19.5.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 122/1

(1)

Člen 34(8) Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 908/2014 (2) določa pravila za odbitke od financiranja Unije za odhodke, ki niso skladni s pravili Unije. Prav tako določa odstopanje od navedenih pravil, ki državam članicam omogoča, da zaprosijo za uporabo takih odbitkov v obrokih.

(2)

Komisija bi morala imeti možnost, da na zahtevo države članice, ki bi lahko imela velike finančne težave, ne le odobri odbitke v treh letnih obrokih, temveč tovrstne odbitke tudi odloži za obdobje, ki ni daljše od 24 mesecev.

(3)

Ta odlog se odobri le državam članicam, ki so upravičene do finančne pomoči v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 332/2002 (3), Uredbo Sveta (EU) št. 407/2010 (4) in Pogodbo o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost, ki je bila podpisana 2. februarja 2012.

(4)

Izkušnje so pokazale, da lahko določitev roka za odlog odbitkov privede do kopičenja dolga, ki lahko nato zapade, ko je zadevna država članica še vedno v resnih finančnih težavah in ne more odplačati zahtevanih povračil. Komisija bi zato morala imeti možnost, da ob upoštevanju posebnih pogojev finančne pomoči obdobje odloga podaljša za obdobje, ki ni daljše od 12 mesecev.

(5)

Poleg tega so izkušnje pokazale, da lahko povračilo celotnega odloženega zneska v treh letnih obrokih povzroči nepotrebne težave za države članice, ki so po izteku obdobja odloga še vedno v finančnih težavah. Zato bi morali prihodnji sklepi o odobritvi povračila v obrokih omogočati večje število obrokov, kadar zadevni zneski predstavljajo velik delež bruto domačega proizvoda države članice.

(6)

Država članica, ki ji je bil odobren odlog, bi morala zagotoviti, da se pomanjkljivosti, zaradi katerih je prišlo do odbitkov in ki so v času navedenega sklepa še vedno prisotne, odpravijo na podlagi akcijskega načrta, ki je oblikovan po posvetovanju s Komisijo in vsebuje jasne kazalnike napredka. Če država članica, ki ji je bil odobren tak odlog, pomanjkljivosti ne odpravi v skladu z akcijskim načrtom in tako proračun Unije izpostavlja dodatnemu finančnemu tveganju, lahko Komisija spremeni ali razveljavi sklep, s katerim je odložila datum uporabe odbitkov, pri čemer upošteva načelo sorazmernosti.

(7)

Izvedbeno uredbo (EU) št. 908/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za kmetijska sklada –

19.5.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 122/4

(1)

Svet je z Uredbo (EGS) št. 2474/93 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev v višini 30,6 % na uvoz koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („Kitajska“) („prvotni ukrepi“).

(2)

Po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je Svet z Uredbo (ES) št. 1524/2000 (3) sklenil, da je treba navedene ukrepe ohraniti.

(3)

Po vmesnem pregledu v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe je Svet z Uredbo (ES) št. 1095/2005 (4) veljavno protidampinško dajatev zvišal na 48,5 %.

(4)

Maja 2013 je Svet po vmesnem pregledu v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe z Uredbo (EU) št. 502/2013 (5) sklenil ohraniti veljavno protidampinško dajatev v višini 48,5 %, razen za tri družbe, za katere so bile določene individualne stopnje dajatve (19,2 % za Zhejiang Baoguilai Vehicle Co. Ltd, 0 % za Oyama Bicycles (Taicang) Co. Ltd in 0 % za Ideal (Dongguan) Bike Co., Ltd) („obstoječi ukrepi“).

(5)

Maja 2013 je Svet po preiskavi proti izogibanju v skladu s členom 13 osnovne uredbe z Uredbo (EU) št. 501/2013 (6) sklenil razširiti obstoječe ukrepe za uvoz koles s poreklom iz Kitajske na uvoz koles, poslanih iz Indonezije, Malezije, Šrilanke in Tunizije („prejšnja preiskava proti izogibanju“).

(6)

Evropska komisija je 23. julija 2014 prejela zahtevek v skladu s členoma 13(3) in 14(5) osnovne uredbe, naj razišče morebitno izogibanje protidampinškim ukrepom, uvedenim na uvoz koles s poreklom iz Kitajske, ter naj uvede registracijo uvoza koles, poslanih iz Kambodže in Pakistana ter s Filipinov („države v preiskavi“), ne glede na to, ali so deklarirana kot izdelki s poreklom iz Kambodže ali Pakistana ali s Filipinov ali ne.

(7)

Zahtevek je vložilo Združenje evropskih proizvajalcev koles („EBMA“) v imenu petnajstih proizvajalcev koles v Uniji.

(8)

Potem ko je Komisija po obvestilu državam članicam ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi prima facie za začetek preiskave v skladu s členoma 13(3) in 14(5) osnovne uredbe, je sklenila, da razišče morebitno izogibanje protidampinškim ukrepom, uvedenim na uvoz koles s poreklom iz Kitajske, ter uvede registracijo uvoza koles, poslanih iz Kambodže in Pakistana ter s Filipinov, ne glede na to, ali so deklarirana kot izdelki s poreklom iz Kambodže ali Pakistana ali s Filipinov ali ne.

(9)

Preiskava se je začela z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 938/2014 z dne 2. septembra 2014 (7) („uredba o začetku preiskave“).

(10)

Komisija je o začetku preiskave uradno obvestila pristojne organe Kitajske, Kambodže, Pakistana in Filipinov, proizvajalce izvoznike v navedenih državah, uvoznike v Uniji, za katere je znano, da jih to zadeva, ter industrijo Unije.

(11)

Obrazci zahtevka za izvzetje so bili poslani proizvajalcem/izvoznikom v Kambodži, Pakistanu in na Filipinih, ki so bili znani Komisiji, ali prek predstavništev Kambodže, Pakistana in Filipinov pri Evropski uniji. Vprašalniki so bili poslani proizvajalcem/izvoznikom na Kitajskem, ki so bili znani Komisiji, ali prek predstavništva Kitajske pri Evropski uniji. Vprašalniki so bili poslani tudi znanim nepovezanim uvoznikom v Uniji.

(12)

Zainteresirane strani so imele možnost, da v roku iz uredbe o začetku preiskave pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje. Vse strani so bile obveščene, da se lahko v primeru nesodelovanja uporabi člen 18 osnovne uredbe in da lahko posledično ugotovitve temeljijo na podlagi razpoložljivih dejstev.

(13)

Posredovanje pooblaščenca za zaslišanje je zahtevala pakistanska družba, ki je sodelovala v preiskavi. Zaslišanje je potekalo 23. marca 2015. Med zaslišanjem je potekala razprava o dokazni vrednosti obrazcev A za dele za kolesa, kupljene od povezane družbe v Šrilanki prek trgovca, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 98, in o uporabi – po analogiji – člena 13(2)(b) osnovne uredbe za tiste dele za kolesa, ki so bili kupljeni v Šrilanki.

(14)

Izpolnjene obrazce zahtevka za izvzetje je predložilo pet proizvajalcev/izvoznikov v Kambodži, en v Pakistanu in dva na Filipinih. Kitajski proizvajalci izvozniki, ki niso povezani s proizvajalci/izvozniki iz držav v preiskavi, niso sodelovali. Izpolnjen vprašalnik so predložili trije nepovezani uvozniki v Uniji.

(15)

Komisija je izvedla preveritvene obiske v naslednjih družbah:

(16)

Obdobje preiskave je trajalo od 1. januarja 2011 do 31. avgusta 2014. Za obdobje preiskave so bili zbrani podatki, med drugim za preiskavo domnevne spremembe vzorca trgovanja po uvedbi ukrepov in njihovi razširitvi na Indonezijo, Malezijo, Šrilanko in Tunizijo leta 2013 ter obstoja prakse, postopka ali dejavnosti, ki razen uvedbe dajatve ni nima ustreznega vzroka ali gospodarske utemeljitve. Za obdobje poročanja od 1. septembra 2013 do 31. avgusta 2014 so se zbrali podrobnejši podatki za preverjanje, ali je uvoz oslabil popravljalni učinek veljavnih ukrepov glede cen in/ali količin ter ali obstaja damping.

(17)

V skladu s členom 13(1) osnovne uredbe se je obstoj morebitnega izogibanja ukrepom ocenjeval z zaporedno analizo, v kateri se je ugotavljalo, ali je prišlo do spremembe v vzorcu trgovanja med Kitajsko, zadevnimi državami, državami, proti katerim so potekale prejšnje preiskave proti izogibanju, in Unijo; ali je ta sprememba nastala zaradi prakse, postopka ali dejavnosti, ki razen uvedbe dajatve nima ustreznega vzroka ali gospodarske utemeljitve; ali so obstajali dokazi o škodi ali o tem, da so popravljalne učinke dajatve oslabile cene in/ali količine izdelka v preiskavi; ter ali so obstajali dokazi o dampingu v zvezi s predhodno določenimi normalnimi vrednostmi, po potrebi v skladu z določbami člena 2 osnovne uredbe.

(18)

Zadevni izdelek zajema dvokolesa in druga podobna kolesa (vključno z dostavnimi tricikli, a brez enokolesnikov) brez motornega pogona, ki so trenutno uvrščena pod oznaki KN 8712 00 30 in ex 8712 00 70 ter s poreklom iz Kitajske („zadevni izdelek“).

(19)

Izdelek v preiskavi je enak kot tisti, ki je opredeljen v prejšnji uvodni izjavi, le da je poslan iz Kambodže in Pakistana ter s Filipinov, ne glede na to, ali je deklariran kot izdelek s poreklom iz Kambodže in Pakistana ter s Filipinov ali ne, ki se trenutno uvršča pod iste oznake KN kot zadevni izdelek („izdelek v preiskavi“).

(20)

Preiskava je pokazala, da imajo kolesa, kot so opredeljena zgoraj, izvožena v Unijo iz Kitajske, in kolesa, poslana v Unijo iz Kambodže in Pakistana ter s Filipinov, enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter enako uporabo, zato jih je treba šteti za podobne izdelke v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(21)

V obdobju poročanja je v Kambodži kolesa proizvajalo šest družb. Pet jih je sodelovalo in predalo zahtevek za izvzetje v skladu s členom 13(4) osnovne uredbe. Teh pet družb po podatkih Comext (8) predstavlja malo več kot 100 % vsega uvoza iz Kambodže v Unijo. Vendar je preiskava pokazala, da določenega dela uvoza (in sicer na Nizozemsko) ni mogoče pripisati nobeni od sodelujočih družb, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 66 in 67. Posledično je bilo ugotovljeno, da sodelujoče družbe predstavljajo 94 % vsega uvoza iz Kambodže v Unijo. Ena od sodelujočih družb je povezana s tunizijsko družbo, pri kateri je bilo v prejšnji preiskavi proti izogibanju ugotovljeno, da se izogiba ukrepom. Šesta družba je povezana z družbo v Šrilanki, za katero veljajo ukrepi, razširjeni z Uredbo (EU) št. 501/2013, in s sodelujočo družbo v Pakistanu, omenjeno v uvodni izjavi 22. Družba ni sodelovala v preiskavi.

