24.11.2015

Uradni list Evropske unije

L 306/1

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/2110

z dne 12. novembra 2015

o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Mojama de Barbate (ZGO))

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (1) in zlasti člena 52(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 je bil zahtevek Španije za registracijo imena „Mojama de Barbate“ objavljen v Uradnem listu Evropske unije (2).

(2)	Ker pri Komisiji ni bil vložen noben ugovor v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012, bi bilo treba ime „Mojama de Barbate“ registrirati –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ime „Mojama de Barbate“ (ZGO) se registrira.

Ime iz prvega odstavka opredeljuje proizvod skupine 1.7 Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi iz Priloge XI k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 668/2014 (3).

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 12. novembra 2015

Za Komisijo

V imenu predsednika

Phil HOGAN

Član Komisije

(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2) UL C 223, 8.7.2015, str. 10.

(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 668/2014 z dne 13. junija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 179, 19.6.2014, str. 36).

24.11.2015

Uradni list Evropske unije

L 306/3

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/2111

z dne 12. novembra 2015

o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Echalote d'Anjou (ZGO))

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (1) in zlasti člena 52(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 je bil zahtevek za registracijo imena „Echalote d'Anjou“, ki ga je vložila Francija, objavljen v Uradnem listu Evropske unije (2).

(2)	Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobene izjave o ugovoru, bi bilo treba ime „Echalote d'Anjou“ registrirati –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ime „Echalote d'Anjou“ (ZGO) se registrira.

Ime iz prvega odstavka opredeljuje proizvod skupine 1.6. Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani, iz Priloge XI k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 668/2014 (3).

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 12. novembra 2015

Za Komisijo

V imenu predsednika

Phil HOGAN

Član Komisije

(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2) UL C 218, 3.7.2015, str. 6.

24.11.2015

Uradni list Evropske unije

L 306/4

UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/2112

z dne 23. novembra 2015

o spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 251/2009 o izvedbi Uredbe (ES) št. 295/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o strukturni statistiki podjetij glede prilagoditve serije podatkov po reviziji klasifikacije proizvodov po dejavnosti (CPA)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 295/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o strukturni statistiki podjetij (1) in zlasti člena 11(2)(e) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (ES) št. 295/2008 vzpostavlja skupni okvir za zbiranje, urejanje, pošiljanje in ocenjevanje evropskih statističnih podatkov o strukturi, dejavnosti, konkurenčnosti ter rezultatih podjetij v Evropski uniji.

(2)	Uredba (ES) št. 451/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (2) vzpostavlja statistično klasifikacijo proizvodov po dejavnosti (CPA) za zadovoljitev potreb na področju statistike v Uniji.

(3)	Priloga I k Uredbi Komisije (ES) št. 251/2009 (3) določa serije podatkov, raven razčlenitve in nazive za proizvode, ki jih je treba poslati na podlagi CPA.

(4)

Po začetku veljavnosti Uredbe Komisije (EU) št. 1209/2014 (4) je treba prilagoditi Prilogo I k Uredbi (ES) št. 251/2009 glede ravni razčlenitve in nazivov za nekatere izdelke za podatke, ki jih je treba poslati na podlagi CPA, da se ohranita primerljivost in skladnost s standardi klasifikacije proizvodov, ki se uporabljajo na mednarodni ravni.

(5)	Prilogo I k Uredbi (ES) št. 251/2009 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za evropski statistični sistem –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga I k Uredbi (ES) št. 251/2009 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. novembra 2015

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 97, 9.4.2008, str. 13.

(2) Uredba (ES) št. 451/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o novi statistični klasifikaciji proizvodov po dejavnosti (CPA) in razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3696/93 (UL L 145, 4.6.2008, str. 65).

(3) Uredba Komisije (ES) št. 251/2009 z dne 11. marca 2009 o izvedbi in spremembi Uredbe (ES) št. 295/2008 Evropskega parlamenta in Sveta glede serije podatkov za pripravo strukturne statistike podjetij in prilagoditev, potrebnih po reviziji statistične klasifikacije proizvodov po dejavnosti (CPA) (UL L 86, 31.3.2009, str. 170).

(4) Uredba Komisije (EU) št. 1209/2014 z dne 29. oktobra 2014 o spremembi Uredbe (ES) št. 451/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o novi statistični klasifikaciji proizvodov po dejavnosti (CPA) in razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3696/93 (UL L 336, 22.11.2014, str. 1).

PRILOGA

Priloga I k Uredbi (ES) št. 251/2009 se spremeni:

V točki 1 „STORITVE“, v tabeli „Serija 1E“ se „Posebni agregati“„HIT“„MHT“, „MLT“ in „LOT“ pod „Raven razčlenitve dejavnosti“ nadomestijo z naslednjim:

„HIT	Visokotehnološka izdelava (NACE Rev. 2 21 + 26 + 30.3)
MHT	Srednje-visokotehnološka izdelava (NACE Rev. 2 20 + 25.4 + 27 + 28 + 29 + 30-30.1-30.3 + 32.5)
MLT	Srednje-nizkotehnološka izdelava (NACE Rev. 2 18.2 + 19 + 22 + 23 + 24 + 25-25.4 + 30.1 + 33)
LOT	Nizkotehnološka izdelava (NACE Rev. 2 10 + 11 + 12 + 13 + 14 + 15 + 16 + 17 + 18-18.2 + 31 + 32-32.5)“.

2.	V točki 2 „INDUSTRIJA“, se v tabelah serij 2H, 2I, 2J in 2K „Zajete dejavnosti“„NACE Rev. 2, področja B–E (razen NACE Rev. 2, oddelki 37, 38 in 39)“ nadomestijo z „NACE Rev. 2, področja B–D in oddelek 36“.

3.	V točki 3 „TRGOVINA“ se v tabelah serij 3E, 3F, 3G, 3H, 3I, 3J in 3K črta „Raven razčlenitve dejavnosti“„NACE Rev. 2, enomestna raven (področje)“.

V točki 4 „GRADBENIŠTVO“ se v tabeli serije 4G „Raven razčlenitve dejavnosti“

„NACE Rev. 2, trimestna raven (skupine)

NACE Rev. 2, dvomestna raven (oddelek)

NACE Rev. 2, enomestna raven (področje)“

nadomesti z:

„NACE Rev. 2, dvomestna raven (oddelek) razen za karakteristiki 18 31 0 in 18 32 0 za oddelek 43

NACE Rev. 2, enomestna raven (področje) razen za karakteristiki 18 31 0 in 18 32 0“.

Točka 8 „POSLOVNE STORITVE“ se spremeni:

(a)	V tabeli „Serija 8A“ pod „Raven razčlenitve po vrsti proizvodov“ se naziv „Vsebina spletnih portalov“ za proizvod 63 12 nadomesti z „Internetni portali“.

(b)	V tabeli „Serija 8A“ pod „Raven razčlenitve po vrsti proizvodov“ se naziv „Storitve zasnove oglaševanja in zasnove oglaševalskih akcij“ za proizvod 73 11 13 nadomesti z „Zasnova in oblikovanje oglaševalskih akcij“.

(c)	V tabeli „Serija 8C“ pod „Raven razčlenitve po vrsti proizvodov“ se proizvod 70 22 4„Blagovne znamke in franšize“ črta.

(d)	V tabeli „Serija 8E“ pod „Raven razčlenitve po vrsti proizvodov“ se naziv „Arhitekturno svetovanje“ za proizvod 71 11 24 nadomesti z „Arhitekturno svetovanje za stavbne projekte“.

24.11.2015

Uradni list Evropske unije

L 306/7

UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/2113

z dne 23. novembra 2015

o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede mednarodnih računovodskih standardov 16 in 41

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (1) in zlasti člena 3(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Z Uredbo Komisije (ES) št. 1126/2008 (2) so bili sprejeti nekateri mednarodni standardi in pojasnila, ki so veljali 15. oktobra 2008.

(2)

Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (IASB) je 30. junija 2014 izdal spremembe MRS 16 – Opredmetena osnovna sredstva in MRS 41 – Kmetijstvo: plodonosne trajnice. IASB je odločil, da bi bilo treba rastline, ki se uporabljajo izključno za gojenje pridelkov v več obdobjih, tj. plodonosne trajnice, obračunavati na enak način kot opredmetena osnovna sredstva v MRS 16 – Opredmetena osnovna sredstva, ker je njihovo delovanje podobno kot pri proizvodnji.

(3)	Spremembe MRS 16 in 41 posledično vključujejo spremembe MRS 1, 17, 23, 36 in 40 za zagotovitev skladnosti med mednarodnimi računovodskimi standardi.

(4)	Posvetovanje z Evropsko svetovalno skupino za računovodsko poročanje potrjuje, da spremembe MRS 16 in 41 izpolnjujejo merila za sprejetje, določena v členu 3(2) Uredbe (ES) št. 1606/2002.

(5)	Uredbo (ES) št. 1126/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Računovodskega regulativnega odbora –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga k Uredbi (ES) št. 1126/2008 se spremeni:

(a)	Mednarodni računovodski standard (MRS) 16 – Opredmetena osnovna sredstva se spremeni, kot je določeno v Prilogi k tej uredbi;

(b)	MRS 41 – Kmetijstvo se spremeni, kot je določeno v Prilogi k tej uredbi;

(c)	MRS 1 – Predstavljanje računovodskih izkazov, MRS 17 – Najemi, MRS 23 – Stroški izposojanja, MRS 36 – Oslabitev sredstev in MRS 40 – Naložbene nepremičnine se spremenijo v skladu s spremembami MRS 16 in MRS 41, kot je določeno v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Podjetja začnejo uporabljati spremembe iz člena 1 najpozneje z začetkom prvega poslovnega leta, ki se začne 1. januarja 2016 ali pozneje.

Člen 3

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. novembra 2015

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 243, 11.9.2002, str. 1.

(2) Uredba Komisije (ES) št. 1126/2008 z dne 3. novembra 2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 320, 29.11.2008, str. 1).

PRILOGA

Kmetijstvo: plodonosne trajnice

(Spremembe MRS 16 in MRS 41)

Spremembe MRS 16 – Opredmetena osnovna sredstva

Spremenijo se 3., 6. in 37. člen ter dodajo 22.A člen in 81.K–81.M člen.

PODROČJE UPORABE

…

Ta standard se ne uporablja za:

(a)	osnovna sredstva, razvrščena med sredstva za prodajo v skladu z MSRP 5 – Nekratkoročna sredstva za prodajo in ustavljeno poslovanje,

(b)	biološka sredstva, ki so povezana s kmetijsko dejavnostjo, razen plodonosnih trajnic (glej MRS 41 – Kmetijstvo). Ta standard se uporablja za plodonosne trajnice, vendar se ne uporablja za pridelek plodonosnih trajnic,

(c)	pripoznavanje in merjenje sredstev za raziskovanje in vrednotenje (glej MSRP 6 –Raziskovanje in vrednotenje rudnih bogastev),

(d)

…

OPREDELITVE POJMOV

V tem standardu so uporabljeni naslednji izrazi, katerih pomeni so natančno določeni:

Plodonosna trajnica je živa rastlina, ki:

(a)	se uporablja za proizvodnjo kmetijskih pridelkov ali preskrbo z njimi,

(b)	bo po pričakovanju dala pridelek v več kot enem obdobju, ter

(c)	pri kateri je verjetnost, da bo prodana kot kmetijski pridelek, zelo majhna, razen občasne prodaje odpadkov.

(Plodonosne trajnice so podrobneje opredeljene v 5.A in 5.B členu MRS 41).

Knjigovodska vrednost je znesek, s katerim se sredstvo pripozna po odštetju vseh akumuliranih amortizacijskih odpisov in akumuliranih izgub zaradi oslabitve.

…

Vrste stroškov

…

22A

Plodonosne trajnice se obračunavajo na enak način kot opredmetena osnovna sredstva lastne izdelave, preden so na svojem mestu in v stanju, v katerem bodo lahko delovala na način, ki ga je predvidelo poslovodstvo. Zato je treba sklicevanja na „gradnjo“ v tem standardu treba razumeti tako, da zajemajo dejavnosti, ki so potrebne za gojenje plodonosnih trajnic, preden so na svojem mestu in v stanju, v katerem bodo lahko delovale na način, ki ga je predvidelo poslovodstvo.

…

Model prevrednotenja

…

37.

Vrsta opredmetenih osnovnih sredstev je skupina sredstev s podobno naravo in uporabo pri poslovanju podjetja. Posamezne vrste so na primer:

(a)

…

(g)	pohištvo in vgrajena oprema,

(h)	pisarniška oprema, ter

(i)	plodonosne trajnice.

…

DATUM UVELJAVITVE IN PREHOD

…

81K

Kmetijstvo: plodonosne trajnice (spremembe MRS 16 in MRS 41) – s temi spremembami, izdanimi junija 2014, so bili spremenjeni 3., 6. in 37. člen ter dodani 22.A člen in 81.L–81.M člen. Podjetje uporablja te spremembe za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2016 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje navedene spremembe uporablja za zgodnejše obdobje, mora to razkriti. Podjetje te spremembe uporabi za nazaj v skladu z MRS 8, razen v primeru iz 81.M člena.

81L

V poročevalskem obdobju, v katerem se prvič uporabi Kmetijstvo: plodonosne trajnice (spremembe MRS 16 in MRS 41), podjetju ni treba razkriti kvantitativnih informacij, zahtevanih v 28.(f) členu MRS 8, za tekoče obdobje. Vendar mora podjetje predložiti kvantitativne informacije, zahtevane v 28.(f) členu MRS 8, za vsako predstavljeno preteklo obdobje.

81M

Podjetje se lahko odloči, da bo postavko plodonosnih trajnic merilo po pošteni vrednosti na začetku prvega obdobja, predstavljenega v računovodskih izkazih za poročevalsko obdobje, v katerem podjetje prvič uporabi Kmetijstvo: plodonosne trajnice (spremembe MRS 16 in MRS 41), ter uporabi to pošteno vrednost kot predpostavljeno vrednost na ta dan. Vsaka razlika med prejšnjo knjigovodsko vrednostjo in pošteno vrednostjo se pripozna v začetnem zadržanem dobičku na začetku prvega predstavljenega obdobja.

Spremembe MRS 41 – Kmetijstvo

Spremenijo se 1.–5., 8., 24. in 44. člen ter dodajo 5.A–5.C člen in 62.–63. člen.

PODROČJE UPORABE

Ta standard se uporablja za obračunavanje s kmetijsko dejavnostjo povezanih:

(a)	bioloških sredstev, razen plodonosnih trajnic,

(b)	kmetijskih pridelkov ob pospravitvi, ter

(c)	državnih podpor, obravnavanih v 34. in 35. členu.

