13.6.2015

Uradni list Evropske unije

L 148/3

PROTOKOL

k Evro-mediteranskemu sporazumu o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Ljudsko demokratično republiko Alžirijo na drugi strani o okvirnem sporazumu med Evropsko unijo in Ljudsko demokratično republiko Alžirijo o splošnih načelih za sodelovanje Ljudske demokratične republike Alžirije v programih Unije

EVROPSKA UNIJA (v nadaljnjem besedilu: Unija)

na eni strani in

LJUDSKA DEMOKRATIČNA REPUBLIKA ALŽIRIJA (v nadaljnjem besedilu: Alžirija)

na drugi strani

(v nadaljnjem besedilu skupaj: pogodbenici) –

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Alžirija je sklenila Evro-mediteranski sporazum o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Ljudsko demokratično republiko Alžirijo na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), ki je začel veljati 1. septembra 2005.

(2)	Evropski svet je na zasedanju v Bruslju 17. in 18. junija 2004 z naklonjenostjo sprejel predloge Evropske komisije o evropski sosedski politiki (ESP) ter potrdil sklepe Sveta z dne 14. junija 2004.

(3)	Svet je nato ob številnih nadaljnjih priložnostih sprejel sklepe v korist te politike.

(4)

Svet je 5. marca 2007 izrazil podporo splošnemu in globalnemu pristopu, začrtanemu v sporočilu Evropske komisije z dne 4. decembra 2006, da se državam partnericam evropske sosedske politike omogoči sodelovanje v agencijah in programih Skupnosti glede na njihove dosežke in tam, kjer pravna podlaga to omogoča.

(5)	Alžirija je izrazila željo po sodelovanju v številnih programih Unije.

(6)	Posebne pogoje, ki se uporabljajo glede sodelovanja Alžirije v vsakem programu Unije posebej, zlasti glede finančnega prispevka ter postopkov poročanja in vrednotenja, bi bilo treba določiti v okviru sporazuma med Evropsko komisijo in pristojnimi organi Alžirije –

STA SE DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

Alžiriji je dovoljeno sodelovanje v vseh sedanjih in prihodnjih programih Unije, odprtih za sodelovanje Alžirije, v skladu z ustreznimi predpisi, s katerimi so bili ti programi sprejeti.

Člen 2

Alžirija finančno prispeva k splošnemu proračunu Evropske unije skladno s posebnimi programi Unije, v katerih sodeluje.

Člen 3

Predstavniki Alžirije lahko sodelujejo kot opazovalci pri točkah, ki zadevajo Alžirijo, v upravnih odborih, odgovornih za spremljanje programov Unije, h katerim Alžirija finančno prispeva.

Člen 4

Za projekte in pobude, ki jih predložijo udeleženci iz Alžirije, v največji možni meri veljajo enaki pogoji, pravila in postopki v zvezi z zadevnimi programi Unije, kot se uporabljajo za države članice.

Člen 5

1. Posebne pogoje za sodelovanje Alžirije v vsakem programu Unije posebej, zlasti glede finančnega prispevka ter postopkov poročanja in vrednotenja, se določijo v okviru sporazuma med Evropsko komisijo in pristojnimi organi Alžirije na podlagi meril, določenih v zadevnih programih.

2. Če Alžirija zaprosi za zunanjo pomoč Unije za sodelovanje v določenem programu Unije na podlagi člena 3 Uredbe (EU) št. 232/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (1) ali v skladu s katero drugo podobno uredbo o zunanji pomoči Unije v korist Alžirije, ki bi lahko bila sprejeta v prihodnosti, se pogoji o uporabi pomoči Unije s strani Alžirije določijo v sporazumu o financiranju.

Člen 6

1. Vsak sporazum, sklenjen v skladu s členom 5 tega protokola, določa v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (2), da se finančni nadzor, revizije ali druga preverjanja, vključno z upravnimi preiskavami, izvajajo s strani ali pod vodstvom Komisije, Evropskega urada za boj proti goljufijam in Evropskega računskega sodišča.

2. Oblikujejo se podrobne določbe o finančnem nadzoru in reviziji, upravnih ukrepih, kaznih ter izterjavah, ki Evropski komisiji, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam in Evropskemu računskemu sodišču dajo pooblastila, enaka tistim, ki jih imajo v zvezi z upravičenci ali izvajalci s sedežem v Uniji.

Člen 7

1. Ta protokol se uporablja v obdobju veljavnosti Sporazuma.

2. Pogodbenici podpišeta in odobrita ta protokol v skladu s svojimi postopki.

3. Vsaka pogodbenica lahko ta protokol drugi pogodbenici odpove s pisnim uradnim obvestilom. Ta protokol se preneha uporabljati šest mesecev od dneva prejetja takšnega uradnega obvestila.

4. Prenehanje tega protokola po odpovedi katere koli pogodbenice nikakor ne vpliva na preverjanja in nadzor, ki se po potrebi izvedejo v skladu s členoma 5 in 6.

Člen 8

Najpozneje po treh letih po dnevu začetka veljavnosti tega protokola, nato pa vsaka tri leta, lahko obe pogodbenici pregledata izvajanje tega protokola na podlagi dejanskega sodelovanja Alžirije v programih Unije.

Člen 9

Ta protokol se na eni strani uporablja na ozemljih, na katerih se uporablja Pogodba o delovanju Evropske unije, ter v skladu s pogoji, določenimi v navedeni pogodbi, na drugi strani pa na ozemlju Alžirije.

Člen 10

1. Pogodbenici se strinjata, da bosta do začetka veljavnosti tega protokola začasno uporabljali ta protokol od dne njegovega podpisa, s pridržkom, da se zaključijo za to potrebni postopki.

2. Ta protokol začne veljati prvi dan meseca po dnevu, ko se pogodbenici po diplomatski poti medsebojno uradno obvestita o zaključku postopkov, potrebnih za začetek njegove veljavnosti.

Člen 11

Ta protokol je sestavni del Sporazuma.

Člen 12

Ta protokol je sestavljen v dveh izvodih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem, švedskem in arabskem jeziku, pri čemer so besedila v vseh teh jezikih enako verodostojna.

Съставено в Брюксел на четвърти юни две хиляди и петнадесета година.

Hecho en Bruselas, el cuatro de junio de dos mil quince.

V Bruselu dne čtvrtého června dva tisíce patnáct.

Udfærdiget i Bruxelles den fjerde juni to tusind og femten.

Geschehen zu Brüssel am vierten Juni zweitausendfünfzehn.

Kahe tuhande viieteistkümnenda aasta juunikuu neljandal päeval Brüsselis.

Έγινε στις Βρυξέλλες, στις τέσσερις Ιουνίου δύο χιλιάδες δεκαπέντε.

Done at Brussels on the fourth day of June in the year two thousand and fifteen.

Fait à Bruxelles, le quatre juin deux mille quinze.

Sastavljeno u Bruxellesu četvrtog lipnja dvije tisuće petnaeste.

Fatto a Bruxelles, addì quattro giugno duemilaquindici.

Briselē, divi tūkstoši piecpadsmitā gada ceturtajā jūnijā.

Priimta du tūkstančiai penkioliktų metų birželio ketvirtą dieną Briuselyje.

Kelt Brüsszelben, a kétezer-tizenötödik év június havának negyedik napján.

Magħmul fi Brussell, fir-raba' jum ta' Ġunju tas-sena elfejn u ħmistax.

Gedaan te Brussel, de vierde juni tweeduizend vijftien.

Sporządzono w Brukseli dnia czwartego czerwca roku dwa tysiące piętnastego.

Feito em Bruxelas, em quatro de junho de dois mil e quinze.

Întocmit la Bruxelles la patru iunie două mii cincisprezece.

V Bruseli štvrtého júna dvetisícpätnásť.

V Bruslju, dne četrtega junija leta dva tisoč petnajst.

Tehty Brysselissä neljäntenä päivänä kesäkuuta vuonna kaksituhattaviisitoista.

Som skedde i Bryssel den fjärde juni tjugohundrafemton.

За Европейския съюз

Рог la Unión Europea

Za Evropskou unii

For Den Europæiske Union

Für die Europäische Union

Euroopa Liidu nimel

Για την Ευρωπαϊκή Ένωση

For the European Union

Pour l'Union européenne

Za Europsku uniju

Per l'Unione europea

Eiropas Savienības vārdā —

Europos Sąjungos vardu

Az Európai Unió részéről

Għall-Unjoni Ewropea

Voor de Europese Unie

W imieniu Unii Europejskiej

Pela União Europeia

Pentru Uniunea Europeană

Za Európsku úniu

Za Evropsko unijo

Euroopan unionin puolesta

För Europeiska unionen

За Алжирската демократична народна република

Por la República Argelina Democrática y Popular

Za Alžírskou demokratickou a lidovou republiku

For Den Demokratiske Folkerepublik Algeriet

Für die Demokratische Volksrepublik Algerien

Alžeeria Demokraatliku Rahvavabariigi nimel

Για τη Λαϊκή Δημοκρατία της Αλγερίας

For the People's Democratic Republic of Algeria

Pour la République Algérienne Démocratique et Populaire

Za Alžirsku Narodnu Demokratsku Republiku

Per la Repubblica algerina democratica e popolare

Alžīrijas Tautas Demokrātiskās Republikas vārdā —

Alžyro Liaudies Demokratinės Respublikos vardu

Az Algériai Demokratikus és Népi Köztársaság részéről

Għar-Repubblika Demokratika Popolari tal-Alġerija

Voor de Democratische Volksrepubliek Algerije

W imieniu Algierskiej Republiki Ludowo-Demokratycznej

Pela República Argelina Democrática e Popular

Pentru Republica Algeriană Democratică și Populară

Za Alžírsku demokratickú ľudovú republiku

Za Ljudsko demokratično republiko Alžirijo

Algerian demokraattisen kansantasavallan puolesta

För Demokratiska folkrepubliken Algeriet

(1) Uredba (EU) št. 232/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi evropskega instrumenta sosedstva (UL L 77, 15.3.2014, str. 27).