(22)

V obdobju poročanja je v Pakistanu kolesa proizvajala ena družba. Ta edina pakistanska družba je predložila zahtevek za izvzetje v skladu s členom 13(4) osnovne uredbe, njen uvoz pa je po podatkih Comext v obdobju poročanja znašal nekaj več kot 100 % celotnega uvoza iz Pakistana v Unijo. Družba se je štela za sodelujočo. V dogovoru z družbo je preveritveni obisk potekal v Šrilanki, na sedežu njenega povezanega dobavitelja delov.

(23)

V obdobju poročanja sta na Filipinih kolesa proizvajali dve družbi. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 39 in 40, je bilo ugotovljeno, da ena od družb na trg Unije uvaža prek dveh nepovezanih trgovcev. Za eno od trgovskih družb je bilo ugotovljeno tudi, da je izvajala podobne operacije z drugo družbo v Šrilanki med prejšnjo preiskavo proti izogibanju.

(24)

Uvoz dveh filipinskih družb, ki sta predložili zahtevek za izvzetje v skladu s členom 13(4) osnovne uredbe, je v obdobju poročanja po podatkih Comext znašal malo nad 100 % vsega uvoza s Filipinov v Unijo. Le ena od navedenih družb se je štela za sodelujočo v celoti.

(25)

Sodelovanje druge družbe je bilo po ugotovitvah nezadovoljivo iz naslednjih razlogov:

(26)

Zato je bila v skladu s členom 18(4) osnovne uredbe družba 16. januarja 2015 obveščena, da se informacije, ki jih je predložila, deloma ne bodo upoštevale, poleg tega pa ji je bil odobren rok za predložitev pripomb.

(27)

V odgovoru z dne 30. januarja 2015 se je družba opredelila o razlogih, navedenih v uvodni izjavi 25, kot je pojasnjeno spodaj.

(28)

V zvezi z razlogom, navedenim v točki (a) uvodne izjave 25, je družba trdila, da obrazec zahtevka za izvzetje od nje ni zahteval natančne razčlenitve kupljenih delov za kolesa, da je bila naloga določanja in razvrščanja vrste kupljenih delov obremenjujoča ter da tako natančne informacije po njenem mnenju ne bi predstavljale dodatnih koristnih informacij za Komisijo pri ugotavljanju, ali so bila izpolnjena merila iz člena 13 osnovne uredbe. Istega dne, tj. več kot dva meseca po preveritvi na kraju samem, je družba predložila nov dokument z razčlenitvijo vrste delov, kupljenih v obdobju poročanja.

(29)

Komisija se ne strinja s temi trditvami, saj sta količina in vrednost nakupov potrebni za oceno, ali so izpolnjena merila iz členov 13(1) in (2) osnovne uredbe. Te informacije so se tudi izrecno zahtevale v obrazcu zahtevka za izvzetje. Vse druge sodelujoče družbe v sedanji preiskavi so lahko zagotovile zadevne informacije v zahtevani obliki. Nove informacije, posredovane z zamudo, se niso v celoti ujemale z informacijami, ki so bile predložene prej. Zato glede na naravo in količino predloženih informacij ter glede na dejstvo, da je bila dokumentacija posredovana po preveritvi na kraju samem in je ni bilo več mogoče preveriti, ta ni bila upoštevana.

(30)

Poleg tega je družba trdila, da Komisija ni podala zadostnih navodil o tem, ali bi morala njena povezana kitajska družba, ki je vključena v proizvodnjo, prodajo ali trženje koles, izpolniti vprašalnik za izvoznike. Družba je tudi trdila, da so bile količine, izvožene v Unijo, de minimis in da zato te informacije po njenem mnenju niso bile relevantne za preiskavo. Kljub tem trditvam je filipinska družba na koncu predložila izpolnjen vprašalnik za izvoznike, čeprav zelo pozno v preiskavi.

(31)

V zvezi z zgoraj navedenimi trditvami je treba opozoriti, da obrazec zahtevka za izvzetje jasno zahteva te informacije, ne glede na izvožene količine, kar je bilo tudi poudarjeno v pozivu k dopolnitvi družbi z dne 13. oktobra 2014. Poleg tega je pozno posredovani odgovor Komisiji preprečil preverjanje v njem navedenih informacij in zato ni bilo mogoče oceniti, ali je to imelo bistven vpliv na stanje družbe. Zato so bile zgoraj navedene trditve in predložene informacije zavrnjene.

(32)

V zvezi z razlogom, navedenim v točki (b) uvodne izjave 25, je družba v svoji predložitvi z dne 30. januarja 2015 trdila, da so bila med preveritvijo na kraju samem odkrita odstopanja minimalna, da zamuda pri predložitvi zahtevanih dokumentov ni bila bistvena in da je do nje prišlo zaradi omejenih organizacijskih sredstev družbe. Poleg tega je trdila, da je Komisija do konca preveritvenega obiska prejela vse dokumente, ki jih je zahtevala.

(33)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da so bila med preveritvijo na kraju samem odkrita odstopanja povezana predvsem s količino proizvedenih koles, kar je bistvena informacija zaradi pomena za oceno zahtevka za izvzetje. V zvezi z domnevnimi omejenimi sredstvi družbe ta pred preveritvenim obiskom nikoli ni trdila, da ima omejena sredstva, ki bi lahko zavlekla izvajanje preverjanja. Poleg tega so obstajali številni bistveni zahtevani dokumenti, ki jih družba do konca preveritve ni predložila, kot so dokumenti, predloženi lokalnim organom, na podlagi katerih so organi izdali potrdila o izvoru na drugo ime, ne na ime družbe, in podporna dokumentacija za določanje življenjske dobe stavb družbe za izračun njihovega amortizacijskega obdobja, in ki so pomembno vplivali na stroške.

(34)

V zvezi s prvim in drugim razlogom, navedenima v točki (c) uvodne izjave 25, je družba trdila, da je bila ocena Komisije, da količina in kakovost lakiranja in kemične obdelave okvirjev, ugotovljeni na različnih stopnjah preveritvenega obiska, nista bili skladni s količino dokončanih koles, domnevno proizvedenih v obdobju poročanja, nejasna. Podobno je izjavila, da so bili dvomi Komisije o zmožnosti družbe za proizvodnjo okvirjev prav tako nejasni.

(35)

V zvezi s tem je treba poudariti, kot je navedeno v uvodni izjavi 29, da družba ni predložila potrebnih informacij, kot je bilo zahtevano v obrazcu zahtevka za izvzetje, kar bi Komisiji omogočilo oceno količine kupljenih in proizvedenih okvirjev. Med preveritvijo na kraju samem je Komisija obiskala obrat in ugotovila, da se nekatere dejavnosti niso izvajale neprekinjeno, kot to zahteva proizvodni proces. Komisija je na primer po prvem obisku, med katerim je bila proizvodnja videti tekoča, obrat obiskala še enkrat in ugotovila, da je ta dejavnost prenehala, da so bili okvirji zapuščeni na območju kemične obdelave in da je bila v oddelku lakiranja izklopljena elektrika, medtem ko okvirji še niso bili v celoti prelakirani, brez očitne utemeljitve. Nasprotno, takšna prekinitev proizvodnje bi lahko bistveno vplivala na kakovost dokončanih okvirjev, kar ni v skladu z gospodarsko smotrnim proizvodnim procesom. Drugič, Komisija med preveritvenim obiskom ni mogla preveriti obstoja surovin za proizvodnjo okvirjev v prostorih družbe. Ne glede na to je bilo med preveritvenim obiskom ugotovljeno, da je družba dejansko imela nekaj opreme za proizvodnjo okvirjev in ni bilo izključeno, da bi družba v obdobju poročanja lahko proizvedla nekaj okvirjev. Zato je Komisija na podlagi nepopolnih informacij, ki jih je posredovala družba, kot je pojasnjeno v točki (c) uvodne izjave 25 s seštevanjem vseh nakupov okvirjev, ki jih je družba sporočila v Excelovih datotekah, predloženih v odgovor na poziv k dopolnitvi z dne 13. oktobra 2014, sklenila, da je bila kljub prisotnosti opreme večina okvirjev za sestavljanje koles, prodanih na trg Unije v obdobju poročanja, dejansko kupljena na Kitajskem.

(36)

V zvezi s tretjim razlogom, navedenim v točki (c) uvodne izjave 25, je družba trdila, da je do težav pri usklajevanju vrednosti kupljenih delov prišlo zaradi dejstva, da so bile na fakturi, ki jo je predložila družba, navedene le cene FOB (franko ladja), namesto cen CIF (stroški, zavarovanje in prevoznina). Družba je predložila tudi nov dokument, ki je navajal cene FOB in CIF.

(37)

V zvezi z uskladitvijo nakupnih cen obrazec zahtevka za izvzetje od družbe zahteva, da navede vrednost fakture in dejanske dobavne pogoje za vsako nakupno transakcijo. V izpolnjenem obrazcu zahtevka za izvzetje družba za nobeno od sporočenih transakcij ni navedla, ali so dobavni pogoji FOB ali CIF, ampak ali gre za stroške in prevoznino ali plačilo po povzetju. Poleg tega je družba te obtožbe navedla pozno v preiskavi in teh informacij ni bilo več mogoče preveriti, torej je bila glede na njihovo naravo in količino ta trditev zavrnjena.

(38)

V zvezi s četrtim razlogom, navedenim v točki (c) uvodne izjave 25 je bilo navedeno, da posredna prodaja povezane kitajske družbe prek domnevno nepovezanih dobaviteljev predstavlja majhen del skupnih nakupov družbe. Komisija iz razlogov, navedenih v uvodni izjavi 29, ni mogla ugotoviti natančne količine delov, kupljenih pri povezanem dobavitelju. Zato Komisija še naprej dvomi o zanesljivosti nakupne cene za dele in identiteti glavnega dobavitelja.

(39)

V zvezi s petim razlogom, navedenim v točki (c) uvodne izjave 25 glede pravilnosti izvozne cene je bilo navedeno, da družba običajno prodaja kolesa na trg Unije prek dveh nepovezanih trgovskih družb, ki jih prodata naprej končni stranki v Uniji. Poleg tega naj bi dejstvo, da se imeni trgovskih družb pojavita na nekaterih potrdilih o poreklu, ki jih je predložila družba, le odražalo status trgovca kot končnega prodajalca strankam v Uniji.

(40)

V zvezi s tem družba ni prijavila svojih nepovezanih trgovskih družb kot strank in to nasprotuje trditvi družbe, da sta dejansko končna prodajalca strankam v Uniji. To dejansko potrjuje mnenje Komisije, da fakture med družbo in strankami v Uniji, ki so bile predložene med preveritvijo na kraju samem, ne odražajo dejanskih izvoznih transakcij, saj bi morala fakture strankam v Uniji izstavljati nepovezana trgovca. Zato je bila sporočena izvozna cena obravnavana kot nezanesljiva in ni bila upoštevana.

