20.10.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 275/1

(1)

V skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 je bil zahtevek Cipra za registracijo imena „Παφίτικο Λουκάνικο“ (Pafitiko Loukaniko) objavljen v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(2)

Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba ime „(Παφίτικο Λουκάνικο)“ (Pafitiko Loukaniko) registrirati –

20.10.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 275/3

(1)

V skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 je bil zahtevek Italije za registracijo imena „Cipolla bianca di Margherita“ objavljen v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(2)

Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba ime „Cipolla bianca di Margherita“ –

20.10.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 275/4

(1)

Uredba (EU) št. 511/2014 določa pravila, ki urejajo izpolnjevanje obveznosti pri dostopu do genskih virov in tradicionalnega znanja v zvezi z njimi ter delitvi koristi v skladu z določbami Nagojskega protokola o dostopu do genskih virov ter pošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe, h Konvenciji o biološki raznovrstnosti (v nadaljnjem besedilu: Nagojski protokol). Učinkovito izvajanje navedene uredbe bo prispevalo tudi k ohranjanju biotske raznovrstnosti in trajnostni rabi njenih sestavnih delov v skladu z določbami Konvencije o biološki raznovrstnosti.

(2)

Člena 5 in 8 Uredbe (EU) št. 511/2014 zagotavljata prostovoljna orodja, in sicer registrirane zbirke in najboljše prakse, za pomoč uporabnikom pri izpolnjevanju njihovih obveznosti glede primerne skrbnosti. Določanje in registriranje zbirk, pri katerih se dejansko uporabljajo ukrepi za dobavljanje genskih virov in informacij v zvezi z njimi samo z dokumentacijo, ki dokazuje zakonit dostop, ter zagotavljanje določitve medsebojno dogovorjenih pogojev, kadar so potrebni, naj bi uporabnikom pomagalo pri izpolnjevanju navedene obveznosti. Za uporabnike, ki pridobijo genske vire iz zbirke, vključene v register, bi se moralo šteti, da so pri pridobivanju informacij ravnali s primerno skrbnostjo. Prepoznavanje in priznavanje ukrepov za najboljše prakse, ki so še posebej primerni za doseganje skladnosti s sistemom izvajanja Nagojskega protokola s sprejemljivimi stroški in s pravno varnostjo, naj bi tudi pomagala uporabnikom pri izpolnjevanju obveznosti glede primerne skrbnosti. Pristojni organi bi morali pri pregledih izpolnjevanja obveznosti uporabnikov upoštevati njihovo učinkovito izvajanje priznane najboljše prakse. Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje navedenih določb so potrebna podrobna pravila glede postopkov, ki jih je treba upoštevati v primeru zahteve za registracijo zbirke ali njenega dela in v zvezi s priznavanjem najboljših praks.

(3)

Kadar je vložnik, ki želi biti vključen v register, član mreže zbirk, je koristno, da tak vložnik predloži informacije o vseh drugih morebitnih zbirkah ali njenih delih iz iste mreže, ki so bile ali so predmet zahtevka v drugih državah članicah. Za olajšanje poštene in skladne obravnave vložnikov v različnih državah članicah bi morali pristojni organi držav članic, ki so bili obveščeni o takih zahtevkih v povezavi z različnimi zbirkami ali njihovimi deli znotraj mreže, pri preverjanju zbirk ali njihovih delov preučiti možnost izmenjave informacij z organi tistih držav članic, v katerih so zahtevke vložili drugi člani mreže.

(4)

Uredba (EU) št. 511/2014 se uporablja za genske vire in tradicionalno znanje v zvezi z genskimi viri. Material, za uporabo katerega je potrebna izjava o primerni skrbnosti, vključuje genske vire, tradicionalno znanje v zvezi z genskimi viri in kombinacijo obeh.

(5)

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje določb o spremljanju izpolnjevanja obveznosti uporabnikov so potrebna podrobna pravila o izjavah prejemnikov sredstev za raziskave, ki vključujejo uporabo genskih virov in tradicionalnega znanja v zvezi z genskimi viri, in o izjavah prejemnikov na zadnji stopnji razvoja proizvoda, ki je bil razvit prek uporabe genskih virov in tradicionalnega znanja v zvezi z genskimi viri.

(6)

Pri spremljanju izpolnjevanja obveznosti uporabnikov na stopnji financiranja raziskav je pomembno zagotoviti, da prejemniki sredstev razumejo svoje obveznosti iz Uredbe (EU) št. 511/2014 in da ravnajo s primerno skrbnostjo. Enako pomembno je posredovalnici informacij o dostopu in delitvi koristi predložiti informacije in zagotoviti, da so take informacije uporabne za delovanje in izvajanje Nagojskega protokola. Kadar mednarodno priznano potrdilo o skladnosti ni na voljo, bi bilo treba predložiti druge ustrezne informacije. Za uravnoteženost cilja predložitve uporabnih informacij posredovalnici informacij o dostopu in delitvi koristi in cilja nepreobremenitve prejemnikov sredstev za raziskave bi bilo treba pri tej kontrolni točki izmenjevati samo informacije, ki so bistvene za določitev genskih virov.

(7)

Spremljanje izpolnjevanja obveznosti uporabnikov je učinkovito, ko se opravlja v državi članici, v kateri se izvaja uporaba. Zato je ustrezno, da se izjava o primerni skrbnosti predloži pristojnemu organu države članice, v kateri ima prejemnik sredstev sedež, ker se tam običajno izvajajo raziskave, ki vključujejo uporabo genskih virov in tradicionalnega znanja v zvezi z genskimi viri.

(8)

Izogniti bi se bilo treba nepotrebnim podvojitvam izjav o primerni skrbnosti. Zato lahko prejemniki sredstev za raziskave podajo izjavo za več kot en genski vir ali morebitno tradicionalno znanje v zvezi z genskimi viri. Enotno izjavo lahko da več uporabnikov, ki skupaj izvajajo raziskave, ki vključujejo uporabo genskih virov in tradicionalnega znanja v zvezi z genskimi viri, financiranega z enkratnimi nepovratnimi sredstvi. Pri tem bi moral imeti posebno vlogo koordinator projekta, ki bi moral biti pristojen za predložitev izjav v imenu zadevnih uporabnikov. Glede na člen 12 Uredbe (EU) št. 511/2014 bi moral pristojni organ, ki prejme izjave, ki jih predloži koordinator projekta, izmenjevati informacije z ustreznimi organi v drugih zadevnih državah članicah.

(9)

Za spremljanje izpolnjevanja obveznosti uporabnikov v skladu s členom 7(2) Uredbe (EU) št. 511/2014 bi bilo treba določiti zadnjo stopnjo uporabe, ki pomeni zadnjo stopnjo razvoja proizvoda. Zadnjo stopnjo razvoja proizvoda je s pravno varnostjo mogoče opredeliti kot zaključeno v času, ko se zaprosi bodisi za dovoljenje za trženje ali promet bodisi je potrebna priglasitev, preden je proizvod prvič dan na trg Unije, ali v času, ko je na trg Unije prvič dan proizvod, razvit prek uporabe genskih virov ali tradicionalnega znanja v zvezi z genskimi viri, kadar ni potrebno niti dovoljenje za trženje ali promet niti priglasitev. V nekaterih primerih za dovoljenje za trženje ali promet ne zaprosi uporabnik, ki priglasi ali da proizvod prvič na trg Unije. Za učinkovito obravnavo vseh dejavnosti, pri katerih se uporabljajo genski viri in tradicionalno znanje v zvezi z genskimi viri v Uniji, bi moral izjavo o primerni skrbnosti v navedenih primerih dati uporabnik, ki rezultat uporabe prodaja ali posreduje na kakršen koli drug način. Učinkovito spremljanje izpolnjevanja obveznosti uporabnikov v Uniji bi moralo vključevati tudi primere, v katerih se je uporaba v Uniji zaključila in njen izid prodal ali na kakršen koli drug način posredoval izven Unije, ne da bi bil proizvod dan na trg Unije.

(10)

Navedeni različni primeri, zaradi katerih uporabnik na zadnji stopnji razvoja proizvoda da izjavo o primerni skrbnosti, se izključujejo, zato bi morala biti izjava dana samo enkrat. Ker se zadnja stopnja proizvoda doseže pred katerim koli od navedenih primerov, bi bilo treba izjavo o primerni skrbnosti dati pred prvim primerom.

(11)

Informacije iz izjav o primerni skrbnosti posredovalnici informacij o dostopu in delitvi koristi predložijo pristojni organi v skladu s členom 7(3) Uredbe (EU) št. 511/2014. Kadar mednarodno priznano potrdilo o skladnosti ni na voljo, bi bilo treba predložiti druge ustrezne informacije v skladu s členom 17(4) Nagojskega protokola, kakor je določeno v členu 4(3)(b) Uredbe (EU) št. 511/2014. Za zagotovitev učinkovitega delovanja Nagojskega protokola in zlasti posredovalnice informacij o dostopu in delitvi koristi bi bilo treba izmenjevati samo informacije, ki bodo olajšale spremljanje pristojnih nacionalnih organov iz člena 13(2) Nagojskega protokola.

(12)

Izjava o primerni skrbnosti je potrebna samo za genske vire ali tradicionalno znanje v zvezi z genskimi viri, pridobljene od pogodbenice Nagojskega protokola, ki je uvedla ustrezno zakonodajo ali regulativne zahteve o dostopu in delitvi koristi v skladu s členom 6(1) in členom 7 Nagojskega protokola.

(13)

Glede na novosti uvedenih ukrepov je primerno pregledati to uredbo. Pri tem bi lahko bila uporabna poročila iz člena 16(1) Uredbe (EU) št. 511/2014, zato bi jih bilo treba upoštevati, kadar so na voljo.

(14)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora o dostopu in delitvi koristi –

(a)

registracijsko kodo, ki jo dodeli Komisija,

(b)

ime zbirke ali njenega dela in njene kontaktne podatke,

(c)

ime in kontaktne podatke imetnika,

(d)

kategorijo zbirke ali njenega dela,

(e)

kratek opis zbirke ali njenega dela,

(f)

povezavo do podatkovne baze, kadar je na voljo,

(g)

institucijo znotraj pristojnega organa države članice, ki je preverila zmožnost zbirke, da izpolnjuje določbe člena 5(3) Uredbe (EU) št. 511/2014,

(h)

datum vključitve v register,

(i)

drugi obstoječi identifikator, kadar je na voljo,

(j)

datum odstranitve iz registra, kadar je to primerno.

(a)

preglede na kraju samem,

(b)

preverbo izbrane dokumentacije in evidence zbirke ali njenega dela, ki sta pomembni za dokazovanje skladnosti s členom 5(3) Uredbe (EU) št. 511/2014,

(c)

preverbo, ali so bili izbrani vzorci genskih virov in povezanih informacij v zadevni zbirki dokumentirani v skladu s členom 5(3) Uredbe (EU) št. 511/2014,

(d)

preverbo, ali ima imetnik zbirke zmožnost dosledno dobavljati genske vire tretjim osebam za njihovo uporabo v skladu s členom 5(3) Uredbe (EU) št. 511/2014,

(e)

razgovore z zadevnimi osebami, kot so imetnik zbirke, osebje, zunanji preveritelji in uporabniki, ki pridobijo vzorce iz navedene zbirke.

(a)

preglede na kraju samem,

(b)

preverbo izbrane dokumentacije in evidence zbirke ali njenega dela, ki sta pomembni za dokazovanje skladnosti s členom 5(3) Uredbe (EU) št. 511/2014,

(c)

preverbo, ali so bili izbrani vzorci genskih virov in povezanih informacij dokumentirani in dobavljeni tretjim osebam za njihovo uporabo v skladu s členom 5(3) Uredbe (EU) št. 511/2014,

(d)

razgovore z zadevnimi osebami, kot so imetnik zbirke, osebje, zunanji preveritelji in uporabniki, ki pridobivajo vzorce iz navedene zbirke.

(a)

zaprosi se za dovoljenje za trženje ali promet za proizvod, razvit prek uporabe genskih virov in tradicionalnega znanja v zvezi z genskimi viri,

(b)

potrebna je priglasitev, preden je proizvod, razvit prek uporabe genskih virov in tradicionalnega znanja v zvezi z genskimi viri, prvič dan na trg Unije,

(c)

na trg Unije se prvič da proizvod, razvit prek uporabe genskih virov in tradicionalnega znanja v zvezi z genskimi viri, za katerega niso potrebni niti dovoljenje za trženje ali promet niti priglasitev,

(d)

rezultat uporabe je prodan ali na kakršen koli drug način posredovan fizični ali pravni osebi v Uniji, da navedena oseba izvede eno od dejavnosti iz točk (a), (b) in (c),

(e)

uporaba v Uniji se je končala in njen izid prodal ali na kakršen koli drug način posredoval fizični ali pravni osebi izven Unije.

20.10.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 275/20

(1)

V skladu z Uredbo (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (2) je postopna odprava zavržkov z uvedbo obveznosti iztovarjanja za ulov vrst, za katere veljajo omejitve ulova, eden od ciljev skupne ribiške politike.

(2)

V skladu s členom 15(1)(c) Uredbe (EU) št. 1380/2013 od 1. januarja 2016 velja obveznost iztovarjanja za oslič pri ribištvu, ki ga opredeljuje navedena vrsta.

(3)

Nekatere določbe Uredbe Komisije (ES) št. 494/2002 (3) so v nasprotju z obveznostjo iztovarjanja, saj ribiče obvezujejo k zavržkom ulova osliča, ki presega nekatere mejne vrednosti sestave ulova.

(4)

Navedene določbe Uredbe (ES) št. 494/2002 bi bilo zato treba spremeniti tako, da se določi, da se celotni nenamerni ulov osliča iztovori in odšteje od kvot.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za ribištvo in ribogojstvo –

1.

vstavi se naslednji člen 1a:

„Člen 1a

V tej uredbi ‚nenamerni ulov‘ pomeni naključni ulov morskih organizmov, ki jih je treba na podlagi člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4) iztovoriti in odšteti od kvot, bodisi ker so pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja bodisi ker presegajo dovoljene količine iz pravil o sestavi ulova in o prilovu.

(4)  Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22).“;"

2.

členu 2 se doda naslednji odstavek 3:

„3.   Odstavek 1 se ne uporablja za nenamerni ulov osliča, za katerega velja obveznost iztovarjanja iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013. Navedeni nenamerni ulov se iztovori in odšteje od kvot.“

20.10.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 275/22

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

20.10.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 275/24

(1)

Namen Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je zagotavljanje podpore delavcem, ki so postali presežni zaradi velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ki so posledica globalizacije, zaradi še vedno trajajoče svetovne finančne in gospodarske krize ali nove svetovne finančne in gospodarske krize, in samozaposlenim osebam, ki so iz istih razlogov opustile dejavnost, ter pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela.

(2)

Sredstva ESPG ne smejo presegati najvišjega letnega zneska 150 milijonov EUR (cene iz leta 2011), kot je določeno v členu 12 Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 (3).

(3)

Belgija je 24. marca 2015 predložila vlogo EGF/2015/003 BE/Ford Genk za finančni prispevek iz ESPG zaradi presežnih delavcev in opustitev dejavnosti v podjetju Ford Genk ter pri 11 dobaviteljih in proizvajalcih v poproizvodni fazi. Vloga je bila dopolnjena z dodatnimi informacijami v skladu s členom 8(3) Uredbe (EU) št. 1309/2013. Vloga izpolnjuje zahteve za določitev finančnega prispevka iz ESPG, kakor je določeno v členu 13 Uredbe (EU) št. 1309/2013.

(4)

Zato bi bilo treba uporabiti sredstva ESPG, da se zagotovi finančni prispevek v višini 6 268 564 EUR za vlogo, ki jo je predložila Belgija.

(5)

Da bi čim bolj skrajšali čas, potreben za uporabo sredstev ESPG, bi se moral ta sklep uporabljati od datuma sprejetja –

20.10.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 275/26

(1)

Namen Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je zagotavljanje podpore delavcem, ki so postali presežni zaradi velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ki so posledica globalizacije, zaradi še vedno trajajoče svetovne finančne in gospodarske krize ali nove svetovne finančne in gospodarske krize, in samozaposlenim osebam, ki so iz istih razlogov opustile dejavnost, ter pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela.

(2)

Sredstva ESPG ne smejo presegati najvišjega letnega zneska 150 milijonov EUR (cene iz leta 2011), kot je določeno v členu 12 Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 (3).

(3)

Italija je 24. marca 2015 predložila vlogo EGF/2015/004 IT/Alitalia za finančni prispevek iz ESPG zaradi presežnih delavcev v podjetju Gruppo Alitalia (4) v Italiji. Vloga je bila dopolnjena z dodatnimi informacijami v skladu s členom 8(3) Uredbe (EU) št. 1309/2013. Vloga izpolnjuje zahteve za določitev finančnega prispevka iz ESPG, kakor je določeno v členu 13 Uredbe (EU) št. 1309/2013.

(4)

Zato bi bilo treba uporabiti sredstva ESPG, da se zagotovi finančni prispevek v višini 1 414 848 EUR za vlogo, ki jo je predložila Italija.