(2) Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

13.6.2015

Uradni list Evropske unije

L 148/11

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/908

z dne 11. junija 2015

o spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008 glede vnosa za Kanado na seznamu tretjih držav, ozemelj, območij ali kompartmentov, iz katerih je dovoljen uvoz nekaterega perutninskega blaga v Unijo ter njegov tranzit skozi Unijo v zvezi z visokopatogeno aviarno influenco

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2002/99/ES z dne 16. decembra 2002 o predpisih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo proizvodnjo, predelavo, distribucijo in uvoz proizvodov živalskega izvora, namenjenih prehrani ljudi (1), in zlasti uvodnega stavka člena 8, prvega pododstavka točke 1 člena 8, točke 4 člena 8 in člena 9(4)(c) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2009/158/ES z dne 30. novembra 2009 o pogojih zdravstvenega stanja živali, ki veljajo znotraj Skupnosti za trgovanje s perutnino in valilnimi jajci ter za njihov uvoz iz tretjih držav (2), in zlasti člena 23(1), člena 24(2) in člena 25(2) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 798/2008 (3) določa zahteve za izdajanje veterinarskih spričeval za uvoz perutnine in perutninskih proizvodov (v nadaljnjem besedilu: blago) v Unijo in njegov tranzit skozi Unijo, vključno s skladiščenjem med tranzitom. Določa, da je uvoz blaga v Unijo in njegov tranzit skozi Unijo dovoljen le iz tretjih držav, z ozemelj, območij ali iz kompartmentov, navedenih v stolpcih 1 in 3 tabele v delu 1 Priloge I k navedeni uredbi.

(2)	Uredba (ES) št. 798/2008 določa tudi pogoje za tretjo državo, ozemlje, območje ali kompartment, da se lahko šteje za prosto oz. prostega visokopatogene aviarne influence (v nadaljnjem besedilu: HPAI).

(3)

Kanada je v delu 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008 navedena kot tretja država, iz katere je iz nekaterih delov njenega ozemlja, odvisno od izbruhov HPAI, dovoljen uvoz blaga, zajetega v navedeno uredbo, v Unijo in njegov tranzit skozi Unijo. Navedena regionalizacija je bila priznana z Uredbo (ES) št. 798/2008, kot je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/198 (4) po izbruhih HPAI v provinci Britanska Kolumbija.

(4)	Sporazum med Unijo in Kanado (5) določa hitro medsebojno priznavanje ukrepov regionalizacije v primeru izbruha bolezni v Uniji ali Kanadi (v nadaljnjem besedilu: Sporazum).

(5)

Kanada je 8. aprila 2015 potrdila izbruh HPAI podtipa H5N2 pri perutnini v provinci Ontario. Veterinarski organi Kanade so takoj začasno ustavili izdajanje veterinarskih spričeval za pošiljke blaga, namenjenega za izvoz v Unijo, s celotnega ozemlja države. Kanada je prav tako izvedla politiko pokončanja in uničenja okuženih živali za nadzor nad HPAI in omejitev njenega širjenja.

(6)

Po navedenem izbruhu v provinci Ontario je Kanada predložila posodobljene podatke o epidemiološkem stanju na svojem ozemlju in o ukrepih, ki jih je sprejela za preprečitev nadaljnjega širjenja HPAI, Komisija pa jih je zdaj ocenila. Na podlagi navedene ocene, obveznosti, določenih v Sporazumu, in jamstev, ki jih je zagotovila Kanada, je primerno sklepati, da bi uvedba samo omejitve vnosa v Unijo blaga z območja, prizadetega zaradi HPAI, za katerega so veterinarski organi Kanade uvedli omejitve zaradi izbruhov HPAI v provincah Britanska Kolumbija in Ontario, morala zadoščati za kritje tveganj, povezanih z vnosom blaga v Unijo.

(7)

Kanada je še poročala o zaključku ukrepov čiščenja in razkuževanja po pokončanju in uničenju okuženih živali na gospodarstvih v provinci Britanska Kolumbija, na katerih so bili od decembra 2014 do februarja 2015 opaženi izbruhi. Zato je primerno določiti datume, ko za navedene dele ozemlja, za katere so bile uvedene veterinarske omejitve v zvezi s temi izbruhi, lahko spet velja, da so prosti HPAI, in bi bilo treba znova dovoliti uvoz nekaterega perutninskega blaga iz teh ozemelj v Unijo.

(8)	Vnos za Kanado na seznamu v delu 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008 bi bilo zato treba spremeniti, da se upošteva trenutno epidemiološko stanje v navedeni tretji državi.

(9)	Prilogo I k Uredbi (ES) št. 798/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(10)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Del 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 11. junija 2015

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 18, 23.1.2003, str. 11.

(2) UL L 343, 22.12.2009, str. 74.

(3) Uredba Komisije (ES) št. 798/2008 z dne 8. avgusta 2008 o določitvi seznama tretjih držav, ozemelj, območij ali kompartmentov, iz katerih se dovolita uvoz perutnine in perutninskih proizvodov v Skupnost in njihov tranzit skozi Skupnost, ter zahtevah za izdajanje veterinarskih spričeval (UL L 226, 23.8.2008, str. 1).

(4) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/198 z dne 6. februarja 2015 o spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008 glede vnosa za Kanado na seznamu tretjih držav, ozemelj, območij ali kompartmentov, iz katerih je dovoljen uvoz nekaterega perutninskega blaga v Unijo ter njegov tranzit skozi Unijo v zvezi z visokopatogeno aviarno influenco (UL L 33, 10.2.2015, str. 9).

(5) Sporazum med Evropsko skupnostjo in vlado Kanade o sanitarnih ukrepih za varovanje zdravja ljudi in živali v zvezi s trgovino z živimi živalmi in živalskimi proizvodi, kot je bil v imenu Skupnosti odobren s Sklepom Sveta 1999/201/ES (UL L 71, 18.3.1999, str. 3).

PRILOGA

V delu 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008 se vnos za Kanado nadomesti z naslednjim:

Oznaka ISO in ime tretje države ali ozemlja

Oznaka tretje države, ozemlja, območja ali kompartmenta

Opis tretje države, ozemlja, območja ali kompartmenta

Veterinarsko spričevalo

Posebni pogoji

Stanje nadzora aviarne influence

Stanje cepljenja proti aviarni influenci

Stanje nadzora salmonele

Vzorci

Dodatna jamstva

Končni datum (1)

Začetni datum (2)

6 A

6 B

„CA – Kanada

CA-0

celotno ozemlje države

SPF

EP, E

CA-1

celotno ozemlje Kanade, razen območja CA-2

BPR, BPP, DOC, DOR, HEP, HER, SRA, SRP

S1, ST1“

WGM

VIII

POU, RAT

CA-2

Ozemlje Kanade, ki zajema:

CA-2.1

‚območje primarnega nadzora‘ znotraj naslednjih meja:

—	na zahodu: Tihi ocean,

—	na jugu: meja z Združenimi državami Amerike,

—	na severu: avtocesta 16,

—	na vzhodu: meja med provincama Britanska Kolumbija in Alberta.

WGM

VIII

4.12.2014

9.6.2015

POU, RAT

N, P2

CA-2.2

Območje v provinci Ontario znotraj naslednjih meja:

—	od ceste County Road 119 do križišča s cesto County Road 64 in cesto 25th Line,

—	od ceste 25th Line proti severu do križišča s cesto Road 68, v smeri proti vzhodu po cesti Road 68 do naslednjega križišča s cesto 25th Line in nato naprej po cesti 25th Line do ceste 74 Road,

—	po cesti 74 Road proti vzhodu od ceste 25th Line do ceste 31st Line,

—	po cesti 31st Line proti severu od ceste 74 Road do ceste 78 Road,

—	po cesti 78 Road proti vzhodu od ceste 31st Line do ceste 33rd Line,

—	po cesti 33rd Line proti severu od ceste 78 Road do ceste 84 Road,

—	po cesti 84 Road proti vzhodu od ceste 33rd Line do avtoceste Highway 59,

—	po avtocesti Highway 59 proti jugu od ceste 84 Road do ceste Road 78,

—	po cesti Road 78 proti vzhodu od avtoceste Highway 59 do ceste 13th Line,

—	po cesti 13th Line proti jugu od ceste 78 Road do ceste Oxford Road 17,

—	po cesti Oxford Road 17 proti vzhodu od ceste 13th Line do ceste Oxford Road 4,

—	po cesti Oxford Road 4 proti jugu od ceste Oxford Road 17 do ceste County Road 15,

—	po cesti County Road 15 proti vzhodu preko avtoceste Highway 401 od ceste Oxford Road 4 do ceste Middletown Line,

—	po cesti Middletown Line proti jugu preko avtoceste Highway 403 od ceste County Road 15 do ceste Old Stage Road,

—	po cesti Old Stage Road proti zahodu od ceste Middletown Line do ceste County Road 59,

—	po cesti County Road 59 proti jugu od ceste Old Stage Road do ceste Curries Road,

—	po cesti Curries Road proti zahodu od ceste County Road 59 do ceste Cedar Line,

—	po cesti Cedar Line proti jugu od ceste Curries Road do ceste Rivers Road,

—	po cesti Rivers Road proti jugozahodu od ceste Cedar Line do ceste Foldens Line,

—	po cesti Foldens Line proti severozahodu od ceste Rivers Road do ceste Sweaburg Road,

—	po cesti Sweaburg Road proti jugozahodu od ceste Foldens Line do ulice Harris Street,

—	po ulici Harris Street proti severozahodu od ceste Sweaburg Road do avtoceste Highway 401,

—	po avtocesti Highway 401 proti zahodu od ulice Harris Street do ulice Ingersoll Street (cesta County Road 10),

—	po ulice Ingersoll Street (cesta County Road 10) proti severu od avtoceste Highway 401 do ceste County Road 119,

—	po cesti County Road 119 od ulice Ingersoll Street (cesta County Road 10) do izhodiščne točke, križišča cest County Road 119 in 25 Line.

WGM

VIII

8.4.2015

POU, RAT

N, P2

CA-2.3

Območje v provinci Ontario znotraj naslednjih meja:

—	cesta Township Road 4 proti zahodu od mesta, kjer prečka avtocesto Highway 401, do ceste Blandford Road,

—	po cesti Blandford Road proti severu od ceste Township Road 4 do ceste Oxford-Waterloo Road,

—	po cesti Oxford-Waterloo Road proti vzhodu od ceste Blandford Road do ceste Walker Road,

—	po cesti Walker Road proti severu od ceste Oxford-Waterloo Road do ulice Bridge Street,

—	po ulici Bridge Street proti vzhodu od ceste Walker Road do ceste Puddicombe Road,

—	po cesti Puddicombe Road proti severu od ulice Bridge Street do ceste Bethel Road,

—	po cesti Bethel Road proti vzhodu od ceste Puddicombe Road do ceste Queen Street,

—	po cesti Queen Street proti jugu od ceste Bethel Road do ulice Bridge Street,

—	po ulici Bridge Street proti vzhodu od ulice Queen Street do ceste Trussler Road,

—	po cesti Trussler Road proti jugu od ulice Bridge Street do ceste Oxford Road 8,

—	po cesti Oxford Road 8 proti vzhodu od ceste Trussler Road do ulice Northumberland Street,

—	od ceste Oxford Road 8 proti jugu po ulici Northumberland Street, ki se nadaljuje kot ulica Swan Street/Ayr Road, do ceste Brant Waterloo Road,

—	po cesti Brant Waterloo Road proti zahodu od ulice Swan Street/Ayr Road do ceste Trussler Road,

—	po cesti Trussler Road proti jugu od ceste Brant Waterloo Road do ceste Township Road 5,

—	po cesti Township Road 5 od ceste Trussler Road do ceste Blenheim Road,

—	po cesti Blenheim Road proti jugu od ceste Township Road 5 do ceste Township Road 3,

—	po cesti Township Road 3 proti zahodu od ceste Blenheim Road do ceste Oxford Road 22,

—	po cesti Oxford Road 22 proti severu od ceste Township Road 3 do ceste Township Road 4,

—	po cesti Township Road 4 proti zahodu od ceste Oxford Road 22 do avtoceste Highway 401.