Ta standard se ne uporablja za:

(a)	zemljišča, povezana s kmetijsko dejavnostjo (glej MRS 16 – Opredmetena osnovna sredstva in MRS 40 – Naložbene nepremičnine),

(b)	plodonosne trajnice, povezane s kmetijsko dejavnostjo (glej MRS 16). Vendar se ta standard uporablja za pridelke navedenih plodonosnih trajnic,

(c)	državne podpore, povezane s plodonosnimi trajnicami (glej MRS 20 – Obračunavanje državnih podpor in razkrivanje državne pomoči),

(d)	neopredmetena sredstva, povezana s kmetijsko dejavnostjo (glej MRS 38 – Neopredmetena sredstva).

Ta standard se uporablja za kmetijske pridelke, ki so pospravljeni pridelki bioloških sredstev podjetja, v trenutku pospravitve. Kasneje se uporablja MRS 2 – Zaloge – ali drug ustrezni standard. Skladno s tem ta standard ne obravnava predelovanja kmetijskih pridelkov po pospravitvi, na primer predelovanja grozdja v vino pri vinarju, ki je pridelal grozdje. Takšno predelovanje je sicer logični in naravni podaljšek kmetijske dejavnosti in taki dogodki so nekoliko podobni biološkemu preobražanju, vendar takšno predelovanje ni vključeno v opredelitev kmetijske dejavnosti v tem standardu.

V razpredelnici v nadaljevanju so zgledi bioloških sredstev, kmetijskih pridelkov in proizvodov, ki so rezultat predelovanja po pospravitvi:

Biološka sredstva	Kmetijski pridelki	Proizvodi, ki so rezultat predelovanja po pospravitvi
Ovce	Volna	Preja, preproga
Drevesa v nasadu gozdnega drevja	Posekana drevesa	Hlodi, stavbni les
Molzno govedo	Mleko	Sir
Prašiči	Trupi	Klobase, prekajene šunke
Rastline bombaža	Obrani bombaž	Preja, oblačila
Sladkorni trs	Požeto trsje	Sladkor
Rastline tobaka	Obrani listi	Sušeni tobak
Čajni grmi	Obrani listi	Čaj
Vinska trta	Obrano grozdje	Vino
Sadno drevje	Obrano sadje	Predelano sadje
Oljne palme	Obrani sadeži	Palmovo olje
Kavčukovci	Nabrani lateks	Proizvodi iz kavčuka in gume
Nekatere rastline, na primer čajni grmi, vinska trta, oljne palme in kavčukovci, običajno ustrezajo opredelitvi plodonosnih trajnic in spadajo v področje uporabe MRS 16. Vendar pridelki plodonosnih trajnic, na primer čajni listi, grozdje, sadeži oljnih palm in lateks, spadajo v področje uporabe MRS 41.

OPREDELITVE POJMOV

Opredelitve pojmov, povezanih s kmetijstvom

V tem standardu so uporabljeni naslednji izrazi, katerih pomeni so natančno določeni:

…

Kmetijski pridelek je pospravljen pridelek bioloških sredstev podjetja.

Plodonosna trajnica je živa rastlina, ki:

(a)	se uporablja za proizvodnjo kmetijskih pridelkov ali preskrbo z njimi,

(b)	bo po pričakovanju dala pridelek v več kot enem obdobju, ter

(c)	pri kateri je verjetnost, da bo prodana kot kmetijski pridelek, zelo majhna, razen občasne prodaje odpadkov.

Biološko sredstvo je živa žival ali rastlina.

…

Naslednje rastline niso plodonosne trajnice:

(a)	rastline, ki se gojijo za uporabo kot kmetijski pridelek (na primer drevesa, ki se gojijo za pridobivanje stavbnega lesa),

(b)	rastline, ki se gojijo za proizvodnjo kmetijskih pridelkov, če obstaja več kot majhna verjetnost, da bo podjetje kot kmetijski pridelek pobralo in prodalo tudi rastlino, razen občasne prodaje odpadkov (na primer drevesa, ki se gojijo tako zaradi plodov kot zaradi stavbnega lesa), ter

(c)	enoletne poljščine (npr. koruza in pšenica).

Če se plodonosne trajnice ne gojijo več zaradi pridelka, se lahko posekajo in prodajo kot odpadki, na primer kot les za kurjavo. Takšna občasna prodaja odpadkov ne pomeni, da rastlina ne ustreza opredelitvi plodonosne trajnice.

Pridelek plodonosnih trajnic je biološko sredstvo.

…

Opredelitve splošnih pojmov

V tem standardu so uporabljeni naslednji izrazi, katerih pomeni so natančno določeni:

…

Državne podpore pomenijo podpore, kot so opredeljene v MRS 20.

PRIPOZNAVANJE IN MERJENJE

…

24.

Nabavna vrednost se lahko včasih približa pošteni vrednosti, zlasti če:

(a)	je bilo od nastanka začetne nabavne vrednosti malo bioloških preobrazb (na primer pri sadikah, ki so bile posajene tik pred koncem poročevalskega obdobja, ali novo pridobljeni živini) ali

(b)	ni pričakovati, da bi bil vpliv biološke preobrazbe na ceno pomemben (na primer začetna rast v 30-letnem proizvajalnem ciklu borovega nasada).

…

Splošno

…

44.

Porabljiva biološka sredstva so tista, ki bodo pospravljena kot kmetijski pridelek ali prodana kot biološka sredstva. Porabljiva biološka sredstva so na primer živina, namenjena proizvajanju mesa, živina, namenjena prodaji, ribe v gojiščih, pridelki, kot sta koruza in pšenica, pridelki plodonosnih trajnic ter drevesa, ki se gojijo za stavbni les. Plodonosna biološka sredstva so tista, ki niso porabljiva, na primer živina, s katero se proizvaja mleko, in sadno drevje, s katerega se pobira sadje. Plodonosna biološka sredstva niso kmetijski pridelki, temveč se gojijo zato, da dajo pridelek.

…

DATUM UVELJAVITVE IN PREHOD

…

62.

Kmetijstvo: plodonosne trajnice (spremembe MRS 16 in MRS 41) – s temi spremembami, izdanimi junija 2014, so bili spremenjeni 1.–5., 8., 24. in 44. člen ter dodani 5.A–5.C člen in 63. člen. Podjetje uporablja te spremembe za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2016 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje navedene spremembe uporablja za zgodnejše obdobje, mora to razkriti. Podjetje navedene spremembe uporabi za nazaj v skladu z MRS 8.

63.

Za poročevalsko obdobje, v katerem se prvič uporabi Kmetijstvo: plodonosne trajnice (spremembe MRS 16 in MRS 41), podjetju ni treba razkriti kvantitativnih informacij, zahtevanih v 28.(f) členu MRS 8, za tekoče obdobje. Vendar mora podjetje predložiti kvantitativne informacije, zahtevane v 28.(f) členu MRS 8, za vsako predstavljeno preteklo obdobje.

POSLEDIČNE SPREMEMBE DRUGIH STANDARDOV

MRS 1 – Predstavljanje računovodskih izkazov

Spremeni se 54. člen.

Informacije, ki jih je treba predstaviti v izkazu finančnega položaja

54.

Izkaz finančnega položaja mora vsebovati najmanj vrstične postavke, ki predstavljajo naslednje zneske:

(a)

…

(f)	bioloških sredstev, ki spadajo v področje uporabe MRS 41 – Kmetijstvo,

(g)

…

MRS 17 – Najemi

Spremeni se 2. člen.

PODROČJE UPORABE

…

Ta standard se ne uporablja kot podlaga za merjenje:

(a)

…

(c)	bioloških sredstev, ki spadajo v področje uporabe MRS 41 – Kmetijstvo, ki jih imajo najemniki v finančnem najemu, ali

(d)	bioloških sredstev, ki spadajo v področje MRS 41, ki jih najemodajalci oddajo v poslovni najem.

MRS 23 – Stroški izposojanja

Spremenita se 4. in 7. člen.

PODROČJE UPORABE

…

Podjetje ni dolžno uporabljati tega standarda za stroške izposojanja, ki jih je mogoče neposredno pripisati nakupu, gradnji ali proizvodnji:

(a)	sredstva v pripravi, merjenega po pošteni vrednosti, na primer biološkega sredstva, ki spada v področje uporabe MRS 41 – Kmetijstvo, ali

(b)

…

OPREDELITVE POJMOV

…

Sredstvo v pripravi je glede na okoliščine lahko karkoli od naslednjega:

(a)

…

(e)	naložbene nepremičnine,

(f)	plodonosne trajnice.

MRS 36 – Oslabitev sredstev

Spremeni se 2. člen.

PODROČJE UPORABE

Ta standard se uporablja pri obračunavanju oslabitve vseh sredstev, razen:

(a)

…

(g)	bioloških sredstev, povezanih s kmetijsko dejavnostjo, ki spadajo v področje uporabe MRS 41 – Kmetijstvo, in ki se merijo po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške odtujitve,

(h)

…

MRS 40 – Naložbene nepremičnine

Spremenita se 4. in 7. člen.

PODROČJE UPORABE

…

Ta standard se ne uporablja za:

(a)	biološka sredstva, povezana s kmetijsko dejavnostjo (glej MRS 41 – Kmetijstvo in MRS 16 – Opredmetena osnovna sredstva) ter

(b)

…

RAZVRSTITEV NEPREMIČNINE KOT NALOŽBENE NEPREMIČNINE ALI LASTNIŠKO UPORABLJANE NEPREMIČNINE

…

Naložbena nepremičnina je posedovana, da bi prinašala najemnino ali povečevala vrednost dolgoročne naložbe, ali pa oboje. Zato naložbena nepremičnina ustvarja denarne tokove v veliki meri neodvisno od drugih sredstev, ki jih poseduje podjetje. Po tem se naložbena nepremičnina razlikuje od lastniško uporabljane nepremičnine. Proizvajanje ali dobavljanje blaga ali storitev (ali uporaba nepremičnin za pisarniške namene) ustvarja denarne tokove, ki jih je mogoče pripisati ne samo nepremičninam, temveč tudi drugim sredstvom, ki se uporabljajo pri proizvajanju ali dobavljanju. Za lastniško uporabljane nepremičnine se uporablja MRS 16.

24.11.2015

Uradni list Evropske unije

L 306/15

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/2114

z dne 23. novembra 2015

o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1),

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Izvedbene uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)	Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. novembra 2015

Za Komisijo

V imenu predsednika

Jerzy PLEWA

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2) UL L 157, 15.6.2011, str. 1.

PRILOGA

Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Standardna uvozna vrednost
0702 00 00	AL	48,7
	MA	71,4
	ZZ	60,1
0707 00 05	AL	69,7
	MA	93,8
	TR	143,9
	ZZ	102,5
0709 93 10	AL	76,3
	MA	51,3
	TR	159,0
	ZZ	95,5
0805 20 10	MA	99,8
0805 20 10	ZZ	99,8
0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90	TR	64,6
0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90	ZZ	64,6
0805 50 10	TR	95,7
0805 50 10	ZZ	95,7
0808 10 80	AU	166,8
	CA	159,7
	CL	83,6
	MK	32,3
	NZ	173,1
	US	107,0
	ZA	166,0
	ZZ	126,9
0808 30 90	BA	85,6
	CN	64,0
	TR	124,1
	ZZ	91,2

(1) Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (EU) št. 1106/2012 z dne 27. novembra 2012 o izvajanju Uredbe (ES) št. 471/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o zunanji trgovini z državami nečlanicami v zvezi s posodabljanjem nomenklature držav in ozemelj (UL L 328, 28.11.2012, str. 7). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.

24.11.2015

Uradni list Evropske unije

L 306/17

DIREKTIVA KOMISIJE (EU) 2015/2115

z dne 23. novembra 2015

o spremembi Dodatka C k Prilogi II k Direktivi 2009/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta o varnosti igrač glede formamida zaradi sprejetja specifičnih mejnih vrednosti kemičnih snovi, uporabljenih v igračah

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2009/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o varnosti igrač (1) in zlasti člena 46(2) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Za zagotavljanje visoke ravni varstva otrok pred tveganji, ki jih povzročajo kemične snovi v igračah, Direktiva 2009/48/ES določa nekatere zahteve v zvezi s kemičnimi snovi, kot so snovi, razvrščene kot rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje (CMR) v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (2), alergenimi dišavnimi snovmi in nekaterimi elementi. Poleg tega Direktiva 2009/48/ES pooblašča Komisijo, da sprejme specifične mejne vrednosti kemičnih snovi, uporabljenih v igračah, ki so namenjene otrokom, mlajšim od 36 mesecev, in v drugih igračah, ki so namenjene temu, da jih otroci dajejo v usta, da bi se zagotovila ustrezna zaščita v primeru igrač z visoko stopnjo izpostavljenosti. Take mejne vrednosti se sprejmejo v obliki vključitve v Dodatek C k Prilogi II k Direktivi 2009/48/ES.

(2)

Za številne kemikalije so trenutno veljavne mejne vrednosti bodisi previsoke glede na razpoložljive znanstvene dokaze bodisi ne obstajajo. Zato bi bilo zanje treba sprejeti specifične mejne vrednosti, pri tem pa upoštevati zahteve za embalažo za živila ter razlike med igračami in materiali, ki so v stiku z živili.

(3)

Evropska Komisija je ustanovila strokovno skupino za varnost igrač, da bi ji svetovala pri pripravi zakonodajnih predlogov in političnih pobud na področju varnosti igrač. Naloga njene podskupine „Kemikalije“ je zagotoviti takšno svetovanje v zvezi s kemičnimi snovmi, ki se lahko uporabljajo v igračah.

(4)

Formamid (št. CAS 75-12-7) se med drugim uporablja v industriji plastike in polimerov, zlasti kot topilo, mehčalec ali kot snov, povezana s penilcem, ki se uporablja pri proizvodnji pene (3). Leta 2010 je več držav članic odkrilo formamid v različnih igračah iz pene, kot je npr. sestavljiva podloga, kar je povzročilo zaskrbljenost za zdravje otrok pri vdihavanju. Nekatere države članice so sprejele ali nameravajo sprejeti regulativne ukrepe.

(5)

Podskupina „Kemikalije“ je svoje razprave o formamidu osnovala na mnenju Francoske agencije za prehrambeno in okoljsko varnost ter zdravje in varnost pri delu (ANSES). V mnenju je priporočeno, da je treba emisije formamida iz sestavljivih podlog v zrak omejiti, tako da ne presegajo 20 μg/m3, izmerjeno v 28 dneh po razpakiranju in zadrževanju v komori za odplinjanje novih podlog pred prodajo po preskusni metodi (4) v skladu s standardoma ISO 16000-6 in 16000-9 ter v ustreznih pogojih za vzorčenje proizvodov in serij proizvodov.

