseže separacija koaguliranega in flokuliranega materiala. |
Filtracija |
Separacija trdnih snovi iz nosilca odpadne vode, tako da se usmerijo skozi porozni medij. Vključuje različne vrste tehnik, npr. peščeno filtracijo, mikrofiltracijo in ultrafiltracijo. |
Ločevanje olja in vode |
Separacija in ekstrakcija netopnih ogljikovodikov na podlagi načela razlike v gostoti med fazama (tekoče-tekoče ali trdno-tekoče). Snov z večjo gostoto se usede, snov z manjšo gostoto priplava na površje. |
Zadrževalni bazeni |
Bazeni z veliko površino za pasivno gravitacijsko usedanje trdnih snovi. |
Usedanje |
Separacija suspendiranih delcev in materiala z gravitacijskim usedanjem. |
(1) Za parametre, pri katerih je 30-minutna meritev zaradi omejitev pri vzorčenju ali analizah neustrezna, se lahko uporabi primernejši merilni čas.
(2) Za razvrstitev trdnih biogoriv se lahko uporabi standard EN 14961-1:2010.
(3) Metan, katerega monitoring se izvaja v skladu s standardom EN ISO 25140 ali EN ISO 25139, se odšteje od rezultata, kadar se kot gorivo uporablja zemeljski plin, UNP itd.
(4) Ni ustrezen, kadar se kot gorivo uporabljajo predvsem goriva, pridobljena iz lesa, zemeljski plin, UNP itd.
(5) Vključujejo As, Cd, Co, Cr, Cu, Hg, Mn, Ni, Pb, Sb, Tl in V.
(6) Ustrezen, če se kot gorivo uporablja kontaminiran uporabljen les.
(7) Ustrezen, če se uporabi SNCR.
(8) Če ni standarda EN, je zaželeni pristop izokinetično vzorčenje v kontaktni raztopini s segreto sondo in filtrsko škatlo brez pranja sonde, npr. na podlagi metode US EPA M316.
(9) Metan, katerega monitoring se izvaja v skladu s standardom EN ISO 25140 ali EN ISO 25139, se odšteje od rezultata, kadar se kot gorivo uporablja zemeljski plin, UNP itd.
(10) Če ni standarda EN, je zaželeni pristop izokinetično vzorčenje v kontaktni raztopini s segreto sondo in filtrsko škatlo, npr. na podlagi metode US EPA M316.
(11) Vzorčenje iz vrečastih in ciklonskih filtrov se lahko nadomesti s stalnim monitoringom padca tlaka na filtru kot indikativnim nadomestnim parametrom.
(12) Merilna točka je pred mešanjem dimnih plinov z drugimi zračnimi tokovi in samo, če je tehnično izvedljiva.
(13) Obstaja težnja po nadomestitvi KPK s TOC iz ekonomskih in okoljskih razlogov. Povezavo med tema parametroma je treba ugotoviti glede na značilnosti posamezne lokacije.
(14) Vključujejo As, Cr, Cu, Ni, Pb in Zn.
(15) Pretočno sorazmerno vzorčenje se lahko nadomesti z drugim standardnim postopkom vzorčenja, če pretok ne zadostuje za reprezentativno vzorčenje.
(16) Tehnike so opisane v oddelku 1.4.1.
(17) Ta raven emisije, povezana z BAT, se ne uporablja, kadar se kot glavna surovina uporablja bor.
(18) Emisije pod 30 mg/Nm3 je mogoče doseči z uporabo sušilnika UTWS.
(19) Kadar se uporablja skoraj izključno uporabljen les, lahko zgornja meja razpona znaša do 15 mg/Nm3.
(20) Tehnike so opisane v oddelku 1.4.1.
(21) Kadar vrečasti filter ali ciklonski filter ni ustrezen, lahko zgornja meja razpona znaša do 10 mg/Nm3.
(22) Tehnika je opisana v oddelku 1.4.1.
(23) Zunanji kos lesa z lubjem ali brez njega, iz prvih razrezov pri žaganju za razrez hloda v gradbeni les.
(24) Tehnike so opisane v oddelku 1.4.2.
(25) Tehnike so opisane v oddelku 1.4.2.
(26) Tehnike so opisane v oddelku 1.4.2.