ISSN 1977-0804 |
||
Uradni list Evropske unije |
L 154 |
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Zvezek 58 |
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP |
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
II Nezakonodajni akti
UREDBE
19.6.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 154/1 |
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/942
z dne 4. marca 2015
o spremembi Delegirane uredbe (EU) št. 529/2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za ocenjevanje pomembnosti razširitev in sprememb notranjih pristopov pri izračunavanju kapitalskih zahtev za tržno tveganje
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (1), zlasti tretjega pododstavka člena 363(4) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Delegirana uredba Komisije (EU) št. 529/2014 (2) določa merila za ocenjevanje pomembnosti razširitev in sprememb pristopov na osnovi notranjih bonitetnih ocen (v nadaljnjem besedilu: pristopi IRB) in naprednih pristopov za merjenje (v nadaljnjem besedilu: pristopi AMA), ki se uporabljajo za izračun kapitalskih zahtev za kreditno in operativno tveganje. Ta uredba bi morala določiti pogoje za ocenjevanje pomembnosti razširitev in sprememb pristopov notranjih modelov, ki se uporabljajo za izračun kapitalskih zahtev za tržno tveganje. Ob upoštevanju, da so vsa zadevna nadzorna vprašanja in postopki podobni za vse vrste notranjih pristopov, tj. pristope, ki se nanašajo na kreditno, operativno ali tržno tveganje, je pomembno zagotoviti skladnost med vsemi določbami, ki urejajo razširitve in spremembe notranjih pristopov, ter na koordiniran način olajšati celovit pregled nad njimi in dostop do njih za osebe, za katere se uporabljajo obveznosti iz navedenih določb. Zato je potrebno, da se v eno samo zakonodajno besedilo vključijo vsi regulativni tehnični standardi, ki se zahtevajo z Uredbo (EU) št. 575/2013 v zvezi z razširitvami in spremembami notranjih pristopov. |
(2) |
Tako kot za pristope IRB in AMA Uredba (EU) št. 575/2013 tudi za razširitve in spremembe pristopov notranjih modelov, za katere se uporablja postopek uradnega obveščanja, ne navaja, ali bi bilo treba pristojne organe o navedenih spremembah uradno obvestiti pred ali po njihovi uvedbi. Pristojnim organom ni treba biti vnaprej seznanjenim z manj pomembnimi razširitvami in spremembami, za institucije pa bi bilo učinkoviteje ter manj obremenjujoče, če bi take manj pomembne spremembe zbirale in pristojne organe o njih uradno obveščale v rednih presledkih, s čimer bi se tudi zmanjšalo nadzorno breme za pristojne organe. O drugih razširitvah in spremembah, za katere se uporablja postopek uradnega obveščanja, bi bilo treba pristojne organe uradno obvestiti pred njihovo uvedbo, da bi lahko preverili, ali se ta uredba pravilno uporablja. Zato bi se enako razlikovanje med razširitvami in spremembami glede na postopek uradnega obveščanja, kot je določen v Delegirani uredbi (EU) št. 529/2014, za pristope IRB in AMA moralo uporabljati tudi za razširitve in spremembe pristopov notranjih modelov, za katere je potrebno uradno obvestilo, in prav tako bi se moralo nadalje razlikovati med razširitvami in spremembami, za katere je potrebno uradno obvestilo pred uvedbo, ter razširitvami in spremembami, za katere pred uvedbo ni potrebno uradno obvestilo. |
(3) |
Pristopi notranjih modelov zajemajo vse notranje modele, za katere se uporablja poglavje 5 naslova IV dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013 in ki se z dovoljenjem pristojnih organov lahko uporabljajo za izračun kapitalskih zahtev. |
(4) |
Pomembnost razširitev ali sprememb pristopov notranjih modelov je odvisna od vrste in kategorije predlagane razširitve ali spremembe (kar bi se moralo odražati v kvalitativnih merilih) ter njenega potenciala za spremembo kapitalskih zahtev (kar bi se moralo odražati v kvantitativnih merilih). Vendar nekatere spremembe, kot so organizacijske spremembe, spremembe notranjih postopkov ali spremembe postopka upravljanja tveganj, morda ne bodo imele neposrednih kvantitativnih učinkov. Za navedene spremembe bi morala biti pri ocenjevanju pomembnosti dovoljena samo kvalitativna merila. |
(5) |
Kvantitativne pragove bi bilo treba določiti ob upoštevanju skupnega učinka razširitve ali spremembe pristopa notranjih modelov na vrednosti tveganja, izračunane s katerim koli notranjim modelom, na katerega vpliva razširitev ali sprememba, pa tudi na zahtevani kapital, na podlagi tako internih kot standardiziranih pristopov, da bi se odrazil obseg, v katerem se pristopi notranjih modelov uporabljajo za skupne kapitalske zahteve za tržno tveganje. Da bi se zmanjšalo breme za institucije, pa je ustrezno, da se za potrebe izračuna teh kvantitativnih pragov pri izračunavanju posameznih zahtevanih vrednosti tveganja v obdobju opazovanja, ki traja 15 delovnih dni, ne upošteva povprečje ustreznih vrednosti tveganja po pristopu notranjih modelov v predhodnih 60 dneh, ampak najnovejša vrednost tveganja. |