(6)

Podskupina „Kemikalije“ je nadalje preučila otroško sobo (s prostornino 30 m3) z veliko sestavljivo podlogo (1,2 m2, 720 g) in več drugimi igračami iz pene (kar skupno pomeni še do 1 kg materiala za igrače iz pene, izpostavljenega zraku). Zrak v tej otroški sobi (s stopnjo izmenjave zraka 0,5 h– 1) bi po 28 dneh vseboval 20 μg/m3 formamida, če bi material za igrače iz pene vseboval 200 mg/kg formamida, ki bi v celoti izpuhtel.

(7)

Formamid je v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 razvrščen kot strupen za razmnoževanje kategorije 1B. V skladu s točko 4 Dela III Priloge II k Direktivi 2009/48/ES so snovi, strupene za razmnoževanje, kategorije 1B, kot je formamid, lahko prisotne v igračah v koncentracijah, ki so enake ali manjše od ustrezne koncentracije za razvrščanje zmesi, ki to snov vsebujejo, in sicer 0,5 %, kar znaša 5 000 mg/kg (mejna vrednost vsebnosti), do 1. junija 2015, po tem datumu pa 0,3 %, kar znaša 3 000 mg/kg (mejna vrednost vsebnosti). Direktiva 2009/48/ES trenutno ne določa mejne vrednosti emisij za formamid.

(8)

Glede na navedeno je podskupina „Kemikalije“ na svoji seji 28. novembra 2013 priporočila, da je treba emisije formamida iz materialov za igrače iz pene omejiti v Dodatku C k Prilogi II k Direktivi 2009/48/ES na 20 μg/m3 po največ 28 dneh od začetka preskušanja emisij. Podskupina je na svoji seji 18. februarja 2015 priporočila tudi, da preskušanje emisij ni potrebno, če vsebnost formamida ne presega 200 mg/kg (pragovna vrednost, ki temelji na najslabšem možnem scenariju izpostavljenosti).

(9)	Primeri uporabe formamida v materialih za stik z živili, ki bi jih bilo treba preučiti, niso znani.

(10)	Ukrepi iz te direktive so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 47 Direktive 2009/48/ES –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

V Dodatku C k Prilogi II k Direktivi 2009/48/ES se doda naslednji vnos:

Snov	Št. CAS	Mejna vrednost
„Formamid	75-12-7	20 μg/m3 (mejna vrednost emisij) po največ 28 dneh od začetka preskušanja emisij za materiale za igrače iz pene, ki vsebujejo več kot 200 mg/kg (pragovna vrednost, ki temelji na vsebnosti).“

Člen 2

1. Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 24. maja 2017. Besedila navedenih predpisov nemudoma sporočijo Komisiji.

Uporabljajo jih od 24. maja 2017.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice Komisiji sporočijo besedila temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 23. novembra 2015

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 170, 30.6.2009, str. 1.

(2) Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (UL L 353, 31.12.2008, str. 1).

(3) Francoska agencija za prehrambeno in okoljsko varnost ter zdravje in varnost pri delu (ANSES): Mnenje o uporabi formamida v potrošniškem blagu in zdravstvenih tveganjih, povezanih s formamidom v otroških sestavljivih podlogah iz pene. Mnenje ANSES, zahteva št. 2010-SA- 0302, 4. julij 2011, str. 4.

(4) Protokol preskušanja emisij pri 50-odstotni relativni vlažnosti, temperaturi 23 °C, stopnji kroženja zraka 0,5 h– 1, normalni velikosti prostora 30 m3 in 1,2 m2 veliki površini podloge, ki sprošča emisije.

24.11.2015

Uradni list Evropske unije

L 306/20

DIREKTIVA KOMISIJE (EU) 2015/2116

z dne 23. novembra 2015

o spremembi Dodatka C k Prilogi II k Direktivi 2009/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta o varnosti igrač glede benzizotiazolinona zaradi sprejetja specifičnih mejnih vrednosti kemičnih snovi, uporabljenih v igračah

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2009/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o varnosti igrač (1) in zlasti člena 46(2) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

(2)

(3)

(4)

Kot kažejo rezultati tržne raziskave, ki je zajemala gospodarske subjekte in njihova trgovinska združenja, predstavnike potrošnikov in alergijske centre, ter iskanja po internetu in nakupi v trgovinah (3), se 1,2-benzizotiazol-3(2H)-on (1,2-benzizotiazolin-3-on (BIT), številka CAS 2634-33-5) uporablja kot konzervans v igračah na vodni osnovi (4), vključno z barvami za ljubiteljske dejavnosti in prstnimi barvami (5).

(5)

Podskupina „Kemikalije“ je svoje razprave o BIT osnovala na zadevnem mnenju Znanstvenega odbora za varstvo potrošnikov (ZOVP) ob upoštevanju, da je BIT dobro dokumentiran povzročitelj kontaktne alergije (6). Čeprav je BIT v mnenju opredeljen kot le zmerni povzročitelj preobčutljivosti, ki ni tako močan kot drugi trženi kozmetični konzervansi (7), je v tem mnenju podan tudi zaključek, da so izotiazolinoni pomembni povzročitelji kontaktne alergije za potrošnike v Evropi (8). Uporaba BIT v kozmetiki ni dovoljena (9).

(6)	BIT je v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 razvrščen kot povzročitelj preobčutljivosti kože. Direktiva 2009/48/ES trenutno ne določa specifične mejne vrednosti za BIT, niti splošne mejne vrednosti za snovi, ki povzročajo preobčutljivost kože.

(7)

Glede na navedeno podskupina „Kemikalije“ meni, da se BIT ne bi smel uporabljati v igračah. V skladu z evropskim standardom EN 71-9:2005+A1:2007 je snovi, ki se ne smejo uporabljati, treba omejiti na mejo določljivosti (LOQ) ustrezne preskusne metode (10). V skladu s tem je podskupina „Kemikalije“ na svoji seji 26. marca 2014 priporočila, da se BIT v igračah omeji na njegovo LOQ, tj. na koncentracijo največ 5 mg/kg. Uporaba BIT ni regulirana za materiale, namenjene za stik z živili.

(8)	Ob upoštevanju zgoraj navedenega bi bilo treba Dodatek C k Prilogi II k Direktivi 2009/48/ES spremeniti tako, da se določi mejna vrednost vsebnosti BIT v igračah.

(9)	Mejno vrednost vsebnosti iz te direktive bi bilo treba preveriti najpozneje pet let po datumu, na katerega morajo države članice začeti uporabljati to direktivo.

(10)	Ukrepi iz te direktive so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 47 Direktive 2009/48/ES –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

V Dodatku C k Prilogi II k Direktivi 2009/48/ES se doda naslednji vnos:

Snov	št. CAS	Mejna vrednost
„1,2-benzizotiazol-3(2H)-on	2634-33-5	5 mg/kg (mejna vrednost vsebnosti) v igračah iz materialov na vodni osnovi, v skladu z metodami iz standardov EN 71-10:2005 in EN 71-11:2005“

Člen 2

1. Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 24. maja 2017. Besedila navedenih predpisov nemudoma sporočijo Komisiji.

Uporabljajo jih od 24. maja 2017.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice Komisiji sporočijo besedila temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 23. novembra 2015

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 170, 30.6.2009, str. 1.

(3) Danska agencija za varstvo okolja (2014): Survey and Health Assessment of preservatives in toys (Raziskava in ocena tveganja za konzervanse v igračah). Survey of chemical substances in consumer products no. 124, 2014 (Raziskava kemičnih snovi v potrošniških proizvodih, št. 124, 2014), str. 19 in naslednje.

(4) Danska agencija za varstvo okolja (2014): Survey and Health Assessment of preservatives in toys (Raziskava in ocena tveganja za konzervanse v igračah). Survey of chemical substances in consumer products no. 124, 2014 (Raziskava kemičnih snovi v potrošniških proizvodih, št. 124, 2014); tabela 24, str. 56.

(5) Danska agencija za varstvo okolja (2014): Survey and Health Assessment of preservatives in toys (Raziskava in ocena tveganja za konzervanse v igračah). Survey of chemical substances in consumer products no. 124, 2014 (Raziskava kemičnih snovi v potrošniških proizvodih, št. 124, 2014), str. 38–39.

(6) Znanstveni odbor za varstvo potrošnikov (ZOVP): Mnenje o benzizotiazolinu (BIT). Mnenje, sprejeto 26.–27. junija 2012, str. 16 in 26.

(7) Znanstveni odbor za varstvo potrošnikov (ZOVP): Mnenje o benzizotiazolinu (BIT). Mnenje, sprejeto 26.–27. junija 2012, str. 16.

(8) Znanstveni odbor za varstvo potrošnikov (ZOVP): Mnenje o benzizotiazolinu (BIT). Mnenje, sprejeto 26.–27. junija 2012, str. 26.

(9) Uredba (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o kozmetičnih izdelkih (UL L 342, 22.12.2009, str. 59).

(10) EN 71-9:2005+A1:2007, Priloga A, oddelek A.10.

24.11.2015

Uradni list Evropske unije

L 306/23

DIREKTIVA KOMISIJE (EU) 2015/2117

z dne 23. novembra 2015

o spremembi Dodatka C k Prilogi II k Direktivi 2009/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta o varnosti igrač glede klorometilizotiazolinona in metilizotiazolinona, tako posamično kot v razmerju 3: 1, zaradi sprejetja specifičnih mejnih vrednosti kemičnih snovi, uporabljenih v igračah

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2009/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o varnosti igrač (1) in zlasti člena 46(2) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

(2)

(3)

Evropska komisija je ustanovila strokovno skupino za varnost igrač, da bi ji svetovala pri pripravi zakonodajnih predlogov in političnih pobud na področju varnosti igrač. Naloga njene podskupine „Kemikalije“ je zagotoviti takšno svetovanje v zvezi s kemičnimi snovmi, ki se lahko uporabljajo v igračah.

(4)

5-kloro-2-metilizotiazolin-3(2H)-on (CMI) in 2-metilizotiazolin-3(2H)-on (MI) v razmerju 3: 1 (številka CAS 55965-84-9) (3) ter njegovi posamezni komponenti, CMI (št. CAS 26172-55-4) in MI (št. CAS 2682-20-4), se uporabljajo kot konzervansi v igračah na vodni osnovi (4), vključno z barvami za ljubiteljske dejavnosti, prstnimi barvami, barvami za okna/steklo, lepili in milnimi mehurčki (5).

(5)

Podskupina „Kemikalije“ je svoje razprave o CMI in MI v razmerju 3: 1 ter posameznih komponentah CMI in MI osnovala na povezanem mnenju Znanstvenega odbora za zdravstvena in okoljska tveganja (SCHER) ob upoštevanju, da se niti CMI in MI v razmerju 3: 1 niti posamezni komponenti CMI ali MI ne priporočajo za uporabo v igračah zaradi kontaktnih alergičnih reakcij, opaženih v zvezi s temi snovmi v kozmetičnih izdelkih (6). Podskupina „Kemikalije“ je upoštevala tudi povezano mnenje ZOVP, ki navaja, da sta CMI in MI v razmerju 3: 1 zelo močna povzročitelja kontaktne alergije pri ljudeh, kar je razvidno iz razpoložljivih podatkov (7).

(6)

CMI/MI v razmerju 3: 1 je v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 razvrščen kot povzročitelj preobčutljivosti kože; CMI in MI posamično v okviru Uredbe nista razvrščena. Direktiva 2009/48/ES trenutno ne določa specifične mejne vrednosti za CMI in MI v razmerju 3: 1, niti za CMI ali MI posamično, kot tudi ne določa splošne mejne vrednosti za snovi, ki povzročajo preobčutljivost kože.

(7)	Glede na navedeno je podskupina „Kemikalije“ na svoji seji 15. februarja 2012 priporočila, da se CMI in MI v razmerju 3: 1 ne bi smela uporabljati v igračah.

(8)

Po mnenju nemškega Zveznega inštituta za oceno tveganja (Bundesinstitut für Risikobewertung (BfR)) (8) bi bilo treba mejne vrednosti za CMI in MI, ki sta močno alergena, določiti pri koncentraciji, ki šteje za zaščitno koncentracijo za posameznike, ki so že preobčutljivi. Na ta način se alergeni najstrožje omejijo, saj pri posameznikih, ki so že preobčutljivi, alergija izbruhne že pri najnižjih koncentracijah alergenov. V zgoraj omenjenem mnenju ZOVP je navedeno, da je takšna koncentracija nižja od 2 mg/kg (9).

(9)	Po mnenju BfR je s tržnim nadzorom možno rutinsko določiti količino CMI pri 0,75 mg/kg, MI pa na 0,25 mg/kg (10) (meje določljivosti, LOQ).

(10)	Glede na zgoraj navedeno je strokovna skupina za varnost igrač na svoji seji dne 23. maja 2014 priporočila, da se omejita tudi uporabi CMI in MI posamično, in sicer na njuni meji določljivosti.

(11)

Medtem ko obstaja specifična mejna vrednost migracije za MI posamično kot dodatek za uporabo v določenih materialih, namenjenih za stik z živili, se osnovne predpostavke za določitev te mejne vrednosti migracije razlikujejo od tistih za določitev mejne vrednosti vsebnosti za MI v igračah. Uporaba CMI in MI v razmerju 3: 1 in uporaba CMI posamično nista regulirani za materiale, namenjene za stik z živili.

(12)	Ob upoštevanju zgoraj navedenega bi bilo treba Dodatek C k Prilogi II k Direktivi 2009/48/ES spremeniti tako, da se določi mejna vrednost vsebnosti za CMI in MI v razmerju 3: 1 ter za CMI in MI posamično v igračah.

(13)	Ukrepi iz te direktive so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 47 Direktive 2009/48/ES –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

V Dodatku C k Prilogi II k Direktivi 2009/48/ES se dodajo naslednji vnosi:

Snov	Št. CAS	Mejna vrednost
„reakcijska zmes: 5-kloro-2-metil-4-izotiazolin-3-ona (št. ES 247-500-7) in 2-metil-2H-izotiazol-3-ona (št. ES 220-239-6) (3: 1)	55965-84-9	1 mg/kg (mejna vrednost vsebnosti) v igračah iz materialov na vodni osnovi
5-kloro-2-metil-izotiazolin-3(2H)-on	26172-55-4	0,75 mg/kg (mejna vrednost vsebnosti) v igračah iz materialov na vodni osnovi
2-metilizotiazolin-3(2H)-on	2682-20-4	0,25 mg/kg (mejna vrednost vsebnosti) v igračah iz materialov na vodni osnovi“

Člen 2

1. Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 24. novembra 2017. Besedila navedenih predpisov nemudoma sporočijo Komisiji.