(41)

V zvezi s šestim razlogom, navedenim v točki (c) uvodne izjave 25 glede nezanesljivosti stroškov, povezanih z amortizacijo, stroški dela in električne energije, je družba trdila naslednje.

Prvič, glede stroškov amortizacije je družba omenila leta izgradnje svojih stavb, vendar teh trditev ni podprla z dokazi. Poleg tega je Komisija med preveritvijo na kraju samem večkrat zahtevala dokaz o letu izgradnje stavb in oceno obdobja amortizacije stavb glede na pomen vrednosti amortizacije za izračun preskusa dodane vrednosti v skladu s členom 13(2) osnovne uredbe. Družba je življenjsko dobo svojih stavb določila bistveno pod običajno dobo po mednarodnih računovodskih standardih, tj. 50 let. Zato so bili stroški amortizacije visoki, kar je močno vplivalo na sporočene skupne stroške sestavljenih koles. Družba ni mogla zagotoviti podpornih dokumentov, kot so na primer zadevne analize ali dokumenti o temeljnih razlogih za notranje odločanje družbe, ki bi upravičili takšno odstopanje od običajne prakse. Med preveritvenim obiskom Komisija ni mogla ugotoviti razloga, zakaj družba ne bi mogla stavb uporabljati dlje od navedenega obdobja. Zato se trditev družbe zavrne in amortizacijsko obdobje se je popravilo na podlagi točnejše življenjske dobe stavb, tj. 20 let.

(42)

Drugič, družba je podvomila o jasnosti ocene Komisije glede stroškov dela. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 35, je Komisija v zvezi s tem na podlagi informacij, ki so bile posredovane v odgovoru na poziv k dopolnitvi z dne 13. oktobra 2014, izračunala, da je bila večina okvirjev, uporabljenih za sestavo koles, izvoženih na trg Unije v obdobju poročanja, dejansko kupljenih na Kitajskem. Posledično so bili stroški dela, ki jih je posredovala družba, znatno nesorazmerni glede na obseg proizvodnje in so bili popravljeni na podlagi ugotovitev za dejanskega proizvajalca s Filipinov.

(43)

Tretjič, v zvezi z odhodki za energijo je družba prav tako podvomila o jasnosti ocene Komisije. Tako kot pri stroških dela so bili tudi v tem primeru odhodki za energijo, ki jih je sporočila družba, znatno nesorazmerni glede na obseg proizvodnje in so bili popravljeni na podlagi ugotovitev za dejanskega proizvajalca s Filipinov.

(44)

Zato je bilo treba popraviti del informacij, ki jih je posredovala družba, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 41 do 43, informacij, predloženih v zvezi z izvozno ceno v Unijo pa sploh ni bilo mogoče upoštevati. Ugotovitve v zvezi z izvozno ceno družbe v Unijo so torej temeljile na razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Izvozna cena se je tako ugotovila na podlagi podatkov Comext.

(45)

Noben od nepovezanih kitajskih proizvajalcev izvoznikov ni sodeloval, sodelovali pa so določeni kitajski proizvajalci izvozniki, povezani s proizvajalci/izvozniki iz držav v preiskavi, in sporočili prodajo nepomembnih količin na trg Unije ter v Kambodžo in na Filipine v obdobju preiskave. Zato so ugotovitve v zvezi z uvozom zadevnega izdelka iz Kitajske v Unijo na eni strani in izvoza koles iz Kitajske v Kambodžo in Pakistan ter na Filipine na drugi strani temeljile na podatkih, ki so jih sporočili sodelujoči kitajski povezani proizvajalci izvozniki, in na razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe. Razpoložljiva dejstva, uporabljena v zvezi z uvozom v Unijo, so bila pridobljena iz podatkov Comext. Obseg izvoza iz Kitajske v Kambodžo in Pakistan ter na Filipine je bil določen na podlagi kitajskih nacionalnih statističnih podatkov.

(46)

Lokalni organi v Kambodži in Pakistanu ter na Filipinih so predložili delne informacije glede uvoza koles iz Kitajske. Poleg tega je preiskava razkrila, da lokalni organi v Kambodži in Pakistanu ter na Filipinih ne izvajajo navzkrižnega preverjanja med kitajsko izvozno statistiko in posameznimi lokalnimi izvoznimi statistikami.

(47)

Skupni uvoz zadevnih izdelkov iz Kitajske v Unijo se je v letu 2012 v primerjavi z letom 2011 znižal za 27 %. Po registraciji uvoza iz Indonezije, Malezije, Šrilanke in Tunizije po začetku prejšnje preiskave proti izogibanju v letu 2012 se je uvoz iz Kitajske povečal za 44 %. V obdobju poročanja se je uvoz iz Kitajske v primerjavi z letom 2013 zmanjšal za 7 %. Skupno se je izvoz iz Kitajske v obdobju preiskave zmanjšal za 2 %.

(48)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 21, 22 in 24 so preverjeni izvozi sodelujočih družb v državah v preiskavi rahlo presegli obseg uvoza po podatkih Comext. Ker so bili podatki sodelujočih družb obravnavani kot točnejši, saj so bili preverjeni, so se podatki Comext ustrezno prilagodili.

(49)

Hkrati se je uvoz izdelka v preiskavi iz Kambodže v Unijo od leta 2011 povečal. Leta 2012 se je v primerjavi z letom 2011 uvoz povečal za 120 %, leta 2013 pa se je uvoz v primerjavi z letom 2011 potrojil. V obdobju preiskave se je uvoz iz Kambodže v Unijo povečal za 180 %. Povečanje uvoza iz Kambodže v Unijo bi bilo treba obravnavati v povezavi z zmanjšanjem uvoza iz Šrilanke in Tunizije v letu 2013 in v obdobju poročanja v primerjavi z letom 2011 (za 59 % oziroma 57 % za Šrilanko in za 32 % oziroma 23 % za Tunizijo). To zmanjšanje je sovpadlo z registracijo uvoza iz Šrilanke in Tunizije v Unijo po začetku prejšnje preiskave proti izogibanju leta 2012, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 21.

(50)

Uvoz izdelka v preiskavi iz Pakistana v Unijo je bil pred letom 2013 zanemarljiv. V obdobju poročanja se je znatno povečal. Povečanje uvoza iz Pakistana v Unijo je treba obravnavati v povezavi z zmanjšanjem uvoza iz Šrilanke v letu 2013 in v obdobju poročanja v primerjavi z letom 2011 (za 59 % oziroma 57 %). To zmanjšanje je sovpadlo z registracijo uvoza iz Šrilanke v Unijo po začetku prejšnje preiskave proti izogibanju, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 21.

(51)

Ves uvoz iz Pakistana v Unijo je opravil edini pakistanski proizvajalec/izvoznik, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 22, zato točnega obsega izvoza iz Pakistana v Unijo zaradi zaupnosti ni mogoče razkriti.

(52)

Končno se je uvoz izdelka v preiskavi s Filipinov v Unijo v obdobju poročanja v primerjavi z letom 2011 povečal za 40 % do 65 %. Povečanje uvoza s Filipinov v Unijo je treba obravnavati v povezavi z zmanjšanjem uvoza iz Šrilanke v letu 2013 in v obdobju poročanja v primerjavi z letom 2011 (za 59 % oziroma 57 %). To zmanjšanje je sovpadlo z začetkom prejšnje preiskave proti izogibanju, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 23.

(53)

Ker sta uvoz izdelka v preiskavi s Filipinov v Unijo opravila dva proizvajalca/izvoznika, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 23, točnega obsega izvoza s Filipinov v Unijo zaradi zaupnosti ni mogoče razkriti.

(54)

Razpredelnica 1 kaže količino uvoženih koles iz Kitajske, Kambodže, Pakistana, Indonezije, Malezije, Šrilanke in Tunizije ter s Filipinov v Unijo v obdobju poročanja.

Razpredelnica 1

Obseg uvoza v EU

(55)

Izvoz koles iz Kitajske v Kambodžo se je od leta 2011 do leta 2012 povečal za 65 %. Med letoma 2012 in 2013 se je uvoz rahlo zmanjšal za 10 %, vendar se je povečal za 76 % v obdobju poročanja v primerjavi z letom 2013. V obdobju poročanja se je izvoz iz Kitajske v Kambodžo povečal za skupno 159 %. Povečanje uvoza iz Kitajske v Kambodžo je treba obravnavati v povezavi z zmanjšanjem uvoza iz Kitajske v Šrilanko in Tunizijo v letu 2013 in v obdobju poročanja v primerjavi z letom 2011 (za 44 % oziroma 30 % za Šrilanko in za 66 % oziroma 57 % za Tunizijo). To je sovpadlo z registracijo uvoza iz Šrilanke in Tunizije v Unijo po začetku prejšnje preiskave proti izogibanju.

(56)

Izvoz zadevnega izdelka iz Kitajske v Pakistan se je leta 2012 v primerjavi z letom 2011 zmanjšal za 22 %. Vendar se je po uvedbi prejšnje preiskave proti izogibanju izvoz koles iz Kitajske v Pakistan povečal za 57 % in se je v obdobju poročanja še naprej zviševal. V obdobju poročanja se je izvoz iz Kitajske v Pakistan povečal za skupno 57 %. Povečanje izvoza iz Kitajske v Pakistan je treba obravnavati v povezavi z zmanjšanjem izvoza iz Kitajske v Šrilanko v letu 2013 in v obdobju poročanja v primerjavi z letom 2011, in sicer za 44 % oziroma 30 %. To je sovpadlo z registracijo uvoza iz Šrilanke v Unijo po začetku prejšnje preiskave proti izogibanju.

(57)

Končno se je uvoz iz Kitajske na Filipine v letu 2012 v primerjavi z letom 2011 zmanjšal za 27 %. Vendar se je izvoz iz Kitajske na Filipine v letu 2013 po uvedbi prejšnje preiskave proti izogibanju več kot podvojil. V obdobju poročanja se je izvoz iz Kitajske na Filipine povečal za skupno 140 %. Povečanje izvoza iz Kitajske na Filipine je treba obravnavati v povezavi z zmanjšanjem izvoza iz Kitajske v Šrilanko v letu 2013 in v obdobju poročanja v primerjavi z letom 2011 (in sicer za 44 % oziroma 30 %). To je sovpadlo z registracijo uvoza iz Šrilanke v Unijo po začetku prejšnje preiskave proti izogibanju.

(58)

Razpredelnica 2 kaže količino koles, izvoženih iz Kitajske v Kambodžo, Pakistan, Indonezijo, Malezijo, Šrilanko in Tunizijo ter na Filipine v obdobju poročanja.