(5)

Da bi čim bolj skrajšali čas, potreben za uporabo sredstev ESPG, bi se moral ta sklep uporabljati od datuma sprejetja –

20.10.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 275/28

(1)

Namen Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je zagotavljanje podpore delavcem, ki so postali presežni zaradi velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ki so posledica globalizacije, zaradi še vedno trajajoče svetovne finančne in gospodarske krize ali nove svetovne finančne in gospodarske krize, in samozaposlenim osebam, ki so iz istih razlogov opustile dejavnost, ter pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela.

(2)

Sredstva ESPG ne smejo presegati najvišjega letnega zneska 150 milijonov EUR (cene iz leta 2011), kot je določeno v členu 12 Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 (3).

(3)

Nemčija je 26. februarja 2015 predložila vlogo EGF/2015/002 DE/Adam Opel za finančni prispevek iz ESPG zaradi presežnih delavcev v podjetju Adam Opel AG in pri enem dobavitelju v Nemčiji. Vloga je bila dopolnjena z dodatnimi informacijami v skladu s členom 8(3) Uredbe (EU) št. 1309/2013. Vloga izpolnjuje zahteve za določitev finančnega prispevka iz ESPG, kakor je določeno v členu 13 Uredbe (EU) št. 1309/2013.

(4)

Zato bi bilo treba uporabiti sredstva ESPG, da se zagotovi finančni prispevek v višini 6 958 623 EUR za vlogo, ki jo je predložila Nemčija.

(5)

Da bi čim bolj skrajšali čas, potreben za uporabo sredstev ESPG, bi se moral ta sklep uporabljati od datuma sprejetja –

20.10.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 275/30

(1)

Namen Solidarnostnega sklada Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: sklad) je omogočiti Uniji, da se hitro, učinkovito in prožno odziva na izredne razmere in izkaže svojo solidarnost s prebivalstvom območij, ki so jih prizadele nesreče.

(2)

Sredstva sklada ne presegajo najvišjega letnega zneska 500 milijonov EUR (cene iz leta 2011), kot je določeno v členu 10 Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 (3).

(3)

Bolgarija je vložila vlogo za uporabo sklada v zvezi s hudimi zimskimi razmerami.

(4)

Grčija je vložila dve vlogi za uporabo sklada v zvezi s poplavami.

(5)

Komisija je ocenila, da vloge izpolnjujejo pogoje za dodelitev pomoči iz sklada, kot to določa Uredba (ES) št. 2012/2002.

(6)

Zato bi bilo treba uporabiti sredstva sklada, da se zagotovi finančni prispevek za celotni znesek v višini 16 274 765 EUR za vloge, ki sta jih predložili Bolgarija in Grčija.

(7)

Obstajajo možnosti za prerazporeditev odobritev v skladu z drugim stavkom točke 11 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013. Odobritve za predplačila za proračunsko leto 2015 so bile uporabljene v omejenem obsegu za tri vloge, ki so predmet tega sklepa, preostali znesek, ki ga je treba plačati za te vloge, pa znaša 14 647 288 EUR. Zato se bo celotni znesek, ki bo uporabljen, financiral s prerazporeditvijo odobritev, ki so za predplačila na voljo v splošnem proračunu Evropske unije za proračunsko leto 2015, tako da ne bo treba zagotoviti nobenih dodatnih odobritev.

(8)

Da bi se sredstva iz sklada lahko čim prej uporabila, bi bilo treba ta sklep uporabljati od datuma sprejetja –

20.10.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 275/32

(1)

Poročilo o oceni tveganja glede nove psihoaktivne snovi 4-metil-5-(4-metilfenil)-4,5-dihidrooksazol-2-amin (v nadaljnjem besedilu: 4,4′-DMAR) je bilo pripravljeno v skladu s členom 6 Sklepa 2005/387/PNZ na posebnem sestanku razširjenega znanstvenega odbora Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (ECSDZD) ter je bilo nato Komisiji in Svetu predloženo 19. septembra 2014.

(2)

4,4′-DMAR je sintetični substituirani derivat oksazolina. Je derivat aminoreksa in 4-metilaminoreksa (4-MAR), dveh sintetičnih poživil, nadzorovanih v skladu s Konvencijo Združenih narodov o psihotropnih snoveh iz leta 1971.

(3)

4,4′-DMAR je na trgu drog v Uniji vsaj od decembra 2012 sistemu zgodnjega opozarjanja pa je bil sporočen decembra 2012. Devet držav članic je poročalo o odkritjih ob zasegih snovi, predvsem v obliki belega ali barvnega praška in tablet ter bioloških in zbranih vzorcev.

(4)

4,4′-DMAR se je pojavil na trgu novih psihoaktivnih snovi kot „kemikalija za raziskave“, ki so jo prodajali spletni trgovci na drobno, zdaj pa je naprodaj na ulici. 4,4′-DMAR se prodaja in uporablja pod lastnim imenom, vendar se lažno prodaja na nezakonitem trgu tudi kot ekstazi in amfetamini.

(5)

Med junijem 2013 in junijem 2014 je bilo v treh državah članicah evidentiranih 31 smrtnih primerov, povezanih s 4,4′-DMAR. V večini primerov je bil 4,4′-DMAR bodisi vzrok smrti bodisi je skupaj z drugimi snovmi verjetno prispeval k smrtnemu izidu. Ena od držav članic je poročala o primeru zastrupitve brez smrtnega izida.

(6)

Študije o toksičnosti 4,4′-DMAR ne obstajajo.

(7)

Ni podatkov o razširjenosti uporabe 4,4′-DMAR. Vendar glede na razpoložljive informacije njegova uporaba ni razširjena. Glede na informacije, pridobljene ob smrtnih primerih, so uporabniki zaužili 4,4′-DMAR tudi nevede, ko so želeli zaužiti druga poživila.

(8)

Vpletenost organiziranega kriminala pri proizvodnji, distribuciji in dobavi 4,4′-DMAR ter trgovini z njim znotraj Unije je omejena. Kemične predhodne sestavine in sintezne poti, ki se uporabljajo pri proizvodnji 4,4′-DMAR, niso znane.

(9)

4,4′-DMAR ni na seznamu za nadzor na podlagi Enotne konvencije Združenih narodov o mamilih iz leta 1961 ali Konvencije Združenih narodov o psihotropnih snoveh iz leta 1971. Za zdaj ni v postopku ocenjevanja, ocena v okviru sistema Združenih narodov pa ni bila opravljena in tudi ni načrtovana.

(10)

4,4′-DMAR nima ugotovljene ali priznane medicinske ali veterinarske uporabe v Uniji. Ni znakov, da bi se ta snov uporabljala za druge namene, z izjemo uporabe v analitičnih referenčnih materialih in znanstvenih raziskavah, namenjenih proučevanju njenih kemijskih, farmakoloških in toksikoloških lastnosti.

(11)

Poročilo o oceni tveganja navaja, da je o 4,4′-DMAR na voljo malo znanstvenih dokazov, ter opozarja na potrebo po nadaljnjih raziskavah, da bi se ugotovila zdravstvena in socialna tveganja, ki jih povzroča ta snov. Vendar je glede na razpoložljive dokaze in informacije dovolj razlogov za uvedbo nadzornih ukrepov za 4,4′-DMAR po vsej Uniji. Ker je uživanje 4,4′-DMAR tvegano za zdravje, saj je bila prisotnost te snovi dokumentirana v več smrtnih primerih, ker jo lahko uporabniki zaužijejo nevede in ker ta snov nima medicinske vrednosti, bi bilo treba za 4,4′-DMAR uvesti nadzorne ukrepe.

(12)

Ker je v treh državah članicah uveden nadzor za 4,4′-DMAR na podlagi nacionalne zakonodaje, ki je usklajena z obveznostmi iz Konvencije Združenih narodov o psihotropnih snoveh iz leta 1971, pet držav članic pa nadzor izvaja z drugimi zakonodajnimi ukrepi, bi uvedba nadzornih ukrepov za to snov po vsej Uniji pripomogla k preprečevanju nastanka ovir v čezmejnem sodelovanju na področju kazenskega pregona in pravosodja ter zagotovila zaščito pred tveganji, ki lahko nastanejo zaradi razpoložljivosti in uporabe te snovi.

(13)

Poročilo o oceni tveganja glede nove psihoaktivne snovi 1-cikloheksil-4-(1,2-difeniletil)piperazin (v nadaljnjem besedilu: MT-45) je bilo pripravljeno v skladu s členom 6(2), (3) in (4) Sklepa 2005/387/PNZ na posebnem zasedanju razširjenega znanstvenega odbora ECSDZD, nato pa je bilo Komisiji in Svetu predloženo 6. oktobra 2014.

(14)

MT-45 je N,N′-disubstituiran piperazin, ki ima cikloheksanski obroč vezan na enega od dušikovih atomov obroča piperazina, na drug dušikov atom pa je vezan 1,2-difeniletil. MT-45 je ena od vrste analgetikov 1-(1,2-difeniletil) piperazin, ki je bil izumljen v zgodnjih 70-ih letih prejšnjega stoletja.

(15)

MT-45 je na trgu drog v Uniji od oktobra 2013, kjer se prodaja kot „kemikalija za raziskave“, zlasti preko interneta. ECSDZD je odkril 12 spletišč internetnih dobaviteljev in trgovcev na drobno, ki prodajajo MT-45, nekateri od njih pa imajo verjetno sedež v Uniji.

(16)

Ena od držav članic je sporočila, da je bilo zabeleženih 28 smrtnih žrtev med novembrom 2013 in julijem 2014. V večini primerov je bila prisotnost MT-45 v bioloških vzorcih potrjena z analizo. Ista država članica je poročala tudi o približno 18 primerih zastrupitve brez smrtnega izida, klinični znaki pa so bili podobni zastrupitvi z opioidi, ki je bila v nekaterih primerih odzivna na naloksonom, tj. antagonist opioidnih receptorjev.

(17)

Več študij na živalih kaže, da je akutna toksičnost MT-45 nekajkrat večja od morfina.

(18)

Uporaba MT-45 po sedaj razpoložljivih informacijah ni razširjena. Zdi se, da ga večinoma uporabljajo osebe, ki si želijo v domačem okolju poskusiti novo snov, ali odvisniki od opioidov, ki nimajo dostopa do heroina ali drugih opioidov. Lahko se zgodi, da uporabniki mešajo MT-45 z drugimi psihoaktivnimi snovmi. Informacije o socialnih tveganjih, ki so povezana z MT-45, ne obstajajo.

(19)

Ni dokazov o vpletenosti organiziranega kriminala v proizvodnjo, distribucijo, trgovino in dobavo MT-45 v Unijo. Kemične predhodne sestavine in sintezne poti, uporabljene v proizvodnji MT-45, ki je bil odkrit v državah članicah, niso znane.

(20)

MT-45 ni na seznamu za nadzor na podlagi Enotne konvencije Združenih narodov o mamilih iz leta 1961 ali Konvencije Združenih narodov o psihotropnih snoveh iz leta 1971. Za zdaj ni v postopku ocenjevanja, ocena v okviru sistema Združenih narodov pa ni bila opravljena in tudi ni načrtovana.

(21)

MT-45 nima dokazane ali priznane medicinske ali veterinarske uporabe v Uniji. Ni znakov, da bi se ta snov uporabljala za druge namene, z izjemo uporabe v analitičnih referenčnih materialih in znanstvenih raziskavah, namenjenih proučevanju njenih kemijskih, farmakoloških in toksikoloških lastnosti.

(22)

Poročilo o oceni tveganja navaja, da je o MT-45 na voljo malo znanstvenih dokazov, in opozarja na potrebo po nadaljnjih raziskavah, da bi se ugotovilo, kakšna zdravstvena in socialna tveganja povzroča ta nova psihoaktivna snov. Vendar je glede na razpoložljive dokaze in informacije dovolj razlogov za uvedbo nadzornih ukrepov za MT-45 po vsej Uniji. Zaradi tveganj za zdravje, ki jih prinaša ta snov, saj je bila njena prisotnost dokumentirana v več smrtnih primerih, in zaradi pomanjkanja njene medicinske vrednosti, bi bilo treba za MT-45 uvesti nadzorne ukrepe.

(23)

Ker je v eni državi članici uveden nadzor za MT-45 na podlagi nacionalne zakonodaje, ki je usklajena z obveznostmi iz Enotne konvencije Združenih narodov o mamilih iz leta 1961 in Konvencije Združenih narodov o psihotropnih snoveh iz leta 1971, sedem držav članic pa nadzor izvaja z drugimi zakonodajnimi ukrepi, bi uvedba nadzornih ukrepov za to snov po vsej Uniji pripomogla k preprečevanju nastanka ovir v čezmejnem sodelovanju na področju kazenskega pregona in pravosodja ter zagotovila zaščito pred tveganji, ki lahko izhajajo iz razpoložljivosti in uporabe te snovi.

(24)

Sklep 2005/387/PNZ Svetu podeljuje izvedbena pooblastila, da bi se bilo mogoče na ravni Unije z uvedbo nadzornih ukrepov po vsej Uniji za nove psihoaktivne snovi hitro in strokovno odzvati na njihov pojav, ki ga države članice ugotovijo in o njem poročajo. Pogoji za izvrševanje teh izvedbenih pooblastil so bili izpolnjeni in postopki upoštevani, zato bi bilo treba sprejeti izvedbeni sklep za uvedbo nadzornih ukrepov za 4,4′-DMAR in MT-45 v celotni Uniji.

(25)

Sklep 2005/387/PNZ je za Dansko zavezujoč, zato sodeluje pri sprejetju in uporabi tega sklepa, s katerim se izvaja Sklep 2005/387/PNZ.

(26)

Sklep 2005/387/PNZ je za Irsko zavezujoč, zato sodeluje pri sprejetju in uporabi tega sklepa, s katerim se izvaja Sklep 2005/387/PNZ.

(27)

Sklep 2005/387/PNZ ni zavezujoč za Združeno kraljestvo, zato ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, s katerim se izvaja Sklep 2005/387/PNZ in zanj ni zavezujoč niti se v njem ne uporablja –

(a)

4-metil-5-(4-metilfenil)-4,5-dihidrooksazol-2-amin (4,4′-DMAR);

(b)

1-cikloheksil-4-(1,2-difeniletil)piperazin (MT-45).

20.10.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 275/35

(1)

Poročilo o oceni tveganja glede 4-metilamfetamina je bilo pripravljeno v skladu s členom 6 Sklepa 2005/387/PNZ na posebnem zasedanju razširjenega znanstvenega odbora Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) ter nato predloženo Komisiji 29. novembra 2012.

(2)

4-metilamfetamin je sintetični derivat nadzorovane snovi amfetamin z metiliranim benzenovim obročem, ki se v večini primerov pojavlja v obliki prahu ali paste v vzorcih, ki vsebujejo amfetamin in kofein, pojavlja pa se tudi v tekoči obliki ali v obliki tablet. Pojavil se je na nezakonitem trgu amfetamina, kjer se prodaja in uporablja kot amfetamin, ki je nadzorovana droga. Eno poročilo navaja, da je bila snov odkrita v komercialen proizvodu, ki se prodaja na internetu. Glavna kemična predhodna sestavina za sintetiziranje 4-metilamfetamina je 4-metilbenzil metil keton (4-metil-BMK), za katerega kaže, da je komercialno dostopen na spletu in ni na seznamu Konvencije Združenih narodov proti prepovedani trgovini z mamili in psihotropnimi substancami iz leta 1988.

(3)

Uporabniki 4-metilamfetamina redko navajajo njegove posebne fizične učinke, saj običajno ne vedo, da so zaužili to snov. Vendar maloštevilna dostopna poročila kažejo na to, da ima snov učinek, podoben poživilom. Omejeni dostopni podatki, ki se nanašajo na ljudi, kažejo, da škodljivi učinki 4-metilamfetamina vključujejo hipertermijo, povišan krvni tlak, anoreksijo, slabost, znojenje, želodčne težave, kašelj, bruhanje, glavobol, palpitacije, nespečnost, paranojo, tesnobo in depresijo. Obstoječi podatki ne zadostujejo za ugotavljanje relativne potencialne odvisnosti od te snovi.

(4)

Glede na omejene dostopne vire podatkov je akutna toksičnost 4-metilamfetamina podobna kot pri drugih poživilih. Po nekaterih podatkih bi lahko za 4-metilamfetamin v kombinaciji z drugimi snovmi, kot sta amfetamin in kofein, obstajalo tveganje splošne toksičnosti.

(5)

V obdukcijskih vzorcih 21 smrtnih primerov v štirih državah članicah je bila ugotovljena prisotnost 4-metilamfetamina ali kombinacije 4-metilamfetamina in ene ali več drugih snovi, predvsem amfetamina. Čeprav glede na dostopne informacije ni mogoče z gotovostjo določiti vloge 4-metilamfetamina v teh smrtnih primerih, je bila ta snov v nekaterih primerih prevladujoča ugotovljena droga, ugotovljene ravni pa so bile primerljive s tistimi, ki so bile ugotovljene v nekaterih smrtnih primerih zaradi zaužitja amfetamina.