(6) |
Pristojni organi lahko kadar koli sprejmejo ustrezne nadzorne ukrepe v zvezi z razširitvami in spremembami pristopov notranjih modelov, o katerih so bili uradno obveščeni, na podlagi rednega pregleda obstoječih dovoljenj za uporabo notranjih pristopov iz člena 101 Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3). To pooblastilo je potrebno zaradi zagotovitve, da se zahteve iz oddelka 6 poglavja 3 naslova II dela 3 ali poglavja 4 naslova III dela 3 ali poglavja 5 naslova IV dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013 še naprej izpolnjujejo. Poleg tega bi bilo treba določiti sprožilce za nova dovoljenja in uradna obvestila v zvezi z razširitvami in spremembami notranjih pristopov. Pravila, ki določajo sprožilce, ne bi smela vplivati na nadzorni pregled pristopa notranjega modela ali na upravne postopke iz člena 20(8) Uredbe (EU) št. 575/2013. |
(7) |
Dovoljenje pristojnih organov se nanaša na metode, procese, kontrole, zbiranje podatkov in informacijske sisteme pristopov, zato ta uredba ne bi smela zajemati rednega usklajevanja modelov glede na uporabljen podatkovni niz za izračun, odpravo napak ali manjše prilagoditve, potrebne za dnevno posodabljanje notranjih pristopov, ki se izvajajo v strogo omejenem okviru že odobrenih metod, procesov, kontrol, zbiranja podatkov in informacijskih sistemov. |
(8) |
Delegirano uredbo (EU) št. 529/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
(9) |
Ta uredba temelji na osnutkih regulativnih tehničnih standardov, ki jih je Komisiji predložil Evropski bančni organ. |
(10) |
Evropski bančni organ je opravil javna posvetovanja o osnutkih regulativnih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, analiziral morebitne povezane stroške in koristi ter prosil za mnenje interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (4) – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Spremembe Delegirane uredbe (EU) št. 529/2014
Delegirana uredba (EU) št. 529/2014 se spremeni:
1. |
Člen 1 se nadomesti z naslednjim: „Člen 1 Predmet urejanja Ta uredba določa pogoje za ocenjevanje pomembnosti razširitev in sprememb pristopov na osnovi notranjih bonitetnih ocen, naprednih pristopov za merjenje in pristopa notranjih modelov, ki so dovoljeni v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013, vključno z načini uradnega obveščanja o zadevnih spremembah in razširitvah.“ |
2. |
Člen 2(1) se nadomesti z naslednjim: „1. Pomembnost sprememb obsega uporabe bonitetnega sistema ali pristopa notranjih modelov za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov ali sprememb bonitetnih sistemov ali pristopa notranjih modelov za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov za pristop na osnovi notranjih bonitetnih ocen (v nadaljnjem besedilu: spremembe pristopa IRB), pomembnost razširitev in sprememb za napredni pristop za merjenje (v nadaljnjem besedilu: razširitve in spremembe pristopa AMA) ali pomembnost razširitev in sprememb za pristop notranjih modelov (v nadaljnjem besedilu: razširitve in spremembe pristopa IMA) se razvrsti v eno od naslednjih kategorij:
|
3. |
Člen 3 se spremeni:
|
4. |
Vstavita se naslednja člena 7a in 7b: „Člen 7a Pomembne razširitve in spremembe pristopa IMA 1. Razširitve in spremembe pristopa IMA se štejejo za pomembne, če izpolnjujejo katerega koli od naslednjih pogojev:
2. Za namene odstavka (1)(c)(i) in v skladu s členom 3(2) se učinek vsake razširitve ali spremembe oceni kot najvišja absolutna vrednost razmerja, ki se izračuna na naslednji način, v obdobju, navedenem v odstavku 4 tega člena:
3. Za namene odstavka (1)(c)(ii) in v skladu s členom 3(2) se učinek vsake razširitve ali spremembe oceni kot najvišja absolutna vrednost razmerja, ki se izračuna na naslednji način, v obdobju, navedenem v odstavku 4 tega člena:
4. Za namene odstavkov (1)(c)(i) in (1)(c)(ii) se razmerja iz odstavkov 2 in 3 izračunajo za krajše od spodnjih obdobij iz točk (a) in (b):
Člen 7b Razširitve in spremembe pristopa IMA, ki se ne štejejo za pomembne O razširitvah in spremembah pristopa IMA, ki se ne štejejo za pomembne, vendar je o njih treba uradno obvestiti pristojne organe v skladu z drugim pododstavkom člena 363(3) Uredbe (EU) št. 575/2013, se uradno obvešča na naslednji način:
|
5. |
Člen 8(1) se nadomesti z naslednjim: „1. Za razširitve in spremembe pristopa IRB, pristopa AMA ali pristopa IMA, ki so razvrščene kot take, za katere se zahteva dovoljenje pristojnih organov, institucije skupaj z vlogo predložijo naslednjo dokumentacijo:
|
6. |
Uredbi (EU) št. 529/2014 se doda Priloga III, kot je določena v Prilogi k tej uredbi. |
Člen 2
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 4. marca 2015
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 176, 27.6.2013, str. 1.