Uporabljajo jih od 24. novembra 2017.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice Komisiji sporočijo besedila temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 23. novembra 2015

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 170, 30.6.2009, str. 1.

(3) Trgovska imena, kot jih navaja mnenje Znanstvenega odbora za varstvo potrošnikov (ZOVP) v Mnenju o mešanici 5-kloro-2-metilizotiazolin-3(2H)-ona in 2-metilizotiazolin-3(2H)-ona, so Kathon, Acticide, Microcare itn. Mnenje, sprejeto 8. decembra 2009, str. 6.

(4) Danska agencija za varstvo okolja (2014): Survey and Health Assessment of preservatives in toys (Raziskava in ocena tveganja za konzervanse v igračah). Survey of chemical substances in consumer products No 124, 2014 (Raziskava kemičnih snovi v potrošniških proizvodih, št. 124, 2014), tabela 24, str. 56.

(5) Danska agencija za varstvo okolja (2014): Survey and Health Assessment of preservatives in toys (Raziskava in ocena tveganja za konzervanse v igračah). Survey of chemical substances in consumer products No 124, 2014 (Raziskava kemičnih snovi v potrošniških proizvodih, št. 124, 2014), str. 38–39.

(6) Znanstveni odbor za zdravstvena in okoljska tveganja (SCHER), mnenje o „Odzivu CEN na mnenje CSTEE o oceni poročila CEN o oceni tveganja organskih kemikalij v igračah“, sprejeto 29. maja 2007, str. 8 in tabela 1 na str. 9.

(7) Glej mnenje ZOVP v opombi 3, str. 35.

(8) Dokument o stališču nemškega Zveznega inštituta za oceno tveganja (Bundesinstitut für Risikobewertung (BfR)) z dne 24. septembra 2012, str. 4.

(9) Glej mnenje ZOVP v opombi 3, str. 33.

(10) Glej opombo 8.

24.11.2015

Uradni list Evropske unije

L 306/26

SKLEP SVETA (SZVP) 2015/2118

z dne 23. novembra 2015

o podaljšanju mandata posebnega predstavnika Evropske unije za Južni Kavkaz in za krizo v Gruziji

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 33 in člena 31(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je 8. julija 2014 sprejel Sklep 2014/438/SZVP (1) o imenovanju Herberta SALBERJA za posebnega predstavnika Evropske unije (PPEU) za Južni Kavkaz in za krizo v Gruziji. Mandat PPEU se izteče 31. oktobra 2015.

(2)	Mandat PPEU bi bilo treba podaljšati za nadaljnjih 16 mesecev.

(3)	PPEU bo mandat opravljal v razmerah, ki se lahko poslabšajo in bi lahko ovirale doseganje ciljev zunanjega delovanja Unije iz člena 21 Pogodbe –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Posebni predstavnik Evropske unije

Mandat Herberta SALBERJA kot PPEU za Južni Kavkaz in za krizo v Gruziji se podaljša do 28. februarja 2017. Svet lahko na podlagi ocene Političnega in varnostnega odbora (PVO) in na predlog visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (VP) odloči, da mandat PPEU predčasno preneha.

Člen 2

Cilji politike

Mandat PPEU temelji na ciljih politike Unije za Južni Kavkaz, vključno s cilji, določenimi v sklepih z izrednega zasedanja Evropskega sveta v Bruslju 1. septembra 2008 in sklepih Sveta z dne 15. septembra 2008 ter 27. februarja 2012. Navedeni cilji vključujejo:

(a)

v skladu z obstoječimi mehanizmi, vključno z Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in njeno skupino iz Minska, preprečevanje sporov v regiji, prispevanje k mirnemu reševanju sporov v regiji, vključno s krizo v Gruziji in sporom v Gorskem Karabahu, s spodbujanjem vrnitve beguncev in notranje razseljenih oseb ter z drugimi ustreznimi sredstvi, pa tudi podpiranje izvajanja takšnega reševanja v skladu z načeli mednarodnega prava;

(b)	konstruktivno sodelovanje z glavnimi zainteresiranimi akterji v zvezi z regijo;

(c)	spodbujanje in podpiranje nadaljnjega sodelovanja med Armenijo, Azerbajdžanom in Gruzijo ter, če je to ustrezno, njihovimi sosednjimi državami;

(d)	povečanje uspešnosti in vidnosti Unije v regiji.

Člen 3

Mandat

Da bi dosegli cilje politike, je mandat PPEU:

(a)	razvijanje stikov z vladami, parlamenti, drugimi ključnimi političnimi akterji, sodstvom in civilno družbo v regiji;

(b)	spodbujanje držav v regiji k sodelovanju pri regionalnih vprašanjih skupnega interesa, kot so skupne varnostne grožnje, boj proti terorizmu, nezakoniti trgovini in organiziranemu kriminalu;

(c)	pomoč pri mirnem reševanju sporov v skladu z načeli mednarodnega prava in olajšanje izvajanja takšnega reševanja v tesnem sodelovanju z Združenimi narodi, OVSE in njeno skupino iz Minska;

(d)

v zvezi s krizo v Gruziji:

(i)

pomoč pri pripravi mednarodnih pogovorov, predvidenih v točki 6 načrta za dogovor z dne 12. avgusta 2008 („mednarodna razprava v Ženevi“) in njegovih izvedbenih ukrepih z dne 8. septembra 2008, vključno z načini zagotavljanja varnosti in stabilnosti v regiji, vprašanjem beguncev in notranje razseljenih oseb, in sicer na podlagi mednarodno priznanih načel, in vsemi drugimi zadevami, o katerih se strani medsebojno dogovorita;

(ii)	pomoč pri opredelitvi stališča Unije in zastopanje Unije na ravni PPEU v pogovorih iz točke (i) ter

(iii)

lajšanje izvajanja načrta za dogovor z dne 12. avgusta 2008 ter njegovih izvedbenih ukrepov z dne 8. septembra 2008;

(e)	lajšanje priprave in izvajanja ukrepov za krepitev zaupanja, kadar je to ustrezno, v koordinaciji s strokovnim znanjem držav članic, kadar je ta na voljo;

(f)	po potrebi pomoč pri pripravi prispevkov Unije k uresničevanju možne rešitve spora;

(g)	krepitev dialoga Unije z glavnimi zadevnimi akterji v regiji;

(h)	pomoč Uniji pri nadaljnjem razvoju celovite politike do Južnega Kavkaza;

(i)	v okviru navedenih dejavnosti iz tega člena prispevanje k izvajanju politike Unije na področju človekovih pravic in smernic Unije o človekovih pravicah, predvsem glede otrok in žensk na konfliktnih območjih, zlasti s spremljanjem in obravnavanjem razvoja dogodkov v zvezi s tem.

Člen 4

Izvajanje mandata

1. PPEU je odgovoren za izvajanje mandata, pri tem pa je podrejen VP.

2. PVO je v prednostni povezavi s PPEU in je glavna točka PPEU za stike s Svetom. PVO brez poseganja v pristojnosti VP strateško vodi in politično usmerja PPEU v okviru njegovega mandata.

3. PPEU tesno sodeluje z Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) in njenimi ustreznimi oddelki.

Člen 5

Financiranje

1. Referenčni finančni znesek za kritje odhodkov, povezanih z mandatom PPEU, za obdobje od 1. novembra 2015 do 28. februarja 2017 je 2 800 000 EUR.

2. Odhodki se upravljajo v skladu s postopki in pravili, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije.

3. Upravljanje odhodkov se uredi s pogodbo med PPEU in Komisijo. PPEU za vse odhodke odgovarja Komisiji.

Člen 6

Ustanovitev in sestava ekipe

1. PPEU je v okviru svojega mandata in ustreznih razpoložljivih finančnih sredstev odgovoren za sestavo svoje ekipe. Ta ekipa vključuje strokovnjake za določena politična vprašanja, kot to zahteva mandat. PPEU nemudoma obvesti Svet in Komisijo o sestavi ekipe.

2. Države članice, institucije Unije in ESZD lahko predlagajo napotitev osebja k PPEU. Plače takega napotenega osebja krije zadevna država članica, institucija Unije oziroma ESZD. K PPEU se lahko napotijo tudi strokovnjaki, ki so jih države članice napotile k institucijam Unije ali ESZD. Mednarodno pogodbeno osebje ima državljanstvo ene od držav članic.

3. Vse napoteno osebje ostane pod upravno pristojnostjo države članice pošiljateljice, institucije Unije, ki ga pošilja, ali ESZD, ter opravlja svoje obveznosti in ravna v interesu mandata PPEU.

4. Osebje PPEU je nameščeno skupaj z zadevnimi oddelki ESZD ali delegacijami Unije, da bi zagotovili skladnost in doslednost njihovih dejavnosti.

Člen 7

Privilegiji in imunitete PPEU in osebja PPEU

Po potrebi se o privilegijih, imunitetah in dodatnih jamstvih, potrebnih za izpolnitev in nemoteno izvajanje misije PPEU ter delovanje članov osebja PPEU, doseže dogovor z državami gostiteljicami. Države članice in ESZD v ta namen zagotovijo vso potrebno podporo.

Člen 8

Varnost tajnih podatkov EU

PPEU in člani njegove ekipe spoštujejo varnostna načela in minimalne standarde iz Sklepa Sveta 2013/488/EU (2).

Člen 9

Dostop do informacij in logistična podpora

1. Države članice, Komisija in generalni sekretariat Sveta PPEU zagotovijo dostop do vseh ustreznih informacij.

2. Delegacije Unije v regiji in/ali države članice, kakor je ustrezno, zagotavljajo logistično podporo v regiji.

Člen 10

Varnost

V skladu s politiko Unije o varnosti osebja, ki je v okviru operativnih zmogljivosti iz naslova V Pogodbe napoteno zunaj Unije, PPEU v skladu z mandatom PPEU in varnostnimi razmerami na območju, za katerega je odgovoren, sprejme vse razumno izvedljive ukrepe za varnost vsega osebja pod neposrednim nadzorom PPEU, zlasti tako, da:

(a)

na podlagi smernic ESZD pripravi poseben varnostni načrt, ki vključuje posebne ukrepe za fizično varnost, organizacijsko varnost in varnost postopkov, določa upravljanje varnih premikov osebja na območje, za katerega je odgovoren in znotraj njega ter obvladovanje dogodkov, ki ogrožajo varnost, ter vključuje načrt za ravnanje v nepredvidenih razmerah in evakuacijo;

(b)	zagotovi, da je vse osebje, napoteno zunaj Unije, zavarovano za visoko stopnjo tveganja glede na razmere na območju, za katerega je odgovoren;

(c)	zagotovi, da so vsi člani ekipe PPEU, ki so napoteni zunaj Unije, vključno z lokalnim pogodbenim osebjem, pred prihodom ali ob prihodu na območje, za katerega je odgovoren opravili ustrezno varnostno usposabljanje glede na stopnjo ogroženosti, ki jo je za zadevno območje določila ESZD;

(d)	zagotovi, da se izvajajo vsa dogovorjena priporočila, pripravljena na podlagi rednih varnostnih ocen, za Svet, VP in Komisijo pa pripravlja pisna poročila o izvajanju teh priporočil ter o drugih varnostnih vidikih v okviru poročila o napredku in poročila o izvajanju mandata.

Člen 11

Poročanje

PPEU redno pripravlja ustna in pisna poročila za VP in PVO. PPEU po potrebi poroča tudi delovnim skupinam Sveta. Redna poročila se razpošiljajo prek omrežja COREU. PPEU lahko pripravlja poročila za Svet za zunanje zadeve. V skladu s členom 36 Pogodbe lahko PPEU sodeluje pri obveščanju Evropskega parlamenta.

Člen 12

Usklajevanje

1. PPEU prispeva k enotnosti, doslednosti in uspešnosti delovanja Unije in pomaga zagotoviti, da se za doseganje ciljev politike Unije vsi instrumenti Unije in ukrepi držav članic uporabljajo dosledno. Dejavnosti PPEU so usklajene z dejavnostmi Komisije. PPEU organizira redne informativne sestanke za misije držav članic in delegacije Unije.

2. Na terenu je treba vzdrževati tesne stike z vodji delegacij Unije in vodji misij držav članic, ki PPEU pri izvajanju mandata pomagajo po svojih najboljših močeh. PPEU v tesnem sodelovanju z vodjo delegacije Unije v Gruziji vodjo nadzorne misije Evropske unije v Gruziji (EUMM Georgia) seznanja z lokalnimi političnimi razmerami. PPEU in civilni poveljnik operacije EUMM Georgia se po potrebi medsebojno posvetujeta. PPEU sodeluje tudi z drugimi mednarodnimi in regionalnimi akterji na terenu.

Člen 13

Pomoč v zvezi z zahtevki

PPEU in osebje PPEU pomagajo pri zagotavljanju elementov za odgovore glede kakršnih koli zahtevkov in obveznosti, ki izhajajo iz mandatov predhodnih PPEU za Južni Kavkaz in za krizo v Gruziji, in zagotavljajo upravno pomoč in dostop do ustrezne dokumentacije v ta namen.

Člen 14

Pregled

Izvajanje tega sklepa in njegova skladnost z drugimi prispevki Unije v regiji se redno preverjata. PPEU do konca junija 2016 predloži VP, Svetu in Komisiji poročilo o napredku, do konca novembra 2016 pa celovito poročilo o izvajanju mandata.

Člen 15

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

Uporablja se od 1. novembra 2015.

V Bruslju, 23. novembra 2015

Za Svet

Predsednik

C. MEISCH

(1) Sklep Sveta 2014/438/SZVP z dne 8. julija 2014 o spremembi in podaljšanju mandata posebnega predstavnika Evropske unije za Južni Kavkaz in za krizo v Gruziji (UL L 200, 9.7.2014, str. 11).

(2) Sklep Sveta 2013/488/EU z dne 23. septembra 2013 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 274, 15.10.2013, str. 1).

24.11.2015

Uradni list Evropske unije

L 306/31

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2015/2119

z dne 20. novembra 2015

o določitvi zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnikah (BAT) v skladu z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta za proizvodnjo lesnih plošč

(notificirano pod dokumentarno številko C(2015) 8062)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (1) in zlasti člena 13(5) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Komisija je na podlagi Sklepa z dne 16. maja 2011 o vzpostavitvi foruma za izmenjavo informacij v skladu s členom 13 Direktive 2010/75/EU o industrijskih emisijah (2) vzpostavila forum, v katerega so vključeni predstavniki držav članic, zadevnih industrijskih panog in nevladnih organizacij, ki spodbujajo varstvo okolja.

