I.

SODNO TAJNIŠTVO

4

A.

Naloge sodnega tajnika

4

B.

Uradne ure sodnega tajništva

4

C.

Vpisnik

5

D.

Opravilna številka zadeve

5

E.

Spis v zadevi in vpogled v spis v zadevi

6

E.1.

Vodenje spisa v zadevi

6

E.2.

Vpogled v spis v zadevi

6

F.

Izvirniki sodb in sklepov

6

G.

Prevodi

7

H.

Priče in izvedenci

7

I.

Tarifa sodnega tajništva

7

J.

Izterjava zneskov

8

K.

Objave in objavljanje dokumentov na spletu

8

II.

SPLOŠNE DOLOČBE V ZVEZI Z OBRAVNAVANJEM ZADEV

8

A.

Vročitve

8

B.

Roki

9

C.

Anonimnost

9

D.

Nerazkritje podatkov javnosti

9

III.

PROCESNI AKTI IN NJIHOVE PRILOGE

10

A.

Vlaganje procesnih aktov in njihovih prilog

10

A.1.

Prek aplikacije e-Curia

10

A.2.

Po telefaksu

10

A.3.

Po pošti

10

B.

Zavrnitev procesnih aktov in dokazil

11

C.

Struktura procesnih aktov in njihovih prilog

11

C.1.

Procesni akti

11

C.2.

Seznam prilog

12

C.3.

Priloge

12

D.

Zasnova datotek, vloženih prek aplikacije e-Curia

13

E.

Dopolnitev procesnih aktov in njihovih prilog

13

E.1.

Splošne določbe

13

E.2.

Dopolnitev tožb

13

E.3.

Dopolnitev drugih procesnih aktov

14

IV.

PISNI DEL POSTOPKA

14

A.

Dolžina vlog

14

A.1.

Direktne tožbe

14

A.2.

Zadeve s področja intelektualne lastnine

14

A.3.

Pritožbe

14

A.4.

Poprava vloge zaradi prekomerne dolžine

15

B.

Zgradba in vsebina vlog

15

B.1.

Direktne tožbe

15

1.

Začetna vloga

15

2.

Odgovor na tožbo

16

3.

Replika in duplika

16

B.2.

Zadeve s področja intelektualne lastnine

16

1.

Tožba

16

2.

Odgovor na tožbo

16

3.

Nasprotna tožba in odgovori na nasprotno tožbo

17

B.3.

Pritožbe

17

1.

Pritožba

17

2.

Odgovor na pritožbo

18

3.

Nasprotna pritožba in odgovori na nasprotno pritožbo

18

4.

Replika in duplika

18

V.

USTNI DEL POSTOPKA

19

A.

Predlogi, naj se opravi obravnava

19

A.1.

Predlogi, naj se opravi obravnava, pri direktnih tožbah in v zadevah s področja intelektualne lastnine

19

A.2.

Predlogi, naj se opravi obravnava, v pritožbenih postopkih

19

B.

Priprava obravnave

19

C.

Potek obravnave

20

D.

Tolmačenje

21

E.

Zapisnik o obravnavi

22

VI.

ZAUPNO OBRAVNAVANJE

22

A.

Splošne določbe

22

B.

Zaupno obravnavanje v primeru predloga za intervencijo

22

C.

Zaupno obravnavanje v primeru združitve zadev

23

D.

Zaupno obravnavanje v okviru člena 103 Poslovnika

23

E.

Zaupno obravnavanje v okviru člena 104 Poslovnika

24

F.

Zaupno obravnavanje v okviru člena 105 Poslovnika

24

VII.

BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ

24

VIII.

NUJNA POSTOPKA

25

A.

Hitri postopek

25

A.1.

Predlog za obravnavanje po hitrem postopku

25

A.2.

Skrajšana različica

26

A.3.

Odgovor na tožbo

26

A.4.

Ustni del postopka

26

B.

Odlog izvršitve in druge začasne odredbe

27

IX.

ZAČETEK VELJAVNOSTI TEH PRAKTIČNIH DOLOČB ZA IZVAJANJE

27

PRILOGE

Priloga 1:

Pogoji, katerih neupoštevanje upravičuje dejstvo, da se tožba ne vroči (točka 110 teh praktičnih določb za izvajanje)

28

Priloga 2:

Formalne zahteve, katerih neupoštevanje upravičuje odložitev vročitve (točka 111 teh praktičnih določb za izvajanje)

29

Priloga 3:

Formalne zahteve, katerih neupoštevanje ne preprečuje vročitve (točka 112 teh praktičnih določb za izvajanje)

30

I.   SODNO TAJNIŠTVO

A.   Naloge sodnega tajnika

1.

Sodni tajnik je odgovoren za vodenje vpisnika Splošnega sodišča in spisov tekočih zadev, sprejemanje, posredovanje, vročanje in hrambo dokumentov in korespondence s strankami, predlagatelji intervencije in prosilci za brezplačno pravno pomoč ter hrambo pečatov Splošnega sodišča. Skrbi za pobiranje sodnih taks in izterjavo zneskov, dolgovanih blagajni Splošnega sodišča. Skrbi za objave in publikacije Splošnega sodišča ter razširjanje dokumentov, ki zadevajo Splošno sodišče, na spletnem mestu Sodišča Evropske unije.

2.

Sodnemu tajniku pri nalogah, navedenih v točki 1 zgoraj, pomaga en ali več namestnikov sodnega tajnika. Če je sodni tajnik zadržan, eden izmed namestnikov sodnega tajnika, ki se določi po senioriteti funkcij, prevzame odgovornost za izpolnitev teh nalog in sprejema odločitve, za katere je sodni tajnik pristojen na podlagi določb Poslovnika Splošnega sodišča in teh praktičnih določb za izvajanje ter na podlagi pooblastil, danih na podlagi teh določb.

B.   Uradne ure sodnega tajništva

3.

Sodno tajništvo je odprto vsak delavnik. Delavniki so vsi dnevi razen sobot, nedelj, praznikov in dela prostih dni, ki so navedeni v seznamu iz člena 58(3) Poslovnika.

4.

Kadar je delavnik v smislu točke 3 zgoraj dela prost dan za uradnike in uslužbence institucije, je za možnost kontaktiranja sodnega tajništva med uradnimi urami poskrbljeno z dežurstvom.

5.

Uradne ure sodnega tajništva so: — dopoldne od ponedeljka do petka od 9.30 do 12.00, — popoldne od ponedeljka do četrtka od 14.30 do 17.30 in v petek od 14.30 do 16.30.

6.

Sodno tajništvo je za zastopnike strank, vabljene na obravnavo, odprto pol ure pred začetkom obravnave.

7.

Zunaj uradnih ur sodnega tajništva se lahko procesni akti kadar koli podnevi ali ponoči veljavno vložijo pri vratarju pri vhodih stavb Sodišča Evropske unije. Ta zapiše dan in uro vložitve, ki sta verodostojna, in na zahtevo izda potrdilo o prejemu.

C.   Vpisnik

8.

V vpisnik se vpišejo vsi dokumenti, ki se vložijo v spise v zadevah, ki so predložene Splošnemu sodišču.

9.

V vpisnik se vpišejo tudi podatki ali dokazila, predloženi na podlagi člena 105(1) ali (2) Poslovnika, obravnavanje katerih ureja odločba Splošnega sodišča, sprejeta na podlagi člena 105(11) Poslovnika.

10.

Vpisi v vpisnik so oštevilčeni z naraščajočimi neprekinjenimi zaporednimi številkami. Opravijo se v jeziku postopka in vsebujejo podatke za identifikacijo akta, zlasti dan vložitve in dan vpisa, opravilno številko zadeve in vrsto akta.

11.

Vpisnik, ki se vodi v elektronski obliki, je zasnovan tako, da nobenega vpisa ni mogoče izbrisati in da je vidna vsaka naknadna sprememba vpisa.

12.

Zaporedna številka vpisa v vpisnik je navedena na prvi strani vsakega akta Splošnega sodišča.

13.

Zaznamek o vpisu v vpisnik, ki vključuje navedbo zaporedne številke, dneva vložitve in dneva vpisa v vpisnik, se naredi na izvirniku procesnega akta, ki ga stranke vložijo, ali na različici, ki se šteje za izvirnik tega akta (2), in na vsakem prepisu, ki se jim vroči. Ta zaznamek se naredi v jeziku postopka.

14.

Glede dneva vložitve, navedenega v točki 13 zgoraj, se odvisno od primera upoštevajo dan, ko je sodno tajništvo procesni akt prejelo, dan iz člena 5 odločbe Splošnega sodišča z dne 14. septembra 2011, dan iz točke 7 zgoraj ali v primerih iz člena 54, prvi odstavek, Statuta in člena 8(1) Priloge k temu statutu dan vložitve procesnega akta pri sodnem tajniku Sodišča ali sodnem tajniku Sodišča za uslužbence.

D.   Opravilna številka zadeve

15.

Ob vpisu začetne vloge v vpisnik dobi zadeva zaporedno številko, pred katero je oznaka „T-“, temu pa sledi navedba leta. Kadar gre za pritožbo zoper odločbo Sodišča za uslužbence Evropske unije, sledi tej številki posebna oznaka.

16.

Pri predlogih za izdajo začasne odredbe, predlogih za intervencijo, predlogih za popravo, zahtevah za razlago, predlogih za dopolnitev odločbe, predlogih za obnovo postopka, ugovorih zoper zamudno sodbo ali ugovorih tretjega, predlogih za odmero stroškov in prošnjah za brezplačno pravno pomoč, ki se nanašajo na postopke, ki potekajo, se uporabi ista zaporedna številka kot v glavni zadevi, sledi pa ji oznaka, ki pomeni, da gre za posebne, ločene postopke.

17.

Prošnja za brezplačno pravno pomoč, vložena z namenom vložitve tožbe, se označi z zaporedno številko, pred katero je oznaka „T-“, tej številki pa sledi navedba leta in posebna oznaka.

18.

Tožba, pred katero je bila vložena prošnja za brezplačno pravno pomoč v zvezi z njo, dobi isto opravilno številko kot prošnja.

19.

Zadeva, ki jo Sodišče vrne v razsojanje po razveljavitvi ali preveritvi, dobi številko, ki ji je bila prej dodeljena na Splošnem sodišču, tej pa sledi posebna oznaka.

20.

Zaporedna številka zadeve z navedbo strank se navede v procesnih aktih, korespondenci o tej zadevi in brez poseganja v člen 66 Poslovnika v objavah in publikacijah Splošnega sodišča ter dokumentih Splošnega sodišča, ki se objavijo na spletnem mestu Sodišča Evropske unije.

E.   Spis v zadevi in vpogled v spis v zadevi

E.1.   Vodenje spisa v zadevi

21.

Spis v zadevi vsebuje: procesne akte, po potrebi z njihovimi prilogami, ki se bodo upoštevale pri odločitvi o zadevi in na katerih je zaznamek iz točke 13 zgoraj, ki ga podpiše sodni tajnik; korespondenco s strankami; po potrebi poročilo za obravnavo, zapisnik o obravnavi in zapisnik o naroku za izvedbo pripravljalnega ukrepa ter odločitve, sprejete v tej zadevi.

22.

Dokumenti, vloženi v spis v zadevi, se označijo s tekočo številko.

23.

Zaupne in nezaupne različice procesnih aktov in njihovih prilog se v spis v zadevi vložijo ločeno.

24.

Dokumenti v zvezi s posebnimi postopki iz točke 16 zgoraj se v spis v zadevi vložijo ločeno.

25.

S procesnim aktom in njegovimi prilogami, ki so bili predloženi v eni od zadev in so bili vloženi v spis v tej zadevi, ni mogoče dopolniti spisa v kateri od drugih zadev.

26.

Sodno tajništvo po koncu postopka pred Splošnim sodiščem zagotovi zaprtje in arhiviranje spisa v zadevi. Zaprt spis vsebuje seznam vseh dokumentov, vloženih v spis v zadevi, z označbo njihove številke in naslovnico z označbo zaporedne številke zadeve, strank in datuma zaprtja zadeve.

27.

Obravnavanje podatkov ali dokazil, predloženih na podlagi člena 105(1) ali (2) Poslovnika, ureja odločba Splošnega sodišča, sprejeta na podlagi člena 105(11) Poslovnika.

E.2.   Vpogled v spis v zadevi

28.

Zastopniki glavnih strank v zadevi pred Splošnim sodiščem lahko v prostorih sodnega tajništva vpogledajo v spis v zadevi, vključno v upravne spise, predložene pred Splošnim sodiščem, in zaprosijo za prepise procesnih aktov ali izpiske iz spisa v zadevi in vpisnika.

29.

Zastopniki strank, ki jim je bila dovoljena intervencija na podlagi člena 144 Poslovnika, imajo ob upoštevanju člena 144(5) in (7) Poslovnika enako pravico do vpogleda v spis v zadevi kot glavne stranke.

30.

V združenih zadevah imajo ob upoštevanju člena 68(4) Poslovnika zastopniki vseh strank pravico do vpogleda v spise v zadevah, na katere se nanaša združitev.

31.

Osebe, ki so vložile prošnjo za brezplačno pravno pomoč na podlagi člena 147 Poslovnika brez sodelovanja odvetnika, imajo pravico do vpogleda v spis, ki se nanaša na brezplačno pravno pomoč.

32.

Vpogled v zaupno različico procesnih aktov in po potrebi njihovih prilog se dovoli izključno strankam, glede katerih ni bilo odrejeno zaupno obravnavanje.

33.

V zvezi s podatki ali dokazili, predloženimi na podlagi člena 105(1) ali (2) Poslovnika, se napotuje na točko 27 zgoraj.

