(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 4. septembra 2014 začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom kalijevega acesulfama s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: zadevna država ali LRK) in kalijevega acesulfama s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki ga vsebujejo nekateri pripravki in/ali zmesi, v Unijo. Komisija je začela preiskavo na podlagi člena 5 Uredbe (ES) št. 1225/2009 (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba) in je obvestilo o začetku postopka objavila v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(2)

Komisija je začela preiskavo na podlagi pritožbe, ki jo je 22. julija 2014 vložila družba Nutrinova Nutrition Specialties & Food Ingredients GmbH (v nadaljnjem besedilu: pritožnik), ki je edini proizvajalec kalijevega acesulfama (ali „Ace-K“) v Uniji. Pritožnik torej predstavlja celotno proizvodnjo Ace-K v Uniji. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in posledični znatni škodi, kar je zadostovalo za utemeljitev začetka preiskave.

(3)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave posebej obvestila pritožnika, znane proizvajalce izvoznike in kitajske organe, znane uvoznike in uporabnike, trgovce ter združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, in jih povabila k sodelovanju.

(4)

Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe o začetku preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(5)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani obvestila, da je iz informacij iz pritožbe razvidno, da je za zadevni izdelek znano, da se proizvaja samo v Uniji in LRK. Zainteresirane strani so imele možnost, da glede tega predložijo pripombe. Predložena ni bila nobena pripomba.

(6)

Kljub temu se je Komisija obrnila na vseh devet tretjih držav, za katere je bilo iz statističnih podatkov Eurostata razvidno, da v Unijo izvažajo izdelke, ki se uvrščajo pod iste oznake KN kot zadevni izdelek. Komisija je zaprosila za njihovo pomoč pri identifikaciji proizvajalcev in/ali združenj proizvajalcev Ace-K. Nobena od tretjih držav, s katerimi je bil vzpostavljen stik, ni mogla identificirati proizvajalcev Ace-K. Zato ni bila ugotovljena nobena druga proizvodnja poleg tiste v Uniji in zadevni državi.

(7)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(8)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(9)

Zaradi maloštevilnih odgovorov se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno.

(10)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse znane proizvajalce izvoznike v LRK pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je Komisija pozvala predstavništvo LRK v Uniji, da navede morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi jih zanimalo sodelovanje v preiskavi, in/ali stopi v stik z njimi.

(11)

Štirje proizvajalci izvozniki v zadevni državi so predložili zahtevane informacije in se strinjali z vključitvijo v vzorec. Eden od teh proizvajalcev izvoznikov ni prodajal v Unijo v obdobju preiskave, zato ga ni bilo mogoče preiskati. Sodelovale so torej tri družbe. Te družbe predstavljajo celoten uvoz zadevnega izdelka v Unijo v obdobju preiskave. Zaradi majhnega števila vpletenih strani se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno.

(12)

Komisija je za namene člena 2(7)(b) osnovne uredbe poslala obrazce zahtevka za TGO trem sodelujočim proizvajalcem izvoznikom v zadevni državi. Noben od treh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov ni predložil zahtevka za TGO.

(13)

Komisija je poslala vprašalnike proizvajalcem Unije, trem sodelujočim proizvajalcem izvoznikom v zadevni državi ter vsem nepovezanim uvoznikom in uporabnikom, ki so izrazili zanimanje za preiskavo.

(14)

Izpolnjene vprašalnike je prejela od proizvajalcev Unije, treh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v zadevni državi, treh nepovezanih uvoznikov in enega uporabnika.

(15)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za začasno ugotavljanje dampinga, nastale škode in interesa Unije. Preveritveni obiski iz člena 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

proizvajalec Unije:

uvozniki:

uporabnik:

proizvajalci izvozniki v zadevni državi:

(16)

Preiskava dampinga in škode je potekala od 1. julija 2013 do 30. junija 2014 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave). Proučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od januarja 2011 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(17)

Zadevni izdelek je kalijev acesulfam (kalijeva sol 6-metil-1,2,3-oksatiazin-4(3H)-on 2,2-dioksida; CAS RN 55589-62-3) s poreklom iz LRK in kalijev acesulfam s poreklom iz LRK, ki ga vsebujejo pripravki in/ali zmesi, ki vsebujejo tudi druga sladila, in/ali voda („izdelek v preiskavi“), trenutno uvrščeni pod oznake KN ex 2106 90 92 , ex 2106 90 98 , ex 2934 99 90 (oznaka TARIC 2934 99 90 21), ex 3824 90 92 , ex 3824 90 93 in ex 3824 90 96 („zadevni izdelek“). Kalijev acesulfam je splošno znan tudi pod imenom acesulfam K oziroma Ace-K.

(18)

Ace-K se uporablja kot sintetično sladilo za različne namene, na primer za hrano, pijačo in farmacevtske izdelke.

(19)

Ugotovljeno je bilo, da ima Ace-K, ki ga v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije, enake osnovne fizikalne in kemijske lastnosti ter enako osnovno uporabo kot Ace-K, proizveden v zadevni državi in prodan za izvoz v Unijo. Zato se ti izdelki obravnavajo kot enaki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(20)

V skladu s členom 2(7)(b) navedene uredbe Komisija določi normalno vrednost v skladu s členom 2(1) do (6) osnovne uredbe za proizvajalce izvoznike iz LRK, ki izpolnjujejo merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe in bi se zanje zato lahko odobrila TGO.

(21)

Vendar noben od sodelujočih proizvajalcev izvoznikov ni zaprosil za TGO, kot je navedeno tudi v uvodni izjavi 12.

