IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/1403

z dne 18. avgusta 2015

o umiku sprejetja zaveze enega proizvajalca izvoznika v okviru Izvedbenega sklepa 2013/707/EU o potrditvi sprejetja zaveze, ponujene v okviru protidampinškega in protisubvencijskega postopka v zvezi z uvozom fotonapetostnih modulov iz kristalnega silicija in njihovih ključnih sestavnih delov (tj. celic) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ali ki so od tam poslani, za obdobje uporabe dokončnih ukrepov

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije („Pogodba“),

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) („osnovna protidampinška uredba“), in zlasti člena 8 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 597/2009 z dne 11. junija 2009 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (2) („osnovna protisubvencijska uredba“), in zlasti člena 13 Uredbe,

po obvestitvi držav članic,

ob upoštevanju naslednjega:

A.   ZAVEZA IN DRUGI OBSTOJEČI UKREPI

B.   POGOJI ZAVEZE

C.   SPREMLJANJE PROIZVAJALCEV IZVOZNIKOV

D.   RAZLOGI ZA UMIK SPREJETJA ZAVEZE

E.   OCENA IZVEDLJIVOSTI CELOTNE ZAVEZE

F.   PISNA STALIŠČA IN ZASLIŠANJA

(i)   Pripombe družbe ZNSHINE

(ii)   Pripombe druge zainteresirane strani

G.   UMIK SPREJETJA ZAVEZE IN DOLOČITEV DOKONČNIH DAJATEV

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Sprejetje zaveze glede družbe ZNSHINE PV-TECH CO. LTD in njene povezane družbe v Evropski uniji, ki sta združeno zajeti z dodatno oznako TARIC B923, se umakne.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(1)  UL L 343, 22.12.2009, str. 51.

(2)  UL L 188, 18.7.2009, str. 93.

(3)  UL L 152, 5.6.2013, str. 5.

(4)  UL L 209, 3.8.2013, str. 26.

(5)  UL L 209, 3.8.2013, str. 1.

(6)  UL L 325, 5.12.2013, str. 1.

(7)  UL L 325, 5.12.2013, str. 66.

(8)  UL L 325, 5.12.2013, str. 214.

(9)  UL L 270, 11.9.2014, str. 6.

(10)  UL L 139, 5.6.2015, str. 30.

(11)  Uvodna izjava 14 in naslednje uvodne izjave Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 856/2010 z dne 27. septembra 2010 o zaključku delnega vmesnega pregleda Uredbe (ES) št. 661/2008 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve za uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije (UL L 254, 29.9.2010, str. 5).

(12)  UL L 253, 11.10.1993, str. 1.

(13)  UL L 139, 5.6.2015, str. 30.

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/1404

z dne 18. avgusta 2015

o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1),

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Izvedbene uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2)  UL L 157, 15.6.2011, str. 1.

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2015/1405

z dne 18. avgusta 2015

o spremembi Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU o nadzornih ukrepih za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah glede vnosov za Estonijo, Latvijo in Litvo

(notificirano pod dokumentarno številko C(2015) 5912)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 89/662/EGS z dne 11. decembra 1989 o veterinarskih pregledih v trgovini znotraj Skupnosti glede na vzpostavitev notranjega trga (1) in zlasti člena 9(4) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih in zootehničnih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Skupnosti z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi (2) ter zlasti člena 10(4) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2002/99/ES z dne 16. decembra 2002 o predpisih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo proizvodnjo, predelavo, distribucijo in uvoz proizvodov živalskega izvora, namenjenih prehrani ljudi (3), in zlasti člena 4(3) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Priloga k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU se nadomesti z besedilom iz Priloge k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

(1)  UL L 395, 30.12.1989, str. 13.

(2)  UL L 224, 18.8.1990, str. 29.

(3)  UL L 18, 23.1.2003, str. 11.

(4)  Izvedbeni sklep Komisije 2014/709/EU z dne 9. oktobra 2014 o nadzornih ukrepih za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah in razveljavitvi Izvedbenega sklepa 2014/178/EU (UL L 295, 11.10.2014, str. 63).

Samo izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in začetek veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je na voljo na naslovu:

http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29fdocstts.html.

Pravilnik št. 14 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotne določbe o homologaciji vozil glede pritrdišč varnostnih pasov, pritrdilnih sistemov ISOFIX, pritrdišč za zgornje priveze ISOFIX in sedežnih mest i-Size [2015/1406]

Vključuje vsa veljavna besedila do:

dopolnila 5 sprememb 07 – začetek veljavnosti: 10. junij 2014

VSEBINA

PRAVILNIK

PRILOGE

1.   PODROČJE UPORABE

Ta pravilnik se uporablja za:

2.   OPREDELITEV POJMOV

V tem pravilniku:

3.   VLOGA ZA PODELITEV HOMOLOGACIJE

3.1   Vlogo za podelitev homologacije vozila glede na pritrdišča varnostnih pasov, pritrdilne sisteme ISOFIX, pritrdišča za zgornje priveze ISOFIX in morebitna sedežna mesta i-Size vloži proizvajalec vozila ali njegov ustrezno pooblaščeni zastopnik.

3.2   Vlogi se priložijo spodaj navedeni dokumenti v treh izvodih in naslednji podatki:

3.3   Proizvajalec po lastni izbiri predloži tehnični službi bodisi vozilo, ki je predstavnik tipa, ki ga je treba homologirati, bodisi dele vozila, ki veljajo za bistvene za preskuse pritrdišč varnostnih pasov, za preskuse pritrdilnih sistemov ISOFIX, za preskuse morebitnih pritrdišč za zgornje priveze ISOFIX in, pri sedežnih mestih i-Size, za preskuse stične ploskve na tleh vozila, ki jih opravlja tehnična služba, pristojna za opravljanje homologacijskih preskusov.

4.   HOMOLOGACIJA

4.1   Če vozilo, predloženo v homologacijo skladno s tem pravilnikom, izpolnjuje ustrezne zahteve iz tega pravilnika, se homologacija navedenega tipa vozila podeli.

4.2   Vsakemu homologiranemu tipu se dodeli homologacijska številka. Prvi dve števki (zdaj 07, kar ustreza spremembam 07) označujeta spremembe, vključno z zadnjimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika ob izdaji homologacije. Kot je opredeljeno v odstavku 2.2, ista pogodbenica ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu vozila.

4.3   Obvestilo o podelitvi, razširitvi, zavrnitvi ali preklicu homologacije ali popolnem prenehanju proizvodnje tipa vozila v skladu s tem pravilnikom se predloži pogodbenicam Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

4.4   Na vsakem vozilu, ki je v skladu s tipom vozila, homologiranim po tem pravilniku, je na vidnem in zlahka dostopnem mestu, opredeljenem na homologacijskem obrazcu, nameščena mednarodna homologacijska oznaka, sestavljena iz:

4.5   Če je vozilo v skladu s tipom vozila, homologiranim po enem ali več drugih pravilnikih, ki so priloženi Sporazumu, v državi, ki je podelila homologacijo v skladu s tem pravilnikom, simbola iz odstavka 4.4.1 ni treba ponoviti; v takem primeru se v navpičnih stolpcih na desni strani simbola iz odstavka 4.4.1 navedejo dodatne številke in simboli vseh pravilnikov, v skladu s katerimi je bila podeljena homologacija v državi, ki je podelila homologacijo v skladu s tem pravilnikom.

4.6   Homologacijska oznaka mora biti jasno berljiva in neizbrisna.

4.7   Proizvajalec homologacijsko oznako namesti blizu napisne ploščice vozila ali nanjo.

4.8   V Prilogi 2 k temu pravilniku so prikazani primeri namestitve homologacijske oznake.

5.   SPECIFIKACIJE

5.1   Opredelitev pojmov (glej Prilogo 3)

5.1.1   Točka H je referenčna točka, kakor je opredeljena v odstavku 2.3 Priloge 4 k temu pravilniku, in se določi v skladu s postopkom iz navedene priloge.

5.1.1.1   Točka H' je referenčna točka, ki ustreza točki H, kakor je opredeljena v odstavku 5.1.1, in se določi za vse običajne lege, v katerih se sedež uporablja.