F.   Izvirniki sodb in sklepov

34.

Izvirniki sodb in sklepov Splošnega sodišča so shranjeni v arhivu sodnega tajništva v kronološkem zaporedju. V spis v zadevi se vloži njihov overjeni prepis.

35.

Sodni tajnik strankam na njihovo zahtevo izda prepis izvirnika sodbe ali sklepa, po potrebi v nezaupni različici.

36.

Sodni tajnik lahko izda neoverjen prepis sodb in sklepov tretjim, ki to zahtevajo, le če te odločbe niso že javno dostopne in ne vsebujejo zaupnih podatkov.

37.

Sklepi o popravi sodbe ali sklepa, sodbe ali sklepi o razlagi sodbe ali sklepa, sodbe, izdane na podlagi ugovora zoper zamudno sodbo, sodbe ali sklepi, izdani na podlagi ugovora tretjega ali predloga za obnovo postopka, in sodbe ali sklepi, ki jih Sodišče izda v pritožbenem postopku ali v primeru preveritve, se navedejo na robu zadevne sodbe ali sklepa; k izvirniku sodbe ali sklepa se priloži izvirnik ali njegov overjeni prepis.

G.   Prevodi

38.

Sodni tajnik v skladu s členom 47 Poslovnika poskrbi, da se vse, kar je v postopku izrečeno ali zapisano, na zahtevo sodnika, generalnega pravobranilca ali stranke prevede v jezik postopka ali po potrebi v drug jezik iz člena 45(1) Poslovnika. Če je za učinkovit potek postopka potreben prevod v drug jezik, določen v členu 44 Poslovnika, sodni tajnik poskrbi tudi za ta prevod.

H.   Priče in izvedenci

39.

Sodni tajnik sprejme ukrepe, ki so potrebni za izvršitev sklepov o izvedbi dokaza z izvedencem in o zaslišanju prič.

40.

Priče predložijo sodnemu tajniku dokazila o svojih stroških in izgubi zaslužka, izvedenci pa račun o nagradi za svoje storitve in stroške.

41.

Sodni tajnik poskrbi, da so zneski, dolgovani pričam in izvedencem, na podlagi Poslovnika izplačani iz blagajne Splošnega sodišča. Ob morebitnem sporu glede teh zneskov se sodni tajnik glede odločitve obrne na predsednika.

I.   Tarifa sodnega tajništva

42.

Kadar se v skladu s členom 37 Poslovnika izda izpisek iz vpisnika, se sodnemu tajniku plača sodna taksa 3,50 EUR na stran za overjen prepis in 2,50 EUR na stran za neoverjen prepis.

43.

Kadar se stranki na njeno zahtevo v skladu s členom 38(1) Poslovnika izda prepis procesnega akta ali izvleček iz spisa v zadevi v papirnati obliki, se sodnemu tajniku plača sodna taksa 3,50 EUR na stran za overjen prepis in 2,50 EUR na stran za neoverjen prepis.

44.

Kadar se stranki na njeno zahtevo v skladu s členoma 38(1) ali 170 Poslovnika izda overjen prepis sklepa ali sodbe zaradi izvršitve, se sodnemu tajniku plača sodna taksa 3,50 EUR na stran.

45.

Kadar se tretjemu na njegovo zahtevo v skladu s točko 36 zgoraj izda prepis sodbe ali sklepa, se sodnemu tajniku plača sodna taksa 2,50 EUR na stran.

46.

Kadar sodni tajnik na zahtevo stranke zagotovi prevod procesnega akta ali izvlečka iz spisa v zadevi, katerega obseg se na podlagi člena 139(b) Poslovnika šteje kot čezmeren, se plača sodna taksa 1,25 EUR na vrstico.

47.

Kadar je stranka ali predlagatelj intervencije večkrat kršil zahteve iz Poslovnika ali teh praktičnih določb za izvajanje, se sodnemu tajniku v skladu s členom 139(c) Poslovnika plača sodna taksa, ki ne sme presegati zneska 7 000 EUR (2 000-kratnik tarife 3,50 EUR iz točk od 42 do 44 zgoraj).

J.   Izterjava zneskov

48.

Če je treba v korist blagajne Splošnega sodišča izterjati zneske, plačane iz naslova brezplačne pravne pomoči, ali zneske, plačane pričam ali izvedencem, ali stroške, ki so nastali Splošnemu sodišču in ki bi se jim bilo mogoče izogniti v smislu člena 139(a) Poslovnika, sodni tajnik zahteva te zneske od stranke, ki se ji naložijo v plačilo.

49.

Če plačilo zneskov iz točke 48 zgoraj ni opravljeno v roku, ki ga določi sodni tajnik, lahko ta Splošnemu sodišču predlaga, naj sprejme sklep, ki je izvršilni naslov, za katerega glede na okoliščine primera predlaga izvršbo.

50.

Če je treba v korist blagajne Splošnega sodišča izterjati sodno takso, sodni tajnik zahteva te zneske od stranke, ki se ji naložijo v plačilo.

51.

Če plačilo zneskov iz točke 50 zgoraj ni opravljeno v roku, ki ga določi sodni tajnik, lahko ta na podlagi člena 35(4) Poslovnika sprejme odločbo, ki je izvršilni naslov, za katerega glede na okoliščine primera predlaga izvršbo.

K.   Objave in objavljanje dokumentov na spletu

52.

Sodni tajnik v Uradnem listu Evropske unije objavi imeni predsednika in podpredsednika Splošnega sodišča, imena predsednikov senatov, ki jih je izvolilo Splošno sodišče, sestavo senatov, merila, sprejeta za dodelitev zadev senatom, merila, po katerih se po potrebi dopolni sestava ali doseže sklepčnost v primeru zadržanosti člana sestave, ime sodnega tajnika in po potrebi ime namestnika oziroma imena namestnikov sodnega tajnika, ki jih izvoli Splošno sodišče, ter dneve sodnih počitnic.

53.

Sodni tajnik v Uradnem listu Evropske unije objavi odločbe iz členov 11(3), 57(4), 74 in 105(11) Poslovnika.

54.

Sodni tajnik v Uradnem listu Evropske unije objavi obrazec prošnje za brezplačno pravno pomoč.

55.

Sodni tajnik v Uradnem listu Evropske unije objavi obvestila o vloženih tožbah in končnih odločbah, razen v primeru končnih odločb, sprejetih pred vročitvijo tožbe toženi stranki.

56.

Sodni tajnik skrbi za objavo sodne prakse Splošnega sodišča v skladu s podrobnimi pravili, ki jih določi Splošno sodišče. Ta podrobna pravila so na voljo na spletnem mestu Sodišča Evropske unije.

II.   SPLOŠNE DOLOČBE V ZVEZI Z OBRAVNAVANJEM ZADEV

A.   Vročitve

57.

Vročitve opravi sodno tajništvo v skladu s členom 57 Poslovnika.

58.

Prepis akta, ki se vroči, spremlja dopis, v katerem so navedene opravilna številka zadeve, številka vpisnika in kratka navedba o vrsti akta.

59.

V primeru vročitve akta na podlagi člena 57(2) Poslovnika se naslovnika o tej vročitvi obvesti s prepisom dopisa, ki spremlja vročitev, prek aplikacije e-Curia ali po telefaksu, pri tem pa se ga opozori na določbe člena 57(2) Poslovnika.

60.

Dokaz o vročitvi se hrani v spisu v zadevi.

61.

Kadar je celotna različica priloge k procesnemu aktu zaradi obsega v skladu s členom 72(4) Poslovnika predložena le v enem izvodu, sodni tajnik stranke o tem obvesti in jim navede, da imajo dokazilo na voljo za vpogled v sodnem tajništvu.

62.

Ob neuspešnem poskusu vročitve tožbe toženi stranki sodni tajnik tožeči stranki glede na okoliščine primera določi rok, v katerem naj predloži dodatne informacije za vročitev oziroma naj mu sporoči, ali se strinja, da se na njene stroške opravi nova vročitev po sodnem uradniku.

B.   Roki

63.

V zvezi s členom 58(1)(a) in (b) Poslovnika se rok, kadar je določen po tednih, mesecih ali letu, izteče s pretekom tistega dne v zadnjem tednu, mesecu ali letu, ki se po imenu ali številki ujema z dnem, ko je rok začel teči, to je dnevom, ko je nastopilo dejstvo ali je bilo opravljeno dejanje, od katerega je začel teči rok, in ne naslednji dan.

64.

Sodni tajnik določi roke iz Poslovnika v skladu s pooblastili, ki mu jih podeli predsednik.

65.

V skladu s členom 62 Poslovnika se lahko procesni akti ali dokazila, ki so v sodno tajništvo prispeli po izteku roka, določenega za njihovo vložitev, sprejmejo le z dovoljenjem predsednika.

66.

Sodni tajnik lahko podaljša določene roke v skladu s pooblastili, ki mu jih podeli predsednik; kadar je potrebno, predloži predsedniku predloge za podaljšanje rokov. Predlogi za podaljšanje rokov morajo biti obrazloženi in vloženi pravočasno pred iztekom določenega roka.

67.

Rok se sme podaljšati več kot enkrat le iz izrednih razlogov.

C.   Anonimnost

68.

Če stranka meni, da njena identiteta ne sme biti razkrita v postopku pred Splošnim sodiščem, mu lahko na podlagi člena 66 Poslovnika predlaga, naj po potrebi zagotovi popolno ali delno anonimnost obravnavane zadeve.

69.

Predlog za anonimnost je treba vložiti z ločeno vlogo, ki vsebuje ustrezno obrazložitev.

70.

Za ohranitev učinkovitosti anonimnosti se priporoča, da se predlog poda že na začetku postopka. Ker se podatki o zadevi objavijo na spletu, je namreč veliko težje zagotoviti anonimnost, če je bilo obvestilo v zvezi z zadevo že objavljeno v Uradnem listu Evropske unije.

D.   Nerazkritje podatkov javnosti

71.

Stranka lahko pod pogoji iz člena 66 Poslovnika poda predlog za nerazkritje identitete tretjih oseb, ki so omenjene v postopku, ali nekaterih zaupnih podatkov v dokumentih, ki se nanašajo na zadevo in so dostopni javnosti.

72.

Predlog za nerazkritje se vloži z ločeno vlogo. V njem je treba natančno navesti zadevne podatke, vsebovati pa mora obrazložitev zaupnosti vsakega od teh podatkov.

73.

Za ohranitev učinkovitosti nerazkritja podatkov javnosti se priporoča, da se predlog po potrebi poda že na začetku postopka ali ob vložitvi procesnega akta, ki vsebuje zadevne podatke, ali takoj po seznanitvi z njimi. Ker se podatki o zadevi objavijo na spletu, je namreč veliko težje zagotoviti, da se podatki ne razkrijejo javnosti, če je bilo obvestilo v zvezi z zadevo že objavljeno v Uradnem listu Evropske unije ali če je bila odločba, ki jo je Splošno sodišče sprejelo med postopkom ali je z njo končalo postopek, postala dostopna na spletnem mestu Sodišča Evropske unije.

III.   PROCESNI AKTI IN NJIHOVE PRILOGE

A.   Vlaganje procesnih aktov in njihovih prilog

A.1.   Prek aplikacije e-Curia

74.

Procesne akte je dovoljeno vlagati po izključno elektronski poti z uporabo aplikacije e-Curia (https://curia.europa.eu/e-Curia) ob upoštevanju odločbe Splošnega sodišča z dne 14. septembra 2011 in Pogojev uporabe aplikacije e-Curia.

75.

V primeru uporabe aplikacije e-Curia Splošnemu sodišču ni treba po pošti poslati papirnate različice procesnega akta in njegovih overjenih prepisov.

76.

Priloge k procesnemu aktu, navedene v besedilu tega akta, ki jih zaradi njihove narave ni mogoče vložiti prek e-Curie, je mogoče poslati ločeno na podlagi člena 73(2) Poslovnika, če so te priloge navedene v seznamu prilog k aktu, vloženemu prek e-Curie. Priloge, ki bodo vložene ločeno, je treba na seznamu prilog označiti. Te priloge morajo prispeti v sodno tajništvo najpozneje deset dni po vložitvi procesnega akta prek e-Curie.

77.

Brez poseganja v posebne zahteve se te praktične določbe za izvajanje uporabljajo za procesne akte, vložene prek aplikacije e-Curia.

A.2.   Po telefaksu

78.

Celoten prepis izvirnika procesnega akta, ki vsebuje lastnoročni podpis zastopnika, vključno s seznamom prilog, se lahko v sodno tajništvo v skladu s členom 73(3) Poslovnika pošlje po telefaksu na številko: (+ 352) 43032100.

79.

Dan vložitve procesnega akta po telefaksu se z vidika spoštovanja procesnih rokov upošteva le, če je izvirnik dokumenta, ki vsebuje lastnoročni podpis zastopnika in je bil poslan po telefaksu, v sodnem tajništvu vložen največ deset dni pozneje, kot to določa člen 73(3) Poslovnika.

80.

Izvirnik dokumenta, ki vsebuje lastnoročni podpis zastopnika, je treba poslati brez odlašanja, nemudoma po tem, ko je bil poslan po telefaksu, ne da bi bili vanj vneseni kakršni koli popravki ali spremembe.

81.

Če se izvirnik dokumenta, ki vsebuje lastnoročni podpis zastopnika, in prepis, ki je bil predhodno poslan v sodno tajništvo po telefaksu, razlikujeta, se kot dan prejema upošteva dan vložitve podpisanega izvirnika dokumenta.

82.

