8.9.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 234/1

(1)

Unija je v okviru skupne ribiške politike pristojna za sprejemanje ukrepov za ohranjanje morskih bioloških virov ter za sklepanje sporazumov s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami.

(2)

Unija je na podlagi Sklepa Sveta 98/392/ES (1) pogodbenica Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu z dne 10. decembra 1982. Navedena konvencija od vseh članov mednarodne skupnosti zahteva, da sodelujejo pri ohranjanju in upravljanju morskih bioloških virov.

(3)

Unija je na podlagi Sklepa Sveta 98/414/ES (2) pogodbenica Sporazuma o uporabi določb Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu z dne 10. decembra 1982 glede ohranjanja in upravljanja čezconskih staležev rib in izrazito selivskih staležev rib.

(4)

Svet je 1. decembra 2009 pooblastil Evropsko komisijo, da si v imenu Unije prizadeva za spremembo Konvencije za ohranitev južnega modroplavutega tuna (v nadaljnjem besedilu: Konvencija), da bi Unija lahko postala pogodbenica.

(5)

Medtem ko pogajanja o spremembi Konvencije niso bila uspešna, je Komisija za ohranitev južnega modroplavutega tuna (v nadaljnjem besedilu: CCSBT) na svojem 20. zasedanju oktobra 2013 spremenila Resolucijo o ustanovitvi razširjene komisije za ohranitev južnega modroplavutega tuna (v nadaljnjem besedilu: razširjena komisija CCSBT), da bi Uniji omogočila, da s Sporazumom v obliki izmenjave pisem postane članica razširjene komisije CCSBT.

(6)

Glede na to, da plovila, ki plujejo pod zastavami držav članic Unije, lovijo ribolovne vire na območju razširjenosti južnega modroplavutega tuna, je v interesu Unije podpisati in začasno uporabljati Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Komisijo za ohranitev južnega modroplavutega tuna (CCSBT) glede članstva Unije v razširjeni komisiji Konvencije za ohranitev južnega modroplavutega tuna (v nadaljnjem besedilu: Sporazum v obliki izmenjave pisem), da bo lahko učinkovito sodelovala pri izvajanju Konvencije.

(7)

Po zaključku tega postopka bi bila Unija upravičena do članstva in glasovanja v razširjeni komisiji CCSBT in razširjenem znanstvenem odboru.

(8)

Članstvo v razširjeni komisiji CCSBT bo spodbujalo tudi usklajenost pristopa Unije na področju ohranjanja v vseh oceanih ter okrepilo njeno zavezo za dolgoročno ohranjanje in trajnostno rabo ribolovnih virov na svetovni ravni.

(9)

Sporazum v obliki izmenjave pisem bi bilo zato treba podpisati in začasno uporabljati –

8.9.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 234/3

8.9.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 234/5

8.9.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 234/6

8.9.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 234/7

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

8.9.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 234/10

(1)

Če se količina živinskega gnojila, ki ga namerava država članica letno vnesti na hektar, razlikuje od količine iz prvega stavka drugega pododstavka točke 2 Priloge III k Direktivi 91/676/EGS in iz točke (a) navedenega pododstavka, mora biti ta količina določena tako, da ne posega v doseganje ciljev iz člena 1 navedene direktive, in upravičena glede na objektivna merila, kot so v tem primeru dolga rastna doba in posevki, ki sprejmejo veliko dušika.

(2)

Komisija je 29. julija 2011 sprejela Izvedbeni sklep 2011/489/EU (2), ki Belgiji omogoča, da v regiji Flandrija pod določenimi pogoji dovoli uporabo do 250 kg dušika iz živinskega gnojila letno na hektar na poljinah, na katerih se gojijo trava in koruza, podsejana s travo, trava za košnjo, ki ji sledi koruza, in rž za žetev, ki ji sledi koruza, ter do 200 kg dušika iz živinskega gnojila letno na hektar na poljinah, na katerih se gojijo ozimna pšenica ali tritikala, ki ji sledi naknadni posevek, in sladkorna ali krmna pesa.

(3)

Odstopanje, odobreno z Izvedbenim sklepom 2011/489/EU, je zadevalo približno 2 970 kmetov in 82 820 hektarjev površin ter je prenehalo veljati 31. decembra 2014.