5.1.1.2   Točka R je referenčna točka sedeža, kakor je opredeljena v odstavku 2.4 Priloge 4 k temu pravilniku.

5.1.2   Tridimenzionalni referenčni sistem je opredeljen v Dodatku 2 k Prilogi 4 k temu pravilniku.

5.1.3   Točki L1 in L2 sta spodnji efektivni pritrdišči pasov.

5.1.4   Točka C je točka, ki leži 450 mm navpično nad točko R. Vendar če razdalja S, kot je določena v odstavku 5.1.6, ni krajša od 280 mm, in če proizvajalec izbere nadomestno formulo BR = 260 mm + 0,8 S, določeno v odstavku 5.4.3.3, mora biti navpična razdalja med točkama C in R 500 mm.

5.1.5   Kota α1 in α2 sta kota med vodoravno ravnino in ravninama, ki sta pravokotni na navpično vzdolžno srednjo ravnino sedeža in potekata skozi točko R ter točki L1 in L2.

Če je sedež nastavljiv, mora biti ta zahteva izpolnjena tudi za točke H v vseh običajnih položajih med vožnjo, ki jih je navedel proizvajalec.

5.1.6   S je v milimetrih izražena oddaljenost efektivnih zgornjih pritrdišč varnostnega pasu od referenčne ravnine P, ki je vzporedna s srednjo vzdolžno ravnino vozila in je določena, kakor sledi:

5.2   Splošne specifikacije

5.2.1   Pritrdišča za varnostne pasove morajo biti zasnovana, izdelana in nameščena tako, da:

5.2.2   Morebitni pritrdilni sistem ISOFIX in morebitno pritrdišče za zgornjo privezo ISOFIX, vgrajena ali namenjena za vgradnjo, za sisteme za zadrževanje otrok ISOFIX ter stična ploskev na tleh vozila za morebitna sedežna mesta i-Size morajo biti zasnovani, izdelani in nameščeni tako, da so izpolnjene naslednje zahteve:

5.2.3   Pritrdilni sistemi ISOFIX, zasnova in namestitev:

5.2.4   Pritrdišča za zgornje priveze ISOFIX, zasnova in namestitev

5.2.4.1   Ob upoštevanju odstavkov 5.2.4.3 in 5.2.4.4 se mora tisti del vsakega pritrdišča za zgornjo privezo ISOFIX, ki je namenjen za povezavo s sponko za zgornjo privezo ISOFIX, nahajati največ 2 000 mm od referenčne točke rame in znotraj osenčenega območja (kot je prikazano na slikah 6 do 10 v Prilogi 9) določenega sedežnega mesta, za katerega je vgrajeno, s sklicem na model, opisan v SAE J 826 (julij 1995) in prikazan na sliki 5 v Prilogi 9, v skladu z naslednjimi pogoji:

5.2.4.2   Druga možnost je, da se območje pritrdišča za zgornjo privezo ISOFIX namesti s pomočjo naprave „ISO/F2“ (B), kot je opredeljena v Pravilniku št. 16 (slika 2 v Dodatku 2 k Prilogi 17), na pritrdilno mesto ISOFIX, opremljeno s spodnjimi pritrdišči ISOFIX, kot je prikazano na sliki 11 v Prilogi 9.

Položaj sedenja je položaj sedeža najbolj zadaj in najnižje, z naslonom sedeža v izhodiščnem položaju, ali po priporočilu proizvajalca vozila.

V pogledu od strani se mora pritrdišče za zgornjo privezo ISOFIX nahajati za zadnjo stranico naprave „ISO/F2“ (B).

Presečišče zadnje strani naprave „ISO/F2“ (B) in vodoravne črte (Priloga 9, slika 11, sklic 3), ki vključuje zadnjo togo točko trdote, večje od 50 Shore A, na vrhu naslona sedeža, določa referenčno točko 4 (Priloga 9, slika 11) na središčni črti naprave „ISO/F2“ (B). V tej referenčni točki največji kot 45° nad vodoravno črto določa zgornjo mejo območja pritrdišča za zgornjo privezo.

V pogledu od zgoraj v referenčni točki 4 (Priloga 9, slika 11) največji kot 90°, ki sega nazaj in vstran, v pogledu od zadaj pa največji kot 40° določa 2 prostornini, ki omejujeta območje pritrdišča za zgornjo privezo ISOFIX.

Izhodišče traku za zgornjo privezo ISOFIX (5) se nahaja na presečišču naprave „ISO/F2“ (B) in ravnine 550 mm nad vodoravno stranico (1) naprave „ISO/F2“ (B) na središčni črti (6) naprave „ISO/F2“ (B).

Poleg tega mora biti pritrdišče za zgornjo privezo ISOFIX več kot 200 mm, vendar ne več kot 2 000 mm oddaljeno od izhodišča traku za zgornjo privezo ISOFIX na zadnji stranici naprave „ISO/F2“ (B), merjeno vzdolž traku, kadar je ta potegnjen čez naslon sedeža do pritrdišča za zgornjo privezo ISOFIX.

5.2.4.3   Tisti del pritrdišča za zgornjo privezo ISOFIX v vozilu, ki je namenjen za povezavo s sponko za zgornjo privezo ISOFIX, se lahko nahaja zunaj osenčenih območij iz odstavka 5.2.4.1 ali 5.2.4.2, če lega znotraj območja ni primerna in če je vozilo opremljeno z usmerjevalno napravo, ki

5.2.4.4   Pritrdišče za privezo se lahko vgradi v naslon sedeža, če ni na območju ovijanja traku na vrhu naslona sedeža vozila.

5.2.4.5   Pritrdišče za zgornjo privezo ISOFIX mora imeti mere, ki omogočajo pritrditev kavlja zgornje priveze ISOFIX, kakor je določeno na sliki 3.

Okrog posameznega pritrdišča za zgornjo privezo ISOFIX je treba zagotoviti prostor, da se omogoči vpenjanje in odpenjanje.

Vsa pritrdišča, ki so nameščena za katerim koli pritrdilnim sistemom ISOFIX in bi se lahko uporabljala za pritrditev kavlja zgornje priveze ISOFIX ali sponke zgornje priveze ISOFIX, morajo biti zasnovana tako, da preprečijo zlorabo z enim ali več naslednjimi ukrepi:

Pri vsakem pritrdišču za zgornjo privezo ISOFIX pod pokrovom je treba pokrov označiti, na primer z enim od simbolov ali z zrcalno sliko enega od simbolov, prikazanih na sliki 13 v Prilogi 9; pokrov mora biti snemljiv brez uporabe orodja.

5.2.5   Zahteve za sedežna mesta i-Size

Vsako sedežno mesto i-Size, kakor ga je določil proizvajalec, mora ustrezati zahtevam iz odstavkov 5.2.2 do 5.2.5.3.

5.2.5.1   Oznake

Vsako sedežno mesto i-Size mora biti trajno označeno ob sistemu spodnjih pritrdišč ISOFIX (drog ali vodilna naprava) zadevnega sedežnega mesta.

Oznako tvori vsaj simbol s slike 4 v Prilogi 10, sestavljen iz kvadrata s stranico najmanj 13 mm, ki vsebuje piktogram in izpolnjuje naslednje pogoje:

5.2.5.2   Geometrične zahteve za sedežna mesta i-Size, povezane s podpornimi nogami i-Size

Poleg zahtev iz odstavkov 5.2.3 in 5.2.4 je treba preveriti, ali zgornja ploskev tal vozila (vključno z oblogami, preprogo, peno itd.) seka obe mejni ploskvi določevalne prostornine za talno oporo podporne noge v smereh x in y, kot je prikazano na slikah 1 in 2 Priloge 10 k temu pravilniku.

Določevalna prostornina za talno oporo podporne noge je določena, kakor sledi (glej tudi sliki 1 in 2 v Prilogi 10 k temu pravilniku):

Nagibni kot, ki se uporablja za geometrično oceno, se izmeri v skladu z odstavkom 5.2.3.4.

Izpolnjevanje te zahteve se lahko dokaže s fizičnim preskusom, računalniško simulacijo ali reprezentativnimi risbami.

5.2.5.3   Zahteve glede trdnosti tal vozila za sedežna mesta i-Size

Celotna stična površina s tlemi vozila (glej sliki 1 in 2 v Prilogi 10) mora biti dovolj trdna, da zdrži obremenitve, ki nastanejo pri preskušanju v skladu z odstavkom 6.6.4.5.

5.3   Najmanjše število pritrdišč za pasove in pritrdišč ISOFIX, ki jih je treba zagotoviti

5.3.1   Vsa vozila v kategorijah M in N (razen vozil kategorije M2 ali M3, ki spadajo v razred I ali A1) morajo biti opremljena s pritrdišči varnostnih pasov, ki izpolnjujejo zahteve iz tega pravilnika.