WGM

VIII

18.4.2015

POU, RAT

13.6.2015

Uradni list Evropske unije

L 148/17

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/909

z dne 12. junija 2015

o načinih izračunavanja stroškov, ki nastanejo neposredno pri izvajanju storitve železniškega prometa

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2012/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o vzpostavitvi enotnega evropskega železniškega območja (1) in zlasti člena 31(3) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Pri izračunu neposrednih stroškov se lahko upošteva potreba po pospešeni obnovi ali vzdrževanju omrežja zaradi intenzivnejše uporabe, vendar le pod pogojem, da so vključeni samo tisti stroški, ki nastanejo neposredno pri izvajanju storitve železniškega prometa.

(2)	Upravljavci infrastrukture se pri izpolnjevanju svojih obveznosti srečujejo z omejitvami, ki ovirajo učinkovito upravljanje in nadzor stroškov. Zato bi morale imeti države članice možnost, da neposredne stroške določijo na ravni, ki ustreza višini stroškov učinkovitega zagotavljanja storitev.

(3)	Določitev uporabnine za dostop do tirov na ravni, ki ustreza višini stroškov, ki nastanejo neposredno pri izvajanju storitve železniškega prometa, naj upravljavcu infrastrukture pri izvajanju storitve železniškega prometa ne bi prinesla neto finančne izgube ali neto finančne koristi.

(4)	Pretekle vrednosti sredstev bi morale temeljiti na zneskih, ki jih je upravljavec infrastrukture plačal za pridobitev sredstev, pod pogojem, da je za take zneske še naprej odgovoren.

(5)	Upravljavcu infrastrukture ne bi smelo biti dovoljeno, da zahteva povrnitev stroškov naložbe v sredstva, če navedenih stroškov ni dolžan povrniti.

(6)	Ker bi morali načini izračunavanja stroškov, ki nastanejo neposredno zaradi izvajanja storitve železniškega prometa, veljati po vsej Uniji, bi morali biti skladni z obstoječimi sistemi računovodstva za stroške infrastrukture in podatki o stroških, ki jih uporabljajo upravljavci infrastrukture.

(7)

Uporaba napovedanih stroškov in stopenj učinkovitosti v običajnih tržnih pogojih ne bi smela povzročiti višjih neposrednih stroškov, višjih uporabnin za dostop do tirov ali neučinkovite uporabe omrežja. Zato bi bilo treba uporabiti pretekle vrednosti sredstev, trenutne vrednosti pa bi se morale upoštevati le, če pretekle vrednosti niso na voljo ali če so trenutne vrednosti nižje. Alternativno se lahko uporabijo tudi ocenjene ali nadomestitvene vrednosti, napovedani stroški in napovedane stopnje učinkovitosti, vendar le, če upravljavec infrastrukture regulatornemu organu jasno prikaže, kako jih je določil, in dokaže, da jih je določil objektivno.

(8)

Upravljavec infrastrukture bi moral imeti možnost, da v izračun neposrednih stroškov vključi le tiste stroške, za katere lahko objektivno in dosledno dokaže, da so nastali neposredno zaradi izvajanja storitve železniškega prometa. Obraba signalov ob progi in postavljalnic na primer ni odvisna od prometa, zato ne bi smela biti vključena v neposredne stroške (2). Zaradi opravljanja storitve železniškega prometa pa se obrabljajo deli, kot je kretniška infrastruktura, zato bi stroški za takšno infrastrukturo delno morali biti vključeni v neposredne stroške. Na vlakih in infrastrukturi se vse bolj pogosto uporabljajo senzorji, s katerimi bi lahko pridobili dodatne informacije o dejanski obrabi zaradi železniškega prometa.

(9)	Sodišče je izdalo sodbo o izračunu stroškov, ki nastanejo neposredno pri izvajanju storitve železniškega prometa (3). Ta uredba upošteva navedeno sodbo.

(10)

Oprema za oskrbo z energijo, kot so kabli ali transformatorji, se zaradi izvajanja storitve železniškega prometa običajno ne obrabi. Ti deli niso izpostavljeni trenju ali drugim vplivom izvajanja storitve železniškega prometa. Zato stroški opreme za oskrbo z energijo ne bi smeli biti vključeni v izračun stroškov, ki nastanejo neposredno pri izvajanju storitve železniškega prometa. Vendar vlaki, ki uporabljajo električno vleko, zaradi trenja in električnih oblokov, ki jih povzročajo, obrabljajo stični medij (vozni vod ali elektrificirano tretjo tirnico). Zato se za del stroškov vzdrževanja in obnove teh stičnih medijev lahko šteje, da jih je neposredno povzročilo izvajanje storitve železniškega prometa. Stroški vzdrževanja in obnove drugih sestavnih delov opreme voznih vodov se lahko povečajo neposredno zaradi izvajanja prometa, kar povzroči električne in mehanske obremenitve.

(11)

Glede na konstrukcijske značilnosti lahko uporaba vozil ali železniških prog povzroča različne ravni stroškov, ki nastanejo neposredno pri izvajanju storitve železniškega prometa. Države članice lahko upravljavcem infrastrukture dovolijo, da za upoštevanje takih razlik povprečne neposredne stroške prilagodijo, med drugim v skladu z najboljšo mednarodno prakso.

(12)

Uveljavljeno ekonomsko načelo je, da se z uporabninami, ki temeljijo na mejnih stroških, zagotovi optimalno učinkovitost uporabe razpoložljivih infrastrukturnih zmogljivosti. Zato se lahko upravljavec infrastrukture odloči, da za izračun stroškov, ki nastanejo neposredno pri izvajanju storitve železniškega prometa, uporabi približek mejnih stroškov.

(13)

Poleg tega so bili z najboljšo mednarodno prakso (4) vzpostavljeni modeli in metode za izračun mejnih stroškov uporabe infrastrukture, na primer ekonometrično ali inženirsko modeliranje. Hkrati se bo najboljša mednarodna praksa še naprej razvijala z nadaljnjimi neodvisnimi analizami in raziskavami (potrjenimi neodvisno od upravljavca infrastrukture, na primer s strani regulatornega organa), tudi tistimi, ki bodo zaradi posebnih značilnosti infrastrukture opravljene za posamezne države članice. Zato bi morala biti upravljavcu infrastrukture za opredelitev neposrednih stroškov, ki nastanejo pri izvajanju storitve železniškega prometa, dovoljena uporaba takih modelov.

(14)

Različne oblike ekonometričnega ali inženirskega modeliranja bi lahko omogočile višjo stopnjo natančnosti pri izračunu neposrednih stroškov ali mejnih stroškov uporabe infrastrukture. Vendar stroškovno modeliranje zahteva višjo raven kakovosti podatkov in strokovnega znanja kot metode, pri katerih se od celotnih stroškov odštejejo nekatere kategorije neupravičenih stroškov. Poleg tega regulatorni organi morda še ne bodo mogli preveriti skladnosti konkretnih izračunov z določbami Direktive 2012/34/EU. Če so te strožje zahteve izpolnjene, bi upravljavec infrastrukture moral imeti pravico, da neposredne stroške izračuna na podlagi ekonometričnega ali inženirskega modeliranja ali kombinacije obeh.

(15)

Regulatorni organi bi morali imeti možnost, da preverijo, ali se različna načela zaračunavanja uporabnin uporabljajo skladno z informacijami, ki so jim jih predložili upravljavci infrastrukture. Zato Priloga IV k Direktivi 2012/34/EU od upravljavcev infrastrukture zahteva, da v programu omrežja podrobno opišejo postopke, pravila in po potrebi lestvice tako glede stroškov kot tudi glede uporabnin.

(16)

V mednarodnih študijah (5) so bile v tesnem sodelovanju z upravljavci infrastrukture izračunane vrednosti neposrednih stroškov na enoto. Čeprav so bile v teh študijah analizirane različne metode, ki se v državah članicah uporabljajo za različne sestave voznega parka in različne destinacije, je bilo ugotovljeno, da so za 1 000-tonski vlak številne vrednosti neposrednih stroškov na vlakovni kilometer nižje od 2 EUR (po cenah iz leta 2005 in menjalnih tečajih z ustreznim indeksom cen). Za zmanjšanje upravnega bremena za regulatorne organe se za izračun neposrednih stroškov, katerih vrednost je pod navedenim pragom, ne bi smela zahtevati enaka stopnja natančnosti.

(17)	Iz različnih razlogov, na primer zaradi rasti produktivnosti, širjenja novih tehnologij ali boljšega razumevanja izvora stroškov, bi bilo treba izračun neposrednih stroškov redno posodabljati in pregledovati, med drugim v skladu z najboljšo mednarodno prakso.

(18)

Prevozniki v železniškem prometu potrebujejo predvidljive sisteme zaračunavanja in imajo razumna pričakovanja glede razvoja uporabnin za infrastrukturo, zato bi moral upravljavec infrastrukture prevoznikom v železniškem prometu predložiti postopni načrt, po katerem bi se lahko njihove uporabnine po pregledu obstoječih načinov izračunavanja znatno povečale, če tak postopni načrt zahteva regulatorni organ.

(19)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora iz člena 62(1) Direktive 2012/34/EU –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1. Ta uredba določa načine izračunavanja stroškov, ki nastanejo neposredno pri izvajanju storitve železniškega prometa, za določanje uporabnin za minimalni paket storitev dostopa in za dostop do infrastrukture, ki povezuje objekte za izvajanje železniških storitev, iz člena 31(3) Direktive 2012/34/EU.

2. Ta uredba se uporablja brez poseganja v določbe v zvezi s financiranjem infrastrukture ali uravnoteženostjo prihodkov in odhodkov upravljavca infrastrukture iz člena 8 Direktive 2012/34/EU.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.	„neposredni stroški“ pomenijo stroške, ki nastanejo neposredno pri izvajanju storitve železniškega prometa;

2.	„neposredni stroški na enoto“ pomenijo neposredne stroške na vlakovni kilometer, prevoženi kilometer vozila, bruto tonski kilometer vlaka ali kombinacijo teh enot;

3.	„stroškovno mesto“ pomeni poslovno enoto v računovodskem sistemu upravljavca infrastrukture, kamor se dodelijo stroški, ki se neposredno ali posredno porazdelijo na tržne storitve.