(2)	V skladu s členom 13(4) Direktive 2010/75/EU je Komisija 24. septembra 2014 pridobila mnenje navedenega foruma glede predlagane vsebine referenčnega dokumenta BAT za proizvodnjo lesnih plošč in ga javno objavila.

(3)

Zaključki o BAT, predstavljeni v Prilogi k temu sklepu, so ključni element navedenega referenčnega dokumenta BAT in vsebujejo zaključke o najboljših razpoložljivih tehnikah, njihov opis, informacije za oceno njihove ustreznosti, ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, z njimi povezan monitoring, z njimi povezane vrednosti porabe in po potrebi zadevne ukrepe za sanacijo lokacije.

(4)

Zaključki o BAT so referenca za določanje pogojev v dovoljenju za obrate iz poglavja II Direktive 2010/75/EU, pristojni organi pa morajo določiti mejne vrednosti emisij, ki zagotavljajo, da emisije pri običajnih pogojih obratovanja ne presegajo ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, kot so določene v zaključkih o BAT.

(5)	Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 75(1) Direktive 2010/75/EU –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Zaključki o BAT za proizvodnjo lesnih plošč, kot so navedeni v Prilogi, se sprejmejo.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 20. novembra 2015

Za Komisijo

Karmenu VELLA

Član Komisije

(1) UL L 334, 17.12.2010, str. 17.

(2) UL C 146, 17.5.2011, str. 3.

PRILOGA

ZAKLJUČKI O NAJBOLJŠIH RAZPOLOŽLJIVIH TEHNIKAH (BAT) ZA PROIZVODNJO LESNIH PLOŠČ

PODROČJE UPORABE

SPLOŠNE UGOTOVITVE

OPREDELITVE POJMOV IN KRATICE

1.1

SPLOŠNI ZAKLJUČKI O BAT

1.1.1

Sistem ravnanja z okoljem

1.1.2

Dobro gospodarjenje

1.1.3

Hrup

1.1.4

Emisije v tla in podtalnico

1.1.5

Upravljanje energije in energijska učinkovitost

1.1.6

Vonjave

1.1.7

Ravnanje z odpadki in ostanki

1.1.8

Monitoring

1.2

EMISIJE V ZRAK

1.2.1

Zajete emisije

1.2.2

Razpršene emisije

1.3

EMISIJE V VODO

1.4

OPIS TEHNIK

1.4.1

Emisije v zrak

1.4.2

Emisije v vodo

PODROČJE UPORABE

Ti zaključki o BAT se nanašajo na dejavnosti, navedene v oddelku 6.1(c) Priloge I k Direktivi 2010/75/EU, torej na:

—	proizvodnjo v industrijskih obratih ene ali več naslednjih lesnih plošč: plošč z usmerjenim ploščatim iverjem, ivernih plošč ali vlaknenih plošč s proizvodno zmogljivostjo nad 600 m3 na dan.

Ti zaključki o BAT zajemajo zlasti:

—	proizvodnjo lesnih plošč,

—	kurilne naprave na lokaciji (vključno z motorji), ki proizvajajo vroče pline za neposredno ogrevane sušilnike,

—	proizvodnjo papirja, impregniranega s smolami.

V teh zaključkih o BAT se ne obravnavajo naslednje dejavnosti in postopki:

—	kurilne naprave na lokaciji (vključno z motorji), ki ne proizvajajo vročih plinov za neposredno ogrevane sušilnike,

—	laminiranje, lakiranje ali barvanje surovih plošč.

Drugi referenčni dokumenti, ki so pomembni za dejavnosti, obravnavane v teh zaključkih o BAT, so:

Referenčni dokument	Tema
Monitoring emisij v zrak in vodo iz obratov iz direktive o industrijskih emisijah (ROM)	Monitoring emisij v zrak in vodo
Velike kurilne naprave (LCP)	Tehnike zgorevanja
Sežiganje odpadkov (WI)	Sežiganje odpadkov
Energijska učinkovitost (ENE)	Energijska učinkovitost
Ravnanje z odpadki (WT)	Ravnanje z odpadki
Emisije iz skladiščenja (EFS)	Skladiščenje materialov in ravnanje z njimi
Gospodarski učinki in učinki na različne prvine okolja (ECM)	Gospodarski učinki tehnik in učinki tehnik na različne prvine okolja
Proizvodnja organskih kemikalij v velikih količinah (LVOC)	Proizvodnja melamina, sečninsko-formaldehidnih smol in metilen difenil diizocianata

SPLOŠNE UGOTOVITVE

NAJBOLJŠE RAZPOLOŽLJIVE TEHNIKE

Tehnike, navedene in opisane v teh zaključkih o BAT, niso niti zavezujoče niti izčrpne. Uporabljajo se lahko druge tehnike, s katerimi se zagotovi vsaj enakovredna stopnja varstva okolja.

Če ni navedeno drugače, se zaključki o BAT uporabljajo za vse naprave, ki so predmet teh zaključkov.

RAVNI EMISIJ, POVEZANE Z BAT, ZA EMISIJE V ZRAK

Če ni navedeno drugače, se ravni emisij, povezane z BAT, za emisije v zrak, navedene v teh zaključkih o BAT, nanašajo na koncentracije, izražene kot masa izpuščene snovi na prostornino odpadnih plinov pod standardnimi pogoji (273,15 K, 101,3 kPa) in na suhi osnovi, izraženi v mg/Nm3.

Referenčna vsebnost kisika je:

Vir emisije	Referenčna vsebnost kisika
Neposredno ogrevani sušilnik za iverne plošče ali neposredno ogrevani sušilnik za plošče z usmerjenim ploščatim iverjem, sam ali v kombinaciji s stiskalnico	18 vol. % kisika
Vsi drugi viri	Brez popravka za kisik

Formula za izračun koncentracije emisij pri referenčni vsebnosti kisika je:

Formula

kjer je:

ER (mg/Nm3)	:	koncentracija emisij pri referenčni vsebnosti kisika,
OR (vol. %)	:	referenčna vsebnost kisika,
EM (mg/Nm3)	:	izmerjena koncentracija emisij,
OM (vol. %)	:	izmerjena vsebnost kisika.

Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije v zrak se nanašajo na povprečje v vzorčevalnem obdobju, kar pomeni:

povprečno vrednost treh zaporednih meritev, pri čemer vsaka traja vsaj 30 minut (1).

RAVNI EMISIJ, POVEZANE Z BAT, ZA EMISIJE V VODO

Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije v vodo, navedene v teh zaključkih o BAT, se nanašajo na vrednosti koncentracij (masa izpuščenih snovi na prostornino vode), izražene v mg/l.

Te ravni emisij, povezane z BAT, se nanašajo na povprečje vzorcev, pridobljenih v enem letu, kar pomeni pretočno uteženo povprečje vseh 24-urnih pretočno sorazmernih sestavljenih vzorcev, ki so bili vzeti v enem letu z najmanjšo pogostostjo, določeno za zadevni parameter, in pri običajnih pogojih obratovanja.

Formula za izračun pretočno uteženega povprečja vseh 24-urnih pretočno sorazmernih sestavljenih vzorcev je:

Formula

kjer je:

cw	=	pretočno utežena povprečna koncentracija parametra,
n	=	število meritev,
ci	=	povprečna koncentracija parametra v i-tem obdobju,
qi	=	povprečni pretok v i-tem obdobju.

Časovno sorazmerno vzorčenje se lahko uporabi, če je mogoče dokazati zadostno stabilnost pretoka.

Vse ravni emisij, povezane z BAT, za emisije v vodo veljajo na točki, kjer emisija zapusti obrat.

OPREDELITVE POJMOV IN KRATICE

V teh zaključkih o BAT se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

Pojem	Opredelitev
KPK	Kemijska potreba po kisiku; količina kisika, potrebna za popolno oksidacijo organske snovi v ogljikov dioksid (običajno se nanaša na analizo z oksidacijo dikromata).
Trajne meritve	Neprekinjeno določanje merjene veličine, za kar se uporablja trajno nameščeni „avtomatizirani merilni sistem“ (AMS) ali „sistem za stalni monitoring emisij“ (CEM).
Kontinuirna stiskalnica	Stiskalnica za plošče, s katero se stiska neprekinjena plast.
Razpršene emisije	Nezajete emisije, ki niso izpuščene prek specifičnih emisijskih točk, kot so odvodniki.
Neposredno ogrevani sušilnik	Sušilnik, pri katerem so vroči plini iz kurilne naprave ali drugega vira v neposrednem stiku z ivermi, ploščatimi ivermi ali vlakni, ki jih je treba posušiti. Sušenje se doseže s konvekcijo.
Prah	Celotni prah.
Obstoječa naprava	Naprava, ki ni nova naprava.
Vlakno	Lignocelulozne sestavine lesa ali drugega rastlinskega materiala, pridobljene z mehanskim ali termomehanskim razvlaknjevanjem s strojem za razvlaknjevanje. Vlakna se uporabijo kot začetni material za proizvodnjo vlaknenih plošč.
Vlaknena plošča	Kot je opredeljena v standardu EN 316, tj. „plošča z nominalno debelino 1,5 mm ali več, izdelana iz lignoceluloznih vlaken pod vplivom toplote in/ali tlaka“. Vlaknene plošče vključujejo plošče, izdelane po mokrem postopku (zelo goste, srednje goste in lahke plošče) in suhem postopku (MDF).
Les listavcev	Skupina vrst lesa, vključno s topolom, bukvijo, brezo in evkaliptom. Izraz les listavcev se uporablja kot nasprotje izrazu les iglavcev.
Posredno ogrevani sušilnik	Sušilnik, pri katerem se sušenje doseže izključno s sevanjem in prevajanjem toplote.
Priprava plasti za stiskanje	Postopek razporeditve iveri, ploščatih iveri ali vlaken za pripravo plasti za stiskanje, ki se vodi v stiskalnico.
Večetažna stiskalnica	Stiskalnica za plošče, s katero se stiska ena ali več posamezno oblikovanih plošč.
Nova naprava	Nova naprava, ki prvič pridobi okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje na določenem kraju po objavi teh zaključkov o BAT, ali popolna nadomestitev naprave po objavi teh zaključkov o BAT.
NOX	Vsota dušikovega oksida (NO) in dušikovega dioksida (NO2), izražena kot NO2.
OSB	Plošča z usmerjenim ploščatim iverjem, kot je opredeljena v standardu EN 300, tj. „večslojna plošča, izdelana predvsem iz ploščatih iveri, zlepljenih z lepilom. Ploščate iveri v zunanjem sloju so poravnane in vzporedne z dolžino ali širino plošče. Ploščate iveri v notranjem sloju ali slojih so lahko usmerjene naključno ali poravnane, navadno pravokotno na ploščate iveri v zunanjih slojih“.
PB	Iverna plošča, kot je opredeljena v standardu EN 309, tj. „plošča, izdelana pod vplivom pritiska in toplote iz delcev lesa (ostružki, sekanci, oblanci, žagovina in podobno) in/ali drugega lignoceluloznega materiala v obliki delcev (lanena vlakna, konopljina vlakna, odpadki sladkornega trsa in podobno) z dodatkom lepila“.
PCDD/F	Poliklorirani dibenzodioksini in dibenzofurani.
Občasne meritve	Meritve v določenih časovnih intervalih z uporabo ročnih ali avtomatiziranih referenčnih metod.
Tehnološka voda	Odpadna voda iz procesov in dejavnosti v proizvodnem obratu, razen padavinske vode z utrjenih površin.
Uporabljen les	Material, ki vsebuje pretežno les. Uporabljen les lahko sestoji iz „predelanega lesa“ in „lesnih ostankov“. „Predelan les“ je material, ki vsebuje pretežno les in je pridobljen neposredno iz že uporabljenega recikliranega lesa.
Razvlaknjevanje	Predelava lesnih sekancev v vlakna s strojem za razvlaknjevanje.
Okrogli les	Hlodovina
Les iglavcev	Les iz iglavcev, vključno z borom in jelko. Izraz les iglavcev se uporablja kot nasprotje izrazu les listavcev.
Padavinska voda z utrjenih površin	Padavinska voda, ki odteka in se odvodnjava z zunanjih skladišč hlodovine, vključno z zunanjimi procesnimi območji.
TSS	Celotne neraztopljene trdne snovi (v odpadni vodi); masna koncentracija vseh neraztopljenih trdnih snovi, izmerjena s filtracijo prek filtrov iz steklenih vlaken in gravimetrijo.
TVOC	Celotne hlapne organske spojine, izražene kot ogljik (v zraku).
Predhodne in naknadne faze obdelave lesa	Vse dejavno ravnanje in rokovanje, skladiščenje ali prevoz lesnih iveri, sekancev, ploščatih iveri ali vlaken in stiskanih plošč. Predhodne faze obdelave vključujejo vso obdelavo lesa od trenutka, ko lesna surovina zapusti skladišče. Naknadne faze obdelave vključujejo vse postopke od takrat, ko plošča zapusti stiskalnico, do trenutka, ko je surova plošča ali plošča z dodano vrednostjo poslana v skladiščenje. Predhodne in naknadne faze obdelave lesa ne vključujejo postopka sušenja in stiskanja plošč.

1.1 SPLOŠNI ZAKLJUČKI O BAT

1.1.1 Sistem ravnanja z okoljem

BAT 1.