(2) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 529/2014 z dne 12. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za ocenjevanje pomembnosti razširitev in sprememb pristopa na osnovi notranjih bonitetnih ocen in naprednega pristopa za merjenje (UL L 148, 20.5.2014, str. 36).
(3) Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).
(4) Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).
PRILOGA
„PRILOGA III
Razširitve in spremembe pristopa IMA
DEL I
RAZŠIRITVE PRISTOPA IMA
Oddelek 1
Razširitve, za katere se zahteva dovoljenje pristojnih organov (‚pomembne razširitve‘)
1. |
Razširitev modela za tržna tveganja na dodatno lokacijo v drugi jurisdikciji, vključno z razširitvijo modela za tržna tveganja na pozicije enote, ki se nahaja v drugem časovnem pasu ali za katero se uporabljajo druga trgovalna enota ali drugačni informacijski sistemi. |
2. |
Vključitev razredov produktov v področje uporabe modela IMA, za katere vrednost VaR, izračunana v skladu s členom 364(1)(a)(i) Uredbe (EU) št. 575/2013, presega 5 % vrednosti VaR, izračunane v skladu s členom 364(1)(a)(i) Uredbe (EU) št. 575/2013, celotnega portfelja, ki predstavlja področje uporabe navedenega modela IMA pred vključitvijo. |
3. |
Vse povratne razširitve, kot so primeri, v katerih poskušajo institucije uporabljati standardizirano metodo za kategorije tveganj, za katere imajo dovoljenje za uporabo notranjega modela za tržna tveganja. |
Oddelek 2
Razširitve, za katere se zahteva predhodno uradno obvestilo pristojnim organom
Vključitev razredov produktov v področje uporabe modela IMA, za katere so potrebne druge tehnike za modeliranje tveganja, kot tiste, ki so vključene v dovoljenje za uporabo navedenega modela IMA, kot so produkti, katerih vrednost je odvisna od celotnega gibanja osnovnega instrumenta, ali večkratne osnovne pozicije, v skladu s členom 367 Uredbe (EU) št. 575/2013.
DEL II
SPREMEMBE PRISTOPA IMA
Oddelek 1
Spremembe, za katere se zahteva dovoljenje pristojnih organov (‚pomembne spremembe‘)
1. |
Prehod med historično simulacijo, parametrično metodo ali simulacijo po metodi Monte Carlo za izračun tvegane vrednosti (VaR). |
2. |
Spremembe sheme združevanja, kot na primer nadomestitev enostavnega seštevanja vrednosti tveganja z integriranim modeliranjem. |
Oddelek 2
Spremembe, za katere se zahteva predhodno uradno obvestilo pristojnim organom
1. |
Spremembe v temeljnih elementih statističnih metod v skladu s členom 365, členom 374 ali členom 377 Uredbe (EU) št. 575/2013, med drugim vključno z:
|
2. |
Spremembe dejanske dolžine predhodnega opazovalnega obdobja, vključno s spremembo sistema tehtanja časovnega niza v skladu s členom 365(1)(d) Uredbe (EU) št. 575/2013. |
3. |
Spremembe pristopa za določanje stresnega obdobja za potrebe izračuna stresne tvegane vrednosti (VaR) v skladu s členom 365(2) Uredbe (EU) št. 575/2013. |
4. |
Spremembe opredelitve dejavnikov tržnega tveganja, ki se uporabljajo v notranjem modelu za VaR, vključno s prehodom na okvir diskontiranja na podlagi obrestnih zamenjav na indeks transakcij čez noč (Overnight Indexed Swaps – OIS), ter prehod med ničelnimi obrestnimi merami, nominalnimi obrestnimi merami ali obrestnimi merami za zamenjave. |
5. |
Spremembe v tem, kako se premiki pri dejavnikih tržnega tveganja prenesejo v spremembe vrednosti portfelja, kot so spremembe modelov vrednotenja instrumentov, ki se uporabljajo za izračunavanje občutljivosti na dejavnike tveganja ali za prevrednotenje pozicij pri izračunavanju vrednosti tveganja, prehod z analitičnega modela določanja cen na model, ki temelji na simulacijah, prehod med Taylorjevim približkom in polnim prevrednotenjem ali spremembe uporabljenih ukrepov glede občutljivosti, v skladu s členom 367 Uredbe (EU) št. 575/2013. |
6. |
Spremembe v metodologiji za določanje približkov. |
7. |
Spremembe hierarhije virov bonitetnih ocen, ki se uporabljajo za določanje bonitetne ocene posamezne pozicije v kapitalski zahtevi za presežno tveganje (IRC). |
8. |