V skladu s členom 73(2) Poslovnika mora biti izvirniku vsakega procesnega akta, ki vsebuje lastnoročni podpis zastopnika, priloženo zadosti overjenih prepisov.

83.

Izjava stranke, v kateri v skladu s členom 77(1) Poslovnika soglaša, da se ji vročitve opravijo po telefaksu, mora vsebovati navedbo številke telefaksa za namene vročitev sodnega tajništva. Navesti je treba le eno številko telefaksa, sicer se zahteva dopolnitev.

A.3.   Po pošti

84.

Procesni akti se lahko pošljejo po pošti na naslov: Greffe du Tribunal de l'Union européenne Rue du Fort Niedergrünewald L-2925 Luxembourg

85.

V skladu s členom 73(2) Poslovnika mora biti izvirniku vsakega procesnega akta, ki vsebuje lastnoročni podpis zastopnika, priloženo zadosti overjenih prepisov.

B.   Zavrnitev procesnih aktov in dokazil

86.

Sodni tajnik zavrne vpis procesnih aktov in glede na okoliščine dokazil, ki niso predvideni v Poslovniku, v vpisnik in njihovo vložitev v spis v zadevi. V primeru dvoma se sodni tajnik glede odločitve obrne na predsednika.

87.

Brez poseganja v člen 73(3) Poslovnika in člen 3 odločbe Splošnega sodišča z dne 14. septembra 2011 sodni tajnik sprejme le procesne akte, ki vsebujejo izvirni lastnoročni podpis odvetnika ali agenta zadevne stranke.

88.

Sodni tajnik lahko zahteva vložitev, po potrebi overjenega, vzorca lastnoročnega podpisa odvetnika ali agenta, da lahko preveri, ali je upoštevan pogoj iz člena 73(1) Poslovnika.

89.

Razen v primerih, ki so izrecno določeni v Poslovniku, in brez poseganja v točki 108 in 109 spodaj sodni tajnik zavrne vpis procesnih aktov ali dokazil, ki so sestavljeni v jeziku, ki ni jezik postopka, v vpisnik in njihovo vložitev v spis v zadevi.

90.

Kadar stranka izpodbija zavrnitev sodnega tajnika, da se procesni akt ali dokazilo vpiše v vpisnik in vloži v spis v zadevi, sodni tajnik vprašanje predloži predsedniku, da odloči, ali je treba zadevni akt ali dokazilo sprejeti.

C.   Struktura procesnih aktov in njihovih prilog

C.1.   Procesni akti

91.

Na prvi strani vsakega procesnega akta so navedeni ti podatki: (a) opravilna številka zadeve (T- …/…), če jo je sodno tajništvo že sporočilo; (b) poimenovanje procesnega akta (tožba, odgovor na tožbo, odgovor na tožbo v zadevah s področja intelektualne lastnine, replika, duplika, predlog za intervencijo, intervencijska vloga, ugovor nedopustnosti, stališča glede …, odgovori na vprašanja itd.); (c) imeni tožeče in tožene stranke, glede na okoliščine imena intervenienta in vseh drugih strank v postopku glede zadev s področja intelektualne lastnine in glede pritožb, vloženih zoper odločbe Sodišča za uslužbence; (d) ime stranke, v imenu katere je procesni akt vložen.

92.

Vsak odstavek procesnega akta je oštevilčen z zaporedno naraščajočo številko.

93.

Ob upoštevanju člena 3 odločbe Splošnega sodišča z dne 14. septembra 2011 se na vsakem procesnem aktu zahteva lastnoročen podpis zaradi preverjanja istovetnosti avtorja procesnega akta. S podpisom se želi tudi zagotoviti, da podpisnik prevzame odgovornost za vsebino procesnega akta. Zato v procesnih aktih, ki niso vloženi prek aplikacije e-Curia, velja: — lastnoročni podpis zastopnika stranke mora biti na koncu procesnega akta, — lastnoročni podpis mora biti naveden neposredno pod besedilom na zadnji strani procesnega akta, — procesnih aktov, podpisanih „po nalogu“ ali v imenu odvetniške pisarne, ni mogoče sprejeti.

94.

V primeru več zastopnikov zadostuje, da procesni akt lastnoročno podpiše eden izmed njih.

95.

Na prvi strani vsakega prepisa izvirnika procesnega akta, ki vsebuje lastnoročni podpis zastopnika zadevne stranke in ni bil vložen prek aplikacije e-Curia ter ga morajo stranke predložiti na podlagi člena 73(2) Poslovnika, mora zastopnik navesti „overjeni prepis“ in pod to navedbo dati svojo parafo.

96.

Procesni akti morajo biti predloženi v obliki, ki omogoča elektronsko obdelavo dokumentov pri Splošnem sodišču, zlasti njihovo digitalizacijo in prepoznavo znakov. Zato je treba upoštevati te zahteve: (a) besedilo na papirju formata A4 mora biti lahko berljivo in le na eni strani papirja („enostransko“ in ne „obojestransko“); (b) dokumenti, predloženi v papirnati obliki, morajo biti speti tako, da jih je mogoče preprosto razpeti (ne smejo biti trajno vezani ali kako drugače trajno zlepljeni ali speti itd.); (c) besedilo mora biti napisano v stilu pisave, ki se običajno uporablja (kot so Times New Roman, Courier ali Arial), in velikosti najmanj 12 točk v besedilu in najmanj 10 točk za opombe, z enojnim medvrstičnim razmikom in z zgornjim, spodnjim, levim in desnim robom najmanj 2,5 cm; (d) strani vsakega procesnega akta morajo biti oštevilčene z zaporednimi naraščajočimi številkami.

C.2.   Seznam prilog

97.

Seznam prilog mora biti naveden na koncu procesnega akta. Priloge, ki so predložene brez seznama prilog, se ne sprejmejo.

98.

Seznam prilog mora za vsako priloženo dokazilo vsebovati: (a) številko priloge (z navedbo procesnega akta, h kateremu so priložena dokazila, z uporabo črke in številke: na primer: priloga A.1, A.2 … za priloge k vlogi; B.1, B.2 … za priloge k odgovoru na tožbo ali odgovoru na tožbo v zadevah s področja intelektualne lastnine; C.1, C.2 … za priloge k repliki; D.1, D.2 … za priloge k dupliki); (b) kratek opis priloge z navedbo njene vsebine (na primer: „dopis“ z navedbo datuma, avtorja, naslovnika in števila strani priloge); (c) navedbo začetka in konca vsake priloge po zaporedni številki strani prilog (na primer: strani od 43 do 49 prilog); (d) navedbo strani procesnega akta in številko odstavka, v katerem je dokazilo navedeno in ki utemeljuje njeno predložitev.

99.

Da bi sodno tajništvo optimiziralo obravnavanje, se priporoča, da se v seznamu prilog označijo priloge, ki vsebujejo barve.

C.3.   Priloge

100.

K procesnemu aktu se smejo priložiti samo tista dokazila, ki so navedena v besedilu procesnega akta in seznamu prilog ter so potrebna za dokazovanje in pojasnjevanje njegove vsebine.

101.

Dokazila, priložena k procesnemu aktu, morajo biti predložena v obliki, ki omogoča elektronsko obdelavo dokumentov pri Splošnem sodišču in preprečitev vsake možnosti zmede. Zato je treba upoštevati te zahteve: (a) vsaka priloga je oštevilčena v skladu s točko 98(a) zgoraj; (b) izogibati se je treba uporabi predelnih listov, priporočljiva pa je napoved priloge na posebni spremni strani na papirju formata A4; (c) kadar same priloge vsebujejo priloge, morata biti njihovo oštevilčenje in struktura taka, da se izogne vsakršni možnosti zmede; (d) dokazila, priložena k procesnemu aktu, so oštevilčena po straneh zgoraj desno z naraščajočimi zaporednimi številkami. Označba strani teh dokazil se mora nadaljevati, vendar ločeno od procesnega akta, h kateremu so priložena; (e) priloge morajo biti lahko berljive.

102.

Vsako sklicevanje na predloženo dokazilo mora vsebovati številko zadevne priloge, kakor je navedena v seznamu prilog, in navedbo procesnega akta, skupaj s katerim je priloga predložena (na primer: priloga A.1 k tožbi).

D.   Zasnova datotek, vloženih prek aplikacije e-Curia

103.

Procesni akti in njihove priloge, vloženi prek aplikacije e-Curia, so v obliki datotek. Da bi jih sodno tajništvo lažje obdelalo, je priporočljivo upoštevati praktične nasvete iz Priročnika za uporabo aplikacije e-Curia, ki je na voljo na spletnem mestu Sodišča Evropske unije, in sicer: — datoteke morajo biti poimenovane tako, da omogočajo opredelitev procesnega akta (vloga, priloga – prvi del, priloga – drugi del, spremni dopis itd.), — z uporabo programske opreme za oblikovanje besedila je mogoče besedilo procesnega akta neposredno shraniti v PDF, ne da bi ga bilo treba „skenirati“, — procesni akt mora vključevati seznam prilog, — priloge morajo biti vsebovane v eni ali več datotekah, ki so ločene od datoteke s procesnim aktom. Datoteka lahko vsebuje več prilog. Ni obvezno, da se ustvari datoteka za vsako prilogo. Priporočljivo je, da so priloge ob vložitvi dodane v naraščajočem zaporedju in da so dovolj natančno poimenovane (na primer: priloge od 1 do 3, priloge od 4 do 6 itd.).

E.   Dopolnitev procesnih aktov in njihovih prilog

E.1.   Splošne določbe

104.

Sodni tajnik skrbi za skladnost procesnih aktov, vloženih v spis v zadevi, in njihovih prilog z določbami Statuta, Poslovnika in teh praktičnih določb za izvajanje.

105.

Po potrebi strankam določi rok, da jim omogoči, da odpravijo formalne nepravilnosti vloženih procesnih aktov.

106.

V primeru ponavljajočega se nespoštovanja zahtev iz Poslovnika ali teh praktičnih določb za izvajanje, ki zahtevajo odpravo pomanjkljivosti, bo sodni tajnik v skladu s členom 139(c) Poslovnika od stranke ali predlagatelja intervencije zahteval povrnitev stroškov, ki so Splošnemu sodišču nastali z obravnavanjem.

107.

Kadar kljub zahtevi za odpravo pomanjkljivosti priloge še vedno niso predložene v skladu z določbami Poslovnika ali teh praktičnih določb za izvajanje, se sodni tajnik obrne na predsednika, da odloči, ali je treba te priloge zavrniti.

108.

Kadar dokazilom, priloženim k procesnemu aktu, ni priložen prevod v jezik postopka, sodni tajnik od zadevne stranke zahteva dopolnitev, če je ta prevod potreben za dober potek postopka. Če stranka prevoda ne predloži, se zadevne priloge izločijo iz spisa v zadevi.

109.

Kadar predlog za intervencijo, ki ga vloži tretji, ki ni država članica, ni sestavljen v jeziku postopka, sodni tajnik zahteva njegovo dopolnitev, preden ga vroči strankam. Če je različica tega predloga, sestavljena v jeziku postopka, vložena v roku, ki ga za to določi sodni tajnik, se kot dan vložitve procesnega akta upošteva dan vložitve prve različice v drugem jeziku.

E.2.   Dopolnitev tožb

110.

Če tožba ni v skladu z zahtevami, navedenimi v prilogi 1 k tem praktičnim določbam za izvajanje, sodno tajništvo ne začne vročanja, določi pa se razumen rok za njeno dopolnitev. Če tožba ni dopolnjena, je mogoče tožbo v skladu s členi 78(5), 177(7) in 194(6) zavreči kot nedopustno.

111.

Če tožba ni v skladu s formalnimi zahtevami, navedenimi v prilogi 2 k tem praktičnim določbam za izvajanje, se vročitev tožbe odloži in se določi razumen rok za njeno dopolnitev.

112.

Če tožba ni v skladu s formalnimi zahtevami, navedenimi v prilogi 3 k tem praktičnim določbam za izvajanje, se vroči in se določi razumen rok za njeno dopolnitev.

E.3.   Dopolnitev drugih procesnih aktov

113.

Pravila glede dopolnitev iz točk od 110 do 112 zgoraj se po potrebi uporabljajo tudi za druge procesne akte, ki niso tožba.

IV.   PISNI DEL POSTOPKA

A.   Dolžina vlog

A.1.   Direktne tožbe

114.

Pri direktnih tožbah v smislu člena 1 Poslovnika je določena dopustna dolžina vlog (3): — 50 strani za tožbo in odgovor na tožbo, — 25 strani za repliko in dupliko, — 20 strani za ugovor nedopustnosti in stališča glede tega ugovora, — 20 strani za intervencijsko vlogo in 15 strani za stališča glede te vloge.

115.

Dopustno dolžino vlog bo dovoljeno preseči samo v posebno pravno ali dejansko zapletenih primerih.

A.2.   Zadeve s področja intelektualne lastnine

116.

V zadevah s področja intelektualne lastnine je določena dopustna dolžina vlog (3): — 20 strani za tožbo in odgovore na tožbo, — 15 strani za nasprotno tožbo in odgovore na to nasprotno tožbo, — 10 strani za ugovor nedopustnosti in stališča glede tega ugovora, — 10 strani za intervencijsko vlogo in 5 strani za stališča glede te vloge.

117.

Dopustno dolžino vlog bo dovoljeno preseči samo v posebno pravno ali dejansko zapletenih primerih.

A.3.   Pritožbe

118.

V pritožbenih zadevah je določena dopustna dolžina vlog (3): — 15 strani za pritožbo in odgovore na pritožbo, — 10 strani za repliko in dupliko, — 15 strani za nasprotno pritožbo in odgovore na to nasprotno pritožbo, — 10 strani za repliko in dupliko po nasprotni pritožbi, — 10 strani za intervencijsko vlogo in 5 strani za stališča glede te vloge.