Člen 3

Neposredni stroški za celotno omrežje

1. Neposredni stroški za celotno omrežje so enaki razliki med stroški za opravljanje storitev minimalnega paketa storitev dostopa in za dostop do infrastrukture, ki povezuje objekte za izvajanje železniških storitev, na eni strani ter neupravičenimi stroški iz člena 4 na drugi strani.

2. Država članica se lahko odloči, da upravljavec infrastrukture stroške učinkovitega opravljanja storitev uporabi za izračun neposrednih stroškov za celotno omrežje iz odstavka 1.

3. Vrednosti sredstev, ki se uporabljajo za izračun neposrednih stroškov za celotno omrežje, temeljijo na preteklih vrednostih ali, če take vrednosti niso na voljo ali če so trenutne vrednosti nižje, na trenutnih vrednostih. Pretekle vrednosti sredstev temeljijo na plačanih zneskih, ki jih je upravljavec infrastrukture dokumentiral ob pridobitvi. V primeru odpisa dolga, pri čemer ves dolg ali del dolga upravljavca infrastrukture prevzame drug subjekt, upravljavec infrastrukture zadevni del odpisa dolga uporabi za zmanjšanje vrednosti sredstev in ustreznih neposrednih stroškov za celotno omrežje. Z odstopanjem od prve povedi upravljavec infrastrukture lahko uporabi ocenjene, nadomestitvene ali trenutne vrednosti, če jih lahko pregledno, dosledno in objektivno izmeri in ustrezno utemelji regulatornemu organu.

4. Brez poseganja v člen 4 in če upravljavec infrastrukture med drugim na podlagi najboljše mednarodne prakse pregledno, dosledno in objektivno izmeri in dokaže, da so stroški nastali neposredno pri izvajanju storitve železniškega prometa, lahko upravljavec železniške infrastrukture v izračun neposrednih stroškov za celotno omrežje vključi zlasti naslednje stroške:

(a)	stroške zaposlenih za zasedbo postaj izven rednega delovnega časa, kadar za izjemno zasedbo za potrebe izvajanja posebne storitve železniškega prometa zaprosi prosilec;

(b)	del stroškov kretniške infrastrukture, vključno s kretnicami in križišči, ki se lahko obrabi zaradi storitve železniškega prometa;

(c)	del stroškov obnove in vzdrževanja voznih vodov, elektrificirane tretje tirnice ali obojega ter podporne opreme za vozne vode, ki nastanejo neposredno zaradi izvajanja storitve železniškega prometa;

(d)	stroške zaposlenih, zadolženih za dodeljevanje vlakovnih poti in pripravo voznega reda, kolikor ti stroški nastanejo neposredno pri izvajanju storitve železniškega prometa.

5. Stroški, ki se uporabijo za izračun v skladu s tem členom, temeljijo na plačilih, ki jih izvede ali napove upravljavec infrastrukture. Stroški, izračunani v skladu s tem členom, se izmerijo ali napovejo dosledno na podlagi podatkov iz istega obdobja.

Člen 4

Neupravičeni stroški

1. Upravljavec železniške strukture v izračun neposrednih stroškov za celotno omrežje ne vključi zlasti naslednjih stroškov:

(a)	fiksnih stroškov za oskrbo odseka proge, ki jih mora nositi upravljavec infrastrukture tudi v primeru, ko vlaki ne vozijo po tem odseku;

(b)	stroškov, ki niso povezani s plačili, ki jih izvede upravljavec infrastrukture. Stroškov ali stroškovnih mest, ki niso neposredno povezani z zagotavljanjem minimalnega paketa storitev dostopa ali z dostopom do infrastrukture, ki povezuje objekte za izvajanje železniških storitev;

(c)	stroškov za nakup, prodajo, demontažo, dekontaminacijo, ponovno kultivacijo ali najem zemljišč oziroma drugih osnovnih sredstev;

(d)	režijskih stroškov za celotno omrežje, vključno s plačami in pokojninami;

(e)	stroškov financiranja;

(f)	stroškov, povezanih s tehnološkim napredkom in zastaranjem;

(g)	stroškov neopredmetenih sredstev;

(h)	stroškov senzorjev ob progi, komunikacijske opreme ob progi in opreme za signalizacijo, če ne nastanejo neposredno pri izvajanju storitve železniškega prometa;

(i)	stroškov informacij ter komunikacijske ali telekomunikacijske opreme, ki ni nameščena ob progi;

(j)	stroškov, povezanih s posameznimi primeri višje sile, nesrečami in motnjami v prometu, brez poseganja v člen 35 Direktive 2012/34/EU;

(k)

stroškov opreme za oskrbo z električno energijo za vlečni tok, če ne nastanejo neposredno pri izvajanju storitve železniškega prometa. Neposredni stroški izvajanja storitev železniškega prometa, za katere se ne uporablja oprema za oskrbo z električno energijo, ne vključujejo stroškov uporabe opreme za oskrbo z električno energijo;

(l)	stroškov, povezanih z zagotavljanjem informacij iz točke 1(f) Priloge II k Direktivi 2012/34/EU, razen če so nastali pri izvajanju storitve železniškega prometa;

(m)	upravnih stroškov, ki nastanejo zaradi shem diferenciranih uporabnin iz členov 31(5) in 32(4) Direktive 2012/34/EU;

(n)	amortizacije, ki se ne določi na podlagi resnične obrabe infrastrukture zaradi storitve železniškega prometa;

(o)	tistega dela stroškov vzdrževanja in obnove gradbene infrastrukture, ki ne nastane neposredno zaradi izvajanja storitve železniškega prometa.

2. Če je upravljavec infrastrukture prejel nepovratna sredstva za financiranje posebnih naložb v infrastrukturo in če se take naložbe upoštevajo pri izračunu neposrednih stroškov, brez poseganja v člen 32 Direktive 2012/34/EU stroški, povezani s takimi naložbami, ne smejo povišati uporabnin.

3. Stroški, ki so izvzeti iz izračuna na podlagi tega člena, se izmerijo ali napovejo na podlagi obdobja iz člena 3(5).

Člen 5

Izračun in prilagoditev neposrednih stroškov na enoto

1. Upravljavec infrastrukture izračuna povprečne neposredne stroške na enoto za celotno omrežje tako, da neposredne stroške za celotno omrežje deli s skupnim številom napovedanih ali dejansko opravljenih prevoženih kilometrov vozila, vlakovnih kilometrov ali bruto tonskih kilometrov.

Če pa upravljavec infrastrukture regulatornemu organu iz člena 55 Direktive 2012/34/EU dokaže, da se vrednosti parametrov iz odstavka 2 za različne dele njegovega omrežja zelo razlikujejo, po razdelitvi svojega omrežja na take dele povprečne neposredne stroške na enoto za dele svojega omrežja izračuna tako, da neposredne stroške za te dele deli s skupnim številom napovedanih ali dejansko opravljenih prevoženih kilometrov vozila, vlakovnih kilometrov ali bruto tonskih kilometrov. Obdobje napovedi lahko zajema več let.

Za izračun povprečnih neposrednih stroškov na enoto lahko upravljavec infrastrukture uporabi kombinacijo prevoženih kilometrov vozila, vlakovnih kilometrov ali bruto tonskih kilometrov, če ta metoda izračuna ne spremeni neposredne vzročne povezave z izvajanjem storitve železniškega prometa. Brez poseganja v člen 3(3) lahko upravljavec infrastrukture uporabi realizirane ali predvidene stroške.

2. Države članice lahko upravljavcu infrastrukture dovolijo, da prilagodi povprečne neposredne stroške na enoto tako, da se upoštevajo različne ravni obrabe infrastrukture glede na enega ali več od naslednjih parametrov:

(a)	dolžino vlaka in/ali številom vozil v vlaku;

(b)	maso vlaka;

(c)	tip vozila, zlasti njegovo nevzmeteno maso;

(d)	hitrost vlaka;

(e)	vlečno moč motorne enote;

(f)	osno obremenitev in/ali število osi;

(g)	zabeleženo število ploščatih mest koles ali učinkovito uporabo opreme za preprečevanje zdrsavanja;

(h)	vzdolžno togost vozil in horizontalne sile na tire;

(i)	porabljeno in izmerjeno električno energijo ali dinamiko odjemnikov toka ali kontaktne čeljusti kot parametra za zaračunavanje uporabnin za obrabo voznega voda ali elektrificirane tirnice;

(j)	parametre tira, zlasti polmere;

(k)	druge parametre, povezane s stroški, če lahko upravljavec infrastrukture regulatornemu organu dokaže, da so vrednosti za vsak tak parameter izmerjene in zabeležene objektivno, vključno s spremembami vsakega parametra, če je ustrezno.

3. Prilagoditev neposrednih stroškov na enoto ne povzroči povečanja neposrednih stroškov za celotno omrežje iz člena 3(1).

4. Dodatni stroški zaradi načrtovane ali nenačrtovane preusmeritve vlakov na zahtevo upravljavca infrastrukture se ne vključijo v neposredne stroške, ki nastanejo pri izvajanju teh storitev železniškega prometa. Prva poved se ne uporablja, če upravljavec infrastrukture prevoznikom v železniškem prometu navedene dodatne stroške povrne ali če preusmeritev nastane v postopku usklajevanja v skladu s členom 46 Direktive 2012/34/EU.

5. Skupno število prevoženih kilometrov vozila, vlakovnih kilometrov, bruto tonskih kilometrov ali kombinacije teh enot, ki se uporabljajo za izračune na podlagi tega člena, se izmeri ali napove na podlagi referenčnega obdobja iz člena 3(5).

Člen 6

Modeliranje stroškov

Z odstopanjem od člena 3(1) in prve povedi člena 5(1) lahko upravljavec infrastrukture neposredne stroške na enoto izračuna z ekonometričnim ali inženirskim modeliranjem stroškov na podlagi trdnih dokazov, če lahko regulatornemu organu dokaže, da neposredni stroški na enoto vključujejo le neposredne stroške, nastale pri izvajanju storitve železniškega prometa, in zlasti, da ne vključujejo nobenih stroškov iz člena 4. Regulatorni organ lahko od upravljavca infrastrukture zahteva, da za primerjavo neposredne stroške na enoto izračuna v skladu s členom 3(1) in členom 5(1) ali z modeliranjem stroškov v skladu s prvo povedjo.