Najboljša razpoložljiva tehnika za izboljšanje splošne okoljske učinkovitosti je uvedba in izvajanje sistema ravnanja z okoljem (EMS), ki vključuje vse naslednje elemente:

I.	zavezanost vodstva, vključno z višjim vodstvom;

II.	opredelitev okoljske politike, ki vključuje stalne izboljšave obrata, ki jih zagotavlja vodstvo;

III.	načrtovanje in pripravo nujnih postopkov in ciljev v povezavi s finančnim načrtovanjem in naložbami;

IV.

izvajanje postopkov, pri katerih je posebna pozornost namenjena:

(a)	strukturi in odgovornosti;

(b)	zaposlovanju, usposabljanju, ozaveščanju in usposobljenosti;

(c)	komunikaciji;

(d)	vključevanju zaposlenih;

(e)	dokumentaciji;

(f)	učinkovitemu nadzoru nad procesi;

(g)	programom vzdrževanja;

(h)	pripravljenosti in ukrepanju v nujnih primerih;

(i)	zagotavljanju skladnosti z okoljsko zakonodajo;

preverjanje učinkovitosti in izvajanje popravnih ukrepov, pri čemer je posebna pozornost namenjena:

(a)	monitoringu in merjenju (glej tudi referenčno poročilo o monitoringu (ROM));

(b)	popravnim in preventivnim ukrepom;

(c)	vodenju evidenc;

(d)	neodvisni (kjer je izvedljivo) notranji in zunanji reviziji, da se ugotovi, ali je sistem ravnanja z okoljem skladen z načrtovano ureditvijo ter ali se ustrezno izvaja in vzdržuje;

VI.	pregled sistema ravnanja z okoljem ter njegove stalne ustreznosti, primernosti in učinkovitosti, ki ga izvaja višje vodstvo;

VII.	spremljanje razvoja čistejših tehnologij;

VIII.

upoštevanje okoljskih vplivov morebitne razgradnje naprave v fazi načrtovanja nove naprave in v njeni celotni obratovalni dobi;

IX.	redno uporabo sektorskih primerjalnih analiz.

V nekaterih primerih sistem ravnanja z okoljem vključuje naslednje elemente:

X.	načrt ravnanja z odpadki (glej BAT 11);

XI.	načrt nadzora kakovosti za uporabljen les, ki se uporabi kot surovina za plošče in gorivo (glej BAT 2b);

XII.	načrt za obvladovanje hrupa (glej BAT 4);

XIII.

načrt za obvladovanje vonjav (glej BAT 9);

XIV.	načrt za obvladovanje prahu (glej BAT 23).

Ustreznost

Področje uporabe (npr. raven podrobnosti) in vrsta sistema ravnanja z okoljem (npr. standardizirani ali nestandardizirani sistem) bosta običajno povezana z vrsto, obsegom in kompleksnostjo obrata ter njegovimi morebitnimi vplivi na okolje.

1.1.2 Dobro gospodarjenje

BAT 2.

Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje vpliva proizvodnega postopka na okolje je izvajanje načel dobrega gospodarjenja z uporabo vseh spodaj navedenih tehnik.

	Opis
a	Skrbna izbira kemikalij in aditivov ter nadzor nad njimi.
b	Uporaba programa za nadzor kakovosti uporabljenega lesa, ki se uporabi kot surovina za plošče in/ali gorivo (2), zlasti za nadzor nad onesnaževali, kot so As, Pb, Cd, Cr, Cu, Hg, Zn, klor, fluor in policiklični aromatski ogljikovodiki.
c	Skrbno ravnanje s surovinami in odpadki ter njihovo skladiščenje.
d	Redno vzdrževanje in čiščenje opreme, transportnih poti in območij skladiščenja surovin.
e	Pregled možnosti za ponovno uporabo tehnološke vode in uporabo sekundarnih vodnih virov.

BAT 3.

Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij v zrak je upravljanje sistemov za čiščenje odpadnih plinov z visoko razpoložljivostjo in optimalno zmogljivostjo pri običajnih obratovalnih pogojih.

Opis

Za obratovalne pogoje, ki niso običajni obratovalni pogoji, se lahko opredelijo posebni postopki, zlasti:

(i)	med zagonom in ustavitvijo;

(ii)	v drugih posebnih okoliščinah, ki bi lahko vplivale na pravilno delovanje sistemov (npr. redno in izredno vzdrževalno delo ter čiščenje kurilne naprave in/ali sistema za čiščenje odpadnih plinov).

1.1.3 Hrup

BAT 4.

Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje oziroma, kjer to ni mogoče, zmanjšanje hrupa in tresljajev je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.

	Opis	Ustreznost
Tehnike za preprečevanje hrupa in tresljajev
a	Strateško načrtovanje prostorske razporeditve naprav, da se upoštevajo najhrupnejši postopki, npr. tako, da stavbe na lokaciji delujejo kot izolacija.	Splošno ustrezna za nove naprave. Ustreznost za obstoječe naprave je lahko omejena zaradi tlorisa lokacije.
b	Izvajanje programa za zmanjšanje hrupa, ki vključuje evidentiranje virov hrupa, določitev sprejemnikov zunaj lokacije, izdelavo modela širjenja hrupa ter oceno in izvajanje stroškovno najučinkovitejših ukrepov.	Splošno ustrezna.
c	Izvajanje rednih raziskav hrupa z monitoringom ravni hrupa zunaj lokacije.	Splošno ustrezna.
Tehnike za zmanjšanje hrupa in tresljajev iz točkovnih virov
d	Vgraditev ali obdajanje hrupne opreme v/z ohišje(-m) ali kabino in zvočno izoliranje stavb.	Splošno ustrezna.
e	Ločitev posameznih delov opreme za preprečitev in omejitev širjenja tresljajev in resonančnega hrupa.
f	Izolacija točkovnega vira z blažilniki in slabilniki na virih hrupa, npr. ventilatorjih, akustičnih zračnikih, dušilnikih in akustičnih ohišjih filtrov.
g	Ko se zunanja in notranja vrata ne uporabljajo, morajo biti vedno zaprta. Zmanjšanje višine padca pri raztovarjanju okroglega lesa.
Tehnike za zmanjšanje hrupa in tresljajev na ravni lokacije
h	Zmanjšanje hrupa prometa z omejitvijo hitrosti notranjega prometa in vožnje tovornjakov, ki vstopajo na lokacijo.	Splošno ustrezna.
i	Omejitev dejavnosti na prostem ponoči.
j	Redno vzdrževanje vse opreme.
k	Uporaba protihrupnih zidov, naravnih ovir ali nasipov za zaščito pred viri hrupa.

1.1.4 Emisije v tla in podtalnico

BAT 5.

Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje emisij v tla in podtalnico je uporaba spodaj navedenih tehnik.

I.	Natovarjanje in raztovarjanje smol in drugih pomožnih materialov samo na za to določenih območjih, ki so zaščitena pred odtekanjem razlitij/razlitih snovi.

II.	Med čakanjem na odstranitev se ves material zbere in skladišči na za to določenih območjih, ki so zaščitena pred odtekanjem razlitij/razlitih snovi.

III.	Vsi zbiralniki črpalk ali drugi objekti vmesnega skladiščenja, iz katerih je mogoče razlitje, se opremijo z alarmi, ki se sprožijo ob visoki gladini tekočine.

IV.	Vzpostavitev in izvajanje programa za testiranje in preglede rezervoarjev in cevovodov, po katerih se vodijo smole, aditivi in smolne mešanice.

V.	Izvajanje pregledov za odkrivanje puščanja na vseh prirobnicah in ventilih na ceveh, ki se uporabljajo za prenos materialov, ki niso voda in les; vodenje zapisnikov o teh pregledih.

VI.	Zagotovitev sistema zadrževanja za zbiranje uhajanj iz prirobnic in ventilov na ceveh, ki se uporabljajo za prenos materialov, ki niso voda in les, razen če ni konstrukcija prirobnic ali ventilov tehnično neprepustna.

VII.	Zagotovitev ustrezne zaloge plavajočih pregrad in primernega absorpcijskega materiala.

VIII.

Izogibanje uporabi podzemnih cevnih sistemov za prenos snovi, ki niso voda in les.

IX.	Zbiranje in varna odstranitev vse vode pri gašenju požarov.

X.	Izgradnja neprepustnega dna v zadrževalnih bazenih za padavinsko vodo, ki odteka s površin zunanjih območij skladiščenja lesa.

1.1.5 Upravljanje energije in energijska učinkovitost

BAT 6.

Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje porabe energije je sprejetje načrta za upravljanje energije, ki vključuje vse spodaj navedene tehnike.

I.	Uporaba sistema za sledenje rabe in stroškov energije.

II.	Izvajanje pregledov energijske učinkovitosti glavnih postopkov.

III.	Uporaba sistematičnega pristopa k stalnemu nadgrajevanju opreme za povečanje energijske učinkovitosti.

IV.	Nadgradnja nadzora nad rabo energije.

V.	Izvajanje notranjega usposabljanja na področju upravljanja energije za upravljavce glavnih postopkov.

BAT 7.

Najboljša razpoložljiva tehnika za povečanje energijske učinkovitosti je optimiziranje delovanja kurilne naprave z monitoringom ključnih parametrov zgorevanja (npr. O2, CO, NOx) in nadzorom nad njimi ter uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.

	Tehnika	Ustreznost
a	Sušenje lesnega mulja, preden se uporabi kot gorivo.	Splošno ustrezna.
b	Rekuperacija toplote iz vročih odpadnih plinov v sistemih za mokro čiščenje odpadnih plinov z uporabo toplotnega izmenjevalnika.	Ustrezna za naprave s sistemom mokrega čiščenja odpadnih plinov in kadar je mogoče rekuperirano energijo uporabiti.
c	Recirkulacija vročih odpadnih plinov iz različnih procesov v kurilno napravo ali za predhodno segretje vročih plinov za sušilnik.	Ustreznost je lahko omejena pri posredno ogrevanih sušilnikih, sušilnikih vlaken ali kadar zaradi konfiguracije kurilne naprave ni mogoče nadzorovano dodajati zraka.

BAT 8.

Najboljša razpoložljiva tehnika za učinkovito rabo energije pri pripravi mokrih vlaken za proizvodnjo vlaknenih plošč je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.

	Tehnika	Opis	Ustreznost
a	Čiščenje in mehčanje sekancev	Mehansko čiščenje in pranje surovih sekancev.	Ustrezna za nove naprave za razvlaknjevanje in večje posodobitve obstoječih.
b	Vakuumsko izparevanje	Ponovna uporaba vroče vode za proizvodnjo pare.	Ustrezna za nove naprave za razvlaknjevanje in večje posodobitve obstoječih.
c	Rekuperacija toplote iz pare med razvlaknjevanjem	Toplotni izmenjevalniki za pripravo vroče vode za proizvodnjo pare in pranje sekancev.	Ustrezna za nove naprave za razvlaknjevanje in večje posodobitve obstoječih.

1.1.6 Vonjave

BAT 9.

Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali, kjer to ni mogoče, zmanjšanje vonjav iz obrata je vzpostavitev, izvajanje in redno pregledovanje načrta za obvladovanje vonjav v okviru sistema ravnanja z okoljem (glej BAT 1), ki vključuje vse naslednje elemente:

I.	protokol, ki vsebuje ukrepe in roke;

II.	protokol za izvajanje monitoringa vonjav;

III.	protokol za odziv na ugotovljene emisije vonjav;

IV.	program za preprečevanje in zmanjšanje vonjav, namenjen opredelitvi vira ali virov; merjenju/oceni izpostavljenosti vonjavam; opredelitvi prispevkov iz virov in izvajanju ukrepov za preprečevanje in/ali zmanjšanje vonjav.

Ustreznost

Ustreznost je omejena na primere, v katerih je mogoče pričakovati neprijetne vonjave na stanovanjskih ali drugih občutljivih območjih (npr. rekreacijskih površinah) oziroma se je o njih že poročalo.

BAT 10.

Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje in zmanjšanje vonjav je čiščenje odpadnih plinov iz sušilnika in stiskalnice v skladu z BAT 17 in 19.

1.1.7 Ravnanje z odpadki in ostanki

BAT 11.

Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje oziroma, kjer to ni mogoče, zmanjšanje količine odpadkov za odstranitev je sprejetje in izvajanje načrta za ravnanje z odpadki v okviru sistema ravnanja z okoljem (glej BAT 1), ki po prednostnem vrstnem redu zagotavlja, da se odpadki preprečujejo, pripravljajo za ponovno uporabo, reciklirajo ali drugače predelujejo.

BAT 12.

Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje količine trdnih odpadkov za odstranitev je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.

	Tehnika	Ustreznost
a	Ponovna uporaba notranjih lesnih ostankov, kot so obrezki in zavržene plošče, za surovino.	Ustreznost za zavržene vlaknene plošče je lahko omejena.
b	Uporaba notranjih lesnih ostankov, kot so lesni drobci in prah, zbrani v odpraševalnem sistemu, in lesnega mulja iz filtriranja odpadne vode, za gorivo (v ustrezno opremljenih kurilnih napravah na lokaciji) ali surovino.	Uporaba lesnega mulja za gorivo je lahko omejena, če je poraba energije, potrebne za sušenje, večja od okoljskih koristi.
c	Uporaba krožnih zbiralnih sistemov z eno osrednjo filtracijsko enoto za optimizacijo zbiranja ostankov, npr. vrečasti filter, ciklonski filter ali visokoučinkoviti cikloni.	Splošno ustrezna za nove naprave. Zaradi prostorske razporeditve obstoječe naprave je ustreznost lahko omejena.

BAT 13.

Najboljša razpoložljiva tehnika za zagotovitev varnega ravnanja s pepelom in žlindro iz kurjenja biomase ter njuno ponovno uporabo je uporaba vseh spodaj navedenih tehnik.

	Tehnika	Ustreznost
a	Stalno preverjanje možnosti za ponovno uporabo pepela in žlindre zunaj lokacije in na njej.	Splošno ustrezna.
b	Učinkovit proces zgorevanja, s katerim se zmanjša delež preostalega ogljika.	Splošno ustrezna.
c	Varno ravnanje s pepelom in žlindro ter njun prevoz v zaprtih prenosnikih in zabojnikih ali s humidifikacijo.	Humidifikacija je potrebna le, če se pepel in žlindra navlažita iz varnostnih razlogov.
d	Varno skladiščenje pepela in žlindre na za to namenjenem neprepustnem območju z zbiranjem izcednih voda.	Splošno ustrezna.

1.1.8 Monitoring

BAT 14.

Najboljša razpoložljiva tehnika je monitoring emisij v zrak in vodo ter monitoring dimnih plinov iz procesa zgorevanja v skladu s standardi EN, pri čemer je pogostost vsaj takšna, kot je navedena spodaj. Če standardi EN niso na voljo, je najboljša razpoložljiva tehnika uporaba standardov ISO, nacionalnih ali drugih mednarodnih standardov, s katerimi se zagotovijo z znanstvenega vidika enako kakovostni podatki.