119.

Dopustno dolžino vlog bo dovoljeno preseči samo v posebno zapletenih primerih.

A.4.   Poprava vloge zaradi prekomerne dolžine

120.

Glede vloge, katere dolžina preseže za 40 % dopustne dolžine, ki je glede na primer določena v točkah 114, 116 ali 118 zgoraj, se odredi poprava, razen če predsednik odredi drugače.

121.

Glede vloge, katere dolžina preseže za manj kot 40 % dopustne dolžine, ki je glede na primer določena v točkah 114, 116 ali 118 zgoraj, se lahko odredi poprava, če predsednik to odredi.

122.

Če se od stranke zahteva poprava vloge zaradi prekomerne dolžine, se odloži vročitev vloge, katere obseg upravičuje popravo.

B.   Zgradba in vsebina vlog

B.1.   Direktne tožbe

1.   Začetna vloga

123.

Obvezni podatki, ki jih mora vsebovati tožba, so navedeni v členu 76 Poslovnika.

124.

Tožba mora vsebovati tudi izjavo iz člena 77(1) Poslovnika.

125.

Po uvodu mora tožba vsebovati kratek povzetek dejanskega stanja spora.

126.

Tožbene predloge je treba natančno opredeliti na začetku ali koncu tožbe.

127.

Pravna utemeljitev naj bi bila oblikovana glede na navajane tožbene razloge. Priporočljivo je tudi, da se pred njo shematično povzamejo navajani tožbeni razlogi. Poleg tega je zaželeno, da se vsakemu navajanemu tožbenemu razlogu doda naslov za boljšo prepoznavnost.

128.

Skupaj s tožbo je treba predložiti dokumente iz členov 51(2) in (3) ter 78 Poslovnika.

129.

Za predložitev potrdila iz člena 51(2) Poslovnika, da je odvetnik, ki zastopa stranko ali pomaga njenemu agentu, upravičen do zastopanja pred sodišči države članice ali druge države podpisnice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, se je mogoče sklicevati na potrdilo, ki je že bilo vloženo v sodnem tajništvu Splošnega sodišča.

130.

Vsaki tožbi je treba priložiti povzetek navedenih tožbenih razlogov in bistvenih trditev, ki bo olajšal pripravo obvestila iz člena 79 Poslovnika. Ker mora biti obvestilo v Uradnem listu Evropske unije objavljeno v vseh uradnih jezikih, se zahteva, da ta povzetek ni daljši od dveh strani in da se pripravi v jeziku postopka po vzorcu, ki je objavljen na spletnem mestu Sodišča Evropske unije.

131.

Povzetek navedenih tožbenih razlogov in bistvenih trditev je treba predložiti ločeno od tožbe in prilog, ki so v njej navedene.

132.

Če povzetek navedenih tožbenih razlogov in bistvenih trditev ni vložen prek aplikacije e-Curia, ga je treba po elektronski pošti v obliki navadne elektronske datoteke, pripravljene z uporabo programske opreme za oblikovanje besedila, poslati na naslov GC.Registry@curia.europa.eu z navedbo zadeve, na katero se nanaša.

133.

Če je tožba vložena po vložitvi prošnje za brezplačno pravno pomoč, zaradi katere se v skladu s členom 147(7) Poslovnika prekine rok za vložitev tožbe, je treba ta podatek navesti na začetku tožbe.

134.

Če je tožba vložena po vročitvi sklepa, s katerim je odločeno o prošnji za brezplačno pravno pomoč, ali če v tem sklepu odvetnik za zastopanje prosilca za brezplačno pravno pomoč ni določen, po vročitvi sklepa o določitvi odvetnika, ki ga bo zastopal, je treba v tožbi navesti dan, ko je bil sklep vročen tožeči stranki.

135.

Za lažjo oblikovno pripravo tožbe se zastopnikom strank priporoča ogled dokumentov „Pregledni seznam – Tožba, vložena v papirnati obliki“ in „Pregledni seznam – Tožba, vložena prek aplikacije e-Curia“, ki sta na voljo na spletnem mestu Sodišča Evropske unije.

2.   Odgovor na tožbo

136.

Obvezni podatki, ki jih mora vsebovati odgovor na tožbo, so navedeni v členu 81(1) Poslovnika.

137.

Predloge tožene stranke je treba natančno opredeliti na začetku ali koncu odgovora na tožbo.

138.

Vsako oporekanje dejstvom, ki jih zatrjuje tožeča stranka, mora biti izrecno, pri tem pa je treba zadevna dejstva natančno opredeliti.

139.

Ker je pravni okvir postopka določen s tožbo, je treba utemeljitev v odgovoru na tožbo, kolikor je mogoče, oblikovati glede na razloge ali očitke, navedene v tožbi.

140.

Točke 124, 128 in 129 zgoraj se uporabljajo za odgovor na tožbo.

3.   Replika in duplika

141.

Če se izvede druga izmenjava vlog, lahko glavne stranke svojo utemeljitev dopolnijo, glede na okoliščine, z repliko ali dupliko.

142.

Ker so bili okvir in razlogi ali očitki, ki so jedro spora, že temeljito predstavljeni (ali izpodbijani) v tožbi in odgovoru na tožbo, je namen replike in duplike tožeči in toženi stranki omogočiti, da natančneje pojasnita svoje stališče ali podrobneje predstavita svojo utemeljitev v zvezi s pomembnim vprašanjem in odgovorita na nove okoliščine, navedene v odgovoru na tožbo in dupliki. Predsednik lahko na podlagi člena 83(3) Poslovnika tudi opredeli vprašanja, na katera naj bi se ta procesna akta nanašala.

B.2.   Zadeve s področja intelektualne lastnine

1.   Tožba

143.

Obvezni podatki, ki jih mora vsebovati tožba, so navedeni v členu 177(1) Poslovnika.

144.

Tožba mora vsebovati tudi izjavo iz člena 77(1) Poslovnika in podatke iz člena 177(2) in (3) Poslovnika.

145.

Skupaj s tožbo je treba predložiti dokumente iz člena 177, od (3) do (5), Poslovnika.

146.

Točke od 125 do 127, 129 in od 133 do 135 zgoraj se uporabljajo za tožbe v zadevah s področja intelektualne lastnine.

2.   Odgovor na tožbo

147.

Obvezni podatki, ki jih mora vsebovati odgovor na tožbo, so navedeni v členu 180(1) Poslovnika.

148.

Odgovor na tožbo mora vsebovati tudi izjavo iz člena 77(1) Poslovnika.

149.

Predloge tožene stranke ali intervenienta je treba natančno opredeliti na začetku ali koncu odgovora na tožbo.

150.

Skupaj z odgovorom na tožbo, ki ga vloži intervenient, je treba predložiti dokumente iz člena 177(4) in (5) Poslovnika, če niso bili že prej vloženi v skladu s členom 173(5) Poslovnika.

151.

Točke 129, 138 in 139 zgoraj se uporabljajo za odgovor na tožbo.

3.   Nasprotna tožba in odgovori na nasprotno tožbo

152.

Če želi stranka v postopku pred odborom za pritožbe, ki ni tožeča stranka in ki ji je vročena tožba, izpodbijati izpodbijano odločbo glede vidika, ki ni bil omenjen v tožbi, mora ob vložitvi odgovora na tožbo vložiti nasprotno tožbo. Nasprotno tožbo je treba vložiti z ločeno vlogo in mora izpolnjevati zahteve iz členov 183 in 184 Poslovnika.

153.

Če je vložena taka nasprotna tožba, lahko druge stranke v postopku vložijo odgovor na nasprotno tožbo, ki je omejen na predloge, razloge in trditve, navedene v nasprotni tožbi.

B.3.   Pritožbe

1.   Pritožba

154.

Vsebina pritožbe je opredeljena v členu 194(1) Poslovnika.

155.

Pritožba mora vsebovati tudi podatke iz členov 77(1) in 194(2) Poslovnika.

156.

Na začetku ali koncu pritožbe je treba natančno opredeliti predloge pritožnice. V skladu s členom 195(1) Poslovnika se s temi predlogi nujno predlaga popolna ali delna razveljavitev odločbe Sodišča za uslužbence, kakor izhaja iz izreka te odločbe.

157.

Običajno ni treba opisovati dejanskega stanja in predmeta spora; zadostuje sklicevanje na odločbo Sodišča za uslužbence.

158.

Priporočeno je, da se razlogi strnjeno in shematično povzamejo na začetku pritožbe. Pravna utemeljitev mora biti oblikovana glede na razloge, ki so navedeni v utemeljitvi pritožbe, zlasti glede zatrjevane napačne uporabe prava.

159.

V okviru pravnih razlogov in trditev, navajanih v pritožbi, je treba natančno opredeliti izpodbijane dele obrazložitve odločbe Sodišča za uslužbence, pri tem pa natančno navesti grajane točke te odločbe in podrobno predstaviti razloge, iz katerih je bilo pri tej odločbi napačno uporabljeno pravo.

160.

Skupaj s pritožbo je treba predložiti po potrebi dokumente iz člena 194(3) in (4) Poslovnika.

161.

Vsaki pritožbi je treba priložiti povzetek navedenih pritožbenih razlogov in bistvenih trditev, ki bo olajšal pripravo obvestila iz člena 79 Poslovnika. Ker mora biti obvestilo v Uradnem listu Evropske unije objavljeno v vseh uradnih jezikih, se zahteva, da ta povzetek ni daljši od dveh strani in da se pripravi v jeziku postopka po vzorcu, ki je objavljen na spletnem mestu Sodišča Evropske unije.

162.

Povzetek navedenih pritožbenih razlogov in bistvenih trditev je treba predložiti ločeno od pritožbe in prilog, ki so v njej navedene.

163.

Če povzetek navedenih pritožbenih razlogov in bistvenih trditev ni vložen prek aplikacije e-Curia, ga je treba po elektronski pošti v obliki navadne elektronske datoteke, pripravljene z uporabo programske opreme za oblikovanje besedila, poslati na naslov GC.Registry@curia.europa.eu z navedbo zadeve, na katero se nanaša.

164.

Točka 129 zgoraj se uporablja za vloge v pritožbenih zadevah.

2.   Odgovor na pritožbo

165.

Vsebina odgovora na pritožbo je opredeljena v členu 199(1) Poslovnika.

166.

Odgovor na pritožbo mora vsebovati tudi podatke iz člena 77(1) Poslovnika.

167.

Na začetku ali koncu odgovora na pritožbo je treba natančno opredeliti predloge stranke, ki vlaga odgovor na pritožbo. V skladu s členom 200 Poslovnika se z njimi predlaga, naj se pritožbi v celoti ali deloma ugodi ali se v celoti ali deloma zavrne.

168.

Pravna utemeljitev mora biti, kolikor je mogoče, oblikovana glede na razloge, ki jih navaja pritožnica.

169.

Ker je bil dejanski ali pravni okvir že obravnavan v izpodbijani sodbi ali sklepu, se ga v odgovoru na pritožbo prevzame le v izjemnih primerih, če se njegovi predstavitvi v pritožbi nasprotuje ali če so potrebna dodatna pojasnila. Vsakršno oporekanje mora biti izrecno, pri tem pa je treba zadevne dejanske ali pravne okoliščine natančno opredeliti.

170.

Ugovor glede popolne ali delne dopustnosti pritožbe mora biti sestavni del odgovora na pritožbo, možnost iz člena 130 Poslovnika, da se ugovor nedopustnosti tožbe vloži z ločeno vlogo, pa se za pritožbe ne uporablja.

171.

Skupaj z odgovorom na pritožbo je treba po potrebi predložiti dokumente iz člena 194(3) in (4) Poslovnika.

172.

Točka 129 zgoraj se uporablja za odgovore na pritožbo.

3.   Nasprotna pritožba in odgovori na nasprotno pritožbo

173.

Če želi stranka v zadevi pred Sodiščem za uslužbence, ki ji je vročena pritožba, izpodbijati odločbo navedenega sodišča glede vidika, ki ni bil omenjen v pritožbi, mora vložiti nasprotno pritožbo zoper odločbo Sodišča za uslužbence. To pritožbo je treba vložiti z ločeno vlogo in mora izpolnjevati zahteve iz členov 203 in 204 Poslovnika. Pravni razlogi in trditve, ki jih vsebuje, ne smejo biti enaki tistim iz odgovora na pritožbo.

174.

Če je vložena taka nasprotna pritožba, lahko pritožnica ali vsaka druga stranka v zadevi pred Sodiščem za uslužbence, ki ima interes za ugoditev tej nasprotni pritožbi ali njeno zavrnitev, vloži odgovor na nasprotno pritožbo, ki je omejen na razloge, navedene v nasprotni pritožbi.

4.   Replika in duplika

175.

Pritožbo in nasprotno pritožbo ter odgovor na ta akta je mogoče dopolniti z repliko in dupliko, zlasti da se strankam omogoči, da predstavijo svoje stališče glede ugovora nedopustnosti ali novih elementov, uveljavljanih v odgovoru na pritožbo ali odgovoru na nasprotno pritožbo.

176.

V skladu s členoma 201(1) in 206(1) Poslovnika je ta možnost pogojena z izrecnim dovoljenjem predsednika na predlog pritožnice ali stranke, ki je vložila nasprotno pritožbo.

177.

Razen v izjemnih okoliščinah tak predlog ne sme biti daljši od dveh strani in mora biti omejen na kratek povzetek posebnih razlogov, iz katerih je replika potrebna. Predlog mora biti sam po sebi razumljiv, ne da bi bilo treba vpogledati v pritožbo ali odgovor na pritožbo.