Spremembe metodologije glede stopnje izgube ob neplačilu (LGD) ali obdobij likvidnosti za modele IRC ali modele za trgovanje s korelacijo v skladu z oddelkom 4 ali 5 poglavja 5 naslova IV Uredbe (EU) št. 575/2013. |
9. |
Spremembe metodologije, ki se uporablja za razvrščanje izpostavljenosti v posamezne razrede izpostavljenosti v modelih IRC ali modelih za trgovanje s korelacijo v skladu z oddelkom 4 ali 5 poglavja 5 naslova IV Uredbe (EU) št. 575/2013. |
10. |
Spremembe metod za ocenjevanje izpostavljenosti ali korelacije sredstev za modele IRC ali modele za trgovanje s korelacijo v skladu z oddelkom 4 ali 5 poglavja 5 naslova IV Uredbe (EU) št. 575/2013. |
11. |
Spremembe metodologije za izračun dejanskega ali hipotetičnega poslovnega izida, ko se uporablja za namene testiranja za nazaj v skladu s členom 366(3) in členom 369(2) Uredbe (EU) št. 575/2013. |
12. |
Spremembe metodologije za notranjo validacijo v skladu s členom 369 Uredbe (EU) št. 575/2013. |
13. |
Strukturne, organizacijske ali operativne spremembe ključnih postopkov pri funkcijah upravljanja ali nadzora tveganj v skladu s členom 368(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, vključno s čimer koli od naslednjega:
|
14. |
Spremembe v informacijsko-tehnološkem okolju, vključno s čimer koli od naslednjega:
|
19.6.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 154/8 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/943
z dne 18. junija 2015
o nujnih ukrepih za začasno ustavitev uvoza sušenega fižola iz Nigerije in o spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 669/2009
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (1), ter zlasti člena 53(1) Uredbe,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (2), ter zlasti člena 15(5) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba (ES) št. 178/2002 določa splošna načela, ki na ravni Unije in na nacionalni ravni urejajo živila na splošno ter zlasti varnost hrane. Uredba določa nujne ukrepe, ki jih mora sprejeti Komisija, kadar obstajajo dokazi, da bodo živila, uvožena iz tretje države, verjetno pomenila resno tveganje za zdravje ljudi. |
(2) |
Uredba Komisije (ES) št. 669/2009 (3) določa poostren uradni nadzor pri uvozu nekatere krme in nekaterih živil neživalskega izvora iz Priloge I k navedeni uredbi. Za sušeni fižol iz Nigerije je poostren nadzor v zvezi s prisotnostjo ostankov pesticidov določen od 1. julija 2013. |
(3) |
Rezultati uradnega nadzora, ki ga države članice izvajajo v okviru Uredbe (ES) št. 669/2009 glede sušenega fižola iz Nigerije, kažejo na ponavljajoče se neupoštevanje zahtev živilske zakonodaje glede ostankov pesticidov. Po več kot enem letu pogostejših nadzorov na mejah Unije ni bilo mogoče opaziti nobenega izboljšanja razmer. |
(4) |
Od januarja 2013 je bilo v sistemu hitrega obveščanja za živila in krmo poslanih več kot 50 obvestil v zvezi s sušenim fižolom iz Nigerije in skoraj vsa so poročala o prisotnosti nedovoljene aktivne snovi diklorvos na ravneh, ki znatno presegajo akutni referenčni odmerek, ki ga je okvirno določila Evropska agencija za varnost hrane. |
(5) |
Ti rezultati dokazujejo, da uvoz teh živil pomeni resno tveganje za zdravje ljudi in da takega tveganja ni mogoče zadovoljivo obvladati z ukrepi, ki jih sprejmejo zadevne države članice. Zato je primerno, da se začasno ustavi uvoz sušenega fižola iz Nigerije v Unijo, dokler nigerijske oblasti ne morejo zagotoviti dovolj jamstev, da so vzpostavile ustrezen sistem uradnega nadzora za zagotovitev, da zadevni proizvodi izpolnjujejo ustrezne zahteve živilske zakonodaje. |
(6) |
Zaradi te ustavitve se ne sme zahtevati poostrenega uradnega nadzora nad uvozom sušenega fižola iz Nigerije. Zato je treba Uredbo (ES) št. 669/2009 ustrezno spremeniti. |
(7) |
Da bi Nigeriji omogočili dovolj časa, da predloži povratne informacije in preuči ustrezne ukrepe za obvladovanje tveganja, bi se morala začasna ustavitev uvoza sušenega fižola uporabljati do 30. junija 2016. |
(8) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Ta uredba se uporablja za ves sušeni fižol iz Nigerije, uvrščen pod oznako KN 0713 39 00.