Razpredelnica 2

Obseg izvoza iz Kitajske

(59)

Zmanjšanje izvoza iz Kitajske, Indonezije, Malezije, Šrilanke in Tunizije v Unijo, hkratno povečanje izvoza iz Kambodže in Pakistana ter s Filipinov v Unijo in povečanje izvoza iz Kitajske v Kambodžo in Pakistan ter na Filipine s hkratnim zmanjšanjem izvoza iz Kitajske v Malezijo, Šrilanko in Tunizijo po razširitvi protidampinških ukrepov po prejšnji preiskavi proti izogibanju predstavlja spremembo vzorca trgovanja med tretjimi državami in Unijo v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V primeru zadevnih tretjih držav je ta sklep mogoče doseči (i) globalno in (ii) za vsako od držav v preiskavi.

(60)

V skladu s členom 13(1) osnovne uredbe morajo spremembo v vzorcu trgovanja povzročiti praksa, postopek ali dejavnost, za katere razen uvedbe dajatve ni ustreznega vzroka ali gospodarske utemeljitve. Praksa, postopek ali dejavnost med drugim vključujejo pošiljanje izdelka, za katerega veljajo obstoječi ukrepi, prek tretjih držav ter sestavljanje delov z dejavnostjo sestavljanja v Uniji ali tretji državi. Obstoj dejavnosti sestavljanja izdelka se ugotavlja v skladu s členom 13(2) osnovne uredbe.

(61)

Lokalni organi držav v preiskavi niso predložili informacij o obsegu proizvodnje izdelka v preiskavi v svojih državah.

(62)

Na podlagi obrazcev zahtevka za izvzetje, ki so jih predložile družbe, je mogoče ugotoviti, da so proizvajalci v Kambodži in na Filipinih proizvodnjo izdelka v preiskavi med letom 2011 in obdobjem poročanja povečali za 161 % oziroma za vrednost med 20 % in 55 %.

(63)

V Pakistanu je edina pakistanska sodelujoča družba začela izvažati kolesa leta 2013. Zato je sklep, da v Pakistanu ni bilo dejanske proizvodnje, temeljil na informacijah, ki jih je zagotovila ta družba in so bile preverjene.

(64)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 24, sta sodelovali dve družbi s Filipinov, pri eni od njiju pa se je izkazalo, da ni dejanski proizvajalec, kot je navedeno v uvodnih izjavah 112 do 125. Zato obsega proizvodnje na Filipinih zaradi zaupnosti ni mogoče razkriti.

Razpredelnica 3

Proizvodnja koles proizvajalcev v Kambodži in na Filipinih

(65)

Ker pet sodelujočih družb v Kambodži predstavlja večino izvoza v EU, je bilo mogoče opraviti natančno analizo. Kot je omenjeno v uvodni izjavi 21, določenega dela uvoza na Nizozemsko ni bilo mogoče pripisati nobeni od sodelujočih družb. Poleg tega je ena od sodelujočih družb povezana s tunizijsko družbo, za katero je bilo v prejšnji preiskavi proti izogibanju ugotovljeno izogibanje ukrepom.

(66)

Preiskava je pokazala, da se je uvoz iz Kambodže na Nizozemsko močno povečal leta 2013 in v obdobju poročanja v primerjavi z letom 2011 (za 672 % oziroma 533 %), medtem ko se je uvozna cena v letu 2013 in referenčnem obdobju v primerjavi z letom 2011 znižala (za 43 % oziroma 21 %), kot je prikazano v razpredelnici 4 spodaj.

Razpredelnica 4

Uvoz iz Kambodže na Nizozemsko

(67)

Natančnejša analiza na podlagi mesečnih podatkov, ki so prikazani v razpredelnici 5 spodaj, je razkrila, da so bile uvozne cene iz Kambodže na Nizozemsko v prvih štirih mesecih obdobja poročanja na veliko nižji ravni kot cene od januarja 2014 naprej. Preiskava je razkrila tudi, da se je nesodelujoča družba iz Kambodže konec leta 2013 preselila v Pakistan. Poleg tega so tri kamboške sodelujoče družbe na Nizozemsko izvozile majhne količine koles po cenah, ki so bile bistveno višje od povprečne cene, ugotovljene v prvih štirih mesecih obdobja poročanja. Drugi dve družbi nista izvažali koles na Nizozemsko. Na tej podlagi je Komisija sklenila, da je izvoz iz Kambodže na Nizozemsko prav tako opravila nesodelujoča družba.

Razpredelnica 5

Povprečne mesečne uvozne cene iz Kambodže na Nizozemsko

(68)

Izvoz sodelujočih kamboških družb je zajemal 94 % izvoza iz Kambodže v Unijo v obdobju poročanja.

(69)

Ena od petih sodelujočih družb ni mogla uskladiti podatkov o vrsti okvirjev, kupljenih na Kitajskem, s podatki o vrsti koles, prodanih v Unijo, družba pa v navedenem obdobju sploh ni proizvajala okvirjev. Zato je bilo sklenjeno, da so bila kolesa pretovorjena.

(70)

Družba se po razkritju ni strinjala z oceno Komisije o pretovarjanju. Predložila je dodatne dokumente in trdila, da Komisija v dokumentaciji nima nobenih dokazov, da so okvirji prišli iz Kitajske.

(71)

Opozoriti je treba, da med preveritvijo na kraju samem informacije, ki jih je zagotovila družba, Komisiji niso omogočale uskladitve vrste kupljenih okvirjev z vrsto koles, izvoženih v Unijo, saj je družba prikazala nakup jeklenih okvirjev, izvozila pa je različno velike okvirje iz jekla in aluminija. To bi nakazovalo, da izvožena kolesa niso bila sestavljena v Kambodži. Poleg tega je bil edini dokaz o poreklu navedenih okvirjev, ki ga je družba predložila med preveritvijo na kraju samem, obrazec A/potrdilo o poreklu, ki so ga vietnamski organi izdali na ime vietnamskega trgovca. Po razkritju je družba trdila, da je na obrazcu A/potrdilu o poreklu napačno navedeno, da so vsi okvirji jekleni, čeprav so bili dejansko tudi aluminijasti. Novi dokumenti, ki jih je družba po razkritju predložila v vietnamskem in kitajskem jeziku z omejenim prevodom v angleščino, so vsebovali več neskladnosti (količina kupljenih okvirjev se ni ujemala s številom izvoženih koles, kot je bilo ugotovljeno med preveritvijo na kraju samem; en dokument je bil predložen kot račun, vendar ni vseboval nobenih cen; niso bila predložena dokazila o drugih proizvodnih stopnjah, kot so razrez, preoblikovanje, prebijanje in lakiranje). Ti novi dokumenti so bili zato obravnavani kot nepopolni in nezadostni kot dokaz, da so bili zadevni okvirji proizvedeni v Vietnamu.

(72)

Poleg tega je bilo v preiskavi ugotovljeno, da je družba kupila večino (70 %) drugih delov za sestavljanje koles od povezanih družb na Kitajskem, medtem ko so preostali deli (z nekaterimi nebistvenimi izjemami) prišli od vietnamskih trgovcev. Vendar družba ni mogla zagotoviti nobenih dokazov/informacij o dejanskih proizvajalcih teh drugih delov.

(73)

Poleg tega družba za zadevna kolesa ni mogla predložiti obrazca A/potrdila o poreklu kamboškega ministrstva za trgovino. Zato in zaradi odsotnosti drugih informacij se sklepa, da so zadevni deli kitajskega porekla. Zato so bile navedene trditve zavrnjene.

(74)

Tako je na podlagi zgoraj navedenih dokazov ugotovljeno, da v Kambodži obstaja praksa pretovarjanja izdelkov s poreklom iz Kitajske v smislu člena 13(1) osnovne uredbe.

(75)

Za vsako sodelujočo družbo je bila opravljena analiza virov surovin (delov za kolesa) in stroškov proizvodnje, da bi se ugotovilo, ali pri dejavnosti sestavljanja v Kambodži prihaja do izogibanja veljavnim ukrepom v skladu z merili iz člena 13(2) osnovne uredbe. Pri treh od petih sodelujočih družb surovine iz Kitajske (deli za kolesa) niso predstavljale 60 ali več odstotkov celotne vrednosti delov sestavljenega izdelka. Zato ni bilo treba preveriti, ali je bila dodana vrednost, za katero se poveča vrednost delov, vnesenih med sestavljanjem, večja od 25 % proizvodnih stroškov.

(76)

Drugi dve družbi sta bili leta 2013 ustanovljeni v Kambodži. Ena od njiju se je ukvarjala s praksami pretovarjanja, kot je ugotovljeno v uvodnih izjavah 69 do 74. Obe družbi sta trdili, da proizvajata okvirje. Družbi sta dele kupili od povezanih družb na Kitajskem ali prek povezanih trgovskih družb v Hongkongu. Preiskava je ugotovila, da je pripis fiksnih stroškov (tj. amortizacija, najemnina ter neposredni in posredni odhodki za elektriko) za proizvodnjo okvirjev neskladen z obsegom proizvodnje koles in da je umetno dvignil vrednost izdelanih okvirjev. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je poraba laka pri proizvodnji okvirjev pretirana v primerjavi s podatki dejanskih proizvajalcev. Ugotovljeno je bilo tudi, da so stroški dela, predvideni za proizvodnjo okvirjev in sestavljanje koles, previsoki in nezanesljivi v primerjavi s količino proizvedenih okvirjev in sestavljenih koles na podlagi ugotovitev pri dejanskih proizvajalcih. Pripis navedenih različnih stroškov za proizvodnjo okvirjev je bil zato popravljen in je pokazal, da surovine (deli za kolesa) iz Kitajske dejansko prestavljajo več kot 60 % celotne vrednosti delov sestavljenega izdelka, medtem ko je bila dodana vrednost, za katero se poveča vrednost delov, vnesenih med sestavljanjem, nižja od 25 % proizvodnih stroškov.

(77)

Po razkritju je ena družba trdila, da je precejšen delež njene proizvodnje koles namenjen trgom zunaj Unije. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je v obdobju poročanja delež prodaje družbe zunaj Unije predstavljal manj kot 6 % skupne prodaje in vključeval le eno transakcijo (eno fakturo).

(78)

Ista družba je nasprotovala ugotovitvam Komisije, da so deli za kolesa iz Kitajske predstavljali več kot 60 % celotne vrednosti delov v končnem izdelku. Trdila je, da je Komisija napačno domnevala, da so vse surovine predvidene za kolesa, prodana na trg Unije, čeprav jih družba prodaja tudi zunaj Unije. Trdila je tudi, da je strošek proizvodnje koles za prodajo v Uniji višji od stroška proizvodnje koles za prodajo zunaj Unije. Družba je trdila, da bi morala Komisija zato svoje ugotovitve prilagoditi tako, da bi izločila stroške delov in materiala za proizvodnjo koles, namenjenih za prodajo zunaj Unije. Poleg tega je družba trdila, da je Komisija določene materiale, ki niso kitajskega porekla, (okvirje in druge dele za kolesa) pomotoma obravnavala, kot da so kitajskega porekla. Trdila je tudi, da je družba nekatere dele, zajete v dveh nabavnih nalogih, pomotoma sporočila, kot da gre za izdelke s poreklom iz Kitajske.