178.

Zaradi posebnosti pritožbenega postopka, ki je omejen na preizkus pravnih vprašanj, lahko predsednik, če predlogu za repliko ugodi, omeji predmet in število strani te vloge ter predmet in število strani duplike, ki ji sledi. Upoštevanje teh navodil je bistveno za nemoten potek postopka.

V.   USTNI DEL POSTOPKA

A.   Predlogi, naj se opravi obravnava

A.1.   Predlogi, naj se opravi obravnava, pri direktnih tožbah in v zadevah s področja intelektualne lastnine

179.

Kot izhaja iz člena 106 Poslovnika, Splošno sodišče opravi obravnavo po uradni dolžnosti ali na predlog glavne stranke.

180.

Glavna stranka, ki želi ustno podati navedbe na obravnavi, mora v treh tednih od vročitve obvestila o koncu pisnega dela postopka strankam podati obrazložen predlog v tem smislu. Ta obrazložitev – ki se ne sme zamenjati z vlogo ali pisnimi stališči in ki naj ne bi bila daljša od treh strani – mora izhajati iz konkretne presoje koristnosti obravnave za zadevno stranko, v njej pa je treba navesti elemente v spisu v zadevi ali utemeljitev, za katere ta stranka meni, da jih je treba razviti ali na obravnavi dodatno izpodbijati. Za boljše usmerjanje razprav med obravnavo, se priporoča, da obrazložitev ni splošna, ki bi se na primer sklicevala le na pomembnost zadeve.

181.

Če glavna stranka obrazloženega predloga ne poda v določenem roku, lahko Splošno sodišče odloči, da bo o tožbi odločilo brez ustnega dela postopka.

A.2.   Predlogi, naj se opravi obravnava, v pritožbenih postopkih

182.

Kot izhaja iz člena 12(2) Priloge I k Statutu in člena 207(1) Poslovnika, mora stranka v pritožbenem postopku, ki želi ustno podati navedbe na obravnavi, v treh tednih od vročitve obvestila o koncu pisnega dela postopka strankam podati obrazložen predlog v tem smislu. Ta obrazložitev – ki se ne sme zamenjati z vlogo ali pisnimi stališči in ki naj ne bi bila daljša od treh strani – mora izhajati iz konkretne presoje koristnosti obravnave za zadevno stranko, v njej pa je treba navesti elemente v spisu v zadevi ali utemeljitev, za katere ta stranka meni, da jih je treba razviti ali na obravnavi dodatno izpodbijati. Za boljše usmerjanje razprav med obravnavo, se priporoča, da obrazložitev ni splošna, ki bi se na primer sklicevala le na pomembnost zadeve.

183.

Vendar lahko Splošno sodišče, če meni, da je na podlagi listin v spisu v zadevi dejansko stanje dovolj razjasnjeno, odloči, da bo o pritožbi odločilo brez ustnega dela postopka. V pritožbenih zadevah Splošnemu sodišču namreč ni treba opraviti obravnave, čeprav je stranka v pritožbenem postopku podala obrazložen predlog.

B.   Priprava obravnave

184.

Sodno tajništvo vsaj en mesec pred obravnavo pošlje strankam vabilo na obravnavo, brez poseganja v primere, v katerih okoliščine upravičujejo, da se jih povabi v krajšem roku.

185.

V skladu s členom 107(2) Poslovnika se predlogom za preložitev datuma obravnave ugodi zgolj v izrednih okoliščinah. Take predloge lahko vložijo le glavne stranke in morajo biti ustrezno obrazloženi, priložiti jim je treba ustrezna dokazila in jih predložiti Splošnemu sodišču čim prej po prejemu vabila.

186.

Če se zastopnik stranke ne namerava udeležiti obravnave, mora o tem čim prej po prejemu vabila obvestiti Splošno sodišče.

187.

Splošno sodišče si prizadeva, da pošlje skrajšano poročilo za obravnavo zastopnikom strank tri tedne pred obravnavo. Namen skrajšanega poročila za obravnavo je priprava obravnave.

188.

Skrajšano poročilo za obravnavo, ki ga pripravi sodnik poročevalec, vsebuje le tožbene razloge in jedrnat povzetek trditev strank.

189.

Morebitna stališča strank glede skrajšanega poročila za obravnavo se lahko predložijo med obravnavo. V tem primeru se ta stališča zabeležijo v zapisnik o obravnavi.

190.

Skrajšano poročilo za obravnavo ima javnost na voljo pred razpravno dvorano na dan obravnave, razen če je javnost izključena iz obravnave.

191.

Sodni tajnik objavi pred vsako javno obravnavo v jeziku postopka te informacije: dan in uro obravnave, pristojno sestavo, zadevo ali zadeve, ki se bodo obravnavale, in imena strank.

192.

Prošnjo za uporabo nekaterih tehničnih sredstev pri predstavitvi je treba podati vsaj dva tedna pred dnevom obravnave. Sodno tajništvo določi podrobna pravila o uporabi teh sredstev ob upoštevanju morebitnih tehničnih ali praktičnih omejitev. Nosilci teh predstavitev se ne vložijo v spis v zadevi, razen če predsednik ne odloči drugače.

193.

Upoštevajoč varnostne ukrepe, ki veljajo za vstop v stavbe Sodišča Evropske unije, se zastopnikom strank priporoča, da so v razpravni dvorani navzoči vsaj 15 minut pred začetkom obravnave, saj je običajno, da se člani sestave z njimi pogovorijo o izvedbi obravnave.

194.

Za pripravo udeležbe na obravnavi se zastopnikom strank priporoča ogled dokumenta „Pregledni seznam – Obravnava“, ki je na voljo na spletnem mestu Sodišča Evropske unije.

C.   Potek obravnave

195.

Zastopniki strank morajo nositi togo.

196.

Obravnavo sestavljajo: — po potrebi zelo strnjena ponovitev stališč, tako da se poudarijo bistveni razlogi, navedeni pisno, — po potrebi pojasnitev nekaterih trditev, navedenih v pisnem delu postopka, in predstavitev morebitnih novih trditev, ki izhajajo iz dogodkov, ki so se zgodili po koncu pisnega dela postopka in ki jih zato ni bilo mogoče navesti v pisnih navedbah, — odgovori na morebitna vprašanja Splošnega sodišča.

197.

Vsaka stranka mora ob upoštevanju namena obravnave, kot je bil opredeljen v točki 196 zgoraj, presoditi, ali so ustne navedbe resnično koristne oziroma ali bi zadostovalo zgolj sklicevanje na pisna stališča ali vloge. Obravnava se torej lahko osredotoči na odgovore na vprašanja Splošnega sodišča. Če zastopnik meni, da mora prevzeti besedo, se lahko vedno omeji na predstavitev določenih točk in se glede drugih sklicuje na vloge.

198.

Če je Splošno sodišče pred izvedbo obravnave v skladu s členom 89(4) Poslovnika stranke pozvalo, naj svoje navedbe osredotočijo na eno ali več določenih vprašanj, je treba ta vprašanja prednostno navesti med podajanjem navedb.

199.

Če se stranka vzdrži ustnih navedb, njen molk ne pomeni strinjanja z navedbami druge stranke, če so bile zadevne navedbe že izpodbijane pisno. Ta molk tej stranki ne preprečuje, da na ustne navedbe druge stranke poda repliko.

200.

Zaradi jasnosti in da bi članom Splošnega sodišča zagotovili boljše razumevanje ustnih navedb, je na splošno bolj priporočljiv prosti govor na podlagi zapiskov kot pa branje besedila. Prav tako se od zastopnikov strank zahteva, naj čim bolj poenostavijo predstavitev zadeve in raje uporabljajo krajše povedi. Poleg tega bi zastopniki Splošnemu sodišču olajšali delo, če bi navedbe strukturirali in predhodno natančno predstavili, kako jih nameravajo podati.

201.

Trajanje podajanja navedb se lahko razlikuje glede na zapletenost zadeve in obstoj ali neobstoj novih dejstev. Za podajanje svojih navedb ima vsaka glavna stranka na voljo 15 minut, vsak intervenient pa 10 minut (v združenih zadevah ima vsaka glavna stranka 15 minut za vsako od zadev in vsak intervenient 10 minut za vsako od zadev), razen če jim sodno tajništvo v zvezi s tem ni dalo drugih navodil. Ta omejitev velja le za same ustne navedbe in ne vključuje časa, potrebnega za odgovarjanje na vprašanja, postavljena na obravnavi ali za končne replike.

202.

Če je zaradi okoliščin to potrebno, se lahko na sodno tajništvo vsaj dva tedna (oziroma v izjemnih, ustrezno obrazloženih okoliščinah tudi pozneje) pred datumom obravnave naslovi predlog za odobritev izjeme od tega običajnega trajanja, ki ga je treba ustrezno obrazložiti in ob tem natančno navesti čas podajanja ustnih navedb, ki naj bi bil za to potreben. Zastopnike se obvesti o času trajanja ustnih navedb, ki ga bodo imeli na voljo na podlagi teh predlogov.

203.

Kadar eno stranko zastopa več zastopnikov, lahko ustne navedbe načeloma predstavita le dva izmed njih, celotna dolžina podajanja ustnih navedb pa ne sme prekoračiti časa, navedenega v točki 201 zgoraj. Vendar lahko odgovore na vprašanja sodnikov in končne replike dajejo tudi zastopniki, ki niso predstavili ustnih navedb.

204.

Kadar več strank zagovarja enako stališče pred Splošnim sodiščem (zlasti pri intervencijah ali združenih zadevah), se lahko njihovi zastopniki pred obravnavo posvetujejo, da bi se izognili kakršnemu koli ponavljanju navedb.

205.

Zastopnike se naproša, naj pri sklicevanju na odločbo Sodišča, Splošnega sodišča ali Sodišča za uslužbence navedejo poimenovanje, uporabljeno za to odločbo, opravilno številko zadeve in po potrebi upoštevno točko ali točke.

206.

V skladu s členom 85(3) Poslovnika lahko glavne stranke izjemoma predložijo dokaze še med obravnavo. V tem primeru se druge stranke izrečejo o njihovi dopustnosti in vsebini. Svetuje se, da se po potrebi zagotovi zadosti izvodov.

D.   Tolmačenje

207.

Da bi se olajšalo tolmačenje, se zastopnikom strank predlaga, naj morebitno besedilo ali pisno podlago za svoje ustne navedbe predhodno posredujejo službi za tolmačenje po elektronski pošti (interpret@curia.europa.eu).

208.

Zaupnost posredovanih besedil ustnih navedb je zagotovljena. Da bi se izognili morebitnim nesporazumom, je treba navesti ime stranke. Besedila ustnih navedb se ne vložijo v spis v zadevi.

209.

Zastopnike se opozarja, da, odvisno od primera, le nekateri člani Splošnega sodišča spremljajo ustne navedbe v jeziku, v katerem se podajajo, in da preostali poslušajo simultano tolmačenje. Zastopnikom se za boljši potek obravnave in ohranjanje ravni kakovosti simultanega tolmačenja priporoča, naj govorijo počasi in v mikrofon.

210.

Če nameravajo zastopniki dobesedno navajati odlomke nekaterih besedil ali dokumentov, zlasti odstavkov, ki niso navedeni v spisu v zadevi, je priporočljivo, da se to tolmačem sporoči pred obravnavo. Prav tako jih je smiselno opozoriti na morebiti težko prevedljive izraze.

E.   Zapisnik o obravnavi

211.

Sodni tajnik sestavi zapisnik o vsaki obravnavi v jeziku postopka, ki vsebuje: navedbo zadeve; dan, uro in kraj obravnave; po potrebi navedbo o tem, da gre za obravnavo, iz katere je javnost izključena; imena navzočih sodnikov in sodnega tajnika; imena in status navzočih zastopnikov strank; po potrebi navedbo stališč glede skrajšanega poročila za obravnavo; po potrebi priimke, imena, status in prebivališče zaslišanih prič ali izvedencev; navedbo procesnih aktov ali dokazil, predloženih na obravnavi, in kadar je to potrebno, izjave, podane na obravnavi, in odločitve, ki jih je na obravnavi razglasilo Splošno sodišče ali predsednik.

VI.   ZAUPNO OBRAVNAVANJE

A.   Splošne določbe

212.

V skladu s členom 64 in ob upoštevanju členov 68(4), 104, 105(8) in 144(7) Poslovnika Splošno sodišče upošteva le procesne akte in dokazila, s katerimi so se zastopniki strank lahko seznanili in glede katerih so se lahko izrekli.

213.

Iz tega izhaja, da brez poseganja v člene od 103 do 105 Poslovnika predloga za zaupno obravnavanje nekaterih podatkov v spisu v zadevi, ki ga tožeča stranka vloži glede tožene stranke, ni mogoče upoštevati. Tožena stranka prav tako ne more vložiti takega predloga glede tožeče stranke.

214.

Vendar lahko glavna stranka zahteva, da se določeni podatki iz spisa v zadevi, ki so zaupni, v skladu s členom 144(7) Poslovnika intervenientu ne pošljejo.

215.

Vsaka stranka lahko tudi zahteva, da se določeni podatki iz spisov, na katere se nanaša združitev, v skladu s členom 68(4) Poslovnika izključijo iz vpogleda stranke v združenih zadevah.

B.   Zaupno obravnavanje v primeru predloga za intervencijo

216.

Če je v zadevi podan predlog za intervencijo, se glavne stranke pozove, naj v roku, ki ga določi sodni tajnik, navedejo, ali predlagajo zaupno obravnavanje nekaterih podatkov v procesnih aktih in dokazilih, ki so že bili vloženi v spis v zadevi.