Člen 7

Poenostavljeno preverjanje

1. Če neposredni stroški za celotno omrežje iz člena 3(1) ali neposredni stroški, izračunani na podlagi prilagajanja iz člena 6, pomnoženi s številom vlakovnih kilometrov, prevoženih kilometrov vozila in/ali bruto tonskih kilometrov, ki so bili opravljeni v referenčnem obdobju, znašajo manj kot 15 % celotnih stroškov vzdrževanja in obnove ali manj od vsote 10 % stroškov vzdrževanja in 20 % stroškov obnove, lahko regulatorni organ preverjanje iz člena 56(2) Direktive 2012/34/EU glede izračuna neposrednih stroškov za celotno omrežje opravi na poenostavljen način. Države članice se lahko odločijo, da povišajo odstotke iz tega odstavka na največ dvakrat višjo vrednost.

2. Regulatorni organ lahko sprejme izračun povprečnih neposrednih stroškov na enoto iz člena 5(1) in prilagojenih povprečnih neposrednih stroškov na enoto iz člena 5(2) in/ali prilagojenih stroškov iz člena 6, za katere se opravi poenostavljeno preverjanje iz odstavka 1 tega člena, če povprečni neposredni stroški na vlakovni kilometer za 1 000-tonski vlak ne znašajo več kot 2 EUR (po cenah iz leta 2005 in menjalnih tečajih z ustreznim indeksom cen).

3. Poenostavljeno preverjanje iz odstavka 1 in poenostavljeno preverjanje iz odstavka 2 se uporabljata neodvisno drugo od drugega. Poenostavljeno preverjanje ne posega v člen 31 ali 56 Direktive 2012/34/EU.

4. Podrobnosti poenostavljenega preverjanja določi regulatorni organ.

Člen 8

Pregled izračuna

Upravljavec infrastrukture redno posodablja metodo izračuna svojih neposrednih stroškov, med drugim ob upoštevanju najboljših mednarodnih praks.

Člen 9

Prehodne določbe

Upravljavec infrastrukture regulatornemu organu svoje metode izračuna neposrednih stroškov in po potrebi postopni načrt predloži najpozneje do 3. julija 2017.

Člen 10

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. avgusta 2015.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 12. junija 2015

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 32.

(2) Študija CATRIN predstavlja strnjen pregled različnih študij v zvezi z značilnostmi infrastrukture, ki jih je sedem upravljavcev infrastrukture uporabilo pri ekonometričnih ocenah stroškov za prevoz po železnici. Šest od sedmih upravljavcev infrastrukture upravljanja prometa ali signalizacije ni štelo za pomembni značilnosti za ekonometrične ocene stroškov (glej tabelo 13, rezultat 1 študije CATRIN, str. 40).

(3) Sodba Sodišča Evropska Komisija proti Poljski, zadeva C-512/10, ECLI:EU:C:2013:338, točke 82, 83 in 84.

(4) Rezultat D1 študije CATRIN, opravljene pod vodstvom VTI, marec 2008, str. 37–54 in str. 82–84.

(5) Projekt GRACE, ki ga vodi Univerza v Leedsu, rezultat D7 „Generalisation of marginal social cost estimates“, str. 22, 23.

13.6.2015

Uradni list Evropske unije

L 148/23

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/910

z dne 12. junija 2015

o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1),

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Izvedbene uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)	Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 12. junija 2015

Za Komisijo

V imenu predsednika

Jerzy PLEWA

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2) UL L 157, 15.6.2011, str. 1.

PRILOGA

Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Standardna uvozna vrednost
0702 00 00	MA	121,2
	MK	79,0
	TR	74,2
	ZZ	91,5
0707 00 05	MK	39,4
	TR	126,8
	ZZ	83,1
0709 93 10	TR	121,8
0709 93 10	ZZ	121,8
0805 50 10	AR	125,0
	BO	147,7
	BR	107,1
	TR	111,0
	ZA	156,3
	ZZ	129,4
0808 10 80	AR	159,7
	BR	111,0
	CL	127,6
	NZ	150,0
	US	145,8
	ZA	135,2
	ZZ	138,2
0809 10 00	TR	257,9
0809 10 00	ZZ	257,9
0809 29 00	TR	351,7
0809 29 00	ZZ	351,7

(1) Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (EU) št. 1106/2012 z dne 27. novembra 2012 o izvajanju Uredbe (ES) št. 471/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o zunanji trgovini z državami nečlanicami v zvezi s posodabljanjem nomenklature držav in ozemelj (UL L 328, 28.11.2012, str. 7). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.

13.6.2015

Uradni list Evropske unije

L 148/25

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2015/911

z dne 11. junija 2015

o spremembi Priloge II k Odločbi 2007/777/ES glede vnosa za Kanado na seznamu tretjih držav ali njihovih delov, iz katerih je dovoljen vnos mesnih izdelkov ter obdelanih želodcev, mehurjev in črev v Unijo v zvezi z visokopatogeno aviarno influenco

(notificirano pod dokumentarno številko C(2015) 3790)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Odločba Komisije 2007/777/ES (2) določa pravila v zvezi z zdravjem živali in javnim zdravjem za uvoz v Unijo, tranzit skozi Unijo in skladiščenje v Uniji pošiljk mesnih izdelkov in obdelanih želodcev, mehurjev in črev (v nadaljnjem besedilu: blago).

(2)

V delu 1 Priloge II k Odločbi 2007/777/ES so navedena območja tretjih držav, iz katerih je vnos blaga v Unijo omejen zaradi zdravja živali in za katere se uporablja regionalizacija. V delu 2 navedene priloge je določen seznam tretjih držav ali njihovih delov, iz katerih je vnos blaga v Unijo dovoljen, če je bilo blago obdelano z ustrezno obdelavo v skladu z delom 4 navedene priloge.

(3)

Kanada je v delu 2 Priloge II k Odločbi 2007/777/ES navedena kot tretja država, iz katere je z njenega celotnega ozemlja ali nekaterih delov ozemlja dovoljen uvoz blaga, pridobljenega iz perutnine, gojene pernate divjadi in divjih ptic, v Unijo in njihov tranzit skozi Unijo. Regionalizacija Kanade je bila priznana z Odločbo Komisije 2007/777/ES, kot je bila spremenjena z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2015/204 (3) po izbruhih HPAI pri perutnini v kanadski provinci Britanska Kolumbija. Odločba 2007/777/ES določa, da se blago iz prizadetega območja lahko odobri za vnos v Unijo, če se obdela z obdelavo „D“, kot je določena v delu 4 Priloge II k Odločbi 2007/777/ES (v nadaljnjem besedilu: obdelava D).

(4)

Kanada je aprila 2015 potrdila nov izbruh HPAI pri perutnini v provinci Ontario. Veterinarski organi Kanade so zaradi tega novega izbruha takoj začasno ustavili izdajanje veterinarskih spričeval za pošiljke zadevnega blaga, namenjene za vnos v Unijo s celotnega ozemlja Kanade. Kanada je prav tako izvedla politiko pokončanja in uničenja okuženih živali za nadzor nad HPAI in omejitev njenega širjenja.

(5)	Sporazum med Unijo in Kanado (4) določa hitro medsebojno priznavanje ukrepov regionalizacije v primeru izbruha bolezni v Uniji ali Kanadi (v nadaljnjem besedilu: Sporazum).

(6)

Zaradi novega izbruha HPAI v provinci Ontario v Kanadi bi bilo treba blago, pridobljeno iz perutnine, gojene pernate divjadi in divjih ptic, iz tistih delov navedene province, za katere so veterinarski organi Kanade uvedli omejitve, obdelati vsaj z obdelavo D, da se prepreči vnos virusa HPAI v Unijo.

(7)

V zvezi s temi izbruhi HPAI v provinci Britanska Kolumbija je bila regionalizacija ozemlja Kanade priznana tudi z Uredbo Komisije (ES) št. 798/2008 (5), kot je bila spremenjena z Izvedbenima uredbama Komisije (EU) 2015/198 (6) in (EU) 2015/908 (7), za uvoz nekaterega perutninskega blaga, za katerega se uporablja navedena uredba.

(8)	Zaradi doslednosti bi se morali opisi ozemelj iz dela 1 Priloge II k Odločbi 2007/777/ES nanašati na regionalizacijo, kot je opisana v stolpcu 3 tabele v delu 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008, ob upoštevanju datumov v stolpcih 6A in 6B navedene tabele.

(9)	Del 1 Priloge II k Odločbi 2007/777/ES bi bilo zato treba spremeniti.

(10)	Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Priloga II k Odločbi 2007/777/ES se spremeni v skladu s Prilogo k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 11. junija 2015

Za Komisijo

Vytenis ANDRIUKAITIS

Član Komisije

(1) UL L 18, 23.1.2003, str. 11.

(2) Odločba Komisije 2007/777/ES z dne 29. novembra 2007 o pogojih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali in javnozdravstvenim varstvom ter vzorcih spričeval za uvoz iz tretjih držav nekaterih mesnih izdelkov in obdelanih želodcev, mehurjev in črev za prehrano ljudi in o razveljavitvi Odločbe 2005/432/ES (UL L 312, 30.11.2007, str. 49).

(3) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2015/204 z dne 6. februarja 2015 o spremembi Priloge II k Odločbi 2007/777/ES glede vnosa za Kanado na seznamu tretjih držav ali njihovih delov, iz katerih je dovoljen vnos mesnih izdelkov in obdelanih želodcev, mehurjev in črev v Unijo v zvezi z visokopatogeno aviarno influenco (UL L 33, 10.2.2015, str. 45).

(4) Sporazum med Evropsko skupnostjo in vlado Kanade o sanitarnih ukrepih za varovanje zdravja ljudi in živali v zvezi s trgovino z živimi živalmi in živalskimi proizvodi, kot je bil v imenu Skupnosti odobren s Sklepom Sveta 1999/201/ES (UL L 71, 18.3.1999, str. 3).

(5) Uredba Komisije (ES) št. 798/2008 z dne 8. avgusta 2008 o določitvi seznama tretjih držav, ozemelj, območij ali kompartmentov, iz katerih se dovolita uvoz perutnine in perutninskih proizvodov v Skupnost in njihov tranzit skozi Skupnost, ter zahtevah za izdajanje veterinarskih spričeval (UL L 226, 23.8.2008, str. 1).

(6) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/198 z dne 6. februarja 2015 o spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008 glede vnosa za Kanado na seznamu tretjih držav, ozemelj, območij ali kompartmentov, iz katerih je dovoljen uvoz nekaterega perutninskega blaga v Unijo ali njegov tranzit skozi Unijo v zvezi z visokopatogeno aviarno influenco (UL L 33, 10.2.2015, str. 9).

(7) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/908 z dne 11. junija 2015 o spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008 glede vnosa za Kanado na seznamu tretjih držav, ozemelj, območij ali kompartmentov, iz katerih je dovoljen uvoz nekaterega perutninskega blaga v Unijo ali njegov tranzit skozi Unijo v zvezi z visokopatogeno aviarno influenco (glej stran 11 tega Uradnega lista).

