14.11.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 298/1

(1)

Uredba (ES) št. 850/2004 v pravo Unije prenaša zaveze iz Stockholmske konvencije o obstojnih organskih onesnaževalih, ki je bila potrjena s Sklepom Sveta 2006/507/ES (2) in iz Aarhuškega protokola iz leta 1998 o obstojnih organskih onesnaževalih (v nadaljnjem besedilu: Protokol) h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (v nadaljnjem besedilu: CLRTAP), ki je bil potrjen s Sklepom Sveta 2004/259/ES (3).

(2)

Izvršilni organ CLRTAP je v odločitvi 2009/2 (4), ki jo je sprejel na svojem 27. zasedanju med 14. in 18. decembrom 2009, opredelil klorirane parafine s kratkimi verigami (v nadaljnjem besedilu: SCCP) kot obstojna organska onesnaževala. Kot taki so bili vključeni v Protokol za odpravo, z dvema izjemama: kadar se uporabljajo kot zaščitna sredstva proti ognju za gumo, ki se uporablja v transportnih trakovih v rudarski industriji, ali za tesnilna sredstva pri jezovih. Odločitev 2009/2 zavezuje pogodbenice Protokola, da odpravijo ti uporabi, ko bodo na voljo ustrezni nadomestki. Odločitev 2009/2 v pravo Unije prenaša Uredba Komisije (EU) št. 519/2012 (5), ki SCCP navaja v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 850/2004.

(3)

V vnosu za SCCP v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 850/2004 je določeno odstopanje za proizvodnjo, dajanje v promet in uporabo SCCP v transportnih trakovih v rudarski industriji in v tesnilnih sredstvih pri jezovih. Takoj, ko so na voljo nove informacije o podrobnostih uporab in varnejših nadomestnih snoveh ali tehnologijah, mora Komisija za izpolnitev zahtev iz odločitve 2009/2 ponovno pregledati odstopanja, da se postopoma opustijo še preostale uporabe SCCP. Tak pregled je določen v odločitvi 2009/2 in hkrati v skladu s členom 14(3) Uredbe (ES) št. 850/2004.

(4)

Pregled izjem bi se moral v skladu z odločitvijo 2009/2 in vnosom za SCCP v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 850/2004 osredotočiti na obstoj ustreznih nadomestkov za preostali uporabi. Izjemi bi bilo treba izbrisati iz vnosa, ko se ugotovita ustrezna nadomestka.

(5)

Leta 2010 je Nizozemska predložila dokumentacijo o SCCP z naslovom Ocena morebitnih omejitev kloriranih parafinov s kratkimi verigami (v nadaljnjem besedilu: dokumentacija) (6). V njej se navaja vrsta nadomestkov za SCCP v transportnih trakovih v rudarski industriji in v tesnilnih sredstvih pri jezovih. V dokumentaciji so upoštevani rezultati javnega posvetovanja, ki je bilo izvedeno med njeno pripravo na Nizozemskem.

(6)

Med različnimi ugotovljenimi nadomestki so najbolj znani klorirani parafini s srednjimi in dolgimi verigami (MCCP in LCCP), pri čemer se zdi, da velika večina uporabnikov daje prednost kloriranim parafinom s srednjimi verigami. Tako MCCP kot LCCP združujejo značilnosti, podobne značilnostim SCCP. Drugi razpoložljivi nadomestki vključujejo snovi, kot so organofosforni zaviralci gorenja in fosfatna mehčala, anorganski zaviralci gorenja in mnoge druge.

(7)

V okviru navedenega javnega posvetovanja so nekatera evropska podjetja napovedala, da prehod na nadomestke ne bo nujno lahek in da bi lahko reformulacija trajala precej časa. Vendar primeri kažejo, da obstajajo evropska podjetja, ki so brez večjih težav začela z uporabo nadomestkov. Večji proizvajalec transportnih trakov je v zvezi z uporabama, izvzetima v okviru Uredbe (ES) št. 850/2004, navedel, da je prehod na MCCP potekal gladko in predstavljal le majhen strošek. Med javnim posvetovanjem sta še dve drugi podjetji delovali na področju nadomestnih rešitev.

(8)

Leta 2013 se je Komisija posvetovala z ustreznimi deležniki v rudarski industriji. Med posvetovanjem se je izkazalo, da se transportni trakovi z SCCP v rudarski industriji ne uporabljajo več.

(9)

Zdi se, da se tesnilna sredstva pri jezovih, ki vsebujejo SCCP, v Uniji ne proizvajajo, ne dajejo v promet in ne uporabljajo. Dejansko so že leta 2008 ustrezni deležniki Evropski agenciji za kemikalije (7) sporočili, da SCCP v Evropi niso več v uporabi za tesnilna sredstva oziroma se njihova uporaba postopoma opušča (vključno s tesnilnimi sredstvi za jezove).

(10)

Junija 2012 je edini subjekt, ki je registriral proizvodnjo SCCP v okviru Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (8), izjavil, da je ustavil proizvodnjo snovi in da je ne namerava ponovno zagnati.

(11)

Ustrezni nadomestki uporabi SCCP v transportnih trakovih v rudarski industriji in v tesnilnih sredstvih pri jezovih obstajajo. Zato mora Komisija v skladu z odločitvijo 2009/2 in klavzulo ponovnega pregleda v vnosu za SCCP v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 850/2004 ti uporabi odpraviti. Čeprav se zdi, da sta bili uporabi v industriji prostovoljno postopoma opuščeni, bi bilo treba izjemi izbrisati iz vnosa, da bi se tako zagotovilo dosledno upoštevanje zagona mednarodnega sporazuma o odpravi uporabe obstojnih organskih onesnaževal.

(12)

Treba je pojasniti tudi, da se prepoved iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. 850/2004 glede SCCP ne uporablja za transportne trakove v rudarski industriji in za tesnilna sredstva pri jezovih, ki so bili v uporabi pred ali na datum začetka veljavnosti te uredbe.

(13)

Poleg tega je treba pojasniti tudi, da sta dovoljena dajanje na trg in uporaba izdelkov, ki vsebujejo SCCP v koncentracijah, nižjih od 0,15 mas. %, saj je ta količina SCCP lahko kot nečistoča prisotna v izdelkih, proizvedenih z MCCP.

(14)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega z Direktivo Sveta 67/548/EGS (9), –

14.11.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 298/4

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1918/2006 (2) je odprla letno tarifno kvoto za uvoz deviškega olivnega olja iz oznak KN 1509 10 10 in KN 1509 10 90, ki je v celoti pridobljeno v Tuniziji in pripeljano neposredno iz te države v Unijo. Člen 2(2) navedene uredbe določa mesečne vrednosti količin olivnega olja, za katere je mogoče izdati uvozna dovoljenja v okviru skupnega obsega kvote iz odstavka 1 navedenega člena. Glede na to, da je treba sprejeti ukrepe za ublažitev gospodarskih razmer v Tuniziji, je primerno olajšati trgovino z olivnim oljem med Unijo in Tunizijo z zmanjšanjem upravnega bremena za upravljanje kvote, odprte z Uredbo (ES) št. 1918/2006. Zato je treba odpraviti mesečne vrednosti, določene v členu 2(2) navedene uredbe.

(2)

Znesek varščine, določen v členu 3(4) Uredbe (ES) št. 1918/2006, bi bilo treba povečati, da bi zagotovili, da bo obveznost uvoza izpolnjena v obdobju veljavnosti uvoznih dovoljenj.

(3)

Uredbo (ES) št. 1918/2006 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

1.

člen 2 se spremeni:

2.

člen 3 se spremeni:

14.11.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 298/6

(1)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/1089 (2) je določila letne nacionalne zgornje meje za zadevne ukrepe neposrednih plačil za leto 2015.

(2)

V Združenem kraljestvu je bila zakonodaja za izvajanje pravil Unije o neposrednih plačilih v Walesu razveljavljena z odredbo nacionalnega sodišča. Posledično je Združeno kraljestvo sprejelo nove sklepe za izvajanje neposrednih plačil v Walesu in je o tem obvestilo Komisijo. Da novi sklepi spoštujejo veljavni pravni okvir in splošna načela prava Unije, mora sicer zagotoviti Združeno kraljestvo, primerno pa je te nove sklepe upoštevati. Natančneje, ker ti novi sklepi vplivajo na izračun letnih nacionalnih zgornjih mej za leto 2015 za shemo osnovnega plačila in plačilo za mlade kmete za Združeno kraljestvo, je primerno ustrezno spremeniti navedene zgornje meje. Poleg tega je na podlagi teh sklepov primerno določiti zgornjo mejo prerazporeditvenega plačila za leto 2015 za Združeno kraljestvo.

(3)

Izvedbeno uredbo (EU) 2015/1089 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Za leto 2015 se je izvajanje shem neposrednih podpor iz Uredbe (EU) št. 1307/2013 začelo 1. januarja 2015. Zaradi skladnosti med uporabo navedene uredbe za leto zahtevka 2015 in uporabo ustreznih zgornjih mej proračuna bi se morala ta uredba uporabljati od istega datuma.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za neposredna plačila –

14.11.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 298/8

(1)

Odobritev aktivne snovi 2,4-D, kot je določena v delu A Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (2), preneha veljati 31. decembra 2015.

(2)

Zahtevek za podaljšanje vključitve snovi 2,4-D v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS (3) je bil predložen v skladu s členom 4 Uredbe Komisije (EU) št. 1141/2010 (4) v roku, določenem v navedenem členu.

(3)

Vlagatelj je v skladu s členom 9 Uredbe (EU) št. 1141/2010 predložil dopolnilno dokumentacijo. Država članica poročevalka je zahtevek ocenila kot popoln.

(4)

Država članica poročevalka je pripravila poročilo o oceni podaljšanja v posvetovanju z državo članico soporočevalko ter ga 4. marca 2013 predložila Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) in Komisiji.

(5)

Agencija je poročilo o oceni podaljšanja poslala vlagatelju in državam članicam, da predložijo pripombe, ter Komisiji posredovala prejete pripombe. Agencija je tudi javnosti zagotovila dostop do povzetka dopolnilne dokumentacije.

(6)

Agencija je 7. avgusta 2014 in 11. marca 2015 (5) Komisiji poslala sklep o tem, ali se za snov 2,4-D lahko pričakuje, da bo izpolnjevala merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009. Komisija je osnutek poročila o pregledu snovi 2,4-D 28. maja 2015 predložila Stalnemu odboru za rastline, živali, hrano in krmo.

(7)

V zvezi z eno ali več reprezentativnimi uporabami vsaj enega fitofarmacevtskega sredstva, ki vsebuje aktivno snov, je bilo ugotovljeno, da so merila za odobritev iz člena 4 izpolnjena. Navedena merila za odobritev se torej štejejo za izpolnjena.

(8)

Zato je primerno podaljšati odobritev snovi 2,4-D.

(9)

V skladu s členom 14(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009 v povezavi s členom 6 Uredbe ter ob upoštevanju sedanjih znanstvenih in tehničnih dognanj pa je treba vključiti nekatere pogoje in omejitve. Zlasti je primerno zahtevati dodatne potrditvene informacije.

(10)

Ocena tveganja za podaljšanje odobritve snovi 2,4-D temelji na omejenem številu reprezentativnih uporab, ki pa ne omejujejo uporab, za katere se lahko registrirajo fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo snov 2,4-D. Zato je primerno, da se ne ohranijo omejitve glede uporab kot herbicida.

(11)

V skladu s členom 20(3) Uredbe (ES) št. 1107/2009 v povezavi s členom 13(4) navedene uredbe bi bilo treba ustrezno spremeniti Prilogo k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011.

(12)

To uredbo bi bilo treba uporabljati od dneva, ki sledi datumu prenehanja veljavnosti odobritve aktivne snovi 2,4-D, kot je naveden v uvodni izjavi 1.

(13)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

14.11.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 298/12

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

14.11.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 298/14

(1)

Člen 431 Pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi strani (1) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) določa začasno uporabo delov Sporazuma.