5.3.1.1   Pritrdišča sistema H-pasov, homologiranih kot pas tipa S (z navijali ali brez njih), morajo v skladu s Pravilnikom št. 16 izpolnjevati zahteve iz Pravilnika št. 14, dodatno pritrdišče ali pritrdišča, predvidena za namestitev (sklopa) mednožnega traku, pa so izvzeta iz zahtev glede trdnosti in položaja iz tega pravilnika.

5.3.2   Najmanjše število pritrdišč varnostnih pasov za vse sedeže, obrnjene v smeri vožnje, v obratni smeri in vstran, je določeno v Prilogi 6.

5.3.3   Vendar sta pri zunanjih sedežih vozil kategorije N1, prikazanih v Prilogi 6 in označenih s simbolom Ø, razen pri prednjih, dovoljeni dve spodnji pritrdišči, če je med sedežem in najbližjo bočno steno vozila prehod, ki omogoča dostop potnikov do ostalih delov vozila.

Prostor med sedežem in bočno steno se šteje za prehod, če je pri zaprtih vratih razdalja med to bočno steno in navpično vzdolžno ravnino skozi srednjico zadevnega sedeža več kot 500 mm, merjeno v legi točke R pravokotno na vzdolžno srednjo ravnino vozila.

5.3.4   Pri prednjih sredinskih sedežnih mestih, prikazanih v Prilogi 6 in označenih s simbolom *, se štejeta za zadostni dve spodnji pritrdišči, če je vetrobransko steklo nameščeno zunaj referenčnega območja iz Priloge 1 k Pravilniku št. 21; če je vetrobransko steklo znotraj referenčnega območja, so potrebna tri pritrdišča.

Kar zadeva pritrdišča varnostnih pasov, se vetrobransko steklo šteje za del referenčnega območja, če lahko pride v statični stik s preskusno napravo po postopku, opisanem v Prilogi 1 k Pravilniku št. 21.

5.3.5   Pri vseh sedežih, ki so v Prilogi 6 označeni s simbolom ╬, se zagotovijo tri pritrdišča. Dve pritrdišči se lahko zagotovita samo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

5.3.6   Za vse sedeže ali za sedežna mesta, ki se uporabljajo izključno, ko je vozilo v mirujočem stanju, in za vse sedeže katerega koli vozila, ki niso zajeti v odstavkih 5.3.1 do 5.3.4, pritrdišča pasov niso obvezna. Če pa je vozilo opremljeno s pritrdišči za take sedeže, morajo ta pritrdišča izpolnjevati določbe tega pravilnika. Za pritrdišča, namenjena samo za uporabo v povezavi z varnostnim pasom za invalide ali katerim koli drugim zadrževalnim sistemom v skladu s Prilogo 8 sprememb 02 Pravilnika 107, ni treba, da izpolnjujejo zahteve tega pravilnika.

5.3.7   Pri zgornjem nivoju dvonivojskega vozila se zahteve za sredinsko prednje sedežno mesto uporabljajo tudi za zunanja prednja sedežna mesta.

5.3.8   Najmanjše število pritrdilnih mest ISOFIX, ki jih je treba zagotoviti

5.3.9   Pri sedežih, ki jih je mogoče obrniti ali namestiti v drugih smereh za uporabo pri mirujočem vozilu, se zahteve iz odstavka 5.3.1 uporabljajo samo za tiste smeri, ki so namenjene za običajno uporabo med vožnjo po cesti, v skladu s tem pravilnikom. Opomba v tem pomenu mora biti zabeležena v opisnem listu.

5.4   Položaj pritrdišč varnostnih pasov (glej sliko 1 v Prilogi 3)

5.4.1   Splošno

5.4.1.1   Pritrdišča za kateri koli pas se lahko v celoti nahajajo na konstrukciji vozila, na konstrukciji sedeža ali na katerem koli drugem delu vozila ali pa so porazdeljena med temi položaji.

5.4.1.2   Katero koli pritrdišče varnostnega pasu se lahko uporabi za pritrditev koncev dveh sosednjih varnostnih pasov, pod pogojem, da izpolnjuje preskusne zahteve.

5.4.2   Položaj efektivnih spodnjih pritrdišč varnostnih pasov

5.4.2.1   Prednji sedeži vozil kategorije M1

Pri motornih vozilih kategorije M1 mora biti kot α1 (na nasprotni strani sponke) v območju med 30 in 80 stopinjami, kot α2 (na strani sponke) pa v območju med 45 in 80 stopinjami. Obe zahtevi glede kotov veljata za vse običajne lege prednjih sedežev med vožnjo. Če je vsaj eden izmed kotov α1 in α2 nespremenjen (npr. pritrdišče, pritrjeno na sedež) v vseh običajnih legah sedeža med vožnjo, mora imeti vrednost 60 ± 10°. Pri nastavljivih sedežih z napravo za nastavljanje, pri katerih je naklonski kot naslona sedeža manjši od 20° (glej sliko 1 v Prilogi 3), je kot α1 lahko manjši od najmanjše zgoraj določene vrednosti (30°), če v nobeni običajni legi sedeža med vožnjo ni manjši od 20°.

5.4.2.2   Zadnji sedeži vozil kategorije M1

Pri motornih vozilih kategorije M1 morata biti pri vseh zadnjih sedežih kota α1 in α2 v območju med 30 in 80 stopinjami. Če so zadnji sedeži nastavljivi, zgornja kota veljata za vse običajne lege sedežev med vožnjo.

5.4.2.3   Prednji sedeži vozil kategorij, ki niso kategorija M1

Pri motornih vozilih kategorij, ki niso kategorija M1, morata biti kota α1 in α2 med 30 in 80 stopinjami za vse običajne lege prednjih sedežev med vožnjo. Če je pri prednjih sedežih vozil, katerih največja dovoljena masa ne presega 3,5 tone, vsaj eden izmed kotov α1 in α2 nespremenjen v vseh običajnih legah med uporabo, mora biti njegova vrednost 60 ± 10° (npr. pritrdišče, pritrjeno na sedež).

5.4.2.4   Zadnji sedeži in posebni prednji ali zadnji sedeži vozil kategorij, ki niso kategorija M1

Pri vozilih kategorij, ki niso kategorija M1, sta lahko pri:

kota α1 in α2 med 20° in 80° za vse običajne lege uporabe. Če je pri prednjih sedežih vozil, katerih največja dovoljena masa ne presega 3,5 tone, vsaj eden izmed kotov α1 in α2 nespremenjen za vse običajne lege sedežev med uporabo, mora biti njegova vrednost 60 ± 10° (npr. pritrdišče, pritrjeno na sedež).

Pri sedežih vozil kategorij M2 in M3, razen pri prednjih sedežih, morata biti kota α1 in α2 med 45 in 90 stopinjami za vse običajne lege uporabe.

5.4.2.5   Razdalja med obema navpičnima ravninama, ki sta vzporedni z navpično vzdolžno srednjo ravnino vozila in potekata vsaka skozi drugo izmed obeh efektivnih spodnjih pritrdišč L1 in L2 istega varnostnega pasu, ne sme biti krajša od 350 mm. Pri sedežih, obrnjenih vstran, razdalja med obema navpičnima ravninama, ki sta vzporedni z navpično vzdolžno srednjo ravnino sedeža in potekata vsaka skozi drugo izmed obeh efektivnih spodnjih pritrdišč L1 in L2 istega varnostnega pasu, ne sme biti krajša od 350 mm. Pri sredinskih sedežih v zadnjih vrstah sedežev vozil kategorij M1 in N1 zgoraj omenjena razdalja ne sme biti krajša od 240 mm, pod pogojem, da sredinskega zadnjega sedeža ni mogoče zamenjati z nobenim od ostalih sedežev vozila. Vzdolžna srednja ravnina sedeža mora potekati med točkama L1 in L2 in mora biti od teh točk oddaljena najmanj 120 mm.

5.4.3   Položaj efektivnih zgornjih pritrdišč varnostnih pasov (glej Prilogo 3)

5.4.3.1   Če se uporablja vodilo traku ali podobna naprava, ki vpliva na položaj efektivnega zgornjega pritrdišča pasu, se ta položaj določi na običajen način ob upoštevanju položaja pritrdišča, če vzdolžna srednjica pasu poteka skozi točko J1, ki se zaporedoma določi iz točke R s pomočjo naslednjih treh odsekov:

Točka J2 je opredeljena kot točka, simetrična na točko J1 glede na navpično vzdolžno ravnino, ki poteka skozi linijo trupa, opisano v odstavku 5.1.2, preskusne lutke, ki sedi na zadevnem sedežu.