217.

Glavne stranke morajo za vse procesne akte in dokazila, ki jih vložijo pozneje, hkrati ob njihovi vložitvi po potrebi podati predlog za zaupno obravnavanje. Če tak predlog ne bo podan, bodo vloženi procesni akti in dokazila poslani intervenientu.

218.

Vsak predlog za zaupno obravnavanje je treba vložiti z ločeno vlogo. Ta se ne sme vložiti v zaupni različici in zato ne sme vsebovati zaupnih podatkov.

219.

V predlogu za zaupno obravnavanje je treba navesti stranko, v razmerju do katere se predlaga zaupnost.

220.

Predlog za zaupno obravnavanje je treba omejiti na najnujnejše in se nikakor ne sme nanašati na celoten procesni akt in, razen izjemoma, na celotno prilogo. Po navadi je namreč mogoče posredovati nezaupno različico procesnega akta in dokazil, v kateri so izločeni nekateri odlomki, besede ali številke, ne da bi to vplivalo na zadevne interese.

221.

V predlogu za zaupno obravnavanje je treba natančno navesti zadevne podatke ali odlomke, vsebovati pa mora tudi obrazložitev zaupnosti vsakega od teh podatkov ali odlomkov. Če teh navedb ni, lahko Splošno sodišče predlog zavrne.

222.

Stranka mora ob vložitvi predloga za zaupno obravnavanje enega ali več procesnih aktov predložiti celotno nezaupno različico zadevnega ali zadevnih procesnih aktov ali dokazil, iz katerih so bili izločeni podatki ali odlomki, na katere se nanaša na predlog.

223.

Če predlog za zaupno obravnavanje ni v skladu s točkami 218, 219 in 222 zgoraj, sodni tajnik od zadevne stranke zahteva njegovo dopolnitev. Če predlog za zaupno obravnavanje tudi po tej zahtevi ni v skladu zahtevami iz teh praktičnih določb za izvajanje, ga ne bo mogoče obravnavati, vsi zadevni procesni akti in dokazila pa bodo poslani intervenientu.

C.   Zaupno obravnavanje v primeru združitve zadev

224.

Če je predvidena združitev več zadev, se stranke pozove, naj v roku, ki ga določi sodni tajnik, navedejo, ali predlagajo zaupno obravnavanje nekaterih podatkov v procesnih aktih in dokazilih, ki so že bili vloženi v spisih v zadevah, na katere se nanaša združitev.

225.

Stranke morajo za vse procesne akte in dokazila, ki jih vložijo pozneje, hkrati ob njihovi vložitvi po potrebi podati predlog za zaupno obravnavanje. Če tak predlog ne bo podan, bodo vloženi procesni akti in listine postali dostopni drugim strankam v združenih zadevah.

226.

Točke od 218 do 223 zgoraj se uporabljajo za predloge za zaupno obravnavanje, ki se vložijo v primeru združitve zadev.

D.   Zaupno obravnavanje v okviru člena 103 Poslovnika

227.

Splošno sodišče lahko na podlagi pripravljalnih ukrepov iz člena 91 Poslovnika stranki odredi predložitev podatkov ali dokazil v zvezi z zadevo. V skladu s členom 92(3) Poslovnika se lahko taka predložitev odredi le, če zadevna stranka ni izpolnila v ta namen predhodno sprejetega ukrepa procesnega vodstva ali če to zahteva stranka, ki jo zadeva ukrep in ki utemelji nujnost takega ukrepa v obliki sklepa o pripravljalnem ukrepu.

228.

Če se glavna stranka sklicuje na zaupnost podatkov ali dokazil, da bi nasprotovala njihovemu pošiljanju v odgovor na predlog za izdajo ukrepa procesnega vodstva ali da bi predlagala izdajo pripravljalnega ukrepa, Splošno sodišče, če meni, da bi ti podatki ali dokazila lahko bili pomembni za odločitev o sporu, odredi njihovo predložitev s sklepom o pripravljalnem ukrepu na podlagi člena 91(b) Poslovnika. Obravnavanje zaupnih podatkov ali dokazil, ki so tako predloženi pred Splošnim sodiščem, ureja člen 103 Poslovnika. Zadevna ureditev ne določa nobenega odstopanja od načela kontradiktornosti postopka, temveč določa podrobna pravila za njegovo izvajanje.

229.

Splošno sodišče na podlagi te določbe preuči, ali so podatki oziroma dokazila pomembni za odločitev o sporu, in preveri njihovo zaupnost. Če Splošno sodišče meni, da so zadevne informacije pomembne za odločitev o sporu in hkrati zaupne, njihovo zaupno naravo pretehta z zahtevami, povezanimi s pravico do učinkovitega sodnega varstva, zlasti s spoštovanjem načela kontradiktornosti, in ima na koncu te presoje dve izbiri.

230.

Splošno sodišče lahko odloči, da s podatkom ali dokazilom kljub njegovi zaupnosti seznani nasprotno glavno stranko. Splošno sodišče lahko v zvezi s tem ukrepom procesnega vodstva zastopnike strank, ki niso stranka, ki je predložila zaupne podatke, pozove k podpisu sporazuma o varovanju zaupnosti dokumenta ali dokazila, tako da podatkov, s katerimi so se seznanili, ne bodo posredovali svojim pooblastiteljem ali tretjim osebam. Za vse kršitve tega sporazuma je mogoče uporabiti člen 55 Poslovnika.

231.

Alternativno lahko Splošno sodišče odloči, da zaupnih podatkov ne posreduje, nasprotni glavni stranki pa omogoči, da ima na voljo nezaupne podatke, da lahko kar najbolje uveljavlja svoja stališča v skladu z načelom kontradiktornosti. Splošno sodišče zato odredi glavni stranki, ki je predložila zaupne podatke, da posreduje nekatere informacije na način, ki omogoča uskladitev varovanja zaupnosti podatkov in kontradiktornosti postopka. Informacijo bo mogoče na primer posredovati v skrajšani obliki. Če Splošno sodišče meni, da nasprotna glavna stranka ne more učinkovito uresničevati pravice do obrambe, lahko sprejme sklep, celo več sklepov, vse dokler ne meni, da je mogoče postopek učinkovito nadaljevati kontradiktorno.

232.

Če Splošno sodišče meni, da je posredovanje informacije nasprotni glavni stranki, ki je bila zagotovljena na načine, določene s sklepom, sprejetim na podlagi člena 103(3) Poslovnika, tej stranki omogočilo, da kar najbolje uveljavlja svoja stališča, Splošno sodišče zaupnih podatkov ali dokazil, s katerimi se ta stranka ni seznanila, ne upošteva in jih vrne glavni stranki, ki jih je predložila.

E.   Zaupno obravnavanje v okviru člena 104 Poslovnika

233.

Splošno sodišče lahko v okviru nadzora nad zakonitostjo akta institucije, s katerim je ta zavrnila dostop do dokumenta, odredi predložitev tega dokumenta s pripravljalnim ukrepom, sprejetim na podlagi člena 91(c) Poslovnika.

234.

Dokument, ki ga predloži institucija, se ne posreduje drugim strankam, saj bi s tem spor postal brezpredmeten.

F.   Zaupno obravnavanje v okviru člena 105 Poslovnika

235.

V skladu s členom 105(1) in (2) Poslovnika lahko glavna stranka v sporu prostovoljno ali na podlagi pripravljalnega ukrepa Splošnega sodišča predloži podatke ali dokazila, ki se nanašajo na varnost Evropske unije ali varnost ene ali več njenih držav članic ali na vodenje njihovih mednarodnih odnosov. Odstavki od 3 do 10 tega člena določajo postopkovno ureditev, ki se uporablja za take podatke ali dokazila.

236.

Upoštevajoč občutljivost in zaupnost podatkov ali dokazil, ki se nanašajo na varnost Evropske unije ali varnost ene ali več njenih držav članic ali na vodenje njihovih mednarodnih odnosov, je za izvajanje ureditve, vzpostavljene s členom 105 Poslovnika, potrebna vzpostavitev ustrezne varovalke, da se zagotovi visoka raven varstva teh podatkov ali dokazil. To varovalko je Splošno sodišče določilo v odločbi, sprejeti na podlagi člena 105(11) Poslovnika.

237.

V skladu s členom 227(3) Poslovnika se člen 105 uporablja po začetku veljavnosti odločbe iz člena 105(11).

VII.   BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ

238.

V skladu s členom 147(2) Poslovnika je treba pri vložitvi prošnje za brezplačno pravno pomoč obvezno uporabiti obrazec. Ta obrazec je dostopen na spletnem mestu Sodišča Evropske unije.

239.

Prosilec za brezplačno pravno pomoč, ki ga ob vložitvi obrazca prošnje za brezplačno pravno pomoč ne zastopa odvetnik, lahko pravilno izpolnjen in podpisan obrazec v papirnati obliki vloži v sodnem tajništvu po pošti ali v samem uradu, po potrebi po posredovanju prepisa izvirnika tega obrazca po telefaksu. V primeru uporabe telefaksa se uporabijo točke od 78 do 81 zgoraj.

240.

Kadar prosilca za brezplačno pravno pomoč ob vložitvi obrazca prošnje za brezplačno pravno pomoč zastopa odvetnik, se vložitev opravi na podlagi člena 72(1) Poslovnika ob upoštevanju zahtev iz točk od 74 do 85 zgoraj.

241.

Obrazec prošnje za brezplačno pravno pomoč naj bi Splošnemu sodišču omogočil, da v skladu s členom 147(3) in (4) Poslovnika pridobi podatke za ustrezno odločitev o prošnji za brezplačno pravno pomoč. Gre za: — podatke o premoženjskem stanju prosilca in — če tožba še ni bila vložena, podatke o predmetu tožbe, dejanskem stanju v zadevi in trditvah v zvezi s tožbo.

242.

Prosilec mora skupaj z obrazcem prošnje za brezplačno pravno pomoč predložiti dokazila, ki utemeljujejo podatke iz točke 241 zgoraj.

243.

Po potrebi se skupaj z obrazcem prošnje za brezplačno pravno pomoč predložijo dokumenti iz členov 51(2) in (3) ter 78(3) Poslovnika.

244.

Kadar prosilca za brezplačno pravno pomoč ob vložitvi obrazca prošnje za brezplačno pravno pomoč zastopa odvetnik, mora obrazec vsebovati tudi izjavo iz člena 77(1) Poslovnika.

245.

Pravilno izpolnjen obrazec prošnje za brezplačno pravno pomoč in potrdila morajo biti razumljivi sami po sebi.

246.

Brez poseganja v možnost Splošnega sodišča, da na podlagi členov 89 in 90 Poslovnika zahteva podatke ali predložitev dodatnih dokumentov, prošnje za brezplačno pravno pomoč ni mogoče dopolniti z naknadno vložitvijo dodatkov. Taki dodatki, če so bili vloženi, ne da bi jih Splošno sodišče zahtevalo, bodo zavrnjeni. V izjemnih primerih je mogoče dokazila o šibkem premoženjskem stanju prosilca vseeno sprejeti pozneje, če je njihova pozna vložitev primerno pojasnjena.

247.

V skladu s členom 147(7) Poslovnika z vložitvijo prošnje za brezplačno pravno pomoč preneha teči rok za vložitev tožbe, na katero se prošnja nanaša, in sicer do dneva vročitve sklepa, s katerim je o prošnji odločeno, ali če v tem sklepu odvetnik za zastopanje prosilca za brezplačno pravno pomoč ni določen, do dneva vročitve sklepa o določitvi odvetnika, ki ga bo zastopal.

248.

Ker z vložitvijo prošnje za brezplačno pravno pomoč preneha teči rok za vložitev tožbe do vročitve sklepa iz točke 247 zgoraj, je lahko preostali del roka za vložitev tožbe izjemno kratek. Zato se upravičencu do brezplačne pravne pomoči, ki ga pravilno zastopa odvetnik, priporoča, naj posebno pozornost nameni spoštovanju zakonskega roka.

VIII.   NUJNA POSTOPKA

A.   Hitri postopek

A.1.   Predlog za obravnavanje po hitrem postopku

249.

V skladu s členom 152(1) Poslovnika se predlog za obravnavanje po hitrem postopku vloži z ločeno vlogo, glede na okoliščine primera, hkrati s tožbo ali odgovorom na tožbo in mora vsebovati obrazložitev posebne nujnosti zadeve in drugih upoštevnih okoliščin.

250.

Da bi se sodnemu tajništvu olajšalo takojšnje obravnavanje, je treba na prvi strani predloga za obravnavanje po hitrem postopku navesti, da je vložen na podlagi členov 151 in 152 Poslovnika.

251.

Tožba, v zvezi s katero se predlaga obravnavanje po hitrem postopku, načeloma ne sme biti daljša od 25 strani. Predložiti jo je treba v skladu z zahtevami, navedenimi v točkah od 123 do 134 zgoraj.

252.

Priporočljivo je, da stranka, ki predlaga obravnavanje po hitrem postopku, v predlogu opredeli razloge, trditve ali odstavke zadevne vloge (tožbe ali odgovora na tožbo), ki so predloženi le za primer, če se zadeva ne bo obravnavala po tem postopku. Ti podatki, določeni v členu 152(2) Poslovnika, morajo biti v predlogu natančno opredeljeni in morajo vsebovati številke zadevnih odstavkov.

A.2.   Skrajšana različica

253.

Priporočljivo je, da se k predlogu za obravnavanje po hitrem postopku, ki vsebuje podatke iz točke 252 zgoraj, priloži skrajšana različica zadevne vloge.