Člen 2
Uvoz živil iz člena 1 v Unijo je prepovedan.
Člen 3
Vsi izdatki, nastali v zvezi z uporabo te uredbe, gredo v breme prejemnika ali njegovega zastopnika.
Člen 4
V Prilogi I Uredbe (ES) št. 669/2009 se črta naslednji vnos:
„Sušeni fižol (živila) |
0713 39 00 |
|
Nigerija (NG) |
ostanki pesticidov (2) |
50“ |
Člen 5
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se do 30. junija 2016.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 18. junija 2015
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 31, 1.2.2002, str. 1.
(2) UL L 165, 30.4.2004, str. 1.
(3) Uredba Komisije (ES) št. 669/2009 o izvajanju Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta glede poostrenega uradnega nadzora pri uvozu nekatere krme in nekaterih živil neživalskega izvora ter spremembi Odločbe 2006/504/ES (UL L 194, 25.7.2009, str. 11).
19.6.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 154/10 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/944
z dne 18. junija 2015
o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1),
ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Izvedbene uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi. |
(2) |
Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 18. junija 2015
Za Komisijo
V imenu predsednika
Jerzy PLEWA
Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja
(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 671.
(2) UL L 157, 15.6.2011, str. 1.
PRILOGA
Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
(EUR/100 kg) |
||
Oznaka KN |
Oznaka tretje države (1) |
Standardna uvozna vrednost |
0702 00 00 |
MA |
145,0 |
MK |
69,6 |
|
TR |
68,7 |
|
ZZ |
94,4 |
|
0707 00 05 |
AL |
13,4 |
MK |
36,2 |
|
TR |
121,6 |
|
ZZ |
57,1 |
|
0709 93 10 |
TR |
116,3 |
ZZ |
116,3 |
|
0805 50 10 |
AR |
141,4 |
BO |
147,7 |
|
BR |
107,1 |
|
ZA |
147,0 |
|
ZZ |
135,8 |
|
0808 10 80 |
AR |
157,4 |
BR |
102,9 |
|
CL |
151,3 |
|
NZ |
138,6 |
|
US |
180,2 |
|
ZA |
129,4 |
|
ZZ |
143,3 |
|
0809 10 00 |
TR |
248,6 |
ZZ |
248,6 |
|
0809 29 00 |
TR |
344,6 |
ZZ |
344,6 |
(1) Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (EU) št. 1106/2012 z dne 27. novembra 2012 o izvajanju Uredbe (ES) št. 471/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o zunanji trgovini z državami nečlanicami v zvezi s posodabljanjem nomenklature držav in ozemelj (UL L 328, 28.11.2012, str. 7). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.
SKLEPI
19.6.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 154/12 |
SKLEP SVETA (EU) 2015/945
z dne 15. junija 2015
o imenovanju nemškega nadomestnega člana Odbora regij
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 305 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga nemške vlade,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Svet je 26. januarja in 5. februarja 2015 sprejel sklepa (EU) 2015/116 (1) in (EU) 2015/190 (2) o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2015 do 25. januarja 2020. |
(2) |
Zaradi konca mandata Helme OROSZ se je sprostilo mesto nadomestnega člana Odbora regij – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Za preostanek mandata, ki se izteče 25. januarja 2020, se za nadomestnega člana Odbora regij imenuje:
— |
Marcel PHILIPP, Oberbürgermeister der Stadt Aachen. |
Člen 2
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
V Luxembourgu, 15. junija 2015
Za Svet
Predsednik
K. GERHARDS
(1) UL L 20, 27.1.2015, str. 42.