(22)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe je bilo treba normalno vrednost določiti na podlagi cen v ustrezni tretji državi s tržnim gospodarstvom (v nadaljnjem besedilu: primerljiva država) ali cen izvoza iz takšne tretje države v druge države, vključno z Unijo, kadar to ni mogoče pa na kateri koli drugi razumni podlagi, vključno s ceno, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje v Uniji za podoben izdelek in je po potrebi ustrezno prilagojena, da vključuje razumno stopnjo dobička.

(23)

Ker primerljive države ni bilo, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 6, je bila normalna vrednost določena na podlagi cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo v Uniji za podobni izdelek. Ugotovljena je bila prodaja tiste vrste izdelkov proizvajalca Unije, ki ustrezajo vrstam, ki so jih na trgu Unije v obdobju preiskave prodali kitajski sodelujoči proizvajalci. Ugotovljeno je bilo, da je bila prodaja proizvajalca Unije neodvisnim strankam reprezentativna, ko je bila izražena kot delež celotnega obsega izvoza zadevnega izdelka ter po vrstah izdelka. Prodaja teh vrst izdelka s strani proizvajalca Unije je bila dobičkonosna. Njihova povprečna prodajna cena v Uniji je bila podlaga za normalno vrednost.

(24)

Sodelujoči proizvajalci izvozniki so izdelke izvažali v Unijo neposredno neodvisnim strankam. Zato je bila izvozna cena tista, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje za zadevni izdelek ob prodaji za izvoz v Unijo, v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(25)

Komisija je primerjala normalno vrednost in izvozno ceno sodelujočih proizvajalcev izvoznikov na podlagi franko tovarna.

(26)

Kadar je bilo za zagotovitev poštene primerjave to upravičeno, je Komisija v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost.

(27)

Komisija je opravila zlasti prilagoditev za razlike na ravni trgovanja, saj je bilo ugotovljeno, da je edini proizvajalec v Uniji večinoma prodajal uporabnikom, medtem ko so kitajski proizvajalci večinoma prodajali trgovcem. Nato je bila na podlagi več stališč opravljena tudi prilagoditev za razliko v kakovosti in tržnem dojemanju navedene razlike med kitajskimi proizvajalci Ace-K in proizvajalci Ace-K v Uniji. Poleg tega je bila normalna vrednost prilagojena zaradi nekaterih izrednih stroškov za raziskave in razvoj ter za trženje, ki jih je imel proizvajalec Unije v obdobju preiskave. Ti stroški so podrobneje obravnavani v uvodni izjavi 67.

(28)

Komisija je za vse posamezne sodelujoče proizvajalce izvoznike primerjala tehtano povprečje izvozne cene za posamezno vrsto izdelka s tehtanim povprečjem normalne vrednosti v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(29)

Na podlagi tega je začasno tehtano povprečje stopenj dampinga, izraženo kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(30)

Komisija je v skladu s členom 18 osnovne uredbe stopnjo dampinga za vse druge proizvajalce izvoznike v zadevni državi določila na osnovi dostopnih dejstev. V ta namen je določila raven sodelovanja proizvajalcev izvoznikov. Raven sodelovanja je obseg izvoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Unijo, ki je izražen kot delež celotnega obsega izvoza iz zadevne države v Unijo, kot je zabeležen v statističnih podatkih Eurostata o uvozu.

(31)

Raven sodelovanja je v tem primeru visoka, saj izvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Unijo predstavlja celotni izvoz v Unijo v obdobju preiskave. Komisija je na podlagi tega sklenila, da bo preostalo stopnjo dampinga določila na ravni sodelujočega podjetja z najvišjo stopnjo dampinga.

(32)

Zato začasna preostala stopnja dampinga, izražena kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, znaša 97,8 %.

(33)

Analiza zadeva eno samo družbo. Zaradi zaupnosti podatkov je večina kazalnikov predstavljenih v obliki indeksov ali pa so navedeni razponi.

(34)

Podobni izdelek je v obdobju preiskave proizvajal en proizvajalec v Uniji, ki predstavlja industrijo Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(35)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi podatkov, ki jih je zagotovila industrija Unije, kitajskih statističnih podatkov o izvozu in podatkov kitajskih proizvajalcev izvoznikov. Podatki Eurostata za ta namen niso bili primerni, saj se zadevni izdelek uvaža pod več oznakami KN skupaj s številnimi drugimi izdelki. Ker se Ace-K v tretjih državah ne proizvaja, je celotni uvoz v Unijo potekal iz LRK.

(36)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Tabela 1

Potrošnja Unije (v tonah)

(37)

Potrošnja Ace-K v Uniji se je v obravnavanem obdobju povečala za približno 4 %, domnevno zaradi porasta povpraševanja po proizvodih brez dodanega sladkorja v Uniji. V zadnjem letu obravnavanega obdobja se je potrošnja zmanjšala zaradi povečane konkurence drugih (novih) sladil. Vendar je videti, da je to zmanjšanje začasno, in ni jasnih znakov, da se bo povpraševanje po Ace-K v prihodnjih letih še naprej zmanjševalo.

(38)

Komisija je določila obseg kitajskega uvoza na podlagi kitajskih statističnih podatkov o izvozu, navzkrižno preverjenih s podatki, ki so jih predložili trije proizvajalci izvozniki iz LRK, ki predstavljajo celotni obseg izvoza zadevnega izdelka v obdobju preiskave.

(39)

Uvoz v Unijo in tržni deleži iz LRK so se gibali na naslednji način:

Tabela 2

Obseg uvoza (v tonah) in tržni delež

(40)

Raven uvoza iz LRK se je v obravnavanem obdobju zvišala za 14 %. V istem obdobju se je za 10 % povečal tudi tržni delež kitajskega uvoza in v obdobju preiskave tako dosegel 65 %–80 %.