PRILOGA

V delu 1 Priloge II k Odločbi 2007/777/ES se vnos za Kanado nadomesti z naslednjim:

„Kanada	CA	01/2015	Celotno ozemlje države
	CA-1	01/2015	Celotno ozemlje Kanade, razen območja CA-2
	CA-2	01/2015	Ozemlja Kanade, opisana v oznaki CA-2 v stolpcu 3 tabele v delu 1 Priloge I k Uredbi Komisije (ES) št. 798/2008, ob upoštevanju datumov iz stolpcev 6A in 6B navedene tabele.“

13.6.2015

Uradni list Evropske unije

L 148/28

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2015/912

z dne 12. junija 2015

o določitvi datuma začetka delovanja vizumskega informacijskega sistema (VIS) v enaindvajseti, dvaindvajseti in triindvajseti regiji

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov med državami članicami o vizumih za kratkoročno prebivanje (Uredba VIS) (1) ter zlasti člena 48(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Enaindvajseta regija, v kateri bi se moralo za vse vloge začeti zbiranje podatkov in njihovo pošiljanje v vizumski informacijski sistem (VIS), v skladu z Izvedbenim sklepom Komisije 2013/493/EU (2) zajema Andoro, Sveti sedež, Monako in San Marino, dvaindvajseta regija zajema Irsko in Združeno kraljestvo, triindvajseta regija pa Avstrijo, Belgijo, Bolgarijo, Ciper, Češko, Dansko, Estonijo, Finsko, Francijo, Grčijo, Hrvaško, Nemčijo, Madžarsko, Islandijo, Italijo, Latvijo, Lihtenštajn, Litvo, Luksemburg, Malto, Nizozemsko, Norveško, Poljsko, Portugalsko, Romunijo, Slovaško, Slovenijo, Španijo, Švedsko in Švico.

(2)	Države članice so Komisijo obvestile, da so sprejele vse potrebne tehnične in pravne ukrepe za zbiranje podatkov iz člena 5(1) Uredbe (ES) št. 767/2008 in njihovo pošiljanje v VIS za vse vloge iz teh regij, vključno z ukrepi za zbiranje in/ali pošiljanje podatkov v imenu druge države članice.

(3)	Ker je torej izpolnjen pogoj iz prvega stavka člena 48(3) Uredbe (ES) št. 767/2008, je treba določiti datum začetka delovanja vizumskega informacijskega sistema v enaindvajseti, dvaindvajseti in triindvajseti regiji.

(4)

Ker Uredba (ES) št. 767/2008 nadgrajuje schengenski pravni red, se je Danska v skladu s členom 5 Protokola o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, odločila za prenos Uredbe (ES) št. 767/2008 v svojo nacionalno zakonodajo. Danska je tako v skladu z mednarodnim pravom zavezana izvajati ta sklep.

(5)	Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Združeno kraljestvo v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES (3) ne sodeluje. Ta sklep zato za Združeno kraljestvo ni zavezujoč niti se zanj ne uporablja.

(6)	Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Irska v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES (4) ne sodeluje. Ta sklep zato za Irsko ni zavezujoč niti se zanjo ne uporablja.

(7)

Za Islandijo in Norveško ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (5), ki spadajo na področje iz člena 1(B) Sklepa Sveta 1999/437/ES (6).

(8)

Za Švico ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (7), ki spadajo na področje iz člena 1(B) Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES (8).

(9)

Za Lihtenštajn ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (9), ki spadajo na področje iz člena 1(B) Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU (10).

(10)	Za Ciper ta sklep predstavlja akt, ki nadgrajuje schengenski pravni red ali je z njim kako drugače povezan v smislu člena 3(2) Akta o pristopu iz leta 2003, člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2005 oziroma člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2011.

(11)	Zaradi potrebe po določitvi datuma začetka delovanja VIS v enaindvajseti, dvaindvajseti in triindvajseti regiji v bližnji prihodnosti bi moral ta sklep začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Vizumski informacijski sistem začne v enaindvajseti, dvaindvajseti in triindvajseti regiji, ki so določene s Izvedbenim sklepom 2013/493/EU, delovati 20. novembra 2015.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 3

Ta sklep se uporablja v skladu s Pogodbama.

V Bruslju, 12. junija 2015

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 218, 13.8.2008, str. 60.

(2) Izvedbeni sklep Komisije 2013/493/EU z dne 30. septembra 2013 o določitvi tretje in hkrati zadnje skupine regij za začetek uporabe vizumskega informacijskega sistema (VIS) (UL L 268, 10.10.2013, str. 13).

(3) Sklep Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 131, 1.6.2000, str. 43).

(4) Sklep Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 64, 7.3.2002, str. 20).

(5) UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

(6) Sklep Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (UL L 176, 10.7.1999, str. 31).

(7) UL L 53, 27.2.2008, str. 52.

(8) Sklep Sveta 2008/146/ES z dne 28. januarja 2008 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda v imenu Evropske skupnosti (UL L 53, 27.2.2008, str. 1).

(9) UL L 160, 18.6.2011, str. 21.

(10) Sklep Sveta 2011/350/EU z dne 7. marca 2011 o sklenitvi Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, v zvezi z odpravo kontrol na notranjih mejah in prostim gibanjem oseb, v imenu Evropske unije (UL L 160, 18.6.2011, str. 19).

13.6.2015

Uradni list Evropske unije

L 148/30

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2015/913

z dne 12. junija 2015

o določitvi datuma začetka delovanja vizumskega informacijskega sistema (VIS) v dvajseti regiji

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Dvajseta regija, v kateri bi se moralo za vse vloge začeti zbiranje podatkov in njihovo pošiljanje v vizumski informacijski sistem (VIS), v skladu z Izvedbenim sklepom Komisije 2013/493/EU (2) zajema Bangladeš, Butan, Indijo, Maldive, Nepal, Pakistan in Šrilanko.

(2)	Države članice so obvestile Komisijo, da so sprejele vse potrebne tehnične in pravne ukrepe za zbiranje podatkov iz člena 5(1) Uredbe (ES) št. 767/2008 in njihovo pošiljanje v VIS za vse vloge iz te regije, vključno z ukrepi za zbiranje in/ali pošiljanje podatkov v imenu druge države članice.

(3)	Ker je torej izpolnjen pogoj iz prvega stavka člena 48(3) Uredbe (ES) št. 767/2008, je treba določiti datum začetka delovanja VIS v dvajseti regiji.

(4)

(5)	Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Združeno kraljestvo v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES (3) ne sodeluje. Ta sklep zato za Združeno kraljestvo ni zavezujoč niti se zanj ne uporablja.

(6)	Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Irska v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES (4) ne sodeluje. Ta sklep zato za Irsko ni zavezujoč niti se zanjo ne uporablja.

(7)

(8)

(9)

(10)	Ta sklep predstavlja akt, ki nadgrajuje schengenski pravni red ali je z njim kako drugače povezan v smislu člena 3(2) Akta o pristopu iz leta 2003, člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2005 oziroma člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2011.

(11)	Zaradi potrebe po določitvi datuma začetka delovanja VIS v dvajseti regiji v bližnji prihodnosti bi moral ta sklep začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Vizumski informacijski sistem začne v dvajseti regiji, določeni z Izvedbenim sklepom 2013/493/EU, delovati 2. novembra 2015.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 3

Ta sklep se uporablja v skladu s Pogodbama.

V Bruslju, 12. junija 2015

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 218, 13.8.2008, str. 60.

(4) Sklep Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 64, 7.3.2002, str. 20).

(5) UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

(7) UL L 53, 27.2.2008, str. 52.

(9) UL L 160, 18.6.2011, str. 21.

13.6.2015

Uradni list Evropske unije

L 148/32

PRIPOROČILO KOMISIJE (EU) 2015/914

z dne 8. junija 2015

o Evropskem programu za ponovno naselitev

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti četrtega stavka člena 292 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropski svet je na izrednem zasedanju 23. aprila 2015 opozoril na resnost razmer v Sredozemlju in izrazil svojo odločenost, da bi morala Unija mobilizirati vse razpoložljive napore za preprečevanje nadaljnje izgube življenj na morju in odpravo temeljnih vzrokov humanitarne krize. Evropski svet se je poleg tega zavezal k vzpostavitvi prvega prostovoljnega pilotnega projekta o ponovni naselitvi v Uniji, ki bo zagotavljal mesta osebam, ki izpolnjujejo pogoje za zaščito (1).

(2)	V resoluciji z dne 29. aprila 2015 je Evropski parlament pozval države članice, naj okrepijo svoje prispevke k obstoječim programom za ponovno naselitev, in poudaril potrebo po zagotovitvi varnega in zakonitega dostopa do azilnega sistema Unije (2).

(3)

Trenutno obstaja med državami članicami glede zavez za ponovno naselitev oseb veliko neravnovesje. Le petnajst držav članic in tri pridružene države izvajajo program za ponovno naselitev (še ena država članica je napovedala začetek programa ponovne naselitve), tri države članice in ena pridružena država ponovno naselitev opravljajo občasno, medtem ko druge ponovne naselitve ne izvajajo.

(4)

V letu 2014 je bilo prosilcev za azil v Uniji največ doslej, in sicer 626 000, v Uniji pa je bilo ponovno naseljenih 6 380 državljanov tretjih držav, ki potrebujejo mednarodno zaščito (3). Število beguncev, prosilcev za azil in notranje razseljenih oseb po svetu je leta 2013 preseglo 50 milijonov, kar se je zgodilo prvič po drugi svetovni vojni (4).

(5)	Svet za pravosodje in notranje zadeve je v sklepih z dne 10. oktobra 2014 potrdil: „Ob upoštevanju prizadevanj držav članic, ki jih migracijski tokovi zadevajo, bi morale vse države članice [k ponovni naselitvi] prispevati na enakopraven in uravnotežen način.“ (5)

(6)	Komisija je 13. maja 2015 predstavila celovito evropsko agendo o migracijah (6), v kateri je opredelila takojšnje ukrepe, ki jih bo predlagala v odziv na človeške tragedije v celotnem Sredozemlju.

(7)

Da se razseljenim osebam, ki potrebujejo zaščito, ne bi bilo treba zatekati h kriminalnim mrežam tihotapcev in trgovcem z ljudmi, agenda Evropsko unijo poziva, naj okrepi svoja prizadevanja za ponovno naselitev. Komisija zato predlaga to priporočilo o programu EU za ponovno naselitev, ki bo ponujal 20 000 mest na podlagi ključa za porazdelitev.

(8)	Če se pridružene države odločijo za sodelovanje, bi se ključ za porazdelitev ter razdelitve za vsako državo članico in sodelujočo pridruženo državo ustrezno prilagodili.