(2) UL L 31, 7.2.2015, str. 25.
19.6.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 154/13 |
SKLEP SVETA (EU) 2015/946
z dne 15. junija 2015
o imenovanju nemškega nadomestnega člana Odbora regij
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 305 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga nemške vlade,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Svet je 26. januarja in 5. februarja 2015 sprejel sklepa (EU) 2015/116 (1) in (EU) 2015/190 (2) o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2015 do 25. januarja 2020. |
(2) |
Zaradi konca mandata Clemensa LINDEMANNA, ki se izteče 30. junija 2015, se je sprostilo mesto nadomestnega člana Odbora regij – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Za preostanek mandata, ki se izteče 25. januarja 2020, se za nadomestnega člana Odbora regij imenuje:
— |
Bernd LANGE, Landrat des Landkreises Görlitz. |
Člen 2
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
Učinkovati začne 1. julija 2015.
V Luxembourgu, 15. junija 2015
Za Svet
Predsednik
K. GERHARDS
(1) UL L 20, 27.1.2015, str. 42.
(2) UL L 31, 7.2.2015, str. 25.
19.6.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 154/14 |
SKLEP SVETA (EU) 2015/947
z dne 15. junija 2015
o imenovanju dveh portugalskih članov in enega portugalskega nadomestnega člana Odbora regij
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 305 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga portugalske vlade,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Svet je 26. januarja in 5. februarja 2015 sprejel sklepa (EU) 2015/116 (1) in (EU) 2015/190 (2) o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2015 do 25. januarja 2020. |
(2) |
Zaradi konca mandatov Alberta Joãa CARDOSA GONÇALVESA JARDIMA in Antónia Luísa DOS SANTOSA DA COSTE sta se sprostili dve mesti članov Odbora regij. |
(3) |
Zaradi konca mandata Joãa CUNHE E SILVE se je sprostilo mesto nadomestnega člana Odbora regij – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Za preostanek mandata, ki se izteče 25. januarja 2020, se v Odbor regij imenujejo:
(a) |
za člana:
ter |
(b) |
za nadomestnega člana:
|
Člen 2
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
V Luxembourgu, 15. junija 2015
Za Svet
Predsednik
K. GERHARDS
(1) UL L 20, 27.1.2015, str. 42.
(2) UL L 31, 7.2.2015, str. 25.
SMERNICE
19.6.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 154/15 |
SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2015/948
z dne 16. aprila 2015
o spremembah Smernice ECB/2013/7 o statistiki imetij vrednostnih papirjev (ECB/2015/19)
SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –
ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti členov 5.1, 12.1 in 14.3 Statuta,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (1),
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1011/2012 Evropske centralne banke z dne 17. oktobra 2012 o statistiki imetij vrednostnih papirjev (ECB/2012/24) (2),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Glede na to, da je bilo z Uredbo Evropske centralne banke (EU) št. 1374/2014 (ECB/2014/50) (3) uvedeno neposredno poročanje statističnih informacij s strani zavarovalnih družb, in zaradi tesnih povezav s podatki, ki jih pristojni nacionalni organi zbirajo za nadzorniške namene v okviru, vzpostavljenem z Direktivo 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4), je bila Uredba (EU) št. 1011/2012 (ECB/2012/24) spremenjena in vključuje podatke, ki jih morajo zavarovalne družbe neposredno poročati. Spremeniti je treba tudi Smernico ECB/2013/7 (5), saj opredeljuje potrebne postopke za poročanje nacionalnih centralnih bank (NCB) Evropski centralni banki (ECB). |
(2) |
Smernico ECB/2013/7 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti – |
SPREJEL NASLEDNJO SMERNICO:
Člen 1
Spremembe
Smernica ECB/2013/7 se spremeni:
1. |