(6)

4-metilamfetamin je bil zaznan v 15 državah članicah, medtem ko je ena država članica poročala o proizvodnji te snovi na njenem ozemlju. Razširjenost 4-metilamfetamina je težko oceniti. Informacije o specifičnem povpraševanju skupin uporabnikov po tej snovi niso na voljo, prav tako se snov ne trži prek spletnih trgovin.

(7)

Dostopne informacije kažejo, da 4-metilamfetamin proizvajajo in distribuirajo iste organizirane kriminalne združbe, ki sodelujejo v proizvodnji in preprodaji amfetamina.

(8)

4-metilamfetamin nima znane, dokazane ali priznane zdravstvene vrednosti ali uporabe v Uniji in nima dovoljenja za promet v Uniji. Poleg uporabe snovi za analitični referenčni standard in znanstvene raziskave ni drugih indicev, ki bi kazali, da jo je mogoče uporabljati v druge zakonite namene.

(9)

4-metilamfetamin ni v postopku ocenjevanja in ni bil ocenjen v okviru sistema Združenih narodov. Osem držav članic je v skladu s svojimi obveznostmi na podlagi Konvencije Združenih narodov o psihotropnih snoveh iz leta 1971 v okviru zakonodaje na področju drog uvedlo nadzorne ukrepe za to snov. Dve drugi državi članici za snov uporabljata generično opredelitev za fenetilamin iz nacionalnih zakonodaj, medtem ko ena država članica snov nadzoruje v skladu s svojo zakonodajo na področju zdravil.

(10)

Poročilo o oceni tveganja kaže, da obstaja pomanjkanje dostopnih znanstvenih dokazov glede značilnosti in tveganj, povezanih s 4-metilamfetaminom, in opozarja, da so potrebne nadaljnje raziskave o splošnih zdravstvenih in socialnih tveganjih, povezanih s snovjo. Vendar je glede na razpoložljive dokaze dovolj razlogov za uvedbo nadzornih ukrepov za 4-metilamfetamin po vsej Uniji. Zaradi zdravstvenih tveganj zaradi 4-metilamfetamina, kot so bila dokumentirana ob ugotovitvi njegove prisotnosti pri več zabeleženih smrtnih primerih, zlasti kadar se uporablja v kombinaciji z drugimi snovmi, zaradi njegove velike podobnosti z amfetaminom po videzu in učinkih, zaradi možnosti, da ga uporabniki zaužijejo nevede in zaradi njegove omejene medicinske vrednosti ali uporabe, bi bilo treba za 4-metilamfetamin uvesti nadzorne ukrepe v vsej Uniji.

(11)

Ker je deset držav članic že uvedlo nadzorne ukrepe za 4-metilamfetamin, bi lahko z uvedbo nadzornih ukrepov v vsej Uniji pripomogli k odpravljanju težav pri čezmejnem kazenskem pregonu in sodelovanju pravosodnih organov.

(12)

Nadzorni ukrepi v vsej Uniji lahko pomagajo preprečevati razvoj 4-metilamfetamina kot nadomestka amfetamina na nezakonitem trgu z drogami.

(13)

Sklep 2005/387/PNZ Svetu podeljuje izvedbena pooblastila, da bi se bilo mogoče na ravni Unije z uvedbo nadzornih ukrepov po vsej Uniji za nove psihoaktivne snovi hitro in strokovno odzvati na njihov pojav, ki ga države članice ugotovijo in o njem poročajo. Pogoji za izvrševanje teh izvedbenih pooblastil so bili izpolnjeni in postopki upoštevani, zato bi bilo treba sprejeti izvedbeni sklep za uvedbo nadzornih ukrepov za 4-metilamfetamina v vsej Uniji.

(14)

Ta sklep nadomešča Sklep 2013/129/EU (2), ki ga je Sodišče Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče) razglasilo za ničnega v sodbi z dne 16. aprila 2015 v Zadevi C-317/13 (3). V navedeni sodbi je Sodišče odločilo, da se učinki Sklepa 2013/129/EU ohranijo v veljavi do začetka veljavnosti novih aktov, s katerimi bodo nadomeščeni stari. Zato Sklep 2013/129/EU preneha učinkovati z začetkom veljavnosti tega sklepa.

(15)

Zaradi neprekinjene veljavnosti nadzornih ukrepov za 4-metilamfetamin po vsej Uniji ta sklep ne bi smel posegati v obveznosti držav članic v zvezi z roki za uvedbo nadzornih ukrepov in kazenskih sankcij za navedeno novo psihoaktivno snov v nacionalno zakonodajo, kot je določeno v členu 2 Sklepa 2013/129/EU.

(16)

Sklep 2005/387/PNZ je za Dansko zavezujoč, zato sodeluje pri sprejetju in uporabi tega sklepa, s katerim se izvaja Sklep 2005/387/PNZ.

(17)

Sklep 2005/387/PNZ je za Irsko zavezujoč, zato sodeluje pri sprejetju in uporabi tega sklepa, s katerim se izvaja Sklep 2005/387/PNZ.

(18)

Sklep 2005/387/PNZ ni zavezujoč za Združeno kraljestvo, zato ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, s katerim se izvaja Sklep 2005/387/PNZ in zanj ni zavezujoč niti se v njem ne uporablja –

20.10.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 275/38

(1)

Poročila o oceni tveganja glede novih psihoaktivnih snovi 4-jodo-2,5-dimetoksi-N-(2-metoksibenzil)fenetilamin (25I-NBOMe), 3,4-dikloro-N-[[1-(dimetilamino)cikloheksil]metil]benzamid (AH-7921), 3,4-metilendioksipirovaleron (MDPV) in 2-(3-metoksifenil)-2-(etilamino)cikloheksanon (metoksetamin) so bila pripravljena v skladu s Sklepom 2005/387/PNZ na posebnem sestanku razširjenega znanstvenega odbora Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) ter so bila nato 23. aprila 2014 predložena Komisiji in Svetu.

(2)

Na ravni Združenih narodov 25I-NBOMe, AH-7921, MDPV in metoksetamin niso bili predmet ocenjevanja do časa, ko je bila ocena tveganja zaprošena na ravni Unije, vendar je junija 2014 oceno teh snovi pripravil Strokovni odbor za odvisnost od drog v okviru Svetovne zdravstvene organizacije.

(3)

Uporaba 25I-NBOMe, AH-7921, MDPV in metoksetamina v humani ali veterinarski medicini ni uveljavljena ali priznana. Ni znakov, da bi se poleg uporabe v analitičnih referenčnih materialih, v znanstvenih raziskavah, namenjenih proučitvi njihovih kemijskih, farmakoloških in toksikoloških lastnosti zaradi pojava teh snovi na trgu z drogami, v primeru 25I-NBOMe pa tudi nevrokemijskih lastnosti, te snovi uporabljale za druge namene.

(4)

25I-NBOMe je močan sintetični derivat snovi 2,5-dimetoksi-4-jodofenetilamin (2C-I), klasičnega serotoninergičnega halucinogena, za katerega so bili od leta 2003 po opravljeni oceni tveganja na podlagi Sklepa Sveta 2003/847/PNZ (2) uvedeni nadzorni ukrepi in kazenske sankcije na ravni Unije.

(5)

Posebne fizične učinke 25I-NBOMe je težko določiti, saj ni objavljenih študij, ki bi ocenjevale njegovo akutno in kronično toksičnost, njegove psihične in vedenjske učinke ter možnosti za povzročanje odvisnosti in ker so na voljo le omejene informacije in podatki. Klinična opazovanja posameznikov, ki so zaužili to snov, kažejo, da ima 25I-NBOMe halucinogene učinke in da lahko povzroči hudo tresenje, zmedenosti, intenzivne avditivne in vizualne halucinacije, agresijo, nasilne incidente in samopoškodbe.

(6)

V zvezi s 25I-NBOMe so bili v treh državah članicah zabeleženi štirje smrtni primeri. O hudi toksičnosti, povezani z njegovim zaužitjem, so poročale štiri države članice, ki so prijavile 32 zastrupitev brez smrtnega izida. Če bi ta nova psihoaktivna snov postala dostopnejša in bi se krog njenih uporabnikov razširil, bi to lahko imelo resne posledice za zdravje posameznikov in javno zdravje. Razpoložljivih informacij o socialnih tveganjih v zvezi s 25I-NBOMe ni.

(7)

Evropskemu centru za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami in Evropskemu policijskemu uradu (Europol) je 22 držav članic in Norveška poročalo o odkritjih 25I-NBOMe. Podatkov o razširjenosti uporabe 25I-NBOMe ni, vendar se po obstoječih omejenih informacijah ta nova psihoaktivna snov uživa v najrazličnejših okoljih, na primer doma, v barih, nočnih klubih in na glasbenih festivalih.

(8)

25I-NBOMe se javno trži in prodaja prek spleta kot „kemikalija za raziskave“, informacije na podlagi zasegov, zbranih vzorcev, spletnih strani uporabnikov in spletnih trgovcev na drobno pa kažejo, da se prodaja kot samostojna droga, trži pa se tudi kot „zakoniti“ nadomestek za LSD. EMCDDA je odkril več kot 15 spletnih trgovcev na drobno, ki to snov prodajajo in bi lahko imeli sedež v Uniji in na Kitajskem.

(9)

Po poročilu o oceni tveganja je o 25I-NBOMe na voljo malo znanstvenih dokazov, zato so potrebne nadaljnje raziskave, da bi se ugotovila zdravstvena in socialna tveganja zaradi te snovi. Vendar so že razpoložljivi dokazi in informacije zadostna podlaga za uvedbo nadzornih ukrepov za 25I-NBOMe v vsej Uniji. Zaradi zdravstvenih tveganj, ki jih povzroča 25I-NBOMe, kakor so bila dokumentirana ob ugotovitvi njegove prisotnosti pri več zabeleženih smrtnih primerih, zaradi dejstva, da ga lahko uporabniki zaužijejo nevede, in zaradi pomanjkanja njegove zdravstvene vrednosti ali uporabe, bi bilo treba za 25I-NBOMe uvesti nadzorne ukrepe po vsej Uniji.

(10)

Ker je v šestih državah članicah uveden nadzor za 25I-NBOMe na podlagi nacionalne zakonodaje, ki je usklajena z obveznostmi iz Konvencije Združenih narodov o psihotropnih snoveh iz leta 1971, in ker sedem držav članic izvaja nadzor z drugimi zakonodajnimi ukrepi, bi uvedba nadzornih ukrepov za to snov po vsej Uniji pripomogla k preprečevanju nastanka ovir v čezmejnem sodelovanju na področju kazenskega pregona in pravosodja ter bi zagotovila zaščito pred tveganji, ki lahko izhajajo iz razpoložljivosti in uporabe te snovi.

(11)

AH-7921 je sintetični opioidni analgetik z atipično strukturo, ki je med spletnimi dobavitelji splošno znan kot „doksilam“, to poimenovanje pa se pojavlja tudi na spletnih straneh uporabnikov in v medijih. Zlahka ga je mogoče zamenjati z „doksilaminom“, antihistaminikom, ki ima lastnosti sedativa in hipnotika, zaradi česar obstaja nevarnost nenamernega zaužitja prevelikih odmerkov.

(12)

Posebne fizične učinke AH-7921 je težko določiti, saj ni objavljenih študij, ki bi ocenjevale njegovo akutno in kronično toksičnost, njegove psihične in vedenjske učinke ter možnosti za povzročanje odvisnosti, na voljo pa so le omejene informacije in podatki. Glede na navedbe uporabnikov so učinki AH-7921 podobni učinkom klasičnih opioidov, npr. občutek blage evforije, srbečice in sprostitve; zdi se, da je slabost tipičen škodljiv učinek. Poleg eksperimentiranja z AH-7921 in uporabe v rekreativne namene nekateri uporabniki poročajo o uporabi te nove droge pri samozdravljenju za lajšanje bolečin, drugi pa o njeni uporabi pri blaženju simptomov, ki nastanejo zaradi prenehanja uporabe drugih opioidov. To kaže na možnost, da se uporaba AH-7921 razširi med osebami, ki si vbrizgavajo opioide.

(13)

Podatkov o razširjenosti uporabe AH-7921 ni, vendar po razpoložljivih informacijah ni splošno razširjen, sicer pa se uporablja v domačem okolju.

(14)

V treh državah članicah je bilo med decembrom 2012 in septembrom 2013 zabeleženih 15 smrtnih primerov, pri katerih je bila v vzorcih, odvzetih po smrti, ugotovljena prisotnost AH-7921 samega ali v kombinaciji z drugimi snovmi. Čeprav ni možno z gotovostjo določiti vloge AH-7921 pri vseh teh smrtnih primerih, je bil ta v nekaterih primerih izrecno naveden kot vzrok smrti. V zvezi z AH-7921 je ena država članica poročala o šestih zastrupitvah brez smrtnega izida. Če bi ta nova psihoaktivna snov postala dostopnejša in bi se krog njenih uporabnikov razširil, bi to lahko imelo resne posledice za zdravje posameznikov in javno zdravje. Ni razpoložljivih informacij o socialnih tveganjih v zvezi z AH-7921.

(15)

Po poročilu o oceni tveganja je o AH-7921 na voljo malo znanstvenih dokazov, zato so potrebne nadaljnje raziskave, da bi se ugotovila zdravstvena in socialna tveganja zaradi te nove psihoaktivne snovi. Vendar so razpoložljivi dokazi in informacije zadostna podlaga za uvedbo nadzornih ukrepov za AH-7921 po vsej Uniji. Zaradi zdravstvenih tveganj, ki jih povzroča AH-7921, kot so bila dokumentirana ob ugotovitvi njegove prisotnosti pri več zabeleženih smrtnih primerih, zaradi dejstva, da ga lahko uporabniki zaužijejo nevede, in zaradi pomanjkanja njegove zdravstvene vrednosti ali uporabe, bi bilo treba za AH-7921 uvesti nadzorne ukrepe v Uniji.

(16)

Ker je v eni državi članici uveden nadzor za AH-7921 na podlagi nacionalne zakonodaje, ki je usklajena z obveznostmi iz Konvencije Združenih narodov o psihotropnih snoveh iz leta 1971, pet držav članic pa nadzor izvaja z drugimi zakonodajnimi ukrepi, bi uvedba nadzornih ukrepov za to snov po vsej Uniji pripomogla k preprečevanju nastanka ovir v čezmejnem sodelovanju na področju kazenskega pregona in pravosodja ter bi zagotovila zaščito pred tveganji, ki lahko izhajajo iz razpoložljivosti in uporabe te snovi.

(17)

MDPV je pirovaleronu podoben sintetični derivat katinona s substituiranim obročem, oba pa sta predmet nadzora v skladu s Konvencijo Združenih narodov o psihotropnih snoveh iz leta 1971.

(18)

Zbiranje informacij o kronični in akutni toksičnosti, povezani z MDPV, ter psihičnih in vedenjskih učinkih ter o možnostih za povzročanje odvisnosti, ni standardizirano po vsej Uniji. Informacije, zbrane na podlagi objavljenih študij in potrjene s kliničnimi primeri, nakazujejo, da so psihofarmakološki učinki MDPV podobni učinkom kokaina in metamfetamina, vendar pa so njegovi učinki močnejši in trajnejši. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da ima MDPV desetkrat večji potencial za povzročitev lokomotorne aktivacije, tahikardije in hipertenzije.

(19)

Iz spletnih strani uporabnikov je razvidno, da lahko njegova akutna toksičnost povzroči škodljive učinke pri ljudeh, ki so podobni učinkom, povezanim z uživanjem drugih poživil. Ti učinki vključujejo paranoidno psihozo, tahikardijo, hipertenzijo, diaforezo, težave z dihanjem, hudo tresenje, avditivne in vizualne halucinacije, hudo tesnobo, hipertermijo, nasilne izbruhe in motnje delovanja več organov.

(20)

Od septembra 2009 do avgusta 2013 je bilo v osmih državah članicah in na Norveškem registriranih 108 smrtnih primerov, pri katerih je bila prisotnost MDPV ugotovljena v bioloških vzorcih, odvzetih po smrti, ali pa je bil ta eden od morebitnih vzrokov smrti. Osem držav članic je v zvezi z MDPV poročalo o skupaj 525 zastrupitvah brez smrtnega izida. Če bi ta nova psihoaktivna snov postala dostopnejša in bi se krog njenih uporabnikov razširil, bi to lahko imelo resne posledice za zdravje posameznikov in javno zdravje.

(21)

Od leta 2009 so štiri države članice poročale o prisotnosti MDPV, ki je bila ugotovljena v bioloških vzorcih v zvezi s prometnimi nesrečami na cestah, tudi s takimi s smrtnim izidom, ali z vožnjo pod vplivom drog.

(22)

Na trgu z drogami v EU je MDPV od novembra 2008, o zasegih več kilogramov MDPV pa je poleg Norveške in Turčije poročalo 27 držav članic. MDPV se prodaja kot samostojna snov, vendar je bila njegova prisotnost ugotovljena tudi v kombinaciji z drugimi snovmi. Zelo je razširjen med spletnimi dobavitelji in trgovci na drobno, v specializiranih trgovinah in med uličnimi preprodajalci. Iz nekaterih pokazateljev je razvidno, da priprava tablet in distribucija te snovi v Uniji potekata do neke mere organizirano.