(4)

7. aprila 2015 je Belgija Komisiji predložila zahtevek za podaljšanje veljavnosti odstopanja na podlagi tretjega pododstavka točke 2 Priloge III k Direktivi 91/676/EGS v zvezi z regijo Flandrija.

(5)

Zahtevano odstopanje zadeva namero Belgije, da na določenih kmetijskih gospodarstvih v Flandriji dovoli vnos do 250 kg dušika letno iz gnojila pašne živine in obdelanega prašičjega gnojila na hektar na poljinah, na katerih se gojijo trava, trava, pomešana z deteljo, koruza, podsejana s travo, in trava za košnjo ali rž za žetev, ki ji sledi koruza, ter do 200 kg dušika letno iz živinskega gnojila in obdelanega prašičjega gnojila na hektar na poljinah, na katerih se goji ozimna pšenica ali tritikala, ki ji sledijo naknadni posevki in pesa.

(6)

Informacije, ki jih je zagotovila Belgija v okviru odstopanja, odobrenega z Izvedbenim sklepom 2011/489/EU, navajajo, da odstopanje ni povzročilo poslabšanja kakovosti vode. Poročilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o izvajanju Direktive 91/676/EGS o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov na podlagi poročil držav članic za obdobje 2008–2011 (3) kaže, da je v regiji Flandrija, kar zadeva podzemno vodo, povprečna koncentracija nitratov na približno 78 % postaj za spremljanje pod 50 mg/l, na 63 % postaj za spremljanje pa je povprečna koncentracija nitratov pod 25 mg/l. Podatki spremljanja kažejo padajoč trend koncentracije nitratov v podzemni vodi v primerjavi s prejšnjim obdobjem poročanja (2004–2007). Kar zadeva površinsko vodo, so povprečne koncentracije nitratov na 93 % postaj za spremljanje pod 50 mg/l, na več kot 70 % postaj za spremljanje pa pod 25 mg/l. Večina točk za spremljanje v površinskih vodah kaže na padajoč trend koncentracije nitratov. V obdobju poročanja 2008–2011 je bilo okrog 80 % rek uvrščenih med evtrofne ali hipertrofne vode, prav tako vse somornice.

(7)

Flandrija je določila naslednje cilje glede kakovosti vode, ki jih je treba doseči v akcijskem programu za obdobje 2015–2018. Za površinske vode bo treba doseči koncentracijo pod 50 mg nitratov na liter v 95 % merilnih mest kmetijske mreže za spremljanje; za plitve podtalne vode, ki se počasneje obnavljajo, bo treba povprečno koncentracijo nitratov zmanjšati za 20 % v primerjavi s povprečno ravnijo iz leta 2010, ki znaša 40 mg nitratov na liter; v enotnih hidrogeoloških conah, za katere so koncentracije nitratov v plitvih podtalnih vodah v povprečju višje od 50 mg na liter, bo treba povprečno koncentracijo zmanjšati za 5 mg na liter.

(8)

Da bi dosegla te cilje, je Flandrija uvedla okrepljen akcijski program za obdobje 2015–2018. Pregled politike bo izveden ob koncu zime 2016–2017 na podlagi tega, kateri nadaljnji okrepljen ukrep bo sprejet za zagotovitev, da se doseže določene cilje glede kakovosti vode. Zakonodaja o prenašanju Direktive 91/676/EGS za regijo Flandrija – „Odredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov“ (4) (v nadaljnjem besedilu: Odredba o gnojilih) – je bila spremenjena (5) v skladu z akcijskim programom za obdobje v letih 2015–2018 dne 12. junija 2015 in se uporablja v povezavi s tem sklepom.

(9)

Odredba o gnojilih se uporablja na celotnem ozemlju regije Flandrija.

(10)

Odredba o gnojilih vključuje omejitve vnosa dušika in fosforja.

(11)

Spremni dokumenti, ki jih je predložila Belgija v zvezi z regijo Flandrija, kažejo, da je predlagana količina 250 oziroma 200 kg dušika iz živinskega gnojila letno na hektar upravičena na podlagi objektivnih meril, kot so dolga rastna doba in posevki, ki sprejmejo veliko dušika.