(2)

Člen 3 Sklepa Sveta 2014/494/EU (2) določa, kateri deli Sporazuma se uporabljajo začasno, vključno z določbami o ustanovitvi in delovanju Pododbora za trgovino in trajnostni razvoj in Pridružitvenega odbora v trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) Sporazuma (v nadaljnjem besedilu: Pridružitveni odbor v trgovinski sestavi), ter določbami na področju trgovine in trajnostnega razvoja ter reševanja sporov.

(3)

Na podlagi člena 240(3) Sporazuma Pododbor za trgovino in trajnostni razvoj sprejme svoj poslovnik.

(4)

Na podlagi člena 243(3) Sporazuma Pododbor za trgovino in trajnostni razvoj na svojem prvem sestanku pripravi seznam vsaj 15 posameznikov, ki so pripravljeni in sposobni delovati kot strokovnjaki v postopkih skupine na področju trgovine in trajnostnega razvoja.

(5)

Na podlagi člena 268(1) Sporazuma Pridružitveni odbor v trgovinski sestavi v šestih mesecih od začetka začasne uporabe Sporazuma pripravi seznam vsaj 15 posameznikov, ki so pripravljeni in sposobni delovati kot arbitri v postopkih reševanja sporov.

(6)

Zato je primerno, da se določi stališče Unije glede poslovnika, ki ga sprejme Pododbor za trgovino in trajnostni razvoj, glede seznama strokovnjakov na področju trgovine in trajnostnega razvoja, ki ga sprejme navedeni pododbor, in glede seznama arbitrov, ki ga sprejme Pridružitveni odbor v trgovinski sestavi –

14.11.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 298/22

(1)

Svet je 26. januarja, 5. februarja in 23. junija 2015 sprejel sklepe (EU) 2015/116 (1), (EU) 2015/190 (2) in (EU) 2015/994 (3) o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2015 do 25. januarja 2020.

(2)

Zaradi konca mandata Biance Marie D'ANGELO, Paole GIORGI, Carmen MURATORE in Nicole VENDOLE so se sprostila štiri mesta nadomestnih članov Odbora regij –

—

Manuela BORA, Consigliere regionale e Assessore della Regione Marche,

—

Ilaria CAVO, Consigliere regionale e Assessore della Regione Liguria,

—

Vincenzo DE LUCA, Presidente della Regione Campania,

—

Michele EMILIANO, Presidente della Regione Puglia.

14.11.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 298/23

(1)

Unija spodbuja ratifikacijo mednarodnih konvencij o delu, ki jih je Mednarodna organizacija dela (MOD) opredelila kot aktualne, da bi prispevala k prizadevanjem Unije za spodbujanje človekovih pravic in dostojnega dela za vse ter za odpravo trgovine z ljudmi znotraj in zunaj Unije. Varstvo temeljnih načel in pravic pri delu je ključni vidik navedene spodbude.

(2)

Konvencija Mednarodne organizacije dela o prisilnem ali obveznem delu iz leta 1930, ki jo dopolnjuje Protokol iz leta 2014, je ena od temeljnih konvencij MOD in vpliva na pravila, ki se nanašajo na temeljne delovne standarde.

(3)

Nekatera pravila Protokola iz leta 2014 h Konvenciji Mednarodne organizacije dela o prisilnem ali obveznem delu iz leta 1930 (v nadaljnjem besedilu: Protokol) spadajo v pristojnost Unije v skladu s členom 153(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Zlasti so nekatera pravila Protokola že zajeta v pravnem redu Unije na področju socialne politike. V zvezi s tem se zlasti člen 1(1), člen 2(a) in člen 2(d) Protokola nanašajo na zadeve, ki so urejene z Direktivo Sveta 91/533/EGS (1), Direktivo 2008/104/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) ter direktivami o zdravju in varnosti pri delu, vključno z Direktivo Sveta 89/391/EGS (3), Direktivo 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4), Direktivo Sveta 94/33/ES (5) in Direktivo Sveta 92/85/EGS (6).

(4)

Člen 19(4) Ustave MOD o sprejetju in ratifikaciji konvencij se podobno uporablja za protokole, ki so zavezujoči mednarodni sporazumi, ki jih je treba ratificirati in so povezani s konvencijami.

(5)

Unija ne more ratificirati Protokola, saj so lahko njegove pogodbenice samo države.

(6)

Države članice bi bilo zato treba pooblastiti, da ratificirajo Protokol, pri čemer delujejo skupno v interesu Unije, glede tistih delov Protokola, ki sodijo v pristojnost Unije v skladu s členom 153(2) PDEU.

(7)

Deli Protokola, ki se ne nanašajo na socialno politiko in so v pristojnosti Unije, bodo predmet sklepa, ki bo sprejet vzporedno s tem sklepom –

14.11.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 298/25

(1)

Namen postopka za priznanje centralnih nasprotnih strank (v nadaljnjem besedilu: CNS) s sedežem v tretjih državah iz člena 25 Uredbe (EU) št. 648/2012 je, da se CNS, ki imajo sedež in dovoljenje v tretjih državah, katerih regulativni standardi so enakovredni standardom iz navedene uredbe, omogoči opravljanje klirinških storitev za klirinške člane ali mesta trgovanja s sedežem v Uniji. Postopek priznanja in v tem okviru predvidena odločitev o enakovrednosti tako prispevata k doseganju poglavitnega cilja Uredbe (EU) št. 648/2012, tj. zmanjšanju sistemskega tveganja z razširjanjem uporabe varnih in stabilnih CNS za kliring pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, s katerimi se trguje na prostem trgu (OTC), vključno s primeri, kadar imajo navedene CNS sedež in dovoljenje v tretji državi.

(2)

Da bi se pravne ureditve tretjih držav v zvezi s CNS obravnavale kot enakovredne pravni ureditvi Unije, bi morale biti veljavne pravne in nadzorne ureditve v smislu doseganja regulativnih ciljev v veliki meri enakovredne zahtevam Unije. Namen te ocene enakovrednosti je torej preveriti, ali pravne in nadzorne ureditve Republike Koreje (v nadaljnjem besedilu: Južna Koreja) omogočajo, da CNS s sedežem in dovoljenjem v tej državi klirinških članov ali mest trgovanja s sedežem v Uniji ne izpostavljajo višji stopnji tveganja kot CNS z dovoljenjem v Uniji, posledično pa ne pomenijo nesprejemljivih stopenj sistemskega tveganja v Uniji.

(3)

Komisija je 1. oktobra 2013 prejela strokovno mnenje Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (v nadaljnjem besedilu: ESMA) glede pravnih in nadzornih ureditev, ki se uporabljajo za CNS z dovoljenjem v Južni Koreji. V strokovnem mnenju je bilo opredeljeno veliko razlik med pravno zavezujočimi zahtevami, ki se na nacionalni ravni uporabljajo za CNS v Južni Koreji, in pravno zavezujočimi zahtevami, ki se za CNS uporabljajo v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012. Vendar ta sklep ne temelji samo na primerjalni analizi pravno zavezujočih zahtev, ki se uporabljajo za CNS v Južni Koreji, ampak tudi na oceni učinkov teh zahtev in njihove primernosti za zmanjševanje tveganj, ki so jim lahko izpostavljeni klirinški člani in mesta trgovanja s sedežem v Uniji, in sicer na način, ki je enakovreden učinkom zahtev iz Uredbe (EU) št. 648/2012. Zato bi bilo zlasti treba upoštevati bistveno manjša tveganja, ki so značilna za klirinške dejavnosti, ki se izvajajo na finančnih trgih, manjših od finančnega trga Unije.

(4)

V skladu s členom 25(6) Uredbe (EU) št. 648/2012 morajo biti izpolnjeni trije pogoji, v skladu s katerimi se ugotovi, da so pravne in nadzorne ureditve v tretji državi v zvezi s CNS z dovoljenjem v tej tretji državi enakovredne tistim, določenim v navedeni uredbi.

(5)

V skladu s prvim pogojem morajo CNS z dovoljenjem v tretji državi izpolnjevati pravno zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz naslova IV Uredbe (EU) št. 648/2012.

(6)

Pravno zavezujoče zahteve Južne Koreje za CNS z dovoljenjem v tej državi sestavlja Zakon o storitvah finančnih naložb in kapitalskih trgih iz leta 2013, vključno z več podrejenimi predpisi o izvajanju tega zakona.

(7)

CNS dovoljenje pridobijo od Komisije za finančne storitve (Financial Services Commission, v nadaljnjem besedilu: FSC). Za izdajo dovoljenja za kliring se mora FSC med drugim prepričati, da osnovni kapital CNS dosega določen regulativni minimum, da ima pravilen in dober poslovni načrt, dovolj človeških virov, opreme za obdelavo podatkov in drugih fizičnih objektov za zaščito vlagateljev in opravljanje klirinških storitev, da noben od uradnikov nima prepovedi opravljanja funkcij v skladu z Zakonom o storitvah finančnih naložb in kapitalskih trgih, da ima vzpostavljen sistem za preprečevanje navzkrižij interesov in da imajo njeni delničarji zadostne finančne zmogljivosti, da so v dobrem finančnem položaju in družbeno verodostojni. FSC lahko ob izdaji dovoljenja postavi pogoje, ki so potrebni za zagotavljanje dobrega upravljanja CNS in ohranjanje zdravega tržnega reda. CNS z dovoljenjem so pod stalnim nadzorom FSC ter nadzorom korejske centralne banke v skladu z Zakonom o korejski centralni banki.

(8)

FSC je izrazila namero o oceni svojih infrastruktur finančnega trga v skladu z mednarodnimi standardi, določenimi po načelih za infrastrukture finančnih trgov, ki sta jih aprila 2012 izdala Odbor za plačilne in poravnalne sisteme (CPSS) (2) in Mednarodna organizacija nadzornikov trgov vrednostnih papirjev (IOSCO). FSC je marca 2015 izdala poslovne smernice za infrastrukture finančnega trga, ki navajajo posebne standarde, ki jih morajo infrastrukture finančnega trga izpolnjevati pri poslovanju v skladu z Zakonom o storitvah finančnih naložb in kapitalskih trgih ter podrejenimi predpisi. Smernice so reorganizirale 24 ključnih načel za infrastrukture finančnega trga v 14 načel v skladu z lokalnimi razmerami in zagotavljajo natančne standarde za njihovo izvajanje. Južnokorejska centralna banka je decembra 2012 spremenila Uredbo o delovanju in upravljanju plačilnih in poravnalnih sistemov, da bi načela za infrastrukture finančnega trga vključila v svoje nadzorne standarde.

(9)

Zakon o storitvah finančnih naložb in kapitalskih trgih ter podrejeni predpisi od CNS zahtevajo tudi, da sprejmejo notranja pravila in postopke, ki so potrebni za ustrezno ureditev njihovih klirinških sistemov in sistemov za poravnavo. Zahteve Zakona o storitvah finančnih naložb in kapitalskih trgih ter podrejenih predpisov, smernic in Uredbe o delovanju in upravljanju plačilnih in poravnalnih sistemov so tako vključene v notranja pravila in postopke klirinških družb. V skladu z Zakonom o storitvah finančnih naložb in kapitalskih trgih mora vse spremembe statuta ali notranjih pravil in postopkov CNS potrditi FSC.

(10)

Pravno zavezujoče zahteve v Južni Koreji torej sestavlja dvotirni sistem. Zakon o storitvah finančnih naložb in kapitalskih trgih ter podrejeni predpisi določajo visoke standarde, ki jih morajo izpolnjevati CNS, da pridobijo dovoljenje za opravljanje klirinških storitev v Južni Koreji. Ta osnovna pravila so prvi tir pravno zavezujočih zahtev v Južni Koreji. Za dokazovanje skladnosti z osnovnimi pravili morajo CNS FSC predložiti v odobritev svoja notranja pravila in postopke v skladu s poslovnimi smernicami za infrastrukture finančnega trga. Navedena notranja pravila in postopki so drugi tir zahtev v Južni Koreji.