Če je uporabljena dvovratna izvedba, ki omogoča dostop do prednjih in zadnjih sedežev, in je zgornje pritrdišče vgrajeno na mesto „B“, mora biti sistem zasnovan tako, da ne ovira dostopa v vozilo ali izstopa iz njega.

5.4.3.2   Efektivno zgornje pritrdišče se mora nahajati pod ravnino FN, ki poteka pravokotno na vzdolžno srednjo ravnino sedeža in z linijo trupa oklepa kot 65°. Pri zadnjih sedežih se ta kot lahko zmanjša na 60°. Ravnina FN mora biti postavljena tako, da seka linijo trupa v točki D, in sicer tako, da je DR = 315 mm + 1,8 S. Če pa je S ≤ 200 mm, potem je DR = 675 mm.

5.4.3.3   Efektivno zgornje pritrdišče pasu se mora nahajati za ravnino FK, ki poteka pravokotno na vzdolžno srednjo ravnino sedeža in seka linijo trupa pod kotom 120° v točki B, in sicer tako, da je BR = 260 mm + S. Če je S ≥ 280 mm, lahko proizvajalec po lastni presoji uporabi enačbo BR = 260 mm + 0,8 S.

5.4.3.4   Vrednost S ne sme biti manjša od 140 mm.

5.4.3.5   Efektivno zgornje pritrdišče pasu se mora nahajati za navpično ravnino, ki je pravokotna na vzdolžno srednjo ravnino vozila in poteka skozi točko R, kot je prikazano v Prilogi 3.

5.4.3.6   Efektivno zgornje pritrdišče pasu se mora nahajati nad vodoravno ravnino, ki poteka skozi točko C, določeno v odstavku 5.1.4.

5.4.3.6.1   Ne glede na zahteve iz odstavka 5.4.3.6 je efektivno zgornje pritrdišče pasu za potniške sedeže vozil kategorij M2 in M3 lahko nastavljivo pod navedeno ravnino, če so izpolnjene naslednje zahteve:

5.4.3.7   Poleg zgornjega pritrdišča, določenega v odstavku 5.4.3.1, se lahko zagotovijo še druga efektivna zgornja pritrdišča, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

5.5   Mere navojnih izvrtin pritrdišč

5.5.1   Pritrdišče pasu mora imeti navojno izvrtino 11,11 mm oz. 7/16 palca (20 UNF 2B).

5.5.2   Če proizvajalec opremi vozilo z varnostnimi pasovi, ki so pritrjeni na vseh pritrdiščih, predpisanih za zadevni sedež, tem pritrdiščem ni treba izpolnjevati zahteve iz odstavka 5.5.1, če izpolnjujejo ostale določbe tega pravilnika. Poleg tega se zahteva iz odstavka 5.5.1 ne nanaša na dodatna pritrdišča, ki izpolnjujejo zahtevo iz odstavka 5.4.3.7.3.

5.5.3   Varnostni pas mora biti mogoče ločiti od pritrdišča brez poškodbe slednjega.

6.   PRESKUSI

6.1   Splošni preskusi pritrdišč varnostnih pasov

6.1.1   Ob izpolnjevanju določb iz odstavka 6.2 in na zahtevo proizvajalca:

6.1.1.1   se lahko preskusi opravijo bodisi na konstrukciji vozila bodisi na dokončanem vozilu;

6.1.1.2   so lahko preskusi omejeni na pritrdišča za en sam sedež ali za skupino sedežev, če:

6.1.1.3   so okna in vrata lahko vgrajena ali ne in zaprta ali ne;

6.1.1.4   so lahko vgrajeni vsi običajno nameščeni pritrdilni elementi, ki prispevajo k trdnosti konstrukcije vozila.

6.1.2   Sedeži morajo biti vgrajeni in postavljeni v položaj za vožnjo ali uporabo, ki ga izbere tehnična služba, pristojna za opravljanje homologacijskih preskusov, in ki zagotavlja najbolj neugodne pogoje glede trdnosti sistema. Položaj sedežev mora biti naveden v poročilu. Če ima sedež naslon z nastavljivim naklonom, ga je treba blokirati, kot to določa proizvajalec, če pa te navedbe ni, mora biti v položaju, ki ustreza dejanskemu kotu naklona naslona sedeža, ki je pri vozilih kategorij M1 in N1 čim bližje 25°, pri vozilih vseh ostalih kategorij pa čim bližje 15°.

6.2   Zaščita vozila za preskuse pritrdišč varnostnih pasov in za preskuse pritrdišč ISOFIX

6.2.1   Način zaščite vozila med preskusom ne sme povzročiti ojačanja pritrdišč varnostnih pasov ali pritrdišč ISOFIX in območja namestitve teh pritrdišč kot tudi ne zmanjšanja običajnih deformacij konstrukcije.

6.2.2   Naprava za pritrditev se šteje za ustrezno, če ne vpliva na območje, ki se razteza preko celotne širine konstrukcije, in če blokira ali drži vozilo ali konstrukcijo spredaj na razdalji najmanj 500 mm od pritrdišča, ki ga je treba preskusiti, zadaj pa najmanj 300 mm od tega pritrdišča.

6.2.3   Priporočljivo je, da konstrukcija stoji na nosilcih, nameščenih približno vzporedno z osmi koles, ali, če to ni mogoče, vzporedno s točkami pritrditve vzmetenja.

6.2.4   Če se uporablja postopek pritrditve, drugačen od tistega, predpisanega v odstavkih 6.2.1 do 6.2.3 tega pravilnika, je treba predložiti dokaze o njegovi ustreznosti.

6.3   Splošne zahteve za preskus pritrdišč varnostnih pasov

6.3.1   Vsa pritrdišča varnostnih pasov v isti skupini sedežev se preskušajo sočasno. Če pa obstaja nevarnost, da bi nesimetrična obremenitev sedežev in/ali pritrdišč varnostnih pasov lahko povzročila okvare, se lahko opravi dodaten preskus z nesimetrično obremenitvijo.

6.3.2   Natezna sila mora delovati pod kotom 10° ± 5° nad vodoravno smerjo v ravnini, ki je vzporedna z vzdolžno srednjo ravnino vozila.

Uporabiti je treba 10-odstotno predobremenitev z dovoljenim odstopanjem ± 30 odstotkov ciljne obremenitve; obremenitev je treba povečati na 100 odstotkov ustrezne ciljne obremenitve.

6.3.3   Polno delovanje obremenitve je treba doseči čim hitreje in v času delovanja obremenitve, ki ni daljši od 60 sekund.

Vendar pa lahko proizvajalec zahteva, da se delovanje obremenitve doseže v 4 sekundah.

Pritrdišča pasov morajo zdržati predpisano obremenitev najmanj 0,2 sekunde.

6.3.4   Potezne naprave, ki se uporabljajo pri preskusih, opisanih v odstavku 6.4, so prikazane v Prilogi 5. Naprave, prikazane na sliki 1 v Prilogi 5, se postavijo na blazino sedeža in se nato, ko je to mogoče, potisnejo nazaj v naslon sedeža, medtem ko se jih tesno ovije s pasom. Naprava, prikazana na sliki 2 v Prilogi 5, se postavi na svoje mesto in čez njo se namesti pas, ki se tesno zategne. Med tem postopkom se na pritrdiščih varnostnih pasov ne sme izvajati predobremenitev, ki bi bila večja od najmanjše predobremenitve, potrebne za pravilno namestitev preskusne naprave.

Potezna naprava s širino 254 mm ali 406 mm, ki se uporabi na vseh sedežih, mora biti taka, da je njena širina čim bližja razdalji med spodnjimi pritrdišči.

Položaj potezne naprave mora preprečevati medsebojne vplive med vlečnim preskusom, ki negativno vpliva na obremenitev in porazdelitev obremenitve.

6.3.5   Pritrdišča pasov za sedeže, opremljene z zgornjimi pritrdišči pasov, morajo biti preskušena pod naslednjimi pogoji:

6.3.6   Če na zunanjih sedežih in sredinskih sedežih ni zgornjih pritrdišč pasov, se na spodnjih pritrdiščih opravi preskus iz odstavka 6.4.3, pri katerem se obremenitve nanje prenašajo z napravo, ki posnema geometrijo trebušnega varnostnega pasu.