(12)

Podatki, ki jih je predložila Belgija v zvezi z regijo Flandrija za obdobje 2008–2011, kažejo na porast števila prašičev za 4,4 % v primerjavi z obdobjem 2004–2007. Zadnje razpoložljive številke za leti 2012 in 2013 kažejo na zmerno povečanje števila prašičev, in sicer 2,6 %. Število perutnine se je zmanjšalo za 13,2 % od leta 2004 do leta 2008, nato pa je sledilo povišanje za 20,8 %. Število glav goveda je ostalo nespremenjeno. Da uporaba zahtevanega odstopanja ne bi povzročila povečane reje živine, bodo pristojni organi omejili število glav živine na posameznih kmetijah (pravice do emisije hranil) v regiji Flandrija v skladu z določbami iz Odredbe o gnojilih.

(13)

Uporaba dušika iz živinskega gnoja je v obdobju 2008–2011 upadla za 15 % v primerjavi z obdobjem 2004–2007. Med izvajanjem tretjega akcijskega programa (2007–2010) je uporaba dušika iz živinskega gnoja obstala pri približno 101 000 ton na leto. Med izvajanjem četrtega akcijskega programa je bilo ugotovljeno nadaljnje upadanje uporabe dušika iz živinskih gnojil, pri čemer je bilo leta 2013 uporabljenih 94 500 ton. V obdobju poročanja 2008–2011 se je uporaba mineralnega dušika povečala za 4 % v primerjavi z obdobjem 2004–2007. Najnovejši razpoložljivi podatki za leti 2012 in 2013 kažejo, da se uporaba mineralnega dušika stabilizira pri 39 000 tonah.

(14)

Po pregledu zahtevka se lahko sklene, da predlagani količini 250 in 200 kg dušika iz gnojila pašne živine in obdelanega prašičjega gnojila letno na hektar ne bosta vplivali na doseganje ciljev iz Direktive 91/676/EGS ob upoštevanju nekaterih strogih pogojev, ki se uporabljajo poleg okrepljenih ukrepov, sprejetih v akcijskem programu za obdobje 2015–2018.

(15)

Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6) določa celovit, čezmejni pristop za varstvo voda na vodnih območjih z namenom doseganja dobrega stanja evropskih voda do leta 2015. Zmanjšanje količine hranil je sestavni del navedenega cilja. Odobritev odstopanja v skladu s tem sklepom ne posega v določbe v skladu z Direktivo 2000/60/ES in ne izključuje možnosti, da bodo morda potrebni dodatni ukrepi za izpolnitev obveznosti, ki izhajajo iz nje.

(16)

Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7) določa splošna pravila za vzpostavitev infrastrukture za prostorske informacije v Uniji za namene okoljskih politik Unije ter politik ali dejavnosti, ki lahko vplivajo na okolje. Prostorske informacije, zbrane v okviru tega sklepa, bi morale biti, kjer je primerno, skladne z določbami iz navedene direktive. Da bi zmanjšala upravno breme in izboljšala skladnost podatkov, bi morala Belgija, kjer je primerno, pri zbiranju potrebnih podatkov v skladu s tem sklepom uporabiti informacije, pridobljene v okviru integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, vzpostavljenega na podlagi poglavja II naslova V Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (8).

(17)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za nitrate, ki je bil ustanovljen v skladu s členom 9 Direktive 91/676/EGS –

(a)

„kmetije“ pomenijo kmetijska gospodarstva, na katerih se redi živina ali ne;

(b)

„poljina“ pomeni posamezno polje ali skupino polj, ki so enotna glede posevkov, tipa prsti in praks gnojenja;

(c)

„travišče“ pomeni trajno ali začasno travišče (začasno travišče običajno leži manj kot štiri leta);

(d)

„posevki z visoko porabo dušika in dolgo rastno sezono“ lahko pomenijo kar koli od naslednjega:

(e)

„pašna živina“ pomeni govedo (razen telet, rejenih za meso), ovce, koze in konje;

(f)

„obdelava gnojila“ pomeni predelavo prašičjega gnojila na dve frakciji, in sicer na trdno in tekočo, ki se uporablja za izboljšanje rabe zemljišč ter povečanje izkoristka dušika in fosforja;

(g)

„obdelano gnojilo“ pomeni tekočo frakcijo, ki nastane pri obdelavi gnojila;

(h)

„odplaka z nizko vsebnostjo dušika in fosfata“ pomeni obdelano gnojilo z največjo vsebnostjo dušika 1 kg na tono odplake in z največjo vsebnostjo fosfata 1 kg na tono odplake;

(i)

„profil tal“ pomeni plast, ki sega do 0,90 m pod ravnijo tal, razen če je povprečna najvišja raven podzemne vode plitvejša; v tem primeru ta plast sega v globino povprečne najvišje ravni podzemne vode.