(41)

Komisija je določila uvozne cene na podlagi podatkov sodelujočih proizvajalcev iz LRK. Tehtano povprečje uvozne cene CIF v EUR/kg iz LRK v Unijo se je gibalo na naslednji način:

Tabela 3

Uvozne cene CIF iz LRK (EUR/kg)

(42)

Povprečne uvozne cene iz LRK so se v obravnavanem obdobju dosledno nižale vse do 30-odstotnega znižanja.

(43)

Komisija je nelojalno nižanje cen v obdobju preiskave določila tako, da je primerjala:

(44)

Tehtano povprečje cene industrije Unije se je primerjalo z ustreznim tehtanim povprečjem cen za posamezno uvoženo vrsto izdelka sodelujočih proizvajalcev izvoznikov za transakcije na enaki ravni trgovanja po odbitku rabatov in popustov ter po prilagoditvah cene industrije Unije zaradi razlike v kakovosti in njenega tržnega dojemanja ter zaradi stroškov za raziskave in razvoj ter za trženje iz istih razlogov, kot so navedeni v uvodni izjavi 27. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek prihodkov od prodaje proizvajalcev Unije v obdobju preiskave. Komisija je za uvoz iz LRK na trg Unije ugotovila tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen v razponu od 18 % do 45 %.

(45)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preiskava vpliva dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh gospodarskih dejavnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju. Komisija pri določitvi škode ni razlikovala med makroekonomskimi in mikroekonomskimi kazalniki škode, saj je edini proizvajalec v Uniji sestavljal industrijo Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe. Komisija je ekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov, povezanih z edinim proizvajalcem Unije. Ugotovljeno je bilo, da so bili podatki reprezentativni za gospodarski položaj industrije Unije.

(46)

Ekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje po preteklem dampingu, povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala. Analizirani so, kot sledi.

(47)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Tabela 4

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(48)

Obseg proizvodnje industrije Unije se je dosledno nižal vse do 31-odstotnega znižanja. Dejansko je v obravnavanem obdobju proizvajalec Unije vedno pogosteje prekinjal proizvodnjo, da bi tako znižal stroške. V obdobju preiskave je bila zato tovarna zaprta skupno štiri mesece.

(49)

Proizvodna zmogljivost industrije Unije je v obravnavanem obdobju ostala nespremenjena, saj je, neodvisno od zmogljivosti, veliko stroškov stalnih. Posledično se je hkrati z obsegom proizvodnje zmanjšala izkoriščenost zmogljivosti.

(50)

Obseg prodaje industrije Unije nepovezanim strankam v Uniji in njen tržni delež sta se v obravnavanem obdobju gibala negativno:

Tabela 5

Obseg prodaje in tržni delež

(51)

V obravnavanem obdobju se je obseg prodaje proizvajalcev Unije na splošno zmanjšal za 13 %, čeprav se je v navedenem obdobju potrošnja povečala. V času tega negativnega trenda se je od leta 2013 do obdobja preiskave pojavilo obdobje rahlega povečanja obsega prodaje. To je bilo mogoče doseči le s pogodbami s prodajnimi cenami, ki so še dodatno ogrozile obstoj industrije Unije.

(52)

Prav tako se je v obravnavanem obdobju zmanjšal tržni delež industrije Unije, in sicer za 16 %, saj so stranke zamenjale dobavitelja ali pa so imele dva dobavitelja, s čimer se je povečal delež nakupa iz LRK.

(53)

Če upoštevamo zgoraj omenjeno zmanjšanje tržnega deleža in povečanje potrošnje iz uvodne izjave 37, je jasno, da je bila rast industrije Unije negativna.

(54)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Tabela 6

Zaposlenost in produktivnost

(55)

Industrija Unije je od leta 2011 do konca obdobja preiskave zmanjšala število zaposlenih za skoraj petino, da bi se lahko soočila z zmanjšanjem proizvodnje in v skladu z začasnimi prekinitvami obratovanja. Produktivnost se je v istem obdobju rahlo povečala, in sicer za 6 %, kar je posledica zmanjšanja števila zaposlenih.

(56)

Povprečni stroški dela industrije Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Tabela 7

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(57)

Povprečni stroški dela na zaposlenega industrije Unije so se v obravnavanem obdobju povečali za 15 %, saj so zaradi zmanjšanja števila zaposlenih zapadle odpravnine (glej uvodno izjavo 54). Poleg tega naj bi v kemičnem sektorju začele veljati nove ravni plač.

(58)

Vse stopnje dampinga so bile znatne (glej uvodno izjavo 29). Višina dejanskih stopenj dampinga glede na obseg in cene uvoza iz LRK je znatno vplivala na industrijo Unije.

(59)

To je prva protidampinška preiskava zadevnega izdelka. Zato ni bilo na voljo nobenih podatkov za oceno učinkov morebitnega preteklega dampinga.

(60)

Tehtano povprečje prodajnih cen na enoto proizvajalca Unije za nepovezane stranke v Uniji se je gibalo na naslednji način:

Tabela 8

Prodajne cene v Uniji

(61)

Povprečna prodajna cena podobnega izdelka industrije Unije se je v obravnavanem obdobju znižala za 12 %, deloma zaradi zelo negativnega trenda povprečnih uvoznih cen iz LRK (glej uvodno izjavo 42).

(62)

Povprečni stroški proizvodnje industrije Unije so se povečali za 19 %. Vzrok za to sta bila predvsem večji vpliv stalnih stroškov na zmanjšanje obsega proizvodnje in prodaje ter zvišanje cen surovin.