254.

Kadar je priložena skrajšana različica, je treba upoštevati ta navodila: (a) skrajšana različica je v obliki prvotne različice zadevne vloge, katere izpuščeni odstavki se lahko razberejo iz oglatih oklepajev, v katerih je omemba „izpuščeno“; (b) odstavki, ki so ohranjeni v skrajšani različici, so enako oštevilčeni kot v prvotni različici zadevne vloge; (c) seznam prilog, ki je priložen k skrajšani različici, vsebuje, če skrajšana različica ne napotuje na vse priloge k prvotni različici zadevne vloge, omembo „izpuščeno“ za opredelitev vsake od izpuščenih prilog; (d) priloge, ki so ohranjene v skrajšani različici, morajo biti oštevilčene enako kot v seznamu prilog k prvotni različici zadevne vloge; (e) priloge, ki so navedene v seznamu k skrajšani različici, morajo biti priložene k tej različici.

255.

Da bi lahko skrajšano različico kar najhitreje obravnavali, morajo biti v njej upoštevana zgornja navodila.

256.

Kadar Splošno sodišče zahteva, da se na podlagi člena 151(3) Poslovnika predloži skrajšana različica vloge, mora biti skrajšana različica sestavljena v skladu z zgornjimi navodili, razen če ni določeno drugače.

A.3.   Odgovor na tožbo

257.

Če tožeča stranka v predlogu ni navedla razlogov, trditev ali odstavkov iz svoje tožbe, ki naj se upoštevajo le v primeru, če zadeva ne bi bila obravnavana po hitrem postopku, mora tožena stranka na tožbo odgovoriti v enem mesecu.

258.

Če je tožeča stranka v predlogu navedla razloge, trditve ali odstavke iz svoje tožbe, ki naj se upoštevajo le v primeru, če zadeva ne bi bila obravnavana po hitrem postopku, mora tožena stranka v enem mesecu odgovoriti na razloge in trditve iz tožbe ob upoštevanju navedb, predloženih v predlogu za obravnavanje po hitrem postopku.

259.

Če je tožeča stranka k predlogu priložila skrajšano različico tožbe, mora tožena stranka na razloge in trditve iz skrajšane različice tožbe odgovoriti v enem mesecu.

260.

Če Splošno sodišče zavrne predlog za obravnavanje po hitrem postopku, še preden je tožena stranka vložila odgovor na tožbo, se enomesečni rok za vložitev tega odgovora, določen v členu 154(1) Poslovnika, podaljša za dodatni mesec.

261.

Če Splošno sodišče zavrne predlog za obravnavanje po hitrem postopku, potem ko je tožena stranka vložila odgovor na tožbo v enomesečnem roku, določenem v členu 154(1) Poslovnika, se tej stranki, da se ji omogoči dopolnitev odgovora na tožbo, odobri nov rok enega meseca, ki začne teči od vročitve odločbe o zavrnitvi predloga za obravnavanje po hitrem postopku.

A.4.   Ustni del postopka

262.

Ker je v okviru hitrega postopka pisni del postopka načeloma omejen na eno izmenjavo vlog, je poudarek na ustnem delu postopka in se obravnava opravi v kratkem času po končanem pisnem delu postopka. Vendar lahko Splošno sodišče odloči, da bo odločilo brez ustnega dela postopka, če se glavne stranke v roku, ki ga določi predsednik, odpovejo udeležbi na obravnavi in če Splošno sodišče meni, da je na podlagi listin v spisu v zadevi dejansko stanje dovolj pojasnjeno.

263.

Kadar Splošno sodišče ni dovolilo vložitve intervencijske vloge, lahko intervenient svoja stališča poda le ustno, če se opravi obravnava.

B.   Odlog izvršitve in druge začasne odredbe

264.

V skladu s členom 156(4) Poslovnika je treba predlog za odlog izvršitve ali za izdajo drugih začasnih odredb vložiti z ločeno vlogo. Predlog mora biti sam po sebi razumljiv, ne da bi se bilo treba sklicevati na tožbo v postopku v glavni stvari, vključno na priloge k tožbi.

265.

Da se sodnemu tajništvu olajša takojšnje obravnavanje, je treba na prvi strani predloga za odlog izvršitve ali za izdajo drugih začasnih odredb navesti, da je ta vložen na podlagi člena 156 Poslovnika. Poleg tega je priporočljivo, da se tak predlog vloži prek aplikacije e-Curia ali da se mu pri pošiljanju po telefaksu priložijo vse priloge, skupaj z dokumenti iz člena 78 Poslovnika.

266.

V predlogu za odlog izvršitve ali za izdajo drugih začasnih odredb je treba zelo na kratko in zgoščeno navesti predmet spora, dejanske in pravne razloge, na katerih temelji tožba v postopku v glavni stvari in ki na prvi pogled izkazujejo utemeljenost (fumus boni juris), ter okoliščine, ki dokazujejo nujnost. V njem morajo biti zelo natančno navedeni predlagani ukrepi. V predlogu je treba navesti tudi vse razpoložljive dokaze in dokazne predloge za utemeljitev izdaje začasnih odredb.

267.

Ker je namen predloga za izdajo začasne odredbe omogočiti presojo fumus boni juris v okviru skrajšanega postopka, se v njem ne sme v celoti povzeti besedila tožbe v postopku v glavni stvari.

268.

Da bi bilo mogoče predlog za izdajo začasne odredbe obravnavati nujno, predlog, odvisno od zadevnega področja in okoliščin zadeve, načeloma ne sme biti daljši od 25 strani.

IX.   ZAČETEK VELJAVNOSTI TEH PRAKTIČNIH DOLOČB ZA IZVAJANJE

269.

S temi praktičnimi določbami za izvajanje se razveljavijo in nadomestijo Navodila sodnemu tajniku z dne 5. julija 2007 (UL L 232, 4.9.2007, str. 1), kakor so bila spremenjena 17. maja 2010 (UL L 170, 6.7.2010, str. 53) in 24. januarja 2012 (UL L 68, 7.3.2012, str. 20), in Praktična navodila za stranke pri Splošnem sodišču z dne 24. januarja 2012 (UL L 68, 7.3.2012, str. 23).

270.

Te praktične določbe za izvajanje se objavijo v Uradnem listu Evropske unije. Veljati začnejo prvi dan prvega meseca po objavi.

---

(1)  Poslovnik Splošnega sodišča (UL L 105, 23.4.2015, str. 1).

(2)  V smislu člena 3 Odločbe Splošnega sodišča z dne 14. septembra 2011 o vlaganju in vročanju procesnih aktov prek aplikacije e-Curia (UL C 289, 1.10.2011, str. 9) (v nadaljevanju: odločba Splošnega sodišča z dne 14. septembra 2011).

(3)  Besedilo mora biti predstavljeno v skladu z zahtevami iz točke 96(c) teh praktičnih navodil za izvajanje.

1.   Pravni okvir

Določbe o brezplačni pravni pomoči so tako v Poslovniku Splošnega sodišča (členi od 146 do 150) kot v Praktičnih določbah za izvajanje Poslovnika Splošnega sodišča (točke od 16 do 18, 31, 48, 54, 133, 134 in od 238 do 248).

Poslovnik Splošnega sodišča in Praktične določbe za izvajanje Poslovnika Splošnega sodišča sta na voljo na spletnem mestu Sodišča Evropske unije (http://curia.europa.eu) v rubriki Splošno sodišče/Postopek.

2.   Pravila glede zastopanja pred Splošnim sodiščem

Za vložitev tožbe pri Splošnem sodišču mora vsako fizično ali pravno osebo zastopati odvetnik, ki je upravičen do zastopanja pred sodišči države članice ali druge države podpisnice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (člen 51 Poslovnika). To pravilo vzpostavlja načelo, da mora tožečo stranko zastopati odvetnik.

Če ta oseba zaradi svojega premoženjskega stanja ni zmožna plačati stroškov ali dela stroškov postopka, je v skladu s Poslovnikom upravičena do brezplačne pravne pomoči (člen 146(1) Poslovnika). Drugače kot pri tožbi, ki jo mora vložiti odvetnik, ki zastopa tožečo stranko, je mogoče prošnjo za brezplačno pravno pomoč vložiti ob pomoči odvetnika ali brez nje.

3.   Pristojnosti Splošnega sodišča in pogoji za dopustnost

Splošno sodišče ne more odobriti brezplačne pravne pomoči, če je očitno nepristojno za odločanje o tožbi, za katero se zaproša pomoč (člen 146(2) Poslovnika).

Na podlagi Pogodb in Protokola o statutu Sodišča Evropske unije je Splošno sodišče pristojno za odločanje o:

—

direktnih tožbah, ki jih posamezniki in države članice (1) vložijo z namenom razglasitve ničnosti aktov institucij, organov, uradov in agencij Unije, ugotovitve nezakonite opustitve ukrepanja teh subjektov ali pridobitve odškodnine za utrpljeno škodo, in tožbah, vloženih na podlagi arbitražne klavzule,

—	ničnostnih tožbah zoper odločbe odborov za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) in Urada Skupnosti za rastlinske sorte (CPVO),

—	pritožbah zoper odločbe Sodišča za uslužbence Evropske unije.

Iz tega izhaja, da bo prošnja za brezplačno pravno pomoč zavrnjena zaradi nepristojnosti Splošnega sodišča za odločanje o tožbi, če bo ta vložena z namenom:

—	izpodbijanja zakonitosti aktov nacionalnih organov (upravnih ali sodnih),

—	izpodbijanja odločbe mednarodnega subjekta, ki ni del institucionalnega sistema Evropske unije (na primer Evropsko sodišče za človekove pravice).

Brezplačne pravne pomoči tudi ni mogoče odobriti, če se tožba, za katero se zaproša pomoč, zdi očitno nedopustna ali očitno brez pravne podlage (člen 146(2) Poslovnika).

Iz tega zlasti izhaja, da bo prošnja, ki bo vložena pred vložitvijo tožbe, na katero se nanaša, vendar po izteku roka za vložitev te tožbe, zavrnjena, ker bi bila tožba zaradi prepozne vložitve zavržena kot nedopustna.

4.   Obvezna uporaba obrazca prošnje za brezplačno pravno pomoč

Obrazec prošnje za brezplačno pravno pomoč, objavljen v Uradnem listu Evropske unije, je dostopen na spletnem mestu Sodišča Evropske unije v rubriki Splošno sodišče/Postopek.

Za vložitev prošnje za brezplačno pravno pomoč – tako pred vložitvijo tožbe kot v okviru postopka, ki že poteka – je obvezna uporaba tega obrazca. Prošnja, ki ni vložena na obrazcu, se ne upošteva (člen 147 Poslovnika in točka 238 Praktičnih določb za izvajanje Poslovnika Splošnega sodišča).

Prošnja za brezplačno pravno pomoč, vložena po tem, ko je Splošno sodišče izdalo odločbo o tožbi, na katero se ta prošnja nanaša, se ne upošteva.

5.   Vsebina prošnje za brezplačno pravno pomoč in potrdila

Obrazec prošnje za brezplačno pravno pomoč naj bi Splošnemu sodišču omogočil, da v skladu s členom 147(3) in (4) Poslovnika pridobi podatke za ustrezno odločitev o prošnji za brezplačno pravno pomoč. Gre za:

—	podatke o premoženjskem stanju prosilca in,

—	če tožba še ni bila vložena, podatke o predmetu tožbe, dejanskem stanju v zadevi in trditvah v zvezi s tožbo (točka 241 Praktičnih določb za izvajanje Poslovnika Splošnega sodišča).

(a)   Premoženjsko stanje prosilca

Prošnji za brezplačno pravno pomoč se priložijo podatki in potrdila, ki omogočajo oceno premoženjskega stanja prosilca, na primer potrdilo pristojnega nacionalnega organa o prosilčevem premoženjskem stanju (člen 147(3) Poslovnika).

Finančna sposobnost prosilca se oceni na podlagi podatkov, ki dokazujejo njegovo šibko premoženjsko stanje:

—

ne zadostuje torej, da fizična oseba Splošnemu sodišču posreduje podatke o svojih prihodkih, temveč mora predložiti tudi na primer davčne napovedi, plačilne liste, potrdila urada za socialno pomoč ali zavarovanje za primer brezposelnosti, bančna potrdila in bančne izpiske ter podatke, ki omogočajo oceno njenega premoženja (vrednost premičnin in nepremičnin),

—

ne zadostuje, da se pravna oseba sklicuje na svojo plačilno nesposobnost, ampak mora predložiti podatke o svoji pravni obliki, o tem, ali izvaja pridobitno dejavnost ali ne, o finančni sposobnosti svojega(-jih) družbenika(-ov) ali delničarjev; predloži na primer računovodske izkaze ali kakršno koli drugo dokazilo o svojem računovodskem položaju ter dokaz o uveljavljani plačilni nesposobnosti, prisilni poravnavi, prenehanju plačevanja ali sodni likvidaciji.

Svečane izjave, ki jih izpolni in podpiše prosilec, ne zadostujejo kot dokaz o njegovem šibkem premoženjskem stanju.

Podatki iz prošnje, ki se nanašajo na premoženjsko stanje prosilca, in dokazila, ki so predložena v podporo tem podatkom, morajo v popolnosti izkazovati njegovo premoženjsko stanje.

Prošnja, ki pravno zadostno ne dokazuje, da prosilec ne more kriti stroškov postopka, bo zavrnjena.