(79)

Glede tega je treba opozoriti, da je, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 77, prodaja zunaj Unije predstavljala manj kot 6 % skupne prodaje družbe in da to posledično ni moglo bistveno izkriviti analize Komisije. Družba je v svojem odgovoru na razkritje predložila novo dokumentacijo, ki navaja, kateri deli so bili uporabljeni za kolesa, izvožena zunaj Unije. Vendar družba ni predložila dokazov, ki bi kazali, da so bili navedeni deli dejansko uporabljeni za sestavljanje koles, izvoženih zunaj Unije, kot so na primer računi za material za kolesa, izvožena zunaj Unije, ki bi navajali vrsto delov, uporabljenih za ta kolesa. Glede delov, za katere je družba trdila, da jih je Komisija pomotoma obravnavala kot kitajske, je treba opozoriti, da je družba sporočila nakup več delov od vietnamskih trgovcev, vendar ni predložila nobenih dokazov o proizvajalcih teh delov, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 71. Zato se ob odsotnosti drugih dokazov o dejanskih proizvajalcih teh delov in ob upoštevanju dejstva, da ima družba povezane družbe na Kitajskem, od katerih kupuje dele za kolesa, sklene, da zadevni deli tudi prihajajo iz Kitajske. Za dva zgoraj omenjena nabavna naloga je družba sama sporočila, da zajemata nakup delov od njene kitajske povezane družbe, in po razkritju ni predložila drugih dokazov, da je naredila napako, ko je izjavila, da so navedeni deli kitajskega porekla. Zato so bile te trditve zavrnjene.

(80)

Obe družbi, vključeni v dejavnosti sestavljanja, sta ugovarjali popravku svojih stroškov, ki jo je opravila Komisija. V splošnem se izpostavlja, da so pri računanju v skladu s členom 13(2) osnovne uredbe, ali je dodana vrednost, za katero se poveča vrednost delov, vnesenih tekom aktivnosti sestavljanja, večja od 25 % proizvodnih stroškov, stroški, vključeni v izračun dodane vrednosti, stroški, ki so nastali v proizvodnem procesu, ki vodijo k povečani vrednosti končnega izdelka kot presežek njegovih začetnih stroškov (npr. stroškov proizvodnega dela, tovarniških režijskih stroškov, amortizacije obratov za sestavljanje, v lastni režiji proizvedenih delov). Ti stroški bi morali zato nastati izključno v proizvodnem procesu in postopku dokončanja koles.

(81)

Ena družba je trdila, da Komisija ni upoštevala stroškov, povezanih z njeno geografsko lokacijo. V zvezi s tem je treba poudariti, da družba ni predložila nobenih dokazov, ki bi kazali razlike v stroških glede na regijo v Kambodži. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(82)

V zvezi s stroški amortizacije je ena družba med preveritvijo na kraju samem trdila, da so osnovna sredstva plačali delničarji in ne družba sama. Ker družba torej ni imela stroškov s pridobitvijo osnovnih sredstev, se stroški amortizacije, ki jih je sporočila družba, niso upoštevali. Po razkritju pa je družba trdila, da je bila oprema, ki so jo kupili delničarji, dejansko stvarni vložek v kapital. Ker je bila trditev podana pozno v preiskavi, je Komisija ni mogla preveriti in jo je zato zavrnila.

(83)

Obe družbi tudi najemata stavbe za dejavnosti sestavljanja koles. V obdobju poročanja bistven del njunih proizvodnih zmogljivosti ni bil izkoriščen. Vendar sta obe družbi skupne stroške najemnine pripisali proizvodnji okvirjev in sestavljanju koles. Družbi pri opravljenem pripisu nista upoštevali, da se je za proizvodni proces uporabljal le del najetih stavb. Za izračun dodane vrednosti je Komisija zato popravila pripis stroškov najemnine proizvodnji okvirjev in sestavljanju koles sorazmerno z dejanskim obsegom proizvodnje. Preostali stroški najemnine, ki so nastali družbama, so bili obravnavani kot stroški, ki ne prispevajo k ustvarjanju dodane vrednosti, ki se zahteva v členu 13(2) osnovne uredbe.

(84)

V zvezi s stroški lakiranja je ena družba trdila, da uporablja bolj kompleksen postopek lakiranja s tremi sloji laka in zato porabi več laka kot družbe, uporabljene za izračun referenčnega merila za porabo laka (približno 2,5-krat več kot pri referenčnih družbah). V zvezi s tem je treba opozoriti, da družbe, ki so vključene v referenčno merilo, tudi uporabljajo tri sloje laka. Tudi popravek referenčnega merila, kot ga je predlagala družba, ne bi spremenil sklepov Komisije, da družba ne izpolnjuje zahtev preskusa 25-odstotne dodane vrednosti v skladu s členom 13(2)(b) osnovne uredbe. Poleg tega je družba trdila, da Komisija ni upoštevala stroškov peskanja. Družba je po razkritju predložila račune, ki navajajo te izdatke. Vendar so bili računi izdani šele po koncu obdobja poročanja in jih zato ni bilo mogoče upoštevati. Zato so bile te trditve zavrnjene.

(85)

Ista družba je trdila, da je bil pripis stroškov energije na podlagi kvadratnega metra za vsako lokacijo namesto na podlagi porabe nepravilen. V zvezi s tem je treba opozoriti, da družba ni porabila vse energije za proizvodni proces. Tudi če ne bi popravili stroškov energije, to v nobenem primeru ne bi spremenilo sklepa Komisije, da družba ne izpolnjuje zahtev preskusa 25-odstotne dodatne vrednosti v skladu s členom 13(2)(b) osnovne uredbe. Isti zaključek velja tudi, če bi se stroški lakiranja in energije spremenili, kot je trdila družba.

(86)

Druga družba je trdila, da Komisija ne bi smela popraviti njenih stroškov na podlagi podatkov iz kosovnice družbe, saj se metodologija za ugotavljanje stroškov v kosovnici razlikuje od metodologije Komisije za določanje stroškov energije. Družba svoje trditve ni podrobneje opredelila. Tudi če stroški energije ne bi bili popravljeni na podlagi odhodkov za energijo iz kosovnice, ki jo je družba predložila med preveritvijo na kraju samem, to vseeno ne bi spremenilo sklepa Komisije, da družba ne izpolnjuje zahtev preskusa 25-odstotne dodane vrednosti v skladu s členom 13(2)(b) osnovne uredbe.

(87)

V zvezi s stroški dela je ena družba trdila, da Komisija ni upoštevala dejstva, da je družba svojim delavcem izplačevala višje plače, da bi jih zadržala, saj na njenem območju ni bilo dovolj delavcev. V zvezi s tem je treba opozoriti, da Komisija ni popravila ravni plače zaposlenih, ampak število zaposlenih, dejansko predvidenih za proizvodnjo okvirjev in sestavljanje koles. Poleg tega je ista družba trdila, da Komisija ni upoštevala prožnosti delavcev, saj naj bi delavci, predvideni za proizvodnjo okvirjev, občasno delali pri sestavljanju koles. V odgovor na to trditev je treba poudariti, da je med preveritvijo na kraju samem Komisija od družbe zahtevala, naj predloži oceno števila zaposlenih na oddelek (proizvodnja koles, dejavnost sestavljanja itd.). Komisija je svojo oceno opravila na podlagi informacij, predloženih med preveritvijo na kraju samem. Družba ni predložila informacij v zvezi s takšno prožnostjo delavcev in zato je bila trditev zavrnjena. Druga družba je trdila, da so bili stroški dela visoki zaradi stroškov usposabljanja, vendar ni predložila dokazil o višini takšnih stroškov usposabljanja. Kljub temu je treba opozoriti, da je glede na to, da bo družba imela koristi od usposobljenih zaposlenih na daljši rok, treba stroške usposabljanja porazdeliti na daljše obdobje. Zato stroškov usposabljanja ni mogoče v celoti pripisati stroškom za prve mesece proizvodnje, saj bodo prispevali tudi k zvišanju vrednosti koles, proizvedenih po obdobju poročanja.

(88)

Zato se v Kambodži ugotovi obstoj dejavnosti sestavljanja, ki je vključena v izogibanje veljavnim ukrepov v smislu člena 13(2) osnovne uredbe.

(89)

Kambodža je od leta 2001 upravičenka sheme EU „Vse razen orožja“ (v nadaljnjem besedilu: EBA). Čeprav ni mogoče izključiti, da bi pravila EBA lahko različne družbe spodbudila k vzpostavitvi proizvodnih obratov v Kambodži in k izvozu koles na trg Unije, to ne vpliva na ugotovitve, da je bila ena družba vključena v pretovarjanje in da sta dve podjetji dele za kolesa dobivali pretežno iz Kitajske in jim v proizvodnih procesih dodali nezadostno dodano vrednost, tako da je bilo zanju ugotovljeno, da sta vključeni v izogibanje ukrepom.

(90)

Po razkritju je ena družba trdila, da je bila v Kambodži ustanovljena iz komercialnih razlogov, da bi izkoristila nizke stroške dela in logistične prednosti. Vendar je treba opozoriti, da te prednosti do določene mere pod vprašaj postavlja dokument, ki ga je družba sama priložila odgovoru na razkritje. Poleg tega je, kot je pojasnjeno zgoraj, prodaja družbe v Unijo v obdobju poročanja predstavljala okrog 94 % vse prodaje družbe. Takšna ciljna usmerjenost na trg Unije ni skladna s trditvijo, ki se zato zavrne.

(91)

V preiskavi razen izogibanja veljavnim ukrepom v zvezi z zadevnim izdelkom ni bil ugotovljen noben drug ustrezen vzrok ali gospodarska utemeljitev pretovarjanja in dejavnosti sestavljanja, ki so opisane zgoraj. Razen dajatve ni bilo nikakršnih elementov, ki bi lahko šteli kot nadomestilo za stroške pretovarjanja in dejavnosti sestavljanja.

(92)

V odgovoru na razkritje z dne 19. marca 2015 kamboško ministrstvo za trgovino ni podvomilo o analizi Komisije o obstoju praks izogibanja.

(93)

Na podlagi zgornjih dokazov je bilo v preiskavi ugotovljeno, da je sprememba vzorca trgovanja – poleg povečanega izvoza nekaterih dejanskih proizvajalcev – izvirala iz prakse, postopka ali dejavnosti, ki nima gospodarske utemeljitve, razen v dajatvi.

(94)

Preiskava je razkrila, da je v Pakistanu v proizvodnjo koles vključena le ena družba. Ta družba je povezana z družbo v Šrilanki, ki je bila vključena v prejšnjo preiskavo proti izogibanju in za katero veljajo razširjeni ukrepi. Poleg tega so delničarji navedene šrilanške družbe ustanovili družbo v Kambodži, ki je tudi vključena v izvoz koles v Unijo. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 21, navedena kamboška družba ni sodelovala v sedanji preiskavi, čeprav je leta 2013 izdelek v preiskavi izvažala na trg Unije, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 66 do 67. Kamboška družba je v obdobju poročanja prenehala z delovanjem v Kambodži in svojo dejavnost preselila na povezano družbo v Pakistanu. Edina dejavnost pakistanske družbe je bil izvoz izdelka v preiskavi na trg Unije.