(63)

Zaloge industrije Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Tabela 9

Zaloge

(64)

Čeprav so se končne zaloge zaradi začasnih prekinitev proizvodnje z namenom zmanjšati stroške (glej uvodno izjavo 48) v obravnavanem obdobju zmanjšale, so se zaloge, izražene kot odstotek proizvodnje, povečale.

(65)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb proizvajalca Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Tabela 10

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(66)

Komisija je dobičkonosnost industrije Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot odstotek prihodkov od navedene prodaje. Pri izračunu dobičkonosnosti je od prikazanih stroškov odštela vse stroške za raziskave in razvoj ter za trženje, ki jih je štela za izredne, kot je navedeno v uvodni izjavi 27. Brez tega odbitka bi imela industrija Unije izgube v obdobju preiskave. Hkrati so se s padcem dobičkonosnosti zmanjšali tudi neto denarni tok, naložbe in donosnost naložb.

(67)

Industrija Unije je trdila, da so bili stroški, odšteti za raziskave in razvoj ter trženje, običajni tekoči stroški, povezani z zadevnim izdelkom. Vendar pa je preiskava pokazala, da so bili ti stroški povezani z novim izdelkom, čeprav je bil to izdelek, ki sodi v obseg izdelka v tej preiskavi. Ti izredni in visoki stroški ne bi nastali v običajnem ali reprezentativnem letu za industrijo Unije. Poleg tega ti stroški zadevajo raziskave in razvoj ter trženje izdelka, ki v obravnavanem obdobju ni bil prodan v znatnih količinah na trgu Unije.

(68)

Tudi z zgoraj navedeno izključitvijo stroškov se je dobičkonosnost proizvajalca Unije v obravnavanem obdobju močno in dosledno zmanjševala. Komisija je menila, da sta bila raven dobičkonosnosti v obdobju preiskave in gibanje dobičkonosnosti škodljiva zaradi zgoraj opisanega jasnega in znatnega zmanjšanja.

(69)

Dobičkonosnost je močno upadla predvsem zaradi vedno večjih stalnih stroškov na tono v primerjavi z zmanjšanjem obsega proizvodnje in prodaje. Ker so se poleg tega povprečne cene močno znižale, industrija Unije ni bila več sposobna ohraniti stopenj dobička in se je dobičkonosnost zato močno zmanjšala. Kot je prikazano v tabeli 10 zgoraj, so drugi kazalniki uspešnosti sledili podobnemu trendu kot donosnost prihodkov od prodaje.

(70)

Neto denarni tok je zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Trend neto denarnega toka. izražen kot indeks, je bil v obravnavanem obdobju negativen, saj se je zaradi upada dobičkonosnosti zmanjšal za 22 %.

(71)

Naložbe industrije Unije so se zmanjšale v še večji meri. Obseg naložb v obdobju preiskave je znašal samo približno eno tretjino obsega naložb v letu 2011. Kar zadeva dobičkonosnost, se v tem izračunu niso upoštevale naložbe v nov izdelek.

(72)

Donosnost naložb, ki izraža dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb, se je od leta 2011 do obdobja preiskave močno in dosledno zmanjšala za približno 75 %.

(73)

Ker je edini proizvajalec Unije del velikega mednarodnega koncerna, ni trdil, da so zgoraj navedene spremembe v preteklosti vplivale na njegovo zmožnost zbiranja kapitala. Vendar pa je industrija Unije med postopkom pojasnila, da sedanje stanje ni vzdržno.

(74)

Močni negativni trendi so bili opaženi pri naslednjih gospodarskih kazalnikih: proizvodnja, izkoriščenost zmogljivosti, tržni delež, zaposlenost, obseg prodaje in prodajne cene na trgu Unije. Zaloge (kot delež proizvodnje) so se povečale, čeprav so se v absolutnem smislu zmanjšale. Učinek doslednega zniževanja prodajnih cen v povezavi s splošnim zmanjševanjem obsega prodaje je bil velik in je povzročil znatno zmanjšanje tržnega deleža, dobičkonosnosti, donosnosti naložb in denarnega toka.

(75)

Dejstvo je, da na trgu Unije v živilskem sektorju prevladujejo veliki akterji in da takšno poslovanje poteka v obliki letnih pogodb. To pomeni, da je industrija Unije iz tega sektorja posebej občutljiva na zmanjšanje obsega prodaje in cen, četudi to zmanjšanje zadeva majhno število kupcev.

(76)

Po drugi strani se je produktivnost izboljšala. Vendar je bilo to izboljšanje posledica zmanjšanja števila zaposlenih zaradi upada povpraševanja in posledično proizvodnje, zaradi česar je bilo nekaj delavcev odpuščenih. Zato v teh okoliščinah povečanja produktivnosti ni mogoče obravnavati kot pozitivnega dejavnika.

(77)

Povečala se je tudi potrošnja Unije. Vendar zaradi zgoraj navedenega zmanjšanja obsega prodaje in prodajnih cen industrija Unije tega ni mogla izkoristiti.

(78)

Zainteresirana stran je izrazila dvom o obstoju škode. Ta stran je trdila, da je bil položaj industrije Unije v obdobju preiskave običajen. Trdila je, da je industrija Unije izgubila patentno varstvo in s tem svoj prevladujoč položaj na trgu. Zato bi morala zdaj sprejeti nižje dobičke in manjši obseg prodaje.