(a)

250 kg dušika letno na hektar na poljinah, na katerih se gojijo:

(b)

200 kg dušika letno na hektar na poljinah, na katerih se gojijo:

(a)

število glav živine ter opis sistema namestitve in sistema za skladiščenje, vključno z velikostjo prostora, ki je na razpolago za skladiščenje gnoja;

(b)

izračun dušika iz gnoja (z odštevkom izgub pri namestitvi in skladiščenju) in fosforja, ki se proizvedeta na kmetiji;

(c)

opis obdelave gnojila in pričakovanih lastnosti obdelanega gnojila;

(d)

količino, vrsto in lastnosti gnojila, dostavljenega zunaj kmetije ali na kmetiji;

(e)

kolobarjenje s posevki in površino poljin s posevki z visoko porabo dušika in dolgo rastno sezono ter poljin z drugimi posevki;

(f)

predvidene potrebe posevka po dušiku in fosforju na posameznih poljinah;

(g)

izračun vnosa dušika in fosforja z gnojem na posameznih poljinah;

(h)

izračun vnosa dušika in fosforja s kemičnimi in drugimi gnojili na posameznih poljinah;

(i)

izračune, na podlagi katerih je možna ocena, ali so izpolnjeni standardi za vnos dušika in fosforja.

(a)

velikost posejanih površin;

(b)

število glav in vrsto živine;

(c)

količino gnoja, ki ga proizvede posamezna žival;

(d)

količino gnojil, ki izvirajo od drugod;

(e)

količino gnoja, ki se dostavi drugam, skupaj s podatkom, komu se dostavi.

(a)

travišča se orjejo spomladi za vse tipe tal razen glinenih tal;

(b)

travišča na glinenih tleh se orjejo pred 15. septembrom;

(c)

na poljinah, za katere velja odstopanje, kolobarjenje ne vključuje stročnic ali drugih rastlin, ki vežejo atmosferski dušik. To pa ne velja za deteljo v travinju z manj kot 50 % detelje;

(d)

posevki z visoko porabo dušika se posejejo v 2 tednih po oranju trave in gnojila se ne vnašajo v letu oranja trajnih travišč;

(e)

naknadni posevki se posejejo v 2 tednih po žetvi ozimne pšenice in najpozneje 10. septembra;

(f)

naknadni posevki se ne orjejo pred 15. februarjem, s čimer se zagotovi trajna pokritost obdelovalnih površin z rastlinami, in sicer za pokrivanje podtalnih jesenskih izgub nitratov in omejevanje zimskih izgub.

(a)

zemljevide, ki prikazujejo delež kmetij, delež živine, delež kmetijskih površin in lokalno rabe zemljišč ter podatke o kolobarjenju in kmetijskih praksah na kmetijah, za katere je dovoljeno odstopanje, iz člena 10(1) tega sklepa;

(b)

rezultate spremljanja vode, vključno z informacijo o smernicah o kakovosti vode za podzemne vode, površinske vode in vode, ki se izlivajo v Severno morje, ter vpliv odstopanja na kakovost vode iz člena 10(2);

(c)

oceno ostankov nitratov v profilu tal jeseni za poljine, za katere velja odstopanje, in primerjavo s podatki in trendi o ostankih nitratov na poljinah, za katere ne velja odstopanje, za enaka kolobarjenja. Poljine, za katere ne velja odstopanje, vključujejo poljine, za katere ne velja odstopanje, na kmetijah, ki koristijo odstopanje, in poljine na preostalih kmetijah;

(d)

podatke o koncentraciji dušika in fosforja v vodi, ki izteka iz območja korenin in se izliva v podtalnico in sistem talnih voda, kot je navedeno v členu 10(6), in rezultate poostrenega spremljanja kakovosti vode na kmetijskih površinah s peščenimi tlemi, kot je navedeno v členu 10(3);