(b)   Predmet nameravane tožbe

Če se prošnja za brezplačno pravno pomoč vloži pred vložitvijo nameravane tožbe, na katero se prošnja nanaša, prosilec v njej na kratko navede predmet tožbe, dejansko stanje v zadevi in trditve, ki jih želi navesti v podporo tožbi. V ta namen je v obrazcu prošnje za brezplačno pravno pomoč predvidena posebna rubrika.

Priložiti je treba prepis vseh dokazil, ki so upoštevna za presojo dopustnosti in utemeljenosti nameravane tožbe. Lahko gre na primer za izmenjavo dopisov z bodočo toženo stranko ali v primeru ničnostne tožbe za odločbo, katere zakonitost se izpodbija.

Pravilno izpolnjeni obrazec prošnje za brezplačno pravno pomoč in potrdila morajo biti razumljivi sami po sebi.

(c)   Dopolnitve

Prošnje za brezplačno pravno pomoč ni mogoče dopolniti z naknadno vložitvijo dodatkov. Taki dodatki, če so bili vloženi, ne da bi jih Splošno sodišče zahtevalo, bodo zavrnjeni. Zato je pomembno, da se vsi potrebni podatki navedejo v obrazcu in da se priloži prepis vseh dokumentov, ki te podatke potrjujejo.

V izjemnih primerih je mogoče dokazila o šibkem premoženjskem stanju prosilca vseeno sprejeti pozneje, če je njihova pozna vložitev primerno pojasnjena (točka 246 Praktičnih določb za izvajanje Poslovnika Splošnega sodišča).

6.   Vložitev prošnje

(a)   Prosilec

Prosilec za brezplačno pravno pomoč, ki ga ne zastopa odvetnik, mora papirnato različico pravilno izpolnjenega in podpisanega obrazca ter potrdila, ki so v prošnji navedena, posredovati ali vložiti v sodnemu tajništvu Splošnega sodišča na naslovu:

Greffe du Tribunal de l'Union européenne

Rue du Fort Niedergrünewald

L-2925 Luxembourg

Pred posredovanjem ali vložitvijo papirnate različice pravilno izpolnjenega in podpisanega obrazca v sodnem tajništvu je mogoče ta dokument poslati po telefaksu na številko: (+ 352) 43032100.

Če se pravilno izpolnjeni in podpisani obrazec posreduje po telefaksu:

—	se obrazec obravnava šele, ko sodno tajništvo prejme izvirnik,

—

se za dan vložitve obrazca šteje dan vložitve po telefaksu, če izvirnik, ki vsebuje lastnoročni podpis in ki je bil poslan po telefaksu, v sodno tajništvo prispe največ deset dni pozneje; če ta izvirnik ni vložen v tem desetdnevnem roku, se za dan vložitve šteje dan, ko je sodno tajništvo dejansko prejelo izvirnik,

—	ga je treba poslati brez odlašanja, nemudoma po tem, ko je bil poslan po telefaksu, ne da bi bili vanj vneseni kakršni koli popravki ali spremembe,

—	se, če se izvirnik obrazca, ki vsebuje lastnoročni podpis, in prepis, ki je bil predhodno poslan v sodno tajništvo po telefaksu, razlikujeta, za dan vložitve šteje dan vložitve podpisanega izvirnika obrazca.

(b)   Odvetnik prosilca

Če prosilca za brezplačno pravno pomoč ob vložitvi obrazca prošnje za brezplačno pravno pomoč zastopa odvetnik, lahko ta v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vloži obrazec v papirnati različici, po potrebi po posredovanju tega obrazca po telefaksu, ali prek aplikacije e-Curia ob upoštevanju zahtev iz Pogojev uporabe aplikacije e-Curia (točka 240 Praktičnih določb za izvajanje Poslovnika Splošnega sodišča).

Če se pravilno izpolnjeni in podpisani obrazec posreduje po telefaksu, se uporabijo navodila iz točke (a).

(c)   Podpis obrazca

Brez poseganja v primere, ko odvetnik vloži obrazec prek aplikacije e-Curia, mora obrazec lastnoročno podpisati prosilec, če ga vloži sam, ali njegov odvetnik, če zastopa prosilca. Če obrazec ne bo lastnoročno podpisan, ne bo obravnavan.

7.   Prenehanje in nadaljevanje teka roka za vložitev tožbe

Z vložitvijo prošnje za brezplačno pravno pomoč za prosilca preneha teči rok za vložitev tožbe, in sicer do dneva vročitve sklepa, s katerim je o tej prošnji odločeno, ali če v tem sklepu odvetnik za zastopanje prosilca za brezplačno pravno pomoč ni določen, do dneva vročitve sklepa o določitvi odvetnika, ki bo prosilca zastopal (člen 147(7) Poslovnika).

Rok za vložitev tožbe torej ne teče v obdobju, ko Splošno sodišče preučuje prošnjo za brezplačno pravno pomoč.

Po vročitvi sklepa, s katerim je o prošnji za brezplačno pravno pomoč odločeno, ali, če v tem sklepu odvetnik za zastopanje prosilca za brezplačno pravno pomoč ni določen, sklepa o določitvi odvetnika, ki bo prosilca zastopal, je lahko preostali rok za vložitev tožbe izjemno kratek. Zato se upravičencu do brezplačne pravne pomoči, ki ga pravilno zastopa odvetnik, priporoča, naj posebno pozornost nameni spoštovanju zakonskega roka (točka 248 Praktičnih določb za izvajanje Poslovnika Splošnega sodišča).

8.   Dodatno pojasnilo

Vloženi izvirniki potrdil se ne vračajo. Zato svetujemo, da predložite fotokopije potrdil.

PROŠNJA ZA BREZPLAČNO PRAVNO POMOČ

SPLOŠNO SODIŠČE

PROSILEC ZA BREZPLAČNO PRAVNO POMOČ

FIZIČNA OSEBA

Gospa

Gospod

Priimek: …

Ime: …

Naslov: …

Poštna številka: … Kraj: …

Država: …

Telefon (neobvezno): …

Telefaks (neobvezno): …

Elektronski naslov (neobvezno): …

Poklic oziroma trenutni status: …

PRAVNA OSEBA (2)

Firma: …

Pravna oblika: …

Subjekt s pridobitnim namenom:

☐ Da

☐ Ne

Naslov: …

Poštna številka: … Kraj: …

Država: …

Telefon (neobvezno): …

Telefaks (neobvezno): …

Elektronski naslov (neobvezno): …

STRANKA, PROTI KATERI NAMERAVATE VLOŽITI TOŽBO  (3)

Ponovno vas opozarjamo, da je Splošno sodišče pristojno za odločanje o tožbah med fizičnimi ali pravnimi osebami in institucijami, organi, uradi in agencijami Unije. Splošno sodišče ne more nadzorovati zakonitosti odločb:

—	mednarodnih subjektov, ki niso del institucionalnega sistema Evropske unije, kot je na primer Evropsko sodišče za človekove pravice,

—	nacionalnih organov države članice,

—	nacionalnih sodišč.

Navedite stranko(-i)(-e), proti kateri(-ma)(-m) bo vložena nameravana tožba:

TOŽENA(-I)(-E) STRANKA(-I)(-E)	NASLOV
…
…
Če ni dovolj prostora, ta seznam dopolnite z novim listom, ki ga priložite svoji prošnji.

PREDMET TOŽBE  (4)

Če se prošnja za brezplačno pravno pomoč vloži pred vložitvijo nameravane tožbe, prosilec v njej na kratko navede predmet tožbe, dejansko stanje v zadevi in trditve, na katerih tožba temelji. Prošnji se priložijo ustrezna potrdila (člen 147(4) Poslovnika).

Opišite predmet tožbe, ki jo želite vložiti, dejansko stanje v zadevi in trditve, na katerih tožba temelji:

Vsa potrdila, ki so upoštevna za presojo dopustnosti in utemeljenosti nameravane tožbe, so priložena temu obrazcu in povzeta v seznamu potrdil.

Vloženi izvirniki potrdil se ne vračajo.

PREMOŽENJSKO STANJE PROSILCA

FIZIČNA OSEBA

PRIHODKI

Prošnji za brezplačno pomoč se priložijo podatki in potrdila, ki omogočajo oceno premoženjskega stanja prosilca, na primer potrdilo pristojnega nacionalnega organa o prosilčevem premoženjskem stanju (člen 147(3) Poslovnika).

—	Če se ob vložitvi prošnje vaši prihodki od lanskega leta niso spremenili, bodo upoštevani prihodki, ki ste jih prijavili nacionalnim organom za obdobje od 1. januarja do 31. decembra preteklega leta.

—	Če se je vaš finančni položaj spremenil, bodo upoštevani vaši dejanski prihodki od 1. januarja tega leta do datuma vaše prošnje.

		Vaši prihodki	Prihodki zakonca ali zunajzakon-skega partnerja	Prihodki drugih oseb v vašem skupnem gospodinjstvu (otrok ali vzdrževana oseba). Navedite to (ti)(te) osebo(-i)(-e): …
a.	brez dohodkov	(*1)
b.	plača, neto obdavčljivi prihodki (razvidni iz vaše plačilne liste)
c.	drugi prihodki (prihodki iz kmetijske dejavnosti, poslovni ali neposlovni prihodki)
d.	družinski dodatki
e.	nadomestila za brezposelnost
f.	dnevna nadomestila (za bolezen, starševstvo, poklicno bolezen, nesrečo pri delu)
g.	pokojnina, rente in izplačila za predčasno upokojitev
h.	preživnina (znesek, ki vam je bil dejansko izplačan)
i.	drugi prihodki (npr. prejete najemnine, prihodki od kapitala, prihodki od vrednostnih papirjev …)
Če ni dovolj prostora, ta seznam dopolnite z novim listom, ki ga priložite svoji prošnji.

Navedite vrsto in vrednost premičnin (delnice, obveznice, kapital itd.) ter naslov in vrednost nepremičnin (hiše, zemljišča itd.), ki jih ima v lasti, tudi nedonosnih:

IZDATKI

Navedite otroke in vzdrževane osebe, ki živijo z vami v skupnem gospodinjstvu:

Priimek in ime	Sorodstvena vez (npr. sin, nečak, mati)	Datum rojstva (dd/mm/llll)
…	…	…/…/…
…	…	…/…/…
…	…	…/…/…
…	…	…/…/…
Če ni dovolj prostora, ta seznam dopolnite z novim listom, ki ga priložite svoji prošnji.

Navedite znesek preživnine, ki jo plačujete tretjim:

Po želji lahko navedete dodatne podatke glede svojega stanja, bodisi glede prihodkov bodisi izdatkov:

Za zgoraj navedene podatke je treba priložiti potrdila, ki omogočajo oceno vašega premoženjskega stanja (člen 147(3) Poslovnika).

Seznam potrdil, skupaj s – po potrebi – potrdilom pristojnega nacionalnega organa o tem premoženjskem stanju, se priloži temu obrazcu.

Vloženi izvirniki potrdil se ne vračajo.

PRAVNA OSEBA

Če se brezplačna pravna pomoč zaproša za pravno osebo, tej prošnji priložite novejši dokaz o njenem pravnem obstoju (izpisek iz sodnega registra, izpisek iz registra združenj ali kak drug uradni dokument) (člen 147(5) v povezavi s členom 78(3) Poslovnika).

Opišite premoženjski položaj prosilca in po potrebi njegovih družbenikov ali delničarjev:

Za zgoraj navedene podatke je treba priložiti potrdila, ki omogočajo oceno premoženjskega stanja prosilca in po potrebi njegovega(-ih) družbenika(-kov) ali delničarjev (člen 147(3) Poslovnika).

Seznam potrdil, skupaj s – po potrebi – potrdilom pristojnega nacionalnega organa o tem premoženjskem stanju, se priloži temu obrazcu.

Vloženi izvirniki potrdil se ne vračajo.

MOREBITNI PREDLOG ZA DOLOČITEV ODVETNIKA

Če ste izbrali odvetnika, ki je upravičen do zastopanja pred sodišči države članice ali druge države podpisnice Sporazuma o EGP, morate navesti te podatke:

Odvetnik(-ca): …

Naslov: …

Poštna številka: … Kraj: …

Država: …

Telefon: …

Telefaks (neobvezno): …

ČASTNA IZJAVA

Podpisani(-a) častno izjavljam, da so podatki iz te prošnje za brezplačno pravno pomoč točni.

Datum: …/…/…

Podpis prosilca ali njegovega odvetnika:

SEZNAM POTRDIL

Potrdila, ki omogočajo oceno vašega premoženjskega stanja:

— … — … — … — … — … — … — … — … — … — … — … — …

Če tožba še ni bila vložena, potrdilo(-i)(-a), ki je (sta)(so) upoštevno(-i)(-a) za presojo dopustnosti in utemeljenosti nameravane tožbe:

— … — … — … — … — … — … — … — … — … — … — … — …

---

(1)  Razen tistih, ki so v Statutu pridržane za Sodišče, in tistih, za katere je pristojno Sodišče za uslužbence Evropske unije.

(2)  Tej prošnji priložite novejši dokaz o svojem pravnem obstoju (izpisek iz sodnega registra, izpisek iz registra združenj ali kak drug uradni dokument).

(3)  Rubrike „Stranka, proti kateri nameravate vložiti tožbo“ ni treba izpolniti, če se tožba in prošnja za brezplačno pravno pomoč vložita hkrati ali če se prošnja za brezplačno pravno pomoč vloži po vložitvi tožbe.

(4)  Rubrike „Predmet tožbe“ ni treba izpolniti, če se tožba in prošnja za brezplačno pravno pomoč vložita hkrati ali če se prošnja za brezplačno pravno pomoč vloži po vložitvi tožbe.

(*1)  V tem primeru mora prosilec pojasniti, kako se preživlja.