v členu 3 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim: „1. NCB zbirajo in poročajo Evropski centralni banki statistične informacije o imetjih vrednostnih papirjev s kodo ISIN po posameznih vrednostnih papirjih, skladno s shemami poročanja iz dela 1 (tabele 1 do 3) in dela 2 (tabele 1 do 3) Priloge I ter skladno s standardi za elektronsko poročanje, ki so določeni posebej, za naslednje vrste instrumentov: kratkoročne dolžniške vrednostne papirje (F.31); dolgoročne dolžniške vrednostne papirje (F.32); delnice, ki kotirajo na borzi (F.511), in delnice ali enote investicijskih skladov (F.52). Obveznosti poročanja NCB zajemajo stanja ob koncu četrtletja in bodisi (i) finančne transakcije ob koncu četrtletja za referenčno četrtletje ali (ii) podatke ob koncu meseca ali koncu četrtletja, ki so potrebni za izpeljavo finančnih transakcij, kot je določeno v odstavku 2. NCB poročajo tudi stanja ob koncu leta, kot je določeno v členu 3(2b) Uredbe (EU) št. 1011/2012 (ECB/2012/24) v skladu s shemo poročanja iz Priloge I, del 3 (tabele 1 do 2) te smernice. Finančne transakcije oziroma podatki, potrebni za izpeljavo finančnih transakcij, ki jih dejanske poročevalske enote poročajo NCB skladno z delom 1 Priloge I k Uredbi (EU) št. 1011/2012 (ECB/2012/24), se merijo, kot je določeno v delu 3 Priloge II k Uredbi (EU) št. 1011/2012 (ECB/2012/24).“; |
2. |
v členu 3 se odstavku 2 doda naslednja točka (c):
|
3. |
v členu 4 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim: „1. NCB se lahko odločijo, ali bodo ECB poročale statistične informacije o vrednostnih papirjih brez kode ISIN, ki jih imajo denarne finančne institucije (MFI), investicijski skladi, družbe, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in opravljajo posle listinjenja (DPFS), zavarovalne družbe in vodje poročevalskih skupin, za katere se uporablja Uredba (EU) št. 1011/2012 (ECB/2012/24), ali ki jih imajo skrbniki v imenu (i) rezidenčnih vlagateljev, za katere se Uredba (EU) št. 1011/2012 (ECB/2012/24) ne uporablja, (ii) nefinančnih vlagateljev, ki so rezidenti drugih držav članic euroobmočja, ali (iii) vlagateljev, ki so rezidenti držav članic zunaj euroobmočja, kot je opredeljeno v Uredbi (EU) št. 1011/2012 (ECB/2012/24), katerim ni odobreno odstopanje od zahtev za poročanje po Uredbi (EU) št. 1011/2012 (ECB/2012/24).“ |
Člen 2
Spremembe Priloge I k Smernici ECB/2013/7
Priloga I k Smernici ECB/2013/7 se spremeni v skladu s Prilogo k tej smernici.
Člen 3
Učinkovanje in izvedba
Ta smernica začne učinkovati na dan, ko so o njej uradno obveščene NCB. Centralne banke Eurosistema se morajo uskladiti s to smernico od datuma začetka veljavnosti Uredbe Evropske centralne banke (EU) 2015/730 (ECB/2015/18) (6).
Člen 4
Naslovniki
Ta smernica je naslovljena na vse centralne banke Eurosistema.
V Frankfurtu na Majni, 16. aprila 2015
Za Svet ECB
Predsednik ECB
Mario DRAGHI
(1) UL L 318, 27.11.1998, str. 8.
(2) UL L 305, 1.11.2012, str. 6.
(3) Uredba Evropske centralne banke (EU) št. 1374/2014 z dne 28. novembra 2014 o zahtevah za statistično poročanje za zavarovalne družbe (ECB/2014/50) (UL L 366, 20.12.2014, str. 36).
(4) Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1).
(5) Smernica ECB/2013/7 z dne 22. marca 2013 o statistiki imetij vrednostnih papirjev (UL L 125, 7.5.2013, str. 17).
(6) Uredba Evropske centralne banke (EU) 2015/730 z dne 16. aprila 2015 o spremembah Uredbe (EU) št. 1011/2012 o statistiki imetij vrednostnih papirjev (ECB/2012/24) (ECB/2015/18) (UL L 116, 7.5.2015, str. 5).
PRILOGA
Priloga I k Smernici ECB/2013/7 se spremeni:
1. |
v delu 1 se tabela 2 nadomesti z naslednjo: „Tabela 2 Informacije o imetjih vrednostnih papirjev
|
2. |
v delu 2 se tabela 2 nadomesti z naslednjo: „Tabela 2 Informacija o imetjih vrednostnih papirjev
|
3. |
v delu 2 se tabela 4 nadomesti z naslednjo: „Tabela 4 Imetja vrednostnih papirjev brez kode ISIN
|
4. |
doda se naslednji del 3: „DEL 3 Letna imetja vrednostnih papirjev, ki jih imajo zavarovalne družbe Tabela 1 Splošne informacije in pojasnila
Tabela 2 Informacije o imetjih vrednostnih papirjev
|
(1) Standardi za elektronsko poročanje so določeni posebej.
(2) O: obvezen atribut; P: prostovoljen atribut.
(3) Številčenje kategorij v tej smernici odraža številčenje, ki ga uvaja ESR 2010.