(9)

Glede na prejšnje razprave v okviru posebnega sestanka foruma o premestitvi in ponovni naselitvi z dne 25. novembra 2014 bi moral ključ za porazdelitev temeljiti na (a) številu prebivalcev (utežni količnik 40 %), (b) skupnem BDP (utežni količnik 40 %), (c) povprečnemu številu prejetih spontanih prošenj za azil in številu ponovno naseljenih beguncev na milijon prebivalcev v obdobju 2010–2014 (utežni količnik 10 %) ter stopnji brezposelnosti (utežni količnik 10 %).

(10)

V Unijo naj bi bilo v dveletnem obdobju izvajanja tega programa v državah članicah sprejetih skupno 20 000 oseb. Za sprejem teh oseb bi morale biti odgovorne izključno sodelujoče države v skladu z ustreznim pravom Unije in mednarodnimi pravili. To je v skladu s pozivom Visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR), ki je evropske države pozval, naj okrepijo svoje zaveze glede sprejema beguncev prek trajnostnih programov za ponovno naselitev, ter podprl kampanjo pod vodstvom Mednarodne organizacije za migracije ter petih nevladnih organizacij.

(11)	Pri ugotavljanju prednostnih regij bi bilo treba upoštevati razmere v sosedstvu in sedanje migracijske tokove, zlasti povezavo z regionalnimi programi za razvoj in zaščito na Bližnjem vzhodu, v severni Afriki in Afriškem rogu.

(12)	Treba bi bilo izkoristiti izkušnje in strokovno znanje UNHCR ter drugih ustreznih organov, vključno z Evropskim azilnim podpornim uradom, in jih pozvati k pomoči pri izvajanju programa za ponovno naselitev.

(13)	Sprejeti bi bilo treba ukrepe za preprečevanje sekundarnega gibanja ponovno naseljenih oseb iz države, v katero so bile ponovno naseljene, v druge države članice in sodelujoče pridružene države.

(14)

Komisija namerava k programu prispevati tako, da bo dala na voljo dodatnih 50 milijonov EUR v letih 2015 in 2016 v okviru programa Unije za preselitev iz člena 17 Uredbe (EU) št. 516/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (7). Da bi optimizirali uporabo finančnih spodbud, bo Komisija prilagodila pavšalne zneske in prednostne naloge na področju ponovne naselitve iz tega programa z delegiranim aktom v skladu s členom 17(4) in (10) Uredbe (EU) št. 516/2014. Če bi se pridružene države odločile za sodelovanje v programu za ponovno naselitev, v skladu z Uredbo (EU) št. 516/2014 ne bi mogle koristiti pavšalnih zneskov kot nadomestilo za svoje zaveze –

SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:

EVROPSKI PROGRAM ZA PONOVNO NASELITEV

Komisija priporoča, da države članice ponovno naselijo 20 000 ljudi, ki potrebujejo mednarodno zaščito, na podlagi pogojev in ključa za porazdelitev, določenih v tem priporočilu.

OPREDELITEV IN PODROČJE UPORABE PROGRAMA ZA PONOVNO NASELITEV

„Ponovna naselitev“ pomeni transfer posameznih razseljenih oseb, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, iz tretje države v državo članico z namenom zaščite pred vračanjem ter ob priznanju in odobritvi pravice do bivanja in vseh drugih pravic, primerljivih s tistimi, ki jih imajo upravičenci do mednarodne zaščite, in sicer na predlog Visokega komisarja Združenih narodov za begunce ter s soglasjem države članice.

Evropski program za ponovno naselitev bi moral zajemati vse države članice.

VSEBINA PROGRAMA ZA PONOVNO NASELITEV

Program bi moral vsebovati enotno evropsko zavezo za 20 000 mest za ponovno naselitev oseb. Program bi moral trajati dve leti od dneva sprejetja Priporočila.

Skupno število mest za ponovno naselitev bi bilo treba porazdeliti med države članice v skladu s ključem za porazdelitev iz Priloge. Če se pridružene države odločijo za sodelovanje v programu, bi bilo treba ključ za porazdelitev ustrezno prilagoditi.

Prednostne regije za ponovno naselitev bi morale vključevati severno Afriko, Bližnji vzhod in Afriški rog, s posebnim poudarkom na državah, v katerih se izvajajo regionalni programi za razvoj in zaščito.

Države članice in sodelujoče pridružene države bi morale biti še naprej odgovorne za posamezne odločitve o sprejemu, po ustreznih zdravstvenih in varnostnih preverjanjih, medtem ko bi moral biti visoki komisar Združenih narodov za begunce odgovoren za ocenjevanje prosilcev za ponovno naselitev v prednostnih regijah in predložitev predlogov za ponovno naselitev državam članicam in sodelujočim pridruženim državam.

Kadar se ponovno naseljena oseba sprejme na ozemlje države članice ali sodelujoče pridružene države, bi morala ta država izvesti formalni postopek za mednarodno zaščito, vključno z nemudnim odvzemom prstnih odtisov, v skladu z veljavno zakonodajo, zlasti Uredbo (EU) št. 603/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (8), Direktivo 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta (9), Direktivo Sveta 2005/85/ES (10), Direktivo Sveta 2003/9/ES (11) ter, od 20. julija 2015, direktivama 2013/32/EU (12) in 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta (13).

V primerih, ko država članica po končanem postopku ponovno naseljeni osebi podeli status mednarodne ali nacionalne zaščite, bi morala ta oseba v državi članici ponovne naselitve uživati pravice, ki jih upravičencem do mednarodne zaščite zagotavlja Direktiva 2011/95/EU, ali podobne pravice, ki jih zagotavlja nacionalna zakonodaja. V tem smislu bi morali za prosto gibanje znotraj Unije veljati enaki pogoji in omejitve, kot veljajo za druge državljane tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državah članicah. V primeru udeležbe pridruženih držav bi bilo treba uporabljati enakovredno nacionalno zakonodajo.

10.

Prosilci za ponovno naselitev bi morali biti pred sprejemom na ozemlje držav članic ali sodelujočih pridruženih držav obveščeni o pravicah in obveznostih, ki jih imajo v okviru programa za ponovno naselitev ter v skladu z zadevno zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo o azilu, zlasti o posledicah nadaljnjega gibanja znotraj Unije in/ali sodelujočih pridruženih držav, ter o dejstvu, da so upravičeni le do pravic, povezanih s statusom mednarodne zaščite ali nacionalne zaščite v državi ponovne naselitve.

11.

Ponovno naseljene osebe, ki brez dovoljenja vstopijo na ozemlje države članice ali sodelujoče pridružene države, ki ni država ponovne naselitve, bodisi pred zaključkom formalnega postopka za mednarodno zaščito bodisi po dodelitvi mednarodne zaščite, bi bilo treba poslati nazaj v državo ponovne naselitve, v skladu s pravili iz Uredbe (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (14) in Direktive 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta (15).

12.

Zagotoviti bi bilo treba predvsem praktično sodelovanje Evropskega azilnega podpornega urada pri izvajanju programa, da bi nudil posebno podporo državam članicam in sodelujočim pridruženim državam, zlasti tistim, ki nimajo predhodnih izkušenj s ponovno naselitvijo. Evropski azilni podporni urad bi moral spremljati izvajanje programa in redno poročati o izvajanju.

13.

Države članice bi morale biti upravičene do prejetja finančnih sredstev glede na število oseb, ponovno naseljenih na njihovem ozemlju, v skladu z pavšalnimi zneski, določenimi v členu 17 Uredbe (EU) št. 516/2014, kakor bodo prilagojeni z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/xxx (16).

NASLOVNIKI

14.

To priporočilo je naslovljeno na države članice.

V Bruslju, 8. junija 2015

Za Komisijo

Dimitris AVRAMOPOULOS

Član Komisije

(1) Točka 3(q) izjave Evropskega sveta z dne 23. aprila 2015, EUCO 18/15.

(2) Točki 8 in 10 Resolucije Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015, 2015/2660 (RSP).

(3)

Vir: Eurostat.

(4)

Vir: Poročilo UNHCR o svetovnih trendih za leto 2013.

(5) Sklepi Sveta o ukrepih za boljše obvladovanje migracijskih tokov, zasedanje Sveta za pravosodje in notranje zadeve, 10. oktober 2014.

(6) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Evropska agenda o migracijah“, 13. maj 2015, COM(2015) 240 final.

(7) Uredba (EU) št. 516/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o ustanovitvi Sklada za azil, migracije in vključevanje, o spremembi Odločbe Sveta 2008/381/ES in razveljavitvi odločb št. 573/2007/ES in št. 575/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Odločbe Sveta 2007/435/ES (UL L 150, 20.5.2014, str. 168).

(8) Uredba (EU) št. 603/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Uredbe (EU) št. 604/2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, in o zahtevah za primerjavo s podatki iz sistema Eurodac, ki jih vložijo organi kazenskega pregona držav članic in Europol za namene kazenskega pregona, ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1077/2011 o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (UL L 180, 29.6.2013, str. 1).

(9) Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite (UL L 337, 20.12.2011, str. 9).

(10) Direktiva Sveta 2005/85/ES z dne 1. decembra 2005 o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah (UL L 326, 13.12.2005, str. 13).

(11) Direktiva Sveta 2003/9/ES z dne 27. januarja 2003 o minimalnih standardih za sprejem prosilcev za azil (UL L 31, 6.2.2003, str. 18).

(12) Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (UL L 180, 29.6.2013, str. 60).

(13) Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (UL L 180, 29.6.2013, str. 96).

(14) Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (UL L 180, 29.6.2013, str. 31).

(15) Člen 6(2) Direktive Sveta 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L 348, 24.12.2008, str. 98).

(16) Predlog še ni bil predložen.

PRILOGA

Države članice	Ključ (%)	Razdelitev
Avstrija	2,22	444
Belgija	2,45	490
Bolgarija	1,08	216
Ciper	0,34	69
Češka	2,63	525
Danska	1,73	345
Estonija	1,63	326
Finska	1,46	293
Francija	11,87	2 375
Grčija	1,61	323
Hrvaška	1,58	315
Irska	1,36	272
Italija	9,94	1 989
Latvija	1,10	220
Litva	1,03	207
Luksemburg	0,74	147
Madžarska	1,53	307
Malta	0,60	121
Nemčija	15,43	3 086
Nizozemska	3,66	732
Poljska	4,81	962
Portugalska	3,52	704
Romunija	3,29	657
Slovaška	1,60	319
Slovenija	1,03	207
Španija	7,75	1 549
Švedska	2,46	491
Združeno kraljestvo	11,54	2 309

Ključ temelji na naslednjih merilih (1) (2):

(a)	število prebivalstva (podatki za leto 2014, utežni količnik 40 %). To merilo odraža zmogljivost držav članic za sprejem določenega števila beguncev;

(b)	skupni BDP (podatki za leto 2013, utežni količnik 40 %). To merilo odraža bogastvo države v absolutnem smislu in izkazuje zmogljivost gospodarstva za sprejem in vključevanje beguncev;

(c)	povprečno število spontanih prošenj za azil in število ponovno naseljenih beguncev na milijon prebivalcev v obdobju 2010–2014 (utežni količnik 10 %). To merilo odraža prizadevanja držav članic v zadnjih letih;

(d)	stopnja brezposelnosti (podatki za leto 2014, utežni količnik 10 %). To merilo odraža zmogljivost za vključevanje beguncev.