(79)

Ta trditev je neutemeljena. Veljavnost glavnega proizvodnega patenta je potekla leta 2005 (dva manjša patenta sta potekla pred navedenim letom in po njem). Po poteku veljavnosti proizvodnega patenta leta 2005 in precej pred obravnavanim obdobjem so na trg vstopili novi akterji, in sicer kitajski proizvajalci izvozniki, katerih prisotnost se od takrat postopno povečuje. Leta 2009, kar je precej pred začetkom obravnavanega obdobja, je tržni delež industrije Unije s svojega vodilnega položaja padel na manj kot 50 %. Na začetku obravnavanega obdobja leta 2011 je bil tržni delež kitajskega uvoza na trgu Unije že precej večji od tržnega deleža industrije Unije. Zato je dejansko po poteku patentnega varstva leta 2005 nastal trg z več kot enim akterjem.

(80)

Poleg tega je bil v obravnavanem obdobju analiziran škodljiv položaj, tj. od leta 2011 do leta 2014 ali celo šest let po poteku proizvodnega patenta. Razvoj večine kazalnikov škode v navedenem obdobju (2011–obdobje preiskave) je bil izjemno negativen za industrijo Unije. Izgubila je tržni delež, znižala svoje prodajne cene, njena dobičkonosnost in drugi zgoraj obravnavani finančni kazalniki so se močno zmanjšali, produktivnost je upadla, zaustavitve proizvodnje so postale nujne za zmanjšanje stroškov, povečana potrošnja pa ni prinesla koristi, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 74. Takšnega gospodarskega položaja ni mogoče preprosto pojasniti z možnostjo dostopa novih akterjev do trga, kar je posledica poteka patentnega varstva. Tega položaja nikakor ni mogoče šteti za običajnega v smislu trajnostnega in zdravega položaja. Prvič, patent je potekel precej pred obravnavanim obdobjem, zato industrija Unije ni imela dovolj časa, da bi se odzvala na pomanjkanje zaščite. Drugič, tudi če bi potek patentnega varstva povzročil določen upad uspešnosti, so ravni kazalnikov škode v samem obdobju preiskave zelo nizke za trajnostno in zdravo industrijo. Poleg tega je industrija Unije kljub izgubi patentnega varstva ohranila zdrav gospodarski in finančni položaj do leta 2011.

(81)

Na podlagi tega je treba argument, da industrija Unije ni utrpela škode, zavrniti. Podrobneje se še proučuje iztek patentnega varstva kot dejavnik, ki je prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(82)

Ob upoštevanju navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(83)

Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe proučila, ali je dampinški uvoz iz zadevne države povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je proučila tudi druge znane dejavnike, ki bi lahko istočasno povzročili škodo industriji Unije. Komisija je zagotovila, da se morebitna škoda, ki so jo povzročili drugi dejavniki in ne dampinški uvoz iz zadevne države, ni pripisala temu dampinškemu uvozu. Ti dejavniki so: (a) uspešnost industrije Unije na izvoznih trgih, (b) izguba patentnega varstva in (c) poslovna strategija industrije Unije.

(84)

Poslabšanje položaja industrije Unije v obravnavanem obdobju je sovpadlo s povečanjem uvoza po dampinških cenah s poreklom iz LRK. Obseg uvoza se je v obravnavanem obdobju povečal za 14 %, njegove cene pa so padle za 30 %. Posledica je bilo 10-odstotno zvišanje tržnega deleža za kitajske izvoznike. Sočasno je industrija Unije izgubljala tržni delež, njene prodajne cene so padale in obseg prodaje se je razvijal negativno.

(85)

Zlasti visoke stopnje nelojalnega nižanja cen med 18 % in 45 % so dodatni kazalniki, da je dampinški uvoz iz zadevne države izvajal močan cenovni pritisk na cene industrije Unije.

(86)

Padec obsega prodaje je zmanjšal sposobnost industrije Unije, da absorbira stalne stroške. Zaradi nizkih uvoznih cen iz zadevne države industrija Unije ni mogla več ohranjati stopenj dobička, zato se je dobičkonosnost močno zmanjšala (glej tabelo 10).

(87)

Industrija Unije in druge zainteresirane strani so trdile, da sta bila v obravnavanem obdobju dva največja kitajska proizvajalca izvoznika vpletena v „cenovno vojno“ in da je prišlo do poskusa prevzema. Dejansko je tik po obdobju preiskave na začetku leta 2015 eden od teh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, Suzhou Hope Technology Co., Ltd, zaprosil za zaščito pred terjatvami upnikov v stečajnem postopku po kitajskem pravu. V resnici je dosleden in stalno negativen razvoj cen dveh največjih kitajskih izvoznikov privedel do netrajnostnih ravni prodajnih cen. Te cene so močno nelojalno znižale cene industrije Unije in hkrati uspele poslabšati položaj industrije Unije, tj. proizvodnjo, izkoriščenost zmogljivosti, tržni delež, zaposlenost, obseg prodaje in prodajne cene na trgu Unije.

(88)

Komisija je ob upoštevanju zgoraj navedenega sklenila, da je poslabšanje stanja industrije Unije sovpadlo z znatnim povečanjem uvoza po znižanih in dampinških cenah ter da je bil ta uvoz odločilen za znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Prodajne cene proizvajalcev izvoznikov so se v obdobju preiskave znižale za 30 %. S stalnim nižanjem svojih prodajnih cen na enoto v obravnavanem obdobju so proizvajalci iz zadevne države lahko povečali svoj tržni delež. Glede na jasno ugotovljeno časovno sovpadanje med stopnjo dampinškega uvoza po vedno nižjih cenah na eni strani ter zmanjšanjem obsega prodaje in znižanjem cen industrije Unije na drugi strani, se sklene, da je bil dampinški uvoz vzrok za škodljiv položaj industrije Unije.