(4) Drugi finančni posredniki (S.125) in izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.126) in lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.127).
(5) Samo, če se sektorji S.11, S.13 in S.15 ne poročajo ločeno.
(6) Za podatke, ki jih poročajo NCB zunaj euroobmočja, samo za poročanje imetij nerezidenčnih vlagateljev.
(7) Nedodeljeni sektor, ki je rezident države imetnika; tj. neznani sektorji neznanih držav se ne bi smeli poročati. NCB v primeru statistično relevantnih vrednosti obvestijo upravljavce SHSDB o razlogih, zakaj je sektor neznan.
(8) Samo, če ni mogoče razlikovati med neposrednim poročanjem in poročanjem skrbnikov.
(9) Ne poroča se, če se poročajo tržne vrednosti (in zadevne druge spremembe obsega/transakcij).
(10) Priporoča se vključitev natečenih obresti, po najboljših prizadevanjih.
(11) Če NCB sporoči status zaupnosti, tega atributa ni treba poročati. Na odgovornost poročevalske NCB se lahko vrednost namesto na dva največja vlagatelja nanaša na enega največjega vlagatelja.
(12) NCB se spodbuja, da v primeru, ko so vrednostni papirji v CSDB zabeleženi v enotah, poročajo nominalno vrednost v številu enot.
(13) Poroča se samo, če transakcije niso izpeljane iz stanj v SHSDB.
(14) Poroča se samo za transakcije, ki se zberejo od poročevalskih enot, ne poroča se za transakcije, ki jih NCB izpeljejo iz stanj.
(15) Poroča se, če ustrezna vrednost dveh največjih vlagateljev za stanja, transakcije in druge spremembe obsega ni na voljo/zagotovljena.
(16) Uporablja se samo, če NCB transakcije izpeljejo iz stanj. V teh primerih bo status zaupnosti izpeljan iz SHSDB tj., če so začetna in/ali končna stanja zaupna, se izpeljana transakcija označi kot zaupna.“
(17) Standardi za elektronsko poročanje so določeni posebej.
(18) O: obvezen atribut; P: prostovoljen atribut.
(19) Identifikator je treba opredeliti posebej.
(20) NCB lahko poročajo skladno s štirimi alternativnimi možnostmi: (1) agregirano za vse subjekte v skupini, vključno s sedežem; (2) agregirano za subjekte, ki so rezidenti države sedeža; in agregirano za subjekte, ki niso rezidenti države sedeža; (3) agregirano za subjekte, ki so rezidenti države sedeža; agregirano za subjekte, ki so rezidenti druge države euroobmočja; agregirano za subjekte, ki so zunaj euroobmočja; (4) po posameznih subjektih.
(21) Ne poroča se, če se poročajo tržne vrednosti.
(22) NCB se spodbuja, da v primeru, ko so vrednostni papirji v CSDB zabeleženi v enotah, poročajo nominalno vrednost v številu enot.
(23) Priporoča se vključitev natečenih obresti, po najboljših prizadevanjih.“
(24) Standardi za elektronsko poročanje so določeni posebej.
(25) O: obvezen atribut; P: prostovoljen atribut.
(26) Ne zahteva se za vrednostne papirje, ki se poročajo agregirano.
(27) Po možnosti bi morale NCB uporabljati iste identifikacijske številke vrednostnega papirja za vsak vrednostni papir po več let. Poleg tega bi morala biti vsaka identifikacijska številka vrednostnega papirja povezana s samo enim vrednostnim papirjem. Če NCB tega ne morejo zagotoviti, obvestijo upravljavce SHSDB. Kode CUSIP in SEDOL se lahko obravnavajo kot interne številke NCB.
(28) NCB bi morale vrsto uporabljene identifikacijske številke opredeliti v metapodatkih.
(29) Ti vrednostni papirji ne bodo vključeni v pripravo agregatov.
(30) Za izračun stanj po tržni vrednosti iz stanj po nominalni vrednosti.“
(31) Standardi za elektronsko poročanje so določeni posebej.
(32) O: obvezen atribut; P: prostovoljen atribut.
(33) Standardi za elektronsko poročanje so določeni posebej.
(34) O: obvezen atribut; P: prostovoljen atribut.
(35) Samo, če ni mogoče razlikovati med neposrednim poročanjem in poročanjem skrbnikov.
(36) Ne poroča se, če se poročajo tržne vrednosti.
(37) Priporoča se vključitev natečenih obresti, po najboljših prizadevanjih.
(38) Ne poroča se, če se poročajo tržne vrednosti (in zadevne druge spremembe obsega/transakcij).“