6.3.7   Če je vozilo zasnovano tako, da se lahko vanj namestijo tudi naprave, ki ne omogočajo pritrjevanja varnostnih pasov neposredno na pritrdišča brez vmesnih kolutov ali drugih podobnih naprav ali zahtevajo dodatna pritrdišča poleg tistih iz odstavka 5.3, mora biti varnostni pas ali sklop žic, kolutov itd., ki sestavljajo opremo varnostnega pasu, pritrjen na pritrdišča na vozilu s takšno napravo, na pritrdiščih pa se opravijo preskusi iz odstavka 6.4.

6.3.8   Pri preskušanju se lahko uporablja tudi metoda, ki je drugačna od metode, predpisane v odstavku 6.3, vendar je treba v tem primeru dokazati njeno enakovrednost.

6.4   Posebne zahteve za preskuse pritrdišč varnostnih pasov

6.4.1   Preskus pri tritočkovnem varnostnem pasu z navijalom in prekretnim vodilom na zgornjem pritrdišču varnostnega pasu

6.4.1.1   Na zgornje pritrdišče se namesti posebno prekretno vodilo za žico ali pas, primerno za prenos obremenitve s potezne naprave, ali prekretno vodilo, ki ga dobavi proizvajalec.

6.4.1.2   Potezno napravo (glej sliko 2 v Prilogi 5), pritrjeno na pritrdišča ustreznega varnostnega pasu, se z napravo, ki posnema geometrijo prsnega traku varnostnega pasu, obremeni s preskusno silo 1 350 daN ± 20 daN. Pri vozilih kategorij, ki niso kategoriji M1 in N1, mora biti preskusna sila 675 ± 20 daN, razen za vozila kategorij M3 in N3, pri katerih mora biti preskusna sila 450 ± 20 daN.

6.4.1.3   Istočasno mora delovati na potezno napravo, pritrjeno na spodnji pritrdišči pasu, vlečna sila 1 350 daN ± 20 daN (glej sliko 1 v Prilogi 5). Pri vozilih kategorij, ki niso kategoriji M1 in N1, mora biti preskusna sila 675 ± 20 daN, razen za vozila kategorij M3 in N3, pri katerih mora biti preskusna sila 450 ± 20 daN.

6.4.2   Preskus pri tritočkovnem varnostnem pasu brez navijala ali z navijalom na zgornjem pritrdišču varnostnega pasu

6.4.2.1   Potezna naprava (glej sliko 2 v Prilogi 5), pritrjena na zgornje pritrdišče varnostnega pasu in na nasprotno spodnje pritrdišče istega varnostnega pasu, se obremeni s preskusno silo 1 350 daN ± 20 daN, pri čemer se uporabi navijalo (če ga dobavlja proizvajalec), pritrjeno na zgornje pritrdišče varnostnega pasu. Pri vozilih kategorij, ki niso kategoriji M1 in N1, mora biti preskusna sila 675 ± 20 daN, razen za vozila kategorij M3 in N3, pri katerih mora biti preskusna sila 450 ± 20 daN.

6.4.2.2   Sočasno se potezna naprava (glej sliko 1 v Prilogi 5), pritrjena na spodnji pritrdišči pasu, obremeni z natezno silo 1 350 daN ± 20 daN. Pri vozilih kategorij, ki niso kategoriji M1 in N1, mora biti preskusna sila 675 ± 20 daN, razen za vozila kategorij M3 in N3, pri katerih mora biti preskusna sila 450 ± 20 daN.

6.4.3   Preskus pri trebušnem varnostnem pasu

Potezna naprava (glej sliko 1 v Prilogi 5), pritrjena na obe spodnji pritrdišči pasu, se obremeni s preskusno silo 2 225 daN ± 20 daN. Pri vozilih kategorij, ki niso kategoriji M1 in N1, mora biti preskusna sila 1 110 ± 20 daN, razen za vozila kategorij M3 in N3, pri katerih mora biti preskusna sila 740 ± 20 daN.

6.4.4   Preskus pritrdišč pasov, ki so v celoti nameščena na konstrukciji sedeža ali pa porazdeljena med konstrukcijo vozila in konstrukcijo sedeža

6.4.4.1   Opravijo se ustrezni preskusi iz odstavkov 6.4.1, 6.4.2 in 6.4.3, pri tem pa se vsak sedež in vsaka skupina sedežev obremenijo še z dodatno silo, navedeno spodaj.

6.4.4.2   Obremenitvam, navedenim v odstavkih 6.4.1, 6.4.2 in 6.4.3, se doda še sila, enaka dvajsetkratni teži celotnega sedeža. Sedeži ali ustrezni deli sedeža se obremenijo z vztrajnostno silo, ki ustreza fizikalnemu učinku teže zadevnega sedeža na pritrdišča sedežev. Dodatne obremenitve in njihovo porazdelitev določi proizvajalec in potrdi tehnična služba.

Pri vozilih kategorij M2 in N2 mora biti ta sila enaka desetkratni teži celotnega sedeža, pri kategorijah M3 in N3 pa 6,6-kratni teži celotnega sedeža.

6.4.5   Preskus pri uporabi posebnih tipov varnostnih pasov

6.4.5.1   Potezna naprava (glej sliko 2 v Prilogi 5), pritrjena na pritrdišča takega varnostnega pasu, se z napravo, ki posnema geometrijo trebušnih varnostnih pasov, obremeni s preskusno silo 1 350 ± 20 daN.

6.4.5.2   Hkrati se z vlečno silo 1 350 ± 20 daN obremeni potezna naprava (glej sliko 3 v Prilogi 5), ki je pritrjena na obe spodnji pritrdišči varnostnega pasu.

6.4.5.3   Pri vozilih kategorij, ki niso kategoriji M1 in N1, mora biti ta preskusna sila 675 ± 20 daN, razen pri vozilih kategorij M3 in N3, pri katerih mora biti preskusna sila 450 ± 20 daN.

6.4.6   Preskus pri sedežih, obrnjenih nazaj

6.4.6.1   Točke pritrdišč se preskusijo z ustreznimi silami, predpisanimi v odstavkih 6.4.1, 6.4.2 ali 6.4.3. V vsakem primeru mora preskusna sila ustrezati obremenitvi, predpisani za vozila kategorije M3 ali N3.

6.4.6.2   Skladno s postopkom, predpisanim v odstavku 6.3, mora biti preskusna sila usmerjena naprej glede na zadevno sedežno mesto.

6.4.7   Preskus pri sedežih, obrnjenih vstran

6.4.7.1   Točke pritrdišč se preskusijo s silami, predpisanimi za vozila kategorije M3 v odstavku 6.4.3.

6.4.7.2   Skladno s postopkom, predpisanim v odstavku 6.3, mora biti preskusna sila usmerjena naprej glede na vozilo. V primeru, da so sedeži, obrnjeni vstran, nameščeni na skupno osnovno konstrukcijo, se pritrdišča varnostnih pasov za vsak sedež v skupini preskusijo ločeno. Poleg tega je osnovno konstrukcijo treba preskusiti, kot je opisano v odstavku 6.4.8.

6.4.7.3   Potezna naprava, prilagojena za preskus sedežev, obrnjenih vstran, je prikazana na sliki 1b v Prilogi 5.

6.4.8   Preskus osnovne konstrukcije pri sedežih, obrnjenih vstran

6.4.8.1   Osnovna konstrukcija sedeža, obrnjenega vstran, ali skupine sedežev, obrnjenih vstran, se preskusi s silami, predpisanimi v odstavku 6.4.3 za vozila kategorije M3.

6.4.8.2   Skladno s postopkom, predpisanim v odstavku 6.3, mora biti preskusna sila usmerjena naprej glede na vozilo. V primeru, da so sedeži, obrnjeni vstran, nameščeni v skupini, se skupna osnovna konstrukcija preskusi hkrati za vsako sedežno mesto v skupini.

6.4.8.3   Prijemališče sil, predpisanih v odstavkih 6.4.3 in 6.4.4, mora biti čim bližje točki H in ležati na premici, ki jo določata vodoravna ravnina in navpična prečna ravnina, ki potekata skozi točko H posameznega sedežnega mesta.

6.5   Pri skupini sedežev, opisani v odstavku 1 Priloge 7, se lahko po izbiri proizvajalca avtomobila opravi dinamični preskus iz Priloge 7 kot alternativa statičnemu preskusu, predpisanemu v odstavkih 6.3 in 6.4.

6.6   Zahteve za statični preskus

6.6.1   Trdnost pritrdilnih sistemov ISOFIX se preskusi, kot je predpisano v odstavku 6.6.4.3, z delovanjem sil na napravo za delovanje statičnih sil (NDSS) ob dobro pritrjenih priključkih ISOFIX.