(23)

Poročilo o oceni tveganja navaja, da bi bilo treba opraviti nadaljnje raziskave za določitev zdravstvenih in socialnih tveganj, ki jih povzroča MDPV. Vendar razpoložljivi dokazi in informacije zagotavljajo zadostno podlago za uvedbo nadzornih ukrepov za MDPV po vsej Uniji. Zaradi zdravstvenih tveganj, ki jih povzroča MDPV, kot so bila dokumentirana ob ugotovitvi njegove prisotnosti pri več zabeleženih smrtnih primerih, zaradi dejstva, da ga lahko uporabniki zaužijejo nevede, in zaradi pomanjkanja njegove zdravstvene vrednosti ali uporabe, bi bilo treba za MDPV uvesti nadzorne ukrepe v Uniji.

(24)

Ker je v 21 državah članicah uveden nadzor za MDPV na podlagi nacionalne zakonodaje, ki je usklajena z obveznostmi iz Konvencije Združenih narodov o psihotropnih snoveh iz leta 1971, štiri države članice pa nadzor izvajajo z drugimi zakonodajnimi ukrepi, bi uvedba nadzornih ukrepov za to snov po vsej Uniji pripomogla k preprečevanju nastanka ovir v čezmejnem sodelovanju na področju kazenskega pregona in pravosodja ter bi zagotovila zaščito pred tveganji, ki lahko izhajajo iz razpoložljivosti in uporabe te snovi.

(25)

Metoksetamin je arilcikloheksilamin, ki je kemično podoben ketaminu in fenciklidinu, za katerega je bil uveden mednarodni nadzor. Tako kot ketamin in fenciklidin ima tudi metoksetamin disociativne lastnosti.

(26)

Na voljo ni študij o oceni kronične in akutne toksičnosti, povezane z metoksetaminom, psihičnih in vedenjskih učinkih ter o možnostih za povzročanje odvisnosti. Iz opisov izkušenj na straneh uporabnikov je mogoče razbrati, da ima metoksetamin škodljive učinke, ki so podobni učinkom pri zastrupitvi s ketaminom. Ti učinki vključujejo slabost in hudo bruhanje, težave z dihanjem, napade, izgubo orientacije, tesnobnost, katatonijo, agresijo, halucinacije, paranojo in psihozo. Poleg tega akutne zastrupitve z metoksetaminom lahko vključujejo take učinke, kot jih imajo poživila (tresenje, tahikardijo in hipertenzijo), ter cerebralne simptome, ki niso običajni pri akutni zastrupitvi s ketaminom.

(27)

Šest držav članic je v zvezi z metoksetaminom poročalo o 20 smrtnih primerih, pri katerih je bila prisotnost te snovi ugotovljena v vzorcih, odvzetih po smrti. Prisotnost metoksetamina, uporabljenega samostojno ali v kombinaciji z drugimi snovmi, je bila ugotovljena pri 20 primerih zastrupitev brez smrtnega izida, o katerih je poročalo pet držav članic. Če bi ta nova psihoaktivna snov postala dostopnejša in bi se krog njenih uporabnikov razširil, bi to lahko imelo resne posledice za zdravje posameznikov in javno zdravje.

(28)

Od novembra 2010 je o prisotnosti metoksetamina poleg Turčije in Norveške poročalo 23 držav članic. Na podlagi informacij je mogoče sklepati, da se metoksetamin prodaja in uporablja kot samostojna snov, spletni trgovci na drobno, specializirane trgovine in ulični preprodajalci pa ga prodajajo tudi kot „zakonit“ nadomestek za ketamin.

(29)

V Uniji je bilo zaseženih več kilogramov metoksetamina v obliki prahu, vendar informacij o morebitni vpletenosti organiziranega kriminala ni. Za proizvodnjo metoksetamina ni potrebna specializirana oprema.

(30)

Podatki o razširjenosti uporabe so omejeni na študije iz dveh držav članic, opravljene na podlagi nereprezentativnih vzorcev. Te študije kažejo, da je razširjenost uporabe metoksetamina v primerjavi s ketaminom manjša. Razpoložljive informacije kažejo, da se ta nova psihoaktivna snov lahko uživa v najrazličnejših okoljih, na primer doma, v barih, nočnih klubih in na glasbenih festivalih.

(31)

Poročilo o oceni tveganja navaja, da bi bilo treba opraviti nadaljnje raziskave za določitev zdravstvenih in socialnih tveganj, ki jih povzroča metoksetamin. Vendar razpoložljivi dokazi in informacije zagotavljajo zadostno podlago za uvedbo nadzornih ukrepov za metoksetamin po vsej Uniji. Zaradi zdravstvenih tveganj, ki jih povzroča metoksetamin, kakor so bila dokumentirana ob ugotovitvi njegove prisotnosti pri več zabeleženih smrtnih primerih, zaradi dejstva, da ga lahko uporabniki zaužijejo nevede, in zaradi pomanjkanja njegove zdravstvene vrednosti ali uporabe, bi bilo treba za metoksetamin uvesti nadzorne ukrepe po vsej Uniji.

(32)

Ker je v devetih državah članicah uveden nadzor za metoksetamin na podlagi nacionalne zakonodaje, ki je usklajena z obveznostmi iz Konvencije Združenih narodov o psihotropnih snoveh iz leta 1971, devet držav članic pa nadzor izvaja z drugimi zakonodajnimi ukrepi, bi uvedba nadzornih ukrepov za to snov po vsej Uniji pripomogla k preprečevanju nastanka ovir v čezmejnem sodelovanju na področju kazenskega pregona in pravosodja ter bi zagotovila zaščito pred tveganji, ki lahko izhajajo iz razpoložljivosti in uporabe te snovi.

(33)

Sklep 2005/387/PNZ pridržuje Svetu izvedbena pooblastila, da bi se bilo mogoče na ravni Unije z uvedbo nadzornih ukrepov po vsej Uniji za nove psihoaktivne snovi hitro in strokovno odzvati na njihov pojav, ki ga države članice ugotovijo in o njem poročajo. Pogoji za izvrševanje teh izvedbenih pooblastil so bili izpolnjeni in postopki upoštevani, zato bi bilo treba sprejeti izvedbeni sklep za uvedbo nadzornih ukrepov za 25I-NBOMe, AH-7921, MDPV in metoksetamin v celotni Uniji.

(34)

Sodišče Evropske unije je v sodbah z dne 16. aprila 2015 v združenih zadevah C-317/13 in C-679/13 (3) ugotovilo, da bi se moral Svet pred sprejetjem izvedbenih sklepov na podlagi člena 8(3) Sklepa 2005/387/PNZ posvetovati z Evropskim parlamentom. Izvedbeni sklep Sveta 2014/688/EU (4) je bil sprejet brez takšnega predhodnega posvetovanja, zato je bila storjena postopkovna napaka. Zato bi bilo treba Sklep 2014/688/EU nadomestiti s tem sklepom.

(35)

Zaradi neprekinjene veljavnosti nadzornih ukrepov za 4-jodo-2,5-dimetoksi-N-(2-metoksibenzil)fenetilamin (25I-NBOMe), 3,4-dikloro-N-[[1-(dimetilamino)cikloheksil]metil]benzamid (AH-7921), 3,4-metilendioksipirovaleron (MDPV) in 2-(3-metoksifenil)-2-(etilamino)cikloheksanon (metoksetamin) po vsej Uniji in zaradi izpolnjevanja obveznosti držav članic iz Konvencije Združenih narodov o psihotropnih snoveh iz leta 1971 in Enotne konvencije Združenih narodov o mamilih iz leta 1961, ta sklep ne sme posegati v obveznosti držav članic v zvezi z roki za uvedbo nadzornih ukrepov in kazenskih sankcij za navedene nove psihoaktivne snovi v nacionalno zakonodajo, kot je določeno v členu 2 Sklepa 2014/688/EU.

(36)

Sklep 2005/387/PNZ je za Dansko zavezujoč, zato sodeluje pri sprejetju in uporabi tega sklepa, s katerim se izvaja Sklep 2005/387/PNZ.

(37)

Sklep 2005/387/PNZ je za Irsko zavezujoč, zato sodeluje pri sprejetju in uporabi tega sklepa, s katerim se izvaja Sklep 2005/387/PNZ.

(38)

Sklep 2005/387/PNZ ni zavezujoč za Združeno kraljestvo, zato ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, s katerim se izvaja Sklep 2005/387/PNZ in zanj ni zavezujoč niti se v njem ne uporablja –

(a)

4-jodo-2,5-dimetoksi-N-(2- metoksibenzil)fenetilamin (25I-NBOMe);

(b)

3,4-dikloro-N-[[1-(dimetilamino)cikloheksil]metil]benzamid (AH-7921);

(c)

3,4-metilendioksipirovaleron (MDPV);

(d)

2-(3-metoksifenil)-2-(etilamino)cikloheksanon (metoksetamin).

20.10.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 275/43

(1)

Poročilo o oceni tveganja glede nove psihoaktivne snovi 5-(2-aminopropil)indola je v skladu s členom 6 Sklepa 2005/387/PNZ oblikoval znanstveni odbor Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) na posebni seji ter je bilo nato 16. aprila 2013 predloženo Komisiji in Svetu.

(2)

Snov 5-(2-aminopropil)indol je sintetični derivat indola, substituiran na fenilnem delu indolovih obročev. Kaže, da gre za poživilo, ki lahko povzroča tudi halucinogene učinke. 5-(2-aminopropil)indol se večinoma pojavlja v obliki praška, a tudi v obliki tablet in kapsul. Naprodaj je prek interneta in v trgovinah, specializiranih za prodajo izdelkov, povezanih z uživanjem drog, kjer ga tržijo kot kemikalijo za raziskave. Ugotovljen je bil tudi v vzorcih izdelka z imenom „Benzo Fury“, ki se prodaja kot neprepovedana spletna droga, in v tabletah, podobnih ekstaziju.

(3)

Po obstoječih informacijah in podatkih lahko akutna toksičnost 5-(2-aminopropil)indola pri človeku povzroči škodljive učinke, kot sta tahikardija in hipertermija, lahko pa povzroči tudi midriazo, tresenje in tremor. Mogoče so interakcije med 5-(2-aminopropil)indolom in drugimi snovmi, vključno z medicinskimi proizvodi in poživili, ki delujejo na monoaminergični sistem. Posebne fizične učinke 5-(2-aminopropil)indola pri človeku je težko določiti, saj ni objavljenih študij, ki bi ocenjevale njegovo akutno in kronično toksičnost, njegove psihične in vedenjske učinke ali možnosti za povzročanje odvisnosti in ker so na voljo le omejene informacije in podatki.

(4)

V štirih državah članicah je bilo od aprila do avgusta 2012 zabeleženih skupaj 24 smrtnih primerov, pri katerih je bila pri obdukciji ugotovljena prisotnost 5-(2-aminopropil)indola samega ali v kombinaciji z drugimi snovmi. Čeprav ni mogoče z gotovostjo določiti vloge 5-(2-aminopropil)indola pri vseh smrtnih primerih, je bil ta v nekaterih primerih izrecno naveden kot vzrok smrti. Če bi ta nova psihoaktivna snov postala dostopnejša in bi se število njenih uporabnikov povečalo, bi to lahko imelo resne posledice za zdravje posameznikov in javno zdravje. Informacije o socialnih tveganjih zaradi 5-(2-aminopropil)indola niso na voljo.

(5)

Devet evropskih držav je poročalo EMCDDA ter Evropskemu policijskemu uradu (Europol) o odkritjih 5-(2-aminopropil)indola. Ni podatkov o razširjenosti uporabe 5-(2-aminopropil)indola, vendar se po obstoječih omejenih informacijah verjetno uživa v podobnih okoljih kot druga poživila, na primer doma, v barih in nočnih klubih ter na glasbenih festivalih.

(6)

Ni informacij, da se 5-(2-aminopropil)indol proizvaja v Uniji, prav tako ni dokazov, da bi bil v proizvodnjo, distribucijo ali dobavo te nove psihoaktivne snovi vpleten organizirani kriminal.

(7)

Snov 5-(2-aminopropil)indol nima znane, dokazane ali priznane zdravstvene vrednosti ali uporabe, prav tako pa v Uniji te nove psihoaktivne snovi ne zajema nobeno dovoljenje za promet z zdravilom. Ni znakov, da bi se uporabljala še v druge namene poleg uporabe kot analitični referenčni standard in pri znanstvenih raziskavah.

(8)

Snov 5-(2-aminopropil)indol še ni bila in ni v postopku ocenjevanja v sistemu Združenih narodov, kot je določeno v Sklepu 2005/387/PNZ. Dve državi članici za nadzor nad to novo psihoaktivno snovjo uporabljata nacionalno zakonodajo v skladu z njunimi obveznostmi iz Konvencije Združenih narodov o psihotropnih snoveh iz leta 1971. Pet evropskih držav za nadzor nad 5-(2-aminopropil)indolom uporablja nacionalno zakonodajo o novih psihoaktivnih snoveh, nevarnem blagu ali zdravilih.

(9)

Glede na poročilo o oceni tveganja je o 5-(2-aminopropil)indolu na voljo malo znanstvenih dokazov, zato so potrebne nadaljnje raziskave, da bi se ugotovilo, kakšna so zdravstvena in socialna tveganja zaradi te nove psihoaktivne snovi. Vendar so že razpoložljivi dokazi in informacije zadostna podlaga za uvedbo nadzornih ukrepov za 5-(2-aminopropil)indol v vsej Uniji. Zaradi zdravstvenih tveganj zaradi 5-(2-aminopropil)indola, kar je dokumentirano ob ugotovitvi njegove prisotnosti pri več zabeleženih smrtnih primerih, zaradi dejstva, da ga lahko uporabniki zaužijejo nevede, in zaradi pomanjkanja njegove medicinske vrednosti ali uporabe, bi bilo treba za 5-(2-aminopropil)indol uvesti nadzorne ukrepe v vsej Uniji.

(10)

Ker šest držav članic z raznimi vrstami zakonodaje že nadzira 5-(2-aminopropil)indol, bi uvedba nadzornih ukrepov za to snov v vsej Uniji prispevala k preprečevanju nastajanja ovir v čezmejnem sodelovanju na področju kazenskega pregona in pravosodja ter bi uporabnike zaščitila pred tveganji, ki jih lahko povzroči uživanje te snovi.

(11)

Sklep 2005/387/PNZ Svetu podeljuje izvedbena pooblastila, da bi se bilo mogoče na ravni Unije hitro in strokovno z uvedbo nadzornih ukrepov po vsej Uniji za nove psihoaktivne snovi odzvati na njihov pojav, ki ga države članice ugotovijo in o njem poročajo. Pogoji za izvrševanje teh izvedbenih pooblastil so bili izpolnjeni in postopki upoštevani, zato bi bilo treba sprejeti izvedbeni sklep za uvedbo nadzornih ukrepov za 5-(2-aminopropil)indol v vsej Uniji.

(12)

Ta sklep nadomešča izvedbeni sklep Sveta 2013/496/EU (2), ki ga je Sodišče Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče) razglasilo za ničnega v sodbi z dne 16. aprila 2015 v Zadevi C-679/13 (3). V tej sodbi je Sodišče odločilo, da se učinki Sklepa 2013/496/EU ohranijo v veljavi do začetka veljavnosti novih aktov, s katerimi bodo nadomeščeni stari. Zato Sklep 2013/496/EU preneha učinkovati z začetkom veljavnosti tega sklepa.

(13)

Zaradi neprekinjene veljavnosti nadzornih ukrepov za 5-(2-aminopropil)indol po vsej Uniji ta sklep ne sme posegati v obveznosti držav članic v zvezi z roki za uvedbo nadzornih ukrepov in kazenskih sankcij za navedeno novo psihoaktivno snovjo v nacionalno zakonodajo, kot je določeno v členu 2 Sklepa 2013/496/EU.

(14)

Sklep 2005/387/PNZ je za Dansko zavezujoč, zato sodeluje pri sprejetju in uporabi tega sklepa, s katerim se izvaja Sklep 2005/387/PNZ.

(15)

Sklep 2005/387/PNZ je za Irsko zavezujoč, zato sodeluje pri sprejetju in uporabi tega sklepa, s katerim se izvaja Sklep 2005/387/PNZ.

(16)

Sklep 2005/387/PNZ ni zavezujoč za Združeno kraljestvo, zato ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, s katerim se izvaja Sklep 2005/387/PNZ in zanj ni zavezujoč niti se v njem ne uporablja –

20.10.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 275/46

(1)

Komisija je 2. avgusta 2011 prejela pritožbo naložbenega sklada S.C. Fondul Proprietatea S.A. („pritožnik“) v zvezi z nakupom električne energije podjetja S.C. Hidroelectrica S.A. („Hidroelectrica“) od dobaviteljev električne energije po cenah, ki so bile domnevno nad tržno ravnijo.

(2)

Komisija je 25. aprila 2012 obvestila Romunijo, da je sklenila začeti postopek na podlagi člena 108(2) Pogodbe v zvezi s pogodbama, po katerih sta podjetji Termoelectrica S.A. („Termoelectrica“) in S.C. Electrocentrale Deva S.A. („Electrocentrale Deva“) grosistično dobavili električno energijo podjetju Hidroelectrica, v nadaljnjem besedilu „sklep o začetku postopka“.