(e)

rezultate raziskav v zvezi z lokalno rabo zemljišča, kolobarjenjem in kmetijskimi praksami ter rezultate modelno zasnovanih izračunov obsega izgub dušika in fosforja na kmetijah, za katere je odobreno individualno odstopanje, kot je navedeno v členu 10(5);

(f)

ocenjevanje izvajanja pogojev odstopanja na podlagi nadzora na ravni kmetij in poljin ter nadzora nad prevozom gnojila in podatki, ki temeljijo na rezultatih upravnih pregledov in pregledov na kraju samem, o kmetijah, ki se ne držijo določb;

(g)

podatke o obdelavi gnojila, vključno z dodatno predelavo in uporabo trdnih frakcij, ter podrobne podatke o značilnostih sistemov obdelave, njihovi učinkovitosti in sestavi obdelanega gnojila;

(h)

podatke o številu kmetij, ki koristijo odstopanje, in poljin, za katere velja odstopanje, na katere se vnašajo obdelana gnojila in odplake z nizko vsebnostjo dušika in fosfata ter o njihovih obsegih;

(i)

metodologije za oceno sestave obdelanega gnojila, razlik v sestavi in učinkovitosti obdelave za vsako kmetijo, za katero je odobreno individualno odstopanje, iz člena 5(3);

(j)

popis obratov za obdelavo gnojila iz člena 5(4);

(k)

povzetek in oceno podatkov, dobljenih na krajih spremljanja, iz člena 10(4);

(l)

podatke o gnojenju na vseh kmetijah, za katere je odobreno posamezno odstopanje, vključno z informacijami o pridelkih in tipih tal;

(m)

podatke o spreminjanju števila glav živine za vsako kategorijo živine v regiji Flandrija in na kmetijah, za katere je dovoljeno individualno odstopanje.

8.9.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 234/19

(1)

Vozličasti dermatitis je predvsem virusna bolezen goveda, ki se prenaša z vektorji, zanjo pa so značilne velike izgube in se lahko hitro širi predvsem s premiki dovzetnih živih živali in iz njih pridobljenih proizvodov ter trgovino z njimi. Bolezen ne vpliva na javno zdravje, ker se virus vozličastega dermatitisa ne prenaša na človeka.

(2)

Direktiva Sveta 92/119/EGS (4) določa splošne ukrepe za nadzor nekaterih živalskih bolezni, vključno z vozličastim dermatitisom. Med njimi so ukrepi, ki jih je treba sprejeti v primeru suma in potrditve vozličastega dermatitisa na gospodarstvu, ukrepi, ki jih je treba sprejeti na območjih z omejitvami, in drugi dodatni ukrepi za uspešno obvladovanje bolezni.

(3)

Grški organi so 20. avgusta 2015 Komisijo obvestili o dveh izbruhih vozličastega dermatitisa na govedorejskih gospodarstvih s približno 200 živalmi na območju Feres, v regionalni enoti Evros v Grčiji. Ta izbruha sta prvi pojav vozličastega dermatitisa v Uniji.

(4)

Grčija je uvedla ukrepe na podlagi Direktive 92/119/EGS in zlasti vzpostavila okužena in ogrožena območja okoli območij izbruhov v skladu s členom 10 navedene direktive.

(5)

Treba bi bilo nadzirati tveganje, da bi se virus vozličastega dermatitisa razširil na druga območja Grčije in v druge države članice, zlasti s trgovino z živim govedom in njihovim zarodnim materialom, premiki nekaterih divjih prežvekovalcev ter dajanjem na trg nekaterih proizvodov, pridobljenih iz goveda.

(6)

Da bi se preprečilo širjenje virusa v druge dele Grčije, druge države članice in tretje države, je Komisija sprejela Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2015/1423 (5), ki določa začasne zaščitne ukrepe ter prepoveduje premike in odpremo goveda in njihovega semena ter dajanje na trg nekaterih živalskih proizvodov iz regionalne enote Evros.

(7)

Po prejemu dodatnih informacij o epidemiološkem stanju v Grčiji je navedene ukrepe mogoče dopolniti z ukrepi za zmanjšanje tveganja.