(95)

Izvoz edine sodelujoče pakistanske družbe je zajemal celoten izvoz iz Pakistana v Unijo v obdobju poročanja.

(96)

Preiskava ni razkrila praks pretovarjanja izdelkov kitajskega porekla prek Pakistana.

(97)

Za edino sodelujočo družbo je bila opravljena analiza virov surovin (delov za kolesa) in stroškov proizvodnje, da bi se ugotovilo, ali pri dejavnosti sestavljanja v Pakistanu prihaja do izogibanja veljavnim ukrepom v skladu z merili iz člena 13(2) osnovne uredbe.

(98)

Preiskava je razkrila, da je družba prek nepovezanega trgovca kupila veliko količino okvirjev, vilic, obročev in plastičnih koles od ene svojih povezanih družb v Šrilanki. Da bi dokazala, da so ti deli iz Šrilanke, je družba predložila svoja potrdila o poreklu/obrazce A, ki jih je izdalo šrilanško ministrstvo za trgovino. Vendar ta potrdila niso štela kot zadostni dokazi o poreklu delov za kolesa, saj so bila izdana na podlagi nezanesljivih izkazov stroškov. Dejansko je bilo ugotovljeno, da potrdila niso temeljila na dejanskih proizvodnih stroških, ampak na globalnem predvidevanju proizvodnih stroškov, ki so veljali za nedoločen obseg proizvodnje za približno eno leto. Poleg tega za določene vrste okvirjev in vilic, za katere so bili izdani potrdila o poreklu/obrazci A, ni bilo podpornih izkazov stroškov. Ker so bili ti deli proizvedeni pretežno s surovinami iz Kitajske, je bilo posledično sklenjeno, da so tudi deli sami prišli iz Kitajske.

(99)

Družba je tudi trdila, da je zadevne dele za kolesa kupila od povezane družbe prek nepovezanega trgovca. Vendar je preiskava pokazala, da je na koncu obdobja poročanja ostal neplačan znesek v višini približno 5 milijonov USD za dele, kupljene od navedenega nepovezanega trgovca. Glede na to, da je ta neplačani dolg predstavljal več kot 90 % prodaje družbe Uniji v obdobju poročanja, to dejstvo meče dvom na razmerje med družbo in trgovcem. Poleg tega je preveritev pokazala, da je ta domnevno nepovezani trgovec uporabil nedosledno prevrednotenje in da se zato ni mogoče zanesti na cene, ki so bile za dele zaračunane pakistanski družbi. Končno je družba neposredno kupila dele od povezanih družb v Šrilanki in Kambodži ter od nepovezane družbe v Šrilanki, vendar med preveritvenim obiskom ni mogla dokazati porekla navedenih delov, razen za plašče, kupljene v Šrilanki. Poleg tega je predpisani namen navedenih treh družb omejen na proizvodnjo koles in ne vključuje delov za kolesa, zato je bilo sklenjeno, da so ti deli prišli iz Kitajske. Ob upoštevanju zgoraj navedenega so surovine (deli za kolesa) iz Kitajske predstavljale več kot 60 % celotne vrednosti delov v končnem izdelku. Ugotovljeno je bilo tudi, da je bila dodana vrednost, za katero se poveča vrednost delov, vnesenih med sestavljanjem, manjša od 25 % proizvodnih stroškov te družbe.

(100)

Po razkritju se družba ni strinjala z oceno Komisije, da obrazcev A/potrdil o poreklu, predloženih za dele za kolesa, kupljene v Šrilanki, ni mogoče obravnavati kot zadosten dokaz za poreklo delov za kolesa. Družba je trdila, da je izkaze stroškov pripravila družba certificiranih računovodij in da bi se uvozniki morali zanesti na obrazce A/potrdila o poreklu, ki jih je izdalo šrilanško ministrstvo za trgovino. Družba je potrdila, da izkazi stroškov niso temeljili na dejanskih proizvodnih stroških ampak na predvidevanjih prihodnjih stroškov, veljavnih približno eno leto. Poleg tega je družba trdila, da člen 13(2)(b) osnovne uredbe ni pravilo o poreklu in ga zato ni mogoče uporabiti za oceno porekla delov za kolesa, kupljenih v Šrilanki.

(101)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 98, se obrazci A/potrdila o poreklu niso upoštevali kot zadosten dokaz o poreklu delov za kolesa, kupljenih v Šrilanki, ker niso bila izdana na podlagi dejanskih proizvodnih stroškov, ampak na podlagi predvidenih proizvodnih stroškov za prihodnost, kar ne zagotavlja, da so bili deli za kolesa dejansko proizvedeni v skladu s predvidenimi stroški. Poleg tega je treba pojasniti, da Komisija na splošno ne ugovarja metodologiji za izdajo obrazcev A/potrdil o poreklu v Šrilanki, kar je izven obsega te preiskave, ampak le ocenjuje, ali so pogoji iz člena 13(2)(b) osnovne uredbe v tem primeru izpolnjeni. V teh okoliščinah velja upoštevati, da člen 13(2)(b) osnovne uredbe sam po sebi dejansko ni pravilo o poreklu, je Komisija glede na to, da je bilo več kot 60 % surovin za proizvodnjo teh delov iz Kitajske in da je dodana vrednost znašala manj kot 25 % proizvodnih stroškov, upravičeno sklepala, da so tudi ti deli prišli iz Kitajske. Zato so bile vse navedene trditve zavrnjene.

(102)

Na podlagi tega je bilo ugotovljeno, da družba opravlja dejavnost sestavljanja. Posledično je v Pakistanu ugotovljen obstoj dejavnosti sestavljanja, ki so vključene v izogibanje veljavnim ukrepom v smislu člena 13(2) osnovne uredbe v Pakistanu.

(103)

Pakistan je status GSP+ (9) dobil konec leta 2013. Čeprav ni mogoče izključiti, da bi dodelitev dodatnih prednosti po pravilih splošnega sistema preferencialov različne družbe lahko spodbudila k vzpostavitvi proizvodnih obratov v Pakistanu in k izvozu koles na trg Unije, to ne vpliva na ugotovitve, da je edini izvoznik v Unijo povezan s šrilanško družbo, za katero veljajo ukrepi, uvedeni po prejšnji preiskavi proti izogibanju, in da je dele za kolesa dobival predvsem iz Kitajske.

(104)

Posledično preiskava ni razkrila ustreznega vzroka ali gospodarske utemeljitve aktivnosti sestavljanja razen izogibanja obstoječim ukrepom v zvezi z zadevnim izdelkom. Razen dajatve ni bilo nikakršnih elementov, ki bi lahko šteli kot nadomestilo za stroške dejavnosti sestavljanja.

(105)

Pakistanska vlada po razkritju ni podala pripomb.

(106)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je spremembo vzorca trgovanja povzročila praksa, postopek ali dejavnost, ki razen uvedbe dajatve nima gospodarske utemeljitve.

(107)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 23, je preiskava pokazala, da sta izvoz ene od dveh sodelujočih družb dejansko opravili dve nepovezani trgovski družbi. Ena od omenjenih trgovskih družb, ki ni sodelovala v tej preiskavi, je opravljala podobne operacije v Šrilanki, kot je bilo ugotovljeno v prejšnji preiskavi proti izogibanju.

(108)

Kot je omenjeno v uvodni izjavi 24, sta dve podjetji na Filipinih sodelovali in zagotovili informacije v obrazcih zahtevka za izvzetje. Izvoz omenjenih družb je zajemal celoten izvoz s Filipinov v Unijo v obdobju poročanja.

(109)

Preiskava ni razkrila pretovarjanja izdelkov kitajskega porekla prek Filipinov.

(110)

Za vsako sodelujočo družbo je bila opravljena analiza virov surovin (delov za kolesa) in stroškov proizvodnje, da bi se ugotovilo, ali pri dejavnosti sestavljanja na Filipinih prihaja do izogibanja veljavnim ukrepom v skladu z merili iz člena 13(2) osnovne uredbe.

(111)

Pri eni od dveh družb s Filipinov surovine (deli za kolesa) iz Kitajske niso predstavljale 60 ali več odstotkov celotne vrednosti delov sestavljenega izdelka. Zato ni bilo treba preveriti, ali je bila dodana vrednost, za katero se poveča vrednost delov, vnesenih med sestavljanjem, večja od 25 % proizvodnih stroškov.

(112)

Pri drugi družbi so ugotovitve delno temeljile na členu 18(1) osnovne uredbe, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 25 do 44. Ugotovljeno je bilo, da je ta družba povezana s kitajskim proizvajalcem koles, za katerega veljajo ukrepi. Družba je skoraj vse dele kupovala na Kitajskem, zato so surovine (deli za kolesa) iz Kitajske predstavljali več kot 60 % celotne vrednosti delov v končnem izdelku. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 41 do 43, je bilo poleg tega treba določene stroškovne postavke popraviti. Uporabljeno je bilo zanesljivejše obdobje amortizacije za stavbe, razmerje produktivnosti (proizvedena količina, deljena s številom zaposlenih) dejanskega filipinskega proizvajalca je bilo uporabljeno za izračun zanesljivejšega števila zaposlenih za količino proizvodnje, ki jo je sporočila družba, in povprečna poraba električne energije na kolo dejanskega filipinskega proizvajalca je bila uporabljena za izračun zanesljivejšega stroška električne energije na kolo.

(113)

Po razkritju je ena družba trdila, da ni mogla preveriti uporabljenih podatkov dejanskega filipinskega proizvajalca, saj so bili nezaupni podatki, ki jih je predložil dejanski proizvajalec, nepopolni. V zvezi s tem je treba opozoriti, da Komisija ne more razkriti natančnih podatkov dejanskega filipinskega proizvajalca, saj so te informacije zaupne. Medtem ko so nezaupni podatki načeloma zagotovljeni v indeksih, je Komisija poleg tega v tem primeru družbi razkrila uporabljene podatke dejanskega filipinskega proizvajalca v razponih, in sicer najnižjo in najvišjo vrednost, torej bolj tehtne podatke, kot je indeks. Torej je družba imela natančne podatke za razumevanje podlage popravka stroškov in predložitev pripomb. Končno družba v tem primeru ni zahtevala posredovanja pooblaščenca za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(114)

Ista družba je potrdila, da ne trdi, da izpolnjuje zahteve preskusa člena 13(2)(b) osnovne uredbe o manj kot 60 % celotne vrednosti delov. Vendar je trdila, da je izračun preskusa 25-odstotne dodane vrednosti Komisije nepravilen, ker ni vključil prodajnih, splošnih in upravnih stroškov in dobička, ker je Komisija ločila dodano vrednost surovin od dodane vrednosti uvoženih okvirjev in tretjič, ker je Komisija upoštevala le sorazmerno dodano vrednost delov, ki so bili kupljeni na Kitajskem. Kot je pojasnjeno spodaj, te trditve temeljijo na napačnem razumevanju ustrezne določbe osnovne uredbe.