Monitoring emisij v zrak iz sušilnika ter za skupne obdelane emisije iz sušilnika in stiskalnice

Parameter	Standard(-i)	Najmanjša pogostost izvajanja monitoringa	Monitoring v povezavi z
Prah	EN 13284-1	Občasne meritve vsaj enkrat vsakih šest mesecev	BAT 17
TVOC (3)	EN 12619		BAT 17
Formaldehid	Standard EN ni na voljo (8)		BAT 17
NOX	EN 14792		BAT 18
HCl (6)	EN 1911		—
HF (6)	ISO 15713		—
SO2 (4)	EN 14791	Občasne meritve vsaj enkrat na leto	—
Kovine (5) (6)	EN 13211 (za Hg), EN 14385 (za druge kovine)		—
PCDD/F (6)	EN 1948, deli 1, 2 in 3		—
NH3 (7)	Standard EN ni na voljo		—

Monitoring emisij v zrak iz stiskalnice
Parameter	Standard(-i)	Najmanjša pogostost izvajanja monitoringa	Monitoring v povezavi z
Prah	EN 13284-1	Občasne meritve vsaj enkrat vsakih šest mesecev	BAT 19
TVOC	EN 12619		BAT 19
Formaldehid	Standard EN ni na voljo (10)		BAT 19
Monitoring emisij v zrak iz sušilnih peči za impregnacijo papirja
Parameter	Standard(-i)	Najmanjša pogostost izvajanja monitoringa	Monitoring v povezavi z
TVOC (9)	EN 12619	Občasne meritve vsaj enkrat na leto	BAT 21
Formaldehid	Standard EN ni na voljo (10)	Občasne meritve vsaj enkrat na leto	BAT 21

Monitoring zajetih emisij v zrak iz predhodnih in naknadnih faz obdelave

Parameter	Standard(-i)	Najmanjša pogostost izvajanja monitoringa	Monitoring v povezavi z
Prah	EN 13284-1 (11)	Občasne meritve vsaj enkrat na leto (11)	BAT 20

Monitoring dimnih plinov iz procesa zgorevanja, naknadno uporabljenih za neposredno ogrevane sušilnike (12)

Parameter

Standard(-i)

Najmanjša pogostost izvajanja monitoringa

Monitoring v povezavi z

NOX

Občasne meritve: EN 14792

Trajne meritve: EN 15267-1 do 3 in EN 14181

Občasne meritve vsaj enkrat na leto ali trajne meritve

BAT 7

Občasne meritve: EN 15058

Trajne meritve: EN 15267-1 do 3 in EN 14181

BAT 7

Monitoring emisij v vodo iz proizvodnje lesnih vlaken

Parameter	Standard(-i)	Najmanjša pogostost izvajanja monitoringa	Monitoring v povezavi z
TSS	EN 872	Občasne meritve vsaj enkrat na teden	BAT 27
KPK (13)	Standard EN ni na voljo		BAT 27
TOC (celotni organski ogljik, izražen kot C)	EN 1484		—
Kovine (14), če je ustrezno (npr. kadar se uporablja uporabljen les)	Na voljo so različni standardi EN	Občasne meritve vsaj enkrat vsakih šest mesecev	—

Monitoring emisij v vodo iz padavinske vode z utrjenih površin

Parameter	Standard(-i)	Najmanjša pogostost izvajanja monitoringa	Monitoring v povezavi z
TSS	EN 872	Občasne meritve vsaj enkrat vsake tri mesece (15)	BAT 25

BAT 15.

Najboljša razpoložljiva tehnika za zagotovitev stabilnosti in učinkovitosti tehnik, ki se uporabljajo za preprečevanje in zmanjšanje emisij, je monitoring primernih nadomestnih parametrov.

Opis

Med nadomestnimi parametri, katerih monitoring se izvaja, so lahko: pretok odpadnih plinov; temperatura odpadnih plinov; videz emisij; pretok vode in temperatura vode za pralnike plinov; padec napetosti za elektrostatične filtre; hitrost ventilatorja in padec tlaka na vrečastih filtrih. Izbira nadomestnih parametrov je odvisna od tehnik, ki se izvajajo za preprečevanje in zmanjševanje emisij.

BAT 16.

Najboljša razpoložljiva tehnika je monitoring ključnih parametrov procesa, pomembnih za emisije v vodo iz proizvodnega procesa, vključno s pretokom, pH in temperaturo odpadne vode.

1.2 EMISIJE V ZRAK

1.2.1 Zajete emisije

BAT 17.

Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali zmanjšanje emisij v zrak iz sušilnika je vzpostavitev in obvladovanje uravnoteženega delovanja procesa sušenja ter uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.

	Tehnika	Glavna onesnaževala, katerih vsebnost se zmanjša	Ustreznost
a	Odpraševanje vhodnega vročega plina za neposredno ogrevani sušilnik v povezavi z eno od drugih spodaj navedenih tehnik ali njihovo kombinacijo.	Prah	Ustreznost je lahko omejena, npr. v primeru obstoječih manjših gorilnikov na lesni prah.
b	Vrečasti filter (16)	Prah	Ustrezna samo za posredno ogrevane sušilnike. Zaradi varnosti je potrebna posebna pozornost, kadar se uporablja izključno uporabljen les.
c	Ciklon (16)	Prah	Splošno ustrezna.
d	Sušilnik UTWS in zgorevanje s toplotnim izmenjevalnikom ter termična obdelava odpadnih plinov iz sušilnika (16)	Prah, hlapne organske spojine	Ni ustrezna za sušilnike vlaken. Ustreznost je lahko omejena za obstoječe kurilne naprave, ki niso primerne za naknadno zgorevanje delnega toka odpadnih plinov iz sušilnika.
e	Mokri elektrostatični filter (16)	Prah, hlapne organske spojine	Splošno ustrezna.
f	Mokri pralnik (16)	Prah, hlapne organske spojine	Splošno ustrezna.
g	Biološki pralnik plinov (16)	Prah, hlapne organske spojine	Ustreznost je lahko omejena pri visokih koncentracijah prahu in visokih temperaturah v odpadnih plinih iz sušilnika.
h	Kemična razgradnja ali zajetje formaldehida s kemikalijami v povezavi s sistemom mokrega čiščenja.	Formaldehid	Splošno ustrezna v sistemih za čiščenje odpadnih plinov po mokrem postopku.

Preglednica 1

Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije v zrak iz sušilnika ter za skupne obdelane emisije iz sušilnika in stiskalnice

Parameter	Proizvod	Tip sušilnika	Enota	Ravni emisij, povezane z BAT (povprečje v vzorčevalnem obdobju)
Prah	PB ali OSB	Neposredno ogrevani sušilnik	mg/Nm3	3–30
	PB ali OSB	Posredno ogrevani sušilnik		3–10
	Vlaknene plošče	Vsi tipi		3–20
TVOC	PB	Vsi tipi		< 20–200 (17) (18)
	OSB			10–400 (18)
	Vlaknene plošče			< 20–120
Formaldehid	PB	Vsi tipi		< 5–10 (19)
	OSB			< 5–20
	Vlaknene plošče			< 5–15

S tem povezani monitoring je opisan v BAT 14.

BAT 18.

Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali zmanjšanje emisij NOX v zrak iz neposredno ogrevanih sušilnikov je uporaba tehnike (a) ali tehnike (a) v povezavi s tehniko (b).

	Tehnika	Ustreznost
a	Učinkovito upravljanje procesa zgorevanja z uporabo stopenjskega zgorevanja z dovajanjem zraka in goriva ob uporabi zgorevanja goriva v obliki prahu, kotlov za zgorevanje v zvrtinčeni plasti ali zgorevanja na premični rešetki	Splošno ustrezna.
b	Selektivna nekatalitska redukcija (SNCR) z vbrizganjem in reakcijo s sečnino ali tekočim amonijakom	Ustreznost je lahko omejena zaradi zelo različnih pogojev zgorevanja.

Preglednica 2

Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije NOX v zrak iz neposredno ogrevanega sušilnika

Parameter

Enota

Ravni emisij, povezane z BAT

(povprečje v vzorčevalnem obdobju)

NOX

mg/Nm3

30–250

S tem povezani monitoring je opisan v BAT 14.

BAT 19.

Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali zmanjšanje emisij v zrak iz stiskalnice je uporaba hitrega ohlajanja zbranih odpadnih plinov iz stiskalnice v odvodniku in ustrezne kombinacije spodaj navedenih tehnik.

	Tehnika	Glavna onesnaževala, katerih vsebnost se zmanjša	Ustreznost
a	Izbira smol z nizko vsebnostjo formaldehida	Hlapne organske spojine	Ustreznost je lahko omejena, npr. zaradi zahtev po določeni kakovosti proizvoda.
b	Nadzorovano delovanje stiskalnice z uravnoteženo temperaturo stiskanja, tlakom in hitrostjo stiskanja	Hlapne organske spojine	Ustreznost je lahko omejena, npr. zaradi upravljanja stiskalnice za posebne lastnosti proizvoda.
c	Mokro čiščenje zbranih odpadnih plinov iz stiskalnice z venturijevimi pralniki ali hidrocikloni itd. (20)	Prah, hlapne organske spojine	Splošno ustrezna.
d	Mokri elektrostatični filter (20)	Prah, hlapne organske spojine
e	Biološki pralnik plinov (20)	Prah, hlapne organske spojine
f	Naknadno zgorevanje kot zadnja faza obdelave po uporabi mokrega pralnika	Prah, hlapne organske spojine	Ustreznost je lahko omejena za obstoječe obrate, v katerih primerna kurilna naprava ni na voljo.

Preglednica 3

Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije v zrak iz stiskalnice

Parameter	Enota	Ravni emisij, povezane z BAT (povprečje v vzorčevalnem obdobju)
Prah	mg/Nm3	3–15
TVOC	mg/Nm3	10–100
Formaldehid	mg/Nm3	2–15

S tem povezani monitoring je opisan v BAT 14.

BAT 20.

Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij prahu v zrak iz predhodnih in naknadnih faz obdelave lesa, transporta lesnih materialov in priprave plasti za stiskanje je uporaba vrečastega filtra ali ciklonskega filtra.

Ustreznost

Iz varnostnih razlogov uporaba vrečastega filtra ali ciklonskega filtra morda ne bo ustrezna, kadar se kot surovina uporablja uporabljen les. V takem primeru se lahko uporabi tehnika za čiščenje odpadnih plinov po mokrem postopku (npr. s pralnikom).

Preglednica 4

Ravni emisij, povezane z BAT, za zajete emisije prahu v zrak iz predhodnih in naknadnih faz obdelave lesa, transporta lesnih materialov in priprave plasti za stiskanje

Parameter

Enota

Ravni emisij, povezane z BAT

(povprečje v vzorčevalnem obdobju)

Prah

mg/Nm3

< 3–5 (21)

S tem povezani monitoring je opisan v BAT 14.

BAT 21.

Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij hlapnih organskih spojin v zrak iz sušilnih peči za impregnacijo papirja je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.

	Tehnika	Ustreznost
a	Izbira in uporaba smol z nizko vsebnostjo formaldehida	Splošno ustrezna.
b	Nadzorovano delovanje peči z uravnoteženo temperaturo in hitrostjo
c	Termična oksidacija odpadnih plinov v regenerativnem termičnem oksidatorju ali katalitičnem termičnem oksidatorju (22)
d	Naknadno zgorevanje ali sežig odpadnih plinov v kurilni napravi	Ustreznost je lahko omejena za obstoječe obrate, v katerih primerna kurilna naprava ni na voljo na lokaciji.
e	Mokro čiščenje odpadnih plinov, ki mu sledi obdelava v biofiltru (22)	Splošno ustrezna.

Preglednica 5

Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije TVOC in formaldehida v zrak iz sušilne peči za impregnacijo papirja

Parameter

Enota

Ravni emisij, povezane z BAT

(povprečje v vzorčevalnem obdobju)

TVOC

mg/Nm3

5–30

Formaldehid

mg/Nm3

< 5–10

S tem povezani monitoring je opisan v BAT 14.

1.2.2 Razpršene emisije

BAT 22.

Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje oziroma, kjer to ni mogoče, zmanjšanje razpršenih emisij v zrak iz stiskalnice je optimizacija učinkovitosti zbiranja odpadnih plinov in zajetje odpadnih plinov za čiščenje (glej BAT 19).

Opis

Učinkovito zbiranje in čiščenje odpadnih plinov (glej BAT 19) pri izhodu iz stiskalnice in vzdolž stiskalne linije pri kontinuirnih stiskalnicah. Pri obstoječih večetažnih stiskalnicah je lahko ustreznost zaprtja stiskalnice omejena iz varnostnih razlogov.

BAT 23.

Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij prahu v zrak iz transporta lesnih materialov, ravnanja z njimi in njihovega skladiščenja je izdelava in izvajanje načrta za obvladovanje prahu v okviru sistema ravnanja z okoljem (glej BAT 1) ter uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.

	Tehnika	Ustreznost
a	Redno čiščenje transportnih poti, območij skladiščenja in vozil	Splošno ustrezna.
b	Raztovarjanje žagovine na pokritih prevoznih območjih za raztovarjanje
c	Skladiščenje žagovine, prašnega materiala v silosih, zabojnikih, na kupih, pokritih s streho, itd. ali ograditev območij za skladiščenje razsutega materiala
d	Ublažitev emisij prahu s škropljenjem z vodo

1.3 EMISIJE V VODO

BAT 24.

Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje onesnaženosti zbrane odpadne vode je uporaba obeh spodaj navedenih tehnik.

	Tehnika	Ustreznost
a	Zbiranje in ločeno čiščenje padavinske vode z utrjenih površin in tehnološke odpadne vode	Ustreznost je lahko omejena pri obstoječih napravah zaradi konfiguracije obstoječe infrastrukture za odvodnjavanje.
b	Skladiščenje vsega lesa, razen okroglega lesa in žaganic (23), na območjih s trdno površino	Splošno ustrezna.

BAT 25.

Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij v vodo iz padavinske vode z utrjenih površin je uporaba kombinacije spodaj navedenih tehnik.

	Tehnika	Ustreznost
a	Mehanska separacija grobih delcev z grabljami in siti kot predhodna obdelava	Splošno ustrezna.
b	Ločevanje olja in vode (24)	Splošno ustrezna.
c	Odstranitev trdnih snovi z usedanjem v zadrževalnih bazenih ali usedalnikih (24)	Ustreznost usedanja je lahko omejena zaradi prostorskih zahtev.

Preglednica 6

Ravni emisij, povezane z BAT, za TSS za neposredni izpust padavinske vode z utrjenih površin v sprejemno vodno telo

Parameter

Enota

Ravni emisij, povezane z BAT

(povprečje vzorcev, dobljenih v enem letu)

TSS

mg/l

10–40

S tem povezani monitoring je opisan v BAT 14.

BAT 26.

Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje nastajanja tehnološke odpadne vode iz proizvodnje lesnih vlaken je povečanje recikliranja tehnološke vode.

Opis

Recikliranje tehnološke vode iz pranja, kuhanja in/ali razvlaknjevanja sekancev v zaprtih ali odprtih krogotokih, tako da se na ravni naprave za razvlaknjevanje obdela z mehansko odstranitvijo trdnih snovi na najustreznejši način ali z izparevanjem.

BAT 27.

Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij v vodo iz proizvodnje lesnih vlaken je uporaba kombinacije spodaj navedenih tehnik.