Pri pritrdišču za zgornjo privezo ISOFIX se opravi dodatni preskus, kot je predpisano v odstavku 6.6.4.4.

Pri sedežnem mestu i-Size se opravi dodatni preskus podporne noge, kot je predpisano v odstavku 6.6.4.5.

Vsa pritrdilna mesta ISOFIX in/ali sedežna mesta i-Size iz iste vrste sedežev, ki se lahko uporabljajo istočasno, se preskusijo hkrati.

6.6.2   Preskus se lahko opravi na dokončanem vozilu ali na zadostnem številu delov vozila, da je reprezentativno za trdnost in togost konstrukcije vozila.

Okna in vrata so lahko vgrajena ali ne in zaprta ali ne.

Vgrajeni so lahko vsi običajno nameščeni pritrdilni elementi, ki prispevajo k trdnosti konstrukcije vozila.

Preskus je lahko omejen na pritrdilno mesto ISOFIX ali sedežno mesto i-Size za en sam sedež ali za skupino sedežev, če:

6.6.3   Če so sedeži in naslon za glavo nastavljivi, se preskusijo v položaju, ki ga določi tehnična služba, v omejenem obsegu, ki ga predpiše proizvajalec avtomobila, kot je določeno v Dodatku 3 k Prilogi 17 k Pravilniku št. 16.

6.6.4   Sile, smeri in omejitve poti.

6.6.4.1   Na sredino spodnje sprednje prečke naprave za delovanje statičnih sil (NDSS) se usmeri sila 135 N ± 15 N za nastavitev vzdolžnega položaja zadnjega podaljška naprave NDSS in odpravo morebitne ohlapnosti ali napetosti med NDSS in njenim nosilcem.

6.6.4.2   Sile se usmerijo na NDSS v smeri naprej in pod kotom v skladu s preglednico 1.

Preglednica 1

Smeri sil med preskusom

Če proizvajalec tako zahteva, se lahko vsak od teh preskusov opravi na različnih konstrukcijah.

Sile v smeri naprej se usmerijo pod kotom delovanja začetne sile 10 ± 5° nad vodoravno ravnino. Poševne sile se usmerijo vodoravno 0° ± 5°. Sila predobremenitve 500 N ± 25 N se usmeri v predpisano točko obremenitve X, označeno na sliki 2 v Prilogi 9. Polno delovanje obremenitve je treba doseči čim hitreje in v času delovanja obremenitve, ki ni daljši od 30 sekund. Vendar pa lahko proizvajalec zahteva, da se delovanje obremenitve doseže v 2 sekundah. Sila se ohranja najmanj 0,2 s.

Vse meritve je treba opraviti v skladu s standardom ISO 6487 z razredom kanalske frekvence (CFC) 60 Hz ali s katero koli drugo enakovredno metodo.

6.6.4.3   Preskusi izključno pritrdilnega sistema ISOFIX

6.6.4.4   Preskus pritrdilnih sistemov ISOFIX in pritrdišča za zgornjo privezo ISOFIX

Med napravo za delovanje statičnih sil in pritrdišče za zgornjo privezo je treba usmeriti predobremenilno silo 50 N ± 5 N. Vodoravna pot (po predobremenitvi) točke X mora biti med delovanjem sile 8 kN ± 0,25 kN omejena na 125 mm, trajna deformacija, vključno z delnim pretrgom ali prelomom katerega koli spodnjega pritrdišča ISOFIX in pritrdišča za zgornjo privezo ali površine okrog njiju, pa ne predstavlja okvare, če zdrži predpisano silo v določenem času.

Preglednica 2

Omejitve poti

6.6.4.5   Preskus za sedežna mesta i-Size

Poleg preskusov, določenih v odstavkih 6.6.4.3 in 6.6.4.4, se opravi preskus s spremenjeno napravo za delovanje statičnih sil, ki vsebuje napravo za delovanje statičnih sil in vključuje tipalo za preskus podporne noge, kot je opredeljeno na sliki 3 v Prilogi 10. Podporna noga preskusne naprave se nastavi po dolžini in širini, da se oceni stična površina na tleh vozila, kot je določeno v odstavku 5.2.5.2 (glej tudi sliki 1 in 2 v Prilogi 10 k temu pravilniku). Višina preskusne naprave za podporno nogo se nastavi tako, da se talna opora preskusne naprave za podporno nogo dotika zgornje ploskve tal vozila. Pri stopenjski nastavitvi višine se izbere prva zareza, pri kateri je talna opora stabilno naslonjena na tla; v primeru brezstopenjske/zvezne nastavitve preskusne naprave za podporno nogo se naklonski kot NDSS poveča za 1,5 ± 0,5 stopinje zaradi nastavitve višine preskusne naprave za podporno nogo.

Vodoravna pot (po predobremenitvi) točke X naprave za delovanje statičnih sil mora biti med delovanjem sile 8 kN ± 0,25 kN omejena na 125 mm, trajna deformacija, vključno z delnim pretrgom ali prelomom katerega koli spodnjega pritrdišča ISOFIX in stične ploskve s tlemi vozila ali površine okoli njiju, pa ne predstavlja okvare, če zdrži predpisano silo v določenem času.

6.6.5   Dodatne sile

6.6.5.1   Vztrajnostne sile na sedežu

Pri položaju namestitve, pri katerem se obremenitev prenaša v sklop sedeža vozila in ne neposredno v konstrukcijo vozila, se opravi preskus, s katerim se zagotovi, da je trdnost pritrdišč sedežev vozila na konstrukciji vozila zadovoljiva. Pri tem preskusu se na sedež ali ustrezni del sklopa sedeža vodoravno in vzdolžno v smeri naprej usmeri sila, enaka 20-kratni teži ustreznih delov sklopa sedeža, kar ustreza fizikalnemu učinku teže zadevnega sedeža na pritrdišča sedežev. Dodatne obremenitve in njihovo porazdelitev določi proizvajalec in potrdi tehnična služba.

Na zahtevo proizvajalca se lahko med zgoraj opisanimi statičnimi preskusi dodatna obremenitev usmeri v točko X naprave za delovanje statičnih sil.

Če je v sedež vozila vgrajeno pritrdišče za zgornjo privezo, je treba ta preskus izvesti s trakom za zgornjo privezo ISOFIX.

Ne sme priti do preloma in izpolnjene morajo biti zahteve glede poti iz preglednice 2.

Opomba: tega preskusa ni treba izvesti, če je v konstrukcijo sedeža vozila vgrajeno pritrdišče sistema varnostnih pasov vozila in je sedež vozila že preskušen in homologiran, da je prestal preskuse obremenitve pritrdišč, ki jih za sistem za zadrževanje odraslih potnikov zahteva ta pravilnik.

7.   PREGLED MED STATIČNIMI PRESKUSI PRITRDIŠČ VARNOSTNIH PASOV IN PO NJIH

7.1   Vsa pritrdišča morajo biti zmožna prestati preskus, predpisan v odstavkih 6.3 in 6.4. Trajna deformacija, vključno z delnim pretrgom ali prelomom katerega koli pritrdišča ali površine okrog njega, ne predstavlja okvare, če zdrži predpisano silo v določenem času. Med preskusom je treba upoštevati najmanjše razdalje med efektivnimi spodnjimi pritrdišči varnostnih pasov iz odstavka 5.4.2.5 in zahteve iz odstavka 5.4.3.6 za efektivna zgornja pritrdišča varnostnih pasov.

7.1.1   Pri vozilih kategorije M1, katerih skupna dovoljena masa ne presega 2,5 tone, se, če je na konstrukcijo sedeža pritrjeno zgornje pritrdišče varnostnega pasu, efektivno zgornje pritrdišče varnostnega pasu med preskusom ne sme premakniti pred prečno ravnino, ki poteka skozi točko R in točko C zadevnega sedeža (glej sliko 1 v Prilogi 3 k temu pravilniku).

Pri vozilih, razen tistih, omenjenih zgoraj, se efektivno zgornje pritrdišče varnostnega pasu med preskusom ne sme premakniti pred prečno ravnino, ki je nagnjena za 10° naprej in poteka skozi točko R sedeža.

Med preskusom se meri največji premik točke efektivnega zgornjega pritrdišča.

Če premik točke efektivnega zgornjega pritrdišča preseže zgoraj omenjeno mejno vrednost, mora proizvajalec tehnični službi zadovoljivo dokazati, da ni nevarnosti za potnika. Kot dokaz zadostnega prostora za preživetje se lahko, na primer, izvede preskusni postopek v skladu s Pravilnikom št. 94 ali preskus z vozičkom z ustreznim impulzom.

7.2   Pri vozilih, pri katerih se uporabljajo take naprave, mora biti po odstranitvi vlečne sile še vedno mogoče ročno upravljanje naprav za odmikanje in blokiranje sedežev, ki omogočajo potnikom na vseh sedežih, da zapustijo vozilo.

7.3   Po preskušanju je treba zabeležiti vse poškodbe pritrdišč varnostnih pasov in konstrukcij, ki so bili obremenjeni med preskusom.

7.4   Z odstopanjem od omenjenega ni potrebno, da zgornja pritrdišča, ki so pritrjena na enem ali več sedežih vozil kategorije M3 in vozil kategorije M2, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 tone, in izpolnjujejo zahteve iz Pravilnika št. 80, izpolnjujejo zahteve iz odstavka 7.1 v zvezi s skladnostjo z odstavkom 5.4.3.6.

8.   SPREMEMBE IN RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE VOZILA

8.1   Vsaka sprememba tipa vozila se sporoči homologacijskemu organu, ki je podelil homologacijo za vozilo. Homologacijski organ lahko potem:

8.2   Potrditev ali zavrnitev homologacije se z navedbo sprememb v skladu s postopkom iz odstavka 4.3 sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

8.3   Pristojni organ, ki izda razširitev homologacije, dodeli serijsko številko za takšno razširitev in o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

9.   SKLADNOST PROIZVODNJE

Postopki preverjanja skladnosti proizvodnje morajo biti v skladu s postopki iz Dodatka 2 k Sporazumu (E/ECE/324-E/ECE/TRANS/505/Rev.2) v naslednjih zahtevah:

10.   KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

10.1   Homologacija, ki je bila podeljena za tip vozila v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če ni izpolnjena zahteva iz odstavka 9.1 ali če pritrdišča varnostnih pasov ali pritrdilni sistem ISOFIX in pritrdišče za zgornjo privezo ISOFIX niso prestali pregledov, predpisanih v odstavku 9.

10.2   Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je predhodno podelila, o tem nemudoma uradno obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

11.   NAVODILA ZA UPORABO

Nacionalni organi lahko zahtevajo, da pri njih registrirani proizvajalci vozil v navodilih za uporabo vozila jasno navedejo,

11.1   kje so pritrdišča in

11.2   za kakšne tipe varnostnih pasov so pritrdišča namenjena (glej točko 5 v Prilogi 1).

12.   DOKONČNO PRENEHANJE PROIZVODNJE

Če imetnik homologacije povsem preneha proizvajati tip pritrdišč varnostnih pasov ali tip pritrdilnega sistema ISOFIX in pritrdišča za zgornjo privezo ISOFIX, homologiran v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo. Ko navedeni organ prejme ustrezno sporočilo, o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

13.   IMENA IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, KI IZVAJAJO HOMOLOGACIJSKE PRESKUSE, IN HOMOLOGACIJSKIH ORGANOV

Pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov sporočijo imena in naslove tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter homologacijskih organov, ki podeljujejo homologacije in katerim se pošljejo obrazci, ki potrjujejo podelitev, razširitev, zavrnitev ali preklic homologacije v drugih državah.

14.   PREHODNE DOLOČBE

14.1   Od uradnega začetka veljavnosti sprememb 06 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti podelitve homologacij ECE v skladu s tem pravilnikom, kot je bil spremenjen s spremembami 06.

14.2   Po 2 letih od začetka veljavnosti sprememb 06 tega pravilnika pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, homologacije ECE podelijo samo, če so izpolnjene zahteve iz tega pravilnika, kot je bil spremenjen s spremembami 06.

14.3   Po 7 letih od začetka veljavnosti sprememb 06 tega pravilnika lahko pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, zavrnejo priznanje homologacij, ki niso bile podeljene v skladu s spremembami 06 tega pravilnika. Vendar obstoječe homologacije kategorij vozil, ki jih spremembe 06 tega pravilnika ne zadevajo, ostanejo v veljavi, pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, pa jih še naprej priznavajo.

14.4   Za vozila, ki jih odstavek 7.1.1 ne zadeva, ostanejo veljavne homologacije, podeljene v skladu s spremembami 04 tega pravilnika.

14.5   Za vozila, ki jih Dopolnilo 4 k spremembam 05 tega pravilnika ne zadeva, ostanejo veljavne obstoječe homologacije, če so bile podeljene v skladu s spremembami 05 do Dopolnila 3.

14.6   Od uradnega datuma začetka veljavnosti Dopolnila 5 sprememb 05 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti podelitve homologacij v skladu s tem pravilnikom, kot je bil spremenjen z Dopolnilom 5 sprememb 05.

14.7   Za vozila, ki jih Dopolnilo 5 k spremembam 05 tega pravilnika ne zadeva, ostanejo veljavne obstoječe homologacije, če so bile podeljene v skladu s spremembami 05 do Dopolnila 3.

14.8   Od 20. februarja 2005 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, podelijo homologacije za vozila kategorije M1 samo, če so izpolnjene zahteve iz tega pravilnika, kot je bil spremenjen z Dopolnilom 5 k spremembam 05.

14.9   Od 20. februarja 2007 lahko pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, zavrnejo priznanje homologacij za vozila kategorije M1, ki niso bile podeljene v skladu z Dopolnilom 5 k spremembam 05 tega pravilnika.

14.10   Od 16. julija 2006 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, podelijo homologacijo za vozila kategorije N samo, če tip vozila izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika, kot je bil spremenjen z Dopolnilom 5 sprememb 05.

14.11   Od 16. julija 2008 lahko pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, zavrnejo priznanje homologacij za vozila kategorije N, ki niso bile podeljene v skladu z Dopolnilom 5 k spremembam 05 tega pravilnika.

14.12   Od uradnega datuma začetka veljavnosti sprememb 07 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti podelitve homologacij v skladu s tem pravilnikom, kot je bil spremenjen s spremembami 07.

14.13   Po 24 mesecih od začetka veljavnosti sprememb 07 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, homologacije podelijo le, če so izpolnjene zahteve iz tega pravilnika, kot je bil spremenjen s spremembami 07.

14.14   Po 36 mesecih od začetka veljavnosti sprememb 07 lahko pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, zavrnejo priznanje homologacij, ki niso bile podeljene v skladu spremembami 07 k temu pravilniku.

14.15   Ne glede na odstavka 14.13 in 14.14 homologacije kategorij vozil v skladu s prejšnjimi spremembami Pravilnika, ki jih spremembe 07 ne zadevajo, ostanejo v veljavi, pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, pa jih še naprej priznavajo.

14.16   Pogodbenice lahko za nacionalno homologacijo še naprej dovoljujejo nenamestitev pritrdišč varnostnih pasov za sklopne sedeže, če njihovi nacionalni predpisi v času pristopa k temu pravilniku ne vsebujejo zahtev glede njihove obvezne namestitve; v tem primeru se te kategorije avtobusov ne morejo homologirati v skladu s tem pravilnikom.

14.17   Od uradnega datuma začetka veljavnosti Dopolnila 2 sprememb 07 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti podelitve homologacij v skladu s tem pravilnikom, kot je bil spremenjen z Dopolnilom 2 sprememb 07.

14.18   Po 12 mesecih od uradnega datuma začetka veljavnosti Dopolnila 2 sprememb 07 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, homologacije podelijo samo za tiste tipe vozil, ki izpolnjujejo zahteve tega pravilnika, kot je bil spremenjen z Dopolnilom 2 sprememb 07.

14.19   Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, ne smejo zavrniti razširitve homologacij, tudi če zahteve iz Dopolnila 2 sprememb 07 niso izpolnjene.

(1)  Kot je opredeljeno v Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev.2, odstavek 2.

(2)  Številčne oznake pogodbenic Sporazuma iz leta 1958 so navedene v Prilogi 3 h Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev.2/Sprem.3.

(3)  (Nazivna) moč motorja pomeni moč motorja, ki je izražena v kW (ECE) in izmerjena po metodi ECE v skladu s Pravilnikom št. 85.

(4)  Dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev.2, odstavek 2.