(115)

Prvič, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 80, so stroški, vključeni v izračun dodane vrednosti, stroški, ki so nastali v proizvodnem procesu, ki vodijo k povečani vrednosti končnega izdelka kot presežek njegovih začetnih stroškov (npr. stroškov proizvodnega dela, tovarniških režijskih stroškov, amortizacije obratov za sestavljanje, v lastni režiji proizvedenih delov). Ti stroški bi morali nastati v proizvodnem procesu. Stroški, ki so nastali družbi in jih ni mogoče povezati s proizvodnim procesom v obdobju poročanja, niso vključeni v izračun dodane vrednosti. Zato prodajni, splošni in upravni stroški niso vključeni v izračun dodane vrednosti, saj taki stroški družbi ne nastanejo v proizvodnem procesu in ne povečajo dodane vrednosti izdelka. Dobička prav tako ni mogoče vključiti, ker ni sestavni del dodane vrednosti. Poleg tega temelji na odločitvah uprave in tržnih silah.

(116)

V zvezi z drugo trditvijo se izpostavlja, da v skladu s členom 13(2)(b) osnovne uredbe kupljeni deli niso vključeni v izračun dodane vrednosti družbe. Izračun dodane vrednosti vključuje le stroške, ki nastanejo neposredno ali posredno pri dejavnosti sestavljanja delov.

(117)

Končno je Komisija upoštevala sorazmerno dodano vrednost delov, kupljenih na Kitajskem, v skladu z uveljavljeno prakso in v skladu s členom 13(2)(b) osnovne uredbe. Tudi če Komisija tega pravila v tem primeru ne bi uporabila, to ne bi vplivalo na njen sklep, da družba ne izpolnjuje zahtev preskusa 25-odstotne dodane vrednosti, saj je bilo več kot 80 % delov kupljenih na Kitajskem.

(118)

Poleg tega je družba ugovarjala popravku stroškov s strani Komisije (stroškov dela, energije, amortizacije in bonusov za direktorje). V zvezi s stroški dela je družba trdila, da je Komisija brez razloga zanemarila posredne stroške dela in da ni pokazala, da so bili sporočeni stroški dela nezanesljivi. V zvezi s stroški energije je družba trdila, da se lahko stroški energije med proizvodnimi obrati razlikujejo glede na vrsto izdelka in delovni čas. V zvezi z amortizacijo je družba ponovno potrdila svoje predhodne trditve, da so bila finančna poročila družbe revidirana, medtem ko je o bonusih za direktorje trdila, da je bila prilagoditev Komisije arbitrarna.

(119)

Čeprav je družba trdila, da proizvaja okvirje, tega dejstva ni bilo mogoče preveriti med preveritvijo na kraju samem, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 35, in družba na nobeni točki v preiskavi ni predložila dejanskih proizvodnih stroškov okvirjev. Družba je predložila zbrane proizvodne stroške za okvirje in sestavljanje koles. Zato Komisija ni mogla oceniti, ali so bili stroški okvirjev v enoti proizvodnje, ki so nastali družbi, zanesljivi. Opomniti je treba, da je glede na informacije, podane v odgovoru na poziv k dopolnitvi, družba večino okvirjev kupila na Kitajskem in so zato proizvodni stroški, ki jih je sporočila družba, nastali pretežno pri sestavljanju koles. Ob primerjavi sporočenih stroškov družbe s podobnimi stroški, nastalimi dejanskemu filipinskemu proizvajalcu, je Komisija sklenila, da stroški, ki jih je sporočila družba, niso mogli nastati med proizvodnim procesom in da so bili nekateri od njih drugi stroški.

(120)

V zvezi s stroški dela Komisija ni zanemarila posrednih stroškov dela družbe, ampak jih je nasprotno vključila v skupne stroške dela, skupaj z neposrednimi stroški dela. Med preveritvijo na kraju samem je Komisija zbrala natančne informacije o številu zaposlenih in njihovi produktivnosti v glavnih oddelkih dejanskega filipinskega proizvajalca. Primerjava podatkov, ki jih je predložila družba, s podobnimi podatki, ki jih je predložil dejanski filipinski proizvajalec, je pokazala, da je družba precenila število zaposlenih, dejansko vključenih v oddelek za okvirje in vilice ter oddelke za sestavljanje koles, sestavljanje koles in nadzor kakovosti. Zato je bil popravek stroškov dela družbe v zvezi s proizvodnim procesom in postopkom dokončanja upravičen.

(121)

Glede stroškov energije se Komisija zaveda, da se lahko poraba energije pri proizvajalcih razlikuje. Dejavnost dejanskega filipinskega proizvajalca je še kompleksnejša kot dejavnost obravnavane družbe, zato ima tudi višjo porabo električne energije. Torej metodologija, ki jo je uporabila Komisija ni bila v škodo zadevni družbi.

(122)

V zvezi s stroški amortizacije v revidiranih letnih poročilih ni nobenega pojasnila o življenjski dobi stavb. Opominja se, da je med preveritvijo na kraju samem Komisija večkrat zahtevala, da družba predloži dokazila o letu izgradnje stavb in oceno računovodje družbe o amortizacijskem obdobju stavb. Družba tega ni storila in je namesto tega navedla, da ji ni treba predložiti dokazil Komisiji v okviru te preiskave, ker so lokalni davčni organi pri njej opravili revizijo. Zato je Komisija znesek amortizacije popravila tako, da je uporabila amortizacijsko dobo v skladu z mednarodnimi računovodskimi praksami.

(123)

Končno je v zvezi z bonusi za proizvodne in tuje direktorje poudarila, da takšni stroški in zlasti višina takšnih stroškov niso povezani s proizvodnim procesom in obsegom proizvodnje. Gre namreč za upravne stroške, ti pa niso vključeni v izračun dodane vrednosti.

(124)

Zato so bile navedene trditve zavrnjene.

(125)

Popravljena dodana vrednost, za katero se poveča vrednost delov, vnesenih med sestavljanjem, na tej podlagi ni presegla 25 % proizvodnih stroškov te družbe.

(126)

Posledično se na Filipinih ugotovi obstoj dejavnosti sestavljanja, ki so vključene v izogibanje veljavnim ukrepom v smislu člena 13(2) osnovne uredbe.

(127)

Filipini so status GSP+ dobili konec leta 2014, veliko po ustanovitvi obeh filipinskih proizvajalcev.

(128)

Posledično preiskava ni razkrila ustreznega vzroka ali gospodarske utemeljitve aktivnosti sestavljanja razen izogibanja obstoječim ukrepom v zvezi z zadevnim izdelkom. Razen dajatve ni bilo nikakršnih elementov, ki bi lahko šteli kot nadomestilo za stroške dejavnosti sestavljanja.

(129)

Filipinska vlada po razkritju ni podala pripomb.

(130)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je spremembo vzorca trgovanja povzročila praksa, postopek ali dejavnost, ki razen uvedbe dajatve nima gospodarske utemeljitve.

(131)

Za oceno, ali so uvoženi izdelki v smislu količin in cen oslabili popravljalne učinke obstoječih ukrepov, so bile uporabljene količine in izvozne cene, ki so jih sporočile sodelujoče družbe, in podatki Comext. Izvozne cene so se primerjale s stopnjo odprave škode za proizvajalce Unije, ki je bila določena nazadnje, tj. v vmesnem pregledu z zaključkom leta 2013 iz uvodne izjave 4.

(132)

Primerjava stopnje odprave škode, kot je bila ugotovljena v vmesnem pregledu leta 2013, in tehtane povprečne izvozne cene v obdobju poročanja sedanje preiskave je za vsako od treh zadevnih držav pokazala znatno nelojalno nižanje cen.

(133)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da so proizvedene količine, za katere je bilo ugotovljeno izogibanje obstoječim ukrepom, velike in da se bodo v prihodnosti glede na privlačnost trga Unije verjetno še bistveno povečale.

(134)

Preiskava je razkrila, da je mogoče dejavnosti sestavljanja enostavno vzpostaviti in zaključiti v kratkem obdobju. To je pokazal vzorec seljenja dejavnosti sestavljanja iz ene države v drugo, takoj ko je Komisija uvedla preiskavo proti izogibanju. Nadalje je bilo ugotovljeno, da so bile nekatere družbe, vključene v to preiskavo, povezane z družbami, za katere ukrepi že veljajo, ali da so izvažale na trg Unije prek iste nepovezane trgovske družbe.

(135)

Zato je bilo sklenjeno, da so uvozi, ki so predmet te preiskave, oslabili veljavne ukrepe v smislu količin in cen.

(136)

V skladu s členom 13(1) osnovne uredbe je bilo proučeno, ali obstaja dokaz o dampingu glede na predhodno določeno normalno vrednostjo za zadevni izdelek.

(137)

V vmesnem pregledu z zaključkom leta 2013 iz uvodne izjave 4 je bila normalna vrednost določena na podlagi cen v Mehiki, za katero se je v navedeni preiskavi ugotovilo, da je ustrezna primerljiva država s tržnim gospodarstvom za Kitajsko („normalna vrednost, ki je bila predhodno določena“).

(138)

Za znaten del kamboškega izvoza je bilo ugotovljeno, da gre za dejansko kamboško proizvodnjo, ki jo izvažajo tri kamboške družbe, za katere se je ugotovilo, da niso vključene v prakse izogibanja, kot je navedeno v uvodni izjavi 75. Zato so se za določitev izvoznih cen iz Kambodže, na katere vplivajo prakse izogibanja, obravnaval le izvoz proizvajalcev/izvoznikov, ki se izogibajo ukrepom. Ti podatki so bili navzkrižno preverjeni s podatki Comext.

(139)

Za pošteno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno je bila vrednost ustrezno popravljena s prilagoditvami za razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen, v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. V skladu s tem so se izvedle prilagoditve za razlike v stroških prevoza, manipuliranja, natovarjanja in pakiranja, ki so jih družbe predložile v izpolnjenih obrazcih zahtevka za izvzetje.

(140)

V skladu s členoma 2(11) in 2(12) osnovne uredbe je bil damping izračunan na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti, ki je bila predhodno določena, in tehtanih povprečnih izvoznih cen Kambodže v obdobju poročanja ter izražen kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve.

(141)

Primerjava tehtane povprečne normalne vrednosti in tehtane povprečne izvozne cene, kot je bila ugotovljena v preiskavi, je pokazala znatno stopnjo dampinga.

(142)

Po razkritju je kamboško ministrstvo za trgovino zaprosilo za pojasnilo, ali so ugotovitve o dampingu, omenjene v uvodni izjavi 141, temeljile le na izvozu družb, za katere je bilo ugotovljeno izogibanje ukrepom, in ali je Komisija ugotovila damping pri dejanskih kamboških družbah.