(89)

Obseg in povprečna cena izvoza industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Tabela 11

Izvoz industrije Unije

(90)

Izvoz industrije Unije je bil po obsegu podoben njeni prodaji na trgu Unije, čeprav so cene, če jih izrazimo v eurih, ostajale na višjih ravneh. Ta razlika v razvoju cen se lahko delno pripiše gibanju menjalnega tečaja med eurom in ameriškim dolarjem v obravnavanem obdobju. Komisija zato ugotavlja, da čeprav so bili izvozni rezultati prav tako negativni, ne pojasnijo škode, ki jo je utrpela industrija Unije na trgu Unije.

(91)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da se lahko škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, razloži z dejstvom, da je edini proizvajalec Unije izgubil patentno varstvo za Ace-K. Ta trditev je neutemeljena. Kot je razloženo v uvodni izjavi 79, so predvsem po poteku veljavnosti proizvodnega patenta leta 2005 na trg vstopili novi akterji, in sicer kitajski proizvajalci izvozniki, njihova prisotnost pa se od takrat postopno povečuje. Leta 2009, kar je precej pred začetkom obravnavanega obdobja, je tržni delež industrije Unije s svojega vodilnega položaja, ki ga je zagotavljalo patentno varstvo, padel na manj kot 50 %. Na začetku obravnavanega obdobja leta 2011 je bil tržni delež kitajskega uvoza precej večji od tržnega deleža industrije Unije. Zato je dejansko po poteku patentnega varstva nastal trg z več kot enim akterjem.

(92)

Vendar je preiskava razkrila obstoj znatne škode za industrijo Unije. Iz ugotovitev o škodi je razvidno, da je industrija Unije ohranila zdrav gospodarski in finančni položaj do leta 2011, potem pa se je stanje začelo slabšati. To je šest let po poteku proizvodnega patenta oziroma po dovolj dolgem časovnem obdobju, da se industrija Unije odzove. Zato je trditev, da se je položaj industrije Unije poslabšal, ker je bilo na trgu več akterjev, neutemeljena. Položaj industrije Unije se je verjetneje poslabšal zaradi strategij določanja cen s strani teh novih akterjev, ki so privedle do večjega obsega uvoza po netrajnostno nizki ceni, in znatno nelojalnega nižanja cen.

(93)

Komisija je na podlagi zgoraj navedenega v tej fazi sklenila, da izguba patentnega varstva ni prispevala k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(94)

Ena od zainteresiranih strani je trdila, da je škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, posledica njene odločitve, da bo ohranila svoj položaj na trgu Unije kot proizvajalka visokokakovostnih izdelkov. Vendar je nasprotno preiskava pokazala, da je ta strategija zagotovila njeno preživetje. Če bi si industrija Unije prizadevala samo za cenovno konkurenčnost, bi to privedlo do zaprtja podjetij iz poslovnega segmenta Ace-K, saj so dampinške uvozne cene padle na nevzdržno raven. Nevzdržno raven uvoznih cen potrjuje tudi dejstvo, da je drugi največji proizvajalec izvoznik, za katerega je Ace-K prevladujoči del njegovega celotnega prometa, zaprosil za zaščito pred terjatvami upnikov v stečajnem postopku po kitajskem pravu v začetku leta 2015.

(95)

Ena od zainteresiranih strani je trdila, da je škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, posledica odhodkov za nov izdelek v obravnavanem obdobju. Treba je navesti, da so se ti odhodki nanašali na raziskave in razvoj ter trženje novega izdelka, ki je vseboval Ace-K. Vendar se, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 66, stroški te inovacije niso upoštevali pri analizi škode in zato ti odhodki ne bi mogli vplivati na ugotovitev znatne škode.

(96)

Zato se sklene, da poslovna strategija, ki jo je sprejela industrija Unije, ni prispevala k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(97)

Škoda v tej preiskavi je jasna in zadeva večino kazalnikov, kot je opisano zgoraj. Škoda je jasno razvidna tako pri vidikih, povezanih z obsegom (zlasti tržni delež, proizvodnja, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje na trgu Unije in zaposlovanje), kot pri cenovnih vidikih (povprečne prodajne cene) ter pri kazalnikih uspešnosti (dobičkonosnost, donosnost naložb, naložbe in denarni tok). Povečanje obsega in tržnega deleža nizkocenovnega dampinškega uvoza in negativni razvoj gospodarskega položaja industrije Unije sta jasno časovno sovpadla. Medtem ko so vidiki, povezani z obsegom, izrazitejši, obstaja jasna povezava med hitrim poslabšanjem obsega prodaje in proizvodnje ter naknadnim slabšanjem finančnih kazalnikov.

(98)

Komisija je opredelila učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije in jih ločila od škodljivih učinkov dampinškega uvoza. Komisija ni ugotovila nobenih drugih dejavnikov, ki bi lahko prispevali k škodi.

(99)

Komisija je zato sklenila, da je dampinški uvoz povzročil znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, in da ni bilo drugih dejavnikov, ki bi lahko prekinili vzročno zvezo.

(100)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je Komisija proučila, ali bi lahko kljub ugotovljenemu škodljivemu dampingu jasno sklenila, da sprejetje ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Določitev interesa Unije je temeljila na oceni vseh različnih zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

(101)

Preiskava je pokazala, da je industrija Unije zaradi dampinškega uvoza iz LRK utrpela znatno škodo. Skoraj vsi kazalniki škode so v obravnavanem obdobju kazali negativne trende, zlasti obseg proizvodnje, obseg prodaje, prodajne cene, zaposlenost, tržni delež in dobičkonosnost. Negativen trend je bil ugotovljen tudi za druge kazalnike, povezane s finančno uspešnostjo, kot sta denarni tok in donosnost naložb.