(3)

Sklep o začetku postopka je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije  (2). Komisija je pozvala romunske organe in vse zainteresirane strani, naj predložijo svoje pripombe.

(4)

Romunski organi so 23. julija 2012 Komisiji predložili predhodne pripombe v zvezi s sklepom o začetku postopka.

(5)

Komisija je od podjetja Termoelectrica 11. junija 2012 in podjetja Electrocentrale Deva 12. junija 2012 prejela le predhodne pripombe, ki so jih romunski organi posredovali Komisiji 26. julija 2012. Romunski organi so iste predhodne pripombe poslali Komisiji tudi 2. avgusta 2012.

(6)

Komisija je 12. februarja 2013 obvestila romunske organe, da ni prejela nobenih pripomb od zainteresiranih strani.

(7)

Romunski organi so 24. marca 2013 ponovno izrazili svoje predhodno stališče v zvezi s to zadevo.

(8)

Komisija je v dopisih dne 29. julija in 11. septembra 2013, 3. marca, 6. avgusta in 25. septembra 2014 ter 19. januarja 2015 od romunskih organov zaprosila za dodatne informacije. Romunski organi so dodatne informacije predložili 11. septembra 2013, 24. marca, 14. maja, 3. septembra, 22. septembra, 10. oktobra in 21. oktobra 2014 ter 20. februarja 2015.

(9)

Romunija se je 16. aprila 2015 odpovedala svojim pravicam iz člena 342 Pogodbe v povezavi s členom 3 Uredbe št. 1 (3) do sprejetja sklepa v romunskem jeziku in se je strinjala, da se sklep sprejme v angleškem jeziku.

(10)

Ta oddelek opisuje pogodbene stranke (tj. podjetja Hidroelectrica, Termoelectrica in Electrocentrale Deva), druge proizvajalce električne energije, pogodbe za nakup električne energije v okviru romunskega trga z električno energijo ter različne dogodke in medsebojne povezave domnevnih upravičencev.

(11)

Podjetje Hidroelectrica je bilo ustanovljeno leta 2000. Ureja ga običajno pravo gospodarskih družb. Osnovni kapital podjetja je v lasti romunske države prek ministrstva za gospodarstvo in trgovino (80,06 %) in pritožnika (19,94 %). Romunska država je zastopana v odboru skupščine delničarjev podjetja Hidroelectrica. V skladu s statutom podjetja Hidroelectrica generalni direktor vodi in zastopa podjetje v tekočem poslovanju in samostojno sprejema odločitve o zadevah, ki niso v pristojnosti skupščine delničarjev in upravnega odbora. V praksi so direktorji podjetja Hidroelectrica združevali funkcije z vladnimi položaji (4).

(12)

Podjetje Hidroelectrica je glavni proizvajalec električne energije v Romuniji z letno zmogljivostjo proizvodnje približno 17,5 TWh v običajnem hidrološkem letu. Podjetje Hidroelectrica proizvaja električno energijo z jezovi in pretočnimi elektrarnami. Vendar v takšni proizvodnji pride do velikih razlik glede na vremenske razmere: leta 2009 je proizvodnja podjetja Hidroelectrica znašala 16,4 TWh, leta 2010 21,3 TWh in leta 2011 14,7 TWh. Leta 2013 je tržni delež podjetja Hidroelectrica znašal 28,24 % in je bil večji od tržnega deleža podjetij Complexul Energetic Oltenia, proizvajalca termalne energije iz premoga, ki je imel 20,83-odstotni tržni delež, in Nuclearelectrica z 20,65-odstotnim tržnim deležem, obe podjetji pa sta v državni lasti.

(13)

Zoper podjetje Hidroelectrica je bil 26. junija 2012 (5) začet postopek zaradi insolventnosti, ki se je zaključil 26. junija 2013 (6). Postopek zaradi insolventnosti zoper podjetje Hidroelectrica je bil ponovno začet 25. februarja 2014.

(14)

Dobavitelja, s katerima je podjetje Hidroelectrica sklenilo pogodbi, ki sta predmet preiskave, sta podjetji Termoelectrica in Electrocentrale Deva, oba proizvajalca električne energije iz premoga v izključni lasti države bodisi neposredno bodisi posredno in z letno zmogljivostjo proizvodnje na dan podpisa pogodb 1,7 TW oziroma 1,3 TW, s 3-odstotnim oziroma 5-odstotnim tržnim deležem leta 2009 (7) ter 1,9-odstotnim oziroma 4,1-odstotnim tržnim deležem leta 2011 (8). Podjetji Termoelectrica in Electrocentrale Deva sta prodajali električno energijo, proizvedeno iz dragega nekonkurenčnega domačega premoga (9).

(15)

Podjetje Electrocentrale Deva je bila poslovna enota podjetja Termoelectrica do konca decembra 2001, ko je bilo ustanovljeno kot ločeno podjetje skupaj z drugimi poslovnimi enotami v državni lasti (CE Craiova, Electrocentrale Bucuresti, CE Rovinari itd.). Edini družbenik podjetja Electrocentrale Deva je bilo do 27. marca 2012 podjetje Termoelectrica.

(16)

Pri proizvodnji električne energije v Romuniji prevladujejo podjetja, ki so pod nadzorom države in imajo skupaj približno 90-odstotni tržni delež (10). Skupna neto proizvodnja električne energije je leta 2011 znašala 60,38 TWh. Proizvodno mešanico sestavljajo pretežno hidroelektrarne (približno 28 % skupne proizvodnje), jedrske elektrarne (približno 18 %) in elektrarne na fosilna goriva (približno 51 %) (11).

(17)

Romunski trg je povezan predvsem z Bolgarijo, kjer je neto prenosna zmogljivost v letih 2009–2010 znašala 400 MW, in Madžarsko, kjer je neto prenosna zmogljivost v letih 2009–2010 znašala 500–800 MW. Neto zmogljivost medsebojnih povezav s tema dvema državama članicama v tem obdobju ni bila v celoti uporabljena zaradi zasedenosti. V obdobju 2009–2011 je bil pretok uvoza in izvoza električne energije v Romunijo in iz nje, kot sledi: (i) leta 2009 je uvoz električne energije znašal 676 GWh, medtem ko je izvoz znašal 3 154 GWh (približno 4,8 % celotne električne energije, proizvedene v Romuniji); (ii) leta 2010 je uvoz električne energije znašal 943 GWh, medtem ko je izvoz znašal 3 854 GWh (približno 3,4 % celotne električne energije, proizvedene v Romuniji); (iii) leta 2011 je uvoz električne energije znašal 1 036 GWh, medtem ko je izvoz znašal 2 942 GWh (približno 2,8 % celotne električne energije, proizvedene v Romuniji).

(18)

Pogodba s podjetjem Termoelectrica je bila sklenjena 30. julija 2008 (12), medtem ko je bila pogodba s podjetjem Electrocentrale Deva sklenjena 9. junija 2009 (v tem sklepu skupno imenovani „pogodbi“) za obdobje desetih let. Pogodbi je konec avgusta 2012 med postopkom zaradi insolventnosti podjetja Hidroelectrica prekinil sodni upravitelj Euro-Insol podjetja Hidroelectrica (13).

(19)

V sporočilih romunskemu ministrstvu za gospodarstvo in trgovino sta podjetji Termoelectrica in Electrocentrale Deva zaprosili za soglasje ministrstva k podpisu pogodb, kakor je navedeno v uvodnih izjavah 20 do 22:

(20)

Podjetje Termoelectrica je 15. julija 2008 v sporočilu številka 7323 navedlo: „[…] Podjetje Termoelectrica SA je analiziralo več načinov za reševanje te nujne težave in edina možnost, kjer je mogoče pričakovati hiter uspeh in ki ne potrebuje odobritve EU, je: Podpis dolgoročne (desetletne) pogodbe med podjetjema Termoelectrica SA in Hidroelectrica SA za nakup električne energije, proizvedene v proizvodni enoti št. 4 elektrarne CET Paroșeni. Pogodbena cena bo cena za CET Paroșeni, ki jo postavi ANRE na organiziranem trgu na podlagi utemeljenih stroškov podjetja Termoelectrica SA; in podpis dolgoročne pogodbe (približno desetletne) za nabavo premoga s podjetjem Compania Națională a Huilei Petroșani. Podjetjema Termoelectrica SA (SE Paroșeni) in Compania Națională a Huilei (14) bi to […] zagotovilo dolgoročno prihodnost obeh podjetij v dolini Jiu.“

(21)

Podjetje Electrocentrale Deva je 27. maja 2009 v sporočilu številka 10855 zahtevalo: „[…] Da bi preprečili stečaj podjetja in ustvarili pogoje, potrebne za financiranje in izvajanje potrebnih naložb za nadaljnje obratovanje, vas prosimo, da podate odobritev za pogajanja in sklenitev 10-letne pogodbe med podjetjema Electrocentrale Deva in Hidroelectrica București za prodajo električne energije podjetju Hidroelectrica, in sicer v količini, ki ustreza povprečni moči 150 MW poleg količine, dobavljene na organiziranem trgu in po ceni, ki jo odobri ANRE in ki bo pokrila utemeljene stroške proizvodnje.“

(22)

Obe sporočili so odobrili predstavniki romunskega ministrstva za gospodarstvo in trgovino na ravni ministra in/ali državnega sekretarja. V pogodbah je navedeno, da sta bili sklenjeni na podlagi teh sporočil.

(23)

V pogodbi s podjetjem Termoelectrica nista ne Hidroelectrica ne Termoelectrica imeli možnosti prekiniti pogodbo. V pogodbi s podjetjem Electrocentrale Deva sta imeli podjetji Hidroelectrica in Electrocentrale Deva možnost prekiniti pogodbo v naslednjih okoliščinah: (i) padec kakovosti druge stranke kot proizvajalca, v 5 delovnih dneh od datuma padca te kakovosti; (ii) zavrnitev katere koli stranke za sklenitev nove pogodbe ali spremembo obstoječe pogodbe v primeru spremembe gospodarskih in tehničnih okoliščin, ki so obstajale na datum njene sklenitve; (iii) v drugih zadevah, ki jih določajo veljavni zakoni ali predpisi (15).

(24)

Pogodba s podjetjem Termoelectrica je vsebovala spodnje podrobnosti: (i) pogodbeno ceno vsako leto postavi romunski regulativni organ za energijo („ANRE“) na podlagi stroškov proizvodnje, ki jih utemelji podjetje Termoelectrica; (ii) podjetje Hidroelectrica kupi vso električno energijo, ki jo vsak mesec proizvede elektrarna Paroseni (16). Pogodba je bila od datuma njenega podpisa do njene prekinitve s strani sodnega upravitelja spremenjena osemkrat (sedem dodatkov, ki so vsebovali prilagoditve cen) (17).

(25)

Pogodba s podjetjem Electrocentrale Deva je vsebovala naslednje podatke: (i) pogodbeno ceno vsako leto postavi ANRE na podlagi stroškov proizvodnje, ki jih utemelji podjetje Electrocentrale Deva; (ii) če ANRE ne bi več uravnaval cen električne energije, bi se o ceni dogovorile stranke, ta pa naj ne bi bila nižja od pogodbene cene v prejšnjem letu; (iii) pogodbene stranke ne bi zaračunale nobene kazni ali drugega stroška, če prodajalec ne bi uspel dobaviti pogodbene količine električne energije ali če kupec ne bi plačal pogodbene cene (18). Pogodba je bila od datuma njenega podpisa do njene prekinitve s strani sodnega upravitelja spremenjena petkrat (19) (vse spremembe so vsebovale prilagoditve cen).

(26)

Kljub jasnim določbam v obeh pogodbah, skladno s katerima naj bi pogodbeno ceno določil ANRE, so bile prilagoditve cen praviloma narejene po predhodnem soglasju ministrstva za gospodarstvo in trgovino razen v treh primerih (20).

(27)

Na primer, v sporočilu (nečitljiv datum) je podjetje Hidroelectrica iskalo soglasje ministrstva za gospodarstvo in trgovino za prilagoditev cen za obdobje med 1. avgustom 2009 in 31. decembrom 2009 zaradi „povišanj stroškov proizvodnje“. V istem sporočilu je bilo jasno navedeno, da je „namen sklenitve in izvedbe obeh pogodb prodati neko količino električne energije iz črnega premoga in vodne energije na konkurenčnem trgu ter tema dvema proizvajalcema termalne energije zagotoviti pogodbo, ki jo finančne institucije sprejmejo kot hipoteko pri pridobivanju dolgoročnih posojil, potrebnih za izvajanje nujnih naložb za ohranitev dovoljenj za proizvodnjo električne energije“.

(28)

Podobno je v nekem drugem sporočilu podjetje Hidroelectrica iskalo soglasje ministrstva za gospodarstvo in trgovino za ohranitev cene iz leta 2009, tj. 230 RON/MWh, v obdobju med 1. januarjem 2010 in 31. marcem 2010, da bi „pridobilo prihodke, potrebne za nadaljevanje tekoče reorganizacije proizvajalca črnega premoga za proizvodnjo električne energije in proizvajalca termalne energije […]“.

(29)

Nadalje je po sklenitvi pogodb podjetje Hidroelectrica v sporočilu št. 6547 iz leta 2011 iskalo soglasje ministra za gospodarstvo in trgovino za prilagoditev cen za leto 2011, da bi podjetjema Termoelectrica in Electrocentrale Deva omogočilo: „pridobitev dolgoročnih posojil, potrebnih za izvajanje nujnih naložb za ohranitev dovoljenj za proizvodnjo električne energije in pridobitev prihodkov, potrebnih za reorganizacijo proizvajalca Compania Nationala a Huilei“.

(30)

Vsa ta sporočila so tudi jasno navajala, da podjetje Hidroelectrica išče soglasje ministrstva za gospodarstvo in trgovino „za odobritev izvršnega upravljanja teh treh proizvajalcev električne energije in podpis dodatkov v zvezi z novimi cenami“.

(31)

Poleg tega se vsi dodatki k pogodbama v zvezi s prilagoditvami cen nanašajo na interna sporočila, ki jih je izdalo podjetje Hidroelectrica in odobril bodisi minister za gospodarstvo in trgovino ali državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo in trgovino s tremi izjemami iz uvodne izjave 26, na podlagi katerih so bile odobrene takšne prilagoditve cen (21).

(32)

Količine kupljene električne energije in povprečne cene, plačane po pogodbama med letoma 2009 in 2011, so (22):

(33)

V Romuniji se trgovanje z električno energijo pretežno odvija na dveh trgih: (i) organizirani trg z električno energijo, na katerem se trguje z električno energijo na podlagi reguliranih tarif in pogojev ter (ii) konkurenčni trg z električno energijo, na katerem se z električno energijo trguje prosto, vključno z dvema glavnima vrstama pogodb: razmeroma standardne dvostranske pogodbe, s katerimi se trguje na centraliziranem trgu, in prosto dogovorjene dvostranske pogodbe, t. i. trg za neposredno dogovorjene pogodbe.

(34)

Transakcije na organiziranem trgu z električno energijo se izvajajo s kupoprodajnimi okvirnimi sporazumi, sklenjenimi med proizvajalci električne energije, ki delujejo na organiziranem trgu, vključno s podjetjem Hidroelectrica, in „dobavitelji zadnje instance“, ki zagotavljajo distribucijo električne energije končnemu uporabniku. Upravičeni odjemalci kupujejo električno energijo po reguliranih tarifah. Na organiziranem trgu ANRE vsako leto predhodno določi cene in količine, ki naj bi jih dobavili proizvajalci električne energije. Do obdobja 2009–2010, ko sta se začeli izvajati pogodbi, ki sta predmet preiskave, je bilo na organiziranem trgu prodano in kupljeno od 56 % do 61 % električne energije, porabljene v Romuniji.

(35)

Od leta 2005 je konkurenčni trg z električno energijo v Romuniji razdeljen na pet posebnih trgov: (i) centralizirani trgi, ki jih upravlja OPCOM; (ii) trg za neposredno dogovorjene pogodbe; (iii) trg za pomožne storitve; (iv) izravnalni trg, in (v) izvozni trg.

(36)

Centralizirane trge upravlja OPCOM. OPCOM je bil ustanovljen leta 2001 v skladu s sklepom vlade št. 627/2000 kot delniška družba in hčerinsko podjetje v izključni lasti podjetja Transelectrica, upravljavca prenosnega sistema. Na osnovi dovoljenja, ki ga je podelil ANRE, je bil OPCOM opredeljen kot platforma za trgovanje z električno energijo v Romuniji na ravni veleprodaje. OPCOM je edina energetska borza v Romuniji, kjer se trguje z električno energijo, in ima vlogo spodbujevalca.