(8)

V tem sklepu se uporabljajo opredelitve pojmov iz obstoječe zakonodaje, zlasti iz člena 2 Direktive 92/119/EGS, člena 2 Direktive Sveta 64/432/EGS (6) in člena 2 Direktive Sveta 92/65/EGS (7). Vendar pa so nekateri izrazi skovani in uporabljeni posebej za namene tega sklepa, zato bi jih bilo treba opredeliti v tem sklepu.

(9)

Opredeliti je treba del ozemlja Grčije, ki se šteje za prostega vozličastega dermatitisa in za katerega ne veljajo omejitve v skladu z Direktivo 92/119/EGS in tem sklepom. Zato je primerno, da se ob upoštevanju stopnje tveganja za širjenje bolezni v Prilogi opredeli območje z omejitvami. Geografske meje takega območja bi morale temeljiti na tveganju in rezultatih ugotavljanja morebitnih stikov z okuženim gospodarstvom, morebitni vlogi vektorjev in možnosti izvajanja zadostnega nadzora nad premiki živali in proizvodov. To območje bi moralo vključevati vsa okužena in ogrožena območja, vzpostavljena v skladu z Direktivo 92/119/EGS. Na podlagi informacij, ki jih je predložila Grčija, bi bilo treba celotno ozemlje regionalne enote Evros v Grčiji obravnavati kot območje z omejitvami.

(10)

Prav tako je treba določiti nekatere omejitve glede odpreme dovzetnih vrst živali in njihovega zarodnega materiala s tega območja z omejitvami ter tudi omejitve glede dajanja na trg nekaterih proizvodov živalskega izvora in živalskih stranskih proizvodov s tega območja.

(11)

Člen 19 Direktive 92/119/EGS določa možnost cepljenja proti vozličastemu dermatitisu v primeru izbruha navedene bolezni. Trenutno je cepljenje proti vozličastemu dermatitisu v Grčiji prepovedano. Vendar pa je Grčija navedla, da namerava uvesti cepljenje v nujnih primerih proti vozličastemu dermatitisu. Tveganje širjenja bolezni z živalmi in njihovimi proizvodi je pri cepljenih živalih drugačno kot pri necepljenih. Navedena tveganja bi bilo zato treba obravnavati ločeno in niso predmet urejanja tega sklepa.

(12)

Pri različnih proizvodih je stopnja tveganja za širjenje vozličastega dermatitisa različna. Kot je navedeno v znanstvenem mnenju Evropske agencije za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: EFSA) o vozličastem dermatitisu (8), je tveganje v smislu izpostavljenosti in posledic višje pri premikih živega goveda, semena goveda in surove kože z dlako ali brez dlake z okuženega goveda kakor pri premikih drugih proizvodov, kot so mleko in mlečni izdelki, obdelane kože z dlako ali brez dlake ali sveže meso, mesni pripravki in mesni izdelki, ki so pridobljeni iz goveda, saj ni na voljo znanstvenih ali eksperimentalnih dokazov o njihovi vlogi pri prenašanju bolezni. Zato morajo biti ukrepi iz tega sklepa uravnoteženi in sorazmerni s tveganji.

(13)

Premiki živega goveda iz regionalne enote Evros bi morali biti še naprej prepovedani, da se prepreči širjenje bolezni. Glede na znanstveno mnenje agencije EFSA o vozličastem dermatitisu in Mednarodno organizacijo za zdravje živali (OIE) imajo prostoživeče živalske vrste, tj. nekateri eksotični divji prežvekovalci, morebitno vlogo pri prenosu bolezni, zlasti v Afriki, kjer je bolezen endemična. Zato bi se morali nekateri preventivni ukrepi uporabljati tudi za divje prežvekovalce. Če v zakonodaji Unije ni natančnejših pravil, bi se morali v ta namen uporabljati ustrezni mednarodni standardi za take premike iz Zoosanitarnega kodeksa za kopenske živali Mednarodne organizacije za zdravje živali (OIE) (v nadaljnjem besedilu: Zoosanitarni kodeks za kopenske živali OIE) (9).

(14)

Ker je Grčija zaprosila za izjemo od prepovedi odpreme goveda za takojšnji zakol z gospodarstev na območju z omejitvami zunaj okuženih in ogroženih območij ter je takšna izjema predvidena v členu 11.11.5 Zoosanitarnega kodeksa za kopenske živali OIE, je pod določenimi pogoji primerno dovoliti odpremo takih pošiljk.