(102)

Po uvedbi ukrepov se pričakuje zvišanje uvoznih cen in delno zmanjšanje hudega cenovnega pritiska na industrijo Unije, ki ga trenutno povzroča dampinški uvoz. Brez ukrepov bi se položaj industrije Unije zelo verjetno še bolj poslabšal. Obseg prodaje in tržni delež se bosta po vsej verjetnosti še bolj zmanjšala, saj se bo cenovni pritisk zaradi dampinškega uvoza nadaljeval, industrija Unije pa bo prisiljena še bolj znižati svoje ravni cen. Po drugi strani pa ni mogoče utemeljeno trditi, da bi cenovni pritisk ob odsotnosti ukrepov prenehal in ne bi sledil trendom iz obravnavanega obdobja. Ni izključeno, da bi bila ob odsotnosti ukrepov industrija Unije prisiljena srednjeročno popolnoma ustaviti proizvodnjo Ace-K, kar bi povzročilo izgubo delovnih mest v Uniji. Tako bi trg Unije postal popolnoma odvisen od uvoza iz LRK.

(103)

Zato je Komisija v tej fazi sklenila, da bi bila uvedba protidampinških dajatev v interesu industrije Unije.

(104)

Od 25 nepovezanih uvoznikov, s katerimi je bil vzpostavljen stik, so samo trije predložili izpolnjene vprašalnike. Ti predstavljajo približno 13 % vsega uvoza Ace-K iz LRK. Te družbe so bile preverjene na kraju samem.

(105)

Uvoz Ace-K iz LRK predstavlja manj kot 10 % celotnega prometa teh uvoznikov v obdobju preiskave (za dva od njih celo manj kot 1 %).

(106)

Vsi trije sodelujoči uvozniki so trdili, da bi dajatve negativno vplivala na njihove dejavnosti, saj bi neizogibno povzročile višje cene. En uvoznik je poudaril pomen dvojnega vira dobave za svoje stranke.

(107)

Drug uvoznik je trdil, da Ace-K ni lahko nadomestiti v izdelkih, ki ga vsebujejo in so že na trgu. Razvoj novih izdelkov bi potekal z dodatkom drugih sladil namesto zadevnega izdelka.

(108)

Komisija je ugotovila, da bi ukrepi dejansko lahko negativno vplivali na uvoznike, vendar v zelo omejenem obsegu. Ace-K predstavlja le majhen del poslovne dejavnosti uvoznikov, ki imajo precej široko paleto proizvodov. Ker bi ukrepi le ponovno vzpostavili pošteno konkurenco na trgu Unije, se poleg tega šteje, da protidampinški ukrepi uvoznikom ne bi preprečili prodaje zadevnega izdelka v Uniji.

(109)

Kar se tiče potrebe po dveh dobaviteljih, ki so jo izpostavili uvozniki in končni uporabniki, bi ukrepi najverjetneje spodbudili dvojno dobavo, ne pa jo preprečili. To je posledica dejstva, da bi bila brez ukrepov industrija Unije zelo verjetno izrinjena s trga.

(110)

Zato je iz informacij, ki so na voljo, jasno razvidno, da bi imela uvedba ukrepov za uvoznike zelo omejen vpliv, če sploh, ta vpliv pa bi nedvomno odtehtale koristi, ki bi jih ukrepi lahko prinesli industriji Unije.

(111)

Komisija je na začetku vzpostavila stik z okoli 80 uporabniki Ace-K. Samo en uporabnik je predložil izpolnjen vprašalnik. Glavni uporabniki prihajajo iz tistega dela sektorja hrane in pijače, ki proizvaja hrano in pijačo brez sladkorja ali z zmanjšano vsebnostjo sladkorja. Preostala prodaja Ace-K je namenjena farmacevtskemu sektorju za izboljšanje okusa zdravil.

(112)

Čeprav sodelujoči uporabnik uporablja Ace-K v večini svojih izdelkov, so njegovi nakupi Ace-K zelo majhni v primerjavi s celotno proizvodnjo in stroški prodaje.

(113)

Sodelujoči uporabnik je trdil, da je zadevni izdelek ključna sestavina številnih njegovih končnih izdelkov in ga je izjemno težko nadomestiti, ne da bi to negativno vplivalo na njegove standarde kakovosti in konkurenčnost.

(114)

Trije drugi uporabniki, ki so zastopali tako velike večnacionalne proizvajalce živil in pijač kot manjše specializirane farmacevtske družbe, niso izpolnil vprašalnika, so pa predložili pisne pripombe. Trdili so, da bi bilo treba v primeru, da bi bil damping ugotovljen, ohraniti industrijo Unije kot uspešnega konkurenta in zanesljiv vir visokokakovostne dobave.

(115)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je, kar se tiče stroškov, pomen Ace-K v končnih izdelkih minimalen. Vendar pa je, kot je trdil sodelujoči uporabnik, Ace-K bistvenega pomena za uporabo v proizvodih, ki so že na trgu. Možen bi bil razvoj novih izdelkov z drugimi sladili, vendar bi bila sprememba sestave že obstoječih izdelkov tvegana in draga. Zato je dostop uporabnikov do alternativnih virov Ace-K zelo pomemben.

(116)

Ta argument so izpostavili tudi trije uporabniki, ki so predložili pripombe. Poudarili so, da ne želijo biti odvisni izključno od kitajskega Ace-K, pri čemer bi tvegali monopolne cene zaradi možnosti koncentracije sektorja v LRK.