(11)

Ocena enakovrednosti pravnih in nadzornih ureditev, ki se uporabljajo za CNS v Južni Koreji, bi morala upoštevati tudi učinke na zmanjševanje tveganja, ki jih zagotavljajo v smislu stopnje tveganja, ki so jim izpostavljeni klirinški člani in mesta trgovanja s sedežem v Uniji zaradi svoje udeležbe v teh subjektih. Učinki na zmanjševanje tveganja so odvisni od stopnje tveganja samih klirinških dejavnosti, ki jih opravlja zadevna CNS, ki je odvisna od velikosti finančnega trga, na katerem deluje, ter primernosti pravnih in nadzornih ureditev, ki se uporabljajo za CNS za zmanjšanje navedene stopnje tveganja. Da bi bil dosežen enak učinek na zmanjševanje tveganja, so potrebne strožje zahteve za zmanjševanje tveganja za CNS, ki opravljajo svoje dejavnosti na večjih finančnih trgih, kjer je stopnja tveganja sama po sebi večja kot za CNS, ki opravljajo svoje dejavnosti na manjših finančnih trgih, na katerih je stopnja tveganja sama po sebi manjša.

(12)

Finančni trg, na katerem CNS z dovoljenjem v Južni Koreji opravljajo svoje klirinške dejavnosti, je precej manjši od trga, na katerem svoje dejavnosti opravljajo CNS s sedežem v Uniji. V zadnjih treh letih je namreč skupna vrednost poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti, obračunanih v Južni Koreji, predstavljala manj kot 1 % skupne vrednosti poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti, obračunanih v Uniji. Zato so klirinški člani in mesta trgovanja s sedežem v Uniji s sodelovanjem v CNS dovoljenjem v Južni Koreji izpostavljeni precej manjšim tveganjem kot s sodelovanjem v CNS z dovoljenjem v Uniji.

(13)

Pravne in nadzorne ureditve, ki se uporabljajo za CNS z dovoljenjem v Južni Koreji, se lahko zato obravnavajo kot enakovredne, če so primerne za zmanjševanje navedene nižje stopnje tveganja. Osnovna pravila, ki se uporabljajo za navedene CNS, dopolnjena z njihovimi internimi pravili in postopki, ki vključujejo načela za infrastrukture finančnega trga, zmanjšujejo nižjo stopnjo tveganja, ki obstaja v Južni Koreji, ter dosegajo učinke zmanjševanja tveganja, ki so enakovredni učinkom Uredbe (EU) št. 648/2012.

(14)

Komisija zato ugotavlja, da pravne in nadzorne ureditve Južne Koreje zagotavljajo, da CNS z dovoljenjem v Mehiki izpolnjujejo pravno zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz naslova IV Uredbe (EU) št. 648/2012.

(15)

V skladu z drugim pogojem iz člena 25(6) Uredbe (EU) št. 648/2012 morajo pravne in nadzorne ureditve Južne Koreje glede CNS z dovoljenjem v tej državi zagotavljati stalen učinkovit nadzor navedenih CNS in izvrševanje predpisov.

(16)

FSC je odgovorna za vzpostavljanje in izvajanje nadzornih pravil ter za preglede in preiskave finančnih institucij. FSC kot primarni nadzornik CNS ima polna pooblastila za nadzor in kaznovanje CNS, vključno s pooblastilom za preklic licence CNS, pooblastilom za ustavitev in prenos poslovanja CNS ter pooblastilom za uvedbo sankcij proti CNS. Tekoči nadzor izvaja Služba za finančni nadzor (Financial Supervisory Service, v nadaljnjem besedilu: FSS), ki deluje pod nadzorom FSC. Pregled CNS se izvede dvakrat letno, traja štiri tedne, možni pa so tudi izredni pregledi na zahtevo nadzornika. FSS stalno spremlja, ali CNS upoštevajo zahteve v zvezi z obvladovanjem tveganja, in sicer prek postopkov nadzora in pregledov na podlagi tveganja, vključno s preverjanjem bonitetnih zahtev. Korejska centralna banka CNS nadzoruje predvsem z glavnim ciljem zagotavljanja njihove varnosti in učinkovitosti. Nadzor izvaja tako, da oceni informacije o CNS, izvaja polletne ocene na podlagi načel za infrastrukture finančnega trga in po potrebi zahteva izboljšave. Južnokorejska centralna banka je pooblaščena, da zahteva uvedbo teh izboljšav, v dogovoru z Odborom za denarno politiko, če gre za pomembnejše izboljšave.

(17)

Komisija zato meni, da pravne in nadzorne ureditve Južne Koreje v zvezi s CNS z dovoljenjem v tej državi omogočajo učinkovit stalen nadzor in izvrševanje predpisov.

(18)

V skladu s tretjim pogojem iz člena 25(6) Uredbe (EU) št. 648/2012 morajo pravne in nadzorne ureditve Južne Koreje vključevati učinkovit enakovreden sistem za priznanje CNS z dovoljenjem v skladu s pravno ureditvijo tretje države (v nadaljnjem besedilu: CNS z dovoljenjem tretje države).

(19)

CNS z dovoljenjem tretje države, ki želijo v Južni Koreji opravljati kliring izvedenih finančnih instrumentov OTC, morajo zaprositi za dovoljenje pri FSC.

(20)

Dovoljenje se izda le, če ima jurisdikcija, v kateri ima CNS sedež, dovolj učinkovito regulativno ureditev, podobno pravnim in nadzornim ureditvam, ki se uporabljajo v Južni Koreji. Poleg tega je pred odobritvijo vloge CNS z dovoljenjem tretje države obvezna sklenitev dogovora o sodelovanju med Južno Korejo in pristojnimi organi tretje države.

(21)

Postopek priznanja pravne ureditve Južne Koreje, ki se uporablja za CNS z dovoljenjem tretje države, ki želijo v Južni Koreji opravljati kliring izvedenih finančnih instrumentov OTC, bi bilo zato treba obravnavati, kot da zagotavlja učinkovit enakovreden sistem za priznanje CNS z dovoljenjem tretje države.

(22)

Za pogoje iz člena 25(6) Uredbe (EU) št. 648/2012 se lahko šteje, da so izpolnjeni na podlagi pravnih in nadzornih ureditev Južne Koreje glede CNS z dovoljenjem v tej državi, hkrati pa bi bilo treba te pravne in nadzorne ureditve šteti za enakovredne zahtevam iz Uredbe (EU) št. 648/2012. Komisija bi morala še naprej redno spremljati razvoj južnokorejskega pravnega in nadzornega okvira za CNS ter izpolnjevanje pogojev, na podlagi katerih je bil ta sklep sprejet.

(23)

Redni pregled pravnih in nadzornih ureditev, ki se v Južni Koreji uporabljajo za CNS z dovoljenjem v tej državi, ne posega v možnost, da Komisija kadar koli izven okvira splošnih pregledov izvede poseben pregled, če mora zaradi razvoja dogodkov ponovno oceniti, ali še obstaja enakovrednost, določena s tem sklepom. Takšna ponovna ocena bi lahko imela za posledico razveljavitev priznanja enakovrednosti.

(24)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Evropskega odbora za vrednostne papirje –

14.11.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 298/29

(1)

Namen postopka za priznanje centralnih nasprotnih strank (v nadaljnjem besedilu: CNS) s sedežem v tretjih državah iz člena 25 Uredbe (EU) št. 648/2012 je, da se CNS, ki imajo sedež in dovoljenje v tretjih državah, katerih regulativni standardi so enakovredni standardom iz navedene uredbe, omogoči opravljanje klirinških storitev za klirinške člane ali mesta trgovanja s sedežem v Uniji. Postopek priznanja in v tem okviru predvidena odločitev o enakovrednosti tako prispevata k doseganju poglavitnega cilja Uredbe (EU) št. 648/2012, tj. zmanjšanju sistemskega tveganja z razširjanjem uporabe varnih in stabilnih CNS za kliring pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, s katerimi se trguje na prostem trgu (OTC), vključno s primeri, kadar imajo navedene CNS sedež in dovoljenje v tretji državi.

(2)

Da bi se pravne ureditve tretjih držav v zvezi s CNS obravnavale kot enakovredne pravni ureditvi Unije, bi morale biti veljavne pravne in nadzorne ureditve v smislu doseganja regulativnih ciljev v veliki meri enakovredne zahtevam Unije. Namen te ocene enakovrednosti je torej preveriti, ali pravne in nadzorne ureditve Južne Afrike omogočajo, da CNS s sedežem in dovoljenjem v tej državi klirinških članov ali mest trgovanja s sedežem v Uniji ne izpostavljajo višji stopnji tveganja kot CNS z dovoljenjem v Uniji, posledično pa ne pomenijo nesprejemljivih stopenj sistemskega tveganja v Uniji.

(3)

Ta sklep temelji na učinkih pravnih in nadzornih ureditev, ki se uporabljajo za CNS v Južni Afriki, in njihovi primernosti za zmanjševanje tveganj, ki so jim lahko izpostavljeni klirinški člani in mesta trgovanja s sedežem v Uniji, in sicer na način, ki je enakovreden učinkom zahtev iz Uredbe (EU) št. 648/2012. Zato bi bilo zlasti treba upoštevati bistveno manjša tveganja, ki so značilna za klirinške dejavnosti, ki se izvajajo na finančnih trgih, manjših od finančnega trga Unije.

(4)

V skladu s členom 25(6) Uredbe (EU) št. 648/2012 morajo biti izpolnjeni trije pogoji, v skladu s katerimi se ugotovi, da so pravne in nadzorne ureditve v tretji državi v zvezi s CNS z dovoljenjem v tej tretji državi enakovredne tistim, določenim v navedeni uredbi.

(5)

V skladu s prvim pogojem morajo CNS z dovoljenjem v tretji državi izpolnjevati pravno zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz naslova IV Uredbe (EU) št. 648/2012.

(6)

Pravno zavezujoče zahteve Južne Afrike za CNS z dovoljenjem v tej državi predstavlja Zakon o finančnih trgih (Financial Markets Act), zakon št. 19 iz leta 2012. Registrator za storitve v zvezi z vrednostnimi papirji (Registrar of Securities Services, v nadaljnjem besedilu: registrator) ima celovit niz pooblastil za nadzor, spremljanje in preiskovanje klirinških družb z dovoljenjem za poslovanje v Južni Afriki (v nadaljnjem besedilu: klirinška družba z licenco).

(7)

Zakon o finančnih trgih določa naloge in zahteve, ki jih morajo izpolnjevati klirinške družbe. V skladu z Zakonom o finančnih trgih registrator zlasti izda dovoljenje za poslovanje kot klirinška družba z licenco, če vložnik izpolnjuje navedene zahteve in prispeva k doseganju ciljev, ki jih določa Zakon o finančnih trgih, vključno z zmanjševanjem tveganja in zagotavljanjem, da so južnoafriški finančni trgi pošteni, učinkoviti in pregledni. Za zagotavljanje izpolnjevanja navedenih zahtev lahko registrator določi pogoje za izdajo dovoljenja, ki jih smatra kot ustrezne. Klirinške družbe morajo poslovati pošteno in pregledno ter ob upoštevanju pravic klirinških članov in njihovih strank. Poleg tega morajo v skladu z Zakonom o finančnih trgih klirinške družbe spoštovati mednarodne nadzorne standarde, vključno z načeli za infrastrukture finančnega trga, ki sta jih aprila 2012 izdala Odbor za plačilne in poravnalne sisteme (CPSS) (2) in Mednarodna organizacija nadzornikov trgov vrednostnih papirjev (IOSCO).

(8)

Zakon o finančnih trgih ministra za finance pooblašča za sprejetje predpisov v zvezi z zadevami, za katere Zakon o finančnih trgih zahteva ali dovoljuje predpisovanje, ali drugimi zadevami, potrebnimi za boljše upravljanje in izvajanje Zakona o finančnih trgih. Poleg tega je registrator v skladu z Zakonom o finančnih trgih pooblaščen za izdajanje smernic o uporabi in razlagi tega zakona in sprejetje ukrepov, ki jih smatra kot potrebne za učinkovitost in izvajanje svojih funkcij ali dolžnosti ali za izvajanje Zakona o finančnih trgih.

(9)

Ocena enakovrednosti pravnih in nadzornih ureditev, ki se uporabljajo za klirinške družbe z licenco, bi morala upoštevati tudi učinke na zmanjševanje tveganja, ki jih zagotavljajo v smislu stopnje tveganja, ki so jim izpostavljeni klirinški člani in mesta trgovanja s sedežem v Uniji zaradi svoje udeležbe v klirinških družbah z licenco. Učinki na zmanjševanje tveganja so odvisni od stopnje tveganja samih klirinških dejavnosti, ki jih opravlja zadevna CNS, ki je odvisna od velikosti finančnega trga, na katerem deluje, ter primernosti pravnih in nadzornih ureditev, ki se uporabljajo za CNS za zmanjšanje navedene stopnje tveganja. Da bi bil dosežen enak učinek na zmanjševanje tveganja, so potrebne strožje zahteve za zmanjševanje tveganja za CNS, ki opravljajo svoje dejavnosti na večjih finančnih trgih, kjer je stopnja tveganja sama po sebi večja kot za CNS, ki opravljajo svoje dejavnosti na manjših finančnih trgih, na katerih je stopnja tveganja sama po sebi manjša.

(10)

Velikost finančnega trga, na katerem klirinške družbe z licenco opravljajo svoje klirinške dejavnosti, je precej manjša od velikosti trga, na katerem CNS s sedežem v Uniji opravljajo svoje dejavnosti. V zadnjih treh letih je namreč skupna vrednost poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti, obračunanih v Južni Afriki, predstavljala manj kot 1 % skupne vrednosti poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti, obračunanih v Uniji. Zato so klirinški člani in mesta trgovanja s sedežem v Uniji s sodelovanjem v klirinških družbah z licenco izpostavljeni precej manjšim tveganjem kot s sodelovanjem v CNS z dovoljenjem v Uniji.

(11)

Pravne in nadzorne ureditve, ki se uporabljajo za klirinške družbe z licenco, se lahko zato obravnavajo kot enakovredne, če so primerne za zmanjševanje navedene nižje stopnje tveganja. Osnovna pravila, ki se uporabljajo za klirinške družbe z licenco, ki zahtevajo skladnost z načeli za infrastrukture finančnih trgov, zmanjšujejo nižjo stopnjo tveganja, ki obstaja v Južni Afriki, ter dosegajo učinke zmanjševanja tveganja, ki so enakovredni učinkom Uredbe (EU) št. 648/2012.

(12)

Komisija zato ugotavlja, da pravne in nadzorne ureditve Južne Afrike zagotavljajo, da klirinške družbe z licenco v tej državi izpolnjujejo pravno zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz naslova IV Uredbe (EU) št. 648/2012.

(13)

V skladu z drugim pogojem iz člena 25(6) Uredbe (EU) št. 648/2012 morajo pravne in nadzorne ureditve Južne Afrike glede CNS z dovoljenjem v tej državi zagotavljati stalen učinkovit nadzor navedenih CNS in izvrševanje predpisov.

(14)

Registrator nadzoruje in zagotavlja skladnost z Zakonom o finančnih trgih. Zlasti letno oceni, ali klirinške družbe z licenco spoštujejo Zakon o finančnih trgih in svoja notranja pravila in postopke ter smernice, zahtevke, pogoje ali zahteve, ki jih sprejme v skladu z Zakonom o finančnih trgih. Registrator ima tudi pooblastila za začasni ali dokončni odvzem dovoljenja klirinški družbi z licenco, med drugim če ta ne spoštuje Zakona o finančnih trgih, svojih notranjih pravil in postopkov ali smernic, zahtevkov, pogojev ali zahtev, ki jih je registrator sprejel v skladu z Zakonom o finančnih trgih.

(15)

Ima tudi pooblastila, da od klirinške družbe z licenco zahteva informacije ali dokumente in opravi preverjanja na kraju samem. Po opravljenem preverjanju na kraju samem lahko registrator od klirinške družbe z licenco med drugim zahteva, da izvede ukrepe za prenehanje ali odpravo nepravilnosti ali jih opusti. Registrator lahko naloži sankcije, če klirinška družba z licenco ne preda informacij v skladu z Zakonom o finančnih trgih. Poleg tega lahko registrator za zagotavljanje izvajanja in upravljanja Zakona o finančnih trgih izda splošne smernice ali smernice, ki so namenjene določenemu subjektu.

(16)

Komisija zato meni, da pravne in nadzorne ureditve Južne Afrike v zvezi s CNS z dovoljenjem v tej državi omogočajo učinkovit stalen nadzor in izvrševanje predpisov.

(17)

V skladu s tretjim pogojem iz člena 25(6) Uredbe (EU) št. 648/2012 morajo pravne in nadzorne ureditve Južne Afrike vključevati učinkovit enakovreden sistem za priznanje CNS z dovoljenjem v skladu s pravno ureditvijo tretje države (v nadaljnjem besedila: CNS z dovoljenjem tretje države).

(18)

CNS z dovoljenjem tretje države, v kateri so pravne in nadzorne ureditve enakovredne tistim v južnoafriškem regulativnem okviru, ki imajo enakovredne ureditve za preprečevanje pranja denarja in boj proti finančnemu terorizmu ter v katerih za CNS velja učinkovit nadzor, lahko ponujajo storitve v Južni Afriki pod pogojem, da pridobijo dovoljenje registratorja. Za izdajo dovoljenja registrator oceni vlogo za dovoljenje ob upoštevanju regulativnega okvira tretje države in informacij, ki jih zagotovijo drugi nadzorni organi, vključno z nadzornimi organi tretje države. Poleg tega lahko registrator CNS z dovoljenjem tretje države izvzame iz nekaterih ali vseh zahtev Zakona o finančnih trgih. Registrator lahko z regulativnimi ali nadzornimi organi tretje države sklene sporazum o sodelovanju z namenom stalnega usklajevanja nadzora in izmenjave informacij o CNS z dovoljenjem tretje države v tretji državi, katere pravne in nadzorne ureditve so enakovredne tistim v južnoafriškem regulativnem okviru in za katere velja učinkovit nadzor v tretji državi, v kateri jim je bilo izdano dovoljenje.

(19)

Treba je opozoriti, da se struktura postopka priznanja pravne ureditve Južne Afrike, ki se uporablja za CNS z dovoljenjem tretje države, razlikuje od postopka iz Uredbe (EU) št. 648/2012, vendar kljub temu zagotavlja učinkovit enakovreden sistem za priznanje CNS z dovoljenjem tretje države.

(20)

Za pogoje iz člena 25(6) Uredbe (EU) št. 648/2012 se lahko šteje, da so izpolnjeni na podlagi pravnih in nadzornih ureditev Južne Afrike glede klirinških hiš z licenco, hkrati pa bi bilo treba te pravne in nadzorne ureditve šteti za enakovredne zahtevam iz Uredbe (EU) št. 648/2012. Komisija bi morala še naprej redno spremljati razvoj južnoafriškega pravnega in nadzornega okvira za CNS ter izpolnjevanje pogojev, na podlagi katerih je bil ta sklep sprejet.

(21)

Redni pregled pravnih in nadzornih ureditev, ki se v Južni Afriki uporabljajo za CNS z dovoljenjem v tej državi, ne posega v možnost, da Komisija kadar koli izven okvira splošnih pregledov izvede poseben pregled, če mora zaradi razvoja dogodkov ponovno oceniti, ali še obstaja enakovrednost, določena s tem sklepom. Takšna ponovna ocena bi lahko imela za posledico razveljavitev priznanja enakovrednosti.

(22)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Evropskega odbora za vrednostne papirje –

14.11.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 298/32

(1)

Namen postopka za priznanje centralnih nasprotnih strank (v nadaljnjem besedilu: CNS) s sedežem v tretjih državah iz člena 25 Uredbe (EU) št. 648/2012 je, da se CNS, ki imajo sedež in dovoljenje v tretjih državah, katerih regulativni standardi so enakovredni standardom iz navedene uredbe, omogoči opravljanje klirinških storitev za klirinške člane ali mesta trgovanja s sedežem v Uniji. Postopek priznanja in v tem okviru predvidena odločitev o enakovrednosti tako prispevata k doseganju poglavitnega cilja Uredbe (EU) št. 648/2012, tj. zmanjšanju sistemskega tveganja z razširjanjem uporabe varnih in stabilnih CNS za kliring pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, s katerimi se trguje na prostem trgu (OTC), vključno s primeri, kadar imajo navedene CNS sedež in dovoljenje v tretji državi.

(2)

Da bi se pravne ureditve tretjih držav v zvezi s CNS obravnavale kot enakovredne pravni ureditvi Unije, bi morale biti veljavne pravne in nadzorne ureditve v smislu doseganja regulativnih ciljev v veliki meri enakovredne zahtevam Unije. Namen te ocene enakovrednosti je torej preveriti, ali pravne in nadzorne ureditve provinc Alberta, Britanska Kolumbija, Manitoba, Ontario in Québec (v nadaljnjem besedilu: zadevne province) v Kanadi omogočajo, da CNS s sedežem in dovoljenjem v teh provincah klirinških članov ali mest trgovanja s sedežem v Uniji ne izpostavljajo višji stopnji tveganja, kot CNS z dovoljenjem v Uniji, posledično pa ne pomenijo nesprejemljivih stopenj sistemskega tveganja v Uniji.

(3)

Ta sklep temelji na primerjalni analizi pravnih in nadzornih ureditev, ki se uporabljajo za CNS v zadevnih provincah, in njihovi primernosti za zmanjševanje tveganj, ki so jim lahko izpostavljeni klirinški člani in mesta trgovanja s sedežem v Uniji, in sicer na način, ki je enakovreden učinkom zahtev iz Uredbe (EU) št. 648/2012. Zato bi bilo zlasti treba upoštevati bistveno manjša tveganja, ki so značilna za klirinške dejavnosti, ki se izvajajo na finančnih trgih, manjših od finančnega trga Unije.

(4)

V skladu s členom 25(6) Uredbe (EU) št. 648/2012 morajo biti izpolnjeni trije pogoji, v skladu s katerimi se ugotovi, da so pravne in nadzorne ureditve v tretji državi v zvezi s CNS z dovoljenjem v tej tretji državi enakovredne tistim, določenim v navedeni uredbi.

(5)

V skladu s prvim pogojem morajo CNS z dovoljenjem v tretji državi izpolnjevati pravno zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz naslova IV Uredbe (EU) št. 648/2012.

(6)

Pravno zavezujoče zahteve Kanade za CNS z dovoljenjem v zadevnih provincah sestavljajo posamezni zakoni o vrednostnih papirjih ter pravila in predpisi v skladu s temi zakoni, ki so jih sprejeli regulatorji za vrednostne papirje posamezne province, ter vsi sklepi, navodila ali odredbe, ki so jih sprejeli ali izdali regulatorji za vrednostne papirje (ureditev za vrednostne papirje na ravni province) in ki se uporabljajo za CNS, ki poslujejo v teh provincah.

(7)

Za namene tega sklepa so regulatorji za vrednostne papirje Komisija za vrednostne papirje province Alberta (Alberta Securities Commission – ASC) v provinci Alberta; Organ za finančne trge (Autorité des marchés financiers – AMF) v provinci Québec; Komisija za vrednostne papirje province Britanska Kolumbija (British Columbia Securities Commission – BCSC) v provinci Britanska Kolumbija; Komisija za vrednostne papirje province Manitoba (Manitoba Securities Commission – MSC) v provinci Manitoba in Komisija za vrednostne papirje province Ontario (Ontario Securities Commission – OSC) v provinci Ontario. Regulatorji za vrednostne papirje sodelujejo pri razvoju in izvajanju zakonov in drugih predpisov o vrednostnih papirjih ter pri dosledni in usklajeni uporabi, spremljanju in izvrševanju obstoječih zakonov.

(8)

CNS, ki želi poslovati v zadevni provinci, mora pridobiti dovoljenje zadevnega regulatorja za vrednostne papirje. Dovoljenje lahko ima obliko priznanja ali izvzetja iz zahteve po priznanju. Priznanje pomeni polno uporabo ureditve za vrednostne papirje posamezne province. CNS, ki poslujejo v več zadevnih provincah, morajo pridobiti dovoljenje kot priznane CNS v vsaj eni provinci, zanje pa veljajo najstrožje od zahtev, ki se uporabljajo v provincah, v katerih poslujejo. CNS, ki so priznane v drugi provinci in so zato pod neposrednim nadzorom regulatorja za vrednostne papirje v provinci, v kateri je CNS priznana, so običajno izvzete iz zahteve po priznanju, razen če jih zadevni regulator za vrednostne papirje ne obravnava kot sistemsko pomembne ali kot da predstavljajo pomembno tveganje za kapitalske trge. Regulatorji za vrednostne papirje določijo pogoje za CNS, ki so izvzete iz zahteve po priznanju, če za navedene CNS v provincah, v katerih so priznane, veljajo milejše zahteve kot v provincah, v katerih so izvzete iz zahteve po priznanju. Kanadska centralna banka lahko CNS določi kot sistemsko pomembne, če predstavljajo potencialno sistemsko tveganje za kanadski finančni sistem.

(9)

Pravno zavezujoče zahteve, ki se uporabljajo za CNS z dovoljenjem v provinci Alberta, sestavljajo Zakon o vrednostnih papirjih province Alberta, pravila in predpisi v skladu s tem zakonom ter vsi sklepi, navodila ali odredbe, ki jih je sprejela ali izdala ASC (v nadaljnjem besedilu: zakoni o vrednostnih papirjih province Alberta). Za zagotavljanje klirinških storitev v provinci Alberta mora ASC izdati dovoljenje CNS kot priznani klirinški agenciji ali kot klirinški agenciji, ki je izvzeta iz zahteve po priznanju (izvzeta klirinška agencija). CNS z dovoljenjem v provinci Alberta morajo spoštovati zakone o vrednostnih papirjih province Alberta. Na splošno ASC izda dovoljenje CNS kot priznanim klirinškim agencijam, če se ji zdi potrebno, da so pod njenim nadzorom. Vendar se pri nekaterih klirinških družbah, priznanih v drugih provincah, ASC lahko opira tudi na nadzor drugih regulatorjev za vrednostne papirje. ASC lahko določi pogoje za izdajo dovoljenja klirinški agenciji kot priznani klirinški agenciji ali kot izvzeti klirinški agenciji. ASC je izdala odredbe o priznanju za vse klirinške agencije, ki jim je izdala dovoljenje kot priznanim klirinškim agencijam, s katerimi od njih zahteva izpolnjevanje načel za infrastrukture finančnega trga, ki sta jih aprila 2012 izdala Odbor za plačilne in poravnalne sisteme (2) in Mednarodna organizacija nadzornikov trgov vrednostnih papirjev.

(10)

Pravno zavezujoče zahteve, ki se uporabljajo za CNS z dovoljenjem v provinci Britanska Kolumbija, sestavljajo Zakon o vrednostnih papirjih (Britanska Kolumbija), pravila in predpisi v skladu s tem zakonom ter odredbe, ki jih je izdala BCSC. Za zagotavljanje klirinških storitev v provinci Britanska Kolumbija mora BCS izdati dovoljenje CSN kot priznani klirinški agenciji ali kot klirinški agenciji, ki je izvzeta iz zahteve po priznanju (izvzeta klirinška agencija), kar je odvisno od številnih dejavnikov, vključno z vplivom poslovanja klirinške agencije v Britanski Kolumbiji. BCSC lahko določi pogoje za izdajo dovoljenja klirinški agenciji kot priznani klirinški agenciji ali izvzeti klirinški agenciji. BCSC je izdala odredbe o priznanju za vse klirinške agencije, ki jim je izdala dovoljenje kot priznanim klirinškim agencijam, s katerimi od njih zahteva izpolnjevanje načel za infrastrukture finančnega trga.

(11)

Pravno zavezujoče zahteve, ki se uporabljajo za CNS z dovoljenjem v provinci Manitoba, sestavljajo Zakon o terminskih blagovnih pogodbah province Manitoba, Zakon o vrednostnih papirjih province Manitoba ter pravila in odredbe, ki jih je MSC izdala v skladu z njima. Za zagotavljanje klirinških storitev v provinci Manitoba mora MSC izdati dovoljenje CNS kot priznani klirinški družbi za terminske blagovne pogodbe ali kot priznani klirinški agenciji za druge vrednostne papirje ali kot klirinški družbi oziroma klirinški agenciji, ki je izvzeta iz zahteve po priznanju (izvzeta klirinška agencija ali klirinška družba). MSC lahko določi pogoje za izdajo dovoljenja klirinški agenciji ali klirinški družbi kot priznani klirinški agenciji ali klirinški družbi ali kot izvzeti klirinški agenciji ali klirinški družbi. MSC je izdala odredbe o priznanju za vse klirinške agencije, ki jim je izdala dovoljenje kot priznanim klirinškim agencijam, s katerimi od njih zahteva izpolnjevanje načel za infrastrukture finančnega trga.

(12)

Pravno zavezujoče zahteve, ki se uporabljajo za CNS z dovoljenjem v provinci Ontario, sestavljajo Zakon o vrednostnih papirjih province Ontario, predpisi in pravila, izdani po Zakonu o vrednostnih papirjih province Ontario, ter navodila, sklepi, odredbe, sodbe ali druge zahteve v skladu z navedenim zakonom. Za zagotavljanje klirinških storitev v provinci Ontario mora OSC izdati dovoljenje CNS kot priznani klirinški agenciji ali kot klirinški agenciji, ki je izvzeta iz zahteve po priznanju (izvzeta klirinška agencija). OSC lahko določi pogoje za izdajo dovoljenja klirinški agenciji kot priznani klirinški agenciji ali kot izvzeti klirinški agenciji. OSC je izdala odredbe o priznanju za vse klirinške agencije, ki jim je izdala dovoljenje kot priznanim klirinškim agencijam, s katerimi od njih zahteva izpolnjevanje načel za infrastrukture finančnega trga.

(13)

Pravno zavezujoče zahteve, ki se uporabljajo za CNS s dovoljenjem v provinci Québec, so Zakon o varnostnih papirjih province Québec, Zakon o izvedenih finančnih instrumentih province Québec in Zakon o Organu za finančne trge (AAMF), predpisi v skladu z Zakonom o vrednostnih papirjih province Québec in Zakonom o izvedenih finančnih instrumentih province Québec ter sklepi in odredbe, ki jih je izdal AMF. Za zagotavljanje klirinških storitev v provinci Québec mora AMF izdati dovoljenje CNS kot priznani klirinški družbi ali kot klirinški družbi, ki je izvzeta iz zahteve po priznanju (izvzeta klirinška družba). AMF lahko določi pogoje za izdajo dovoljenja klirinški družbi kot priznani klirinški družbi ali izvzeti klirinški družbi. AMF je izdal odredbe o priznanju za vse klirinške družbe, ki jim je izdal dovoljenje kot priznanim klirinškim družbam, s katerimi od njih zahteva izpolnjevanje načel za infrastrukture finančnega trga.

(14)

Ocena enakovrednosti pravnih in nadzornih ureditev, ki se uporabljajo za CNS z dovoljenjem v zadevnih provincah, bi morala upoštevati tudi učinke na zmanjševanje tveganja, ki jih zagotavljajo v smislu stopnje tveganja, ki so jim izpostavljeni klirinški člani in mesta trgovanja s sedežem v Uniji zaradi svoje udeležbe v CNS z dovoljenjem v zadevnih provincah. Učinki na zmanjševanje tveganja so odvisni od stopnje tveganja samih klirinških dejavnosti, ki jih opravlja zadevna CNS, ki je odvisna od velikosti finančnega trga, na katerem deluje, ter primernosti pravnih in nadzornih ureditev, ki se uporabljajo za CNS za zmanjšanje navedene stopnje tveganja. Da bi bil dosežen enak učinek na zmanjševanje tveganja, so potrebne strožje zahteve za zmanjševanje tveganja za CNS, ki opravljajo svoje dejavnosti na večjih finančnih trgih, kjer je stopnja tveganja sama po sebi večja kot za CNS, ki opravljajo svoje dejavnosti na manjših finančnih trgih, na katerih je stopnja tveganja sama po sebi manjša.

(15)

Finančni trg, na katerem CNS z dovoljenjem v zadevnih provincah opravljajo svoje klirinške dejavnosti, je precej manjši od trga, na katerem svoje dejavnosti opravljajo CNS s sedežem v Uniji. V zadnjih treh letih je namreč skupna vrednost poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti, obračunanih v Kanadi, predstavljala manj kot 3 % skupne vrednosti poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti, obračunanih v Uniji. Zato so klirinški člani in mesta trgovanja s sedežem v Uniji s sodelovanjem v CNS z dovoljenjem v zadevnih provincah izpostavljeni precej manjšim tveganjem kot s sodelovanjem v CNS z dovoljenjem v Uniji.

(16)

Pravne in nadzorne ureditve, ki se uporabljajo za CNS z dovoljenjem v zadevnih provincah, se lahko zato obravnavajo kot enakovredne, če so primerne za zmanjševanje navedene nižje stopnje tveganja. Pravila, ki se uporabljajo za CNS z dovoljenjem v zadevnih provincah, vključno z odredbami o priznanju, ki so jih izdali regulatorji za vrednostne papirje in ki zahtevajo skladnost z načeli za infrastrukture finančnega trga, zmanjšujejo nižje stopnje tveganja, ki obstajajo v zadevnih provincah, ter dosegajo učinke pri zmanjševanju tveganj, ki so enakovredni učinkom Uredbe (EU) št. 648/2012.

(17)

Komisija zato ugotavlja, da pravne in nadzorne ureditve zadevnih provinc zagotavljajo, da CNS z dovoljenjem v Mehiki izpolnjujejo pravno zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz naslova IV Uredbe (EU) št. 648/2012.

(18)

V skladu z drugim pogojem iz člena 25(6) morajo pravne in nadzorne ureditve zadevnih provinc glede CNS z dovoljenjem v zadevnih provincah zagotavljati stalen učinkovit nadzor navedenih CNS in izvrševanje predpisov.

(19)

Nadzor CNS z dovoljenjem v več provincah se izvaja v sodelovanju med regulatorji za vrednostne papirje zadevnih provinc. Nadzor CNS, ki po mnenju kanadske centralne banke lahko predstavljajo sistemsko tveganje, se izvaja v sodelovanju med regulatorji za vrednostne papirje relevantnih provinc in kanadsko centralno banko.

(20)

V provinci Alberta ima ASC široka pooblastila za uvedbo popravnih ali odvračilnih ukrepov proti klirinški agenciji z dovoljenjem, ki je priznana ali izvzeta iz zahteve po priznanju, če je to v javnem interesu ali če klirinška agencija krši zakone o vrednostnih papirjih province Alberta. Priznane in izvzete klirinške agencije morajo za zagotavljanje skladnosti z veljavnimi pravili predložiti informacije, dokumente ali evidence. ASC lahko priznanim in izvzetim klirinškim agencijam naloži upravne kazni in začasno prekliče, spremeni pogoje ali trajno prekliče priznanje klirinške agencije ali odredi izvzetje klirinške agencije iz priznanja. Zahteva lahko tudi razglasitev neskladnosti s strani sodišča, sproži druge sodne postopke in opravi preiskave, ki lahko privedejo do uvedbe sankcij. Kazni se lahko naložijo tudi direktorjem in uradnikom oseb ali družb ali drugim osebam, ki odobrijo, dovolijo ali dopustijo kršitve zakonov o vrednostnih papirjih province Alberta. Poleg tega ASC v zvezi s priznanimi klirinškimi agencijami izvaja preverjanja na kraju samem, redna posvetovanja, preglede in analizo zahtevanih dokumentov, lahko pa tudi odloča o notranjih pravilih, postopkih ali praksah priznanih klirinških agencij, če meni, da je to v javnem interesu.

(21)

V provinci Britanska Kolumbija BCSC izvaja stalen nadzor priznanih klirinških agencij z rednimi preverjanji na kraju samem in rednimi stiki z višjim vodstvom klirinških agencij ter preverja informacije, ki jih sporočijo klirinške agencije, in skladnost klirinških agencij z zahtevami, npr. v zvezi z obvladovanjem tveganj. BCSC ima široka pooblastila za uvedbo popravnih ali odvračilnih ukrepov proti priznanim klirinškim agencijam, če je to v javnem interesu ali če klirinška agencija krši Zakon o vrednostnih papirjih province Britanska Kolumbija. Takšni ukrepi vključujejo vse sklepe o predpisih, pravilih, postopkih ali praksah ali načinih poslovanja priznanih klirinških agencij in izdajanje odredb o priznanih klirinških agencijah, vključno z začasnim ali dokončnim preklicem priznanja klirinških agencij, ter izvajanje preiskav, ki lahko privedejo do uvedbe sankcij.

(22)

V provinci Manitoba MSC izvaja stalen nadzor klirinških agencij z dovoljenjem, ki so priznane ali izvzete iz zahteve po priznanju. Izvzete klirinške agencije MSC nadzoruje v omejenem obsegu. Pri priznanih klirinških agencijah ali klirinških družbah se nadzor izvaja z rednim pregledovanjem poročil, rednimi preverjanji na kraju samem, rednimi stiki z višjim vodstvom klirinških agencij ali klirinških družb in letnimi ocenami tveganj in nadzora. MSC ima na voljo različna orodja za odpravljanje kršitev določenih zahtev priznanih ali izvzetih klirinških agencij ali klirinških družb z dovoljenjem, vključno z določitvijo pogojev za izdajo dovoljenja klirinškim agencijam, odredbami o začasnem ali trajnem odvzemu dovoljenja klirinške agencije ali družbe ali izvajanjem preiskav, ki lahko privedejo do uvedbe glob in drugih sankcij.

(23)

V provinci Ontario OSC izvaja stalen nadzor CNS z dovoljenjem kot priznane klirinške agencije, in sicer z rednimi preverjanji na kraju samem in rednimi stiki z višjim vodstvom klirinških agencij, rednim ocenjevanjem tveganj in nadzora ter pregledovanjem informacij, ki jih sporočijo klirinške agencije, in skladnosti z zahtevami za klirinške agencije, med drugim povezanimi z obvladovanjem tveganj. Izvzete klirinške agencije OSC nadzoruje v omejenem obsegu. OSC ima široka pooblastila za odločanje o vseh predpisih, pravilih in postopkih priznanih klirinških agencij ter načinu poslovanja priznanih klirinških agencij, in za uvedbo popravnih ali odvračilnih ukrepov proti priznanim ali izvzetim klirinškim agencijam z dovoljenjem, če je to v javnem interesu ali če klirinška agencija krši Zakon o vrednostnih papirjih province Ontario. Takšni ukrepi vključujejo sprejem sklepov ali odredb glede klirinških agencij, uvedbo pogojev, omejitev ali zahtev za klirinške agencije, začasni ali stalni odvzem dovoljenja klirinške agencije ter izvajanje preiskav, ki lahko privedejo do naložitve glob ali drugih kazni.

(24)

V provinci Québec je AMF pooblaščen za temeljit nadzor vseh aktivnosti klirinških družb z dovoljenjem in nadzoruje skladnost CNS z Zakonom o vrednostnih papirjih province Québec, Zakonom o izvedenih finančnih instrumentih province Québec in Zakonom o AMF. Ti akti vzpostavljajo splošen pravni okvir, ki velja za nadzor, ki ga AMF izvaja nad finančnimi subjekti, ki jih nadzoruje, kot so klirinške družbe z dovoljenjem. Ima pooblastila, da od klirinške družbe zahteva informacije, zahteva zaslišanje pod prisego, izvede preiskavo in opravi preverjanja na kraju samem. AMF ima več orodij za odpravljanje kršitev določenih zahtev s strani klirinških družb. Ta vključujejo pooblastila za začasno prekinitev uporabe notranjih pravil in postopkov priznane klirinške družbe, za zahtevo za spremembo določbe ali prakse priznane klirinške družbe, da je skladna z veljavnimi zakonodajnimi določbami, za ukrepanje proti klirinški družbi z dovoljenjem za zagotavljanje skladnosti z zavezami, danimi AMF, ali veljavnimi pravnimi zahtevami, za naložitev globe klirinški družbi z dovoljenjem in za spremembo, začasni ali stalni odvzem celotnega ali delnega dovoljenja ali izvzetja, izdanega klirinški družbi.

(25)

Komisija zato meni, da pravne in nadzorne ureditve zadevnih provinc v zvezi s CNS z dovoljenjem v teh provincah omogočajo učinkovit stalen nadzor in izvrševanje predpisov.

(26)

V skladu s tretjim pogojem iz člena 25(6) Uredbe (EU) št. 648/2012 morajo pravne in nadzorne ureditve zadevnih provinc vključevati učinkovit enakovreden sistem za priznanje CNS z dovoljenjem v skladu s pravno ureditvijo tretje države (v nadaljnjem besedila: CNS z dovoljenjem tretje države).

(27)

CNS z dovoljenjem tretje države, ki želijo poslovati kot klirinške agencije ali klirinške družbe v provincah Britanska Kolumbija in Manitoba lahko zaprosijo, v provincah Alberta, Ontario in Québec pa morajo zaprositi za priznanje ali izvzetje iz zahteve po priznanju v zadevnih provincah, ki jim omogoča, da v Kanadi ponujajo enake klirinške storitve kot v tretji državi, v skladu z ustreznimi pogoji v odredbi o priznanju ali izvzetju. Izvzetje se lahko dovoli, če CNS z dovoljenjem tretje države ni sistemsko pomembna za trg province ali če sicer ne predstavlja bistvenega tveganja za kapitalske trge, pod pogojem, da zanjo velja primerljiva regulativna ureditev. A tudi če mora CNS z dovoljenjem tretje države pridobiti priznanje, se lahko organi opirajo na nadzor regulatorjev tretje države, če je ureditev, ki se uporablja za CNS z dovoljenjem tretje države, primerljiva z ureditvijo, ki velja po ureditvi zadevne province.

(28)

Treba je opozoriti, da se struktura postopka priznanja pravne ureditve zadevnih provinc v Kanadi, ki se uporablja za CNS z dovoljenjem tretje države, razlikuje od postopka iz Uredbe (EU) št. 648/2012, vendar kljub temu zagotavlja učinkovit enakovreden sistem za priznanje CNS z dovoljenjem tretje države.

(29)

Za pogoje iz člena 25(6) Uredbe (EU) št. 648/2012 se lahko šteje, da so izpolnjeni na podlagi pravnih in nadzornih ureditev zadevnih provinc v Kanadi, hkrati pa bi bilo treba te pravne in nadzorne ureditve šteti za enakovredne zahtevam iz Uredbe (EU) št. 648/2012. Komisija bi morala še naprej redno spremljati razvoj pravnega in nadzornega okvira za CNS v zadevnih provincah ter izpolnjevanje pogojev, na podlagi katerih je bil ta sklep sprejet.

(30)

Redni pregled pravnih in nadzornih ureditev, ki se v Kanadi uporabljajo za CNS z dovoljenjem v tej državi, ne posega v možnost, da Komisija kadar koli izven okvira splošnih pregledov izvede poseben pregled, če mora zaradi razvoja dogodkov ponovno oceniti, ali še obstaja enakovrednost, določena s tem sklepom. Takšna ponovna ocena bi lahko imela za posledico razveljavitev priznanja enakovrednosti.

(31)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Evropskega odbora za vrednostne papirje –

14.11.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 298/38

(1)

Namen postopka za priznanje centralnih nasprotnih strank (v nadaljnjem besedilu: CNS) s sedežem v tretjih državah iz člena 25 Uredbe (EU) št. 648/2012 je, da se CNS, ki imajo sedež in dovoljenje v tretjih državah, katerih regulativni standardi so enakovredni standardom iz navedene uredbe, omogoči opravljanje klirinških storitev za klirinške člane ali mesta trgovanja s sedežem v Uniji. Postopek priznanja in v tem okviru predvidene odločitve o enakovrednosti tako prispevajo k doseganju poglavitnega cilja Uredbe (EU) št. 648/2012, tj. zmanjšanju sistemskega tveganja z razširjanjem uporabe varnih in stabilnih CNS za kliring pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, s katerimi se trguje na prostem trgu (OTC), vključno s primeri, kadar imajo navedene CNS sedež in dovoljenje v tretji državi.

(2)

Da bi se pravne ureditve tretjih držav v zvezi s CNS obravnavale kot enakovredne pravni ureditvi Unije, bi morale biti veljavne pravne in nadzorne ureditve v smislu doseganja regulativnih ciljev v veliki meri enakovredne zahtevam Unije. Namen te ocene enakovrednosti je torej preveriti, ali pravne in nadzorne ureditve Mehike omogočajo, da CNS s sedežem in dovoljenjem v tej državi klirinških članov ali mest trgovanja s sedežem v Uniji ne izpostavljajo višji stopnji tveganja kot CNS z dovoljenjem v Uniji, posledično pa ne pomenijo nesprejemljivih stopenj sistemskega tveganja v Uniji.

(3)

Ta sklep ne temelji samo na primerjalni analizi pravno zavezujočih zahtev, ki se uporabljajo za CNS v Mehiki, ampak tudi na oceni učinkov teh zahtev in njihove primernosti za zmanjševanje tveganj, ki so jim lahko izpostavljeni klirinški člani in mesta trgovanja s sedežem v Uniji, in sicer na način, ki je enakovreden učinkom zahtev iz Uredbe (EU) št. 648/2012. Zato bi bilo zlasti treba upoštevati bistveno manjša tveganja, ki so značilna za klirinške dejavnosti, ki se izvajajo na finančnih trgih, manjših od finančnega trga Unije.

(4)

V skladu s členom 25(6) Uredbe (EU) št. 648/2012 morajo biti izpolnjeni trije pogoji, v skladu s katerimi se ugotovi, da so pravne in nadzorne ureditve v tretji državi v zvezi s CNS z dovoljenjem v tej tretji državi enakovredne tistim, določenim v navedeni uredbi.

(5)

V skladu s prvim pogojem morajo CNS z dovoljenjem v tretji državi izpolnjevati pravno zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz naslova IV Uredbe (EU) št. 648/2012.

(6)

Pravno zavezujoče zahteve Mehike za CNS z dovoljenjem v tej državi sestavljajo pravila, ki se uporabljajo za udeležence na trgih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih in ki so jih izdali mehiška centralna banka, mehiška komisija za bančništvo in vrednostne papirje (Comisión Nacional Bancaria y de Valores – CNBV) ter mehiško ministrstvo za finance in javni dolg (Secretaría de Hacienda y Crédito Público – SHCP), in bonitetne zahteve, ki se uporabljajo za udeležence na trgih pogodb o finančnih izvedenih instrumentih in ki jih je izdala CNBV (v nadaljnjem besedilu: osnovna pravila). Osnovna pravila določajo zahteve, ki jih morajo CNS vedno izpolnjevati, da lahko v Mehiki opravljajo klirinške storitve. CNS s sedežem v Mehiki morajo imeti dovoljenje SHCP na podlagi mnenja CNBV in mehiške centralne banke.

(7)

CNBV in mehiška centralna banka sta izdali izjave o politiki, v katerih pojasnjujeta, da morajo CNS z dovoljenjem v Mehiki izpolnjevati načela za infrastrukture finančnega trga, ki sta jih aprila 2012 izdala Odbor za plačilne in poravnalne sisteme (2) in Mednarodna organizacija nadzornikov trgov vrednostnih papirjev.

