28.10.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 282/1

28.10.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 282/2

(1)

Doseganje ciljev skupne ribiške politike (v nadaljnjem besedilu: SRP) ne bi smelo biti ogroženo zaradi držav članic, ki kršijo pravila SRP. V skladu s členom 41(1) in (2) Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (2) je finančna pomoč Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo pogojena s spoštovanjem pravil SRP s strani držav članic in posledica neskladnosti je lahko prekinitev ali začasna ustavitev izplačil ali uporabe finančnih popravkov finančne pomoči Unije v okviru SRP.

(2)

Členi 22(7), 85 in 144(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3) določajo primere in pogoje, pod katerimi lahko ali mora Komisija uporabiti finančne popravke. Poleg tega lahko v skladu s členom 144(7) navedene uredbe pravila za posamezni sklad za ESPR določajo posebno podlago za postopek finančnih popravkov, vezano na neupoštevanje pravil, ki se uporabljajo v okviru SRP.

(3)

Da se zaščitijo finančni interesi Unije in njenih davkoplačevalcev, lahko Komisija uporabi finančne popravke, tako da prekliče celoten prispevek ali del prispevka Unije za operativni program v skladu s členom 105 Uredbe (EU) št. 508/2014 v enem od naslednjih dveh primerov: (a) kadar država članica ni popravila odhodkov, vključenih v potrjeni izkaz o odhodkih, na katere vplivajo primeri, v katerih upravičenec ni izpolnil obveznosti iz člena 10(2) Uredbe (EU) št. 508/2014; ali (b) kadar v povezavi z odhodki, vključenimi v potrjeni izkaz o odhodkih, na katere vplivajo primeri resne neskladnosti, kar je povzročilo začasno ustavitev plačila na podlagi člena 101 iste uredbe, država članica ni mogla dokazati, da je sprejela potrebne ukrepe za izboljšanje, s katerimi bi zagotovila skladnost z veljavnimi pravili SRP in njihovo izvajanje v prihodnje.

(4)

Kadar ni mogoče natančno določiti zneska odhodkov, povezanih z neskladnostjo države članice s pravili SRP, se uporabi pavšalni finančni popravek v skladu s členom 105(3) Uredbe (EU) št. 508/2014.

(5)

V skladu s členom 105(4) Uredbe (EU) št. 508/2014 je Komisija pooblaščena, da sprejme delegirane akte, s katerimi določi merila za določitev stopnje finančnega popravka, ki ga je treba uporabiti, in merila za uporabo pavšalnih finančnih popravkov. Člen 105(1) Uredbe (EU) št. 508/2014 vključuje seznam primerov, v katerih lahko Komisija naloži finančne popravke za ves operativni program ali njegov del. V primerih iz točke (a) člena 105(1) natančna določitev finančnih posledic neskladnosti s strani upravičenca temelji na finančnem sporazumu med upravičencem in pristojnimi nacionalnimi organi, odgovornimi za izvajanje programa ESPR. Zato se pavšalne stopnje za finančne popravke lahko uporabljajo le v primerih, navedenih v členu 105(1)(b) Uredbe (EU) št. 508/2014.

(6)

Za zagotovitev preglednosti in sorazmernosti pavšalnih finančnih popravkov in pravne varnosti ter enakega obravnavanja držav članic, ki izvajajo programe ESPR, je treba opredeliti merila za določitev stopnje finančnih popravkov, ki jo uporabi Komisija, ter merila za uporabo pavšalnih finančnih popravkov.

(7)

Stopnja finančnih popravkov, o kateri odloči Komisija, kadar države članice ne spoštujejo pravil SRP, mora biti sorazmerna ob upoštevanju vrste, resnosti, trajanja in ponavljanja resne neskladnosti s pravili SRP.

(8)

Primerno je, da Komisija opredeli stopnje pavšalnih finančnih popravkov na podlagi stopenj finančnih popravkov, ki že obstajajo za nekatere vrste neskladnosti v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Prav tako je primerno zagotoviti dovolj postopen mehanizem, da se načelo sorazmernosti lahko pravilno uporablja.

(9)

Na področju zbiranja, upravljanja in uporabe podatkov bi morale določbe o pavšalnih finančnih popravkih iz te uredbe nadomestiti navedene določbe iz člena 6 Uredbe Komisije (ES) št. 665/2008 (4). Zato bi bilo treba navedeni člen črtati.

(10)

Ta uredba ne bi smela vplivati na nadaljnje izvajanje ali spremembo pomoči, ki jo je Komisija odobrila na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 861/2006 (5).

(11)

Člen 8 Uredbe Sveta (ES) št. 199/2008 (6) določa, da zmanjšanje finančne pomoči Unije ne bi smelo presegati 25 % skupnih letnih stroškov nacionalnega programa. Posledično bi se morala na področju zbiranja, upravljanja in uporabe podatkov najvišja pavšalna stopnja finančnih popravkov iz te uredbe uporabljati šele po razveljavitvi člena 8 navedene uredbe.

(12)

Glede na to, da je pomembno zagotoviti usklajeno in enako obravnavo držav članic po vsej Uniji od samega začetka programskega obdobja, bi ta uredba morala začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

(a)

pomen morebitnega vpliva na morske biološke vire, ki je posledica neskladnosti s pravili SRP;

(b)

pogostost neskladnosti s pravili SRP;

(c)

trajanje neskladnosti s pravili SRP;

(d)

ukrepi za izboljšanje, ki jih sprejme država članica.

(a)

je neskladnost s pravili SRP tako temeljna, pogosta in razširjena, da pomeni popolno odpoved zadevnega sistema in ogroža zakonitost ukrepov države članice ali pravilnost financiranja skupne ribiške politike; ali

(b)

obstajajo dokazi o namerni malomarnosti države članice pri odpravi neskladnosti s pravili SRP.

28.10.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 282/9

(1)

Komisija je v skladu s prvim pododstavkom člena 53(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012 proučila zahtevek Francije za odobritev spremembe specifikacije za zaščiteno označbo porekla „Huile d'olive de Nice“, registrirano v skladu z Uredbo Komisije (ES) 2400/96 (2), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 417/2006 (3).

(2)

Ker zadevna sprememba ni manjša v smislu člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012, je Komisija v skladu s členom 50(2)(a) navedene uredbe zahtevek za spremembo objavila v Uradnem listu Evropske unije  (4).

(3)

Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba spremembo specifikacije odobriti –

28.10.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 282/10

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1918/2006 (2) je odprla letno tarifno kvoto za uvoz deviškega oljčnega olja iz oznak KN 1509 10 10 in KN 1509 10 90, ki je v celoti pridobljeno v Tuniziji in pripeljano neposredno iz te države v Unijo.

(2)

Količine v zahtevkih za uvozna dovoljenja, vloženih od 1. januarja 2015 do 4. avgusta 2015, so višje od letnega obsega tarifne kvote 56 700 ton iz člena 2(1) Uredbe (ES) št. 1918/2006. Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/1371 (3) je določila koeficient dodelitve, ki se uporabi za količine v zahtevkih za uvozna dovoljenja, vloženih od 3. do 4. avgusta 2015, in odložila vlaganje novih zahtevkov za mesec avgust 2015. Vlaganje novih zahtevkov bi bilo treba odložiti do konca tekočega kvotnega leta.

(3)

Da bi zagotovili učinkovitost ukrepa, bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

28.10.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 282/11

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1881/2006 (2) določa mejne vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih.

(2)

V skladu z navedeno uredbo morajo biti mejne vrednosti policikličnih aromatskih ogljikovodikov (v nadaljnjem besedilu: PAH) varne in tako nizko določene, da jih je še mogoče razumno doseči z uporabo dobrih proizvodnih, sušilnih in kmetijskih/ribiških praks.

(3)

Kakavova vlakna so poseben kakavov izdelek, proizveden iz lupin kakavovih zrn, in vsebujejo višje vrednosti PAH kot kakavovi izdelki, proizvedeni iz kakavovih zrn. Kakavova vlakna in iz njih pridobljeni proizvodi so vmesni proizvodi v prehranski verigi in se uporabljajo kot sestavina pri pripravi nizkokaloričnih živil z visoko vsebnostjo vlaknin. Primerno je določiti posebne vrednosti PAH v kakavovih vlaknih in iz njih pridobljenih proizvodih. Ker imajo ti proizvodi nizko vsebnost maščobe, je primerno določiti mejne vrednosti na podlagi mokre teže.

(4)

Bananin čips se uporablja v žitnih kosmičih za zajtrk in slaščicah, uživa pa se tudi kot prigrizek. V bananinem čipsu so bile nedavno ugotovljene visoke vrednosti PAH. Te ugotovitve so povezane s cvrtjem bananinega čipsa v kokosovem olju. Zato je primerno določiti mejne vrednosti za PAH v bananinem čipsu. Kot prvi korak – ker ni dovolj podatkov o prisotnosti – te mejne vrednosti ustrezajo mejnim vrednostim za kokosovo olje, namenjeno neposredno za prehrano ljudi ali uporabo kot sestavina v živilih. Mejne vrednosti bi bilo treba pregledati v dveh letih ob upoštevanju razpoložljivih podatkov o prisotnosti.

(5)

Visoke vrednosti PAH so bile ugotovljene v nekaterih prehranskih dopolnilih, ki vsebujejo rastlinske sestavine ali so iz njih izdelana. Vzpostavljena je bila povezava med visokimi vrednostmi v teh prehranskih dopolnilih in slabimi sušilnimi praksami, ki se uporabljajo za te rastlinske sestavine. Tem visokim vrednostim se je mogoče izogniti z uporabo dobrih praks. Zato je primerno, da se določijo mejne vrednosti PAH v teh proizvodih, ki se jih lahko doseže z uporabo dobrih sušilnih praks in ki zagotavljajo visoko raven varovanja zdravja ljudi.

(6)

Tudi v prehranskih dopolnilih, ki vsebujejo propolis, matični mleček in spirulino ali so iz njih izdelana, so bile v nekaterih primerih ugotovljene visoke vrednosti PAH, ki so bile povezane z uporabo slabih praks. Ker je z uporabo dobrih praks mogoče doseči nižje vrednosti, je primerno določiti mejne vrednosti PAH v teh proizvodih.

(7)

Tudi v posušenih zeliščih in posušenih začimbah so bile ugotovljene visoke vrednosti PAH, ki so bile prav tako povezane z uporabo slabih sušilnih praks. Zato je primerno določiti mejne vrednosti PAH v posušenih zeliščih in posušenih začimbah. Tradicionalne metode prekajevanja in predelave, ki se uporabljajo za prekajeno papriko in kardamom, povzročijo visoke vrednosti PAH. Ker je poraba teh začimb nizka in da bi lahko ti prekajeni proizvodi ostali na trgu, je primerno, da se te začimbe izvzamejo iz mejnih vrednosti.

(8)

Treba bi bilo določiti primeren rok, da se lahko države članice in nosilci živilske dejavnosti prilagodijo novim zahtevam iz te uredbe.

(9)

Uredbo (ES) št. 1881/2006 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(10)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

28.10.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 282/14

(1)

Protidampinški ukrepi za uvoz nekaterega pribora (fitingov) za cevi („pribor za cevi“ ali „zadevni izdelek“) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („zadevna država“ ali „Kitajska“) in Tajske so bili prvotno uvedeni z Uredbo Sveta (ES) št. 584/96 (2) („prvotni ukrepi“) ter nazadnje razširjeni z Uredbo Sveta (ES) št. 803/2009 (3) („veljavni ukrepi“).

(2)

Prvotni ukrepi so bili v skladu s členom 13(3) osnovne uredbe razširjeni na uvoz, ki je poslan s Tajvana, iz Indonezije, s Šrilanke in Filipinov in se prijavi kot uvoz s poreklom s Tajvana, iz Indonezije, s Šrilanke in Filipinov ali ne, z uredbami Sveta (ES) št. 964/2003 (4), (ES) št. 2052/2004 (5), (ES) št. 2053/2004 (6) in (ES) št. 655/2006 (7).

(3)

Za vse družbe velja 58,6-odstotna protidampinška dajatev.

(4)

Trenutno veljavni ukrepi so protidampinške dajatve na uvoz pribora (fitingov) za cevi s poreklom iz Rusije in Turčije (8) ter uvoz pribora za cevi s poreklom iz Republike Koreje in Malezije (9). Ukrepi zoper Tajsko so se iztekli 4. septembra 2014 (10).

(5)

Evropska komisija („Komisija“) je 14. decembra 2013 objavila obvestilo o bližnjem izteku (11) protidampinških ukrepov za uvoz nekaterega pribora (fitingov) za cevi iz železa ali jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Tajske ter uvoz takega pribora, poslanega s Tajvana, iz Indonezije, s Šrilanke in Filipinov, ki se prijavi kot izdelki s poreklom s Tajvana, iz Indonezije, s Šrilanke in Filipinov ali ne.

(6)

Komisija je 2. junija 2014 prejela zahtevek za začetek pregleda zaradi izteka veljavnih ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(7)

Zahtevek je vložil Odbor za zaščito interesov industrije fitingov iz jekla za čelno varjenje Evropske unije („vložnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 50 % celotne proizvodnje v Uniji. Zahtevek je temeljil na izhodišču, da bi iztek ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje dampinga in škode industriji Unije.

(8)

Komisija je 3. septembra 2014 začela pregled zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe. Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije  (12).

(9)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa posebej obvestila vložnika, druge znane proizvajalce Unije, uporabnike in uvoznike, proizvajalce izvoznike v zadevni državi in kitajske organe ter jih pozvala k sodelovanju.

(10)

Vse zainteresirane strani so imele možnost predložiti pripombe o začetku pregleda ter zahtevati, da jih zasliši Komisija in/ali pooblaščenec za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(11)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(12)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije, in zainteresirane strani pozvala k predložitvi pripomb. Vzorec je bil izbran na podlagi obsega proizvodnje in prodaje podobnega izdelka v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v Uniji, tako da se je hkrati zagotovila zemljepisna porazdelitev, ter je obsegal tri družbe/skupine družb s proizvodnimi obrati v Avstriji, Franciji, Nemčiji in Italiji. Ker ni bilo nobenih pripomb, so začasno izbrane družbe ostale v končnem vzorcu.

(13)

Eden od vzorčenih proizvajalcev Unije pozneje ni mogel predložiti v celoti izpolnjenega vprašalnika, zato ga je nadomestil drug proizvajalec Unije. Končni vzorec je bil sestavljen iz treh družb/skupin družb, ki so predstavljale 57 % proizvodnje Unije in 58 % prodaje industrije Unije na trgu Unije ter imajo proizvodne obrate v štirih različnih državah članicah (Avstriji, Franciji, Nemčiji in Italiji). Zainteresirane strani so bile o tem ustrezno obveščene. Spremenjeni vzorec se je obravnaval kot reprezentativen za industrijo Unije.

(14)

Da bi se lahko Komisija odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi lahko v tem primeru izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Od dvanajstih uvoznikov, ki so predložili informacije, jih je samo šest uvažalo zadevni izdelek iz Kitajske. Med temi šestimi družbami je bil izbran vzorec na podlagi obsega uvoza zadevnega izdelka v Unijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, pri čemer se je hkrati zagotovila zemljepisna porazdelitev, vzorec pa je bil sestavljen iz treh uvoznikov s sedežem v Nemčiji, Grčiji in Italiji.

(15)

Vsi uvozniki, ki so se javili, so bili obveščeni o predlaganem vzorcu. Predložili niso nobenih pripomb. Vzorec je predstavljal 15 % celotnega uvoza zadevnega izdelka.

(16)

Da bi se lahko Komisija odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi lahko v tem primeru izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike na Kitajskem pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je misijo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji prosila, naj opredeli druge proizvajalce izvoznike, če ti obstajajo, ki bi morda želeli sodelovati v preiskavi, in/ali stopi v stik z njimi.

(17)

Na začetku se je javil samo en kitajski proizvajalec izvoznik, ki je predložil informacije, zahtevane na obrazcu za vzorčenje. Zato vzorčenje ni bilo potrebno. Kot je navedeno v uvodni izjavi 20, je ta proizvajalec izvoznik pozneje prenehal sodelovati.

(18)

Komisija je poslala vprašalnike vsem vzorčenim proizvajalcem Unije, vzorčenim uvoznikom v Unijo in navedenemu kitajskemu proizvajalcu izvozniku.

(19)

Izpolnjene vprašalnike so predložili trije vzorčeni proizvajalci/skupine proizvajalcev Unije in trije vzorčeni nepovezani uvozniki.

(20)

Kitajski proizvajalec izvoznik ni predložil izpolnjenega vprašalnika.

(21)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode ter za oceno, ali bi bila uvedba ukrepov v nasprotju z interesom Unije. Preveritveni obiski iz člena 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(22)

Preiskava v zvezi z verjetnostjo ponovitve dampinga je zajemala obdobje od 1. julija 2013 do 30. junija 2014 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“).

(23)

Proučitev gibanja, pomembnega za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2011 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom („obravnavano obdobje“).

(24)

Komisija je vsem zainteresiranim stranem razkrila bistvena dejstva in premisleke, na podlagi katerih je nameravala ohraniti veljavne protidampinške ukrepe, ter vse zainteresirane strani pozvala k predložitvi pripomb. Predložena ni bila nobena pripomba.

(25)

Izdelek, ki se pregleduje, je isti izdelek, ki se je obravnaval v pregledu zaradi izteka ukrepa, ki se je končal avgusta 2009 (13), tj. pribor (fitingi) za cevi (razen litega pribora, prirobnic in fitingov z navojem) iz železa ali jekla (razen nerjavnega jekla) z največjim zunanjim premerom do vključno 609,6 mm, ki se uporablja za čelno varjenje ali druge namene, s poreklom iz Kitajske, trenutno uvrščen pod oznake KN ex 7307 93 11, ex 7307 93 19 in ex 7307 99 80.

(26)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne in kemične lastnosti ter enake osnovne uporabe:

(27)

Komisija je sklenila, da so ti izdelki podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(28)

V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je bilo proučeno, ali je damping prisoten in ali obstaja verjetnost, da se bo zaradi izteka veljavnosti obstoječih ukrepov nadaljeval ali ponovil.

(29)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 18 in 19, kitajski proizvajalec izvoznik, ki se je med vzorčenjem javil in mu je bil poslan vprašalnik, pozneje ni predložil izpolnjenega vprašalnika. V sedanji preiskavi torej ni sodeloval noben kitajski proizvajalec izvoznik, zato je morala Komisija v skladu s členom 18 osnovne uredbe uporabiti razpoložljiva dejstva.

(30)

V zvezi s tem so bili kitajski organi in navedeni kitajski proizvajalec izvoznik, ki se je javil med vzorčenjem, ustrezno obveščeni, da bo Komisija nepredložitev izpolnjenega vprašalnika štela za nesodelovanje, zato bi lahko uporabila člen 18 osnovne uredbe v zvezi z ugotovitvami o uvozu iz Kitajske. Kot je navedeno v uvodni izjavi 20, Komisija ni prejela izpolnjenega vprašalnika.

(31)

Na tej podlagi in v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe spodaj navedene ugotovitve v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja ali ponovitve dampinga temeljijo na razpoložljivih dejstvih, zlasti na informacijah iz zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepov in na razpoložljivih statističnih podatkih Eurostata, ki so bili navzkrižno preverjeni s statističnimi podatki o uvozu, zbranimi v skladu s členom 14(6) osnovne uredbe („zbirka podatkov iz člena 14(6)“), in informacijami, zbranimi med preveritvenimi obiski na kraju samem v prostorih nepovezanih uvoznikov. Analizirana je bila tudi kitajska zbirka statističnih podatkov o izvozu. Vendar je analiza pokazala, da so kitajski podatki o obsegu uvoza bistveno presegali podatke, zabeležene v drugih razpoložljivih virih, zlasti v zbirki podatkov, zbranih v skladu s členom 14(6). Prav tako so kitajski podatki o povprečnih cenah bistveno presegali povprečne cene iz drugih virov, vključno s povprečno ceno, ki so jo sporočili sodelujoči nepovezani uvozniki. Medtem ko so bile med podatki, pridobljenimi od vseh drugih razpoložljivih virov, zanemarljive razlike, je bilo ugotovljeno, da so se podatki iz kitajske zbirke podatkov bistveno razlikovali od podatkov, ki jih je Komisija pridobila iz vseh drugih virov in jih analizirala. Zato so se podatki iz kitajske zbirke statističnih podatkov o izvozu v tem primeru šteli za nezanesljive.

(32)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe je treba normalno vrednost določiti na podlagi cene ali konstruirane vrednosti v tretji državi s tržnim gospodarstvom. Zato je bilo treba izbrati tretjo državo s tržnim gospodarstvom („primerljiva država“).

(33)

Tajska je bila v prvotni preiskavi izbrana za primerljivo državo. V prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa so bile zaradi nesodelovanja tajskih proizvajalcev kot primerljiva država uporabljene Združene države Amerike.

(34)

Komisija je za namen sedanje preiskave zainteresirane strani v obvestilu o začetku obvestila, da je Republiko Korejo predvidela kot mogočo primerljivo državo, saj Republika Koreja v nasprotju z Združenimi državami Amerike ni imela veljavnih ukrepov trgovinske zaščite, korejski proizvajalec izvoznik pa je sodeloval v pregledu zaradi izteka ukrepa v zvezi z veljavnimi ukrepi za uvoz pribora za cevi iz Malezije in Republike Koreje, navedenimi v uvodni izjavi 4. Komisija je zainteresirane strani pozvala k predložitvi pripomb o primernosti te izbire, vendar ni prejela nobene pripombe.

(35)

Komisija je zbrala informacije v zvezi s proizvajalci pribora (fitingov) za cevi v drugih morebitnih primerljivih državah, in sicer v Bosni in Hercegovini, Indiji, Izraelu, na Japonskem, v Saudovi Arabiji, na Tajvanu in Tajskem, vse znane proizvajalce pribora za cevi v teh državah, vključno s proizvajalcem v Republiki Koreji, pa pozvala k predložitvi potrebnih informacij. Sodeloval je samo en proizvajalec v Saudovi Arabiji, ki je predložil izpolnjen vprašalnik.

(36)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 26, je preiskava pokazala, da je imel pribor za cevi, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu v Saudovi Arabiji, enake osnovne fizikalne in kemične lastnosti ter enako osnovno uporabo kot izdelek, ki ga proizvajajo in v Unijo izvažajo kitajski proizvajalci izvozniki.

(37)

Preiskava ni pokazala nobenega izkrivljanja na domačem trgu v Saudovi Arabiji. Čeprav je sodeloval samo en proizvajalec, ni bilo veljavnih ukrepov trgovinske zaščite, domači proizvajalec pa je konkuriral uvozu iz Kitajske, Južne Koreje, Tajske in Japonske. Na tej podlagi je bilo ugotovljeno, da je stopnja konkurence na trgu v Saudovi Arabiji zadovoljiva.

(38)

V preiskavi je bilo na podlagi podatkov Eurostata ugotovljeno tudi, da so bile količine izdelkov, proizvedenih in prodanih na domačem trgu Saudove Arabije, reprezentativne v primerjavi s celotnim izvozom iz Kitajske v Unijo.

(39)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 45, je preiskava pokazala, da je domača prodaja pribora za cevi proizvajalcev v Saudovi Arabiji v povprečju prinašala izgube. Kljub temu je bilo ugotovljeno, da so bili povprečni stroški proizvodnje v istem razponu kot stroški proizvodnje industrije Unije in da so bili revidirani računovodski izkazi pripravljeni ob predpostavki delujočega podjetja. Na podlagi tega se je štelo, da bo družba v bližnji prihodnosti še naprej uspešno poslovala.

(40)

Ob upoštevanju navedenega se je štelo, da je Saudova Arabija ustrezna primerljiva država v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe.

(41)

Informacije, prejete od sodelujočega proizvajalca v Saudovi Arabiji, so se uporabile kot podlaga za določitev normalne vrednosti za proizvajalce izvoznike na Kitajskem.

(42)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej proučila, ali je bil celotni obseg domače prodaje v obdobju preiskave v zvezi s pregledom reprezentativen za sodelujočega proizvajalca v Saudovi Arabiji.

(43)

Domača prodaja se je štela za reprezentativno, če je celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljal najmanj 5 % celotnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Unijo. Celotni obseg izvoza se je določil na podlagi statističnih podatkov Eurostata, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 31. Na tej podlagi se je domača prodaja v Saudovi Arabiji štela za reprezentativno.

(44)

Komisija je nadalje proučila, ali se lahko domača prodaja podobnega izdelka šteje za prodajo v običajnem poteku trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe.

(45)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je bila tehtana povprečna domača prodajna cena dalj časa nižja od tehtanih povprečnih stroškov proizvodnje. Zato ni bilo mogoče šteti, da je bila domača prodaja opravljena v običajnem poteku trgovine. Normalna vrednost je bila zato v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe konstruirana na podlagi proizvodnih stroškov, povečanih za razumne zneske za prodajne, splošne in administrativne stroške („PSA-stroški“) ter za dobiček.

(46)

PSA-stroški so se v skladu z uvodnim stavkom člena 2(6) osnovne uredbe določili na podlagi podatkov sodelujočega proizvajalca v primerljivi državi. Ker ni bilo informacij v zvezi z dejanskim dobičkom proizvajalca izvoznika, se je v skladu s členom 2(6)(c) osnovne uredbe uporabila razumna stopnja dobička. 5-odstotna stopnja dobička se je štela za primerno za kovinskopredelovalno industrijo. Stopnja dampinga je znašala 136 %.

(47)

Izvozna cena je v skladu s členom 18 osnovne uredbe temeljila na razpoložljivih dejstvih, tj. na statističnih podatkih Eurostata, ki so bili navzkrižno preverjeni z informacijami, ki jih je vložnik predložil v zahtevku, podatki iz zbirke podatkov iz člena 14(6) in podatki, pridobljenimi od sodelujočih nepovezanih uvoznikov.

(48)

Komisija je primerjala normalno vrednost in izvozno ceno na podlagi franko tovarna. Kadar je Komisija to lahko upravičila s potrebo po zagotovitvi poštene primerjave, je v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe izvozno ceno in normalno vrednost prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Prilagoditve so bile izvedene za stroške prevoza (čezmorski prevoz), stroške zavarovanja in carinske dajatve na podlagi preverjenih informacij, ki so jih zagotovili nepovezani uvozniki.

(49)

Komisija je v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe primerjala tehtano povprečno normalno vrednost in tehtano povprečno izvozno ceno, kakor je določena zgoraj. Ker kitajski proizvajalci izvozniki niso sodelovali, vrst izdelka, izvoženih iz Kitajske, ni bilo mogoče določiti. Zato primerjava po vrsti izdelka ni bila mogoča.

(50)

Na podlagi tega je tehtana povprečna stopnja dampinga, izražena kot odstotek cene stroškov, zavarovanja in prevoznine („CIF“) meja Unije brez plačane dajatve, znašala več kot 136 %.

(51)

Komisija je po ugotovitvi prisotnosti dampinga v obdobju preiskave v zvezi s pregledom proučila verjetnost nadaljevanja dampinga v odsotnosti ukrepov. Analizirala je naslednje elemente: proizvodno in prosto zmogljivost na Kitajskem, kitajsko izvozno politiko v drugih tretjih državah ter privlačnost trga Unije.

(52)

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in prosta zmogljivost na Kitajskem so bile določene na podlagi ocen, ki jih je predložil vložnik. Na tej podlagi je bil celotni obseg proizvodnje na Kitajskem ocenjen na 435 000 ton, skupna proizvodna zmogljivost pa na 612 000 ton. Zato je bila skupna prosta zmogljivost na Kitajskem v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ocenjena na 177 000 ton, torej je bila skoraj trikrat večja od potrošnje Unije. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 53 do 56, je verjetno, da se bo velik del te proste zmogljivosti preusmeril v Unijo.

(53)

Ravni povprečnih kitajskih izvoznih cen za uvoz na trge drugih tretjih držav ni bilo mogoče določiti, saj ni bilo javno dostopnih informacij, kitajski proizvajalci izvozniki pa niso sodelovali. Vendar so kitajski proizvajalci izvozniki izvajali nepoštene trgovinske prakse na trgu ZDA, kjer protidampinški ukrepi zoper uvoz pribora (fitingov) za cevi veljajo od leta 1992. Na tej podlagi ter ob upoštevanju preteklih in sedanjih dampinških praks na trgu Unije ni razloga za domnevo, da bodo kitajski izvozniki v bližnji prihodnosti spremenili svojo politiko glede določanja izvoznih cen.

(54)

Kitajski proizvajalci izvozniki so kljub dajatvam povečali svoj obseg izvoza v Unijo in tržni delež v Uniji, kar kaže na stalno zanimanje kitajskih proizvajalcev izvoznikov za trg Unije. To potrjujejo tudi pretekle prakse izogibanja s pretovarjanjem pribora (fitingov) za cevi prek Tajvana, Indonezije, Šrilanke in Filipinov (glej uvodno izjavo 2).

(55)

Tudi če se upošteva, da bi se lahko domača potrošnja na Kitajskem in v drugih tretjih državah povečala, visoka raven presežne zmogljivosti na Kitajskem, ki je bistveno večja od skupne potrošnje Unije, kaže, da bodo imeli kitajski proizvajalci izvozniki še naprej na voljo velike količine za izvoz na trg Unije, če bodo ukrepi prenehali veljati. Glede na to, da v ZDA, ki je še en velik trg za pribor za cevi, veljajo visoke protidampinške dajatve na uvoz takega pribora iz Kitajske, je verjetno, da bodo velike količine teh prostih zmogljivosti preusmerjene v Unijo, če bodo ukrepi prenehali veljati.

(56)

Ob upoštevanju preteklih in sedanjih dampinških praks kitajskih proizvajalcev izvoznikov, kot so pojasnjene v uvodni izjavi 50, in dejstva, da za uvoz pribora za cevi iz Kitajske na trg ZDA veljajo protidampinški ukrepi, se šteje, da bo trg Unije ostal privlačen za kitajske proizvajalce izvoznike.

(57)

Preiskava je pokazala, da se je uvoz zadevnega izdelka iz Kitajske na trg Unije po izredno dampinških cenah nadaljeval v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Komisija je ob upoštevanju znatnih prostih zmogljivosti na Kitajskem (ki so skoraj trikrat večje od potrošnje Unije), izvozne politike pri izvažanju na trg ZDA in privlačnosti trga Unije sklenila, da obstaja verjetnost nadaljevanja dampinga, če se bodo ukrepi razveljavili.

(58)

V industriji Unije se niso zgodile večje strukturne spremembe v primerjavi z obdobjem preiskave zadnjega pregleda zaradi izteka ukrepov iz uvodne izjave 1. V OPP je podobni izdelek proizvajalo 22 znanih proizvajalcev v Uniji. Ti pomenijo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(59)

Celotna proizvodnja Unije v OPP je znašala 48 868 ton. Komisija je ta podatek določila na podlagi podatkov, ki jih je predložil vložnik in ki jih je navzkrižno preverila s preverjenimi podatki vzorčenih družb.

(60)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 11, so bili v končni vzorec izbrani trije proizvajalci/skupine proizvajalcev v Uniji. Vzorčene družbe/skupine družb so predstavljale 57 % proizvodnje Unije in 58 % prodaje Unije (glej uvodno izjavo 13). Vzorec se je štel za reprezentativnega za industrijo Unije.

(61)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi (i) obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije na podlagi podatkov, ki jih je predložil vložnik, in (ii) uvoza iz tretjih držav, določenega glede na podatke Eurostata. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 31, je bilo ugotovljeno, da so podatki iz kitajske zbirke statističnih podatkov o izvozu nezanesljivi, zato se niso uporabili za določitev obsega izvoza iz Kitajske.

(62)

Potrošnja Unije se je gibala, kot sledi:

Preglednica 1

Potrošnja Unije (v tonah)

(63)

Potrošnja se je leta 2012 in 2013 nekoliko povečala, in sicer za 3 % oziroma 4 % v primerjavi z letom 2011, ter leta 2012 dosegla 59 916 ton, leta 2013 pa 60 503 tone. V OPP se je zmanjšala na nekoliko višjo raven kot leta 2011, in sicer na 58 113 ton. Potrošnja Unije je v obravnavanem obdobju torej na splošno ostala stabilna.

(64)

Komisija je obseg uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata. Celotni obseg uvoza iz Kitajske, kot je prikazan v spodnji preglednici, vključuje uvoz pribora za cevi s poreklom iz Kitajske ter uvoz pribora za cevi, poslanega iz Tajske, Indonezije, s Šrilanke in Filipinov, ob upoštevanju razširitve ukrepov na uvoz, poslan iz teh držav, kot je navedeno v uvodni izjavi 2.

(65)

Uvoz v Unijo iz Kitajske se je gibal, kot sledi:

Preglednica 2

Obseg uvoza (v tonah) in tržni delež

(66)

Celotni obseg uvoza iz Kitajske se je v obravnavanem obdobju nenehno povečeval in se skoraj podvojil s 4 790 ton leta 2011 na 9 435 ton v OPP. Kitajski tržni delež je sledil enakemu gibanju in se v obravnavanem obdobju podvojil z 8 % leta 2011 na 16 % v OPP.

(67)

Komisija je cene uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata. Povprečna uvozna cena, kot je prikazana v spodnji preglednici, vključuje pribor za cevi s poreklom iz Kitajske ter pribor za cevi, poslan s Tajvana, iz Indonezije, s Šrilanke in Filipinov, iz razlogov, navedenih v uvodni izjavi 64. Na tej podlagi se je povprečna cena uvoza iz zadevne države v Unijo gibala, kot sledi:

Preglednica 3

Uvozne cene (EUR/tono)

(68)

Povprečna uvozna cena je v obravnavanem obdobju znatno nihala. Najprej se je cena povišala za 17 % s 1 534 EUR/tono leta 2011 na 1 801 EUR/tono leta 2012. Nato se je leta 2013 znižala na 1 511 EUR/tono, v OPP pa na 1 388 EUR/tono. Uvozna cena se je v obravnavanem obdobju na splošno znižala za 10 %.

(69)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave določila tako, da je primerjala tehtano povprečno prodajno ceno vzorčenih proizvajalcev Unije, zaračunano nepovezanim strankam na trgu Unije in prilagojeno na raven cene franko tovarna, ter povprečno ceno uvoza iz zadevne države, zaračunano prvi neodvisni stranki na trgu Unije in določeno na podlagi CIF glede na podatke Eurostata z ustreznimi prilagoditvami za carinske dajatve in stroške po uvozu.

(70)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 49, vrst izdelka, izvoženih iz Kitajske, ni bilo mogoče določiti, ker kitajski proizvajalci izvozniki niso sodelovali. Zato primerjava po vrsti izdelka ni bila mogoča. Primerjava cen je bila izvedena za transakcije na isti ravni trgovine ter po ustrezni prilagoditvi cen ter odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave. Pokazal je 20,5-odstotno tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen.

(71)

V spodnji preglednici so prikazani razvoj obsega in tržnega deleža uvoza v Unijo iz drugih tretjih držav v obravnavanem obdobju ter povprečna cena tega uvoza.

Preglednica 4

Uvoz iz tretjih držav

(72)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je s približno 9 078 ton leta 2011 povečal na približno 11 556 ton v OPP, tj. za 27 %. Povečal se je predvsem v obdobju 2011–2012, po tem pa je ostal razmeroma stabilen do konca OPP. Zaradi takega povečanja se je tržni delež tega uvoza s 16 % leta 2011 povečal na 19 % leta 2012, nato pa je ostal razmeroma stabilen in se je v OPP le nekoliko povečal na 20 %. Povprečna uvozna cena se je leta 2012 znižala za 5 %, leta 2013 pa se je povišala za 5 %. V OPP se je spet znižala za 6 %. Te cene so bile v povprečju nižje od cen industrije Unije.

(73)

V OPP je uvoz prihajal predvsem iz Vietnama, Kambodže, Tajske in Izraela. Gibal se je, kot je prikazano v spodnji preglednici.

Preglednica 5

Obseg uvoza (v tonah) iz glavnih drugih tretjih držav

(74)

Uvoz iz Vietnama se je v obravnavanem obdobju podvojil in v OPP dosegel približno 2 562 ton. Uvoz iz Tajske se je od leta 2011 bistveno zmanjšal (za 47 %), v OPP pa je dosegel 1 357 ton. Nazadnje, uvoz iz Kambodže in Izraela se je v obravnavanem obdobju bistveno povečal in v OPP dosegel 1 368 ton oziroma 973 ton.

(75)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preiskava učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh gospodarskih dejavnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(76)

Komisija je za analizo škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov iz zahtevka za pregled, ki se nanašajo na vse znane proizvajalce Unije. Mikroekonomske kazalnike pa je ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije in podatkov, ki se nanašajo na vzorčene proizvajalce Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(77)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlovanje, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(78)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala. Podatki, ki se nanašajo na mikroekonomske kazalnike, temeljijo le na preverjenih podatkih vzorčenih družb ali skupin družb.

(79)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale, kot sledi:

Preglednica 6

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(80)

Obseg proizvodnje je v obdobju 2011–2013 ostal razmeroma stabilen, v OPP pa se je zmanjšal za 10 % na 48 868 ton.

(81)

Proizvodna zmogljivost proizvajalcev Unije je od leta 2012 ostala na ravni 164 220 ton po zmanjšanju za 11 % leta 2011. Sporočena zmogljivost iz zgornje preglednice je v skladu z običajno prakso te industrije in metodo, uporabljeno v prejšnjih preiskavah iz uvodne izjave 4, temeljila na teoretični največji zmogljivosti na podlagi treh izmen na dan, 6 dni na teden in 48 tednov na leto. Vendar industrija dejansko deluje na podlagi dveh izmen na dan, 5 dni na teden in 48 tednov na leto. Zato ni nujno, da sporočena zmogljivost natančno izraža dejansko zmogljivost v OPP.

(82)

Izkoriščenost zmogljivosti je v OPP ostala na nizki 29-odstotni ravni. V obravnavanem obdobju se je povečala ter leta 2012 in 2013 dosegla 33 %. To kaže na rahlo povečanje obsega proizvodnje v teh letih. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 81, je nizka raven izkoriščenosti zmogljivosti delno posledica metode, uporabljene za izračun skupne zmogljivosti.

(83)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala, kot sledi:

Preglednica 7

Obseg prodaje in tržni delež

(84)

Obseg prodaje na trgu Unije se je leta 2012 v primerjavi z obsegom prodaje iz leta 2011 zmanjšal za 8 %. Leta 2013 se je nekoliko povečal, v OPP pa se je spet zmanjšal in dosegel 37 121 ton, kar pomeni, da se je obseg prodaje v primerjavi z obsegom iz leta 2011 na splošno zmanjšal za 16 %.

(85)

Zaradi zmanjšanja prodaje industrije Unije se je njen tržni delež v obravnavanem obdobju zmanjšal za 12 odstotnih točk, in sicer s 76 % leta 2011 na 64 % v OPP.

(86)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 8

Zaposlenost in produktivnost

(87)

Število zaposlenih se je v obravnavanem obdobju postopoma zmanjšalo za 14 %, in sicer s 1 092 zaposlenih leta 2011 na 947 zaposlenih v OPP. Ker je proizvodnja leta 2012 in 2013 ostala nespremenjena, se je produktivnost delovne sile proizvajalcev Unije, merjena s proizvodnjo (v tonah) na zaposleno osebo na leto, v primerjavi z letom 2011 leta 2012 povečala za 12 %, leta 2013 pa za 16 %. Produktivnost se je v OPP zmanjšala zaradi zmanjšanja proizvodnje, vendar je bila za 6 % večja od produktivnosti iz leta 2011.

(88)

Tehtano povprečje prodajnih cen na enoto vzorčenih proizvajalcev Unije za nepovezane stranke v Uniji se je v obravnavanem obdobju gibalo, kot sledi:

Preglednica 9

Prodajne cene v Uniji in stroški na enoto

(89)

Prodajne cene v Uniji so ostale razmeroma stabilne in so kazale samo manjša nihanja. Tako so se leta 2012 povišale za 5 %, leta 2013 znižale za 4 %, v OPP pa spet povišale za 3 %. Cene so se v obravnavanem obdobju skupaj povišale za 4 %. Stroški proizvodnje na enoto so sledili enakemu gibanju, tj. leta 2012 so se najprej povišali, leta 2013 znižali, v OPP pa spet povišali. Vendar so bila ta nihanja majhna, in sicer med 1 in 2 %. Stroški proizvodnje na enoto so se v obravnavanem obdobju skupaj povišali za 1 %. Zato je nekoliko večje povišanje prodajnih cen v obravnavanem obdobju omogočilo izboljšanje dobičkonosnosti proizvajalcev Unije, ki je kljub temu ostala negativna v celotnem obravnavanem obdobju, kot je prikazano v uvodni izjavi 94.

(90)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 10

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(91)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so se v obravnavanem obdobju počasi višali. Od leta 2011 do OPP so se povišali za 4 % na 55 715 EUR. Zmanjšanje osebja za 14 % v obravnavanem obdobju družbam ni prineslo takojšnjih prihrankov, saj so imele stroške zaradi prekinitve pogodb o zaposlitvi.

(92)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale, kot sledi:

Preglednica 11

Zaloge

(93)

Končne zaloge so se leta 2012 najprej nekoliko povečale, nato pa so se v obdobju 2012–2013 zmanjšale za 1 %, od leta 2013 do OPP pa za 16 %. Zaloge so se v obravnavanem obdobju na splošno zmanjšale za 14 %. Končne zaloge so se v primerjavi z ravnjo proizvodnje od leta 2011 do OPP zmanjšale za eno odstotno točko.

(94)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 12

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(95)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot odstotek prihodkov od te prodaje.

(96)

Industrija Unije je v obravnavanem obdobju utrpela precejšnje izgube. Industrija je leta 2011 zabeležila – 11,2-odstotno izgubo, ki se je leta 2012 zmanjšala na – 5,5 %, leta 2013 in v OPP pa povečala na – 8,3 % oziroma – 9,1 %.

(97)

Neto denarni tok je zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Denarni tok je v obravnavanem obdobju kljub izboljšanju, zlasti leta 2012, ostal negativen.

(98)

Naložbe so se povečevale, namenjene pa so bile povečanju varnosti proizvodnega procesa, znižanju porabe energije ter povečanju konkurenčnosti in izboljšanju kakovosti pribora za cevi. Naložbe so se leta 2012 in 2013 povečale, v OPP pa so se zmanjšale. V primerjavi z letom 2011 so se naložbe leta 2012 povečale za 30 %, leta 2013 za 82 %, v OPP pa za 41 %. Vendar tako povečanje naložb ni prineslo pozitivne donosnosti naložb, ki je dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Donosnost naložb se je gibala od – 21,4 % leta 2011 do – 15,3 % v OPP.

(99)

Stopnja dampinga, ugotovljena v preiskavi, je precej nad stopnjo de minimis. Višina dejanske stopnje dampinga glede na obseg in cene uvoza iz zadevne države znatno vpliva na industrijo Unije.

(100)

Industrija Unije je bila še vedno v fazi okrevanja od učinkov preteklega škodljivega dampinga, ki ga je povzročil uvoz pribora za cevi s poreklom iz Rusije, Turčije, Republike Koreje in Malezije.

(101)

Skoraj vsi glavni kazalniki škode so pokazali negativno gibanje. Obseg proizvodnje se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 9 %, proizvodna zmogljivost pa za 11 %. Industrija Unije je imela v celotnem obravnavanem obdobju precejšnje izgube. Čeprav so se izgube industrije Unije nekoliko zmanjšale, so v OPP dosegle – 9,1 %. Poleg tega je bil denarni tok industrije Unije v obravnavanem obdobju stalno negativen, zaposlenost pa se je zmanjšala za približno 11 %. Prodaja proizvajalcev Unije se je zmanjšala za 16 %, njihov tržni delež pa za 12 odstotnih točk.

(102)

Zaloge so se v obravnavanem obdobju nekoliko izboljšale, saj so se zmanjšale za 14 %, naložbe pa so se povečale za 41 %. Vendar so bile te naložbe potrebne, med drugim zato, da so lahko proizvajalci Unije konkurirali na trgu. Taka rast sama po sebi ne izključuje obstoja škode in bi jo bilo treba obravnavati kot del tekočega postopka prestrukturiranja industrije Unije.

(103)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(104)

Komisija je v uvodni izjavi 57 ugotovila, da bi razveljavitev ukrepov po vsej verjetnosti povzročila nadaljevanje dampinškega uvoza iz zadevne države.

(105)

Preiskava je pokazala, da je industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom utrpela znatno škodo, ki se je med drugim pokazala v zmanjšanju proizvodnje, obsega prodaje, tržnega deleža in zaposlenosti ter v stalnih prenizkih stopnjah dobička, kot je navedeno v uvodni izjavi 101.

(106)

Obseg uvoza iz Kitajske se je v obravnavanem obdobju kljub uvedenim visokim dajatvam znatno povečal, zato se je kitajski tržni delež podvojil (glej uvodno izjavo 65). Glede na znatne stopnje nelojalnega nižanja cen, ugotovljene v OPP, je cenovni pritisk na trgu Unije ostal zelo velik.

(107)

Poleg tega je bila, kot je navedeno v uvodni izjavi 52, razpoložljiva prosta proizvodna zmogljivost na Kitajskem v obdobju preiskave v zvezi s pregledom skoraj trikrat večja od potrošnje Unije. Zato je verjetno, da bi v primeru razveljavitve ukrepov na trg Unije prodrle velike količine zadevnega izdelka.

(108)

Glede na preteklo in sedanje določanje cen proizvajalcev izvoznikov v zadevni državi se pričakuje, da se bo uvoz nadaljeval po dampinških cenah in da bo tako znatno nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije. Dampinški uvoz bi nedvomno negativno vplival na industrijo Unije. Povzročil bi še večji pritisk na cene industrije Unije in tako prispeval k nadaljnjemu poslabšanju finančnih rezultatov industrije Unije. Ta uvoz bi še naprej prevzemal tržni delež na trgu Unije na račun industrije Unije. Zaradi tega bi lahko industrija Unije dosegla celo manjšo izkoriščenost zmogljivosti, kar je eden od bistvenih elementov, ki prispevajo k negativnim rezultatom industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(109)

Komisija je zato sklenila, da bi razveljavitev veljavnih ukrepov najverjetneje povzročila nadaljevanje škode industriji Unije v smislu člena 11(2) osnovne uredbe.

(110)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali bi bila ohranitev veljavnih protidampinških ukrepov zoper Kitajsko v nasprotju z interesom Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na oceni vseh različnih zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

(111)

Vse zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo svoja stališča v skladu s členom 21(2) osnovne uredbe.

(112)

Na podlagi tega se je proučilo, ali kljub sklepom o verjetnosti nadaljevanja dampinga in verjetnosti nadaljevanja škode obstajajo nujni razlogi, na podlagi katerih bi bilo mogoče skleniti, da ohranitev veljavnih ukrepov ni v interesu Unije.

(113)

Veljavni protidampinški ukrepi niso preprečili dampinškega uvoza na trg Unije, industrija Unije pa je v obravnavanem obdobju utrpela znatno škodo.

(114)

Industrija Unije je dokazala, da je strukturno sposobna preživeti. Zaradi prizadevanj za racionalizacijo proizvodnega postopka ter povečanje konkurenčnosti in izboljšanje kakovosti se je produktivnost v OPP povečala (za 6 %), proizvodna zmogljivost pa zmanjšala (za 11 %). Ta prizadevanja so bila razvidna tudi iz naložb (glej uvodno izjavo 98). Nazadnje, dobičkonosna izvozna dejavnost industrije Unije se je razvijala pozitivno in dokazala, da je konkurenčna na trgih tretjih držav (izvoz vzorčenih proizvajalcev se je v obravnavanem obdobju povečal za 10 %).

(115)

Če bi ukrepi prenehali veljati, bi verjetni pritok velikih količin dampinškega uvoza iz zadevne države povzročil nadaljnje poslabšanje položaja industrije Unije. Ta pritok bi med drugim verjetno povzročil nadaljnjo izgubo tržnega deleža, znižanje prodajnih cen, zmanjšanje izkoriščenosti zmogljivosti in na splošno nadaljnje resno poslabšanje finančnega položaja industrije Unije.

(116)

Komisija je zato sklenila, da bi bila ohranitev protidampinških ukrepov zoper Kitajsko v interesu industrije Unije.

(117)

V sedanji preiskavi je sodelovalo dvanajst uvoznikov, vendar jih je samo šest poročalo o uvozu pribora za cevi iz zadevne države. Izbran je bil vzorec treh nepovezanih uvoznikov, ki so predstavljali 15 % celotnega uvoza iz Kitajske v OPP. Zadevni izdelek je v povprečju predstavljal samo približno 10 % celotne prodaje teh uvoznikov. Njihova poslovna dejavnost, povezana z zadevnim izdelkom, je bila dobičkonosna. Glede na navedeno veljavni ukrepi niso bistveno vplivali na preverjene uvoznike.

(118)

Preiskava je pokazala tudi, da so uvozniki še naprej uvažali znatne količine zadevnega izdelka in v obravnavanem obdobju celo povečali obseg uvoza. Zato ni verjetno, da bi podaljšanje veljavnosti ukrepov v prihodnosti povzročilo poslabšanje njihovega gospodarskega položaja.

(119)

V sedanji preiskavi ni sodeloval ali se javil noben uporabnik. Zdi se, da njihovo pomanjkanje sodelovanja potrjuje ugotovitve iz prvotne preiskave, da pribor (fitingi) za cevi pomeni zelo majhen del njihovih celotnih proizvodnih stroškov in da zaradi veljavnih ukrepov očitno nikakor niso izgubili konkurenčnosti.

(120)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da ni utemeljenih razlogov, ki bi nasprotovali podaljšanju veljavnih protidampinških ukrepov.

(121)

Iz zgoraj navedenega izhaja, da bi bilo treba v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe ohraniti protidampinške dajatve na uvoz nekaterega pribora (fitingov) za cevi s poreklom iz Kitajske.

(122)

Zato bi bilo treba ohraniti tudi razširitev ukrepov za zadevni izdelek s poreklom iz Kitajske na uvoz, poslan s Tajvana (14), iz Indonezije (15), s Šrilanke (16) in Filipinov (17), ki se prijavi kot izdelki s poreklom s Tajvana, iz Indonezije, s Šrilanke in Filipinov ali ne.

(123)

Ta uredba je v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega na podlagi člena 15(1) osnovne uredbe –

28.10.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 282/32

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

28.10.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 282/34

(1)

Ocenjevanje in preverjanje nespremenljivosti lastnosti prezračevalnih vodov in cevi, namenjenih za prezračevanje, bi bilo treba izvajati v skladu s sistemi iz Priloge V k Uredbi (EU) št. 305/2011.

(2)

Zato je treba določiti, kateri sistemi ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti lastnosti se lahko uporabljajo za prezračevalne vode in cevi, namenjene za prezračevanje. To naj bi proizvajalcem omogočilo učinkovitejši dostop do notranjega trga, s čimer bi lahko prispevali k večji konkurenčnosti gradbene industrije kot celote.

(3)

Ta sklep bi se moral uporabljati samo za proizvode, ki ne spadajo na področje uporabe drugih ustreznih pravnih aktov Unije. Zato se ne bi smel uporabljati za vode in cevi, ki se uporabljajo za nepremične protipožarne sisteme, saj so ti že zajeti v Odločbi Komisije 96/577/ES (2) in Odločbi Komisije 1999/472/ES (3) –

28.10.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 282/37

(1)

Pakt za stabilnost in rast je namenjen zagotovitvi proračunske discipline po vsej Uniji ter določa okvir za preprečevanje in odpravljanje čezmernih javnofinančnih primanjkljajev, medtem ko se okrepljeno nadzorovanje proračunskih politik uporablja za države članice, katerih valuta je euro.

(2)

Ustrezne pristojnosti, podeljene Komisiji in Svetu glede okvira večstranskega nadzora, izhajajo iz Pogodb in sekundarne zakonodaje Unije.

(3)

Poročilo petih predsednikov o dokončnem oblikovanju evropske ekonomske in monetarne unije predlaga okrepitev sedanjega okvira ekonomskega upravljanja z vzpostavitvijo svetovalnega Evropskega fiskalnega odbora. Odbor naj bi v svetovalni vlogi prispeval k izvajanju nalog Komisije v okviru večstranskega nadzora v euroobmočju. Navedeno ne posega v pristojnosti Komisije, določene v Pogodbi.

(4)

Odbor bi moral Komisiji zagotavljati oceno izvajanja fiskalnega okvira Unije, zlasti v zvezi s horizontalno usklajenostjo odločitev in izvajanja proračunskega nadzora, primeri posebno resnega nespoštovanja pravil ter ustreznostjo dejanske fiskalne naravnanosti na ravni euroobmočja in na nacionalni ravni.

(5)

Pakt za stabilnost in rast je osredotočen na nacionalne proračune in ne določa skupne fiskalne naravnanosti, zato bi moral odbor prispevati tudi k bolj informirani razpravi znotraj Komisije o splošnem vplivu proračunskih politik na ravni euroobmočja in na nacionalni ravni, da se doseže ustrezna fiskalna naravnanost v euroobmočju, in sicer v skladu s pravili Pakta za stabilnost in rast.

(6)

Evropski fiskalni odbor bi moral izvajati svoje naloge samostojno, svoja mnenja pa pripravljati neodvisno od kakršne koli nacionalne ali evropske institucije, organa, urada ali agencije. Njegov sekretariat bi moral biti upravno del Generalnega sekretariata Komisije –

(a)

odbor Komisiji zagotavlja oceno izvajanja fiskalnega okvira Unije, zlasti v zvezi s horizontalno usklajenostjo odločitev in izvajanja proračunskega nadzora, primeri posebno resnega nespoštovanja pravil ter ustreznostjo dejanske fiskalne naravnanosti na ravni euroobmočja in na nacionalni ravni. V tej oceni lahko odbor poda tudi predloge za nadaljnji razvoj fiskalnega okvira Unije;

(b)

odbor na podlagi ekonomske presoje Komisiji svetuje glede prihodnje fiskalne naravnanosti, ki je primerna za euroobmočje kot celoto. Komisiji lahko svetuje tudi glede ustreznih nacionalnih fiskalnih naravnanosti, ki so skladne z njegovim svetovalnim mnenjem glede skupne fiskalne naravnanosti euroobmočja, in sicer v skladu s pravili Pakta za stabilnost in rast. Če odbor ugotovi tveganja, ki ogrožajo pravilno delovanje ekonomske in monetarne unije, svojemu svetovalnemu mnenju priloži posebno oceno možnih ukrepov, ki so na voljo v okviru Pakta za stabilnost in rast.

(c)

Odbor sodeluje z nacionalnimi fiskalnimi sveti v skladu s členom 6(1)(b) Direktive Sveta 2011/85/EU (1). Sodelovanje odbora in nacionalnih fiskalnih svetov je namenjeno zlasti izmenjavi dobrih praks in spodbujanju skupnega razumevanja zadev, povezanih s fiskalnim okvirom Unije.

(d)

Na zahtevo predsednika Komisije odbor zagotovi ad hoc mnenje.

(a)

pomaga pri postopku odločanja odbora, tako da pripravlja sestanke odbora, pregleduje dokumente, ki se bodo obravnavali, in spremlja napredovanje dela glede na prednostne naloge, ki jih je določil odbor;

(b)

pod vodstvom predsednika odboru zagotavlja visoko kakovostno analitično, statistično, upravno in logistično podporo;

(c)

zagotavlja potrebno sodelovanje z nacionalnimi fiskalnimi sveti v podporo namenu delovanja in nalogam odbora v skladu s členom 2.

28.10.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 282/41

(1)

Enotna denarna politika zahteva opredelitev orodij, instrumentov in postopkov, ki jih uporablja Eurosistem, ki ga sestavljajo Evropska centralna banka (ECB) in nacionalne centralne banke tistih držav članic, katerih valuta je euro (v nadaljnjem besedilu: NCB), da bi se ta politika izvajala na enoten način v vseh državah članicah, katerih valuta je euro.

(2)

Izvajanje okvira denarne politike Eurosistema bi moralo zagotoviti, da lahko sodeluje širok krog nasprotnih strank na podlagi enotnih kriterijev primernosti. Ti kriteriji so določeni s ciljem, da se zagotovi enaka obravnava nasprotnih strank v vseh državah članicah, katerih valuta je euro, in da nasprotne stranke izpolnjujejo določene bonitetne in operativne zahteve.

(3)

Svet ECB je zaradi nedavne spremembe zakonodaje v zvezi z izvajanjem bančne unije odločil, da natančneje opredeli pravila, ki se uporabljajo za nasprotne stranke pri operacijah denarne politike Eurosistema.

(4)

Svet ECB je odločil, da v okvir zavarovanj Eurosistema uvede novo kategorijo primernega netržnega finančnega premoženja, in sicer netržne dolžniške instrumente, zavarovane s primernimi bančnimi posojili.

(5)

Zato je treba Smernico ECB/2014/60 (1) ustrezno spremeniti –

1.

naslov Smernice ECB/2014/60 se nadomesti z naslednjim:

„Smernica Evropske centralne banke (EU) 2015/510 z dne 19. decembra 2014 o izvajanju okvira denarne politike Eurosistema (Smernica o splošni dokumentaciji) (ECB/2014/60)“;

2.

v členu 2 se točka 10 nadomesti z naslednjim:

(2)  Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, 29.10.2013, str. 63).“;"

3.

v členu 2 se točka 23 nadomesti z naslednjim:

4.

v členu 2 se vstavi naslednja točka 42a:

5.

v členu 2 se točka 70 nadomesti z naslednjim:

6.

v členu 2 se vstavi naslednja točka 70a:

7.

člen 8(3) se nadomesti z naslednjim:

„3.   ECB lahko izvaja operacije finega uravnavanja na kateri koli delovni dan Eurosistema z namenom uravnavanja likvidnostnih neravnovesij v obdobju izpolnjevanja obveznih rezerv. Če trgovalni dan, dan poravnave in dan vračila niso delovni dnevi NCB, zadevni NCB ni treba izvajati teh operacij.“;

8.

člen 55 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 55

Kriteriji primernosti za sodelovanje pri operacijah denarne politike Eurosistema

Ob upoštevanju člena 57 Eurosistem dovoli sodelovanje pri operacijah denarne politike Eurosistema samo institucijam, ki izpolnjujejo naslednje kriterije:

9.

doda se naslednji člen 55a:

„Člen 55a

Ocena finančne trdnosti institucij

1.   Eurosistem lahko pri svoji oceni finančne trdnosti posameznih institucij za namene tega člena upošteva naslednje bonitetne informacije:

2.   Če domači NCB in ECB teh bonitetnih informacij ne da na voljo nadzornik institucije, lahko domača NCB ali ECB zahteva, da ji da te informacije na voljo institucija. Če institucija neposredno zagotovi te informacije, predloži ob tem tudi oceno teh informacij, ki jo je podal zadevni nadzornik. Poleg tega se lahko zahteva dodatna potrditev zunanjega revizorja.

3.   Podružnice poročajo informacije o količnikih kapitala, finančnega vzvoda in likvidnosti v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 ali, kjer to pride v poštev, po standardu primerljive informacije v zvezi z institucijo, ki ji pripada podružnica, na posamični in konsolidirani podlagi v skladu z nadzorniškimi zahtevami.

4.   Eurosistem lahko pri oceni finančne trdnosti institucij, ki so bile dokapitalizirane s stvarnimi vložki v obliki državnih dolžniških instrumentov, upošteva uporabljene metode in vlogo takih dokapitalizacij s stvarnimi vložki pri zagotavljanju doseganja količnikov kapitala, ki se poročajo v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013, vključno z vrsto in likvidnostjo takih instrumentov ter dostopom izdajatelja takih instrumentov do trga.

5.   Nosilci upravljanja sredstev, ki izhajajo iz ukrepa za reševanje v obliki uporabe instrumenta izločitve sredstev v skladu s členom 26 Uredbe (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (3) ali nacionalne zakonodaje o izvajanju člena 42 Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4), niso primerni za dostop do operacij denarne politike Eurosistema.

(3)  Uredba (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L 225, 30.7.2014, str. 1)."

(4)  Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).“;"

10.

člen 96(3) se nadomesti z naslednjim:

„3.   Za dolžnike ali garante, ki so multilateralne razvojne banke ali mednarodne organizacije, se pravila iz odstavka 1 oziroma 2 ne uporabljajo in so primerni ne glede na kraj ustanovitve.“;

11.

člen 99 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 99

Dodatne pravne zahteve za bančna posojila

1.   Za zagotovitev veljavnega zavarovanja z bančnimi posojili in za hitro izvršitev tega zavarovanja v primeru neplačila nasprotne stranke je treba izpolniti dodatne pravne zahteve. Te pravne zahteve se nanašajo na:

2.   Vsebina teh pravnih zahtev je določena v členih 100 do 105. Dodatne podrobnosti o posebnostih nacionalnih jurisdikcij so vsebovane v nacionalni dokumentaciji nacionalnih centralnih bank.“;

12.

v poglavju 1 naslova III v delu 4 se doda naslednji oddelek:

„Oddelek 4

Kriteriji primernosti za netržne dolžniške instrumente, zavarovane s primernimi bančnimi posojili

Člen 107a

Primerna vrsta finančnega premoženja

1.   Primerna vrsta finančnega premoženja so dolžniški instrumenti, ki ustrezajo opredelitvi netržnih dolžniških instrumentov, zavarovanih s primernimi bančnimi posojili, v členu 2(70a).

2.   Netržni dolžniški instrumenti, zavarovani s primernimi bančnimi posojili, morajo imeti fiksen, brezpogojen znesek glavnice, in strukturo kupona, ki izpolnjuje kriterije, določene v členu 63. Kritni sklad lahko vsebuje le bančna posojila, za katera je na voljo:

3.   Bančna posojila, ki služijo kot zavarovanje in sestavljajo kritni sklad, morajo biti bančna posojila, ki se odobrijo dolžnikom, ustanovljenim v državi članici, katere valuta je euro. Originator je nasprotna stranka Eurosistema, ustanovljena v državi članici, katere valuta je euro, izdajatelj pa pridobi bančno posojilo od originatorja.

4.   Izdajatelj netržnega dolžniškega instrumenta, zavarovanega s primernimi bančnimi posojili, mora biti nosilec s posebnim namenom, ustanovljen v državi članici, katere valuta je euro. Stranke transakcije razen izdajatelja, dolžnikov bančnih posojil, ki služijo kot zavarovanje, in originatorja morajo biti ustanovljene v EGP.

5.   Netržni dolžniški instrumenti, zavarovani s primernimi bančnimi posojili, morajo biti denominirani v eurih ali v eni od nekdanjih valut držav članic, katerih valuta je euro.

6.   Po opravljeni pozitivni oceni mora Eurosistem odobriti strukturo netržnega dolžniškega instrumenta, zavarovanega s primernimi bančnimi posojili, kot primerno za zavarovanje Eurosistema.

7.   Pravo, ki ureja netržni dolžniški instrument, zavarovan s primernimi bančnimi posojili, originatorja, dolžnike in, kjer pride v poštev, garante bančnih posojil, ki služijo kot zavarovanje, pogodbe o bančnih posojilih, ki služijo kot zavarovanje, ter vse sporazume, ki zagotavljajo neposreden ali posreden prenos bančnih posojil, ki služijo kot zavarovanje, z originatorja na izdajatelja, mora biti pravo jurisdikcije, v kateri je ustanovljen izdajatelj.

8.   Netržni dolžniški instrumenti, zavarovani s primernimi bančnimi posojili, morajo izpolnjevati zahteve o kraju izdaje in postopkih poravnave, kakor so določene v členih 66 in 67.

Člen 107b

Nepodrejenost v zvezi z netržnimi dolžniškimi instrumenti, zavarovanimi s primernimi bančnimi posojili

Netržni dolžniški instrumenti, zavarovani s primernimi bančnimi posojili, ne smejo vsebovati pravic do glavnice in/ali obresti, ki bi bile podrejene pravicam imetnikov drugih dolžniških instrumentov istega izdajatelja.

Člen 107c

Zahteve glede kreditne kvalitete

Netržni dolžniški instrumenti, zavarovani s primernimi bančnimi posojili, morajo izpolnjevati zahteve Eurosistema glede kreditne kvalitete, kakor so določene v oddelku 3 poglavja 2 naslova III v delu 4.

Člen 107d

Pridobitev bančnih posojil, ki služijo kot zavarovanje, s strani izdajatelja

Izdajatelj mora sklad bančnih posojil, ki služijo kot zavarovanje, pridobiti od originatorja na način, ki ga Eurosistem šteje za ‚pravo prodajo‘ ali njej enakovreden način, izvršljiv proti tretjim osebam, ter ki je zunaj dosega originatorja in njegovih upnikov, tudi v primeru originatorjeve insolventnosti.

Člen 107e

Zahteve glede transparentnosti za netržne dolžniške instrumente, zavarovane s primernimi bančnimi posojili

1.   Netržni dolžniški instrumenti, zavarovani s primernimi bančnimi posojili, morajo izpolnjevati zahteve glede transparentnosti na ravni strukture izdaje netržnih dolžniških instrumentov, zavarovanih s primernimi bančnimi posojili, in na ravni posameznih bančnih posojil, ki služijo kot zavarovanje.

2.   Na ravni strukture izdaje netržnih dolžniških instrumentov, zavarovanih s primernimi bančnimi posojili, morajo biti javno dostopne podrobne informacije o ključnih podatkih transakcij z netržnimi dolžniškimi instrumenti, zavarovanimi s primernimi bančnimi posojili, kot so identifikacija strank transakcije, povzetek ključnih strukturnih značilnosti netržnih dolžniških instrumentov, zavarovanih s primernimi bančnimi posojili, kratek opis zavarovanj in pogoji netržnih dolžniških instrumentov, zavarovanih s primernimi bančnimi posojili. Eurosistem lahko pri ocenjevanju zahteva katere koli dokumente o transakcijah in pravna mnenja, za katere meni, da so potrebni, in sicer od katere koli tretje osebe, ki jo šteje za pomembno, med drugim od izdajatelja in/ali originatorja.

3.   Za vsako posamezno bančno posojilo, ki služi kot zavarovanje, morajo biti dostopni celoviti in standardizirani podatki na ravni posameznega posojila o skladu bančnih posojil, ki služijo kot zavarovanje, v skladu s postopki, določenimi v Prilogi VIII, razen glede frekvence poročanja in prehodnega obdobja. Netržni dolžniški instrumenti, zavarovani s primernimi bančnimi posojili, so primerni, če so bančna posojila, ki služijo kot zavarovanje, homogena, tj. o njih je mogoče poročati z uporabo enega samega obrazca za poročanje podatkov na ravni posameznega posojila. Eurosistem lahko po proučitvi zadevnih podatkov ugotovi, da netržni dolžniški instrument, zavarovan s primernimi bančnimi posojili, ni homogen.

4.   Podatki na ravni posameznega posojila se poročajo najmanj mesečno, najpozneje en mesec po presečnem datumu. Presečni datum, za katerega se poročajo podatki na ravni posameznega posojila, je zadnji koledarski dan v mesecu. Netržni dolžniški instrument, zavarovan s primernimi bančnimi posojili, ni več primeren, če se podatki na ravni posameznega posojila ne poročajo ali ne posodobijo v enem mesecu po presečnem datumu.

5.   Zahteve glede kakovosti podatkov, ki se uporabljajo za listinjene vrednostne papirje, veljajo tudi za netržne dolžniške instrumente, zavarovane s primernimi bančnimi posojili, vključno s posebnimi obrazci za podatke na ravni posameznega posojila za netržne dolžniške instrumente, zavarovane s primernimi bančnimi posojili. Za dosego minimalne sprejemljive ocene kakovosti podatkov na ravni posameznega posojila za netržni dolžniški instrument, zavarovan s primernimi bančnimi posojili, ni prehodnega obdobja.

6.   Eurosistem pri oceni primernosti upošteva: (a) vsak primer, ko obvezni podatki niso poročani, in (b) kako pogosto posamezna polja za podatke na ravni posameznega posojila ne vsebujejo smiselnih podatkov.

Člen 107f

Vrste primernih bančnih posojil, ki služijo kot zavarovanje

1.   Vsako bančno posojilo, ki služi kot zavarovanje, mora izpolnjevati kriterije primernosti za bančna posojila, ki so določeni v oddelku 1 poglavja 1 naslova III v delu 4, ob upoštevanju sprememb, določenih v tem členu.

2.   Za zagotovitev veljavnega zavarovanja z bančnimi posojili, ki služijo kot zavarovanje, ki izdajatelju in imetnikom netržnih dolžniških instrumentov, zavarovanih s primernimi bančnimi posojili, omogoča hitro izvršitev tega zavarovanja v primeru originatorjevega neplačila, morajo biti izpolnjene naslednje dodatne pravne zahteve, ki so določene v odstavkih 3 do 9:

3.   NCB države, v kateri je ustanovljen originator, ali nadzorniki ali zunanji revizorji morajo opraviti enkratno preveritev ustreznosti postopkov, ki jih originator uporablja, kadar Eurosistemu predloži informacije o bančnih posojilih, ki služijo kot zavarovanje.

4.   NCB države, v kateri je ustanovljen originator, mora sprejeti najmanj vse naslednje ukrepe, da preveri, ali bančna posojila, ki služijo kot zavarovanje, obstajajo:

5.   Pogodba o prenosu bančnih posojil, ki služijo kot zavarovanje, na izdajatelja ali o njihovi mobilizaciji s prenosom, odstopom terjatve ali zastavo mora biti v skladu z veljavnim nacionalnim pravom veljavna med izdajateljem in originatorjem in/ali prevzemnikom/prejemnikom odstopljenih terjatev/zastavnim upnikom, kot je primerno. Originator in/ali prevzemnik, kot je primerno, morata izpolniti vse potrebne pravne formalnosti, s katerimi se zagotovita veljavnost pogodbe in posredni ali neposredni prenos bančnih posojil, ki služijo kot zavarovanje. Odvisno od veljavnega nacionalnega prava se v zvezi z obvestilom dolžniku uporablja naslednje:

6.   Bančna posojila, ki služijo kot zavarovanje, morajo biti v celoti prenosljiva in njihov prenos na izdajatelja mora biti mogoč brez omejitev. Pogodbe o bančnih posojilih, ki služijo kot zavarovanje, ali drugi pogodbeni dogovori med originatorjem in dolžnikom ne smejo vsebovati nobenih omejevalnih določb glede prenosa zavarovanja. Zato da Eurosistem lahko izvrši zavarovanje netržnih dolžniških instrumentov, zavarovanih s primernimi bančnimi posojili, pogodbe o bančnih posojilih, ki služijo kot zavarovanje, ali drugi pogodbeni dogovori med originatorjem in dolžnikom ne smejo vsebovati nobenih omejevalnih določb glede izvršitve zavarovanja na bančnih posojilih, ki služijo kot zavarovanje, vključno z omejitvami glede oblike, časa ali drugih zahtev glede izvršitve zavarovanja.

7.   Ne glede na odstavek 6 se določbe, ki omejujejo prenos deležev v sindiciranem posojilu na banke, finančne institucije in subjekte, katerih redna dejavnost ali namen ustanovitve je posojanje ali kupovanje posojil, vrednostnih papirjev ali drugega finančnega premoženja oziroma investiranje vanje, ne štejejo kot omejitev glede izvršitve zavarovanja na bančnih posojilih, ki služijo kot zavarovanje.