(15)

Podobno ni mogoče izključiti prenašanja bolezni s semenom in zarodki goveda. Zato bi bilo treba za navedene proizvode določiti nekatere zaščitne ukrepe. V odsotnosti standardov Unije bi bilo treba v ta namen uporabiti znanstveno mnenje agencije EFSA o vozličastem dermatitisu in ustrezna priporočila iz Zoosanitarnega kodeksa za kopenske žival OIE.

(16)

Glede na znanstveno mnenje agencije EFSA o vozličastem dermatitisu je bil prenos virusa vozličastega dermatitisa s semenom (naravni pripust ali umetna osemenitev) eksperimentalno dokazan, virus vozličastega dermatitisa pa je bil izoliran v semenu eksperimentalno okuženih bikov. Odvzem in uporabo semena goveda, ki izvira iz območja z omejitvami, bi bilo zato treba prepovedati.

(17)

V skladu s členom 4.7.14 Zoosanitarnega kodeksa za kopenske živali OIE je vozličasti dermatitis v skladu s priročnikom Mednarodnega združenja za prenos zarodkov razvrščen v kategorijo 4 bolezni ali patogenov, za katere so bile izvedene ali še potekajo študije, ki kažejo, da še ni mogoče ugotoviti, kakšna je stopnja tveganja za prenos bolezni, ali da tveganje prenosa bolezni z zarodki morda ni zanemarljivo, tudi če se z zarodki vse od njihovega pridobivanja do prenosa pravilno ravna v skladu z navedenim priročnikom. Zato bi bilo treba pridobivanje in uporabo zarodkov goveda, ki izvirajo iz območja z omejitvami, prepovedati.

(18)

Na voljo ni nobenih znanstvenih ali eksperimentalnih dokazov, ki bi kazali na to, da se virus na dovzetne živali prenaša s svežim mesom, mesnimi pripravki ali mesnimi izdelki. Čeprav je v znanstvenem mnenju agencije EFSA o vozličastem dermatitisu navedeno, da lahko virus v mesu preživi neopredeljeno časovno obdobje, bi se z obstoječo prepovedjo krmljenja prežvekovalcev z beljakovinami prežvekovalcev na ravni Unije izključila malo verjetna možnost oralnega prenosa morebitnega virusa. Da bi preprečili vsako tveganje širjenja bolezni, bi bilo treba dajanje na trg svežega mesa, mesnih pripravkov in mesnih izdelkov iz goveda, ki izvira iz regionalne enote Evros, dovoliti le, če je bilo sveže meso pridobljeno iz goveda, ki se redi na gospodarstvih, prostih bolezni, na območju z omejitvami zunaj vzpostavljenih okuženih in ogroženih območij. Tako meso bi se moralo dati na trg samo na ozemlju Grčije.

(19)

Poleg tega se odprema pošiljk svežega mesa ter mesnih pripravkov in mesnih izdelkov, proizvedenih iz tega svežega mesa, ki je bilo pridobljeno iz živali, rejenih zunaj območja z omejitvami, in predelano v obratih, ki se nahajajo na območju z omejitvami zunaj okuženih in ogroženih območij, lahko dovoli pod določenimi pogoji.

(20)

Kolostrum, mleko in mlečni izdelki, ki se uporabljajo kot krma za živali, imajo lahko pomembno vlogo pri širjenju bolezni, zlasti če kolostrum, mleko in mlečni izdelki niso bili zadostno toplotno obdelani ali zakisani, da se virus inaktivira.

(21)

Grčija je zaprosila za izjemo od prepovedi odpreme pasteriziranega mleka in mlečnih izdelkov za prehrano ljudi iz obratov, ki se nahajajo na območju z omejitvami zunaj okuženih in ogroženih območij. Ker so v znanstvenem mnenju agencije EFSA o tveganjih za zdravje živali, ki so posledica krmljenja živali z mlečnimi izdelki, pripravljenimi za uporabo brez nadaljnje obdelave (10), natančneje določene nekatere metode, ki lahko zmanjšajo tveganje širjenja vozličastega dermatitisa z mlekom in mlečnimi izdelki, je pod določenimi pogoji mogoče dovoliti odpremo pošiljk mleka in mlečnih izdelkov za prehrano ljudi.