	Tehnika	Ustreznost
a	Mehanska separacija grobih delcev z grabljami in siti	Splošno ustrezna.
b	Fizikalno-kemijska separacija, npr. z uporabo peščenih filtrov, flotacije z raztopljenim zrakom, koagulacije in flokulacije (25)
c	Biološko čiščenje (25)

Preglednica 7

Ravni emisij, povezane z BAT, za neposredni izpust tehnološke odpadne vode iz proizvodnje lesnih vlaken v sprejemno vodno telo

Parameter	Ravni emisij, povezane z BAT (povprečje vzorcev, dobljenih v enem letu)
Parameter	mg/l
TSS	5–35
KPK	20–200

S tem povezani monitoring je opisan v BAT 14.

BAT 28.

Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali zmanjšanje nastajanja odpadne vode iz sistemov za čiščenje odpadnih plinov po mokrem postopku, ki jo je treba pred izpustom očistiti, je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.

Tehnika (26)	Ustreznost
Usedanje, dekantiranje, vijačne in tračne stiskalnice za odstranitev trdnih snovi, zbranih v sistemih za čiščenje odpadnih plinov po mokrem postopku	Splošno ustrezna.
Flotacija z raztopljenim zrakom. Koagulacija in flokulacija, ki jima sledi odstranitev kosmov s pomočjo flotacije z raztopljenim zrakom	Splošno ustrezna.

1.4 OPIS TEHNIK

1.4.1 Emisije v zrak

Tehnika	Opis
Biofilter	Biofilter razgradi organske spojine z biološko oksidacijo. Tok odpadnih plinov prehaja skozi polnilo iz inertnega materiala (npr. plastike ali keramike), na katerem naravni mikroorganizmi povzročajo oksidacijo organskih spojin. Biofilter je občutljiv za prah, visoke temperature ali velike razlike pri vstopni temperaturi odpadnih plinov.
Biološki pralnik plinov	Biološki pralnik plinov je biofilter v kombinaciji z mokrim pralnikom, ki predhodno pripravi odpadne pline z odstranitvijo prahu in znižanjem vstopne temperature. Voda se stalno reciklira: vstopi na vrhu kolone s polnili in od tam kaplja navzdol. Voda se zbira v usedalniku, kjer pride do dodatne razgradnje. Razgradnja se lahko optimizira z uravnavanjem vrednosti pH in dodatkom hranilnih snovi.
Ciklon	Ciklon uporablja inercijo za odstranitev prahu iz tokov odpadnih plinov s centrifugalnimi silami, običajno v stožčasti komori. Cikloni se uporabljajo kot predhodno čiščenje pred dodatnim odpraševanjem ali zmanjševanjem vsebnosti organskih spojin. Cikloni se lahko uporabljajo samostojno ali kot multicikloni.
Ciklonski filter	Ciklonski filter uporablja kombinacijo ciklonske tehnologije (za separacijo bolj grobih delcev prahu) in vrečastih filtrov (za zajetje bolj finih delcev prahu).
Elektrostatični filter (ESP)	Elektrostatični filtri delujejo tako, da se delci naelektrijo in ločijo pod vplivom električnega polja. Elektrostatični filtri lahko delujejo v zelo različnih pogojih.
Mokri elektrostatični filter (WESP)	Mokri elektrostatični filter vključuje fazo mokrega pralnika, v kateri se odpadni plini očistijo in kondenzirajo, in elektrostatični filter, ki deluje v mokrem načinu, pri katerem se zbrani material s plošč zbiralnikov odstrani s spiranjem z vodo. Običajno je nameščen mehanizem za odstranjevanje vodnih kapljic pred odvajanjem odpadnih plinov (naprava za odstranjevanje meglice). Zbrani prah se loči od vodne faze.
Vrečasti filter	Vrečasti filtri so izdelani iz porozne tkanine ali klobučevine, skozi katero prehajajo plini, da se odstranijo delci. Za uporabo vrečastega filtra je treba izbrati material, ki je primeren za lastnosti danih dimnih plinov in najvišjo obratovalno temperaturo.
Katalitični termični oksidator (CTO)	Katalitični termični oksidatorji uničijo organske spojine katalitično na kovinski površini in termično v zgorevalni komori, v kateri plamen iz zgorevanja goriva, običajno zemeljskega plina, in hlapnih organskih spojin, prisotnih v odpadnih plinih, segreje tok odpadnih plinov. Temperatura sežiganja je med 400 in 700 °C. Mogoča je rekuperacija toplote iz obdelanih odpadnih plinov pred izpustom.
Regenerativni termični oksidator (RTO)	Termični oksidatorji uničijo organske spojine termično v zgorevalni komori, v kateri plamen iz zgorevanja goriva, običajno zemeljskega plina, in hlapnih organskih spojin, prisotnih v odpadnih plinih, segreje tok odpadnih plinov. Temperatura sežiganja je med 800 in 1 100 °C. Regenerativni termični oksidatorji imajo dve ali več komor s keramičnimi polnili, pri čemer se zgorevalna toplota iz enega ciklusa sežiganja v prvi komori uporabi za predhodno segrevanje polnila v drugi komori. Mogoča je rekuperacija toplote iz obdelanih odpadnih plinov pred izpustom.
Sušilnik UTWS ter zgorevanje s toplotnim izmenjevalnikom in termična obdelava odpadnih plinov iz sušilnika	UTWS je nemška kratica: „Umluft“ (recirkulacija odpadnih plinov iz sušilnika), „Teilstromverbrennung“ (naknadno zgorevanje preusmerjenega dela toka odpadnih plinov iz sušilnika), „Wärmerückgewinnung“ (rekuperacija toplote odpadnih plinov iz sušilnika), „Staubabscheidung“ (odstranjevanje prahu iz izpusta emisij iz kurilne naprave v zrak). UTWS je kombinacija rotacijskega sušilnika in toplotnega izmenjevalnika ter kurilne naprave z recirkulacijo odpadnih plinov iz sušilnika. Recirkulirani odpadni plini iz sušilnika so tok vroče pare, ki omogoča parno sušenje. Odpadni plini iz sušilnika se ponovno segrejejo v toplotnem izmenjevalniku, ogrevanem z dimnimi plini iz zgorevanja, in se dovajajo nazaj v sušilnik. Del toka odpadnih plinov iz sušilnika se nenehno dovaja v zgorevalno komoro za naknadno zgorevanje. Onesnaževala, ki nastanejo pri sušenju lesa, se uničijo s toplotnim izmenjevalnikom in naknadnim zgorevanjem. Dimni plini, ki se odvajajo iz kurilne naprave, se očistijo z vrečastim filtrom ali elektrostatičnim filtrom.
Mokri pralnik	Mokri pralniki zajemajo in odstranjujejo prah z inercijsko impakcijo, neposrednim prestrezanjem in absorpcijo v vodni fazi. Mokri pralniki so lahko zasnovani različno in delujejo po različnih načelih (npr. razpršilni pralnik, pralnik s prestreznimi ploščami ali venturijev pralnik) ter se lahko uporabijo kot tehnika za predhodno odstranjevanje prahu ali samostojna tehnika. Določena odstranitev organskih spojin se lahko doseže in dodatno izboljša z uporabo kemikalij v pralni vodi (kemična oksidacija ali druga sprememba). Nastalo tekočino je treba obdelati s separacijo zbranega prahu z usedanjem ali filtracijo.

1.4.2 Emisije v vodo

Tehnika	Opis
Biološko čiščenje	Biološka oksidacija raztopljenih organskih snovi z metabolizmom mikroorganizmov ali razgradnja organskih snovi v odpadni vodi z delovanjem mikroorganizmov brez zraka. Biološkemu delovanju običajno sledi odstranitev suspendiranih trdnih snovi, npr. z usedanjem.
Koagulacija in flokulacija	Koagulacija in flokulacija se uporabljata za ločevanje suspendiranih trdnih snovi iz odpadne vode in se pogosto izvedeta ena za drugo. Koagulacija se izvede z dodatkom koagulantov z nasprotnim nabojem od naboja suspendiranih trdnih snovi. Flokulacija se izvede z dodatkom polimerov, tako da trki mikrodelcev povzročijo povezovanje polimerov v večje kosme.
Flotacija	Separacija večjih kosmov ali plavajočih delcev iz odplake, tako da splavajo na površino suspenzije.
Flotacija z raztopljenim zrakom	Tehnike flotacije, pri katerih se uporablja raztopljeni zrak, da se doseže separacija koaguliranega in flokuliranega materiala.
Filtracija	Separacija trdnih snovi iz nosilca odpadne vode, tako da se usmerijo skozi porozni medij. Vključuje različne vrste tehnik, npr. peščeno filtracijo, mikrofiltracijo in ultrafiltracijo.
Ločevanje olja in vode	Separacija in ekstrakcija netopnih ogljikovodikov na podlagi načela razlike v gostoti med fazama (tekoče-tekoče ali trdno-tekoče). Snov z večjo gostoto se usede, snov z manjšo gostoto priplava na površje.
Zadrževalni bazeni	Bazeni z veliko površino za pasivno gravitacijsko usedanje trdnih snovi.
Usedanje	Separacija suspendiranih delcev in materiala z gravitacijskim usedanjem.

(1) Za parametre, pri katerih je 30-minutna meritev zaradi omejitev pri vzorčenju ali analizah neustrezna, se lahko uporabi primernejši merilni čas.

(2) Za razvrstitev trdnih biogoriv se lahko uporabi standard EN 14961-1:2010.

(3) Metan, katerega monitoring se izvaja v skladu s standardom EN ISO 25140 ali EN ISO 25139, se odšteje od rezultata, kadar se kot gorivo uporablja zemeljski plin, UNP itd.

(4) Ni ustrezen, kadar se kot gorivo uporabljajo predvsem goriva, pridobljena iz lesa, zemeljski plin, UNP itd.

(5) Vključujejo As, Cd, Co, Cr, Cu, Hg, Mn, Ni, Pb, Sb, Tl in V.

(6) Ustrezen, če se kot gorivo uporablja kontaminiran uporabljen les.

(7) Ustrezen, če se uporabi SNCR.

(8) Če ni standarda EN, je zaželeni pristop izokinetično vzorčenje v kontaktni raztopini s segreto sondo in filtrsko škatlo brez pranja sonde, npr. na podlagi metode US EPA M316.

(9) Metan, katerega monitoring se izvaja v skladu s standardom EN ISO 25140 ali EN ISO 25139, se odšteje od rezultata, kadar se kot gorivo uporablja zemeljski plin, UNP itd.

(10) Če ni standarda EN, je zaželeni pristop izokinetično vzorčenje v kontaktni raztopini s segreto sondo in filtrsko škatlo, npr. na podlagi metode US EPA M316.

(11) Vzorčenje iz vrečastih in ciklonskih filtrov se lahko nadomesti s stalnim monitoringom padca tlaka na filtru kot indikativnim nadomestnim parametrom.

(12) Merilna točka je pred mešanjem dimnih plinov z drugimi zračnimi tokovi in samo, če je tehnično izvedljiva.

(13) Obstaja težnja po nadomestitvi KPK s TOC iz ekonomskih in okoljskih razlogov. Povezavo med tema parametroma je treba ugotoviti glede na značilnosti posamezne lokacije.

(14) Vključujejo As, Cr, Cu, Ni, Pb in Zn.

(15) Pretočno sorazmerno vzorčenje se lahko nadomesti z drugim standardnim postopkom vzorčenja, če pretok ne zadostuje za reprezentativno vzorčenje.

(16) Tehnike so opisane v oddelku 1.4.1.

(17) Ta raven emisije, povezana z BAT, se ne uporablja, kadar se kot glavna surovina uporablja bor.

(18) Emisije pod 30 mg/Nm3 je mogoče doseči z uporabo sušilnika UTWS.

(19) Kadar se uporablja skoraj izključno uporabljen les, lahko zgornja meja razpona znaša do 15 mg/Nm3.

(20) Tehnike so opisane v oddelku 1.4.1.

(21) Kadar vrečasti filter ali ciklonski filter ni ustrezen, lahko zgornja meja razpona znaša do 10 mg/Nm3.

(22) Tehnika je opisana v oddelku 1.4.1.

(23) Zunanji kos lesa z lubjem ali brez njega, iz prvih razrezov pri žaganju za razrez hloda v gradbeni les.

(24) Tehnike so opisane v oddelku 1.4.2.

(25) Tehnike so opisane v oddelku 1.4.2.

(26) Tehnike so opisane v oddelku 1.4.2.

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 306

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 58 24. november 2015

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2110 z dne 12. novembra 2015 o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Mojama de Barbate (ZGO))	1
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2111 z dne 12. novembra 2015 o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Echalote d'Anjou (ZGO))	3
	*	Uredba Komisije (EU) 2015/2112 z dne 23. novembra 2015 o spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 251/2009 o izvedbi Uredbe (ES) št. 295/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o strukturni statistiki podjetij glede prilagoditve serije podatkov po reviziji klasifikacije proizvodov po dejavnosti (CPA) ( 1 )	4
	*	Uredba Komisije (EU) 2015/2113 z dne 23. novembra 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede mednarodnih računovodskih standardov 16 in 41 ( 1 )	7
		Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2114 z dne 23. novembra 2015 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	15
		DIREKTIVE
	*	Direktiva Komisije (EU) 2015/2115 z dne 23. novembra 2015 o spremembi Dodatka C k Prilogi II k Direktivi 2009/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta o varnosti igrač glede formamida zaradi sprejetja specifičnih mejnih vrednosti kemičnih snovi, uporabljenih v igračah ( 1 )	17
	*	Direktiva Komisije (EU) 2015/2116 z dne 23. novembra 2015 o spremembi Dodatka C k Prilogi II k Direktivi 2009/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta o varnosti igrač glede benzizotiazolinona zaradi sprejetja specifičnih mejnih vrednosti kemičnih snovi, uporabljenih v igračah ( 1 )	20
	*	Direktiva Komisije (EU) 2015/2117 z dne 23. novembra 2015 o spremembi Dodatka C k Prilogi II k Direktivi 2009/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta o varnosti igrač glede klorometilizotiazolinona in metilizotiazolinona, tako posamično kot v razmerju 3: 1, zaradi sprejetja specifičnih mejnih vrednosti kemičnih snovi, uporabljenih v igračah ( 1 )	23
		SKLEPI
	*	Sklep Sveta (SZVP) 2015/2118 z dne 23. novembra 2015 o podaljšanju mandata posebnega predstavnika Evropske unije za Južni Kavkaz in za krizo v Gruziji	26
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2015/2119 z dne 20. novembra 2015 o določitvi zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnikah (BAT) v skladu z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta za proizvodnjo lesnih plošč (notificirano pod dokumentarno številko C(2015) 8062) ( 1 )	31


	(1) Besedilo velja za EGP