(117)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 108, so protidampinški ukrepi namenjeni ponovni vzpostavitvi enakih konkurenčnih pogojev, ki bi Uniji in kitajskim proizvajalcem omogočili, da ostanejo na trgu kot uspešni konkurenti. Potrebe uporabnikov po dvojni dobavi bi lahko uspešneje zadovoljili z uvedbo ukrepov kot brez njih.

(118)

Uvedba protidampinških ukrepov naj bi industriji Unije omogočila, da ostane na trgu in nato izboljša svoj položaj. Obstaja veliko tveganje, da se bi v primeru neuvedbe ukrepov industrija Unije srednjeročno morala umakniti iz poslovnega segmenta Ace-K, kar bi neizogibno pomenilo izgubo delovnih mest. To bi ustvarilo monopol kitajskih proizvajalcev izvoznikov, ki bodo verjetno prav tako postali manj številčni. To bi verjetno v manjši meri vplivalo na uvoznike, vendar bi škodovalo končnim uporabnikom Ace-K, med katerimi so nekateri poudarili pomen ohranitve vira dobave v Uniji.

(119)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da v tej fazi preiskave ni utemeljenih razlogov, zaradi katerih uvedba ukrepov za uvoz Ace-K s poreklom iz LRK ne bi bila v interesu Unije.

(120)

Glede na sklepe Komisije o dampingu, škodi, vzročni zvezi in interesu Unije bi bilo treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(121)

Pri določitvi stopnje ukrepov je Komisija najprej določila višino dajatve, potrebne za odpravo škode, ki jo je utrpela industrija Unije. Ukrepe je treba uvesti na stopnji, ki bo zadostovala za ponovno vzpostavitev poštene konkurence med industrijo Unije in proizvajalci izvozniki v LRK.

(122)

Škoda bi bila odpravljena, če bi industrija Unije lahko krila svoje proizvodne stroške in ustvarila dobiček pred obdavčitvijo, ki bi ga taka industrija v tem sektorju od prodaje podobnega izdelka na trgu Unije lahko razumno ustvarila v običajnih konkurenčnih pogojih, tj. brez dampinškega uvoza.

(123)

V ta namen se je cena industrije Unije, določena za izračun nelojalnega nižanja cen iz uvodnih izjav 43 in 44, štela za neškodljivo ceno in se je uporabila pri izračunu stopnje škode. V posebnih okoliščinah obravnavanega primera se je izkazalo, da je izključitev izrednih in izjemnih stroškov za raziskave in razvoj ter za trženje privedla do dejanskega dobička pri prodaji podobnega izdelka v obdobju preiskave ter bi zato morala takšna dejanska cena omogočiti, da se doseže stopnja odprave škode.

(124)

Zato je Komisija določila stopnjo odprave škode na podlagi primerjave med tehtanim povprečjem cene CIF sodelujočih proizvajalcev izvoznikov iz zadevnih držav, kot je bila določena za izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen, in tehtanim povprečjem cene franko tovarna podobnega izdelka, ki ga je industrija Unije v obdobju preiskave prodajala na trgu Unije, tudi kot je bila določena za izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen. Kakršna koli razlika, ki izhaja iz te primerjave, je bila izražena kot odstotek tehtane povprečne uvozne vrednosti CIF.

(125)

Začasne protidampinške ukrepe bi bilo treba uvesti na uvoz kalijevega acesulfama s poreklom iz LRK in kalijevega acesulfama s poreklom iz LRK, ki ga vsebujejo nekateri pripravki in/ali zmesi, v skladu s pravilom nižje dajatve iz člena 7(2) osnovne uredbe. Komisija je primerjala stopnje škode in stopnje dampinga. Višino dajatve bi bilo treba določiti na nižji od obeh ravni (dampinga in škode).

(126)

Na podlagi navedenega bi morale biti začasne protidampinške stopnje dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednje:

(127)

Ker pa bi se morale protidampinške dajatve uporabljati tudi za vse pripravke in/ali zmesi, ki vsebujejo Ace-K, je za izvajanje dajatve s strani carinskih organov Unije primerneje, da se dajatev izrazi kot fiksni znesek v EUR/kg neto ter uporablja za čisti uvoženi Ace-K ali za delež Ace-K v izdelkih v obliki pripravkov in/ali zmesi.

(128)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato so izražale položaj teh družb, ki je bil ugotovljen med to preiskavo. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja za „vse druge družbe“) veljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz zadevne države, ki so ga proizvedle navedene pravne osebe. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Zanje se ne smejo uporabljati nobene individualne stopnje protidampinške dajatve.

(129)

Družba lahko zahteva uporabo teh posameznih protidampinških dajatev, če naknadno spremeni ime. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (3). Vsebovati mora vse relevantne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi obvestilo o spremembi imena.

(130)

Za zmanjšanje tveganja izogibanja ukrepom zaradi velikih razlik v stopnjah dajatev so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi uporaba posameznih protidampinških dajatev. Družbe, za katere veljajo posamezne protidampinške dajatve, morajo carinskim organom držav članic predložiti veljaven trgovinski račun. Račun mora biti skladen z zahtevami iz Priloge I. Za uvoz, za katerega navedeni račun ni bil predložen, se uporabi protidampinška dajatev, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(131)

Da se zagotovi ustrezno izvrševanje protidampinških dajatev, bi bilo treba protidampinško dajatev za vse druge družbe uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike v tej preiskavi, temveč tudi za proizvajalce, ki v obdobju preiskave niso izvažali v Unijo.

(132)

V interesu dobrega javnega upravljanja lahko zainteresirane strani v določenem roku predložijo pisne pripombe in/ali zaprosijo za zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(133)

Ugotovitve v zvezi z uvedbo začasnih dajatev so začasne in jih bo v dokončni fazi preiskave morda treba spremeniti –