(22)

Uredba Komisije (EU) št. 142/2011 (11) določa izvedbena pravila za Uredbo (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (12), vključno z zahtevami za varno predelavo živalskih stranskih proizvodov in iz njih pridobljenih proizvodov. Da bi se preprečilo širjenje vozličastega dermatitisa, bi bilo treba dajanje nepredelanih živalskih stranskih proizvodov na trg prepovedati. Sklicevanje na predelane živalske stranske proizvode v tem sklepu se razume kot za sklicevanje na standarde za zdravje živali iz Uredbe (EU) št. 142/2011.

(23)

Ukrepi iz tega sklepa bi morali nadomestiti začasne zaščitne ukrepe proti vozličastemu dermatitisu v Grčiji iz Izvedbenega sklepa (EU) 2015/1423. Navedeni sklep bi bilo zato treba razveljaviti.

(24)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(a)

„govedo“ pomeni kopitarje vrst Bos taurus, Bos indicus, Bison bison in Bubalus bubalis;

(b)

„območje z omejitvami“ pomeni del ozemlja države članice, ki je naveden v Prilogi k temu sklepu in ki vključuje območje, na katerem je bil potrjen vozličasti dermatitis, ter vsa okužena in ogrožena območja, vzpostavljena v skladu s členom 10 Direktive 92/119/EGS.

(a)

živega goveda in divjih prežvekovalcev v ujetništvu;

(b)

semena, jajčnih celic in zarodkov goveda.

(a)

svežega mesa, mesnih pripravkov in mesnih izdelkov iz takega svežega mesa;

(b)

kolostruma in mleka goveda ter mlečnih izdelkov iz mleka goveda;

(c)

svežih kož z dlako ali brez dlake goveda in divjih prežvekovalcev razen tistih iz točke (d);

(d)

nepredelanih živalskih stranskih proizvodov iz goveda in divjih prežvekovalcev, razen če so pod uradnim nadzorom pristojnega organa namenjeni in usmerjeni za odstranitev ali predelavo v odobrenem obratu na ozemlju Grčije v skladu z Uredbo (ES) št. 1069/2009.

(a)

so živali od rojstva ali zadnjih 28 dni bivale na gospodarstvu, na katerem v navedenem obdobju ni bil uradno prijavljen noben primer vozličastega dermatitisa;

(b)

so bile živali klinično pregledane pri natovarjanju in niso kazale nobenih kliničnih znakov vozličastega dermatitisa;

(c)

so živali prepeljane v klavnico za takojšnji zakol neposredno, brez ustavljanja ali raztovarjanja;

(d)

je klavnico za zakol navedenih živali imenoval pristojni organ;

(e)

pristojni organ za odpremo mora pristojni organ, odgovoren za klavnico, obvestiti o predvideni odpremi goveda, ta pa pristojni organ za odpremo obvesti o njegovem prihodu;

(f)

živali so po prihodu v klavnico nastanjene in zaklane ločeno od drugih živali, in sicer v manj kot 36 urah.

(a)

prevozno sredstvo je bilo pred natovarjanjem takih živali in po njem ustrezno očiščeno in razkuženo v skladu s členom 9;

(b)

pred in med prevozom se živali zaščitijo pred napadom vektorskih insektov.

(a)

so se redile na gospodarstvih na območju z omejitvami, za katera niso veljale omejitve v skladu z Direktivo 92/119/EGS; ali

(b)

so bile zaklane pred 21. avgustom 2015.

(a)

so se redile na gospodarstvih na območju z omejitvami, za katera niso veljale omejitve v skladu z Direktivo 92/119/EGS; ali

(b)

so bile zaklane pred 21. avgustom 2015; ali

(c)

so bile rejene in zaklane zunaj območja z omejitvami.

(a)

oznako zdravstvene ustreznosti za sveže meso, kot je določena v poglavju III oddelka I Priloge I k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 (14);

(b)

identifikacijsko oznako za mesne pripravke in mesne izdelke, ki so sestavljeni iz govejega mesa ali ga vsebujejo, kot je določena v oddelku I Priloge II k Uredbi (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (15).

8.9.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 234/27

(a)

člen 2:

(b)

člen 3, drugi odstavek: