ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 213

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 58
12. avgust 2015


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Uredba Komisije (EU) 2015/1378 z dne 11. avgusta 2015 o spremembi Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta glede uporabe riboflavinov (E 101) in karotenov (E 160a) v zrnih in kosmičih suhega krompirja ( 1 )

1

 

 

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/1379 z dne 11. avgusta 2015 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

4

 

 

SKLEPI

 

*

Sklep Komisije (EU) 2015/1380 z dne 10. avgusta 2015 o odobritvi Kraljevini Danski, da ratificira Konvencijo o mednarodnih zavarovanjih na premični opremi in Protokol h Konvenciji v zvezi z zadevami, ki se nanašajo na letalsko opremo, ki sta bila sprejeta skupaj v Cape Townu 16. novembra 2001 (notificirano pod dokumentarno številko C(2015) 5553)

6

 

 

PRIPOROČILA

 

*

Priporočilo Komisije (EU) 2015/1381 z dne 10. avgusta 2015 o spremljanju arzena v živilih

9

 

 

AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI

 

*

Sklep št. 3/2015 Skupnega odbora za izvajanje, ustanovljenega s Prostovoljnim sporazumom o partnerstvu med Evropsko unijo na eni strani in Republiko Indonezijo na drugi strani, z dne 8. julija 2015 o sprejetju sprememb prilog I, II in V k Sporazumu [2015/1382]

11

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

UREDBE

12.8.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 213/1


UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/1378

z dne 11. avgusta 2015

o spremembi Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta glede uporabe riboflavinov (E 101) in karotenov (E 160a) v zrnih in kosmičih suhega krompirja

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aditivih za živila (1) in zlasti člena 10(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V Prilogi II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 so določeni seznam Unije aditivov za živila, odobrenih za uporabo v živilih, in pogoji njihove uporabe.

(2)

Seznam Unije aditivov za živila se lahko na pobudo Komisije ali na podlagi zahtevka posodobi v skladu s skupnim postopkom iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. 1331/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (2).

(3)

Dne 23. junija 2014 je bil vložen zahtevek za odobritev uporabe nekaterih barvil v zrnih in kosmičih suhega krompirja, ki je bil dan na voljo državam članicam.

(4)

Na barvo dehidriranega krompirjevega prahu vplivajo zlasti vrsta različnih barvnih odtenkov surovega krompirja in oksidativne reakcije, ki nastanejo med predelavo. Trenutno je za uporabo v zrnih in kosmičih suhega krompirja odobren samo kurkumin (E 100), da se ponovno vzpostavi sprejemljiv videz končnega proizvoda, namenjenega za prehrano. Riboflavini (E 101) in karoteni (E 160a) so primerna alternativa kurkuminu, saj imajo lahko isti tehnološki učinek.

(5)

Dne 12. septembra 2013 je Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) izdala mnenje (3) v zvezi s ponovno oceno varnosti riboflavinov kot aditivov za živila. Agencija je ugotovila, da riboflavin (E 101(i)) in natrijev riboflavin-5′-fosfat (E 101(ii)) verjetno ne predstavljata tveganja za varnost pri trenutno odobrenih načinih in ravneh uporabe kot aditiva za živila. V mnenju je bila v oceno izpostavljenosti vključena kategorija 04.2 „Predelano sadje in zelenjava“, ki zajema kategorijo 04.2.6 „Predelani proizvodi iz krompirja“. Zaradi tega razširitev uporabe riboflavinov (E 101) na zrna in kosmiče suhega krompirja ne bi smela vplivati na oceno izpostavljenosti in ugotovitve v ponovni oceni varnosti.

(6)

Dne 16. februarja 2012 je Agencija izdala mnenje (4), v katerem je ponovno ocenila varnost karotenov kot aditivov za živila in ugotovila, da uporaba (sintetičnega) betakarotena in mešanih betakarotenov iz palmovega olja, korenja in alg kot barvil za živila ne predstavlja tveganja za varnost, če njihov vnos v okviru uporabe kot aditivov za živila in kot prehranskih dopolnil ne preseže količine, ki se običajno zaužije z rednim uživanjem živil, v katerih so naravno prisotni (5–10 mg/dan). V skladu z mnenjem je bila konzervativna ocena izpostavljenosti za aditive za živila manj kot 5–10 mg/dan in upoštevani so bili predelani proizvodi iz krompirja. Zaradi tega razširitev uporabe karotenov (E 160a) na zrna in kosmiče suhega krompirja ne bi smela vplivati na oceno izpostavljenosti in ugotovitve v ponovni oceni varnosti.

(7)

V skladu s členom 3(2) Uredbe (ES) št. 1331/2008 mora Komisija za posodobitev seznama Unije aditivov za živila iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 zaprositi za mnenje Agencije, razen če taka posodobitev ne bo imela učinka na zdravje ljudi. Ker gre pri odobritvi uporabe riboflavinov in karotenov v zrnih in kosmičih suhega krompirja za posodobitev navedenega seznama, ki ne bo imela učinka na zdravje ljudi, Komisiji ni treba zaprositi za mnenje Agencije.

(8)

Prilogo II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(9)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 11. avgusta 2015

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 354, 31.12.2008, str. 16.

(2)  Uredba (ES) št. 1331/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o vzpostavitvi skupnega postopka odobritve za aditive za živila, encime za živila in arome za živila (UL L 354, 31.12.2008, str. 1).

(3)  Svet EFSA za aditive za živila in hranilne vire, dodane živilom, 2013. Znanstveno mnenje o ponovni oceni riboflavina (E 101(i)) in natrijevega riboflavin-5′-fosfata (E 101(ii)) kot aditivov za živila (Scientific opinion on the re-evaluation of riboflavin (E 101(i)) and riboflavin-5 -phosphate sodium (E 101(ii)) as food additives), (The EFSA Journal 2013;11(10):3357).

(4)  Svet EFSA za aditive za živila in hranilne vire, dodane živilom, 2012. Znanstveno mnenje o ponovni oceni mešanih karotenov (E 160a(i)) in betakarotena (E 160a(ii) kot aditivov za živila (Scientific Opinion on the re-evaluation of Mixed Carotenes (E 160a(i)) and beta-Carotene (E 160a(ii)) as a food additive), (The EFSA Journal 2012;10(3):2593).


PRILOGA

V delu E Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 se v podkategoriji živil 04.2.6 „Predelani proizvodi iz krompirja“ za vnosom za aditiv za živila E 100 vstavita naslednja vnosa:

 

„E 101

riboflavini

quantum satis

 

samo zrna in kosmiči suhega krompirja

 

E 160a

karoteni

quantum satis

 

samo zrna in kosmiči suhega krompirja“


12.8.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 213/4


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/1379

z dne 11. avgusta 2015

o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1),

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Izvedbene uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 11. avgusta 2015

Za Komisijo

V imenu predsednika

Jerzy PLEWA

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2)  UL L 157, 15.6.2011, str. 1.


PRILOGA

Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Oznaka KN

Oznaka tretje države (1)

Standardna uvozna vrednost

0702 00 00

MA

148,6

ZZ

148,6

0709 93 10

TR

126,8

ZZ

126,8

0805 50 10

AR

121,6

BO

146,4

CL

160,0

TR

109,0

UY

136,8

ZA

146,4

ZZ

136,7

0806 10 10

EG

302,9

MA

158,2

TR

116,3

ZZ

192,5

0808 10 80

AR

110,0

BR

90,6

CL

137,0

NZ

136,1

US

162,6

ZA

119,6

ZZ

126,0

0808 30 90

AR

132,2

CL

134,8

CN

95,2

MK

62,9

NZ

147,1

TR

147,7

ZA

117,2

ZZ

119,6

0809 30 10, 0809 30 90

MK

65,6

TR

141,3

ZZ

103,5

0809 40 05

BA

47,4

IL

141,4

MK

43,6

XS

47,3

ZZ

69,9


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (EU) št. 1106/2012 z dne 27. novembra 2012 o izvajanju Uredbe (ES) št. 471/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o zunanji trgovini z državami nečlanicami v zvezi s posodabljanjem nomenklature držav in ozemelj (UL L 328, 28.11.2012, str. 7). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.


SKLEPI

12.8.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 213/6


SKLEP KOMISIJE (EU) 2015/1380

z dne 10. avgusta 2015

o odobritvi Kraljevini Danski, da ratificira Konvencijo o mednarodnih zavarovanjih na premični opremi in Protokol h Konvenciji v zvezi z zadevami, ki se nanašajo na letalsko opremo, ki sta bila sprejeta skupaj v Cape Townu 16. novembra 2001

(notificirano pod dokumentarno številko C(2015) 5553)

(Besedilo v danskem jeziku je edino verodostojno)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2006/325/ES z dne 27. aprila 2006 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Dansko o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (1) ter zlasti člena 1a Sklepa,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 5(2) Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Dansko o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (2) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) se mora Danska vzdržati sklepanja mednarodnih sporazumov, ki bi lahko vplivali na področje uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 (3) ali ga spremenili, razen v primeru soglasja z Evropsko unijo in sprejetja zadovoljivih ukrepov v zvezi z odnosom med Sporazumom na eni strani ter zadevnim mednarodnim sporazumom na drugi. Uredba (ES) št. 44/2001 je bila razveljavljena, nadomestila pa jo je Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(2)

V skladu s členom 3(2) Sporazuma je Danska z dopisom z dne 20. decembra 2012 uradno obvestila Komisijo o svoji odločitvi, da bo izvajala vsebino Uredbe (EU) št. 1215/2012 (5). V skladu s členom 3(6) Sporazuma je dansko obvestilo ustvarilo po mednarodnem pravu medsebojne obveznosti med Dansko in Evropsko unijo. Uredba (EU) št. 1215/2012 torej pomeni spremembo Sporazuma.

(3)

Danska je 30. marca 2015 prosila za soglasje Evropske unije k predlagani ratifikaciji Konvencije o mednarodnih zavarovanjih na premični opremi (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) in Protokola h Konvenciji v zvezi z zadevami, ki se nanašajo na letalsko opremo (v nadaljnjem besedilu: Protokol), ki sta bila sprejeta skupaj v Cape Townu 16. novembra 2001.

(4)

Nekatere zadeve, ki jih urejata Konvencija in Protokol, so zajete tudi z Uredbo (EU) št. 1215/2012, zaradi česar navedena instrumenta vplivata na navedeno uredbo. Člen 13 Konvencije in člen X Protokola na primer urejata izdajo začasne odredbe. Slednji člen se uporablja le, če je država pogodbenica Protokola dala izjavo v skladu s členom XXX(2) Protokola. Poleg tega člen 43 Konvencije in člen XXI Protokola urejata pristojnost sodišč na podlagi člena 13 Konvencije. Ker ta pravila vplivajo na Uredbo (EU) št. 1215/2012, mora Evropska unija soglašati s tem, da Danska ratificira Konvencijo in Protokol.

(5)

V skladu s členom 1a Sklepa 2006/325/ES mora Komisija za namen uporabe člena 5(2) Sporazuma pred sprejetjem odločitve, s katero se izrazi soglasje Unije, oceniti, ali mednarodni sporazum, ki ga namerava skleniti Danska, ne bo povzročil neučinkovitosti Sporazuma in ne bo ogrozil pravilnega delovanja sistema, vzpostavljenega na podlagi njegovih pravil.

(6)

Evropska unija je pristopila h Konvenciji in Protokolu na podlagi Sklepa Sveta 2009/370/ES (6), ter deponirala listino o pristopu 28. aprila 2009.

(7)

V skladu s Sklepom 2009/370/ES je Evropska unija ob pristopu h Konvenciji in Protokolu dala izjavo v skladu s členom 55 Konvencije v zvezi z uporabo členov 13 in 43 Konvencije v primerih, ko ima dolžnik stalno prebivališče na ozemlju države članice Evropske unije. Poleg tega je dala izjavo v skladu s členom XXX(5) Protokola, da se člen XXI Protokola v Evropski uniji ne bo uporabljal in da se bo v zvezi s tem za države članice, za katere je zavezujoča Uredba (ES) št. 44/2001 ali kateri koli drug sporazum za razširitev področja njene uporabe, uporabljala navedena uredba. V zvezi s členom X Protokola ni dala izjave.

(8)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ni sodelovala pri sprejetju Sklepa 2009/370/ES, ki zato zanjo ni zavezujoč niti se v njej ne uporablja. Danska bo k uporabi Konvencije in Protokola zavezana zgolj kot ločena pogodbenica.

(9)

Glede na te okoliščine in dejstvo, da sta Konvencija in Protokol začela veljati 1. avgusta 2009 v vseh državah članicah Evropske unije razen Danske, Komisija meni, da ratifikacija s strani Danske ne bi povzročila neučinkovitosti Sporazuma ali ogrozila pravilnega delovanja sistema, vzpostavljenega na podlagi njegovih pravil, vendar mora Danska dati izjavi v skladu s členom 55 Konvencije in členom XXX(5) Protokola, podobni izjavama Evropske unije. Pod navedenim pogojem ratifikacija prav tako ne bo vplivala na pogoje, pod katerimi je Evropska unija sama pristopila h Konvenciji in Protokolu.

(10)

V skladu s tem bi morala Evropska unija odobriti Danski, da ratificira Konvencijo in Protokol. Danska bi morala ob ratifikaciji Konvencije in Protokola dati izjavi v zvezi s členoma 13 in 43 Konvencije ter členom XXI Protokola, podobni izjavama Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Komisija v imenu Evropske unije odobri Kraljevini Danski, da ratificira Konvencijo o mednarodnih zavarovanjih na premični opremi in Protokol h Konvenciji v zvezi z zadevami, ki se nanašajo na letalsko opremo, ki sta bila sprejeta skupaj v Cape Townu 16. novembra 2001.

Člen 2

Danska ob ratifikaciji Konvencije in Protokola da naslednji izjavi:

„1.

V skladu s členom 55 Konvencije iz Cape Towna bo Danska v primeru, da ima dolžnik stalno prebivališče na ozemlju države članice Evropske unije, uporabljala člena 13 in 43 Konvencije za izdajo začasne odredbe le v skladu s členom 35 Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (7), kot ga razlaga Sodišče Evropske unije v smislu člena 24 Bruseljske konvencije z dne 27. septembra 1968 o pristojnosti in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (8).

2.

V skladu s členom XXX(5) Protokola o zrakoplovih Danska ne bo uporabljala člena XXI navedenega protokola, pri čemer se bo v zvezi s tem uporabljala Uredba (EU) št. 1215/2012.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na Kraljevino Dansko.

V Bruslju, 10. avgusta 2015

Za Komisijo

Věra JOUROVÁ

Članica Komisije


(1)  UL L 120, 5.5.2006, str. 22.

(2)  UL L 299, 16.11.2005, str. 62.

(3)  Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 12, 16.1.2001, str. 1).

(4)  Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 351, 20.12.2012, str. 1).

(5)  UL L 79, 21.3.2013, str. 4.

(6)  Sklep Sveta 2009/370/ES z dne 6. aprila 2009 o pristopu Evropske skupnosti h Konvenciji o mednarodnih zavarovanjih na premični opremi in protokolu h konvenciji v zvezi z zadevami, ki se nanašajo na letalsko opremo, ki sta bila sprejeta skupaj v Cape Townu 16. novembra 2001 (UL L 121, 15.5.2009, str. 3).


PRIPOROČILA

12.8.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 213/9


PRIPOROČILO KOMISIJE (EU) 2015/1381

z dne 10. avgusta 2015

o spremljanju arzena v živilih

EVROPSKA KOMISIJA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 292 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Arzen je naravno prisoten v tleh, podtalnici ter rastlinah. Pojavlja se v raznovrstnih arzenovih spojinah. Nahaja se v vodi, tleh in zemlji. Absorbirajo ga vse rastline in živali.

(2)

Glede na poročila so glavni škodljivi učinki, povezani z dolgoročnim vnašanjem anorganskega arzena v človeško telo, kožne lezije, rak, razvojna toksičnost, nevrotoksičnost, kardiovaskularne bolezni, nepravilna presnova glukoze in sladkorna bolezen.

(3)

Evropska komisija je Evropsko agencijo za varnost hrane (EFSA) zaprosila za pripravo znanstvenega mnenja o tveganjih za zdravje ljudi, ki izvirajo iz prisotnosti arzena v živilih (vključno s pitno vodo).

(4)

V znanstvenem mnenju EFSA (1) se za oceno izpostavljenosti pri prehrani priporoča zbiranje podatkov na podlagi speciacije za različna živila, da se izboljša ocena tveganja v zvezi z anorganskim arzenom –

JE SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:

1.

Države članice v letih 2016, 2017 in 2018 spremljajo prisotnost arzena v živilih. Spremljanje bi moralo obsegati širok nabor živil, ki odražajo potrošniške navade, da se omogoči natančna ocena izpostavljenosti, vključno z živili, kot so žitna zrnja, živila na osnovi žit (vključno z otrobi in kalčki), sadni in zelenjavni sokovi, pitna voda (vključno z ustekleničeno vodo), kava, posušeni čajni listi, pivo, ribe in morski sadeži, zelenjava, živila iz alg (vključno z algami hijiki), mleko, mlečni izdelki, hrana za dojenčke in majhne otroke, hrana za posebne zdravstvene namene in nadomestki živil.

2.

Države članice uporabijo postopek vzorčenja, določen v Uredbi Komisije (ES) št. 333/2007 (2), da zagotovijo reprezentativnost vzorcev iz vzorčnega lota.

3.

Države članice opravijo analizo arzena, po možnosti z določitvijo vsebnosti anorganskega in skupnega arzena ter, če je možno, drugih pomembnih oblik arzena, v skladu s Prilogo III k Uredbi (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (3), in sicer z uporabo analitske metode, ki dokazano zagotavlja zanesljive rezultate.

4.

Države članice EFSA redno pošiljajo podatke, ki jih pridobijo s spremljanjem, izražene glede na skupno težo, skupaj z informacijami in v elektronski obliki, kot jo je določila EFSA za zbiranje podatkov v enotni bazi.

V Bruslju, 10. avgusta 2015

Za Komisijo

Vytenis ANDRIUKAITIS

Član Komisije


(1)  Odbor EFSA za onesnaževalce v prehranjevalni verigi (CONTAM); Znanstveno mnenje o arzenu v živilih. EFSA Journal (2009); 7(10): 1351.

(2)  Uredba Komisije (ES) št. 333/2007 z dne 28. marca 2007 o določitvi metod vzorčenja in analitskih metod za uradni nadzor vsebnosti svinca, kadmija, živega srebra, anorganskega kositra, 3-MCPD in benzo-a-pirena v živilih (UL L 88, 29.3.2007, str. 29).

(3)  Uredba (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (UL L 165, 30.4.2004, str. 1).


AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI

12.8.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 213/11


SKLEP št. 3/2015 SKUPNEGA ODBORA ZA IZVAJANJE, USTANOVLJENEGA S PROSTOVOLJNIM SPORAZUMOM O PARTNERSTVU MED EVROPSKO UNIJO NA ENI STRANI IN REPUBLIKO INDONEZIJO NA DRUGI STRANI,

z dne 8. julija 2015

o sprejetju sprememb prilog I, II in V k Sporazumu [2015/1382]

SKUPNI ODBOR ZA IZVAJANJE SPORAZUMA JE –

ob upoštevanju Prostovoljnega sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in Republiko Indonezijo (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), ki je po ratifikaciji s strani pogodbenic začel veljati 1. maja 2014,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Sporazum v členu 22(3) določa, da Skupni odbor za izvajanje Sporazuma lahko sprejme spremembe prilog k temu sporazumu.

(2)

Pogodbenici se strinjata, da je treba posodobiti priloge I, II in V k Sporazumu, da bi odražale spremembe, ki so po sklenitvi Sporazuma nastale v ustrezni indonezijski zakonodaji in smernicah v zvezi z uporabo indonezijskega sistema za zagotavljanje zakonitosti lesa (v nadaljnjem besedilu: sistem TLAS).

(3)

Cilj predlaganih sprememb je nadalje okrepiti sistem TLAS in olajšati sodelovanje v sistemu za vse gospodarske subjekte –

SKLENIL:

Člen 1

Priloge I, II in V k Sporazumu se nadomestijo s spremenjeno različico, kakor je določeno v Prilogi k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep je sestavljen v dveh izvodih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem, švedskem in indonezijskem jeziku (Bahasa Indonesia), pri čemer so vsa besedila enako verodostojna. Pri razlikah v razlagi prevlada angleško besedilo.

Člen 3

Ta sklep začne veljati 1. avgusta 2015.

V Džakarti, Indonezija, 8. julija 2015

Za Republiko Indonezijo

Dr. Ir. Ida Bagus Putera PARTHAMA, M.Sc.

GD za trajnostno upravljanje z gozdovi, Ministrstvo za okolje in gozdarstvo

Za Evropsko unijo

Colin CROOKS

Vršilec dolžnosti vodje delegacije EU v Republiki Indoneziji


PRILOGA

PRILOGA I

SEZNAM PROIZVODOV

Seznam v tej prilogi se navezuje na harmonizirani sistem poimenovanj in šifrskih oznak blaga, vzpostavljen z Mednarodno konvencijo o harmoniziranem poimenovanju in šifrskih oznakah blaga Svetovne carinske organizacije.

PRILOGA IA

HARMONIZIRANE TARIFNE OZNAKE BLAGA ZA LES IN LESNE PROIZVODE, ZAJETE V SHEMI IZDAJANJA DOVOLJENJ FLEGT

Poglavje 44:

Oznaka HS

Opis

 

Les za ogrevanje v hlodih, polenih, vejah, butarah ali podobnih oblikah; iver, sekanci in podobno; žagovina, lesni odpadki in ostanki, aglomerirani ali neaglomerirani v hlode, brikete, pelete ali podobne oblike

4401.21

Iver, sekanci in podobno - - iglavcev

Ex. 4401.22

Iver, sekanci in podobno - - neiglavcev (razen iz bambusa ali ratana)

4403

Les, neobdelan, z lubjem ali brez lubja ali beljavine, ali grobo obdelan (obtesan) (Prepoved izvoza v skladu z indonezijsko zakonodajo. V skladu s členom 3(3) Sporazuma o partnerstvu se za proizvode pod to oznako HS ne smejo izdajati dovoljenja FLEGT in se zato ne smejo uvažati v Unijo.)

Ex. 4404.10

Trakovi in podobno - - iglavcev

Ex. 4404.20

Trakovi in podobno - - neiglavcev - - trakovi

Ex. 4404

Les za obroče; cepljeni koli; koli, planke in drogovi, zašiljeni, toda ne žagani po dolžini; lesene palice, grobo okleščene, toda ne zvite, upognjene ali drugače obdelane, primerne za izdelavo sprehajalnih palic, dežnikov, ročajev za orodje ali podobnih proizvodov (Prepoved izvoza v skladu z indonezijsko zakonodajo. V skladu s členom 3(3) Sporazuma o partnerstvu se za proizvode pod to oznako HS ne smejo izdajati dovoljenja FLEGT in se zato ne smejo uvažati v Unijo.)

4406

Leseni železniški ali tramvajski pragovi (Prepoved izvoza v skladu z indonezijsko zakonodajo. V skladu s členom 3(3) Sporazuma o partnerstvu se za proizvode pod to oznako HS ne smejo izdajati dovoljenja FLEGT in se zato ne smejo uvažati v Unijo.)

Ex. 4407

Les, vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, skobljan, brušen ali na koncih spojen, debeline nad 6 mm

Ex. 4407

Les, vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, neskobljan, nebrušen ali na koncih nespojen, debeline nad 6 mm (Prepoved izvoza v skladu z indonezijsko zakonodajo. V skladu s členom 3(3) Sporazuma o partnerstvu se za proizvode pod to oznako HS ne smejo izdajati dovoljenja FLEGT in se zato ne smejo uvažati v Unijo.)

 

Listi za furniranje (vključno s tistimi, ki so pridobljeni z rezanjem laminiranega lesa), za vezan les ali podoben laminiran les in drug les, vzdolžno žagan, rezan ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali ne, prstasto spojen ali ne, na koncih spojen ali ne, debeline do vključno 6 mm

4408.10

Iglavcev

4408.31

Dark red meranti, svetlordeči meranti in meranti bakau

4408.39

Drugi, razen iglavcev, dark red meranti, light red meranti in meranti bakau

Ex. 4408.90

Drugo, razen lesa iglavcev in vrst tropskega drevja, ki je navedeno v opombi 2 k podštevilkam v tem poglavju (razen iz bambusa ali ratana)

 

Les (vključno lamele in frize za parket, nesestavljene), profiliran (pero in utor, utorjen ali podobno obdelan) vzdolž katerega koli roba, konca ali strani, skobljan ali ne, brušen ali ne ali na koncih spojen ali ne

4409.10

Iglavcev

Ex. 4409.29

Neiglavcev - - drugo (razen iz ratana)

 

Iverne plošče, usmerjene pramenske plošče (OSB) in podobne plošče (na primer oblatne plošče) iz lesa in drugih lesnih materialov, neaglomerirane ali aglomerirane s smolami ali drugimi organskimi vezivi

Ex. 4410.11

iz lesa - - iverne plošče (razen iz bambusa ali ratana)

Ex. 4410.12

iz lesa - - usmerjene pramenske plošče (OSB) (razen iz bambusa ali ratana)

Ex. 4410.19

iz lesa - - druge (razen iz bambusa ali ratana)

Ex. 4411

Vlaknene plošče iz lesa ali drugih lesnih materialov, aglomerirane ali neaglomerirane s smolami ali drugimi organskimi vezivi (razen iz bambusa ali ratana)

 

Vezane lesene plošče, furnirane plošče in podoben lameliran les

4412.31

Druge vezane lesene plošče, ki so sestavljene samo iz lesenih listov (razen iz bambusa), katerih posamezna debelina ne presega 6 mm: - - z najmanj enim zunanjim slojem iz vrst tropskega drevja, navedenih v opombi 2 k tarifnim podštevilkam v tem poglavju

4412.32

Druge vezane lesene plošče, ki so sestavljene samo iz lesenih listov (razen iz bambusa), katerih posamezna debelina ne presega 6 mm: - - druge, z najmanj enim zunanjim slojem iz lesa, ki ni les iglavcev

4412.39

Druge vezane lesene plošče, ki so sestavljene samo iz lesenih listov (razen iz bambusa), katerih posamezna debelina ne presega 6 mm: - - druge

Ex. 4412.94

Druge: -- blok plošče, večplastne lesene ali laminirane plošče (razen iz ratana)

Ex. 4412.99

Druge: - - druge: - - - ‚Barecore‘ (zlepljeni lesni odpadki) (razen iz ratana) - - - drugo (razen iz ratana)

Ex. 4413

Zgoščen (zbit) les v blokih, ploščah, trakovih ali profilih (razen iz bambusa ali ratana)

Ex. 4414

Leseni okvirji za slike, fotografije, ogledala ali podobne predmete (razen iz bambusa ali ratana)

Ex. 4415

Zaboji za pakiranje, škatle, gajbe, sodi in podobna embalaža za pakiranje, iz lesa; koluti (tulci) za kable iz lesa; palete, zabojaste palete in druge nakladalne plošče iz lesa; paletne prirobnice iz lesa (razen iz bambusa ali ratana)

Ex. 4416

Sodi, kadi, vedra in drugi kletarski proizvodi in njihovi deli, iz lesa, vključno doge (razen iz bambusa ali ratana)

Ex. 4417

Orodja, jedra za orodje, držaji za orodje ter lesene osnove in držala za metle in ščetke; lesena kopita za obutev (razen iz bambusa ali ratana)

Ex. 4418

Stavbno pohištvo in drugi leseni proizvodi za gradbeništvo, vključno celičaste lesene plošče, sestavljene plošče za oblaganje tal, žagane in klane skodle (razen iz bambusa ali ratana)

Ex. 4419

Lesena namizna in kuhinjska posoda in pribor (razen iz bambusa ali ratana)

 

Marketerija in intarzija iz lesa; skrinjice in škatle za nakit, za jedilni pribor in podobni leseni izdelki

Ex. 4420.90

Drugo - - les v obliki hlodov ali obdelanih (obtesanih) hlodov z enostavnim postopkom na površini, rezljan ali žlebičen ali pobarvan, ki nima znatne dodane vrednosti in nobene pomembne spremembe v obliki (HS ex. 4420.90.90.00 v Indoneziji) (Prepoved izvoza v skladu z indonezijsko zakonodajo. V skladu s členom 3(3) Sporazuma o partnerstvu se za proizvode pod to oznako HS ne smejo izdajati dovoljenja FLEGT in se zato ne smejo uvažati v Unijo.)

 

Drugi leseni izdelki

Ex. 4421 90

Drugo - - trščice za vžigalice (razen iz bambusa ali ratana) in - - drugo - - - leseni tlakovci (razen iz bambusa ali ratana)

Ex. 4421.90

Drugo - - drugo - - - les v obliki hlodov ali obdelanih (obtesanih) hlodov z enostavnim postopkom na površini, rezljan ali žlebičen ali pobarvan, ki nima znatne dodane vrednosti in nobene pomembne spremembe v obliki (HS ex. 4421.90.99.00 v Indoneziji) (Prepoved izvoza v skladu z indonezijsko zakonodajo. V skladu s členom 3(3) Sporazuma o partnerstvu se za proizvode pod to oznako HS ne smejo izdajati dovoljenja FLEGT in se zato ne smejo uvažati v Unijo.)

Poglavje 47:

Oznaka HS

Opis

 

Celuloza, lesna ali iz drugih vlaknastih celuloznih materialov; papir in karton za recikliranje (odpadki in ostanki)

4701

Mehanska lesna celuloza (lesovina)

4702

Topljiva kemična lesna celuloza

4703

Kemična lesna celuloza, kavstična ali sulfatna, razen topljive

4704

Kemična lesna celuloza, sulfitna, razen topljive

4705

Lesna celuloza, pridobljena s kombinacijo mehanskega in kemičnega postopka pridobivanja celuloze

Poglavje 48:

Oznaka HS

Poimenovanje

Ex. 4802

Nepremazan papir in karton, ki se uporabljata za pisanje, tiskanje ali druge grafične namene, vključno neperforiran papir in karton za luknjane kartice in trakove v zvitkih ali pravokotnih (vključno kvadratnih) listih, katere koli velikosti, razen papirja iz tarifne številke 4801 ali 4803; ročno izdelan papir in karton (razen iz materiala, ki ni lesen in ni recikliran)

Ex. 4803

Toaletni papir, papir za odstranjevanje ličila, papir za brisače, serviete in robce ter podoben papir za uporabo v gospodinjstvu ali za sanitarne namene, celulozna vata, koprene iz celuloznih vlaken, vključno nabrani (krep, plisirani idr.), reliefni, luknjani, površinsko barvani, površinsko okrašeni ali tiskani izdelki, v zvitkih ali v listih (razen iz materiala, ki ni lesen in ni recikliran)

Ex. 4804

Kraft papir in karton, nepremazana, v zvitkih ali listih, razen tistih iz tarifne številke 4802 ali 4803 (razen iz materiala, ki ni lesen in ni recikliran)

Ex. 4805

Drug nepremazan papir in karton, v zvitkih ali listih, dalje neobdelan, razen obdelav, ki so navedene v opombi 3 k temu poglavju (razen iz materiala, ki ni lesen in ni recikliran)

Ex. 4806

Pergamentni papir, za maščobe neprepusten papir, pavs papir in prozorni papir ter drugi glazirani prozorni ali prosojni papirji, v zvitkih ali listih (razen iz materiala, ki ni lesen in ni recikliran)

Ex. 4807

Sestavljena papir in karton (izdelana z lepljenjem ravnih slojev papirja ali kartona), površinsko nepremazana ali neimpregnirana, znotraj ojačena ali neojačena, v zvitkih ali listih (razen iz materiala, ki ni lesen in ni recikliran)

Ex. 4808

Papir in karton, valovita (z nalepljenimi ravnimi površinskimi listi ali brez njih), nabrana (krep, plisirana), reliefna ali luknjana, v zvitkih ali listih, razen tistih iz tarifne številke 4803 (razen iz materiala, ki ni lesen in ni recikliran)

Ex. 4809

Karbon papir, samokopirni papir in drug papir za kopiranje ali prenašanje (vključno premazan ali impregniran papir za matrice za razmnoževanje ali ofsetne plošče), tiskan ali netiskan, v zvitkih ali v listih (razen iz materiala, ki ni lesen in ni recikliran)

Ex. 4810

Papir in karton, premazana z ene ali z obeh strani s kaolinom ali drugimi anorganskimi snovmi, z vezivom ali brez njega, toda brez drugega premaza, površinsko barvana ali nebarvana, okrašena ali neokrašena, tiskana ali netiskana, v zvitkih ali pravokotnih (vključno kvadratnih) listih, katere koli velikosti (razen iz materiala, ki ni lesen in ni recikliran)

Ex. 4811

Papir, karton, celulozna vata ter koprena iz celuloznih vlaken, premazani, impregnirani, prekriti, površinsko barvani, površinsko okrašeni ali tiskani, v zvitkih ali pravokotnih (vključno kvadratnih) listih, poljubne velikosti, razen izdelkov iz tarifne številke 4803, 4809 ali 4810 (razen iz materiala, ki ni lesen in ni recikliran)

Ex. 4812

Filter bloki in plošče iz papirne mase (razen iz materiala, ki ni lesen in ni recikliran)

Ex. 4813

Cigaretni papir, razrezan ali nerazrezan v določene velikosti ali v obliki knjižic ali cevk (razen iz materiala, ki ni lesen in ni recikliran)

Ex. 4814

Zidne tapete in podobne stenske obloge iz papirja; prozorni papir za okna (razen iz materiala, ki ni lesen in ni recikliran)

Ex. 4816

Karbon papir, samokopirni papir in drug papir za kopiranje ali prenašanje, razen tistih iz tarifne številke 4809, matrice za razmnoževanje in ofsetne plošče iz papirja, v škatlah ali brez škatel (razen iz materiala, ki ni lesen in ni recikliran)

Ex. 4817

Pisemski ovitki, pisemske kartice, dopisnice in karte za dopisovanje brez slike, iz papirja ali kartona; kompleti za dopisovanje v škatlah, vrečkah, notesih in podobnih pakiranjih iz papirja ali kartona (razen iz materiala, ki ni lesen in ni recikliran)

Ex. 4818

Toaletni papir in podoben papir, celulozna vata ali koprena iz celuloznih vlaken, ki se uporablja v gospodinjstvu ali za sanitarne namene, v zvitkih širine do vključno 36 cm ali razrezan na velikost ali oblike; robci, listi za odstranjevanje ličila, brisače, namizni prti, serviete, otroške plenice, tamponi, rjuhe in podobni predmeti za gospodinjstvo, bolnišnice ali sanitarne potrebe, oblačilni predmeti in oblačilni dodatki iz papirne mase, papirja, celulozne vate ali iz listov ali trakov iz celuloznih vlaken (razen iz materiala, ki ni lesen in ni recikliran)

Ex. 4821

Papirne ali kartonske etikete, vseh vrst, tiskane ali netiskane (razen iz materiala, ki ni lesen in ni recikliran)

Ex. 4822

Tuljave, motki, kopsi in podobne podlage, iz papirne mase, papirja ali kartona (luknjani ali neluknjani, ojačeni ali neojačeni) (razen iz materiala, ki ni lesen in ni recikliran)

Ex. 4823

Drug papir, karton, celulozna vata ter koprena iz celuloznih vlaken, razrezani v določene velikosti ali oblike; drugi izdelki iz celuloze, papirja, kartona, celulozne vate ali listov ali trakov iz celuloznih vlaken (razen iz materiala, ki ni lesen in ni recikliran)

Opomba: Izdelke iz papirja iz materiala, ki ni lesen in ni recikliran, spremlja uradno pismo indonezijskega ministrstva za industrijo, ki potrjuje uporabo nelesenih ali recikliranih materialov. Za te proizvode se dovoljenja FLEGT ne izdajo.

Poglavje 94:

Oznaka HS

Poimenovanje

 

Sedeži (razen tistih iz tarifne številke 94.02), vključno s tistimi, ki se lahko spremenijo v ležišča, in njihovi deli

9401.61

Drugi sedeži z lesenim ogrodjem: - - tapecirani

9401.69

Drugi sedeži z lesenim ogrodjem: - - drugo

 

Drugo pohištvo in njegovi deli

9403.30

Leseno pisarniško pohištvo

9403.40

Leseno kuhinjsko pohištvo

9403.50

Leseno pohištvo za spalnice

9403.60

Drugo leseno pohištvo

Ex. 9403.90

Deli: - - drugo (HS 9403.90.90 v Indoneziji)

 

Montažne zgradbe

Ex. 9406.00

Druge montažne zgradbe: - - lesene (HS 9406.00.92 v Indoneziji)

Poglavje 97:

Oznaka HS

Poimenovanje

 

Izvirna grafična dela, odtisi in litografije

Ex. 9702.00

Les v obliki hlodov ali obdelanih (obtesanih) hlodov z enostavnim postopkom na površini, rezljan ali žlebičen ali pobarvan, ki nima znatne dodane vrednosti in nobene pomembne spremembe v obliki (HS ex. 9702.00.00.00 v Indoneziji) (Prepoved izvoza v skladu z indonezijsko zakonodajo. V skladu s členom 3(3) Sporazuma o partnerstvu se za proizvode pod to oznako HS ne smejo izdajati dovoljenja FLEGT in se zato ne smejo uvažati v Unijo.)

PRILOGA IB

HARMONIZIRANE TARIFNE OZNAKE BLAGA ZA LES, KI GA JE V SKLADU Z INDONEZIJSKO ZAKONODAJO PREPOVEDANO IZVAŽATI

Poglavje 44:

Oznaka HS

Opis

4403

Les, neobdelan, z lubjem ali brez lubja ali beljavine, ali grobo obdelan (obtesan)

Ex. 4404

Les za obroče; cepljeni koli; koli, planke in drogovi, zašiljeni, toda ne žagani po dolžini; lesene palice, grobo okleščene, toda ne zvite, upognjene ali drugače obdelane, primerne za izdelavo sprehajalnih palic, dežnikov, ročajev za orodje ali podobnih proizvodov

4406

Leseni železniški ali tramvajski pragovi

Ex. 4407

Les, vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, ne skobljan, ne brušen ali na koncih ne spojen, debeline nad 6 mm

 

Marketerija in intarzija iz lesa; skrinjice in škatle za nakit, za jedilni pribor in podobni leseni izdelki

Ex. 4420.90

Drugo - - les v obliki hlodov ali obdelanih (obtesanih) hlodov z enostavnim postopkom na površini, rezljan ali žlebičen ali pobarvan, ki nima znatne dodane vrednosti in nobene pomembne spremembe v obliki (HS ex. 4420.90.90.00 v Indoneziji)

 

Drugi leseni izdelki

Ex. 4421.90

Drugo - - drugo - - - les v obliki hlodov ali obdelanih (obtesanih) hlodov z enostavnim postopkom na površini, rezljan ali žlebičen ali pobarvan, ki nima znatne dodane vrednosti in nobene pomembne spremembe v obliki (HS ex. 4421.90.99.00 v Indoneziji)

 

Izvirna grafična dela, odtisi in litografije

Ex. 9702.00

Les v obliki hlodov ali obdelanih (obtesanih) hlodov z enostavnim postopkom na površini, rezljan ali žlebičen ali pobarvan, ki nima znatne dodane vrednosti in nobene pomembne spremembe v obliki (HS ex. 9702.00.00.00 v Indoneziji)

PRILOGA II

OPREDELITEV ZAKONITOSTI

UVOD

Indonezijski les se šteje za zakonit, kadar je za njegovo poreklo in postopek proizvodnje ter nadaljnjo predelavo, prevoz in trgovino potrjeno, da so v skladu z vsemi veljavnimi indonezijskimi zakoni in predpisi.

Indonezija ima pet standardov zakonitosti, izraženih z vrstami načel, meril, kazalnikov in dokazil, ki temeljijo na temeljnih zakonih, predpisih in postopkih. Ti standardi se lahko nadalje razdelijo v podstandarde, kot je opisano v smernicah sistema TLAS.

Indonezijski pravni okvir vsebuje tudi standarde trajnostnega upravljanja gozdov, opredeljene za imetnike dovoljenj, ki delujejo na območjih lesnoproizvodnih gozdov na zemljiščih v državni lasti. Vsi imetniki dovoljenja morajo izpolnjevati merila zakonitosti, kot so določena v standardih zakonitosti. Imetniki dovoljenj, ki delujejo na območjih lesnoproizvodnih gozdov na zemljiščih v državni lasti, morajo najpozneje do datuma, ko poteče njihovo prvo potrdilo o zakonitosti, izpolnjevati tako standard zakonitosti kot tudi standard trajnostnega upravljanja gozdov, kot je določeno v smernicah sistema TLAS.

Indonezija se je zavezala, da bo redno pregledovala in izboljševala standarde zakonitosti v okviru postopka z več deležniki.

Pet standardov zakonitosti je:

—   Standard zakonitosti 1: standard za koncesije na območjih lesnoproizvodnih gozdov na zemljiščih v državni lasti: naravni gozdovi, gozdni nasadi, obnova ekosistemov, pravica do upravljanja gozdov (Hak pengelolaan),

—   Standard zakonitosti 2: standard za gozdne nasade skupnosti in gozdove skupnosti na območjih lesnoproizvodnih gozdov na zemljiščih v državni lasti,

—   Standard zakonitosti 3: standard za gozdove v zasebni lasti,

—   Standard zakonitosti 4: standard za pravice do izkoriščanja lesa na negozdnih območjih ali od gozdov, katerih namembnost je mogoče spremeniti, na zemljiščih v državni lasti,

—   Standard zakonitosti 5: standard za primarno in industrijo na koncu proizvodne verige, temelječo na gozdarstvu, ter trgovce.

Navedenih pet standardov zakonitosti se uporablja za različne tipe dovoljenj v zvezi z lesom, kot prikazuje spodnja preglednica:

Tip dovoljenja ali pravica

Opis

Lastništvo zemljišč/upravljanje z viri ali njihovo izkoriščanje

Standard zakonitosti, ki se uporablja

IUPHHK-HA/HPH

Dovoljenje za izkoriščanje lesa iz gozdov naravne proizvodnje

V državni lasti/upravljano s strani podjetja

1

IUPHHK-HTI/HPHTI

Dovoljenje za ustanovitev in upravljanje industrijskih gozdnih nasadov

V državni lasti/upravljano s strani podjetja

1

IUPHHK-RE

Dovoljenje za obnovo gozdnega ekosistema

V državni lasti/upravljano s strani podjetja

1

Pravica do upravljanja gozdov (Perum Perhutani)

Pravica do upravljanja gozdnih nasadov

V državni lasti/upravljano s strani podjetja (državnega podjetja)

1

IUPHHK- HTR

Dovoljenje za gozdne nasade skupnosti ali zasebne gozdne nasade

V državni lasti/upravljano s strani skupnosti ali zasebno upravljano

2

IUPHHK-HKM

Dovoljenje za upravljanje gozdov skupnosti

V državni lasti/upravljano s strani skupnosti

2

IUPHHK-HD

Dovoljenje za upravljanje občinskih gozdov

V državni lasti/upravljano s strani ene občine

2

IUPHHK-HTHR

Dovoljenje za izkoriščanje lesa z območij za pogozdovanje

V državni lasti/upravljano s strani skupnosti ali zasebno upravljano

2

Zasebno zemljišče

Dovoljenje ni potrebno

V zasebni lasti/v zasebni uporabi

3

IPK/ILS

Dovoljenje za izkoriščanje lesa z negozdnih območij ali iz gozdov, katerih namembnost je mogoče spremeniti

V državni lasti/v zasebni uporabi

4

IUIPHHK

Dovoljenje za ustanovitev in upravljanje podjetja za primarno predelavo

Ni relevantno

5

IUI Lanjutan ali IPKL

Dovoljenje za ustanovitev in upravljanje podjetja za sekundarno predelavo

Ni relevantno

5

TPT (TPT, TPT-KB, TPT-KO)

Registriran les/skladišča za predelan les

Ni relevantno

5

IRT

Domača obrt

Ni relevantno

5

ETPIK neproizvajalec

Registrirani izvozniki, ki niso proizvajalci

Ni relevantno

5

STANDARD ZAKONITOSTI 1: STANDARDI ZA KONCESIJE NA OBMOČJIH LESNOPROIZVODNIH GOZDOV

Št.

Načela

Merila

Kazalniki

Dokazila

Zadevni predpisi (1)

1.

P1.

Pravni status območja in pravica do izkoriščanja

K1.1

Enota za upravljanje gozdov (koncesionarji) je na območju lesnoproizvodnega gozda.

1.1.1

Imetnik dovoljenja lahko dokaže, da je dovoljenje za izkoriščanje lesa (IUPHHK) veljavno.

Potrdilo o koncesiji za izkoriščanje gozdov

Vladna uredba PP72/2010

Uredba ministra za gozdarstvo P12/2010

Uredba ministra za gozdarstvo P.30/2014

Uredba ministra za gozdarstvo P.31/2014

Uredba ministra za gozdarstvo P.33/2014

Uredba ministra za gozdarstvo P.76/2014

Dokazilo o plačilu za dovoljenje za izkoriščanje gozdnih lesnih proizvodov

Dokazilo o dovoljenju za izkoriščanje na drugih zakonitih območjih (če je na voljo)

2.

P2.

Skladnost s sistemom in postopki za sečnjo

K2.1

Imetnik dovoljenja ima načrt sečnje za območje poseka, ki so ga odobrili pristojni upravni organi.

2.1.1

Pristojni upravni organ je potrdil dokumente delovnega načrta: glavni načrt in letni delovni načrt ter priloge k njima.

Potrjeni glavni načrt in priloge, pripravljeni na podlagi izčrpnega popisa gozdov, ki ga je opravilo strokovno usposobljeno osebje

Uredba ministra za gozdarstvo P62/2008

Uredba ministra za gozdarstvo P56/2009

Uredba ministra za gozdarstvo P60/2011

Uredba ministra za gozdarstvo P.33/2014

Potrjen letni delovni načrt, sestavljen na podlagi glavnega načrta

Zemljevidi, ki jih izdela strokovno usposobljeno osebje in na katerih so opisane lega in meje območij, zajetih z delovnim načrtom

Zemljevid, na katerem so označena izključena območja v okviru letnega delovnega načrta, in dokazi o izvajanju na terenu

Lokacije sečnje (oddelki ali odseki) so na zemljevidu jasno označene in preverjene na terenu.

K2.2

Delovni načrt je veljaven

2.2.1

Imetnik dovoljenja za izkoriščanje gozdov ima veljaven delovni načrt v skladu z veljavnimi predpisi.

Dokument in priloge glavnega načrta za izkoriščanje gozdnih lesnih proizvodov (sprejemljive so tekoče vloge)

Uredba ministra za gozdarstvo P62/2008

Uredba ministra za gozdarstvo P56/2009

Uredba ministra za gozdarstvo P60/2011

Lokacija in izkoristljiv volumen hlodov iz naravnega gozda na območjih, ki bodo posekana, se ujemata z delovnim načrtom.

3.

P3.

Zakonitost prevoza ali spremembe lastništva okroglega lesa

K3.1

Imetniki dovoljenja zagotovijo, da so vsi hlodi, prepeljani s skladišča hlodovine v gozdu do primarne industrije gozdnih proizvodov ali registriranega trgovca s hlodi, tudi prek vmesnega skladišča hlodovine, fizično identificirani in so jim priloženi veljavni dokumenti.

3.1.1

Vsi hlodi z velikim premerom, posekani ali pridobljeni za trg, so bili navedeni v poročilu o proizvodnji lesa.

Dokumenti potrjenega poročila o proizvodnji lesa

Uredba ministra za gozdarstvo P41/2014

Uredba ministra za gozdarstvo P42/2014

3.1.2

Vsemu lesu, prepeljanemu z območij, zajetih z dovoljenjem, mora biti priložena veljavna prevozna listina.

Veljavne prevozne listine in priloge za hlode od skladišča hlodovine do primarne industrije gozdnih proizvodov ali registriranega trgovca s hlodovino, tudi prek vmesnih skladišč hlodovine

Uredba ministra za gozdarstvo P41/2014

Uredba ministra za gozdarstvo P42/2014

3.1.3

Okrogel les je bil pridobljen na območjih, določenih v dovoljenju za izkoriščanje gozdov.

Oznake/črtne kode (PUHH) uprave za gozdove na hlodih

Uredba ministra za gozdarstvo P41/2014

Uredba ministra za gozdarstvo P42/2014

Uporaba oznake/črtne kode uprave za gozdove

3.1.4

Vsem hlodom, prepeljanim iz skladišča hlodovine, mora biti priložena veljavna prevozna listina.

Veljavna prevozna listina

Uredba ministra za gozdarstvo P41/2014

Uredba ministra za gozdarstvo P42/2014

K3.2

Imetnik dovoljenja je plačal vse potrebne pristojbine in dajatve za komercialno pridobivanje lesa.

3.2.1

Imetnik dovoljenja pokaže dokazilo o plačilu pristojbine za sklad za pogozdovanje in/ali zagotavljanje gozdnih virov, ki ustreza proizvodnji hlodovine in veljavni tarifi.

Plačilni nalogi za sklad za pogozdovanje in/ali zagotavljanje gozdnih virov

Vladna uredba PP22/1997

Vladna uredba PP51/1998

Vladna uredba PP59/1998

Uredba ministra za gozdarstvo P18/2007

Uredba ministra za trgovino 22/2012

Dokazilo o pologu za plačilo pristojbine za sklad za pogozdovanje in/ali zagotavljanje gozdnih virov ter potrdila o plačilu

Plačilo pristojbine za sklad za pogozdovanje in/ali zagotavljanje gozdnih virov je v skladu s proizvodnjo hlodovine in veljavno tarifo.

K3.3

Prevoz in trgovina med otoki

3.3.1

Imetniki dovoljenja, ki odpremljajo hlode, so registrirani trgovci z lesom med otoki (PKAPT).

Dokumenti PKAPT

Uredba ministra za industrijo in trgovino 68/2003

Skupna uredba ministra za gozdarstvo, ministra za promet ter ministra za industrijo in trgovino 22/2003

3.3.2

Plovilo, ki se uporablja za prevoz okroglega lesa, pluje pod indonezijsko zastavo in ima veljavno dovoljenje za obratovanje.

Dokumenti o registraciji, iz katerih so razvidni podatki o plovilu, in veljavno dovoljenje

Uredba ministra za industrijo in trgovino 68/2003

Skupna uredba ministra za gozdarstvo, ministra za promet ter ministra za industrijo in trgovino 22/2003

K.3.4

Skladnost z oznako V-Legal

3.4.1

Izvajanje oznake V-Legal

Oznaka V-Legal je ustrezno uporabljena.

Uredba ministra za gozdarstvo P43/2014

4.

P4.

Skladnost z okoljskimi in družbenimi vidiki, povezanimi s sečnjo

K4.1

Imetnik dovoljenja ima potrjen dokument presoje vplivov na okolje (EIA), ki se uporablja, in izvaja ukrepe, opredeljene v njem.

4.1.1

Imetnik dovoljenja ima dokumente EIA, ki se uporabljajo in ki so jih potrdili pristojni organi ter pokrivajo celotno delovno območje.

Dokumenti EIA, ki se uporabljajo

Vladna uredba PP27/2012

Uredba ministra za okolje 05/2012

4.1.2

Imetnik dovoljenja ima načrt za ravnanje z okoljem in poročila o izvajanju načrta za spremljanje stanja okolja, v katerih so predstavljeni ukrepi za ublažitev vplivov na okolje in družbene koristi.

Dokumenti načrta za ravnanje z okoljem in načrta za spremljanje stanja okolja

Vladna uredba PP27/2012

Uredba ministra za okolje 05/2012

Dokazilo o izvajanju načrta za ravnanje z okoljem ter spremljanju pomembnih okoljskih in družbenih vplivov

5.

P5.

Skladnost z delovno zakonodajo in predpisi

K5.1

Izpolnjevanje zahtev v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu

5.1.1

Razpoložljivost postopkov za varnost in zdravje pri delu ter njihovo izvajanje

Izvajanje postopkov za varnost in zdravje pri delu

Vladna uredba PP50/2012

Uredba ministra za delovno silo in transmigracijo 8/2010

Uredba ministra za delovno silo in transmigracijo 609/2012

Oprema za varnost in zdravje pri delu

Evidence o nesrečah

K5.2

Spoštovanje pravic delavcev

5.2.1

Svoboda združevanja delavcev

Delavci so vključeni v sindikate ali pa politike podjetja omogočajo, da delavci ustanovijo sindikate ali se vključijo v sindikalne dejavnosti.

Zakon 13/2003

Uredba ministra za delovno silo in transmigracijo 16/2011

5.2.2

Obstoj kolektivnih pogodb

Dokumenti kolektivnih pogodb ali dokumenti o politiki podjetja o pravicah delavcev

Zakon 13/2003

Uredba ministra za delovno silo in transmigracijo 16/2011

5.2.3

Podjetje ne zaposluje mladoletnih delavcev.

Ni mladoletnih delavcev.

Zakon 23/2002

Zakon 13/2003

STANDARD ZAKONITOSTI 2: STANDARD ZA GOZDNE NASADE SKUPNOSTI IN GOZDOVE SKUPNOSTI NA OBMOČJIH LESNOPROIZVODNIH GOZDOV

Št.

Načela

Merila

Kazalniki

Dokazila

Zadevni predpisi

1.

P1.

Pravni status območja in pravica do izkoriščanja

K1.1

Enota za upravljanje z gozdovi je na območju lesnoproizvodnega gozda.

1.1.1

Imetnik dovoljenja lahko dokaže, da je dovoljenje za izkoriščanje lesa (IUPHHK) veljavno.

Potrdilo o koncesiji za izkoriščanje gozdov

Uredba ministra za gozdarstvo P37/2007

Uredba ministra za gozdarstvo P49/2008

Uredba ministra za gozdarstvo P12/2010

Uredba ministra za gozdarstvo P55/2011

Dokazilo o plačilu za dovoljenje za izkoriščanje gozdnih lesnih proizvodov

K1.2

Poslovne enote v obliki skupine

1.2.1

Poslovna skupina je zakonito vzpostavljena.

Akt ali dokazilo o ustanovitvi

Uredba ministra za gozdarstvo P43/2014

2.

P2.

Skladnost s sistemom in postopki za sečnjo

K2.1

Imetnik dovoljenja ima načrt sečnje za območje poseka, ki so ga odobrili pristojni upravni organi.

2.1.1

Pristojni upravni organ je potrdil dokument letnega delovnega načrta.

Potrjen dokument letnega delovnega načrta

Uredba ministra za gozdarstvo P62/2008

Zemljevid, na katerem so označena izključena območja v okviru letnega delovnega načrta, in dokazilo o izvajanju na terenu

Sečnospravilne enote so jasno označene in jih je mogoče preveriti na terenu.

K2.2

Delovni načrt je veljaven

2.2.1

Imetnik dovoljenja za izkoriščanje gozdov ima veljaven delovni načrt v skladu z veljavnimi predpisi.

Dokument in priloge glavnega načrta za izkoriščanje gozdnih lesnih proizvodov (sprejemljive so odprte vloge)

Uredba ministra za gozdarstvo P62/2008

Lokacija in izkoristljivi volumni hlodov na območju, na katerem se ustanovi gozdni nasad, morajo ustrezati delovnemu načrtu.

K2.3

Imetniki dovoljenja zagotovijo, da so vsi hlodi, prepeljani s skladišča hlodovine v gozdu do primarne industrije gozdnih proizvodov ali registriranega trgovca s hlodi, tudi prek vmesnega skladišča hlodovine, fizično identificirani in so jim priloženi veljavni dokumenti.

2.3.1

Vsi hlodi, ki so bili posekani ali pridobljeni za trg, so navedeni v poročilu o proizvodnji lesa.

Dokumenti potrjenega poročila o proizvodnji lesa

Uredba ministra za gozdarstvo P41/2014

Uredba ministra za gozdarstvo P42/2014

2.3.2

Vsem hlodom, prepeljanim z območij, zajetih z dovoljenjem, je priložena veljavna prevozna listina.

Veljavne prevozne listine in ustrezne priloge od skladišča hlodovine do vmesnega skladišča hlodovine in od vmesnega skladišča hlodovine do primarne industrije gozdnih proizvodov in/ali registriranega trgovca s hlodovino

Uredba ministra za gozdarstvo P41/2014

Uredba ministra za gozdarstvo P42/2014

2.3.3

Okrogel les je bil pridobljen na območjih, določenih v dovoljenju za izkoriščanje gozdov.

Oznake/črtne kode (PUHH) uprave za gozdove na hlodih

Uredba ministra za gozdarstvo P41/2014

Uredba ministra za gozdarstvo P42/2014

Imetnik dovoljenja dosledno uporablja označevanje.

 

2.3.4

Imetnik dovoljenja lahko dokaže obstoj prevoznih listin za hlodovino, ki so priložene hlodom, prepeljanim s skladišča hlodovine.

Prevozna listina za hlodovino, ki ji je priložen dokument s popisnim listom hlodovine

Uredba ministra za gozdarstvo P41/2014

Uredba ministra za gozdarstvo P42/2014

K2.4

Imetnik dovoljenja je plačal veljavne pristojbine in dajatve za komercialno pridobivanje lesa.

2.4.1

Imetniki dovoljenja pokažejo dokazilo o plačilu pristojbine za zagotavljanje gozdnih virov, ki ustreza proizvodnji hlodovine in veljavni tarifi.

Plačilni nalog za pristojbino za zagotavljanje gozdnih virov

Uredba ministra za gozdarstvo P18/2007

Uredba ministra za trgovino 22/2012

Dokazilo o plačilu pristojbine za zagotavljanje gozdnih virov

Plačilo pristojbine za zagotavljanje gozdnih virov je v skladu s proizvodnjo hlodovine in veljavno tarifo.

K.2.5

Skladnost z oznako V-Legal

2.5.1

Izvajanje oznake V-Legal

Oznaka V-Legal je ustrezno uporabljena.

Uredba ministra za gozdarstvo P43/2014

3.

P3.

Skladnost z okoljskimi in družbenimi vidiki, povezanimi s pridobivanjem lesa

K3.1

Imetnik dovoljenja ima potrjen dokument presoje vplivov na okolje (EIA), ki se uporablja, in izvaja ukrepe, opredeljene v njem.

3.1.1

Imetnik dovoljenja ima dokumente presoje vplivov na okolje, ki se uporabljajo in ki so jih potrdili pristojni organi ter pokrivajo celotno delovno območje.

Dokumenti EIA, ki se uporabljajo

Vladna uredba PP27/2012

Uredba ministra za okolje 05/2012

3.1.2

Imetnik dovoljenja ima poročila o ravnanju z okoljem in spremljanju stanja okolja, v katerih so predstavljeni ukrepi za ublažitev vplivov na okolje in družbene koristi.

Zadevni dokumenti o ravnanju z okoljem in spremljanju stanja okolja

Vladna uredba PP27/2012

Uredba ministra za okolje 05/2012

Dokazilo o izvajanju ukrepov za ravnanje z okoljem ter spremljanju pomembnih okoljskih in družbenih vplivov

4.

P4.

Skladnost z delovno zakonodajo in predpisi

K4.1

Izpolnjevanje zahtev v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu

4.1.1

Razpoložljivost postopkov za varnost in zdravje pri delu ter njihovo izvajanje

Izvajanje postopkov za varnost in zdravje pri delu

Vladna uredba PP50/2012

Uredba ministra za delovno silo in transmigracijo 8/2010

Uredba ministra za delovno silo in transmigracijo 609/2012

Oprema za varnost in zdravje pri delu

K4.2

Spoštovanje pravic delavcev

4.2.1

Podjetje ne zaposluje mladoletnih delavcev.

Ni mladoletnih delavcev.

Zakon 23/2002

Zakon 13/2003

STANDARD ZAKONITOSTI 3: STANDARD ZA GOZDOVE V ZASEBNI LASTI

Št.

Načela

Merila

Kazalniki

Dokazila

Zadevni predpisi

1.

P1.

Lastništvo lesa je mogoče preveriti

K1.1

Zakonitost lastništva ali zemljiška pravica v zvezi z območjem pridobivanja lesa

1.1.1

Lastnik zasebnega zemljišča ali gozda lahko dokaže lastništvo ali pravice do uporabe zemljišča.

Veljavni dokumenti o lastništvu na zemljišču (dokumenti o zemljiški pravici, ki so jih priznali pristojni organi)

Zakon 5/1960

Uredba ministra za gozdarstvo P33/2010

Vladna uredba PP12/1998

Uredba ministra za trgovino 36/2007

Uredba ministra za trgovino 37/2007

Zakon 6/1983

Uredba ministra za gozdarstvo P43/2014

Pravica do obdelave zemljišča

Ustanovitveni akt podjetja

Dovoljenje za opravljanje dejavnosti za podjetja, ki se ukvarjajo s trgovino (SIUP)

Matična številka podjetja (TDP)

Identifikacijska številka davčnega zavezanca (NPWP)

Dokumenti o varnosti in zdravju pri delu

Dokumenti kolektivnih pogodb ali dokumenti o politiki podjetja o pravicah delavcev

Zemljevid območja zasebnega gozda in meje, začrtane na terenu

1.1.2

Enote za upravljanje (v lasti posameznika ali skupine) predložijo veljavne prevozne listine za hlodovino.

Prevozne listine za hlodovino

Uredba ministra za gozdarstvo P30/2012

1.1.3

Enote za upravljanje pokažejo dokazilo o plačilu veljavnih dajatev v zvezi z drevesi, prisotnimi pred prenosom pravic ali pravice do posesti območja.

Dokazilo o plačilu pristojbine za sklad za pogozdovanje in/ali zagotavljanje gozdnih virov ter nadomestila državi za vrednost poseka

Uredba ministra za gozdarstvo P18/2007

K.1.2

Poslovna enota v obliki skupin je zakonito registrirana.

1.2.1

Poslovne skupine so vzpostavljene zakonito.

Akt ali dokazilo o ustanovitvi

Uredba ministra za gozdarstvo P43/2014

K.1.3

Skladnost z oznako V-Legal

1.3.1

Izvajanje oznake V-Legal

Oznaka V-Legal je ustrezno uporabljena.

Uredba ministra za gozdarstvo P43/2014

2.

P2.

Skladnost z delovno zakonodajo in predpisi na območjih, za katera veljajo pravice do obdelave zemljišča

K2.1

Izpolnjevanje zahtev v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu

2.1.1

Razpoložljivost postopkov za varnost in zdravje pri delu ter njihovo izvajanje

Izvajanje postopkov za varnost in zdravje pri delu

Vladna uredba PP50/2012

Uredba ministra za delovno silo in transmigracijo 8/2010

Uredba ministra za delovno silo in transmigracijo 609/2012

Oprema za varnost in zdravje pri delu

Evidence o nesrečah

K2.2

Spoštovanje pravic delavcev

2.2.1

Svoboda združevanja delavcev

Delavci so vključeni v sindikate ali pa politike podjetja omogočajo, da delavci ustanovijo sindikate ali se vključijo v sindikalne dejavnosti.

Zakon 13/2003

Uredba ministra za delovno silo in transmigracijo 16/2001

2.2.2

Obstoj kolektivnih pogodb

Dokumenti kolektivnih pogodb ali dokumenti o politiki podjetja o pravicah delavcev

Zakon 13/2003

Uredba ministra za delovno silo in transmigracijo 16/2011

2.2.3

Podjetje ne zaposluje mladoletnih delavcev.

Ni mladoletnih delavcev.

Zakon 23/2002

Zakon 13/2003

3.

P3.

Skladnost z okoljskimi in družbenimi vidiki, povezanimi s pridobivanjem lesa

K3.1

Imetnik pravic do obdelave zemljišča ali lastnik zasebnega gozda ima potrjen dokument presoje vplivov na okolje (EIA), ki se uporablja, in izvaja ukrepe, opredeljene v njem (če to zahtevajo predpisi).

3.1.1

Imetnik pravic do obdelave zemljišča ali lastnik zasebnega gozda ima dokumente EIA, ki se uporabljajo in ki so jih potrdili pristojni organi ter pokrivajo celotno delovno območje.

Dokumenti EIA, ki se uporabljajo

Vladna uredba PP27/2012

Uredba ministra za okolje 05/2012

3.1.2

Imetnik pravic do obdelave zemljišča ima načrt za ravnanje z okoljem in poročila o izvajanju načrta za spremljanje stanja okolja.

Dokumenti načrta za ravnanje z okoljem in načrta za spremljanje stanja okolja

Vladna uredba PP27/2012

Uredba ministra za okolje 05/2012

Dokazilo o izvajanju načrta za ravnanje z okoljem ter spremljanja

STANDARD ZAKONITOSTI 4: STANDARD ZA PRAVICE DO IZKORIŠČANJA LESA NA NEGOZDNIH OBMOČJIH ALI IZ GOZDOV, KATERIH NAMEMBNOST JE MOGOČE SPREMENITI

Št.

Načela

Merila

Kazalniki

Dokazila

Zadevni predpisi

1.

P1.

Pravni status območja in pravica do izkoriščanja

K1.1

Dovoljenje za pridobivanje lesa na negozdnem območju brez spremembe pravnega statusa gozda

1.1.1

Sečnja dovoljena na podlagi drugega veljavnega dovoljenja (ILS)/dovoljenja za spremembo (IPK) na območju zakupa

Opomba: To velja tudi za površine, ki so se prej štele za pogozdovane gozdne nasade (HTHR).

Dovoljenja ILS/IPK za sečnjo na območju zakupa (vključno s presojo vplivov na okolje, ki se uporablja/dokumentom EIA iz negozdarskih dejavnosti)

Vladna uredba PP27/2012

Uredba ministra za gozdarstvo P18/2011

Uredba ministra za gozdarstvo P59/2011

Uredba ministra za okolje 05/2012

Zemljevidi, priloženi dovoljenjem ILS/IPK za območje zakupa, in dokazi o izpolnjevanju zahtev na terenu

K1.2

Dovoljenje za pridobivanje lesa na negozdnem območju, ki povzroči spremembo pravnega statusa gozda

1. 2.1

Pridobivanje lesa dovoljeno na podlagi dovoljenja za spremembo namembnosti zemljišča (IPK)

Opomba: To velja tudi za površine, ki so prej štele za pogozdovane gozdne nasade (HTHR).

Dovoljenje za opravljanje dejavnosti in zemljevidi, priloženi dovoljenju (vključno s presojo vplivov na okolje, ki se uporablja/dokumentom EIA iz negozdarskih dejavnosti)

Vladna uredba PP27/2012

Uredba ministra za gozdarstvo P33/2010

Uredba ministra za gozdarstvo P14/2011

Uredba ministra za gozdarstvo P59/2011

Uredba ministra za okolje 05/2012

IPK na območjih spremembe namembnosti

Zemljevidi, priloženi IPK

Dokumenti o odobritvi spremembe pravnega statusa gozda (ta zahteva velja za imetnike IPK in imetnike dovoljenja za opravljanje dejavnosti)

1.2.2

Dovoljenje za spremembo namembnosti zemljišča (IPK) za transmigracijo

IPK na območjih spremembe namembnosti

Uredba ministra za gozdarstvo P14/2011

Zemljevidi, priloženi IPK

K1.3

Dovoljenje za pridobivanje lesa na negozdnem območju

1.3.1

Pridobivanje lesa dovoljeno na podlagi dovoljenja za spremembo namembnosti zemljišča (IPK) na negozdnem območju

Dokument z načrtom za IPK

Vladna uredba PP27/2012

Uredba ministra za gozdarstvo P14/2011

Uredba ministra za okolje 05/2012

Dovoljenje za opravljanje dejavnosti in zemljevidi, priloženi dovoljenju (vključno s presojo vplivov na okolje, ki se uporablja/dokumentom EIA iz negozdarskih dejavnosti)

IPK na območjih spremembe namembnosti

Zemljevidi, priloženi IPK

1.3.2

Dovoljenje za spremembo namembnosti zemljišča (IPK) za transmigracijo

IPK na območjih spremembe namembnosti

Uredba ministra za gozdarstvo P14/2011

Zemljevidi, priloženi IPK

2.

P2.

Skladnost s pravnimi sistemi ter postopki za sečnjo dreves in prevoz hlodov

K2.1

Načrt IPK/ILS in izvajanje sta v skladu z načrtovanjem rabe zemljišča.

2.1.1

Potrjen delovni načrt za območja, zajeta v IPK/ILS

Dokumenti v zvezi z delovnim načrtom IPK/ILS

Uredba ministra za gozdarstvo P62/2008

Uredba ministra za gozdarstvo P53/2009

2.1.2

Imetnik dovoljenja lahko dokaže, da so prepeljani hlodi z območij, zajetih z veljavnim dovoljenjem za spremembo namembnosti zemljišča/drugimi dovoljenji za rabo (IPK/ILS).

Dokumenti popisa gozdov

Uredba ministra za gozdarstvo P62/2008

Uredba ministra za gozdarstvo P41/2014

Dokumenti poročila o proizvodnji lesa (LHP)

K2.2

Plačilo upravnih pristojbin in dajatev ter skladnost z zahtevami glede prevoza lesa

2.2.1

Dokazilo o plačilu dajatev

Plačilni nalog za pristojbino za zagotavljanje gozdnih virov

Uredba ministra za gozdarstvo P18/2007

Dokazilo o plačilu pristojbine za zagotavljanje gozdnih virov

Plačilo pristojbine za zagotavljanje gozdnih virov je v skladu s proizvodnjo hlodovine in veljavno tarifo.

2.2.2

Imetnik dovoljenja ima veljavne prevozne listine za hlodovino.

Račun za prevoz hlodov (FAKB) in popisni list hlodovine za hlode z majhnim premerom

Uredba ministra za gozdarstvo P41/2014

Dokument o zakonitosti hlodovine (SKSKB) in popisni list hlodovine za hlode z velikim premerom

K.2.3

Skladnost z oznako V-Legal

2.3.1

Izvajanje oznake V-Legal

Oznaka V-Legal je ustrezno uporabljena.

Uredba ministra za gozdarstvo P43/2014

3.

P3.

Skladnost z delovno zakonodajo in predpisi

K3.1

Izpolnjevanje zahtev v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu

3.1.1

Razpoložljivost postopkov za varnost in zdravje pri delu ter njihovo izvajanje

Postopki za varnost in zdravje pri delu

Vladna uredba PP50/2012

Uredba ministra za delovno silo in transmigracijo 8/2010

Uredba ministra za delovno silo in transmigracijo 609/2012

Oprema za varnost in zdravje pri delu

Evidence o nesrečah

K3.2

Spoštovanje pravic delavcev

3.2.1

Podjetje ne zaposluje mladoletnih delavcev.

Ni mladoletnih delavcev.

Zakon 23/2002

Zakon 13/2003

STANDARD ZAKONITOSTI 5: STANDARD ZA PRIMARNO INDUSTRIJO IN INDUSTRIJO NA KONCU PROIZVODNE VERIGE, TEMELJEČO NA GOZDARSTVU, TER TRGOVCE

Št.

Načela

Merila

Kazalniki

Dokazila

Zadevni predpisi

1.

P1.

Poslovne enote podpirajo izvajanje zakonite trgovine z lesom.

K1.1

Industrija predelave gozdnih lesnih proizvodov ima veljavna dovoljenja in obliko:

(a)

lesnopredelovalne industrije in/ali

(b)

izvoznikov predelanih proizvodov

1.1.1

Enote lesnopredelovalne industrije imajo veljavna dovoljenja.

Ustanovitveni akt podjetja in njegove zadnje spremembe

Zakon 6/1983

Zakon 3/2014

Vladna uredba PP74/2011

Vladna uredba PP27/2012

Uredba ministra za pravosodje in človekove pravice M.01-HT.10/2006

Uredba ministra za trgovino 36/2007

Uredba ministra za trgovino 37/2007

Uredba ministra za industrijo 41/2008

Uredba ministra za notranje zadeve 27/2009

Uredba ministra za trgovino 39/2011

Uredba ministra za okolje 05/2012

Uredba ministra za trgovino 77/2013

Uredba ministra za gozdarstvo P9/2014

Uredba ministra za gozdarstvo P55/2014

Dovoljenje za trgovanje (dovoljenje za opravljanje dejavnosti/SIUP), ki je lahko dovoljenje za opravljanje industrijske dejavnosti (IUI) ali potrdilo o industrijski registraciji (TDI)

Dovoljenje za motnje (dovoljenje, ki se izda podjetju zaradi vplivov na okolje, v katerem opravlja dejavnosti)

Potrdilo o registraciji podjetja (TDP)

Identifikacijska številka davčnega zavezanca (NPWP)

Razpoložljivost dokumentov o presoji vplivov na okolje, ki se uporabljajo

Razpoložljivost dovoljenja za opravljanje industrijske dejavnosti (IUI) ali stalnega dovoljenja za opravljanje dejavnosti (IUT) ali potrdila o industrijski registraciji (TDI)

Razpoložljivost načrta zalog surovin (RPBBI) za primarno industrijo

1.1.2

Izvozniki predelanih lesnih proizvodov imajo veljavna dovoljenja kot proizvajalci in izvozniki lesnih proizvodov.

Izvozniki imajo status registriranih izvoznikov proizvodov gozdarske industrije (ETPIK).

Uredba ministra za trgovino 97/2014

K1.2

Domača obrt je v indonezijskem pravu pravni subjekt.

1.2.1

Lastnik domače obrti dokaže uradno identiteto.

Osebna izkaznica

Uredba ministra za gozdarstvo P.43/2014

K1.3

Uvozniki gozdnih lesnih proizvodov imajo veljavna dovoljenja in izvajajo potrebno skrbnost.

1.3.1

Uvozniki gozdnih lesnih proizvodov imajo veljavna dovoljenja.

Uvozniki imajo status registriranih uvoznikov.

Uredba ministra za trgovino 78/2014

1.3.2

Uvozniki imajo sistem izvajanja potrebne skrbnosti.

Uvozniki imajo smernice/postopke za izvajanje potrebne skrbnosti in dokazilo o njenem izvajanju.

Uredba ministra za gozdarstvo P.43/2014

K1.4

Registrirana skladišča ali registrirani izvozniki, ki niso proizvajalci, ki imajo veljavna dovoljenja

1.4.1

Registrirana skladišča imajo veljavno dovoljenje.

Dokument dovoljenja od vodje pokrajinskega/okrožnega gozdarskega urada

Uredba ministra za gozdarstvo P30/2012

Uredba ministra za gozdarstvo P41/2014

Uredba ministra za gozdarstvo P42/2014

1.4.2

Registrirani izvozniki, ki niso proizvajalci, imajo veljavna dovoljenja.

Ustanovitveni akt podjetja in njegove zadnje spremembe

Zakon 6/1983

Vladna uredba PP74/2011

Uredba ministra za pravosodje in človekove pravice M.01-HT.10/2006

Uredba ministra za trgovino 36/2007

Uredba ministra za trgovino 37/2007

Uredba ministra za trgovino 39/2011

Uredba ministra za trgovino 77/2013

Uredba ministra za gozdarstvo P43/2014

Uredba ministra za trgovino 97/2014

Dovoljenje za opravljanje trgovske dejavnosti (dovoljenje za opravljanje dejavnosti/SIUP) ali trgovsko dovoljenje

Potrdilo o registraciji podjetja (TDP)

Identifikacijska številka davčnega zavezanca (NPWP)

Registracija trgovcev kot izvoznikov, ki niso proizvajalci proizvodov gozdarske industrije (ETPIK Non Produsen)

Dobavni sporazum ali pogodba z izvajalcem iz manjše industrije, ki ne spada pod ETPIK in ki ima potrdilo o zakonitosti lesa (S-LK) ali dobaviteljevo izjavo o skladnosti (DKP)

1.4.3

Poslovne enote imajo dokumente o presoji vplivov na okolje, ki se uporabljajo.

Dokumenti EIA, ki se uporabljajo

Vladna uredba PP27/2012

Uredba ministra za okolje 13/2010

Uredba ministra za okolje 05/2012

K1.5

Poslovne enote v obliki:

 

skupin (malih in srednjih podjetij ali skupin obrtnikov/domačih obrti ali skladišč)

ali

 

zadrug (obrtnikov/domačih obrti)

so zakonito registrirane ali imajo dokazilo o ustanovitvi

Opomba: Se ne uporablja za registrirane izvoznike, ki niso proizvajalci.

1.5.1

Poslovne enote v obliki skupin ali zadrug so zakonito ustanovljene.

Akt ali dokazilo o ustanovitvi

Uredba ministra za gozdarstvo P.43/2014

Identifikacijska številka davčnega zavezanca (NPWP) v primeru zadrug

1.5.2

Organizacijska struktura zadrug

Sodelovalno odločanje v zvezi z organizacijsko strukturo

Uredba ministra za gozdarstvo P.43/2014

1.5.3

Vrsta zadružnih podjetij

Dokumenti zadružnega poslovnega načrta ali dokument, ki dokazuje vrsto zadruge

Uredba ministra za gozdarstvo P.43/2014

1.5.4

Uradna identiteta vsakega člana zadruge

Osebne izkaznice

Uredba ministra za gozdarstvo P.43/2014

2.

P2.

Poslovne enote uporabljajo sistem za sledenje lesa, ki zagotavlja sledljivost porekla lesa.

K2.1

Obstoj in uporaba sistema, s katerim se sledi les

2.1.1

Poslovne enote lahko dokažejo, da prejeti les prihaja iz zakonitih virov.

Prodajni in nabavni dokumenti in/ali pogodba o dobavi surovin in/ali dokazilo o nakupu

Uredba ministra za gozdarstvo P30/2012

Uredba ministra za gozdarstvo P.9/2014

Uredba ministra za gozdarstvo P41/2014

Uredba ministra za gozdarstvo P42/2014

Uredba ministra za trgovino P78/2014

Potrjeno poročilo o prenosu lesa in/ali dokazilo o prenosu in/ali uradno poročilo o pregledu lesa; potrdilo o zakonitosti gozdnih proizvodov

Uvoženemu lesu so priloženi dobaviteljeve izjave o skladnosti ali potrdila o zakonitosti (S-LK).

Opomba: Uporablja se samo v primeru obrtnikov/domačih obrti.

Prevozne listine za les

Prevozne listine (Nota) z ustreznimi uradnimi poročili uradnika lokalnega organa v zvezi z uporabljenim lesom iz porušenih stavb/objektov, izkopanim in zakopanim lesom

Prevozne listine v obliki Nota za industrijski odpadni les

Dokumenti/poročila o spremembah v zalogi hlodov/lesa/izdelkov

Potrdilo o zakonitosti (S-PHPL/S-LK) ali dobaviteljeva izjava o skladnosti (DKP)

Spremna dokumentacija za načrt zaloge surovin (RPBBI) za primarno industrijo

2.1.2

Uvozniki imajo veljavne dokumente, ki dokazujejo, da uvoženi les prihaja iz zakonitih virov.

Opomba: Se ne uporablja za obrtnike/domače obrti.

Obvestilo o uvozu (PIB)

Predsedniški odlok 43/1978

Uredba ministra za trgovino 78/2014

Dobavnica

Račun

B/L (tovorni list)

Uvozna deklaracija in uvozno priporočilo

Dokazilo o plačilu uvozne dajatve

Drugi zadevni dokumenti (vključno z dovoljenji CITES) za vrste lesa, s katerimi je trgovanje omejeno

Dokazilo o uporabi uvoženega lesa

2.1.3

Poslovne enote uporabljajo sistem za sledenje lesa in delujejo v okviru dovoljenih ravni proizvodnje.

Opomba: Se ne uporablja za skladišča in les, registriran kot les, ki ne prihaja od proizvajalcev.

Kontrolni seznami o uporabi surovin in obsegu proizvodnje

Opomba: Se ne uporablja za obrtnike/domače obrti.

Uredba ministra za industrijo 41/2008

Uredba ministra za gozdarstvo P30/2012

Uredba ministra za gozdarstvo P41/2014

Uredba ministra za gozdarstvo P42/2014

Uredba ministra za gozdarstvo P55/2014

Poročila o obsegu proizvodnje predelanih proizvodov

Proizvodnja enote ne presega dovoljene proizvodne zmogljivosti.

Opomba: Se ne uporablja za obrtnike/domače obrti.

Ločevanje izdelanih proizvodov iz zaseženega lesa

2.1.4

Proizvodni postopek z drugo stranko (drugo industrijo ali obrtniki/domačimi obrtmi) zagotavlja sledenje lesa.

Opomba: Se ne uporablja za obrtnike/domače obrti, skladišča in les, registriran kot les, ki ne prihaja od proizvajalcev.

Potrdilo o zakonitosti (S-LK) ali dobaviteljeva izjava o skladnosti (DKP)

Uredba ministra za gozdarstvo P48/2006

Uredba ministra za trgovino 36/2007

Uredba ministra za industrijo 41/2008

Uredba ministra za gozdarstvo P.43/2014

Uredba ministra za gozdarstvo P55/2014

Pogodba o izvajanju storitev za predelavo proizvodov z drugo stranko

Potrdilo o surovinah

Ločevanje izdelanih proizvodov

Dokumentacija o surovinah, postopkih proizvodnje in, kjer je to ustrezno, izvozu, če se izvaja na podlagi sporazuma o opravljanju storitev z drugo družbo

K2.2

Prenos predelanih lesnih proizvodov od dobavitelja do registriranih izvoznikov, ki niso proizvajalci

2.2.1

Poslovne enote lahko dokažejo, da so pridobljeni proizvodi iz zakonitih virov.

Proizvodi so kupljeni od naštetih industrijskih partnerjev, ki ne spadajo pod ETPIK in ki imajo potrdilo o zakonitosti (S-LK) ali dobaviteljevo izjavo o skladnosti (DKP).

Uredba ministra za gozdarstvo P.43/2014

Prevozna listina

Dokumenti/poročila o spremembah v zalogi proizvodov

3.

P3.

Zakonitost trgovine ali spremembe lastništva na lesu

K3.1

Trgovina ali prevoz lesnih proizvodov za domači trg je v skladu z zakonodajo, ki se uporablja.

Opomba: Se ne uporablja za registrirane izvoznike, ki niso proizvajalci.

3.1.1

Trgovini ali prevozu lesa za domači trg je priložena prevozna listina.

Prevozna listina

Skupna uredba ministra za gozdarstvo 22/2003, ministra za promet KM3/2003 ter ministra za industrijo in trgovino 33/2003

Uredba ministra za gozdarstvo P30/2012

Uredba ministra za gozdarstvo P41/2014

Uredba ministra za gozdarstvo P42/2014

K3.2

Odprema predelanega lesa za izvoz je v skladu z zakonodajo, ki se uporablja.

Opomba: Se ne uporablja za obrtnike/domače obrti in skladišča.

3.2.1

Odprema predelanega lesa za izvoz z dokumenti obvestila o izvozu (PEB)

Proizvodi za izvoz

Zakon 17/2006 (carina)

Predsedniški odlok 43/1978

Uredba ministra za gozdarstvo 447/2003

Uredba ministra za finance 223/2008

Uredba generalnega direktorata za carino P-40/2008

Uredba generalnega direktorata za carino P-06/2009

Uredba ministra za trgovino P50/2013

Uredba ministra za trgovino P97/2014

PEB

Dobavnica

Račun

B/L (tovorni list)

Dokumenti izvoznega dovoljenja (V-Legal)

Rezultati tehničnega preverjanja (poročilo nadzornika) za proizvode, pri katerih je obvezno tehnično preverjanje

Dokazilo o plačilu izvozne dajatve, kjer je to ustrezno

Drugi zadevni dokumenti (vključno z dovoljenji CITES) za vrste lesa, s katerimi je trgovanje omejeno

K.3.3

Skladnost z oznako V-Legal

3.3.1

Izvajanje oznake V-Legal

Oznaka V-Legal je ustrezno uporabljena.

Uredba ministra za gozdarstvo P43/2014

4.

P4.

Izpolnjevanje delovnih predpisov v lesnopredelovalni industriji

K.4.1

Izpolnjevanje zahtev v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu

4.1.1

Razpoložljivost postopkov za varnost in zdravje pri delu ter njihovo izvajanje

Postopki za varnost in zdravje pri delu

ali

v primeru obrtnikov/domače obrti, prve pomoči in varnostne opreme

Vladna uredba PP50/2012

Uredba ministra za delovno silo in transmigracijo 8/2010

Uredba ministra za delovno silo in transmigracijo 609/2012

Izvajanje postopkov za varnost in zdravje pri delu

Evidence o nesrečah

Opomba: Se ne uporablja za obrtnike/domače obrti.

K.4.2

Spoštovanje pravic delavcev

Opomba: Se ne uporablja za obrtnike/domače obrti.

4.2.1

Svoboda združevanja delavcev

Sindikat ali politika podjetja, ki zaposlenim/delavcem omogoča, da ustanovijo sindikate ali se vključijo v sindikalne dejavnosti

Uredba ministra za delovno silo in transmigracijo 16/2001

4.2.2

Obstoj kolektivnih pogodb ali politike podjetja o pravicah delavcev

Obstoj kolektivnih pogodb ali dokumentov o politiki podjetja o pravicah delavcev

Zakon 13/2003

Uredba ministra za delovno silo in transmigracijo 16/2011

4.2.3

Podjetje ne zaposluje mladoletnih delavcev.

Ni mladoletnih delavcev.

Zakon 23/2002

Zakon 13/2003

PRILOGA V

INDONEZIJSKI SISTEM ZA ZAGOTAVLJANJE ZAKONITOSTI LESA

1.   Uvod

Cilj: zagotoviti, da so sečnja, prevoz, predelava in prodaja okroglega lesa in predelanih lesnih proizvodov v skladu z vsemi zadevnimi indonezijskimi zakoni in drugimi predpisi.

Indonezija, ki je znana po pionirski vlogi v boju proti nezakoniti sečnji ter trgovini z nezakonito pridobljenim lesom in lesnimi proizvodi, je septembra 2001 na Baliju gostila vzhodnoazijsko ministrsko konferenco o izvrševanju zakonodaje in upravljanju na področju gozdov (FLEG), ob koncu katere je bila sprejeta Deklaracija o izvrševanju zakonodaje in upravljanju na področju gozdov (Balijska deklaracija). Od takrat Indonezija še vedno vodi mednarodno sodelovanje v boju proti nezakoniti sečnji in z njo povezani trgovini.

V okviru mednarodnih prizadevanj za rešitev teh vprašanj se vse več držav porabnic obvezuje, da bodo sprejele ukrepe za preprečevanje trgovine z nezakonitim lesom na svojih trgih, medtem ko se države proizvajalke obvezujejo, da bodo zagotovile mehanizem za zagotavljanje zakonitosti svojih lesnih proizvodov. Pomembno je vzpostaviti verodostojen sistem za zagotavljanje zakonitosti sečnje, prevoza, predelave lesa in trgovine z njim ter predelanih lesnih proizvodov.

Indonezijski sistem za zagotavljanje zakonitosti lesa (v nadaljnjem besedilu: TLAS) zagotavlja, da so les in lesni proizvodi, izdelani in predelani v Indoneziji, iz zakonitih virov ter popolnoma v skladu z zadevnimi indonezijskimi zakoni in drugimi predpisi, kot je bilo potrjeno z neodvisno revizijo in kar spremlja civilna družba.

1.1   Indonezijski zakoni in drugi predpisi kot temelj sistema TLAS

Z indonezijsko uredbo o standardih in smernicah za oceno uspešnosti trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in preverjanju zakonitosti lesa v gozdovih v državni in zasebni lasti (Uredba ministra za gozdarstvo P.38/Menhut-II/2009) je vzpostavljen sistem TLAS. Sistem TLAS vključuje tudi indonezijski trajnostni sistem in cilje za izboljšanje upravljanja gozdov, odpravo nezakonite sečnje in z njo povezane trgovine z lesom ter zagotavljanje verodostojnosti in izboljšanje ugleda indonezijskih lesnih proizvodov.

Sistem TLAS vključuje naslednje elemente:

1.

standarde zakonitosti;

2.

nadzor nad dobavno verigo;

3.

postopke preverjanja;

4.

shemo izdajanja dovoljenj;

5.

spremljanje.

TLAS je osnovni sistem, ki se uporablja za zagotavljanje zakonitosti lesa in lesnih proizvodov, izdelanih v Indoneziji za izvoz v Unijo in na druge trge.

1.2   Razvoj sistema TLAS: sodelovanje z več deležniki

Od leta 2003 številni indonezijski deležniki v gozdarstvu dejavno sodelujejo pri razvoju, izvajanju in ocenjevanju sistema TLAS, s čimer zagotavljajo boljši nadzor, preglednost in verodostojnost v postopku. Leta 2009 je bila s pomočjo sodelovanja z več deležniki izdana Uredba ministra za gozdarstvo P.38/Menhut-II/2009, ki so ji sledile tehnične smernice generalnega direktorata za rabo gozdov št. 6/VI-SET/2009 in št. 02/VI-BPPHH/2010, ki so bile spremenjene z uredbami ministra za gozdarstvo P.68/Menhut-II/2011, P.45/Menhut-II/2012, P.42/Menhut-II/2013, ter tehnične smernice generalnega direktorata za rabo gozdov P.8/VI-SET/2011 in P.8/VI-BPPHH/2012.

Na podlagi izkušenj iz začetnega izvajanja sistema TLAS, rezultatov skupne ocene v skladu s Prilogo VIII k temu sporazumu in priporočil različnih deležnikov so bili predpisi ponovno spremenjeni s sodelovanjem z več deležniki, tako da sta bili sprejeti uredbi ministra za gozdarstvo P.43/Menhut-II/2014, in sicer junija 2014, in P.95/Menhut-II/2014 decembra 2014, čemur so sledile tehnične smernice generalnega direktorata za rabo gozdov št. P.14/VI-BPPHH/2014 decembra 2014 in št. P.1/VI-BPPHH/2015 januarja 2015 (v nadaljnjem besedilu: smernice sistema TLAS).

Proces sodelovanja z vsemi deležniki se bo nadaljeval med izvajanjem sistema TLAS.

2.   Področje uporabe sistema TLAS

Gozdne vire za indonezijsko proizvodnjo je mogoče okvirno razdeliti glede na dve vrsti lastništva: na državne gozdove in na gozdove/zemljišča v zasebni lasti. Državni gozdovi vključujejo lesnoproizvodne gozdove za dolgoročno trajnostno proizvodnjo lesa na podlagi različnih vrst dovoljenj in gozdna območja, katerih namembnost je mogoče spremeniti za negozdarske namene, na primer za naseljevanje ali kmetijske nasade. Uporaba sistema TLAS za državne gozdove in gozdove/zemljišča v zasebni lasti je določena v Prilogi II.

Sistem TLAS zajema les in lesne proizvode iz vseh vrst dovoljenj ter postopke vseh trgovcev z lesom, predelovalcev nižje v proizvodni verigi, izvoznikov in uvoznikov.

Sistem TLAS zajema lesne proizvode, namenjene za domači in mednarodni trg. Zakonitost se preverja pri vseh indonezijskih proizvajalcih, predelovalcih in trgovcih, vključno s tistimi, ki oskrbujejo domači trg.

Sistem TLAS zahteva, da se uvoženi les in lesni proizvodi ocarinijo ter da so v skladu z indonezijskimi predpisi o uvozu. Navedeni predpisi zahtevajo, da morajo biti uvoženemu lesu in lesnim proizvodom priloženi dokumenti in druga dokazila, ki zagotavljajo zakonitost lesa v državi sečnje. Vse vrste lesa in lesnih proizvodov, uvoženih v Indonezijo, morajo biti zajete v dobavni verigi, nadzor nad katero je v celoti skladen z vsemi zadevnimi indonezijskimi predpisi.

Nekateri lesni proizvodi lahko vsebujejo reciklirane materiale. Posebne zakonske zahteve za recikliran les so opisane v standardih zakonitosti in smernicah sistema TLAS.

Zaseženi les se lahko prodaja izključno za uporabo na domačem trgu, z izjemo zasežanega lesa, ki je bil posekan v zaščitenih gozdovih in ki ga je treba uničiti. Izvajalci kakršnih koli dejavnosti, ki prejemajo zaseženi les, morajo izvajati ukrepe za ločevanje tega lesa od drugega blaga in obvestiti organ za ugotavljanje skladnosti (OUS), ki bo takoj opravil posebne revizije, da se zagotovi, da ta les ne vstopi v izvozno dobavno verigo. Zaseženi les ne sme biti zajet v izvoznem dovoljenju.

Spremembe v postopkih za izkoriščanje in/ali upravljanje lesa iz tradicionalnih gozdov, s katerimi bi se obravnavalo izvajanje Odločbe ustavnega sodišča (MK) št. 35/PUU-X/2012, se uvedejo po sprejetju ustrezne izvedbene zakonodaje.

Les in lesni proizvodi v tranzitu so izrecno izvzeti iz določenih glavnih carinskih območij. Zato ta les v tranzitu ne vstopa v glavna carinska območja in tudi ne bo vključen v dobavne verige lesa iz Indonezije. Za les v tranzitu ne bo izdano nobeno izvozno dovoljenje.

2.1   Standardi zakonitosti sistema TLAS

Sistem TLAS temelji na posebnih standardih zakonitosti lesa, ki zajema vse vrste lesnih virov (dovoljenj in gospodarskih subjektov) ter vse dejavnosti gospodarskih subjektov. Ti standardi in smernice za njihovo preverjanje so določeni v Prilogi II.

Sistem TLAS vključuje tudi ‚Standard in smernice za oceno uspešnosti trajnostnega upravljanja gozdov (TGG)‘. Pri oceni trajnostnega gospodarjenja z gozdovi na podlagi standarda TGG se preveri tudi, ali revidirani subjekt ravna v skladu z zadevnimi merili zakonitosti sistema TLAS. Imetniki dovoljenj, ki delujejo na območjih lesnoproizvodnih gozdov na zemljiščih v državni lasti (trajno gozdno območje), morajo izpolnjevati zadevni standard zakonitosti in standarde TGG. Za izpolnjevanje standardov zakonitosti se lahko sprva odločijo sami, vendar morajo najpozneje do datuma, ko preneha veljati njihovo prvotno potrdilo o zakonitosti, izpolnjevati tako standarde zakonitosti kot tudi standarde za trajnostno gospodarjenje z gozdovi.

3.   Nadzor nad lesno dobavno verigo

Imetnik dovoljenja (v primeru koncesij), ali lastnik zemljišča (v primeru zasebnega zemljišča), ali podjetje (v primeru trgovcev, predelovalcev in izvoznikov) dokaže, da je vsak člen njegove dobavne verige nadzorovan in dokumentiran, kot je določeno v uredbah ministra za gozdarstvo P.30/Menhut-II/2012, P.41/Menhut-II/2014 in P.42/Menhut-II/2014 (v nadaljnjem besedilu: uredbe). S temi uredbami se zahteva, da pokrajinski in okrožni gozdarski uradniki opravijo preverjanje na terenu in potrdijo dokumente, ki jih predložijo imetniki dovoljenj, lastniki zemljišč ali predelovalci v vsakem členu dobavne verige.

Ključni dokumenti za operativni nadzor na vsaki točki dobavne verige so povzeti v diagramu 1.

Vsem pošiljkam v dobavni verigi morajo biti priložene ustrezne prevozne listine, v katerih se navede, ali je material zajet v veljavnem spričevalu SVLK ali razglašen za zakonitega z uporabo dobaviteljeve izjave o skladnosti ali izhaja iz zaseženih virov. Lastnik ali skrbnik kakršne koli pošiljke lesa ali lesnih proizvodov v vsaki točki v dobavni verigi mora zabeležiti, ali ima ta pošiljka potrdilo SVLK ali je razglašena za zakonito z uporabo dobaviteljeve izjave o skladnosti ali izhaja iz zaseženih virov. Če pošiljka vključuje zasežen les, mora lastnik ali skrbnik pošiljke uporabiti učinkovit sistem za ločevanje lesa in lesnih proizvodov iz preverjenih zakonitih virov, zaseženega lesa ali lesnih proizvodov ter voditi evidence, ki razlikujejo med temi viri.

Gospodarski subjekti v dobavni verigi morajo voditi popolne evidence o prejetem, skladiščenem, predelanem in dostavljenem lesu in lesnih proizvodih. Te evidence morajo omogočati poznejše usklajevanje podatkov o količinah med posameznimi členi dobavne verige. Taki podatki se predložijo pokrajinskim in okrožnim gozdarskim uradnikom, ki izvedejo usklajevanje. Glavne dejavnosti in postopki, vključno z usklajevanjem, za vsako fazo dobavne verige in vloga organov za ugotavljanje skladnosti pri ocenjevanju celovitosti dobavne verige so dodatno pojasnjeni v Dodatku k tej prilogi.

Diagram 1

Nadzor nad dobavno verigo s prikazom ključnih dokumentov, ki so potrebni na vsaki točki v dobavni verigi, kjer poteka usklajevanje podatkov

Image

4.   Institucionalna ureditev preverjanja zakonitosti in izdajanja izvoznih dovoljenj

4.1   Uvod

Indonezijski sistem TLAS temelji na pristopu, znanem kot ‚izdajanje dovoljenj po posameznih gospodarskih subjektih‘, ki ima veliko skupnega s sistemom za potrjevanje proizvodov ali sistemom gospodarjenja z gozdovi. Indonezijsko ministrstvo za gozdarstvo imenuje vrsto organov za ugotavljanje skladnosti (Lembaga Penilai/LP in Lembaga Verifikasi/LV), ki jih pooblasti za revidiranje zakonitosti postopkov proizvajalcev lesa, trgovcev z lesom, predelovalcev in izvoznikov lesa (v nadaljnjem besedilu: gospodarski subjekti).

Organe za ugotavljanje skladnosti (OUS) akreditira indonezijski nacionalni akreditacijski organ (KAN). OUS najamejo gospodarski subjekti, ki želijo, da bi bili njihovi postopki potrjeni kot zakoniti. OUS morajo delovati v skladu s standardom ISO/IEC 17065. OUS o rezultatih revizij obvestijo revidirani subjekt in ministrstvo za gozdarstvo. Povzetki poročil so na voljo javnosti.

OUS preveri, ali revidirani subjekt deluje v skladu z indonezijsko opredelitvijo zakonitosti, kot je navedena v Prilogi II, vključno z učinkovitim izvajanjem nadzora za preprečevanje vstopa materiala iz neznanih virov v njegove dobavne verige. Kadar je revidirani subjekt, ki deluje v državnih gozdovih ali veliki industriji (primarna industrija z zmogljivostjo nad 6 000 m3 na leto, sekundarna industrija z naložbo nad 500 milijonov IDR), skladen, se zanj izda potrdilo o zakonitosti SVLK, ki velja 3 (tri) leta. V tem obdobju OUS izvaja letne nadzorne obiske za preverjanje vzdrževanja skladnosti. Za revidirane subjekte, ki delujejo v majhni industriji (primarna industrija z zmogljivostjo, manjšo od 6 000 m3/leto, sekundarna industrija z naložbo pod 500 milijonov IDR), potrdilo o zakonitosti velja 6 (šest) let, 10 (deset) let pa za gospodarske subjekte v gozdovih/na zemljiščih v zasebni lasti. V teh primerih potekajo nadzorni obiski OUS vsako drugo leto (vsaki dve leti).

Gospodarski subjekti v gozdovih/na zemljiščih v zasebni lasti, domače obrti, obrtniki/rokodelci, primarna industrija, ki predeluje izključno les iz gozdov/z zemljišč v zasebni lasti in ne more neposredno izvažati, registrirana skladišča (za trgovanje z lesom ali predelanim lesom, ki izhaja izključno iz gozdov/z zemljišč v zasebni lasti ali po sistemu SVLK preverjenih dejavnosti v okviru Perum Perhutani) in uvozniki lahko za dokazovanje zakonitosti svojega lesa in lesnih proizvodov uporabljajo izjave dobaviteljev o skladnosti in jih zato OUS ne pregledujejo (glej oddelek 5.3).

Organi LV delujejo tudi kot organi za izdajanje izvoznih dovoljenj. Preverjajo veljavnost potrdil SVLK izvoznikov in izvozno registracijo ter usklajenost izvoznikovih izjav o podatkih (mesečne bilance), preden izdajo izvozna dovoljenja v obliki dokumentov V-Legal ali dovoljenj FLEGT. Tako je izvoz lesnih proizvodov, ki so zajeti v Prilogi I in so brez izvoznega dovoljenja, prepovedan. Blagu, ki se izvaža v Evropsko unijo in ki izpolnjuje te pogoje, se izda dovoljenje FLEGT, blagu za izvoz v druge namembne kraje pa se izdajo dokumenti V-Legal.

Smernice TLAS določajo, da imajo indonezijske skupine civilne družbe, posamezniki in skupnosti pravico spremljati izvajanje sistema TLAS v praksi. Taki neodvisni opazovalci lahko ocenijo skladnost poslovanja z zahtevami iz opredelitve zakonitosti in skladnost postopkov revizije in izdaje licenc z zahtevami sistema TLAS ter lahko vložijo pritožbe OUS, organom za izdajanje dovoljenj, KAN in ministrstvu za gozdarstvo.

Diagram 2

Razmerje med različnimi subjekti, vključenimi v izvajanje sistema TLAS

Image

4.2   Organi za ugotavljanje skladnosti in enote za izdajanje dovoljenj

Organi za ugotavljanje skladnosti (OUS) imajo v indonezijskem sistemu ključno vlogo. Pooblaščeni so s strani ministrstva za gozdarstvo, najamejo pa jih posamezni gospodarski subjekti, in sicer za preverjanje zakonitosti proizvodnih, lesnopredelovalnih in trgovinskih dejavnosti posameznih gospodarskih subjektov v dobavni verigi, vključno s celovitostjo dobavne verige.

Obstajata dve vrsti organov OUS: (i) organi za ocenjevanje (Lembaga Penilai/LP), ki revidirajo delovanje enot za gospodarjenje z gozdovi (FMU) v državnih gozdovih na podlagi standardov trajnosti in zahtev iz standarda zakonitosti; in (ii) organi za preverjanje (Lembaga Verifikasi/LV), ki revidirajo delovanje FMU, industrije, temelječe na gozdarstvu, trgovcev in izvoznikov na podlagi standardov zakonitosti.

Organi LP in LV morajo za zagotovitev najboljše kakovosti navedenih revizij, s katerimi se preverjajo standardi zakonitosti, kot so določeni v Prilogi II, razviti potrebne sisteme upravljanja, v katerih so obravnavane pristojnost, doslednost, nepristranskost, preglednost in zahteve glede postopka ocenjevanja, kot so določene v standardu ISO/IEC 17065. Te zahteve so opredeljene v smernicah sistema TLAS. Organe za ugotavljanje skladnosti (OUS) akreditira indonezijski nacionalni akreditacijski organ (KAN).

Organi LV lahko delujejo tudi kot organi za izdajanje dovoljenj. V takem primeru izdajajo izvozna dovoljenja za lesne proizvode, namenjene na mednarodne trge. Za trge, ki niso v Uniji, organi za izdajanje dovoljenj izdajo dokumente V-Legal, za trg Unije pa dovoljenja FLEGT v skladu z zahtevami iz Priloge IV. Podrobni postopki za izdajanje dokumentov V-Legal in dovoljenj FLEGT za izvozne pošiljke so opisani v smernicah TLAS. Organi LP ne morejo delovati kot organi za izdajanje dovoljenj in ne izdajajo izvoznih dovoljenj.

Vsi revizorji, ki delajo v OUS ali organih, pristojnih za izdajo dovoljenj, morajo biti registrirani in morajo imeti veljavno potrdilo o usposobljenosti od organa za poklicno certifikacijo (Lembaga Sertifikasi Profesi – LSP). LSP bo ocenil vsakršno domnevno neustrezno ravnanje revizorjev, na katero bo opozorjen, in lahko zadevnemu revizorju prekliče potrdilo o usposobljenosti.

4.3   Akreditacijski organ

Indonezijski nacionalni akreditacijski organ (Komite Akreditasi Nasional – KAN) je neodvisen akreditacijski organ, ustanovljen na podlagi Vladne uredbe (Peraturan Pemerintah/PP) 102/2000 o nacionalni standardizaciji in Predsedniškega odloka (Keputusan Presiden/Keppres) 78/2001 o nacionalnem akreditacijskem odboru. Deluje na podlagi standarda ISO/IEC 17011 (Splošne zahteve za akreditacijske organe, ki akreditirajo organe za ugotavljanje skladnosti). Posebej za sistem TLAS je izdelal notranjo podporno dokumentacijo za akreditacijo organov LP in LV.

Organ KAN na mednarodni ravni priznavata Pacific Accreditation Cooperation (Pacifiško združenje za akreditacijo – PAC) in International Accreditation Forum (Mednarodni akreditacijski forum – IAF) za akreditacijo certifikacijskih organov za sisteme upravljanja kakovosti, sisteme ravnanja z okoljem in certificiranje proizvodov. Priznavata ga tudi Asia Pacific Laboratory Accreditation Cooperation (Azijsko-pacifiško združenje za akreditacijo laboratorijev – APLAC) in International Laboratory Accreditation Cooperation (Mednarodno združenje za akreditacijo laboratorijev – ILAC).

Organ KAN je 14. julija 2009 z ministrstvom za gozdarstvo podpisal memorandum o soglasju o zagotavljanju akreditacijskih storitev za sistem TLAS. Zato je odgovoren za akreditacijo OUS za zagotovitev njihove stalne skladnosti s standardom ISO/IEC 17065.

Pritožbe o delovanju LP ali LV lahko organu KAN predloži katera koli zainteresirana stranka, vključno z gospodarskimi subjekti in neodvisnimi opazovalci.

4.4   Revidirani subjekti

Revidirani subjekti so gospodarski subjekti, pri katerih se opravi preverjanje zakonitosti. To so enote za gospodarjenje z gozdovi (koncesionarji ali imetniki dovoljenja za izkoriščanje lesa, imetniki dovoljenja za gospodarjenje z gozdovi v lokalnih ali vaških skupnostih, lastniki zasebnih gozdov/zemljišč), registrirana skladišča lesa, industrije, temelječe na gozdarstvu, in registrirani izvozniki, ki niso proizvajalci. Enote za gospodarjenje z gozdovi in industrije, temelječe na gozdarstvu, morajo ravnati v skladu z veljavnim standardom zakonitosti. Za izvoz morajo industrije, temelječe na gozdarstvu, in registrirani izvozniki, ki niso proizvajalci, izpolnjevati zahteve za izdajanje izvoznih dovoljenj. TLAS revidiranim subjektom omogoča, da organom LP ali LV predložijo pritožbe glede izvajanja ali rezultatov revizij.

4.5   Neodvisni opazovalec

Civilna družba ima ključno vlogo pri neodvisnem spremljanju sistema TLAS. Skupine civilne družbe, posamezniki in skupnosti, ki delujejo kot neodvisni opazovalci, imajo pravico podati oceno in pripraviti poročilo o skladnosti različnih dejavnosti z zahtevami zakonitosti ter o dejavnostih v zvezi z akreditacijo, preverjanjem in izdajo dovoljenj. Ugotovitve neodvisnega opazovalca se lahko uporabijo tudi kot del redne ocene, ki se zahteva na podlagi tega sporazuma (Priloga VI).

V primeru nepravilnosti v zvezi z zakonitostjo gospodarskega subjekta se pritožbe neodvisnega opazovalca predložijo neposredno zadevnemu organu LP ali LV. Če meni, da je odgovor organa LP ali LV na pritožbo nezadovoljiv, lahko neodvisni nadzornik to prijavi organu KAN in vladi. V primeru pritožb o izdajanju izvoznih dovoljenj lahko neodvisni opazovalec predloži pritožbe organu za izdajanje dovoljenj ali ministrstvu za gozdarstvo.

4.6   Vlada

Ministrstvo za gozdarstvo (od oktobra 2014 je ministrstvo za gozdarstvo združeno z ministrstvom za okolje, tako da je zdaj ministrstvo za okolje in gozdarstvo) ureja sistem TLAS in pooblašča akreditirane organe LP za opravljanje ocene TGG, organe LV pa za preverjanje zakonitosti.

Ministrstvo za gozdarstvo pooblašča LV tudi za izdajo izvoznih dovoljenj (dokumentov V-Legal ali dovoljenj FLEGT).

Ministrstvo za gozdarstvo je izdalo smernice z zahtevami v zvezi s preverjanjem in izdajo dovoljenj. Te smernice vključujejo tudi določbe za nadzor ministrstva za gozdarstvo nad dejavnostmi preverjanja LV ter opredeljujejo postopke ministrstva za odobritev njihovih dejavnosti licenciranja in nadzor nad njimi.

Poleg tega ministrstvo za gozdarstvo ustanovi ad hoc skupino za spremljanje, ki bo odgovorna za preiskavo vsakršne sporočene kršitve, in sicer vsak primer posebej, v zvezi z izdajo potrdila o zakonitosti in/ali dokumenta V-Legal/dovoljenja FLEGT. Sestava skupine za spremljanje je odvisna od narave kršitve, o kateri se poroča. Zajema lahko različne vladne agencije in akterje civilne družbe. Na podlagi ugotovitev in priporočil skupine za spremljanje lahko ministrstvo za gozdarstvo pooblastilo OUS prekliče, kar pomeni, da mora OUS takoj prekiniti svoje dejavnosti preverjanja in izdajanja dovoljenj.

Minister za gozdarstvo bo prav tako nemudoma preklical svoje pooblastilo OUS na podlagi odločitve KAN o odvzemu akreditacije (npr. ki je posledica dejavnosti letnega nadzora KAN nad OUS). OUS se lahko pritožijo KAN, ne pa tudi ministrstvu.

Ministrstvo za gozdarstvo ureja tudi enoto za informacije o dovoljenjih (LIU) kot enoto za upravljanje informacij, ki potrjuje informacije za izdajo dokumenta V-Legal/dovoljenja FLEGT. LIU je odgovorna tudi za splošno izmenjavo informacij v zvezi s sistemom TLAS ter prejema in shranjuje ustrezne podatke in informacije o izdaji potrdil o zakonitosti ter dokumentov V-Legal in dovoljenj FLEGT. Poleg tega odgovarja na poizvedbe pristojnih organov trgovinskih partnerjev in deležnikov. LIU prav tako upravlja postopek izdajanja priporočil glede uvoza na podlagi potrebne skrbnosti, in sicer prek svojega spletnega sistema SILK.

Poleg tega ministrstvo za gozdarstvo nadzira registracijo vladnih tehničnih nadzornikov na različnih področjih (Wasganis) in tehničnega osebja podjetij na terenu (Ganis). Wasganis so zadolženi za izvajanje nadzora in kontrole nad meritvami hlodov. Prav tako dokončajo izpolnjevanje obveznih prevoznih listin in usklajujejo podatke (za več podrobnosti glej Dodatek k tej prilogi). Ganis pripravijo dokumente o proizvodnji lesa in prevozne listine iz vse proizvodnje v državnih gozdovih. Prav tako lahko dokončajo izpolnjevanje obveznih prevoznih listin v primeru, da so Wasganis odsotni več kot 48 ur. Tako Wasganis kot tudi Ganis so registrirani pri ministrstvu za gozdarstvo. Ministrstvo za gozdarstvo njihovo delovanje vsako leto oceni z uradnim pregledom.

5.   Preverjanje zakonitosti

5.1   Uvod

Indonezijski les se šteje za zakonit, kadar je za njegovo poreklo in postopek proizvodnje ter nadaljnjo predelavo, prevoz in trgovino potrjeno, da so v skladu z vsemi veljavnimi indonezijskimi zakoni in predpisi, kot so določeni v Prilogi II. OUS ugotavljajo in preverjajo skladnost. Za zmanjšanje bremena zasebnih lastnikov gozdov, trgovcev in domačih obrti/obrtnikov/rokodelcev, ki so v celoti odvisni od lesa iz gozdov v zasebni lasti/gozdov za zasebno izkoriščanje (dovoljenje za zasebno zemljišče), se tem gospodarskim subjektom v jasno opisanih primerih dovoli izdajanje dobaviteljeve izjave o skladnosti kot alternativo za pridobitev potrdila SVLK (za več podrobnosti glej odstavek 5.2 spodaj).

5.2   Postopek preverjanja zakonitosti s strani OUS

V skladu s standardom ISO/IEC 17065 in smernicami sistema TLAS postopek preverjanja zakonitosti vključuje naslednje:

Vloga in podpis pogodbe: gospodarski subjekt OUS predloži vlogo, v kateri so navedeni obseg preverjanja, profil gospodarskega subjekta in druge potrebne informacije. Pred začetkom dejavnosti preverjanja je potrebna pogodba med gospodarskim subjektom in OUS, v kateri so določeni pogoji za preverjanje.

Načrt preverjanja: po podpisu pogodbe o preverjanju OUS pripravi načrt preverjanja, ki vključuje imenovanje revizijske skupine, program preverjanja in časovni razpored dejavnosti. Načrt pošlje revidiranemu subjektu, pristojnemu pokrajinskemu organu za gozdove in drugim ustreznim organom na pokrajinski in regionalni ravni, določijo pa se tudi datumi dejavnosti preverjanja. Te informacije so vnaprej na voljo neodvisnim opazovalcem in javnosti prek spletnih strani OUS in ministrstva za gozdarstvo in/ali sredstev javnega obveščanja ali dopisov.

Dejavnosti preverjanja: preverjanje vključuje tri faze: (i) uvodni revizijski sestanek in usklajevanje, (ii) preverjanje dokumentov in opažanja na terenu ter (iii) zaključni revizijski sestanek.

Uvodni revizijski sestanek in usklajevanje: usklajevanje z ustreznimi regionalnimi, pokrajinskimi in okrožnimi uradi za obveščanje o revizijskih načrtih in zbiranje informacij od teh uradov. OUS lahko tudi razširja informacije in komunikacira z zadevnimi organizacijami civilne družbe, da bi pridobil dodatne informacije. OUS razpravlja o cilju, obsegu, časovnem načrtu in metodologiji revizije z revidiranim subjektom na uvodnem revizijskem sestanku, tako da se lahko revidirani subjekt pozanima o metodah in izvajanju dejavnosti preverjanja.

Preverjanje dokumentov in opažanja na terenu: da bi OUS zbral dokaze o skladnosti revidiranega subjekta z zahtevami indonezijskega sistema TLAS, pregleda sisteme in postopke ter ustrezne dokumente in evidence revidiranega subjekta. OUS nato opravi preglede na terenu za preveritev skladnosti, vključno z navzkrižnim preverjanjem svojih ugotovitev z ugotovitvami iz uradnih inšpekcijskih poročil. Preveri tudi sistem sledljivosti lesa, ki ga uporablja revidirani subjekt, s čimer se prepriča o dokazih, da je ves les, ki vstopa v dobavno verigo, v skladu z zahtevami glede zakonitosti.

Zaključni revizijski sestanek: revidiranemu subjektu se predstavijo rezultati preverjanja, zlasti kakršne koli ugotovljene neskladnosti. Revidirani subjekt se lahko pozanima o rezultatih preverjanja in zagotovi pojasnila k dokazom, ki so bili predstavljeni s strani OUS.

Poročanje in odločanje: revizijska skupina sestavi poročilo o preverjanju, pri čemer upošteva strukturo, ki jo določi ministrstvo za gozdarstvo. Poročilo, ki vključuje opis kakršnih koli ugotovitev neskladnosti in sprejete odločitve o certificiranju, se pošlje revidiranemu subjektu v štirinajstih koledarskih dneh od zaključnega revizijskega sestanka, OUS pa ga predloži ministrstvu za gozdarstvo.

Ugotovitve revizijske skupine se uporabijo predvsem za odločitev o izidu preverjanja, ki jo sprejme OUS. OUS sprejme odločitev o izdaji potrdila o zakonitosti na podlagi poročila o preverjanju, ki ga je pripravila revizijska skupina.

Če je ugotovljena kakršna koli neskladnost, OUS ne izda potrdila o zakonitosti, kar prepreči vstop lesa v dobavno verigo s preverjenim zakonito pridobljenim lesom. Gospodarski subjekt lahko po odpravi neskladnosti ponovno predloži zahtevo za preverjanje zakonitosti.

Kršitve, ki jih OUS odkrije med preverjanjem, se prijavijo ministrstvu za gozdarstvo, obravnavajo pa jih odgovorni organi v skladu z upravnimi ali sodnimi postopki. Če v zvezi z gospodarskim subjektom obstaja sum kršitve predpisov, se lahko nacionalni, pokrajinski in okrožni organi odločijo ustaviti njegove dejavnosti.

Izdaja potrdila o zakonitosti in ponovna izdaja potrdila: OUS izda potrdilo o zakonitosti, če je ugotovljeno, da revidirani subjekt v celoti deluje v skladu z vsemi kazalniki in dokazili iz standarda zakonitosti, vključno s pravili o nadzoru nad dobavno verigo lesa.

OUS lahko ministrstvu za gozdarstvo kadar koli poroča o izdanih, spremenjenih, začasno preklicanih in odvzetih potrdilih ter vsake tri mesece izda poročilo. Ministrstvo za gozdarstvo ta poročila objavi na svoji spletni strani.

Glede na vrsto dovoljenja, ki ga ima revidirani subjekt, potrdilo o zakonitosti velja tri do deset let, nato pa mora gospodarski subjekt prestati revizijo za ponovno izdajo potrdila. Postopek za ponovno izdajo potrdila se opravi pred datumom poteka veljavnosti potrdila.

Nadzor: glede na vrsto dovoljenja, ki ga ima revidirani subjekt, se pri gospodarskih subjektih s potrdilom o zakonitosti opravi letni nadzor ali nadzor vsaki dve leti, pri katerem se upoštevajo načela zgoraj povzetih dejavnosti preverjanja. OUS lahko nadzor opravi prej, kot je predvideno, če je bil obseg preverjanja razširjen.

Nadzorna ekipa pripravi poročilo o nadzoru. Izvod poročila, ki vključuje opis kakršne koli ugotovljene neskladnosti, se predloži ministrstvu za gozdarstvo. Zaradi neskladnosti, ugotovljenih pri nadzoru, se potrdilo o zakonitosti začasno prekliče ali odvzame.

Posebne revizije: gospodarski subjekti s potrdilom o zakonitosti morajo OUS sporočiti vse spremembe v lastništvu, strukturah, upravljanju in postopkih, ki bi lahko vplivale na kakovost nadzorov zakonitosti med veljavnostjo potrdila. OUS lahko opravi posebne revizije, s katerimi razišče pritožbe ali spore, ki so jih vložili neodvisni opazovalci, vladne institucije ali drugi deležniki, ali na podlagi poročila gospodarskega subjekta o spremembah, ki vplivajo na kakovost nadzorov zakonitosti. OUS prav tako opravijo posebne revizije, če gospodarski subjekt sporoči, da namerava predelovati zasežen les.

5.3   Preverjanje zakonitosti z uporabo dobaviteljeve izjave o skladnosti in notranjih preverjanj

Dobaviteljeva izjava o skladnosti, ki temelji na standardu SNI/ISO 17050, je ‚lastna izjava‘, kot je opredeljena v standardu ISO/IEC 17000, tj. potrditev samega dobavitelja po pregledu, da je bilo dokazano izpolnjevanje posebnih zahtev.

Dobaviteljevo izjavo o skladnosti lahko uporabijo (i) lastnik zasebnih gozdov, (ii) registrirana skladišča lesa (samo tista skladišča, ki prejemajo les izključno iz gozdov/z zemljišč v zasebni lasti ali les s potrdilom SVLK od Perum Perhutani), (iii) domače obrti/obrtniki/rokodelci ter (iv) primarna in sekundarna industrija, ki predeluje izključno les iz gozdov/z zemljišč v zasebni lasti in nima izvoznega dovoljenja. Dobaviteljeva izjava o skladnosti se uporablja za (a) les iz gozdov/z zemljišč v zasebni lasti, (b) les iz regeneracij obcestnih površin in pokopališč, (c) recikliran/porušen les in (d) uvožen les in lesne proizvode.

Dobaviteljeva izjava o skladnosti vsebuje informacije o dobavitelju, proizvodih in njihovih virih, prevozni listini in prejemniku proizvodov ter datum izdaje. Dobaviteljeva izjava o skladnosti lastnikov zasebnih gozdov zajema tudi dokazilo o lastništvu zemljišča, s katerega les prihaja. Dobaviteljeva izjava o skladnosti je priložena prevozni listini, ki temelji na predpisih za upravljanje lesa. Podrobni postopki za izdajo dobaviteljeve izjave o skladnosti in z njo povezana preverjanja so navedeni v smernicah sistema TLAS.

Prejemnik dobaviteljeve izjave o skladnosti iz zasebnih gozdov opravi in dokumentira notranja preverjanja veljavnosti informacij, ki jih je treba navesti v dobaviteljevi izjavi o skladnosti, pred podpisom pogodbe o nakupu in vsaj enkrat na leto po podpisu pogodbe. Informacije v dobaviteljevi izjavi o skladnosti, ki jo izdajo skladišča lesa, preverja prejemnik dobaviteljeve izjave o skladnosti (primarna ali sekundarna industrija) v časovnih presledkih treh mesecev zaradi sledljivosti virov hlodov. To v primeru, da je prejemnik potrjen, OUS preveri pri opravljanju revizije SVLK pri prejemniku s pregledom dokumentov. Poleg tega lahko ministrstvo za gozdarstvo izvaja naključne preglede, za katere se lahko najamejo ustrezno usposobljene tretje osebe. V primeru znakov goljufije in nepravilnosti lahko ministrstvo za gozdarstvo izvede posebne inšpekcijske preglede gospodarskega subjekta, ki uporablja dobaviteljevo izjavo o skladnosti.

Vsi lesni proizvodi iz dokumenta V-Legal ali dovoljenja FLEGT morajo izhajati iz dobavne verige s potrdilom SVLK in/ali dobavne verige z dobaviteljevo izjavo o skladnosti. Les in lesni proizvodi iz dobaviteljeve izjave o skladnosti nimajo neposrednega dostopa do mednarodnih trgov. Takšen dostop je mogoč samo gospodarskim subjektom s potrdilom SVLK.

5.4   Preverjanje zakonitosti uvoženega lesa in lesnih proizvodov

Uredba ministra za trgovino 78/M-DAG/PER/10/2014 navaja, da se za uvoženi les in lesne proizvode zahteva dokaz o zakonitosti v državi sečnje. V zvezi s tem se predloga dobaviteljeve izjave o skladnosti uporablja tudi za uvoz. Les in/ali lesne proizvode lahko v Indonezijo uvažajo samo registrirani uvozniki (trgovci) in gospodarski subjekti, ki predelujejo les. Ti gospodarski subjekti morajo izkazovati potrebno skrbnost glede uvoženega lesa in/ali lesnih proizvodov, da se zmanjšajo tveganja, da bi v indonezijsko dobavno verigo vstopil nezakonit les. Od njih se zahteva, da zagotovijo informacije, kot so oznake HS proizvodov, tovorni list, država sečnje, država porekla, dokazilo o zakonitosti lesa in pristanišče izvoza iz predloge izjave. Postopki potrebne skrbnosti zajemajo zbiranje podatkov, analizo tveganja in zmanjševanje tveganja. Postopki se izvajajo z uporabo spletnega sistema SILK ministrstva za gozdarstvo. Ministrstvo izda priporočilo za uvoz ministrstvu za trgovino po oceni vsakega postopka potrebne skrbnosti, ki ga izvaja gospodarski subjekt.

OUS pri izvajanju revizij uvoznika opravijo pregled dokumentov sistema potrebne skrbnosti, ki se uporablja. Podrobni postopki za sistem potrebne skrbnosti in povezana preverjanja bodo določeni v smernicah sistema TLAS in z njimi povezanih uvoznih predpisih.

5.5   Odgovornost vlade za izvrševanje

Ministrstvo za gozdarstvo ter pokrajinski in okrožni gozdarski uradi so odgovorni za nadzor nad dobavno verigo lesa in preverjanje s tem povezanih dokumentov (npr. letnih delovnih načrtov, poročil o sečnji, bilančnih preglednic hlodovine, prevoznih listin, bilančnih preglednic hlodovine/surovin/predelanih proizvodov in kontrolnih seznamov proizvodnje). V primeru nedoslednosti lahko gozdarski uradniki zadržijo odobritev dokumentov o nadzoru, kar povzroči začasno ustavitev dejavnosti.

Kršitve, ki jih odkrijejo gozdarski uradniki ali neodvisni opazovalci, se sporočijo OUS, ki lahko izdano potrdilo o zakonitosti po preverjanju začasno prekliče ali odvzame. Gozdarski uradniki lahko v skladu z regulativnimi postopki ustrezno nadalje ukrepajo.

Ministrstvo za gozdarstvo prejme tudi izvode poročil o preverjanju ter poznejša poročila o nadzoru in posebnih revizijah, ki jih sestavijo OUS. O kršitvah, ki jih odkrijejo OUS, gozdarski uradniki ali neodvisni opazovalci, se vpleteni akterji medsebojno obveščajo, kršitve pa se obravnavajo v skladu z upravnimi in sodnimi postopki. Če v zvezi z gospodarskim subjektom obstaja sum kršitve predpisov, se lahko nacionalni, pokrajinski in okrožni organi odločijo začasno ali dokončno ustaviti njegove dejavnosti. OUS takoj razveljavijo potrdila o zakonitosti, če zahteve iz standarda zakonitosti niso več izpolnjene.

Ministrstvo za gozdarstvo ustanovi ad hoc skupino, ki bo odgovorna za raziskovanje in spremljanje vseh sporočenih kršitev v zvezi z izdajo potrdila o zakonitosti in/ali dokumenta V-Legal/dovoljenja FLEGT (skupina za spremljanje), in sicer za vsak primer posebej.

6.   Izdajanje dovoljenj FLEGT

Indonezijsko izvozno dovoljenje za zakonite lesne proizvode je znano kot ‚dokument V-Legal‘. To je izvozno dovoljenje, s katerim se dokazuje, da so izvoženi lesni proizvodi v skladu z zahtevami indonezijskega standarda zakonitosti, kot je določen v Prilogi II, in izvirajo iz dobavne verige z ustreznim nadzorom za preprečevanje vstopa lesa iz virov, ki niso potrjeni kot zakoniti. Dokument V-Legal izdajajo organi LV, ki delujejo kot organi za izdajanje dovoljenj, kot dovoljenje FLEGT za pošiljke v Unijo pa se bo uporabljal, ko se bosta pogodbenici dogovorili o začetku sheme izdajanja dovoljenj FLEGT.

Postopki za izdajanje dovoljenj FLEGT/dokumentov V-Legal so navedeni v smernicah sistema TLAS.

Ministrstvo za gozdarstvo je ustanovilo enoto za informacije o dovoljenjih, ki skrbi za elektronsko podatkovno zbirko s kopijami vseh dokumentov V-Legal/dovoljenj FLEGT in poročil o neskladnosti, ki so jih pripravili organi za izdajanje dovoljenj. Enota za informacije o dovoljenjih bo pristojnim organom Unije odobrila spletni dostop do svoje zbirke podatkov. V primeru poizvedbe o verodostojnosti, popolnosti in veljavnosti določenega dovoljenja FLEGT bo pristojni organ v Uniji lahko preveril podatke z dovoljenja s pomočjo spletne podatkovne baze SILK. Pristojni organi Unije lahko za dodatne informacije stopijo v stik z enoto za informacije o dovoljenjih, ki se bo po potrebi povezala z zadevnim organom za izdajanje dovoljenj.

Dokument V-Legal/dovoljenje FLEGT se izda na mestu, kjer je pošiljka konsolidirana pred izvozom. Postopek je naslednji:

6.1

Dokument V-Legal/dovoljenje FLEGT izda organ za izdajanje dovoljenj, ki ima pogodbo z izvoznikom, za pošiljko lesnih proizvodov, ki bo izvožena.

6.2

Izvoznikov notranji sistem sledljivosti zagotavlja dokaze o zakonitosti lesa za izdajo dovoljenja za izvoz. Predhodna faza v dobavni verigi je vključena v izvoznikov notranji sistem sledljivosti.

6.3

Da bi se lahko izdal dokument V-Legal/dovoljenje FLEGT, so morali vsi dobavitelji v izvoznikovi dobavni verigi, ki sestavljajo pošiljko, imeti veljavno potrdilo o zakonitosti ali TGG ali dobaviteljevo izjavo o skladnosti.

6.4

Za pridobitev dokumenta V-Legal/dovoljenja FLEGT mora biti gospodarski subjekt registriran kot izvoznik (imetnik ETPIK), ki ima veljavno potrdilo o zakonitosti. Imetnik ETPIK organu za izdajanje dovoljenj predloži vlogo in priloži naslednje dokumente, s katerimi dokaže, da lesne surovine v proizvodu izvirajo samo iz preverjenih zakonitih virov (s potrdilom SVLK ali dobaviteljevo izjavo o skladnosti):

6.4.1

povzetek prevoznih listin za ves les/surovine, ki jih je proizvodni obrat prejel od zadnje revizije (do največ dvanajst mesecev); in

6.4.2

povzetke bilančnih preglednic lesa/surovin in bilančnih preglednic predelanega lesa od zadnje revizije (do največ dvanajst mesecev).

6.5

Organ za izdajanje dovoljenj nato opravi naslednje korake preverjanja:

6.5.1

preverjanje veljavnosti potrdila o zakonitosti gospodarskega subjekta in registracije ETPIK s pomočjo svoje lastne podatkovne baze in podatkovne baze SILK;

6.5.2

usklajevanje podatkov na podlagi povzetkov prevoznih listin, bilančnih preglednic lesa/surovin ter bilančnih preglednic predelanega lesa;

6.5.3

nadzor izkoristka za vsako vrsto proizvoda (samo za primarno industrijo) na podlagi analize bilančnih preglednic lesa/surovin in bilančnih preglednic predelanega lesa;

6.5.4

po potrebi lahko organ za izdajanje dovoljenj po usklajevanju podatkov opravi obisk na terenu, da se zagotovi skladnost z informacijami, ki jih je treba navesti v dokumentu V-Legal/dovoljenju FLEGT. To lahko vključuje preglede vzorcev izvoznih pošiljk ter inšpekcijske preglede delovanja proizvodnega obrata ali skladišča lesa in vodenja evidenc.

6.6

Rezultat preverjanja:

6.6.1

Če imetnik ETPIK ravna v skladu z zahtevami glede zakonitosti in dobavne verige, organ za izdajanje dovoljenj izda dokument V-Legal/dovoljenje FLEGT v obliki, ki je predstavljena v Prilogi IV.

6.6.2

Imetnik ETPIK, ki izpolnjuje zgoraj navedene zahteve, lahko na proizvodih in/ali embalaži uporabi znak skladnosti (znak V-Legal). Nacionalne smernice o uporabi znaka skladnosti so opisane v smernicah sistema TLAS.

6.6.3

Če imetnik ETPIK ne ravna v skladu z zahtevami glede zakonitosti in dobavne verige, organ za izdajanje dovoljenj namesto dokumenta V-Legal/dovoljenja FLEGT izda poročilo o neskladnosti. Poročilo o neskladnosti ustavi pretok zadevnega lesa in/ali lesnih proizvodov.

6.6.4

V primeru spremembe sestave pošiljke pred odhodom iz pristanišča izvoza (npr. spremembe namembnega kraja, obsega, vrst, kot so opredeljene v smernicah sistema TLAS) mora izvoznik zaprositi organ za izdajanje dovoljenj, naj prvotno izvozno dovoljenje prekliče in izda novo dovoljenje oz. dovoljenja. Organ za izdajanje dovoljenj mora o vseh preklicanih izvoznih dovoljenjih obvestiti LIU.

6.6.5

V primeru zlorab ali ponarejanja potrdil o zakonitosti in/ali izvoznih dovoljenj s strani gospodarskega subjekta ministrstvo za gozdarstvo naloži sankcijo, kot je opredeljeno v veljavnih predpisih.

6.7

Organ za izdajanje dovoljenj:

6.7.1

pošlje izvod dokumenta V-Legal/dovoljenja FLEGT ali poročila o neskladnosti ministrstvu za gozdarstvo v štiriindvajsetih urah od sprejetja odločitve;

6.7.2

vsake tri mesece ministrstvu za gozdarstvo predloži izčrpno poročilo in javno zbirno poročilo, v katerih so navedeni število izdanih dokumentov V-Legal/dovoljenj FLEGT ter število in vrsta odkritih neskladnosti, kopije teh poročil pa pošlje ministrstvu za trgovino in ministrstvu za industrijo.

7.   Spremljanje

Indonezijski sistem TLAS vključuje spremljanje, ki ga izvaja civilna družba (neodvisno spremljanje). Dodana je še redna ocena, da bi sistem postal še zanesljivejši za prostovoljni sporazum o partnerstvu FLEGT.

Civilna družba izvaja neodvisno spremljanje za oceno skladnosti gospodarskih subjektov ter organov LP, LV in organov za izdajanje dovoljenj z zahtevami indonezijskega sistema TLAS, vključno z akreditacijskimi standardi in smernicami. Civilna družba v tem okviru so indonezijski pravni subjekti, ki vključujejo nevladne organizacije, skupnosti in posamezne indonezijske državljane.

Cilj redne ocene je neodvisno zagotovilo, da indonezijski sistem TLAS deluje, kot je opisano, s čimer se utrjuje verodostojnost izdanih dovoljenj FLEGT. Pri redni oceni se uporabljajo ugotovitve in priporočila iz neodvisnega spremljanja. Pristojnosti in naloge pri redni oceni so določene v Prilogi VI.

Dodatek

Nadzor nad dobavno verigo

Kot je opisano v Prilogi V, morajo izjave in vodenje evidenc gospodarskih subjektov po vseh različnih dobavnih verigah (npr. prevozne listine in bilančne preglednice) navajati, ali imajo les ali lesni proizvodi potrdilo SVLK ter ali so razglašeni za zakonite z uporabo dobaviteljeve izjave o skladnosti ali iz zaseženega vira.

1.   OPIS OPERATIVNEGA NADZORA NAD DOBAVNO VERIGO ZA LES IZ GOZDOV V DRŽAVNI LASTI

Operativni nadzori nad dobavno verigo za državne gozdove (naravne gozdove in gozdne nasade) urejata uredbi ministra za gozdarstvo P.41/Menhut-II/2014 in P.42/Menhut-II/2014 o upravljanju lesa. To vključuje Uredbo ministra za gozdarstvo P.43/Menhut-II/2014 o standardih SVLK, Tehnične smernice generalnega direktorata za rabo gozdov P.14/VI-BPPHH/2014 in dopis GD za promet SE 8/VI-BPPHH/2014 iz avgusta 2014.

Vsi postopki in pravila za sprejemanje odločitev, ki se nanašajo na preverjanje, usklajevanje podatkov in odpravljanje neskladnosti v vsaki od spodaj navedenih faz dobavne verige, se uporabljajo za vse vrste dovoljenj za gospodarjenje z gozdovi, izdane za gozdove v državni lasti: koncesije za naravne gozdove (IUPHHK-HA/HPH), koncesije za industrijske gozdne nasade (IUPHHK-HT/HPHTI), koncesije za obnovo ekosistemov (IUPHHK-RE), pravice za upravljanje gozdnih nasadov (Perum Perhutani), koncesije za gozdne nasade skupnosti (IUPHHK-HTR) in koncesije za gozdove skupnosti (IUPHHK-HKM), koncesije za občinske gozdove (IUPHHK-HD), koncesije za izkoriščanje lesa z območij za pogozdovanje (IUPHHK-HTHR) in izkoriščanje lesa z negozdnih območij ali gozdov, katerih namembnost je mogoče spremeniti (IPK). Ti postopki in pravila so opisani v tehničnih smernicah iz uredb ministra za gozdarstvo P.41/Menhut-II/2014 in P.42/Menhut-II/2014 o upravljanju lesa.

Vsi gospodarski subjekti, ki imajo dovoljenje za pridobivanje lesa iz lesa, zajetega v koncesiji za naravne gozdove, morajo prijaviti vse svoje proizvodne podatke v nacionalnem sistemu spletnega sledenja v vsaki fazi dobavne verige od koncesij za gozdove do vmesnega skladišča hlodovine in primarne industrije gozdnih proizvodov.

1.1   Sečišče

(a)

Glavne dejavnosti:

imetnik dovoljenja opravi označevanje lesa (štetje dreves za koncesije za naravne gozdove ali Perum Perhutani) ali popis lesa (za koncesije za gozdne nasade ali za predlog za IPK);

imetnik dovoljenja pripravi poročilo o označevanju lesa ali popisu lesa;

okrožni gozdarski uradnik preveri in odobri poročilo o označevanju lesa ali popisu lesa;

imetnik dovoljenja predloži predlagani letni delovni načrt (ali delovni načrt/Bagan Kerja, da se predlaga IPK);

pokrajinski gozdarski uradnik odobri letni delovni načrt (ali delovni načrt/Bagan Kerja za IPK).

Treba je opozoriti na dejstvo, da lahko gospodarski subjekt, ki ima veljavno potrdilo TGG, izdano v okviru sistema SVLK, sam sebi odobri in izda svoj letni delovni načrt. Skladnost letnega delovnega načrta preveri OUS v okviru začetnih in nadzornih revizij;

imetnik dovoljenja opravi sečnjo, vključno z vleko hlodov do začasnega skladišča hlodovine.

(b)

Postopki:

imetnik dovoljenja pri označevanju lesa (štetju dreves) za koncesije za naravne gozdove uporablja signirne ploščice. Te signirne ploščice so sestavljene iz treh ločljivih delov, ki se pritrdijo na štor, posekani hlod in poročilo gospodarskega subjekta. Vsak del vsebuje informacije, potrebne za sledenje lesa, vključno s številko drevesa in njegovo lokacijo. Popis lesa za koncesije za gozdne nasade ali IPK opravijo imetniki dovoljenj;

imetnik dovoljenja pripravi poročilo o označevanju lesa ali popisu lesa, ki vsebuje informacije o številu, ocenjeni količini, predhodni identifikaciji vrst in lokaciji dreves (ali lokaciji sečnje v primeru koncesij za gozdne nasade ali IPK), ki bodo posekana, ter povzetek, pri čemer uporabi uradne obrazce ministrstva za gozdarstvo;

imetnik dovoljenja predloži poročilo o označevanju lesa ali popisu lesa okrožnemu gozdarskemu uradniku. Uradnik ga preveri na podlagi predloženih dokumentov in vzorčenja na terenu. Uradnik poročilo odobri, če vsi podatki ustrezajo ugotovitvam s terena;

poročilo o označevanju lesa (ali popisu lesa) je podlaga za predlagani letni delovni načrt (ali delovni načrt/Bagan Kerja), ki ga pripravi imetnik dovoljenja ter ga predloži okrožnemu gozdarskemu uradniku v pregled in pokrajinskemu gozdarskemu uradniku v odobritev. Okrožni gozdarski uradnik pregleda predlagani letni delovni načrt (ali delovni načrt/Bagan Kerja), ga navzkrižno preveri na podlagi odobrenega poročila o označevanju lesa (ali poročila o popisu lesa) in ga odobri, če je vse v redu. Za imetnika dovoljenja, ki je prejel certifikat TGG z dobro oceno, kot je opisano v smernicah sistema TLAS, uradna odobritev ni potrebna. Ko uradnik odobri letni delovni načrt (ali delovni načrt/Bagan Kerja), lahko imetnik dovoljenja začne s sečnjo;

med sečnjo se uporabljajo signirne ploščice, ki zagotavljajo, da je hlod z odobrenega sečišča, kot je opisano zgoraj. Za zasajena drevesa ali drevesa, posekana v okviru koncesij za gozdne nasade (za celulozo ali sekance), signirne ploščice niso potrebne.

1.2   Začasno skladišče hlodovine

(a)

Glavne dejavnosti:

imetnik dovoljenja po potrebi hlode razžaga in jih označi, da zagotovi skladnost s poročilom o proizvodnji hlodovine. Označevanje se ne uporablja za koncesije za gozdne nasade za celulozo ali sekance;

imetnik dovoljenja hlode izmeri in razvrsti. Razvrščanje se ne uporablja za koncesije za gozdne nasade za celulozo ali sekance;

imetnik dovoljenja pripravi popisni list hlodovine;

imetnik dovoljenja predloži predlog poročila o proizvodnji hlodovine;

vladni tehnični nadzornik za zadevno področje (Wasganis) odobri poročilo o proizvodnji hlodovine.

(b)

Postopki:

imetnik dovoljenja označi vse razžagane hlode (se ne uporablja za koncesije za gozdne nasade za celulozo ali sekance);

trajna fizična oznaka hlodov vključuje izvirno identifikacijsko številko drevesa in druge znake, ki omogočajo povezavo hloda z odobrenim sečiščem (se ne uporablja za koncesije za gozdne nasade za celulozo ali sekance);

imetnik dovoljenja izmeri in razvrsti vse hlode, informacije o hlodih pa vpiše na popisni list hlodovine, za kar uporabi uradni obrazec ministrstva za gozdarstvo (razvrščanje se ne uporablja za koncesije za gozdne nasade za celulozo ali sekance);

imetnik dovoljenja naloži popisni list hlodovine v nacionalni sistem za sledenje na spletu. Posebne črtne kode, ki jih ustvari spletni sistem za sledenje, morajo biti označene na ustreznih hlodih in štorih, označenih v zadevni prevozni listini (se uporablja samo za koncesije za naravne gozdove);

imetnik dovoljenja na podlagi popisnega lista hlodovine pripravi redna poročila o proizvodnji hlodovine in z njimi povezano zbirno poročilo, za kar uporabi uradni obrazec ministrstva za gozdarstvo;

imetnik dovoljenja redno predloži poročila o proizvodnji hlodovine in z njimi povezane povzetke vladnim tehničnim nadzornikom na različnih področjih (Wasganis) v odobritev;

Wasganis poročila preveri fizično na podlagi vzorcev. Rezultate fizičnega preverjanja povzame v seznamu preverjanja hlodovine, za kar uporabi uradni obrazec ministrstva za gozdarstvo;

če je rezultat fizičnega preverjanja na podlagi vzorcev pozitiven, nadzornik (Wasganis) odobri poročila o proizvodnji hlodovine. Če preteče že 48 ur od predložitve poročila, lahko imenovano tehnično osebje podjetja (Ganis) imetnika dovoljenja na lastno odgovornost samo odobri in izda poročila o proizvodnji hlodovine (se ne uporablja za IPK);

ko Wasganis preveri hlode, jih je treba zložiti ločeno od nepreverjenih hlodov;

poročilo o proizvodnji hlodovine se uporabi za izračun potrebnega plačila pristojbine za sklad za zagotavljanje gozdnih virov in pogozdovanje (kot je ustrezno);

imetnik dovoljenja vsak mesec predloži poročila o proizvodnji hlodovine in z njimi povezane povzetke okrožnemu gozdarskemu uradu.

(c)

Usklajevanje podatkov:

 

za koncesije za naravne gozdove ali obnovo ekosistemov ali gozdov skupnosti ali za občinske gozdove ali IPK:

okrožni gozdarski uradnik preveri število hlodov, signirne ploščice in skupni volumen hlodov, ki so bili posekani in navedeni v poročilu o proizvodnji hlodovine, glede na kvoto, odobreno v letnem delovnem načrtu. Signirne ploščice se ne uporabljajo za IPK.

 

Za koncesije za industrijske gozdne nasade ali Perum Perhutani ali za gozdne nasade skupnosti ali koncesije za izkoriščanje lesa iz območij pogozdovanja:

okrožni gozdarski uradnik preveri skupen (kumulativen) volumen hlodov, ki so bili posekani in navedeni v poročilu o proizvodnji hlodovine, glede na kvoto, odobreno v letnem delovnem načrtu.

 

Poročila o proizvodnji hlodovine preverjajo tudi OUS v okviru začetne in nadzorne revizije. OUS po potrebi organizirajo tudi ad hoc preglede na terenu, kot je opisano v smernicah sistema TLAS.

 

V primeru kakršne koli ugotovljene neskladnosti okrožni gozdarski uradnik obvesti OUS, odgovoren za preverjanje skladnosti gospodarskih subjektov, in obratno.

1.3   Skladišče hlodovine

Hlodi se prepeljejo z začasnega skladišča hlodovine na skladišče hlodovine ter nato bodisi neposredno v lesnopredelovalni obrat bodisi na vmesno skladišče hlodovine ali registrirano skladišče lesa.

(a)

Glavne dejavnosti:

v primeru, da poročilo o proizvodnji hlodovine še ni bilo odobreno na začasnem skladišču hlodovine: imetnik dovoljenja pripravi popisni list hlodovine; imetnik dovoljenja predloži predlog poročila o proizvodnji hlodovine; Wasganis odobri poročilo o proizvodnji hlodovine;

okrožni gozdarski urad izda račun, imetnik dovoljenja pa plača ustrezne pristojbine za sklad za zagotavljanje gozdnih virov in pogozdovanje na podlagi odobrenih poročil o proizvodnji hlodovine;

Ganis izdajo prevozno listino za hlodovino, ki ji je priložen popisni list hlodovine;

imetnik dovoljenja pripravi bilančno preglednico hlodovine.

(b)

Postopki:

če se uporabi nacionalni spletni sistem za sledenje hlodovini, lahko imetnik dovoljenja nadzorniku Wasganis predloži poročila o proizvodnji hlodovine in z njimi povezano zbirno poročilo v odobritev; Wasganis poročila preveri fizično na podlagi vzorcev, če ta niso bila odobrena že na začasnem skladišču hlodovine. Rezultat terenskega inšpekcijskega pregleda se povzame v seznamu preverjanja hlodovine, za kar se uporabi uradni obrazec, ki ga določi ministrstvo za gozdarstvo; če je rezultat terenskega inšpekcijskega pregleda pozitiven, uradnik poročilo odobri; v primeru, da je od predložitve poročila o proizvodnji hlodovine in z njim povezanega zbirnega poročila minilo že 48 ur, Ganis na lastno odgovornost sam odobri poročila (se ne uporablja za IPK);

imetnik dovoljenja na podlagi popisnega lista hlodovine, ki je priložen zahtevi, predloži zahtevo za poravnavo ustreznih pristojbin okrožnemu gozdarskemu uradniku, pristojnemu za izdajo računov;

na podlagi zgoraj navedene zahteve okrožni gozdarski uradnik izda račun ali račune, ki jih mora poravnati imetnik dovoljenja;

v primeru, da je od vložitve zahtevka minilo že 48 ur, lahko imetnik dovoljenja na lastno odgovornost izda zadevni račun ali račune;

imetnik dovoljenja plača znesek, določen na računu(-ih) za sklad za zagotavljanje gozdnih virov in pogozdovanje in/ali za vrednost poseka, okrožni gozdarski uradnik pa izda potrdilo ali potrdila o tem plačilu. Vrednost poseka se uporablja samo za HTHR ali IPK;

imetnik dovoljenja predloži zahtevo za izdajo prevoznih listin za hlodovino, ki ji priloži potrdilo o plačilu, popisni list hlodovine in bilančno preglednico hlodovine;

Ganis izda prevozne listine za hlodovino, ki spremljajo popisni list hlodovine;

imetnik dovoljenja pripravi/posodobi bilančno preglednico hlodovine, da evidentira količino prispelih, skladiščenih ali odpremljenih hlodov na skladišču hlodovine;

imetnik dovoljenja vsak mesec predloži bilančno preglednico hlodovine okrožnemu gozdarskemu uradu.

(c)

Usklajevanje podatkov:

 

okrožni gozdarski uradnik preveri bilančno preglednico hlodovine, pri čemer primerja pritok, odtok in skladiščenje hlodovine na skladišču hlodovine na podlagi poročil o proizvodnji hlodovine in ustreznih prevoznih listin za hlodovino. Kadar je to potrebno, okrožni gozdarski uradnik opravlja tudi inšpekcijske preglede na terenu, da preuči skladnost med skladišči hlodov, bilančnimi preglednicami in ustreznimi prevoznimi listinami. Bilančno preglednico hlodovine preverjajo tudi OUS v okviru začetne in nadzorne revizije. OUS po potrebi organizirajo tudi ad hoc preglede na terenu, kot je opisano v smernicah sistema TLAS.

 

V primeru kakršne koli ugotovljene neskladnosti okrožni gozdarski uradnik obvesti OUS, odgovoren za preverjanje skladnosti gospodarskih subjektov, in obratno.

1.4   Vmesno skladišče hlodovine

Vmesna skladišča hlodovine se uporabljajo, če se hlodi ne prepeljejo neposredno s koncesijskega območja do skladišča pri predelovalnem obratu. Vmesna skladišča hlodovine se uporabljajo zlasti pri prevozu hlodov med otoki ali menjavi prevoznega sredstva.

Dovoljenje za vzpostavitev vmesnega skladišča hlodovine v državnih gozdovih izda okrožni gozdarski uradnik na podlagi predloga, ki ga predloži imetnik dovoljenja. Dovoljenje za vmesno skladišče hlodovine velja tri leta, vendar se lahko po pregledu in odobritvi gozdarskega uradnika podaljša. Za vzpostavitev vmesnega skladišča hlodovine zunaj državnih gozdov ni potrebno posebno dovoljenje in ga določi imetnik dovoljenja.

(a)

Glavne dejavnosti:

okrožni gozdarski uradnik prekine veljavnost prevozne listine za hlodovino za les iz naravnih gozdov;

v primeru, da je od predložitve prevozne listine za hlodovino minilo že 48 ur, lahko Ganis prekine njeno veljavnost.

Poleg tega lahko Ganis prekine veljavnost prevozne listine za hlodovino samo v primeru, da:

(i)

gospodarski subjekt, ki porablja les iz naravnih gozdov, svojo proizvodnjo prijavlja prek spletnega sistema za sledenje hlodovini ali

(ii)

gospodarski subjekt uporablja les iz nasadov (se uporablja samo za koncesije za gozdne nasade za celulozo ali sekance);

imetnik dovoljenja pripravi bilančno preglednico hlodovine;

Ganis pripravi popisni list hlodovine;

Ganis izpolni prevozno listino za hlodovino na podlagi obrazca, ki ga zagotovi ministrstvo za gozdarstvo.

(b)

Postopki:

Wasganis fizično preveri število, vrste in dimenzije prispelih hlodov s štetjem (popisom) ali vzorčenjem, če je hlodov več kot 100;

v primeru, da je od predložitve prevozne listine za hlodovino minilo že 48 ur, lahko to preverjanje opravi Ganis.

Ganis lahko to preverjanje opravi še v primerih, da:

(i)

gospodarski subjekt, ki porablja les iz naravnih gozdov, svojo proizvodnjo prijavlja prek spletnega sistema za sledenje hlodovini ali

(ii)

gospodarski subjekt uporablja les iz gozdnih nasadov (se uporablja samo za koncesije za gozdne nasade za celulozo ali sekance);

če je rezultat preverjanja pozitiven, Wasganis prekine veljavnost prevozne listine za hlodovino za prispele hlode in hlode evidentira v bilančni preglednici hlodovine;

imetnik dovoljenja pripravi bilančno preglednico hlodovine kot sredstvo za nadzor nad pritokom in odtokom hlodov na vmesnem skladišču hlodovine;

Ganis za odpremljene hlode pripravi popisni list hlodovine, ki je povezan s predhodnimi prevoznimi listinami za hlodovino;

Ganis izpolni prevozno listino za hlodovino za premestitev hlodov z vmesnega skladišča hlodovine;

imetnik dovoljenja na podlagi ustreznih prevoznih listin za hlodovino posodobi bilančno preglednico hlodovine, v kateri so evidentirani pritoki, odtoki in skladiščenje hlodov na vmesnem skladišču hlodovine;

imetnik dovoljenja vsak mesec predloži bilančno preglednico hlodovine okrožnemu gozdarskemu uradu.

(c)

Usklajevanje podatkov:

 

okrožni gozdarski uradnik preveri bilančno preglednico hlodovine, da oceni usklajenost med hlodi, prepeljanimi s skladišča hlodovine, in hlodi, prispelimi na vmesno skladišče hlodovine. Kadar je to potrebno, okrožni gozdarski uradnik opravlja tudi inšpekcijske preglede na terenu, da preuči skladnost med skladišči hlodov, bilančnimi preglednicami in ustreznimi prevoznimi listinami.

 

Bilančno preglednico hlodovine preverjajo tudi OUS v okviru začetne in nadzorne revizije. OUS po potrebi organizirajo tudi ad hoc preglede na terenu, kot je opisano v smernicah sistema TLAS.

2.   OPIS OPERATIVNEGA NADZORA NAD DOBAVNO VERIGO LESA IZ GOZDOV/Z ZEMLJIŠČ V ZASEBNI LASTI

Sečnja v gozdovih/na zemljiščih v zasebni lasti je urejena z Uredbo ministra za gozdarstvo P.30/Menhut-II/2012 (v nadaljnjem besedilu: Uredba).

Za zasebne lastnike gozdov/zemljišč ne veljajo zakonske zahteve, da morajo drevesa, popisana za sečnjo, opremiti z identifikacijskimi oznakami ali signirnimi ploščicami. Skladišča hlodovine in vmesna skladišča hlodovine se za les, pridobljen iz gozdov/z zemljišč v zasebni lasti, na splošno ne uporabljajo.

Nadzorni postopki za les iz gozdov/z zemljišč v zasebni lasti se razlikujejo za hlode dreves, ki so bila ob pridobitvi zemljiške pravice na zemljišču, in hlode dreves, ki so bila zasajena po pridobitvi zemljiške pravice. Odvisni so tudi od vrste posekanih dreves. Plačilo pristojbine za sklad za zagotavljanje gozdnih virov in sklad za pogozdovanje ter pristojbine za posek se uporablja za hlode dreves, ki so bila ob pridobitvi zemljiške pravice že na zemljišču, ne uporablja pa se za hlode dreves, ki so bila zasajena ali so začela rasti po pridobitvi zemljiške pravice.

Za hlode dreves, zasajenih po pridobitvi zemljiške pravice, obstajata dve možnosti:

za vrste, naštete v členu 5(1) Uredbe (kot so kavčukovec, sengon (Albizia chinensis) in sadno drevje), lastnik na podlagi obrazca, ki ga določi ministrstvo za gozdarstvo, pripravi račun, ki se uporablja kot prevozna listina;

za druge vrste (kot so tik, mahagoni, borovke) prevozno listino izda za to usposobljeni in imenovani občinski predstojnik ali imenovani uradnik.

Za hlode dreves, ki so bila na zemljišču pred podelitvijo zemljiške pravice, prevozno listino izda okrožni gozdarski uradnik. Tak les mora imeti potrdilo SVLK.

2.1   Sečišče/začasno skladišče hlodovine

(a)

Glavne dejavnosti:

priznanje lastninske pravice;

po potrebi razžaganje;

merjenje;

priprava popisnega lista hlodovine;

okrožni gozdarski urad izda račun, lastnik pa zaračunani znesek plača v sklad za zagotavljanje gozdnih virov in/ali pogozdovanje;

izdaja ali priprava prevozne listine;

izdaja ali priprava dobaviteljeve izjave o skladnosti, razen če je gospodarski subjekt začel potrjevanja SVLK.

(b)

Postopki:

imetnik zasebnega gozda/zemljišča zaprosi za priznanje lastninske pravice;

ko je lastninska pravica na gozdu/zemljišču priznana s strani države (nacionalna agencija za zemljišča), lastnik pripravi popisni list hlodovine po merjenju hlodov.

Za hlode dreves, ki so na zemljišču pred podelitvijo zemljiške pravice:

lastnik predloži popisni list hlodovine in zahtevo za poravnavo pristojbine za sklad za zagotavljanje gozdnih virov in sklad za pogozdovanje ter pristojbine za posek okrožnemu gozdarskemu uradniku;

uradnik pregleda dokumente in fizično preveri hlode (dimenzije, identifikacija vrst in število hlodov);

če je rezultat pregleda dokumentov in fizičnega preverjanja pozitiven, okrožni gozdarski uradnik lastniku izda račun za plačilo pristojbine za sklad za zagotavljanje gozdnih virov in pogozdovanje;

lastnik zemljišča okrožnemu gozdarskemu uradniku predloži potrdilo o plačilu pristojbine za sklad za zagotavljanje gozdnih virov in pogozdovanje ter zahtevo za izdajo prevozne listine za hlodovino;

okrožni gozdarski uradnik pregleda dokumente in fizično preveri hlode (dimenzije, identifikacija vrst in število hlodov);

na podlagi navedenega okrožni gozdarski uradnik izda prevozno listino za hlodovino.

Za hlode dreves, zasajenih po podelitvi zemljiške pravice:

 

vrste, naštete v členu 5(1) Uredbe:

lastnik označi hlode in identificira vrste;

lastnik pripravi popisni list hlodovine;

na podlagi navedenega lastnik pripravi račun na podlagi obrazca, ki ga določi ministrstvo za gozdarstvo, pri čemer se račun uporablja tudi kot prevozna listina.

 

Druge vrste, ki niso naštete v členu 5(1) Uredbe:

lastnik označi hlode in identificira vrste;

lastnik pripravi popisni list hlodovine;

lastnik predloži popisni list hlodovine in zahtevo za izdajo prevozne listine za hlodovino občinskemu predstojniku ali pristojnemu uradniku;

občinski predstojnik ali pristojni uradnik pregleda dokumente in fizično preveri hlode (identifikacija vrst, število hlodov, oznake/številka na vsakem hlodu, lokacija sečnje);

na podlagi navedenega občinski predstojnik ali pristojni uradnik izda prevozno listino za hlodovino na podlagi obrazca, ki ga določi ministrstvo za gozdarstvo.

Za ves les, pridobljen iz zasajenih dreves, ki nimajo potrdila SVLK, lastnik izda dobaviteljevo izjavo o skladnosti z uporabo obrazca, ki ga določi ministrstvo za gozdarstvo.

(c)

Usklajevanje podatkov:

 

občinski predstojnik ali uradnik, ki ga imenuje okrožni gozdarski uradnik, ali okrožni gozdarski uradnik (v primeru lesa iz naravno zraslih dreves) primerja količino posekanih hlodov s popisnim listom hlodovine.

 

V primeru, da je gospodarski subjekt vključen v potrjevanja SVLK, OUS v okviru začetne in nadzorne revizije preveri tudi usklajenost med količino posekanih hlodov s popisnim listom hlodovine. OUS po potrebi organizira tudi ad hoc preglede na terenu.

 

V primeru kakršne koli ugotovljene neskladnosti občinski predstojnik ali pristojni uradnik, ali okrožni gozdarski uradnik (v primeru lesa iz naravno zraslih dreves) obvesti OUS, odgovoren za preverjanje skladnosti gospodarskega subjekta, in obratno.

3.   OPIS OPERATIVNEGA NADZORA NAD DOBAVNIMI VERIGAMI LESA ZA SKLADIŠČA IN INDUSTRIJO

Registrirana skladišča lesa in predelanega lesa predstavljajo posamezne akterje v dobavni verigi. Ti gospodarski subjekti, ki delujejo kot trgovci, nakupujejo les ter lesne proizvode in jih prodajajo drugim gospodarskim subjektom, ne da bi bili vključeni v dejavnosti proizvodnje ali predelave.

Obstajajo tri različne vrste dovoljenj za registrirana skladišča lesa in predelanega lesa:

skladišča, ki uporabljajo izključno les (hlode) s poreklom iz državnih gozdov in/ali uvožen les (TPT-KB);

skladišča, ki uporabljajo izključno les in/ali predelan les iz gozdov/z zemljišč v zasebni lasti (TPT);

skladišča, ki uporabljajo izključno predelan les (hlode) s poreklom iz državnih gozdov in/ali uvožen les (TPT-KO).

3.1   Registrirana skladišča lesa za shranjevanje lesa iz državnih gozdov in uvoženega lesa (TPT-KB)

Registrirana skladišča lesa za shranjevanje lesa iz državnih gozdov in uvoženega lesa (TPT-KB) se uporabljajo, če se hlodi s koncesijskega območja in/ali vmesnih skladišč hlodovine in/ali drugih TPT-KB ne prepeljejo neposredno do skladišča pri predelovalnem obratu, ali v primeru uvoženega lesa (hlodov).