(1) Izračuni temeljijo na statističnih informacijah Eurostata (pridobljenih 8. aprila 2015).

(2) Odstotki so bili izračunani na pet decimalnih mest natančno, za predstavitev v tej razpredelnici pa so bili navzgor ali navzdol zaokroženi na dve decimalni mesti; razdelitev oseb je bila opravljena na podlagi popolnih podatkov na pet decimalnih mest natančno.

13.6.2015

Uradni list Evropske unije

L 148/38

SKLEP št. 1/2015 SKUPNEGA ODBORA, USTANOVLJENEGA NA PODLAGI ČLENA 14 SPORAZUMA MED EVROPSKO SKUPNOSTJO IN NJENIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI NA ENI STRANI IN ŠVICARSKO KONFEDERACIJO NA DRUGI O PROSTEM PRETOKU OSEB

z dne 8. junija 2015

v zvezi s spremembo Priloge III (Vzajemno priznavanje poklicnih kvalifikacij) k navedenemu sporazumu [2015/915]

SKUPNI ODBOR JE –

ob upoštevanju Sporazuma med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi o prostem pretoku oseb (1) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) in zlasti členov 14 in 18 Sporazuma,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Sporazum je bil podpisan 21. junija 1999 in je začel veljati 1. junija 2002.

(2)	Prilogo III (Vzajemno priznavanje poklicnih kvalifikacij) k Sporazumu je nadomestil Sklep št. 2/2011 Skupnega odbora EU-Švica (2) in bi jo bilo zdaj treba posodobiti, da se upoštevajo novi pravni akti Evropske unije in Švice, ki so bili sprejeti od takrat –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Priloga III (Vzajemno priznavanje poklicnih kvalifikacij) k Sporazumu se spremeni, kot je določeno v Prilogi k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep je sestavljen v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so besedila v vseh navedenih jezikih enako verodostojna.

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan, ko ga Skupni odbor sprejme.

V Bruslju, 8. junija 2015

Za Skupni odbor

Predsednik

Gianluca GRIPPA

(1) UL L 114, 30.4.2002, str. 6.

(2) UL L 277, 22.10.2011, str. 20.

PRILOGA

Priloga III (Vzajemno priznavanje poklicnih kvalifikacij) k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi o prostem pretoku oseb se spremeni:

pod naslovom „ODDELEK A: NAVEDENI AKTI“ se v točki 1a dodajo naslednje alinee:

„—	Uredbo Komisije (EU) št. 623/2012 z dne 11. julija 2012 o spremembi Priloge II k Direktivi Evropskega Parlamenta in Sveta 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij (UL L 180, 12.7.2012, str. 9),

—	Sporočilom Komisije – Uradnim obvestilom o poklicnih združenjih ali organizacijah, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 3(2), navedenih v Prilogi I k Direktivi 2005/36/ES (UL C 182, 23.6.2011, str. 1),

—	Sporočilom Komisije – Uradnim obvestilom o dokazilih o formalnih kvalifikacijah – Direktiva 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij (Priloga V) (UL C 183, 24.6.2011, str. 1),

—	Sporočilom Komisije – Uradnim obvestilom o dokazilih o formalnih kvalifikacijah – Direktiva 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij (Priloga V) (UL C 367, 16.12.2011, str. 5),

—	Sporočilom Komisije – Uradnim obvestilom o dokazilih o formalnih kvalifikacijah – Direktiva 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij (Priloga V) (UL C 244, 14.8.2012, str. 1),

—	Sporočilom Komisije – Uradnim obvestilom o dokazilih o formalnih kvalifikacijah – Direktiva 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij (Priloga V) (UL C 396, 21.12.2012, str. 1),

—	Sporočilom Komisije – Uradnim obvestilom o dokazilih o formalnih kvalifikacijah – Direktiva 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij (Priloga V) (UL C 183, 28.6.2013, str. 4),

—	Sporočilom Komisije – Uradnim obvestilom o dokazilih o formalnih kvalifikacijah – Direktiva 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij (Priloga V) (UL C 301, 17.10.2013, str. 1).“;

v točki 1g se dodajo naslednji vnosi:

„Država

Naziv

Medicinska onkologija

Minimalno obdobje usposabljanja: 5 let

Švica

Medizinische Onkologie

Oncologie médicale

Oncologia medica

Država

Naziv

Medicinska genetika

Minimalno obdobje usposabljanja: 4 leta

Švica

Medizinische Genetik

Génétique médicale

Genetica medica“

v točki 1g se vnos pri področju „Splošna medicina“ nadomesti z naslednjim:

„Država

Naziv

Interna medicina

Minimalno obdobje usposabljanja: 5 let

Švica

Allgemeine Innere Medizin

Médecine interne générale

Medicina interna generale“

v točki 1i se doda naslednji vnos:

„Država

Dokazila o formalnih kvalifikacijah

Organ, ki podeljuje dokazila o kvalifikacijah

Poklicni naziv

Referenčni datum

Švica

3.	Diplomierte Pflegefachfrau HF, diplomierter Pflegefachmann HF Infirmière diplômée ES, infirmier diplômé ES Infermiera diplomata SSS, infermiere diplomato SSS

Höhere Fachschulen, die staatlich anerkannte Bildungsgänge durchführen

Écoles supérieures qui proposent des filières de formation reconnues par l' État

Scuole specializzate superiori che propongono dei cicli di formazione riconosciuti dallo Stato

Pflegefachfrau, Pflegefachmann

Infirmière, infirmier

Infermiera, infermiere

1. junij 2002“

v točki 1m se razpredelnica nadomesti z naslednjim:

„Država

Dokazila o formalnih kvalifikacijah

Organ, ki podeljuje dokazila o kvalifikacijah

Poklicni naziv

Referenčni datum

Švica

1.	Diplomierte Hebamme Sage-femme diplômée Levatrice diplomata

Schulen, die staatlich anerkannte Bildungsgänge durchführen

Écoles qui proposent des filières de formation reconnues par l'État

Scuole che propongono dei cicli di formazione riconosciuti dallo Stato

Hebamme

Sage-femme

Levatrice

1. junij 2002

2.	[Bachelor of Science [Name of the UAS] in Midwifery] ‚Bachelor of Science HES-SO de Sage-femme‘ (Bachelor of Science HES-SO in Midwifery) ‚Bachelor of Science BFH Hebamme‘ (Bachelor of Science BFH in Midwifery) ‚Bachelor of Science ZFH Hebamme‘ (Bachelor of Science ZHAW in Midwifery)

Schulen, die staatlich anerkannte Bildungsgänge durchführen

Écoles qui proposent des filières de formation reconnues par l'État

Scuole che propongono dei cicli di formazione riconosciuti dallo Stato

Hebamme

Sage-femme

Levatrice

1. junij 2002“

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 148

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 58 13. junij 2015

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		MEDNARODNI SPORAZUMI
	*	Sklep Sveta (EU) 2015/904 z dne 17. decembra 2014 o podpisu v imenu Evropske unije in o začasni uporabi Protokola k Evro-mediteranskemu sporazumu o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Ljudsko demokratično republiko Alžirijo na drugi strani o okvirnem sporazumu med Evropsko unijo in Ljudsko demokratično republiko Alžirijo o splošnih načelih za sodelovanje Ljudske demokratične republike Alžirije v programih Unije	1
		Protokol k Evro-mediteranskemu sporazumu o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Ljudsko demokratično republiko Alžirijo na drugi strani o okvirnem sporazumu med Evropsko unijo in Ljudsko demokratično republiko Alžirijo o splošnih načelih za sodelovanje Ljudske demokratične republike Alžirije v programih Unije	3
		UREDBE
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/905 z dne 10. junija 2015 o odobritvi spremembe specifikacije za ime, vpisano v registru zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb, ki ni manjša (Pecorino Toscano (ZOP))	7
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/906 z dne 10. junija 2015 o odobritvi spremembe specifikacije za ime, vpisano v registru zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb, ki ni manjša (Ciliegia di Vignola (ZGO))	9
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/907 z dne 10. junija 2015 o odobritvi spremembe specifikacije za ime, vpisano v registru zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb, ki ni manjša (Welsh Beef (ZGO))	10
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/908 z dne 11. junija 2015 o spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008 glede vnosa za Kanado na seznamu tretjih držav, ozemelj, območij ali kompartmentov, iz katerih je dovoljen uvoz nekaterega perutninskega blaga v Unijo ter njegov tranzit skozi Unijo v zvezi z visokopatogeno aviarno influenco ( 1 )	11
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/909 z dne 12. junija 2015 o načinih izračunavanja stroškov, ki nastanejo neposredno pri izvajanju storitve železniškega prometa ( 1 )	17
		Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/910 z dne 12. junija 2015 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	23
		SKLEPI
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2015/911 z dne 11. junija 2015 o spremembi Priloge II k Odločbi 2007/777/ES glede vnosa za Kanado na seznamu tretjih držav ali njihovih delov, iz katerih je dovoljen vnos mesnih izdelkov ter obdelanih želodcev, mehurjev in črev v Unijo v zvezi z visokopatogeno aviarno influenco (notificirano pod dokumentarno številko C(2015) 3790) ( 1 )	25
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2015/912 z dne 12. junija 2015 o določitvi datuma začetka delovanja vizumskega informacijskega sistema (VIS) v enaindvajseti, dvaindvajseti in triindvajseti regiji	28
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2015/913 z dne 12. junija 2015 o določitvi datuma začetka delovanja vizumskega informacijskega sistema (VIS) v dvajseti regiji	30
		PRIPOROČILA
	*	Priporočilo Komisije (EU) 2015/914 z dne 8. junija 2015 o Evropskem programu za ponovno naselitev	32
		AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI
	*	Sklep št. 1/2015 Skupnega odbora, ustanovljenega na podlagi člena 14 Sporazuma med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi o prostem pretoku oseb z dne 8. junija 2015 v zvezi s spremembo Priloge III (Vzajemno priznavanje poklicnih kvalifikacij) k navedenemu sporazumu [2015/915]	38


	(1) Besedilo velja za EGP