(37)

Na trgu OPCOM je pet vrst tržnih segmentov: (i) trg za dan vnaprej; (ii) trg znotraj dneva (23), (iii) centralizirana dvostranska trga oziroma centraliziran trg za dvostranske pogodbe z javno dražbo „OPCOM-PCCB“ in centraliziran trg za dvostranske pogodbe z nenehnimi pogajanji „CMBC-CN“; (iv) centraliziran trg za zelene certifikate in (v) trgovalna platforma za potrdila za emisije toplogrednih plinov. Transakcije na trgu OPCOM so se začele leta 2005 in to le na tržnih segmentih za dan vnaprej in OPCOM-PCCB.

(38)

Pogodbi sta bili sklenjeni na trgu za neposredno dogovorjene pogodbe v Romuniji, ki je zadevni tržni segment za oceno v tej zadevi.

(39)

Trg OPCOM na tržnem segmentu OPCOM-PCCB organizira javne dražbe za prodajo in nakup električne energije. Kupoprodajne ponudbe posameznih proizvajalcev/dobaviteljev/odjemalcev so predložene upravljavcu trga. Vsaka ponudba mora določati: (i) bodisi minimalno ceno, po kateri bo stranka prodala električno energijo, ali maksimalno ceno, po kateri bo kupila električno energijo, in (ii) okvirni sporazum, po katerem namerava stranka, ki predloži ponudbo, dobaviti/kupiti električno energijo. Kupoprodajne ponudbe določajo dobavne pogoje, ki vključuje količino električne energije, obdobje veljavnosti (najmanj en mesec in do eno leto) in predviden okvirni sporazum. Cena upošteva načelo najugodnejše ponudbene cene. Do let 2009 in 2010, ko sta se pogodbi začeli izvajati, je prodaja na trgu OPCOM-PCCB znašala manj kot 7 % električne energije, proizvedene v Romuniji.

(40)

Po objavi sklepa o začetku postopka je Komisija sprejela sklep v skladu s členom 102 Pogodbe, v katerem ugotavlja, da je energetska borza, ki jo upravlja OPCOM, pomemben storitveni trg, na katerem igra OPCOM prevladujočo vlogo, ločeno od trga z neposredno dogovorjenimi pogodbami (24).

(41)

Trg za neposredno dogovorjene pogodbe je prosti trg, ki ga ne regulira ANRE. Pogodbene stranke se dvostransko dogovorijo o količinah, cenah in drugih členih pogodbe. To zagotavlja strankama visoko stopnjo fleksibilnosti pri pogajanjih glede določil in pogojev prodajnih pogodb. Določbe in pogoji pogodb so zaupni.

(42)

Komisija je v dopisu z dne 21. februarja 2014 od romunskih organov zahtevala informacije o drugih dvostransko dogovorjenih pogodbah, sklenjenih na romunskem trgu, razen obeh pogodb s primerljivimi obdobji in količinami za dobavo električne energije. Zahteva Komisije je zajela vse romunske dobavitelje električne energije bodisi v državni bodisi v zasebni lasti. Romunski organi so 14. maja 2014 zagotovili zahtevane ključne prvine vseh pogodb, podpisanih s kupci električne energije z letno porabo električne energije, ki presega 150 GWh za vsako leto v obdobju 2009–2011 (25).

(43)

Romunski organi so poudarili, da so bile vse pogodbe, ki so jih v zadevnem obdobju sklenili negospodinjski odjemalci na maloprodajnem trgu pod konkurenčnimi pogoji, predmet ad hoc zbiranja podatkov, ki jih je zahtevala Komisija. Romunski organi so predložili 75 zbirk letnih podatkov iz pogodb, ki so veljale eno ali več let v zadevnem obdobju 2009–2011. Komisija razume, da so romunski organi predložili ustrezne podatke v zvezi z vsemi pogodbami, ki so izpolnjevale merila, ki jih zahtevala Komisija (primerljiva obdobja in količine) za zadevno obdobje 2009–2011. Pogodbi sta predstavljali približno 17 % skupne količine električne energije, za katero so bile sklenjene neposredno dogovorjene pogodbe v obdobju 2009–2011 in ki jo je zagotovila Romunija.

(44)

Podatki, ki so jih predložili romunski organi, kažejo raven najvišjih cen, plačanih na prostem trgu za maloprodajo električne energije v obdobju 2009–2011, in sicer: za leto 2009: 266,5 RON/MWh; za leto 2010: 229,96 RON/MWH in za leto 2011: 232,33 RON/MWh. Vendar je vsaka od teh pogodb zase vsebovala nižje količine kot katera koli od obeh pogodb.

(45)

Pregled informacij v zvezi s pogodbami, ki so jih sklenili dobavitelji razen podjetij Termoelectrica in Electrocentrale Deva, kaže, da leta 2009, ko sta se pogodbi začeli izvajati, noben drug dobavitelj ni sklenil pogodbe o dobavi, ki je bila dovolj podobna tema dvema pogodbama glede količin (približno 900 GWh in 500 GWh vsaka) in obdobja (10 let). Povsem smiselna primerjava s pogodbama je mogoča le za druge pogodbe za enake količine, obdobje in/ali datum začetka veljavnosti. Ker takšnih v celoti primerljivih pogodb ni bilo, je potreben obračun z ekonometrično analizo za vse pogodbene razlike, katerega razlogi in rezultati so navedeni v uvodnih izjavah 77 do 80 ter Prilogi I.

(46)

V obdobju 2009–2011 je podjetje Hidroelectrica prodalo okoli 60 % svoje električne energije tudi drugim zasebnim kupcem po dolgoročnih veleprodajnih in maloprodajnih pogodbah, ki jih preiskuje Komisija (26). Prodajne cene podjetja Hidroelectrica v teh pogodbah so bile več kot 40 % nižje od veleprodajnih nakupnih cen, ki jih podjetje Hidroelectrica v povprečju plačalo podjetjema Termoelectrica in Electrocentrale Deva. Za ponazoritev je najvišja prodajna cena za električno energijo po takšnih pogodbah leta 2009 znašala 159,8 RON/MWh, leta 2010 pa 168 RON/MWh.

(47)

Podjetje Hidroelectrica je pogodbe o prodaji električne energije sklenilo tudi z drugimi strankami (27), in sicer za manjše količine. Najvišja prodajna cena za električno energijo po takšnih maloprodajnih pogodbah za zadevno obdobje je znašala 185 RON/MWh leta 2009, 190 RON/MWh leta 2010 in 160 RON/MWh leta 2011, kar je v povprečju približno 13 % manj od veleprodajnih nakupnih cen, ki jih je podjetje Hidroelectrica plačalo podjetjema Termoelectrica in Electrocentrale Deva.

(48)

Elektrarna Paroseni podjetja Termoelectrica, ki je dejansko dobavljala količino električne energije, kupljene po pogodbi s podjetjem Termoelectrica, je postala ločeni subjekt in je bila registrirana v romunskem trgovskem registru pod imenom Electrocentrale Paroseni 11. julija 2011 (28). Podjetje Electrocentrale Paroseni je 22. septembra 2011 prevzelo vse pravice in obveznosti podjetja Termoelectrica po pogodbi s podjetjem Hidroelectrica. Podjetje Electrocentrale Paroseni je septembra in oktobra 2011 dobavilo električno energijo podjetju Hidroelectrica, vendar so bile količine zanemarljive.

(49)

Na dan prekinitve dobave po obeh pogodbah je bilo podjetje Termoelectrica še vedno edini družbenik podjetij Electrocentrale Deva in Electrocentrale Paroseni.

(50)

Z izrednim odlokom št. 84/2011 (29) je bila izvedena zamenjava terjatev v lastniške deleže med podjetjem Termoelectrica in državo. Zato je podjetje Termoelectrica preneslo svoje deleže v različnih podjetjih (Electrocentrale Deva, Electrocentrale Paroseni in Electrocentrale Bucuresti) na državo v zameno za poplačilo svojih dolgov do države. Ta prenos deležev je bil izveden na podlagi ocenjevalnih poročil, ki jih je pripravil neodvisni ocenjevalec.

(51)

Podjetji Electrocentrale Paroșeni in Electrocentrale Deva sta se združili v en pravni subjekt, imenovan Complexul Energetic Hunedoara („CEH“), tj. podjetje v izključni lasti državi, ki je bilo 1. novembra 2012 registrirano v romunskem trgovskem registru. CEH je prevzel vse pravice in obveznosti podjetij Electrocentrale Paroseni in Electrocentrale Deva. CEH je 1. avgusta 2013 prevzel tudi podjetje Societatea Nationala a Huilei, ki je nastalo z izločitvijo premogovnikov iz podjetja v državni lasti Compania Nationala a Huilei, ki je dobavljalo premog podjetjema Termoelectrica in Electrocentrale Deva. Trenutno so vsa tri podjetja opredeljena kot podružnice podjetja CEH in nimajo pravne osebnosti.

(52)

Podjetje Termoelectrica je v postopku likvidacije (30) in ima sredstva v tržni vrednosti približno 80 milijonov EUR ter likvidacijski vrednosti približno 60,5 milijonov EUR glede na poročilo z dne 1. oktobra 2013. Toda dolgovi podjetij Electrocentrale Deva, Electrocentrale Paroseni in Electrocentrale Bucuresti so ostali podjetju Termoelectrica.

(53)

Dogodki po letu 2011 v zvezi s podjetjema Termoelectrica in Electrocentrale Deva ter različne medsebojne povezave, pojasnjene v uvodnih izjavah 48 do 52, so ponazorjene v spodnjem grafu zaradi lažjega sklicevanja:

(54)

V sklepu o začetku postopka je Komisija izrazila dvome glede tega, ali so bile cene za nakup električne energije pod obema pogodbama skladne s tržnimi in ali so pomenile državno pomoč. Če je šlo za slednje, je Komisija izrazila dvome glede tega, ali je takšna pomoč združljiva s Pogodbo.

(55)

Komisija je primerjala cene, določene v obeh pogodbah, s cenami, po katerih se je trgovalo z električno energijo na trgu OPCOM-PCCB, in opazila, da so bile cene, po katerih je podjetje Hidroelectrica kupovalo električno energijo od domnevnih upravičencev, med 40 in 55 % višje od prevladujoče cene električne energije na odprtem trgu z električno energijo OPCOM-PCCB. Videti je bilo, da je zaradi tega podjetje Hidroelectrica imelo višje stroške, kot je bilo potrebno, medtem ko je bila domnevnima upravičencema podeljena pomoč, ki je povečala njune prihodke, ne da bi bila usmerjena v doseganje kakršnega koli cilja skupnega interesa. Komisija je tako sprejela predhodno stališče, da sta domnevna upravičenca pridobila neupravičeno prednost v obliki umetno povišanih cen električne energije v pogodbah in njunih naknadnih spremembah.

(56)

Komisija je predhodno ugotovila, da so cene električne energije, ki se pregledujejo, selektivne narave, saj so veljale samo za nekatera podjetja.

(57)

Poleg tega je Komisija predhodno ugotovila, da so lahko ugodnejše cene električne energije pomenile prenos državnih sredstev, ki bi se lahko pripisala državi, saj je podjetje Hidroelectrica upravljala romunska država (80,06 % njenega osnovnega kapitala je bilo v lasti Romunije). Poleg tega se je Komisija sklicevala na ministrski odlok št. 445/2009, po katerem so morali predstavniki ministrstva za gospodarstvo, trgovino in poslovno okolje, ki so bili člani upravnih odborov elektroenergetskih podjetij v državni lasti dolžni zagotavljati, da se od 31. marca 2010 z električno energijo, namenjeno za veleprodajni trg, trguje izključno na trgu OPCOM.

(58)

Posledično so imeli predstavniki ministrstva za gospodarstvo in trgovino nadzor ali vsaj vpliv nad prakso sklepanja pogodb v podjetjih v državni lasti, tudi nad prakso sklepanja pogodb v podjetju Hidroelectrica. To bi lahko vplivalo na trgovanje znotraj Unije v smislu člena 107(1) Pogodbe.

(59)

Predhodna ugotovitev Komisije je bila, da je odobritev, v kolikor sta pogodbi pomenili državno pomoč, šlo za pomoč, ki krši obveznosti priglasitve in mirovanja iz člena 108(3) Pogodbe.

(60)

Glede na navedeno je Komisija predhodno sklenila, da lahko ugodnejše cene električne energije morda vključujejo državno pomoč, in zaprosila Romunijo, naj zagotovi zadostne informacije in s tem odpravi njene dvome.

(61)

Romunski organi so se vzdržali predložitve kakršnih koli pripomb glede tega, ali pogodbi pomenita državno pomoč ali ne. Romunija je 24. marca 2013 predložila pripombe tretjih oseb v zvezi z drugimi zadevami, v katere je bilo vpleteno podjetje Hidroelectrica in ki so bile zajete v preiskavi Komisije (31). Romunski organi so se ponovno vzdržali predložitve kakršnih koli stališč.

(62)

V okviru formalnega postopka preiskave je bilo od romunskih organov zahtevano, naj pojasnijo gospodarsko utemeljitev sklepanja teh dveh pogodb. V zvezi s tem Romunija ni predložila utemeljitev. Romunija je zgolj zagovarjala stališče, da sta pogodbi podjetju Hidroelectrica omogočili, da bolje količinsko opredeli maksimalno vrednost stroškov, nastalo pri nakupu električne energije, kar mu je zagotovilo zaščito pred nestanovitnostjo cen na promptnem trgu.

(63)

Romunski organi so pojasnili tudi, da pogodbi nista bila sporazuma o pomoči, kakor sta opredeljeni v poročilu sodnega upravitelja podjetja Hidroelectrica v zvezi z razlogi za insolventnost podjetja Hidroelectrica (32). Glede na to poročilo so sporazumi o pomoči pogodbe, ki jih podjetje Hidroelectrica sklene z namenom pokrivanja prekinitev v svoji proizvodnji. Namen takšne vrste pogodbe je preprečiti plačilo morebitne škode, ki jo povzroči nespoštovanje pogodbene obveznosti dobave.

(64)

Romunski organi so pojasnili (33), zakaj v praksi – z izjemo treh primerov iz uvodne izjave 28 – ANRE ni določil pogodbenih cen, kakor je bilo predpisano po obeh pogodbah. Pojasnili so, da pogodbi nista bili sklenjeni na organiziranem trgu in zato ANRE ni prilagodil cene. Romunski organi so pojasnili tudi, da: (i) je na začetku ANRE predložil ministrstvu za gospodarstvo in trgovino minimalno in maksimalno mejno vrednost, na podlagi katerih so bile določene cene; (ii) takšne mejne vrednosti so bile določene na podlagi jasnih tehničnih parametrov, ki veljajo posebej za proizvajalce termalne energije; (iii) ANRE je to prakso pozneje ustavil, prevzelo pa jo je ministrstvo za gospodarstvo in trgovino na podlagi podobnih načel, kot jih uporabil ANRE.

(65)

V zvezi s pogodbo s podjetjem Termoelectrica so romunski organi potrdili, da je bilo podjetje Hidroelectrica edini odjemalec električne energije za elektrarno Paroseni podjetja Termoelectrica. Pojasnili so tudi, da podjetje Hidroelectrica ni kupilo celotne količine električne energije, kakor je bilo v začetku ocenjeno pod pogodbo, temveč je kupilo le količino, potrebno za pokrivanje morebitnih nihanj v proizvodnji zaradi nepredvidljivih hidroloških razmer.

(66)

V zvezi s pogodbo s podjetjem Electrocentrale Deva so romunski organi pojasnili, da je v zadevnem obdobju 2009–2011 podjetje Electrocentrale Deva električno energijo prodalo tudi drugim strankam, ne samo podjetju Hidroelectrica. Tako je bilo prikazano, da je podjetje Electrocentrale Deva v letih 2010 in 2011 prodalo velike količine električne energije (primerljive ali celo večje količine) drugim strankam, ne samo podjetju Hidroelectrica, po primerljivih cenah (34).

(67)

V uvodnih pripombah na sklep o začetku postopka sta podjetji Termoelectrica in Electrocentrale Deva trdili, da jima ne začetne pogodbene cene ne njihove poznejše spremembe niso prinesle prednosti, saj naj bi te cene določil ANRE, ki jih je izračunal na podlagi njihovih stroškov proizvodnje.

(68)

Nadalje je Romunija trdila, da je poznejše spremembe pogodbenih cen določil dvig cen nafte (35) ali premoga (36). Podjetje Electrocentrale Deva je trdilo tudi, da je na ceno električne energije približno 70-odstotno vplivala cena premoga.

(69)

V tem sklepu Komisija ocenjuje, ali sta podjetji Termoelectrica in Electrocentrale Deva prejeli državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe, glej uvodno izjavo 101, in če sta jo, ali je morda takšna pomoč združljiva z notranjim trgom, glej uvodne izjave 102 do 105.

(70)

Člen 107(1) Pogodbe določa, da je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga in prizadene trgovino med državami članicami, nezdružljiva z notranjim trgom.

(71)

Pogoji, določeni v členu 107(1) Pogodbe, so torej kumulativni in zato morajo biti istočasno izpolnjeni vsi pogoji, da bi bil ukrep opredeljen kot državna pomoč.

(72)

Za namene člena 107(1) Pogodbe je treba, da bi ugotovili, ali je bila podjetjema Termoelectrica in Electrocentrale Deva dodeljena gospodarska ugodnost, ki pod običajnimi tržnimi pogoji ni na voljo, zaradi sklenitve in izvajanja pogodb, ugotoviti, kakšne so bile v Romuniji cene pod tržnimi pogoji za podobne transakcije v obdobju med letoma 2009 in 2011.