PRILOGA 8

SPECIFIKACIJE PRESKUSNE LUTKE  (1)

Masa	97,5 ± 5 kg
Višina pri pokončnem sedenju	965 mm
Širina bokov (v sedečem položaju)	415 mm
Obseg pasu (v sedečem položaju)	1 200 mm
Obseg bokov (v sedečem položaju)	1 080 mm
Globina prsnega koša	265 mm
Obseg prsnega koša	1 130 mm
Višina ramen	680 mm
Dovoljeno odstopanje za vse dolžinske mere	± 5 odstotkov

Opomba: skica z razlago mer je podana na sliki spodaj.

---

(1)  Naprave, opisane v Australian Design Rule (ADR) 4/03 in Federal Motor Vehicle Safety Standard (FMVSS) št. 208, se štejejo za enakovredne.

PRILOGA 9

PRITRDILNI SISTEMI ISOFIX IN PRITRDIŠČA ZA ZGORNJE PRIVEZE ISOFIX

Slika 1

Naprava za delovanje statičnih sil (NDSS), izometrični pogledi

Slika 2

Naprava za delovanje statičnih sil (NDSS), mere

(Mere v milimetrih)

Legenda:

1	Pritrdilna točka za zgornjo privezo.
2	Pritrditev osi za preskušanje togosti, kot je opisano spodaj.

Togost naprave NDSS: Kadar je naprava pritrjena na toge drogove pritrdišč, pri čemer se sprednji prečni nosilec naprave opira na togi drog, ki ga na sredi drži vzdolžna os 25 mm pod spodnjo stranjo naprave (ki omogoča upogibanje in ukrivljanje spodnje strani naprave), premik točke X v katero koli smer med delovanjem sil v skladu s preglednico 1 v odstavku 6.6.4 tega pravilnika ne sme biti večji od 2 mm. Morebitna deformacija pritrdilnega sistema ISOFIX se izloči iz meritev.

Slika 3

Mere vponke (kavlja) zgornje priveze ISOFIX

(Mere v milimetrih)

Slika 4

Razdalja med obema območjema spodnjih pritrdišč

Slika 5

Dvodimenzionalna predloga

(Mere v milimetrih)

Slika 6

Položaj pritrdišča za zgornjo privezo ISOFIX, območje ISOFIX – stranski ris

(Mere v milimetrih)

Legenda:

1	Kot naklona hrbta.
2	Presečišče referenčne ravnine linije trupa in tal.
3	Referenčna ravnina linije trupa.
4	Točka H.
5	Točka „V“.
6	Točka „R“.
7	Točka „W“.
8	Navpična vzdolžna ravnina.
9	Oklepajoča dolžina traku od točke „V“: 250 mm.
10	Oklepajoča dolžina traku od točke „W“: 200 mm.
11	Presek ravnine „M“.
12	Presek ravnine „R“.
13	Črta predstavlja površino tal, značilno za vozilo, v predpisanem območju.

Opombe:

1.	Del pritrdišča za zgornjo privezo, namenjen za povezavo s kavljem zgornje priveze, nameščenim v osenčenem območju.

2.	Točka „R“: referenčna točka ramen.

3.	Točka „V“: referenčna točka V, 350 mm navpično nad točko H in 175 mm vodoravno za njo.

4.	Točka „W“: referenčna točka W, 50 mm navpično pod točko „R“ in 50 mm vodoravno za njo.

5.	Ravnina „M“: referenčna ravnina M, 1 000 mm vodoravno za točko „R“.

6.

Najbolj sprednje površine območja nastanejo s premikom dveh oklepajočih črt po vsem razširjenem območju v prednjem delu območja. Oklepajoči črti predstavljata najmanjšo prilagojeno dolžino značilnih trakov za zgornje priveze, ki segajo od vrha sistema za zadrževanje otrok (točka „W“) ali niže na zadnji strani sistema za zadrževanje otrok (točka „V“).

Slika 7

Položaj pritrdišča za zgornjo privezo ISOFIX, območje ISOFIX – povečan stranski ris oklepajočega območja

(Mere v milimetrih)

Legenda:

1	Točka „V“.
2	Točka „R“.
3	Točka „W“.
4	Oklepajoča dolžina traku od točke „V“: 250 mm.
5	Navpična vzdolžna ravnina.
6	Oklepajoča dolžina traku od točke „W“: 200 mm.
7	Loki, ki jih oblikujejo oklepajoče dolžine.
8	Točka H.

Opombe:

1.	Del pritrdišča za zgornjo privezo, namenjen za povezavo s kavljem zgornje priveze, nameščenim v osenčenem območju.

2.	Točka „R“: referenčna točka ramen.

3.	Točka „V“: referenčna točka V, 350 mm navpično nad točko H in 175 mm vodoravno za njo.

4.	Točka „W“: referenčna točka W, 50 mm navpično pod točko „R“ in 50 mm vodoravno za njo.

5.	Ravnina „M“: referenčna ravnina M, 1 000 mm vodoravno za točko „R“.

6.

Najbolj sprednje površine območja nastanejo s premikom dveh oklepajočih črt po vsem razširjenem območju v prednjem delu območja. Oklepajoče črte predstavljajo najmanjšo prilagojeno dolžino značilnih trakov za zgornje priveze, ki segajo od vrha sistema za zadrževanje otrok (točka „W“) ali niže na zadnji strani sistema za zadrževanje otrok (točka „V“).

Slika 8

Položaj pritrdišča za zgornjo privezo ISOFIX, območje ISOFIX – tloris

(Presek ravnine „R“)

(Mere v milimetrih)

Legenda:

1	Srednja ravnina.
2	Točka „V“.
3	Točka „R“.
4	Točka „W“.
5	Navpična vzdolžna ravnina.

Opombe:

1.	Del pritrdišča za zgornjo privezo, namenjen za povezavo s kavljem zgornje priveze, nameščenim v osenčenem območju.

2.	Točka „R“: referenčna točka ramen.

3.	Točka „V“: referenčna točka V, 350 mm navpično nad točko H in 175 mm vodoravno za njo.

4.	Točka „W“: referenčna točka W, 50 mm navpično pod točko „R“ in 50 mm vodoravno za njo.

Slika 9

Položaj pritrdišča za zgornjo privezo ISOFIX, območje ISOFIX – naris

Legenda:

1	Točka „V“.
2	Točka „W“.
3	Točka „R“.
4	Srednja ravnina.
5	Pogled območja vzdolž referenčne ravnine trupa.

Opombe:

1.	Del pritrdišča za zgornjo privezo, namenjen za povezavo s kavljem zgornje priveze, nameščenim v osenčenem območju.

2.	Točka „R“: referenčna točka ramen.

3.	Točka „V“: referenčna točka V, 350 mm navpično nad točko H in 175 mm vodoravno za njo.

4.	Točka „W“: referenčna točka W, 50 mm navpično pod točko „R“ in 50 mm vodoravno za njo.

Slika 10

Položaj pritrdišča za zgornjo privezo ISOFIX, območje ISOFIX – tridimenzionalni shematski prikaz

Legenda:

1	Točka „H“.
2	Točka „V“.
3	Točka „W“.
4	Točka „R“.
5	Ravnina 45°.
6	Presek ravnine „R“.
7	Površina tal.
8	Sprednji rob območja.

Opombe:

1.	Del pritrdišča za zgornjo privezo, namenjen za povezavo s kavljem zgornje priveze, nameščenim v osenčenem območju.

2.	Točka „R“: referenčna točka ramen.

Slika 11

Alternativna metoda nameščanja pritrdišča za zgornjo privezo s pomočjo naprave „ISO/F2“ (B), območje ISOFIX – stranski ris, tloris in pogled od zadaj

(Mere v milimetrih)

Legenda:

1	Vodoravna stranica naprave „ISO/F2“ (B).
2	Zadnja stranica naprave „ISO/F2“ (B).
3	Vodoravna črta, ki se dotika vrha naslona sedeža (zadnja toga točka trdote, večje od 50 Shore A).
4	Presečišče med 2 in 3.
5	Referenčna točka priveze.
6	Središčna črta naprave „ISO/F2“ (B).
7	Trak za zgornjo privezo.
8	Meje območja pritrdišča.

Slika 12

Simbol spodnjega pritrdišča ISOFIX

Opombe:

1.	Risba ni v merilu.

2.	Simbol je lahko prikazan v zrcalni podobi.

3.	Barva simbola po izbiri proizvajalca.

Slika 13

Simbol, ki se uporablja za določitev položaja pritrdišča za zgornjo privezo, ki je pod prevleko

Opombe:

1.

Mere v mm

2.	Risba ni v merilu

3.	Simbol mora biti jasno viden bodisi zaradi kontrastnih barv ali zadostne izbočenosti, če je ulit ali reliefen.