8.   Ne glede na odstavka 6 in 7 se agent, ki zbira in distribuira plačila ter upravlja posojilo, ne razume kot omejitev prenosa deleža in izvršitve zavarovanja na deležu v sindiciranem posojilu, pod pogojem, da:

9.   Originator in dolžnik se morata pogodbeno dogovoriti o brezpogojnem soglasju dolžnika, da originator, izdajatelj ali katera koli nasprotna stranka, ki mobilizira netržne dolžniške instrumente, zavarovane s primernimi bančnimi posojili, razkrije Eurosistemu podrobnosti v zvezi z bančnim posojilom, ki služi kot zavarovanje, in dolžnikom, ki jih zadevna NCB zahteva za zagotovitev veljavnega zavarovanja na bančnih posojilih, ki služijo kot zavarovanje, in da se v primeru neplačila originatorja/izdajatelja lahko zavarovanje na bančnih posojilih, ki služijo kot zavarovanje, hitro izvrši.“;

13.

v poglavju 2 naslova III v delu 4 se doda naslednji oddelek:

„Oddelek 3

Zahteve glede kreditne kvalitete Eurosistema za netržne dolžniške instrumente, zavarovane s primernimi bančnimi posojili

Člen 112a

Zahteve glede kreditne kvalitete Eurosistema za netržne dolžniške instrumente, zavarovane s primernimi bančnimi posojili

1.   Za netržne dolžniške instrumente, zavarovane s primernimi bančnimi posojili, se ne zahteva, da so ocenjeni pri enem od štirih bonitetnih virov, ki jih je Eurosistem sprejel v skladu s splošnimi kriteriji sprejemljivosti iz naslova V v delu 4.

2.   V kritnem skladu netržnih dolžniških instrumentov, zavarovanih s primernimi bančnimi posojili, mora imeti vsako bančno posojilo, ki služi kot zavarovanje, bonitetno oceno enega od štirih bonitetnih virov, ki jih je Eurosistem sprejel v skladu s splošnimi kriteriji sprejemljivosti iz naslova V v delu 4. Poleg tega mora biti uporabljeni bonitetni sistem ali vir isti sistem ali vir, kot ga originator izbere v skladu s členom 110. Za ta bančna posojila se uporabljajo pravila o zahtevah Eurosistema glede kreditne kvalitete za bančna posojila, ki služijo kot zavarovanje, kakor so določena v oddelku 1.

3.   Kreditna kvaliteta vsakega bančnega posojila, ki služi kot zavarovanje, v kritnem skladu netržnih dolžniških instrumentov, zavarovanih s primernimi bančnimi posojili, se oceni na podlagi kreditne kvalitete dolžnika ali garanta, ki mora ustrezati najmanj stopnji kreditne kvalitete 3, kakor je določena na usklajeni lestvici bonitetnih ocen Eurosistema.“;

14.

v poglavju 2 naslova VI v delu 4 se doda naslednji člen:

„Člen 133a

Vzpostavitev ukrepov za obvladovanje tveganj pri netržnih dolžniških instrumentih, zavarovanih s primernimi bančnimi posojili

V kritnem skladu se pri vsakem bančnem posojilu, ki služi kot zavarovanje, uporabi odbitek pri vrednotenju v skladu s pravili, določenimi v členu 131. Skupna vrednost v kritni sklad vključenih bančnih posojil, ki služijo kot zavarovanje, mora biti po uporabi odbitkov pri vrednotenju vedno enaka neodplačani vrednosti glavnice netržnega dolžniškega instrumenta, zavarovanega s primernimi bančnimi posojili, ali višja od te vrednosti. Če se skupna vrednost zniža pod prag iz prejšnjega stavka, se netržni dolžniški instrument, zavarovan s primernimi bančnimi posojili, vrednoti po vrednosti nič.“;

15.

v naslovu VIII v delu 4 se doda naslednji člen 138a:

„Člen 138a

Uporaba dolžniških instrumentov v povezavi z dokapitalizacijo s stvarnimi vložki v obliki državnih dolžniških instrumentov

Državne dolžniške instrumente, uporabljene za dokapitalizacijo nasprotne stranke s stvarnimi vložki, lahko zadevna nasprotna stranka ali katera koli druga nasprotna stranka, ki je v ‚tesni povezavi‘, kakor je opredeljena v členu 138(2), z zadevno nasprotno stranko, uporablja kot zavarovanje samo, če Eurosistem meni, da je stopnja dostopa njihovega izdajatelja do trga zadostna, pri čemer upošteva tudi vlogo, ki jo imajo taki instrumenti pri dokapitalizaciji.“;

16.

člen 148 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 148

Splošna načela

1.   Nasprotne stranke lahko čezmejno uporabijo primerno finančno premoženje na celotnem euroobmočju pri vseh vrstah kreditnih poslov Eurosistema.

2.   Nasprotne stranke lahko mobilizirajo primerno finančno premoženje razen vezanih depozitov in netržnih dolžniških instrumentov, zavarovanih s primernimi bančnimi posojili, za čezmejno uporabo v skladu z naslednjim:

3.   Tržno finančno premoženje se lahko uporablja prek računa NCB pri SPVP, ki je v drugi državi kot zadevna NCB, če je Eurosistem odobril uporabo takega računa.

4.   Centralna banka De Nederlandsche Bank lahko uporablja svoj račun pri Euroclear Bank za namene poravnave zavarovalnih transakcij z euroobveznicami, ki so izdane v tej mednarodni centralni depotni družbi. Centralna banka Banc Ceannais na hÉireann/Central Bank of Ireland lahko odpre podoben račun pri Euroclear Bank. Ta račun se lahko uporablja za vse primerno finančno premoženje, ki se vodi pri Euroclear Bank, tj. vključno s primernim finančnim premoženjem, ki se na Euroclear Bank prenese prek primernih povezav.

5.   Nasprotne stranke izvršijo prenos primernega finančnega premoženja prek svojih računov za poravnavo vrednostnih papirjev pri SPVP, ki je pozitivno ocenjen na podlagi okvira Eurosistema za uporabniško oceno.

6.   Nasprotna stranka, ki nima skrbniškega računa pri NCB ali računa za poravnavo vrednostnih papirjev pri SPVP, ki je pozitivno ocenjen na podlagi okvira Eurosistema za uporabniško oceno, lahko poravna transakcije prek računa za poravnavo vrednostnih papirjev ali skrbniškega računa korespondenčne kreditne institucije.“;

17.

člen 158 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 158

Diskrecijski ukrepi iz razlogov skrbnega in varnega poslovanja ali ob nastopu primera kršitve

1.   Eurosistem lahko iz razlogov skrbnega in varnega poslovanja sprejme naslednje ukrepe:

2.   Nasprotnim strankam, ki so pod nadzorom, kakor je navedeno v členu 55(b)(i), vendar ne izpolnjujejo kapitalskih zahtev, določenih v Uredbi (EU) št. 575/2013, na posamični in/ali konsolidirani podlagi v skladu z nadzorniškimi zahtevami, in nasprotnim strankam, ki so pod nadzorom, ki je po standardu primerljiv, kakor je navedeno v členu 55(b)(iii), vendar ne izpolnjujejo zahtev, primerljivih kapitalskim zahtevam, določenim v Uredbi (EU) št. 575/2013, na posamični in/ali konsolidirani podlagi, se začasno ali trajno onemogoči ali omeji dostop do operacij denarne politike Eurosistema iz razlogov skrbnega in varnega poslovanja. Izjema so primeri, kjer je po mnenju Eurosistema mogoče ponovno vzpostaviti skladnost s primernimi in pravočasnimi ukrepi za dokapitalizacijo, o čemer odloči Svet ECB.

3.   Eurosistem lahko iz razlogov skrbnega in varnega poslovanja v okviru ocene finančne trdnosti nasprotne stranke na podlagi člena 55(c) in brez poseganja v druge diskrecijske ukrepe začasno ali trajno onemogoči ali omeji dostop do operacij denarne politike Eurosistema naslednjim nasprotnim strankam:

Če je dostop do operacij denarne politike Eurosistema začasno ali trajno onemogočen ali omejen, ga je mogoče znova vzpostaviti, ko so zadevni NCB in ECB dane na voljo ustrezne informacije in Eurosistem presodi, da nasprotna stranka izpolnjuje kriterij finančne trdnosti v skladu s členom 55(c).

4.   Eurosistem iz razlogov skrbnega in varnega poslovanja brez poseganja v druge diskrecijske ukrepe omeji dostop do operacij denarne politike Eurosistema nasprotnim strankam, za katere pristojni organi na podlagi pogojev, določenih v členu 18(4)(a) do (d) Uredbe (EU) št. 806/2014, ali pogojev, določenih v nacionalni zakonodaji o izvajanju člena 32(4)(a) do (d) Direktive 2014/59/EU, ocenijo, da ‚propadajo ali bodo verjetno propadle‘. Omejitev mora ustrezati stopnji dostopa do kreditnih poslov Eurosistema v trenutku, ko se za take nasprotne stranke ugotovi, da ‚propadajo ali bodo verjetno propadle‘.

5.   Eurosistem lahko iz razlogov skrbnega in varnega poslovanja, poleg omejitve dostopa do operacij denarne politike Eurosistema v skladu z odstavkom 4, začasno ali trajno onemogoči ali dodatno omeji dostop nasprotnih strank do operacij denarne politike Eurosistema, če se zanje šteje, da ‚propadajo ali bodo verjetno propadle‘ v skladu z odstavkom 4, in izpolnjujejo katerega od naslednjih pogojev:

6.   Eurosistem, poleg omejitve dostopa do operacij denarne politike Eurosistema v skladu z odstavkom 4, iz razlogov varnega in skrbnega poslovanja začasno ali trajno onemogoči ali dodatno omeji dostop do operacij denarne politike Eurosistema nasprotnim strankam, za katere je bilo ocenjeno, da ‚propadajo ali bodo verjetno propadle‘, vendar zanje niso bili zagotovljeni ukrepi za reševanje niti ne obstaja razumna verjetnost, da bi lahko alternativni ukrepi zasebnega sektorja ali nadzorni ukrepi preprečili propad institucije v razumnem času, kakor je navedeno v členu 18(1)(b) Uredbe (EU) št. 806/2014 in v nacionalni zakonodaji o izvajanju člena 32(1)(b) Direktive 2014/59/EU.

7.   V primeru, da diskrecijski ukrep temelji na bonitetnih informacijah, mora Eurosistem vse take informacije, ki jih zagotovijo nadzorniki ali nasprotne stranke, uporabljati zgolj v obsegu, ki je ustrezen in potreben za opravljanje nalog Eurosistema pri izvajanju denarne politike.

8.   Eurosistem lahko v primeru kršitve začasno ali trajno onemogoči ali omeji dostop do operacij denarne politike Eurosistema nasprotnim strankam, ki kršijo obveznosti iz katerega koli pogodbenega dogovora ali predpisa, ki ga uporablja Eurosistem.

9.   Eurosistem vse diskrecijske ukrepe uporablja sorazmerno in nediskriminatorno ter jih ustrezno utemelji.“;

18.

člen 170(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.   Za reševanje sporov so pristojna sodišča države članice, katere valuta je euro in v kateri se nahaja NCB, brez poseganja v pristojnost Sodišča Evropske unije.“