(8)

V skladu z osnovnimi pravili morajo CNS sprejeti notranja pravila in postopke, ki zajemajo vse pomembne vidike v zvezi z njihovim delovanjem, vključno z zaščitnimi ukrepi za obvladovanje kreditnega, likvidnostnega in operativnega tveganja. Navedena notranja pravila in postopke mora odobriti SHCP na podlagi mnenj mehiške centralne banke in CNBV. Poleg tega navedenih notranjih pravil in postopkov ni mogoče spremeniti, če temu nasprotujejo SHCP, CNBV ali mehiška centralna banka. Notranja pravila in postopke CNS ali njihove spremembe se lahko odobri z nekaterimi spremembami. Isti postopek velja za odobritev in spremembe dokumentov podjetja. Poleg tega mora mehiška centralna banka odobriti metodologijo za izračun finančnih virov in likvidnostni načrt CNS, CNBV pa podati mnenje o obeh.

(9)

Pravno zavezujoče zahteve v Mehiki torej sestavlja dvotirni sistem. Temeljna načela za CNS, določena v osnovnih pravilih, določajo visoke standarde, ki jih morajo CNS izpolnjevati, da pridobijo dovoljenje za opravljanje storitev kliringa v Mehiki. Ta osnovna pravila so prvi tir pravno zavezujočih zahtev v Mehiki. Za dokazovanje skladnosti z osnovnimi pravili morajo CNS predložiti svoja notranja pravila in postopke, dokumente podjetja, metodologijo za izračun finančnih virov in likvidnostni načrt v odobritev pristojnim organom. Ta notranja pravila in postopki, dokumenti podjetja, likvidnostni načrt in metodologija za izračun finančnih virov CNS so drugi tir pravno zavezujočih zahtev v Mehiki, ki mora določati preskriptivne podrobnosti o tem, kako bo CNS izpolnila navedene standarde. CNBV in mehiška centralna banka ocenita skladnost CNS z navedenimi standardi in načeli za infrastrukture finančnega trga. Ko pristojni organi odobrijo notranja pravila in postopke, dokumente podjetja, likvidnostni načrt in metodologijo za izračun finančnih virov CNS, ti za CNS postanejo pravno zavezujoči.

(10)

Ocena enakovrednosti pravnih in nadzornih ureditev, ki se uporabljajo za CNS s sedežem v Mehiki, bi morala upoštevati tudi učinke na zmanjševanje tveganja, ki jih zagotavljajo v smislu stopnje tveganja, ki so jim izpostavljeni klirinški člani in mesta trgovanja s sedežem v Uniji zaradi svoje udeležbe v CNS s sedežem v Mehiki. Učinki na zmanjševanje tveganja so odvisni od stopnje tveganja samih klirinških dejavnosti, ki jih opravlja zadevna CNS, ki je odvisna od velikosti finančnega trga, na katerem deluje, ter primernosti pravnih in nadzornih ureditev, ki se uporabljajo za CNS za zmanjšanje navedene stopnje tveganja. Da bi bil dosežen enak učinek na zmanjševanje tveganja, so potrebne strožje zahteve za zmanjševanje tveganja za CNS, ki opravljajo svoje dejavnosti na večjih finančnih trgih, kjer je stopnja tveganja sama po sebi večja kot za CNS, ki opravljajo svoje dejavnosti na manjših finančnih trgih, na katerih je stopnja tveganja sama po sebi manjša.

(11)

Finančni trg, na katerem CNS z dovoljenjem v Mehiki opravljajo svoje klirinške dejavnosti, je precej manjši od trga, na katerem svoje dejavnosti opravljajo CNS s sedežem v Uniji. V zadnjih treh letih je namreč skupna vrednost poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti, obračunanih v Mehiki, predstavljala manj kot 1 % skupne vrednosti poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti, obračunanih v Uniji. Zato so klirinški člani in mesta trgovanja s sedežem v Uniji s sodelovanjem v CNS s sedežem v Mehiki izpostavljeni precej manjšim tveganjem kot s sodelovanjem v CNS z dovoljenjem v Uniji.

(12)

Pravne in nadzorne ureditve, ki se uporabljajo za CNS s sedežem v Mehiki, se lahko zato obravnavajo kot enakovredne, če so primerne za zmanjševanje navedene nižje stopnje tveganja. Osnovna pravila, ki se uporabljajo za CNS z dovoljenjem v Mehiki, dopolnjena z notranjimi pravili in postopki, dokumenti podjetja, likvidnostnim načrtom in metodologijo za izračun finančnih virov CNS, ki vključujejo načela za infrastrukture finančnega trga, zmanjšujejo nižjo stopnjo tveganja, ki obstaja v Mehiki, ter dosegajo učinke pri zmanjševanju tveganj, ki so enakovredni učinkom Uredbe (EU) št. 648/2012.

(13)

Komisija zato ugotavlja, da pravne in nadzorne ureditve Mehike zagotavljajo, da CNS z dovoljenjem v Mehiki izpolnjujejo pravno zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz naslova IV Uredbe (EU) št. 648/2012.

(14)

V skladu z drugim pogojem iz člena 25(6) Uredbe (EU) št. 648/2012 morajo pravne in nadzorne ureditve Mehike glede CNS z dovoljenjem v tej državi zagotavljati stalen učinkovit nadzor navedenih CNS in izvrševanje predpisov.

(15)

Nadzor CNS z dovoljenjem v Mehiki izvajata CNBV in mehiška centralna banka v okviru svojih pooblastil. CNBV in mehiška centralna banka sta pooblaščeni za izvajanje stalnega spremljanja skladnosti CNS z veljavnimi pravno zavezujočimi zahtevami. V tem smislu lahko CNBV in mehiška centralna banka od CNS zahtevata informacije, opravljata preverjanja na kraju samem, izdajata navodila za odpravo kršitev ali potencialnih kršitev bonitetnih zahtev ali praks, ki so v nasprotju z dobrim delovanjem finančnih trgov, in od CNS zahtevata uvedbo ukrepov za notranji nadzor in nadzor tveganja. CNBV lahko tudi odpokliče upravo, nekatere člane določenih odborov in drugo osebje CNS. SHCP lahko na podlagi mnenja CNBV in mehiške centralne banke prekliče dovoljenje CNS. CNBV in mehiška centralna banka lahko uvedeta tudi disciplinske ukrepe in kazni za CNS zaradi neizpolnjevanja veljavnih določb.

(16)

Komisija zato meni, da pravne in nadzorne ureditve Mehike v zvezi s CNS z dovoljenjem v tej državi omogočajo učinkovit stalen nadzor in izvrševanje predpisov.

(17)

V skladu s tretjim pogojem iz člena 25(6) Uredbe (EU) št. 648/2012 morajo pravne in nadzorne ureditve Mehike vključevati učinkovit enakovreden sistem za priznanje CNS z dovoljenjem v skladu s pravno ureditvijo tretje države (v nadaljnjem besedila: CNS z dovoljenjem tretje države).

(18)

Mehiška centralna banka lahko prizna CNS z dovoljenjem tretje države, ki izvaja kliring izvedenih finančnih instrumentov v tej tretji državi, če pravne in nadzorne ureditve, ki se uporabljajo za CNS z dovoljenjem v tej državi, zagotavljajo učinke, podobne tistim, ki jih zagotavljajo pravne in nadzorne ureditve, ki se uporabljajo v Mehiki in ki so skladne z načeli za infrastrukture finančnega trga. Poleg tega mora za CNS z dovoljenjem tretje države veljati učinkovit nadzor, ki zagotavlja skladnost z veljavnimi pravnimi in nadzornimi ureditvami. Za odobritev priznanja obvezna tudi sklenitev memoranduma o soglasju med mehiško centralno banko ali CNBV in pristojnim nadzornim organom iz tretje države, iz katere prihaja CNS, ki zaprosi za priznanje.

(19)

Postopek priznanja pravne ureditve Mehike, ki se uporablja za CNS z dovoljenjem tretje države, bi bilo zato treba obravnavati, kot da zagotavlja učinkovit enakovreden sistem za priznanje CNS z dovoljenjem tretje države.

(20)

Za pogoje iz člena 25(6) Uredbe (EU) št. 648/2012 se šteje, da so izpolnjeni na podlagi pravnih in nadzornih ureditev Mehike glede CNS s sedežem v Mehiki, hkrati pa bi bilo treba te pravne in nadzorne ureditve šteti za enakovredne zahtevam iz Uredbe (EU) št. 648/2012. Komisija bi morala še naprej redno spremljati razvoj mehiškega pravnega in nadzornega okvira za CNS ter izpolnjevanje pogojev, na podlagi katerih je bil ta sklep sprejet.

(21)

Redni pregled pravnih in nadzornih ureditev, ki se v Mehiki uporabljajo za CNS z dovoljenjem v tej državi, ne posega v možnost, da Komisija kadar koli izven okvira splošnih pregledov izvede poseben pregled, če mora zaradi razvoja dogodkov ponovno oceniti, ali še obstaja enakovrednost, določena s tem sklepom. Takšna ponovna ocena bi lahko imela za posledico razveljavitev priznanja enakovrednosti.

(22)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Evropskega odbora za vrednostne papirje –

14.11.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 298/42

(1)

Namen postopka za priznanje centralnih nasprotnih strank (v nadaljnjem besedilu: CNS) s sedežem v tretjih državah iz člena 25 Uredbe (EU) št. 648/2012 je, da se CNS, ki imajo sedež in dovoljenje v tretjih državah, katerih regulativni standardi so enakovredni standardom iz navedene uredbe, omogoči opravljanje klirinških storitev za klirinške člane ali mesta trgovanja s sedežem v Uniji. Postopek priznanja in v tem okviru predvidena odločitev o enakovrednosti tako prispevata k doseganju poglavitnega cilja Uredbe (EU) št. 648/2012, tj. zmanjšanju sistemskega tveganja z razširjanjem uporabe varnih in stabilnih CNS za kliring pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, s katerimi se trguje na prostem trgu (v nadaljnjem besedilu: izvedeni finančni instrumenti OTC), vključno s primeri, kadar imajo navedene CNS sedež in dovoljenje v tretji državi.

(2)

Da bi se pravne ureditve tretjih držav v zvezi s CNS obravnavale kot enakovredne pravni ureditvi Unije, bi morale biti veljavne pravne in nadzorne ureditve v smislu doseganja regulativnih ciljev v veliki meri enakovredne zahtevam Unije. Namen te ocene enakovrednosti je torej preveriti, ali pravne in nadzorne ureditve Švice omogočajo, da CNS s sedežem in dovoljenjem v tej državi klirinških članov ali mest trgovanja s sedežem v Uniji ne izpostavljajo višji stopnji tveganja kot CNS z dovoljenjem v Uniji, posledično pa ne pomenijo nesprejemljivih stopenj sistemskega tveganja v Uniji.

(3)

Komisija je 1. septembra 2013 prejela strokovno mnenje Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (v nadaljnjem besedilu: ESMA) glede pravnih in nadzornih ureditev, ki se uporabljajo za CNS z dovoljenjem v Švici. V strokovnem mnenju je ugotovljeno, da veljavne pravne in nadzorne ureditve, ki se uporabljajo na nacionalni ravni, zagotavljajo, da CNS z dovoljenjem v Švici izpolnjujejo pravno zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz naslova IV Uredbe (EU) št. 648/2012.

(4)

V skladu s členom 25(6) Uredbe (EU) št. 648/2012 morajo biti izpolnjeni trije pogoji, v skladu s katerimi se ugotovi, da so pravne in nadzorne ureditve v tretji državi v zvezi s CNS z dovoljenjem v tej tretji državi enakovredne tistim, določenim v navedeni uredbi.

(5)

V skladu s prvim pogojem morajo CNS z dovoljenjem v tretji državi izpolnjevati pravno zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz naslova IV Uredbe (EU) št. 648/2012.