(73)

V zvezi s tem se je v nasprotju s predhodnim stališčem, zavzetim v sklepu o začetku postopka, v pregledu izkazalo, da pogoji in obdobja pogodb za dobavo električne energije, sklenjenih na trgu OPCOM-PCCB, niso bili dovolj podobni tistim v obeh pogodbah, zlasti glede obdobja trajanja in posebnih dvostransko dogovorjenih pogojev (uvodne izjave 18, 23 do 25, 39 in 40). Na dobro delujočih trgih z električno energijo z ustrezno likvidnostjo in terminskimi instrumenti, ki omogočajo predvidljivost cen za prihodnje dobave, so promptne cene dober pokazatelj ali približek tržnih cen in jih je mogoče uporabiti kot merila za oceno ravni cen v posameznih pogodbah. Toda v tem primeru se je treba glede na to, da je bil v Romuniji v letu 2009 še vedno razmeroma visok delež povpraševanja preskrbljen po reguliranih cenah, omejeno likvidnost trgovalnih platform OPCOM v obdobju 2009–2011 in dejstvo, da so bile energetske borze, ki jih je upravljal OPCOM, označene kot ustrezni protimonopolni trg, kjer se zlorablja prevladujoč položaj (uvodne izjave 34 do 40), pri ocenjevanju morebitne prisotnosti gospodarske ugodnosti nad tržnimi cenami zanesti na ustrezna referenčna merila, ki niso cene na trgu OPCOM PCCB.

(74)

Vendar je v tem smislu podobnost cen s tistimi, ki so jih plačali drugi kupci razen podjetja Hidroelectrica, ali utemeljitev na podlagi stroškov, ki so jo predložili Romunija in upravičenci (uvodne izjave 66 do 68), ni veljaven pokazatelj, da so bili zadevni pogodbeni pogoji in cene v skladu s tržnimi pogoji.

(75)

Dejansko so bile cene, ki jih je podjetje Hidroelectrica plačalo podjetju Electrocentrale Deva med letoma 2009 in 2011, podobne cenam, ki so jih plačala druga podjetja za distribucijo električne energije v državni ali zasebni lasti za nakup električne energije od podjetja Electrocentrale Deva. Vendar so bili ti nakupi izvedeni med podjetjem Electrocentrale Deva in podjetji za distribucijo električne energije, ki so gospodinjstvom in malim podjetjem prodajala električno energijo na maloprodajnem trgu po reguliranih cenah in pogojih (uvodna izjava 34). Podjetje Hidroelectrica je kupovalo električno energijo na veleprodajnem trgu za maloprodajo industrijskim odjemalcem in/ali trgovcem na konkurenčnem trgu, kjer cene in količine niso bile regulirane in so se kupci lahko vzdržali nakupa od dragih trgovcev, kot sta podjetji Termoelectrica in Electrocentrale Deva, ter izbrali cenejšega dobavitelja ne glede na njegove stroške proizvodnje. Tako tudi če bi bile cene podobne in ob predpostavki, da je prodaja podjetij Termoelectrica in Electrocentrale Deva na organiziranem trgu omogočala povračilo stroškov, cene, ki so jih podjetja za distribucijo električne energije plačala podjetjema Termoelectrica in Electrocentrale Deva, niso primerljive in ne morejo biti veljavno referenčno merilo za cene, ki jih je podjetje Hidroelectrica plačalo na konkurenčnem prostem trgu.

(76)

Podobno utemeljitev stroškov, ki so jo ponudili romunski organi ter podjetji Termoelectrica in Electrocentrale Deva, pojasnjuje le, zakaj so bile cene, po katerih sta lahko Termoelectrica in Electrocentrale Deva prodajala brez izgube, visoke. Ta utemeljitev ne dokazuje, da so bile te cene v skladu s tržnimi cenami, določenimi pod konkurenčnimi pogoji, kot so tisti, pod katerimi bi moralo podjetje Hidroelectrica skleniti in izvajati pogodbi, če ti pogodbi naj ne bi pomenili državno pomoč.

(77)

Da bi ugotovili, ali so bile pogodbene cene v skladu s tržnimi pogoji v Romuniji, jih je treba primerjati s cenovnimi pogoji, ki prevladujejo za druge dvostransko dogovorjene pogodbe, sklenjene na prostem trgu istočasno kot pogodbi. Komisija je uporabila zbirko podatkov, ki so jo zagotovili romunski organi, saj meni, da je to najboljši dokazni vir, ki odraža tržne razmere v Romuniji (uvodne izjave 42 do 45). Kakor je navedeno v uvodni izjavi 45, nobena dolgoročna pogodba, sklenjena ali veljavna v letu 2009, nima enakih značilnosti kot pogodbi. Zato je Komisija izvedla ekonometrično analizo, da bi določila cenovno referenčno merilo na podlagi pogodb za električno energijo, sočasnih s pogodbama, v celotnem zadevnem obdobju. Podroben tehnični opis ekonometrične analize in njenih rezultatov je naveden v Prilogi.

(78)

Zaradi pomanjkanja jasnih referenčnih meril za ugotavljanje „tržnih pogojev“ je bilo pri pregledovanju, ali sta pogodbi vsebovali cene nad tržno ravnijo, referenčno merilo tržnih cen ocenjeno kot približek v okviru konzervativnih domnev, in sicer z obračunom bistvenih odstopanj navzgor od ocenjene tržne cene. Na podlagi tega konzervativnega pristopa je Komisija izvedla primerjavo cen obeh pogodb z referenčno tržno ceno za vsako leto med letoma 2009 in 2011. Primerjava je bila narejena za posamezno leto, saj so se prodajne cene po obeh pogodbah, vsako leto dvignile.

(79)

Analiza je pokazala, da so glede na referenčne cene in ob konzervativnih domnevah cene, ki jih je podjetje Termoelectrica zaračunalo podjetju Hydroelectric, presegale tržne cene. Če se ustrezno upošteva dejstvo, da je bila primerjava transakcij na veleprodajni ravni za pogodbi izvedena s pogodbami na maloprodajni ravni, s prištevanjem 5-odstotne maloprodajne marže, ki jo v povprečju zaračunajo trgovci na romunskem trgu, znaša razlika glede na tržne cene: 18,8 RON/MWh v letu 2010 in 19,8 RON/MWh v letu 2011 za podjetje Termoelectrica ter 17,5 RON/MWh v letu 2010 in 13,9 RON/MWh v letu 2011.

(80)

Ekonometrična analiza je tako bila prvi znak, da sta pogodbi podjetjema Termoelectrica in Electrocentrale Deva zagotovili gospodarsko ugodnost nad tržnimi pogoji. Vendar samo dejstvo, da so bile cene po obeh pogodbah ocenjene nad referenčnimi cenami iz podobnih pogodb, ne zadostuje za ugotovitev, da teh pogodb ne bi sklenil in ohranil veljavnih upravljavec trga, ki bi deloval namesto podjetja Hidroelectrica. Objektivni razlogi sicer še vedno lahko pomenijo, da visokih ravni cen samih ni mogoče šteti kot pridobitev gospodarske ugodnosti nad tržnimi pogoji prodajalcem električne energije. Zato je treba z dodatnimi dokazi o cenah nad tržnimi razmerami podpreti trdnost rezultatov ekonometrične analize.

(81)

V tem smislu je treba ugotoviti, ali je podjetje Hidroelectrica ravnalo na način, primerljiv zasebnemu gospodarskemu subjektu v podobni situaciji („preskus nosilcev dejavnosti v tržnem gospodarstvu“) (37). Komisija je torej ocenila, ali bi zasebni subjekt, postavljen v podobno situacijo, ravnal na enak način kot podjetje Hidroelectrica pri sklepanju in vzdrževanju obeh pogodb. V okviru tega so pomembne okoliščine, opisane v uvodnih izjavah 82 do 85 v nadaljevanju v zvezi s sklenitvijo in izvajanjem obeh pogodb.

(82)

Prvič, podjetju Hidroelectrica so bili na datum sklenitve obeh pogodb na trgu na voljo cenejši viri električne energije, na primer: v letih 2008–2009 je podjetje Nuclearelectrica ponujalo električno energijo za 153 RON/MWh v primerjavi z 227 RON/MWh za podjetje Termoelectrica in 230 RON/MWh za podjetje Electrocentrale Deva (38).

(83)

Drugič, podjetje Hidroelectrica bi lahko električno energijo, kupljeno od podjetij Termoelectrica in Electrocentrale Deva, prodalo tretjim osebam le z izgubo. Kakor je prikazano v uvodnih izjavah 46 in 47, so bile maloprodajne cene podjetja Hidroelectrica na prostem trgu precej nižje od teh veleprodajnih nakupnih cen, pri čemer je najvišja cena, po kateri je podjetje Hidroelectrica naprej prodalo električno energijo na trgu z neposredno dogovorjenimi pogodbami, leta 2010 znašala 190 RON/MWh v primerjavi z nakupno ceno 230 RON/MWh podjetja Termoelectrica in 234 RON/MWh podjetja Electrocentrale Deva. Iz tega sledi, da je podjetje Hidroelectrica vsako MWh, kupljeno od podjetij Termoelectrica in Electrocentrale Deva, prodalo naprej z izgubo.

(84)

V tem smislu pregled ni zagotovil nobenega pojasnila, zakaj je podjetje Hidroelectrica pristalo na nakup celotne proizvodnje elektrarne Paroseni podjetja Termoelectrica (uvodna izjava 24). Zaveza za nakup kakršne koli proizvodne količine elektrarne na desetletni dolgoročni osnovi je pomemben znak, da Hidroelectrica ni potrebovala pogodb, da bi spoštovala svoje pogodbene obveznosti v zvezi z dobavo. To je poleg tega potrdila tudi Romunija (uvodna izjava 63). Nasprotno, potrebo po podpori dragega in nekonkurenčnega delovanja obeh podjetij in premogovnikov, ki so ju oskrbovali, so direktorji podjetij Termoelectrica (uvodna izjava 20) in Electrocentrale Deva (uvodna izjava 21) predložili pristojnemu ministru kot razlog, zakaj bi moralo podjetje Hidroelectrica skleniti pogodbi.

(85)

Vendar lahko pri sklepanju gospodarskih poslov, če javna podjetja upoštevajo protivrednosti pomoči šibkim podjetjem ali sektorjem iz razlogov socialne ali gospodarske politike, ki sta tuji njunim poslovnim interesom, in sklenejo takšne transakcije pod pogoji, ki jih običajni upravljavec trga ne bi sprejel, sprejeti pogoji, kakor v zvezi z nakupnimi cenami podjetja Hidroelectrica v tem primeru, prinesejo neupravičeno gospodarsko korist drugi stranki ali strankam, s tem pa je izpolnjen eden od pogojev uporabe člena 107(1) Pogodbe.

(86)

Iz tega sledi, da s sklenitvijo in ohranitvijo obeh pogodb podjetje Hidroelectrica ni ravnalo kot udeleženec v tržnem gospodarstvu. V skladu s tem ta preskus tudi kvalitativno potrjuje rezultate ekonometrične analize, ki kaže, da sta pogodbi podjetjema Termoelectrica in Electrocentrale Deva prinesli gospodarsko ugodnost, ki pod tržnimi pogoji ni bila na voljo.

(87)

Podatki, ki so jih zagotovili romunski organi, niso zajeli dolgoročnih pogodb s točno takimi pogoji glede količine in obdobja kot so bili v obeh pogodbah. Ker Komisija ni imela jasnih referenčnih meril za ugotavljanje „tržnih pogojev“, je na letni osnovi primerjala pogodbene cene, ki jih je plačalo podjetje Hidroelectrica, z najvišjimi cenami v Romuniji med letoma 2009 in 2011 v dolgoročnih maloprodajnih pogodbah, ki jih je zagotovila Romunija (glej uvodne izjave 42 do 45).

(88)

Ta primerjava sloni na konzervativni predpostavki, da bi lahko podjetji Termoelectrica in Electrocentrale Deva zamenjali svoji pogodbi s podjetjem Hidroelectrica z več pogodbami z drugimi kupci na trgu, ki so ponujali najvišje cen, in je zelo konzervativna: namesto da bi za tržno ceno vzela povprečje, mediano ali modus v primerljivih transakcijah, je za tržno ceno vzeta najvišja cena iz več transakcij, ki jih ni mogoče v celoti primerjati. Glede na pomanjkanje homogenosti transakcij in obstoj morebitnih dejavnikov ali nepravilnosti, ki bi lahko pomagali pojasniti dogovorjeno raven cen v poslih z najvišjimi cenami, ki so bili vzeti za primerjavo, je ta pristop ugodnejši za upravičenca, saj lahko podceni prejeto korist. Tehtane povprečne cene za količine električne energije, ki sta jih podjetji Electrocentrale Deva in Termoelectrica dobavili podjetju Hidroelectrica med letoma 2009 in 2011 (uvodna izjava 32), so bile:

(89)

Po primerjavi v okviru teh konzervativnih predpostavk kaže, da so bile povprečne cene, ki jih je Hidroelectrica plačala podjetjema Termoelectrica in Electrocentrale Deva, še vedno nad najvišjimi cenami leta 2010 in 2011, kar potrjuje ugotovitve ekonometrične analize. Cene, ki jih je podjetje Termoelectrica zaračunalo podjetju Hidroelectrica, so bile 16,6 RON/MWh nad najvišjimi cenami v letu 2010 in 14,3 RON/MWh v letu 2011, medtem ko so bile cene, ki jih je podjetje Electrocentrale Deva zaračunalo podjetju Hidroelectrica 9,8 RON/MWh nad najvišjimi cenami v letu 2010 in 4,4 RON/MWh v letu 2011.

(90)

Glede na navedeno je mogoče sklepati, da sta pogodbi postavili podjetji Termoelectrica in Electrocentrale Deva v ugodnejši položaj, saj sta jima prinesli gospodarsko ugodnost, ki ni bila na voljo pod tržnimi pogoji.

(91)

Zato Komisija ugotavlja, da podjetje Hidroelectrica v danih okoliščinah ni delovalo kot udeleženec v tržnem gospodarstvu in je podjetjema Termoelectrica in Electrocentrale Deva dodelila neupravičeno gospodarsko ugodnost.

(92)

Da bi se ukrep štel za pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe, mora biti dodeljen neposredno ali posredno iz državnih sredstev in ga je mogoče pripisati državi.

(93)

Kakor je prikazano v uvodni izjavi 11 je podjetje Hidroelectrica pod neposrednim nadzorom romunske države. Iz tega sledi, da sredstva, ki jih je izgubilo podjetje Hidroelectrica, znašajo toliko kot državna sredstva, ki jih je izgubila Romunija. Romunska država imenuje tudi direktorje v odbor podjetja. Poleg tega so ti direktorji istočasno izvrševali politične dolžnosti na ministrstvu, ki nadzoruje udeleženost države v podjetju Hidroelectrica.

(94)

V skladu z ustaljeno sodno prakso sposobnost države, da nadzoruje subjekte, vključene v dodelitev ukrepov, ne utemeljuje samodejno domneve, da je ukrepe teh subjektov mogoče pripisati državi. Sodišče Evropske unije je pojasnilo pojem pripisljivosti odločitev, ki vključujejo sredstva javnih podjetij, državi v sodbi Stardust Marine. Sredstva javnega podjetja je treba šteti kot državna sredstva. tako kot se šteje, da je ukrepe v zvezi z njimi mogoče pripisati državi, če je slednja z izvrševanjem svojega prevladujočega vpliva nad takšnim podjetjem sposobna usmeriti uporabo svojih sredstev (39).

(95)

Sodišče je zagotovilo kazalnike za ugotavljanje pripisljivosti državi, ki so: integracija javnih podjetij v strukture javne uprave; narava dejavnosti podjetja; pravni status podjetja; intenzivnost nadzora, ki ga izvajajo javni organi nad upravljanjem podjetja, ali kateri koli drugi kazalnik, ki kaže vključenost javnih organov v sprejemanje nekega ukrepa ali neverjetnost njihove vpletenosti. V tej zadevi je treba upoštevati tudi usmerjenost pogodb, njune vsebine ali pogojev, ki jih vsebujeta.

(96)

Zato je treba pregledati vpletenost romunskih organov na kakršen koli način v sklepanje pogodb in ohranitev njune veljavnosti ter v spreminjanje pogodbenih cen.

(97)

V tem smislu je bilo ministrstvo za gospodarstvo in trgovino aktivno vključeno v proces sprejemanja odločitev v zvezi s sklenitvijo obeh pogodb in naknadnih prilagoditev pogodbenih cen. Podjetji Termoelectrica in Electrocentrale Deva sta za podpis pogodb s podjetjem Hidroelectrica prejeli odobritev ministrstva za gospodarstvo in trgovino, kar dejansko pomeni, da je bila ravno romunska država tista, ki je na koncu izvršila odločilni vpliv nad slednjim (uvodne izjave 19 do 22). To nadalje potrjuje dejstvo, da je podjetje Hidroelectrica neposredno iskalo soglasje romunskega ministrstva za gospodarstvo in trgovino za prilagoditve cen (uvodne izjave 26 do 31).