Dovoljenje za vzpostavitev TPT-KB izda gozdarski uradnik na podlagi predloga, ki ga predloži imetnik dovoljenja. Dovoljenje TPT-KB velja tri leta, vendar se lahko po pregledu in odobritvi gozdarskega uradnika podaljša.

Gospodarski subjekti z dovoljenjem TPT-KB lahko uporabijo dobaviteljevo izjavo o skladnosti le, če uporabljajo izključno uvožen les in/ali les s potrdilom SVLK Perum Perhutani. Če le eden od lesnih virov vsebuje les iz državnih gozdov (razen potrjenega lesa Perum Perhutani), je potrebno potrdilo SVLK.

(a)

Glavne dejavnosti:

Wasganis prekine veljavnost prevozne listine za prispele hlode;

imetnik dovoljenja pripravi bilančno preglednico hlodovine;

imetnik dovoljenja ali Ganis pripravi popisni list hlodovine za odpremljene hlode;

imetnik dovoljenja ali Ganis izpolni prevozno listino za odpremljene hlode na podlagi obrazca, ki ga zagotovi ministrstvo za gozdarstvo;

izdaja ali priprava dobaviteljeve izjave o skladnosti (samo v primeru, da se uporablja uvožen les in/ali potrjen les Perum Perhutani, pri čemer pa gospodarski subjekt nima potrdila SVLK).

(b)

Postopki:

Wasganis prekine veljavnost prevozne listine za hlodovino za prispele hlode;

Wasganis fizično preveri število, vrste in dimenzije prispelih hlodov s štetjem vseh hlodov (popisom) ali vzorčenjem, če je hlodov več kot 100;

če je rezultat preverjanja pozitiven, imetnik dovoljenja evidentira les v bilančno preglednico hlodovine;

imetnik dovoljenja pripravi bilančno preglednico hlodovine kot sredstvo za nadzor nad pritokom in odtokom hlodov na registriranem skladišču hlodovine;

imetnik dovoljenja ali Ganis za odpremljene hlode pripravi popisni list hlodovine, ki je povezan s predhodnimi prevoznimi listinami za hlodovino;

imetnik dovoljenja ali Ganis izpolni prevozno listino za hlodovino za odpremljene hlode;

če nima potrdila SVLK in uporablja izključno uvožen les in/ali potrjen les Perum Perhutani, imetnik dovoljenja izda dobaviteljevo izjavo o skladnosti z uporabo obrazca, ki ga določi ministrstvo za gozdarstvo;

imetnik dovoljenja na podlagi ustreznih prevoznih listin za hlodovino posodobi bilančno preglednico hlodovine, v kateri so evidentirani pritoki, odtoki in skladiščenje hlodov na registriranih skladiščih hlodovine;

imetnik dovoljenja vsak mesec predloži bilančno preglednico hlodovine okrožnemu gozdarskemu uradu.

(c)

Usklajevanje podatkov:

 

okrožni gozdarski uradnik s primerjavo prevozne listine za hlodovino in popisnega lista hlodovine prispelih hlodov preveri bilančno preglednico hlodovine in usklajenost med hlodi, prepeljanimi s skladišča hlodovine ali vmesnega skladišča hlodovine, in hlodi, prispelimi v registrirano gozdarsko skladišče. Okrožni gozdarski uradnik opravi preglede na kraju samem, če je to potrebno.

 

Če je imetnik dovoljenja vključen v potrjevanja SVLK, bilančno preglednico hlodovine pregleda tudi OUS v okviru začetne in nadzorne revizije. OUS po potrebi organizira tudi ad hoc preglede na terenu, kot je opisano v smernicah sistema TLAS.

 

V primeru kakršne koli ugotovljene neskladnosti okrožni gozdarski uradnik obvesti OUS, odgovoren za preverjanje skladnosti gospodarskih subjektov, in obratno.

3.2   Registrirana skladišča lesa in/ali predelanega lesa iz gozdov/z zemljišč v zasebni lasti (TPT)

Registrirana skladišča lesa in/ali predelanega lesa iz gozdov/z zemljišč v zasebni lasti (TPT) se uporabljajo, če hlodi in/ali predelan les niso prepeljani neposredno do skladišča pri predelovalnem obratu, iz gozdov/z zemljišč v zasebni lasti in/ali drugih TPT.

Dovoljenje za vzpostavitev TPT izda gozdarski uradnik na podlagi predloga, ki ga predloži imetnik dovoljenja. Dovoljenje TPT pregleda in odobri gozdarski uradnik.

Gospodarski subjekti, ki upravljajo TPT, lahko uporabijo dobaviteljevo izjavo o skladnosti le, če ne opravljajo potrjevanja SVLK.

Gospodarski subjekti, ki upravljajo TPT, morajo uporabljati izključno les in/ali predelan les iz zasajenih dreves iz gozdov/z zemljišč v zasebni lasti.

(a)

Glavne dejavnosti:

imetnik dovoljenja preveri veljavnost prevozne listine hlodovine in/ali predelanega lesa;

imetnik dovoljenja pripravi bilančno preglednico hlodovine in/ali predelanega lesa;

imetnik dovoljenja pripravi popisni list hlodovine in/ali predelanega lesa;

imetnik dovoljenja izpolni prevozno listino hlodovine in/ali predelanega lesa;

izdaja ali priprava dobaviteljeve izjave o skladnosti (v primeru, da gospodarski subjekt ni vključen v potrjevanja SVLK).

(b)

Postopki:

imetnik dovoljenja preveri veljavnost prevozne listine hlodovine in/ali predelanega lesa za prispele hlode in/ali predelan les;

imetnik dovoljenja pripravi bilančno preglednico hlodovine in/ali predelanega lesa kot sredstvo za nadzor nad pritokom in odtokom hlodov in/ali predelanega lesa;

imetnik dovoljenja za odpremljene hlode pripravi popisni list hlodovine in/ali predelanega lesa, ki je povezan s predhodnimi prevoznimi listinami za hlodovino in/ali predelan les;

imetnik dovoljenja izpolni prevozno listino za les in/ali predelan les;

če imetnik dovoljenja ni vključen v potrjevanje SVLK, izda dobaviteljevo izjavo o skladnosti z uporabo obrazca, ki ga določi ministrstvo za gozdarstvo;

imetnik dovoljenja na podlagi ustreznih prevoznih listin za hlodovino in/ali predelan les posodobi bilančno preglednico hlodovine in/ali predelanega lesa, v kateri so evidentirani pritoki, odtoki in skladiščenje hlodov in/ali predelanega lesa na registriranih skladiščih;

imetnik dovoljenja vsak mesec predloži bilančno preglednico hlodovine in/ali predelanega lesa okrožnemu gozdarskemu uradu.

(c)

Usklajevanje podatkov:

 

okrožni gozdarski uradnik s primerjavo prevozne listine hlodovine in/ali predelanega lesa s popisnim listom hlodovine in/ali predelanega lesa prispelih hlodov in/ali predelanega lesa preveri bilančno preglednico hlodovine in/ali predelanega lesa ter usklajenost med hlodi in/ali predelanim lesom, prepeljanimi iz gozdov v zasebni lasti ali drugih TPT, s hlodi in/ali predelanim lesom, ki vstopa v TPT. Okrožni gozdarski uradnik opravi preglede na kraju samem, če je to potrebno.

 

Če je imetnik dovoljenja vključen v potrjevanja SVLK, bilančno preglednico hlodovine in/ali predelanega lesa pregledajo tudi OUS v okviru začetne in nadzorne revizije. OUS po potrebi organizirajo tudi ad hoc preglede na terenu, kot je opisano v smernicah sistema TLAS.

 

V primeru kakršne koli ugotovljene neskladnosti okrožni gozdarski uradnik obvesti OUS, odgovoren za preverjanje skladnosti gospodarskih subjektov, in obratno.

3.3   Primarna/celostna industrija

(a)

Glavne dejavnosti:

lesnopredelovalni obrat pripravi bilančno preglednico hlodovine;

okrožni gozdarski uradnik prekine veljavnost prevozne listine za hlodovino;

okrožni gozdarski uradnik fizično preveri hlode;

v primeru, da gospodarski subjekt uporablja uradni spletni sistem za sledenje hlodovini, se informacije hranijo s pomočjo čitalnika črtnih kod, nato pa se naložijo v sistem;

upravljavec predelovalnega obrata pripravi kontrolni seznam surovin in proizvodov;

upravljavec predelovalnega obrata pripravi bilančno preglednico predelanega lesa;

upravljavec predelovalnega obrata izpolni prevozno listino za lesne proizvode na podlagi obrazca, ki ga določi ministrstvo za gozdarstvo;

priprava prodajnega poročila predelovalnega obrata;

izdaja ali priprava dobaviteljeve izjave o skladnosti (v primeru, da upravljavec uporablja izključno les iz gozdov/z zemljišč v zasebni lasti in ne sodeluje pri potrjevanju SVLK).

(b)

Postopki:

upravljavec predelovalnega obrata pripravi osnutek bilančne preglednice hlodovine kot sredstva za evidentiranje tokov hlodov, sprejetih v predelovalni obrat, in hlodov, ki vstopajo v predelovalni obrat (proizvodne linije);

upravljavec predelovalnega obrata okrožnemu gozdarskemu uradniku predloži izvode prevoznih listin za hlodovino, ki ustrezajo vsaki seriji hlodov, sprejeti v predelovalni obrat;

okrožni gozdarski uradnik prekine veljavnost prevoznih listin za hlodovino;

če upravljavec uporablja uradni spletni sistem za sledenje hlodovini, registrirano tehnično osebje prekliče prevozne listine za hlodovino;

okrožni gozdarski uradnik preveri podatke v prevoznih listinah za hlodovino, tako da jih primerja s fizičnimi proizvodi. To lahko stori z vzorčenjem, če je hlodov več kot 100;

okrožni gozdarski uradnik preveri podatke, ki izhajajo iz bilančnih preglednic hlodovine;

če je rezultat preverjanja pozitiven, se les evidentira v bilančno preglednico hlodovine;

okrožni gozdarski uradnik arhivira izvode prevoznih listin za hlodovino in pripravi zbirni seznam prevoznih listin za hlodovino na podlagi obrazca, ki ga določi ministrstvo za gozdarstvo;

izvodi prevoznih listin za hlodovino, katerih veljavnost je uradnik prekinil, se izročijo podjetju za arhiviranje;

povzetek prevoznih listin za hlodovino se ob koncu vsakega meseca predloži okrožnemu gozdarskemu uradu;

upravljavec predelovalnega obrata pripravi en kontrolni seznam surovin in proizvodov po proizvodnih linijah kot sredstvo za nadzor nad vložkom hlodov in proizvodnjo lesnih proizvodov ter za izračun izkoristka;

upravljavec predelovalnega obrata pripravi bilančno preglednico predelanega lesa kot sredstvo za poročanje o tokovih lesnih proizvodov, ki vstopajo v predelovalni obrat in izstopajo iz njega, ter zalogah;

upravljavec predelovalnega obrata pripravi prodajna poročila predelovalnega obrata za svojo evidenco;

če imetnik dovoljenja uporablja izključno les iz gozdov/z zemljišč v zasebni lasti in ni vključen v potrjevanje SVLK, izda dobaviteljevo izjavo o skladnosti z uporabo obrazca, ki ga določi ministrstvo za gozdarstvo;

imetnik dovoljenja okrožnemu gozdarskemu uradu vsak mesec predloži bilančno preglednico hlodovine in bilančno preglednico predelanega lesa.

(c)

Usklajevanje podatkov:

 

gozdarski uradnik preveri bilančno preglednico hlodovine in bilančno preglednico predelanega lesa, tako da na podlagi prevoznih listin za hlodovino primerja pritoke, odtoke in skladiščenje hlodov.

 

Kontrolni seznam proizvodnje se uporablja za usklajevanje vstopne in izstopne količine s proizvodnih linij, izkoristek pa se primerja z objavljeno povprečno stopnjo.

 

Če je imetnik dovoljenja vključen v potrjevanja SVLK, bilančno preglednico hlodovine in bilančno preglednico predelanega lesa pregledajo tudi OUS v okviru začetnih in nadzornih revizij. OUS po potrebi organizira tudi ad hoc preglede na terenu, kot je opisano v smernicah sistema TLAS.

 

V primeru kakršne koli ugotovljene neskladnosti gozdarski uradnik obvesti OUS, odgovoren za preverjanje skladnosti gospodarskih subjektov, in obratno.

3.4   Registrirana skladišča predelanega lesa za shranjevanje lesa iz državnega gozda in/ali uvoženega lesa (TPT-KO)

Registrirana skladišča predelanega lesa za shranjevanje lesa iz državnega gozda in/ali uvoženega lesa (TPT-KO) so skladišča predelanega lesa, ki prejemajo predelan les iz primarnih procesnih enot in/ali iz drugih TPT-KO ter/ali uvožen predelan les. Lesni proizvodi iz TPT-KO se prodajajo sekundarnim procesnim enotam, drugim TPT-KO, domačim obrtem, registriranim izvoznikom in/ali končnim uporabnikom.

Dovoljenje za vzpostavitev TPT-KO izda okrožni gozdarski uradnik na podlagi predloga, ki ga predloži imetnik dovoljenja. Dovoljenje TPT-KO velja tri leta, vendar se lahko po pregledu in odobritvi okrožnega gozdarskega uradnika podaljša.

Upravljavci TPT-KO lahko uporabijo dobaviteljevo izjavo o skladnosti le, če uporabljajo izključno lesne proizvode, ki izvirajo iz uvoženega predelanega lesa. Če vsaj eden izmed njihovih proizvodov iz predelanega lesa vsebuje predelan les iz naravnih gozdov, je zanje potrebno potrdilo SVLK.

(a)

Glavne dejavnosti:

Ganis prekine veljavnost prevozne listine za predelan les;

imetnik dovoljenja pripravi bilančno preglednico predelanega lesa;

imetnik dovoljenja pripravi popisni list predelanega lesa;

imetnik dovoljenja izpolni prevozno listino za predelan les, tako da izpolni obrazec/uporabi vzorec na podlagi obrazca, ki ga zagotovi ministrstvo za gozdarstvo;

izdaja ali priprava dobaviteljeve izjave o skladnosti (v primeru, da predelani les izhaja izključno iz uvoženega lesa in da gospodarski subjekt ni vključen v potrjevanje SVLK).

(b)

Postopki:

Ganis prekine veljavnost prevoznih listin za predelan les za prispeli predelan les;

imetnik dovoljenja pripravi bilančno preglednico predelanega lesa kot sredstvo za nadzor nad pritokom in odtokom predelanega lesa na registriranih skladiščih predelanega lesa;

imetnik dovoljenja za odpremljen predelan les pripravi popisni list predelanega lesa, ki je povezan s predhodnimi prevoznimi listinami za predelan les;

imetnik dovoljenja izpolni prevozne listine za predelan les;

če nima potrdila SVLK in uporablja izključno uvožen predelan les, imetnik dovoljenja izda dobaviteljevo izjavo o skladnosti z uporabo obrazca, ki ga določi ministrstvo za gozdarstvo;

imetnik dovoljenja na podlagi ustreznih prevoznih listin za lesne proizvode in uvoznih dokumentov posodobi bilančno preglednico predelanega lesa, v kateri so evidentirani pritoki, odtoki in skladiščenje lesnih proizvodov na registriranih skladiščih predelanega lesa.

(c)

Usklajevanje podatkov:

 

Ganis preveri bilančno preglednico predelanega lesa ter skladnost med prispelim predelanim lesom ter povezanimi prevoznimi listinami za lesne proizvode in uvoznimi dokumenti.

 

Okrožni gozdarski uradnik opravi preglede na kraju samem, če je to potrebno.

 

Če je imetnik dovoljenja vključen v potrjevanja SVLK, bilančno preglednico predelanega lesa pregleda tudi OUS v okviru začetnih in nadzornih revizij. OUS po potrebi organizira ad hoc preglede na terenu, kot je opisano v smernicah sistema TLAS.

 

V primeru kakršne koli ugotovljene neskladnosti okrožni gozdarski uradnik obvesti OUS, odgovoren za preverjanje skladnosti gospodarskih subjektov, in obratno.

3.5   Sekundarna industrija

(a)

Glavne dejavnosti:

upravljavec proizvodnega obrata pripravi bilančno preglednico predelanega lesa (polpredelanih proizvodov) in predelanih proizvodov;

upravljavec proizvodnega obrata na podlagi obrazca, ki ga določi ministrstvo za gozdarstvo, pripravi račune, ki se uporabljajo tudi kot prevozna listina za predelane lesne proizvode;

upravljavec proizvodnega obrata pripravi bilančno preglednico predelanega lesa;

podjetje ali upravljavec proizvodnega obrata pripravi prodajno poročilo;

izdaja ali priprava dobaviteljeve izjave o skladnosti (v primeru, da upravljavec uporablja izključno les iz gozdov/z zemljišč v zasebni lasti in ne sodeluje pri potrjevanju SVLK).

(b)

Postopki:

upravljavec proizvodnega obrata arhivira prevozne listine za predelan les (za vstopni material) in pripravi povzetek teh dokumentov;

upravljavec proizvodnega obrata uporabi kontrolni seznam predelanega lesa in predelanih proizvodov po proizvodnih linijah kot sredstvo za poročanje o tokovih materiala v proizvodni obrat in izložkih proizvodov ter za izračun izkoristka surovin;

upravljavec proizvodnega obrata pripravi bilančno preglednico predelanega lesa kot sredstvo za nadzor nad tokovi materiala v predelovalni obrat, proizvodnjo lesnih proizvodov in zalogami; upravljavec proizvodnega obrata na podlagi obrazca, ki ga določi ministrstvo za gozdarstvo, pripravi račune za predelane proizvode, ki se uporabljajo tudi kot prevozna listina, ter arhivske kopije računov. Vsakemu računu je priložen seznam lesnih proizvodov;

upravljavec proizvodnega obrata pripravi poročilo o prodaji za svojo evidenco;

v primeru, da upravljavec proizvodnega obrata želi ponovno prepeljati proizvode iz žaganega lesa, se podjetje registrira tudi kot skladišče predelanega lesa, upravljavec pa pripravi prevozne listine za predelan les za odpremljene proizvode iz žaganega lesa;

če imetnik dovoljenja, ki ni imetnik ETPIK, uporablja izključno predelan les iz gozdov/z zemljišč v zasebni lasti in ni vključen v potrjevanje SVLK, izda dobaviteljevo izjavo o skladnosti z uporabo obrazca, ki ga določi ministrstvo za gozdarstvo.

(c)

Usklajevanje podatkov:

 

upravljavec proizvodnega obrata preveri bilančno preglednico predelanega lesa, tako da na podlagi prevoznih listin za predelani les in kontrolnega seznama za predelani les primerja pritoke, odtoke in skladiščenje materiala.

 

Kontrolni seznam proizvodnje se uporablja za preverjanje vstopne in izstopne količine s proizvodnih linij ter oceno izkoristka.

 

Upravljavec podjetja preveri bilančno preglednico predelanega lesa, tako da na podlagi računov primerja pritoke, odtoke in skladiščenje proizvodov.

 

Gozdarski uradnik opravi preglede na kraju samem, če je to potrebno.

 

Če je imetnik dovoljenja vključen v potrjevanja SVLK, bilančno preglednico predelanega lesa pregleda tudi OUS v okviru začetnih in nadzornih revizij. OUS po potrebi organizira ad hoc preglede na terenu, kot je opisano v smernicah sistema TLAS.

 

V primeru kakršne koli ugotovljene neskladnosti gozdarski uradnik obvesti OUS, odgovoren za preverjanje skladnosti gospodarskih subjektov, in obratno.

4.   IZVOZ

Postopki in usklajevanja podatkov za izvoz lesa s poreklom iz gozdov v državni lasti in gozdov/zemljišč v zasebni lasti so enaki.

(a)

Glavne dejavnosti:

ministrstvo za trgovino izvozniku izda potrdilo o registriranem izvozniku proizvodov gozdarske industrije (ETPIK);

izvoznik zaprosi za izdajo dokumenta V-Legal/dovoljenja FLEGT za vsako izvozno pošiljko;

če imetnik ETPIK ravna v skladu z zahtevami glede zakonitosti in dobavne verige, organ za izdajanje dovoljenj izda dokument V-Legal/dovoljenje FLEGT. Dovoljenje FLEGT se izda v obliki, ki je predstavljena v Prilogi IV;

izvoznik pripravi izvozno deklaracijo z uporabo vzorca, ki ga pripravijo carinski organi, in jo predloži carinskim organom;

carinski organi izdajo dokument o odobritvi izvoza za carinjenje.

(b)

Postopki:

izvoznik organ za izdajanje dovoljenj zaprosi za izdajo dokumenta V-Legal/dovoljenja FLEGT, tako da predloži vlogo in dokumente, s katerimi dokaže, da lesne surovine v proizvodih izvirajo samo iz preverjenih zakonitih virov (s potrdilom SVLK ali v okviru dobaviteljeve izjave o skladnosti);

organ za izdajanje dovoljenj izda dokument V-Legal/dovoljenje FLEGT po pregledu na podlagi dokumentov in po potrebi fizičnem preverjanju skladnosti podatkov, s katerima se prepriča, da lesni proizvodi izvirajo iz preverjenih zakonitih virov in so izdelani v skladu z opredelitvijo zakonitosti iz Priloge II. Organi za izdajanje dovoljenj izdajo izvozno dovoljenje prek spletne podatkovne baze SILK. S tem se zagotovi, da ima gospodarski subjekt veljavno izvozno (ETPIK) potrdilo in potrdilo o zakonitosti;

izvoznik carinskim organom v odobritev predloži izvozno deklaracijo, ki so ji priloženi račun, dobavnica, potrdilo o plačilu izvozne dajatve (če je urejeno), potrdilo ETPIK, dokument V-Legal/dovoljenje FLEGT, izvozno dovoljenje (če je urejeno), poročilo nadzornika (če je urejeno) in dokument CITES (kjer je to ustrezno);

če je rezultat preverjanja izvozne deklaracije pozitiven, carinski organi izdajo dokument o odobritvi izvoza.

(c)

Usklajevanje podatkov

 

Gozdarski uradnik opravi preglede na kraju samem, če je to potrebno.

 

OUS in organ za izdajanje dovoljenj preverita skladnosti pritokov, odtokov in skladiščenja na podlagi bilančne preglednice predelanega lesa. OUS v okviru začetnih in nadzornih revizij tudi navzkrižno preverja te podatke z obsegom, navedenim na računu. OUS po potrebi organizira preglede na terenu, organ za izdajanje dovoljenj pa ad hoc fizična preverjanja skladnosti podatkov, kot je opisano v smernicah sistema TLAS.

 

V primeru kakršne koli ugotovljene neskladnosti gozdarski uradnik obvesti OUS, odgovoren za preverjanje skladnosti gospodarskih subjektov, in obratno.


(1)  Navedeni so glavni predpisi in njihove poznejše spremembe.