(6)

Pravno zavezujoče zahteve Švice za centralne nasprotne stranke z dovoljenjem v tej državi sestavljajo Odlok o nacionalni banki z dne 18. marca 2004 (v nadaljnjem besedilu: Odlok o nacionalni banki) in predpisi, ki jih je v skladu z njim sprejela švicarska nacionalna banke (v nadaljnjem besedilu: SNB), skupaj z Zveznim zakonom o bankah in hranilnicah (v nadaljnjem besedilu: Zakon o bankah), ter odloki in okrožnicami, ki jih je izdal švicarski organ za nadzor finančnih trgov FINMA (v nadaljnjem besedilu: FINMA). Odlok o nacionalni banki je bil nedavno revidiran s ciljem izvajanja načel za infrastrukture finančnega trga, ki sta jih izdala CPSS in IOSCO, in doseganjem enakovrednosti z Uredbo (EU) št. 648/2012. Revidirani finančni okvir kaže številne razlike med pravno zavezujočimi zahtevami, ki se na nacionalni ravni uporabljajo za CNS v Švici, in pravno zavezujočimi zahtevami, ki se uporabljajo za CNS na podlagi Uredbe (EU) št. 648/2012. Vendar je SNB izdala obrazložitveno poročilo o delni reviziji Odloka o nacionalni banki, ki zagotavlja smernice glede razlage Odloka o nacionalni banki, v katerem je pojasnjeno zlasti, da revidiran Odlok o nacionalni banki izvaja načela za infrastrukture finančnega trga in da ga je treba razlagati tako, da upošteva načela za infrastrukture finančnega trga ter poglavji IV in V Uredbe (EU) št. 648/2012.

(7)

Poleg tega morajo CNS z dovoljenjem v Švici sprejeti statute, organizacijske predpise in predpise o delitvi pristojnosti ter določene organizacijske politike (v nadaljnjem besedilu: organizacijski predpisi in politike), ki morajo določati preskriptivne podrobnosti o tem, kako bodo CNS izpolnile navedene standarde v skladu z načeli o infrastrukturah finančnega trga in Uredbo (EU) št. 648/2012, kot je pojasnjeno v obrazložitvenem poročilu o delni reviziji Odloka o nacionalni banki.

(8)

SNB in FINMA si delita regulativne in nadzorne funkcije v zvezi s CNS in sodelujeta pri izvajanju teh funkcij. CNS s sedežem v Švici imajo dovoljenje organa FINMA kot banke. FINMA lahko CNS izvzame iz izpolnjevanja nekaterih določb Zakona o bankah in prilagodi njegove določbe tako, da upošteva klirinške dejavnosti in profil tveganja CNS. Okrožnice FINMA se med drugim nanašajo na solventnost, upravljanje, obvladovanje tveganj, revizije in poročanje.

(9)

Pravno zavezujoče zahteve v Švici torej sestavlja dvotirni sistem. Temeljna načela za CNS, določena v Zakonu o bankah in Odloku o nacionalni banki ter uredbah, odredbah in okrožnicah, izdanih v skladu z njima (v nadaljnjem besedilu: osnovna pravila), določajo visoke standarde, ki jih morajo CNS izpolnjevati, da pridobijo licenco za opravljanje storitev kliringa v Švici. Ta osnovna pravila so prvi tir pravno zavezujočih zahtev v Švici. Da bi CNS z dovoljenjem v Švici dokazale skladnost z osnovnimi pravili, morajo svoja organizacijske predpise in politike predložiti v odobritev FINMA. Ti organizacijski predpisi in politike so drugi tir pravno zavezujočih zahtev v Švici. Ko navedene organizacijske predpise in politike odobri FINMA, ti postanejo za CNS pravno zavezujoči. Ti predpisi in politike so zato sestavni del pravnih in nadzornih ureditev, ki jih morajo spoštovati CNS z dovoljenjem v Švici. V primeru neizpolnjevanja osnovnih pravil ali organizacijskih predpisov in politik CNS lahko FINMA proti CNS uvede upravne ukrepe, vključno z odvzemom dovoljenja za opravljanje bančnih storitev zadevni CNS.

(10)

Osnovna pravila, ki se uporabljajo za CNS, dopolnjena z njihovimi organizacijskimi predpisi in politikami, imajo precejšnje učinke, ki so enakovredni učinkom pravil iz naslova IV Uredbe (EU) št. 648/2012. Zlasti imajo pravno zavezujoče zahteve, ki se uporabljajo za CNS z dovoljenjem v tem trenutku v zvezi s številom primerov neizpolnjevanja finančnih obveznosti, ki jih morajo kriti skupni finančni viri, likvidnostnim tveganjem, neprekinjenim poslovanjem, zahtevami glede zavarovanja, naložbeno politiko, tveganjem poravnave, ločevanjem in prenosljivostjo, izračunom začetnih kritij in upravljanjem, vključno z organizacijskimi zahtevami, zahtevami v zvezi z višjim vodstvom, odborom za tveganja, vodenjem evidenc, kvalificiranimi deleži, informacijami, posredovanimi pristojnim organom, navzkrižjem interesov, zunanjim izvajanjem ter vodenjem poslov, precejšnje učinke, ki so enakovredni tistim iz Uredbe (EU) št. 648/2012 in bi jih zato bilo treba obravnavati kot enakovredne.

(11)

Komisija zato ugotavlja, da pravne in nadzorne ureditve Švice zagotavljajo, da CNS z dovoljenjem v Mehiki izpolnjujejo pravno zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz naslova IV Uredbe (EU) št. 648/2012.

(12)

V skladu z drugim pogojem iz člena 25(6) Uredbe (EU) št. 648/2012 morajo pravne in nadzorne ureditve Švice glede CNS z dovoljenjem v tej državi zagotavljati stalen učinkovit nadzor navedenih CNS in izvrševanje predpisov.

(13)

CNS z dovoljenjem v Švici so pod stalnim nadzorom FINMA in SNB z namenom spremljanja tekoče skladnosti s pogoji dovoljenja in drugimi veljavnimi regulativnimi zahtevami. Za CNS z dovoljenjem v Švici velja obveznost letne revizije. CNS morajo revizijskemu organu zagotoviti informacije, zahtevane za izvedbo revizije. Če revizijski organ zazna kršitev nadzornih določb ali druge nepravilnosti, zadevni CNS določi rok za ponovno zagotovitev skladnosti in obvesti FINMA, če skladnost ni zagotovljena. V primeru resnih kršitev nadzornih določb ali resnih nepravilnosti revizijski organ takoj obvesti FINMA. Poleg tega morata CNS in revizijski organi FINMA zagotoviti vse potrebne informacije za opravljanje njegovih nalog in ga takoj obvestiti o zapletih, ki so bistvenega pomena za nadzor. FINMA izvaja tudi ciljno usmerjene preglede na kraju samem, pregleduje redna poročila in se redno srečuje z vodstvom in zaposlenimi v CNS.

(14)

Sprejme lahko posebne ukrepe, če ugotovi kršitve pravnih in nadzornih ureditev. Zlasti lahko osebi prepove opravljanje vodstvene funkcije ali zaseže dobičke, ki so nastali zaradi kršitve. FINMA lahko tudi imenuje preiskovalca za preiskavo posebnih okoliščin v zvezi s kršitvijo pravnih in nadzornih ureditev ali izvajanje odrejenih nadzornih ukrepov. Preiskovana CNS mora preiskovalcu dovoliti dostop do svojih prostorov in mu zagotoviti vse informacije in dokumentacijo, ki jih ta zahteva za izvedbo preiskave. FINMA lahko CNS tudi odvzame dovoljenje za opravljanje bančnih storitev ali prekliče njeno registracijo, če ta ne spoštuje več veljavnih pravnih in nadzornih ureditev, ter izda smernice vodstvenim organom CNS.

(15)

SNB nadzoruje CNS v sodelovanju s FINMA. SNB je zlasti odgovorna za ocenjevanje skladnosti CNS z minimalnimi zahtevami, določenimi v Odloku o nacionalni banki. CNS morajo SNB zagotoviti vse informacije, potrebne za oceno skladnosti z navedenimi minimalnimi zahtevami, in omogočiti preverjanja na kraju samem. CNS morajo SNB zlasti predati redna in ad hoc poročila ter jo vnaprej obvestiti o posebnih vprašanjih ali spremembah. SNB lahko naloži kazni in druge sankcije, če zahtevane informacije ali dokazila niso predložena, ne spoštujejo formalnih zahtev, so nepopolna ali nepravilna. Pri pripravi ocene se SNB opira na širok spekter informacij, vključno s samooceno in notranjimi dokumenti CNS, revizijskimi poročili ter rednimi poročili in srečanji z vodstvom in zaposlenimi v CNS. SNB izda priporočila CNS, ki ne izpolnjujejo minimalnih zahtev, določenih v Odloku o nacionalni banki. Če zadevna CNS ne izpolni priporočila, SNB izda odločbo. Če CNS ne spoštuje odločbe, SNB o svojih ugotovitvah obvesti FINMA, ki lahko proti CNS uvede nadaljnje nadzorne ukrepe in izvršilne ukrepe.

(16)

Komisija zato meni, da pravne in nadzorne ureditve Švice v zvezi s CNS z dovoljenjem v tej državi omogočajo učinkovit stalen nadzor CNS in izvrševanje predpisov.

(17)

V skladu s tretjim pogojem iz člena 25(6) Uredbe (EU) št. 648/2012 morajo pravne in nadzorne ureditve Švice vključevati učinkovit enakovreden sistem za priznanje CNS z dovoljenjem v skladu s pravno ureditvijo tretje države (v nadaljnjem besedila: CNS z dovoljenjem tretje države).

(18)

CNS z dovoljenjem tretje države lahko pri FINMA zaprosijo za priznanje, s katerim lahko v Švici ponujajo storitve. Priznanje CNS z dovoljenjem tretje države v Švici temelji na obstoju učinkovitega enakovrednega sistema za priznavanje CNS z dovoljenjem tretje države v zadevni tretji državi. SNB lahko določi, da je CNS z dovoljenjem tretje države sistemsko pomembna za stabilnost švicarskih finančnih trgov, in jo oprosti skladnosti z minimalnimi zahtevami, določenimi z Odlokom o nacionalni banki, če se pravni in nadzorni sistem tretje države šteje kot enakovreden in če so sklenjeni dogovori o sodelovanju s pristojnimi organi tretje države za nadzor CNS. Priznane CNS morajo prav tako poročati organu FINMA in ga obvestiti o posebnih vprašanjih. Vendar zahteve o poročanju in obveščanju FINMA, ki jih morajo izpolnjevati priznane CNS, ne vplivajo na nadzorne funkcije, za katere so odgovorni pristojni organi tretje države.

(19)

Zato bi bilo treba šteti, da pravne in nadzorne ureditve Švice omogočajo učinkovit enakovreden sistem za priznavanje CNS z dovoljenjem tretje države.

(20)

Za pogoje iz člena 25(6) Uredbe (EU) št. 648/2012 se šteje, da so izpolnjeni na podlagi pravnih in nadzornih ureditev Švice glede CNS s sedežem v Mehiki, hkrati pa bi bilo treba te pravne in nadzorne ureditve šteti za enakovredne zahtevam iz Uredbe (EU) št. 648/2012. Komisija bi morala še naprej redno spremljati razvoj švicarskega pravnega in nadzornega okvira za CNS ter izpolnjevanje pogojev, na podlagi katerih je bil ta sklep sprejet.

(21)

Redni pregled pravnih in nadzornih ureditev, ki se v Švici uporabljajo za CNS z dovoljenjem v tej državi, ne posega v možnost, da Komisija kadar koli izven okvira splošnih pregledov izvede poseben pregled, če mora zaradi razvoja dogodkov ponovno oceniti, ali še obstaja enakovrednost, določena s tem sklepom. Takšna ponovna ocena bi lahko imela za posledico razveljavitev priznanja enakovrednosti.

(22)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Evropskega odbora za vrednostne papirje –