(98)

Neposredne dokaze potrjuje tudi narava nakupov podjetja Hidroelectrica, ki so prinašali izgubo, in pomanjkanje ekonomske utemeljitve zaveze za nakup celotne proizvodne količine elektrarne Paroseni (uvodni izjavi 84 in 85). Zdi se, da so bili motivi za pogodbi občutljiv finančni položaj obeh drugih proizvajalcev v državni lasti in socialni vidiki o proizvodnji premoga (uvodni izjavi 20 in 21). Navsezadnje so bili trije državni proizvajalci električne energije, kot tudi državni premogovniki, v lasti in odgovornosti države, od katere sta podjetji Termoelectrica in Electrocentrale Deva iskali sredstva za financiranje svojega tekočega poslovanja.

(99)

Navedeno potrjuje predhodno stališče Komisije v sklepu o začetku postopka, da pogodbi in njuno izvrševanje niso bile razumne in neodvisne poslovne odločitve podjetja Hidroelectrica, temveč posledica izvrševanja prevladujočega vpliva romunske države.

(100)

Zato Komisija sklepa, da obstajajo neposredni dokazi, ki kažejo, da je sklenitev pogodb in njuno izvajanje mogoče pripisati romunski državi. Ob nadaljnjem upoštevanju, da sklenitev in izvajanje pogodb vključujeta izgubo sredstev podjetja Hidroelectrica, ki je javno podjetje, Komisija sklepa, da so bili ti ukrepi odobreni z državnimi sredstvi.

(101)

Da ukrep šteje za državno pomoč, mora biti specifičen ali selektiven, tako da daje prednost posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga.

(102)

Pogodbi sta bili sklenjeni z dvema posameznima dobaviteljema, podjetjema Termoelectrica in Electrocentrale Deva, in vsakemu omogočili neupravičene gospodarske ugodnosti. Noben drug dobavitelj električne energije podjetju Hidroelectrica ni imel podobnih pogojev kot so bili tisti, zagotovljeni v obeh pogodbah. Gospodarske ugodnosti, ki izhajajo iz previsokih pogodbenih cen, so tako selektivne.

(103)

Kadar pomoč, ki jo podeli država članica, okrepi položaj nekega podjetja v primerjavi z drugimi podjetji, ki konkurirajo v trgovini znotraj Unije, je treba šteti, da je ta pomoč prizadela slednje. Izkrivljanje konkurence v smislu člena 107(1) Pogodbe nastopi, takoj ko država omogoči finančno prednost podjetju v liberaliziranem sektorju, kje je ali bi lahko bila konkurenca (40).

(104)

Podjetji Termoelectrica in Electrocentrale Deva upravljata trg za prodajo električne energije, ki je odprt za konkurenco (uvodne izjave 35 do 38). Kakršna koli gospodarska korist, zagotovljena takšnim podjetjem, jim lahko prinese prednost pred drugimi konkurenti, ki ne prejmejo takšnih cen pod tržnimi pogoji. V zadevnem primeru je bil namen podpore dati prednost proizvodnji električne energije iz premoga, kar bi lahko izkrivilo konkurenco med proizvajalci električne energije. Poleg tega je romunski trg zdaj (in je bil v času dejstev) povezan z drugimi državami članicami, v katere izvaža električno energijo (uvodna izjava 17).

(105)

Glede na navedeno Komisija sklepa, da bi lahko pogodbi izkrivljali konkurenco in vplivali na trgovino med državami članicami v smislu člena 107(1) Pogodbe.

(106)

Zaradi utemeljitev, opisanih v uvodnih izjavah 72 do 105, Komisija ugotavlja, da obe pogodbi vključujeta zagotovitev državne pomoči podjetjema Termoelectrica in Electrocentrale Deva v smislu člena 107(1) Pogodbe. Romunija ni spoštovala obveznosti mirovanja iz člena 108(3) Pogodbe. Državna pomoč je zato nezakonita.

(107)

Ker ukrep, ki ga je izvedla Romunija za podjetji Termoelectrica in Electrocentrale Deva, pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe, je treba njeno združljivost oceniti v luči izjem, določenih v odstavkih 2 in 3 navedenega člena.

(108)

V tem primeru je pomoč omogočila upravičencema tekoče prihodke iz poslovanja, ki niso bili posebej namenjeni za kakršno koli naložbo, ki bi lahko izboljšala proizvodnjo ali distribucijo električne energije. Združljivost te vrste pomoči za tekoče poslovanje z notranjim trgom v skladu s členom 107(2) ali (3) Pogodbe je treba oceniti restriktivno pod strogimi pogoji. Zdi se, da ponavljajoča in dolgotrajna pomoč za tekoče poslovanje v dveh letih, ni potrebna in ne prispeva k nobenemu jasnemu cilju skupnega interesa Unije. Prav tako ni ugotovljena sorazmernost pomoči. Poleg tega in v vsakem primeru je v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča odvisno od države članice, ali bo uveljavila morebitne razloge združljivosti in dokazala, da so pogoji za takšno združljivost izpolnjeni (41).

(109)

Romunski organi se niso sklicevali na nobene morebitne razloge, po katerih bi se lahko državna pomoč štela za združljivo z notranjim trgom državne pomoči, in Komisija ni ugotovila nobenih možnih razlogov za združljivost.

(110)

Glede na navedeno Komisija meni, da je državna pomoč, speljana po obeh pogodbah, nezdružljiva z notranjim trgom.

(111)

V skladu s Pogodbo in ustaljeno sodno prakso Sodišča je Komisija pristojna, da odloči, ali mora zadevna država članica ukiniti ali spremeniti pomoč, ko ugotovi, da je ta nezdružljiva z notranjim trgom (42). Sodišče se je dosledno držalo stališča, da je obveznost države članice, da ukine pomoč, za katero Komisija meni, da je nezdružljiva z notranjim trgom, namenjena ponovni vzpostavitvi predhodnega stanja (43). V okviru tega je Sodišče ugotovilo, da je ta cilj dosežen, ko prejemnik povrne zneske, dodeljene z nezakonito pomočjo, in s tem izgubi prednost, ki jo je imel pred konkurenti na trgu, ter se vzpostavi stanje pred plačilom pomoči (44).

(112)

V skladu s sodno prakso člen 14(1) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 (45) navaja, da „če se v primerih nezakonite pomoči sprejmejo negativne odločbe, Komisija odloči, da mora zadevna država članica sprejeti vse potrebne ukrepe, da upravičenec vrne pomoč […]“.

(113)

Zato je treba glede na to, da zadevna državna pomoč ni bila priglašena Komisiji, kar pomeni kršitev člena 108 Pogodbe, zaradi česar se šteje za nezakonito, in glede na to, da je pomoč tudi nezdružljiva z notranjim trgom, pomoč vrniti, da bi ponovno vzpostavili stanje na trgu pred njeno dodelitvijo. Vračilo mora zajeti obdobje od takrat, ko sta upravičenca prejela prednost, tj. ko je bila pomoč dana na razpolago upravičencema, do prekinitve dobav konec leta 2011 (46), zneski za vračilo pa morajo vsebovati obresti do uspešne izterjave.

(114)

Znesek za vračilo bi bil razlika med letnim povprečjem cene, po kateri je podjetje Hidroelectrica kupovalo električno energijo od podjetij Termoelectrica in Electrocentrale Deva, kakor je določeno v uvodni izjavi 32, in najvišjimi cenami na trgu vsako leto za skupne količine, ki sta jih dobavili podjetji. Ta razlika je določena v uvodni izjavi 89. Na podlagi cenovnih razlik, ki so veljale v obdobju enega leta od 1. januarja 2010 do 1. januarja 2011, sta zaradi poenostavitve tako dobljena zneska za vračilo 3 656 675 RON za podjetje Electrocentrale Deva in 22 619 821 RON za podjetje Termoelectrica. Druga možnost je, da romunski organi ocenijo zneske na podlagi medletnih (npr. mesečnih, dvomesečnih) dejanskih cen, zaračunanih podjetju Hidroelectrica.

(115)

Ne glede na to, katera od obeh metod je uporabljena za izračun zneskov, se tem dodajo obresti na podlagi razporeda dejanskih mesečnih dobav električne energije podjetju Hidroelectrica med letoma 2009 in 2011 ob upoštevanju razlike s tržnimi cenami, navedeno v uvodni izjavi 89.

(116)

Nadalje je ob upoštevanju dejstev te zadeve ustrezno pregledati, ali je treba obveznost vračila razširiti ali izvesti od enega ali več pravnih subjektov, ki niso Termoelectrica in Electrocentrale Deva, na osnovi pravnega nasledstva ali gospodarske kontinuitete z drugim podjetjem, ki ni Termoelectrica in Electrocentrale Deva, s katerim bi obstajala gospodarska kontinuiteta, če ti ne bi bili sposobni izpolniti obveznosti vračila. V zvezi s tem je sodna praksa sodišč EU določila nekaj meril, ki jih lahko Komisija upošteva, skupaj ali posamezno, da bi ugotovila gospodarsko kontinuiteto med dvema različnima podjetjema (47).

(117)

Kakor je opisano v uvodni izjavi 52, je podjetje Termoelectrica v likvidaciji. Glede na ustaljeno sodno prakso dejstvo, da je podjetje insolventno in ni sposobno vrniti pomoči, ni razlog, da se mu oprosti vračilo. V takšnih primerih je mogoče povrnitev prejšnjega stanja in odpravo izkrivljanja konkurence načeloma doseči z vpisom terjatve v zvezi z vračilom pomoči v seznam terjatev (48). Kadar državni organi niso sposobni izterjati celotnega zneska pomoči, lahko vpis terjatve izpolni obveznost izterjave le, če postopki zaradi insolventnosti privedejo do dokončne prekinitve dejavnosti podjetja (49). Toda če je podjetje, ki je prejelo nezakonito pomoč, insolventno in je bilo ustanovljeno podjetje, ki bi nadaljevalo nekatere dejavnosti insolventnega podjetja, lahko izvajanje teh dejavnosti, kadar zadevna pomoč ni v celoti povrnjena, podaljša izkrivljanje konkurence, ki je nastala zaradi konkurenčne prednosti, ki jo je to podjetje imelo na trgu pred svojimi konkurenti. Skladno s tem se lahko od takšnega novo nastalega podjetja, če slednje zadrži to prednost, zahteva vračilo zadevne pomoči (50). To bi na primer bilo, če se pred likvidacijo upravičenca pomoči sredstva, pridobljena zaradi pomoči, prenesejo kot kontinuirana dejavnost hčerinskemu podjetju, ki je bilo ustanovljeno za nadaljevanje dejavnosti upravičenca (gospodarsko nasledstvo). Poleg tega se, če se upravičeno podjetje združi z drugim podjetjem in prenese vse svoje pravice in obveznosti na združeni subjekt, obveznost vračila pomoči prav tako prenese na slednjega (pravno nasledstvo).

(118)

Če v zadevnem primeru celoten znesek pomoči, ki je koristil dejavnostim podjetja Termoelectrica, ni vrnjen, je treba pregledati, ali med podjetjem Termoelectrica in drugimi podjetji obstaja gospodarska kontinuiteta in/ali pravna kontinuiteta.

(119)

V zvezi z gospodarsko kontinuiteto, kakor je opredeljena v uvodnima izjavama 48 in (51), je podjetje Termoelectrica septembra 2011 ustanovilo hčerinsko podjetje Electrocentrale Paroseni, na katero je preneslo (v okviru iste skupine v državni lasti) elektrarno, ki je dejansko dobavljala kupljeno količino električne energije po pogodbi s podjetjem Termoelectrica (uvodne izjave 48 do 65), vključno z vsemi pravicami in obveznostmi podjetja Termoelectrica, ki izhajajo iz te pogodbe, in še naprej prodajalo električno energijo podjetju Hidroelectrica po tej pogodbi do oktobra 2011 (ko se je to pripojilo podjetju CEH). Zato je podjetje Electrocentrale Paroseni prevzelo in nadaljevalo dejavnosti, ki so prejemale pomoč od matičnega podjetja Termoelectrica. Zato ga je treba šteti kot gospodarskega naslednika podjetja Termoelectrica.

(120)

Novembra 2012 se je podjetje Electrocentrale Paroseni združilo s podjetjem Electrocentrale Deva v novo ustanovljeno podjetje CEH. S to združitvijo je podjetje CEH prevzelo vse pravice in obveznosti podjetja Electrocentrale Paroseni, ki je prenehalo obstajati kot ločen pravni subjekt. Iz tega sledi, da je med podjetjem Electrocentrale Paroseni, ki je prevzelo dejavnosti, ki so prejemale pomoč, in podjetjem CEH, v katerega je bilo združeno 1. novembra 2012 in ki je prevzelo vse njegove pravice in obveznosti, obstajala pravna kontinuiteta.

(121)

Obveznost vračila pomoči, dodeljene podjetju Termoelectrica, je tako treba razširiti na podjetje CEH.

(122)

Kakor je opisano v uvodni izjavi 51, podjetje Electrocentrale Deva, ki je v celoti izkoristilo pomoč kot samostojni pravni subjekt, čeprav je bilo pod nadzorom podjetja Termoelectrica, ne obstaja več kot samostojni subjekt. Vendar med podjetjem Electrocentrale Deva kot pravnim subjektom, ki je izkoristilo pomoč, in podjetjem CEH, v katerega je bilo pripojeno 1. novembra 2012 in ki je prevzelo vse njegove pravice in obveznosti, obstaja pravna kontinuiteta.

(123)

Poleg tega kar nekaj elementov kaže na obstoj gospodarske kontinuitete med podjetjema Electrocentrale Deva in CEH, na primer: (i) v zvezi z združitvijo podjetij Electrocentrale Deva in Electrocentrale Paroseni je novo ustanovljeno podjetje CEH prevzelo zagon obeh podjetij od avgusta 2012 skupaj z njunimi sredstvi za obratovanje in zaposlenimi; (ii) novo ustanovljeno podjetje CEH je imelo leta 2012 proizvodnjo električne energije za svojo glavno gospodarsko dejavnost tako kot podjetje Electrocentrale Deva; (iii) obe podjetji sta v izključni lasti države: kakor je prikazano v uvodni izjavi 50, je bilo na datum prekinitve dobave električne energije pod pogodbama podjetje Termoelectrica, ki je v izključni lasti države, 100-odstotni lastnik podjetij Electrocentrale Deva in Electrocentrale Paroseni; (iv) novo ustanovljeno podjetje CEH je prav tako v 100-odstotni lasti države.

(124)

Glede na navedeno je ugotovljena pravna in gospodarska kontinuiteta med podjetji Electrocentrale Deva, Termoelectrica, prek Electrocentrale Paroseni na eni strani in podjetjem CEH na drugi strani. V tem pogledu zamenjava terjatev v lastniške deleže na podlagi neodvisnega vrednotenja prenosa deležev, ki je bilo izvedeno pred združitvijo podjetij Electrocentrale Deva in Electrocentrale Paroseni v podjetje CEH (uvodna izjava 50), ne prekine kontinuitete med tremi zadevnimi podjetji. Posel z deleži ne vpliva na identiteto upravičenca(-ev) pomoči, kot tudi ne na zadržane in prenesene ugodnosti, ne glede na identiteto družbenika, ki je bila v tem primeru na koncu romunska država, pred letom 2011 in po združitvi v podjetje CEH. Iz tega sledi, da je treba obveznosti vračila podjetij Electrocentrale Deva in Termoelectrica razširiti na podjetje CEH.

(125)

Znesek pomoči (brez obresti), ki se izterja, načeloma znaša 3 656 675 RON za podjetje Electrocentrale Deva in 22 619 821 RON za podjetje Termoelectrica. Glede na pravno in gospodarsko kontinuiteto, ugotovljeno med podjetji Electrocentrale Deva, Termoelectrica in CEH, je treba obveznost izterjave od obeh upravičencev razširiti na podjetje CEH.

(126)

Pogodbi, ki ju je podjetje Hidroelectrica sklenilo s podjetjema Termoelectrica in Electrocentrale Deva, sta v letih 2010 in 2011 vsebovali ugodnejše cene električne energije v korist slednjih podjetij. Pomenili sta državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe. Romunija je to pomoč izvajala nezakonito in pri tem kršila člen 108(3) Pogodbe. Ta pomoč je nezdružljiva z notranjim trgom –

—

skupni znesek (glavnica in obresti vračila), ki jih je treba izterjati od posameznega upravičenca,

—

podrobni opis že sprejetih in načrtovanih ukrepov za upoštevanje tega sklepa, vključno z dokazi, da je nalog za izterjavo vpisan na ustrezno mesto v postopku likvidacije podjetja Termoelectrica,

—

če podjetje Termoelectrica ni sposobno izpolniti naloga za izterjavo, odlok proti podjetju Termoelectrica za njegovo razpustitev in dokaz, da je podjetje Termoelectrica dokončno izstopilo iz trga,

—

dokumenti, ki dokazujejo, da je bilo upravičencema odrejeno vračilo pomoči.

20.10.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 275/68

20.10.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 275/68