(143)

V zvezi s tem je potrjeno, kot je omenjeno v uvodni izjavi 138, da izvoz dejanskih kamboških proizvajalcev ni bil upoštevan v izračunu stopnje dampinga v skladu s členom 13 osnovne uredbe. Poleg tega člen 13 osnovne uredbe ne vključuje preiskave praks dampinga dejanskih proizvajalcev v Kambodži.

(144)

Izvozna cena je bila določena na podlagi povprečne izvozne cene koles sodelujoče družbe v obdobju poročanja in navzkrižno preverjena s podatki Comext.

(145)

Za pošteno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno je bila vrednost ustrezno popravljena s prilagoditvami za razlike, ki so vplivale na cene in primerljivost cen, v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. V skladu s tem so se izvedle prilagoditve glede na stroške manipuliranja in natovarjanja, pomožne stroške, stroške prevoza v zadevno državo in stroške pakiranja, kot jih je družba sporočila v izpolnjenem obrazcu zahtevka za izvzetje in kot so bili dopolnjeni med preveritvijo na kraju samem.

(146)

V skladu s členoma 2(11) in 2(12) osnovne uredbe je bil damping izračunan na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti, ki je bila predhodno določena, in tehtanih povprečnih izvoznih cen Pakistana v obdobju poročanja ter izražen kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve.

(147)

Primerjava tehtane povprečne normalne vrednosti in tehtane povprečne izvozne cene, kot je bila ugotovljena v preiskavi, je pokazala znatno stopnjo dampinga.

(148)

Za znaten del filipinskega izvoza je bilo ugotovljeno, da gre za dejansko filipinsko proizvodnjo, ki jo izvaža ena filipinska družba, za katero se je ugotovilo, da ni vključena v prakse izogibanja, kot je navedeno v uvodni izjavi 111. Zato se je za določitev izvoznih cen s Filipinov, na katere vplivajo prakse izogibanja, obravnaval le izvoz proizvajalca/izvoznika, ki se izogiba ukrepom. Vendar kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 40 in 44, izvozna cena družbe, ki se izogiba ukrepom, ni bila upoštevana, izvozna cena pa je bila ugotovljena na podlagi podatkov Comext.

(149)

Za pošteno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno je bila vrednost ustrezno popravljena s prilagoditvami za razlike, ki so vplivale na cene in primerljivost cen, v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. V skladu s tem so se izvedle prilagoditve za razlike v stroških prevoza, zavarovanja, manipuliranja, natovarjanja in pakiranja, ki jih je družba predložila v izpolnjenem obrazcu zahtevka za izvzetje.

(150)

V skladu s členoma 2(11) in 2(12) osnovne uredbe je bil damping izračunan na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti, ki je bila predhodno določena, in ustreznih tehtanih povprečnih izvoznih cen Filipinov v obdobju poročanja ter izražen kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve.

(151)

Primerjava tehtane povprečne normalne vrednosti in tehtane povprečne izvozne cene, kot je bila ugotovljena v preiskavi, je pokazala znatno stopnjo dampinga.

(152)

Po razkritju je ena družba trdila, da je bila stopnja dampinga, izračunana v skladu s členom 13 osnovne uredbe, nižja kot stopnja dajatev obstoječih ukrepov in da zato razširitev ukrepov ni bila upravičena. Kot je prikazano zgoraj, so izpolnjeni pogoji za uporabo ukrepov v skladu s členom 13 osnovne uredbe, ki se razlikujejo od ukrepov v skladu s členom 5 osnovne uredbe. Trditev se zato zavrne.

(153)

Glede na navedeno Komisija ugotavlja izogibanje dokončni protidampinški dajatvi, uvedeni na uvoz koles s poreklom iz Kitajske, in sicer s pretovarjanjem prek Kambodže, ter dejavnostjo sestavljanja prek Kambodže, Pakistana in Filipinov v smislu člena 13 osnovne uredbe.

(154)

V skladu s prvim stavkom člena 13(1) osnovne uredbe bi bilo treba veljavne ukrepe za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz Kitajske razširiti na uvoz enakega izdelka, neposredno ali posredno poslanega iz Kambodže, Pakistana in Filipinov ne glede na to, ali je deklariran kot izdelek s poreklom iz Kambodže in Pakistana ter s Filipinov ali ne.

(155)

Ukrepi, ki jih je treba razširiti, so ukrepi, ki trenutno veljajo v skladu s členom 1(2) Uredbe (EU) št. 502/2013 za „vsa druga podjetja“, in sicer dokončna protidampinška dajatev v višini 48,5 %, ki se uporablja za neto ceno franko meja Unije, pred plačilom dajatve.

(156)

V skladu s členoma 13(3) in 14(5) osnovne uredbe, ki določata, da bi bilo treba uporabljati vse razširjene ukrepe za uvoz, za katerega pri vstopu v Unijo velja registracija, uvedena z uredbo o začetku preiskave, bi bilo treba pobrati dajatve na navedeni registrirani uvoz koles, poslanih iz Kambodže in Pakistana ter s Filipinov.

(157)

Ena kamboška družba je zahtevala, da se dajatve zaradi pravičnosti ne pobirajo od uvoza njenih registriranih izdelkov. Ob odsotnosti pravne podlage in za zagotavljanje učinkovitosti ukrepa se je zahteva zavrnila.

(158)

Pet družb iz Kambodže, ki so zahtevale izvzetje iz morebitnih razširjenih ukrepov v skladu s členom 13(4) osnovne uredbe, je predložilo obrazce zahtevka za izvzetje.

(159)

Pri treh od petih sodelujočih družb iz Kambodže, ki so zahtevale izvzetje iz morebitnih razširjenih ukrepov v skladu s členom 13(4) osnovne uredbe, ni bila ugotovljena vključenost v prakse izogibanja, kot je navedeno v uvodni izjavi 75. Poleg tega sta dva izmed teh proizvajalcev lahko dokazala, da nista povezana s proizvajalci/izvozniki, ki so vključeni v prakse izogibanja, ali s kitajskimi proizvajalci/izvozniki koles. Zato se je tema dvema družbama lahko odobrilo izvzetje iz razširjenih ukrepov.

(160)

Pri tretji družbi, za katero ni bila ugotovljena vključenost v prakse izogibanja, ki so predmet te preiskave, kot je navedeno v uvodni izjavi 75, je bil ugotovljen odnos s kitajskim proizvajalcem/izvoznikom koles. Vendar preiskava ni razkrila dokazov, da je bil ta odnos vzpostavljen ali uporabljen za izogibanje obstoječim ukrepom. Odnos je bil vzpostavljen, preden so bili leta 1993 uvedeni ukrepi, in sedanja preiskava ni razkrila pogodbenih odnosov med tema dvema družbama. Zato se, kot je navedeno v uredbi o začetku preiskave, izvzetje lahko odobri, tudi če so proizvajalci povezani z družbami, za katere veljajo prvotni ukrepi, če ni dokazov, da je bil odnos z družbami, za katere veljajo prvotni ukrepi, vzpostavljen ali uporabljen za izogibanje prvotnim ukrepom. Ker takih dokazov ni bilo, se je tej družbi lahko odobrilo izvzetje iz razširjenih ukrepov.

(161)

Pri dveh drugih družbah, ki sta zaprosili za izvzetje iz morebitnih razširjenih ukrepov v skladu s členom 13(4) osnovne uredbe, kot je navedeno v uvodni izjavi 76, je bila ugotovljena vključenost v prakse izogibanja. Zato tema družbama v skladu s členom 13(4) osnovne uredbe ni mogoče odobriti izvzetja.

(162)

Ena družba iz Pakistana, ki je zahtevala izvzetje iz morebitnih razširjenih ukrepov v skladu s členom 13(4) osnovne uredbe, je predložila obrazec zahtevka za izvzetje.

(163)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 102, se je za družbo ugotovilo, da je vključena v prakse izogibanja. Zato tej družbi v skladu s členom 13(4) osnovne uredbe ni mogoče odobriti izvzetja.

(164)

Dve družbi s Filipinov, ki sta zahtevali izvzetje iz morebitnih razširjenih ukrepov v skladu s členom 13(4) osnovne uredbe, sta predložili izpolnjene obrazce za izvzetje.

(165)

Za eno družbo se je ugotovilo, da ni vključena v prakse izogibanja, ki so predmet sedanje preiskave, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 111. Poleg tega je ta proizvajalec lahko dokazal, da ni povezan z družbami, za katere je bilo ugotovljeno izogibanje, ali s kitajskimi proizvajalci/izvozniki koles. Zato se je tej družbi lahko odobrilo izvzetje iz razširjenih ukrepov.

(166)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 112 in 125, je bila pri drugi družbi ugotovljena vključenost v prakse izogibanja, zato ji v skladu s členom 13(4) osnovne uredbe ni mogoče odobriti izvzetja.

(167)

V tem primeru se šteje, da so za zagotovitev pravilne uporabe takih izvzetij potrebni posebni ukrepi. Taki posebni ukrepi so zahteva za predložitev veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic, ki je v skladu z zahtevami iz Priloge k tej uredbi. Za uvoz, ki ga ne spremlja tak račun, velja razširjena protidampinška dajatev.

(168)

Brez poseganja v člen 11(3) osnovne uredbe bodo morali drugi proizvajalci/izvozniki v Kambodži in Pakistanu ter na Filipinih, ki se niso javili v tem postopku in v obdobju poročanja niso izvažali izdelka v preiskavi v Unijo ter bi hoteli vložiti zahtevek za izvzetje iz razširjene protidampinške dajatve v skladu s členom 11(4) in členom 13(4) osnovne uredbe, izpolniti obrazec zahtevka za izvzetje, na podlagi katerega bo Komisija določila, ali se jim lahko odobri izvzetje. Tako izvzetje se lahko odobri po oceni razmer na trgu izdelka v preiskavi, proizvodne zmogljivosti in izkoriščenosti zmogljivosti, naročil in prodaje, verjetnega nadaljevanja praks, za katere ni zadostnega vzroka ali gospodarske utemeljitve, ter dokazov o dampingu. Komisija običajno opravi tudi preveritveni obisk na kraju samem. Zahtevek je treba nemudoma nasloviti na Komisijo, in sicer z vsemi pomembnimi informacijami, zlasti v zvezi z vsako spremembo dejavnosti družbe, povezano s proizvodnjo in prodajo.

(169)

Kadar je izvzetje utemeljeno, se razširjeni veljavni ukrepi ustrezno spremenijo. Nato se bo vsako odobreno izvzetje spremljalo, da se zagotovi skladnost z njegovimi pogoji.

(170)

Komisija je 13. marca 2015 vsem zainteresiranim stranem razkrila bistvena dejstva in stališča, na katerih temeljijo navedene sklepne ugotovitve, ter jih pozvala k predložitvi pripomb. Pripombe so podali kamboško ministrstvo za trgovino, dve družbi iz Kambodže, ena družba iz Pakistana in ena družba s Filipinov. Upoštevale so se ustne in pisne pripombe, ki so jih predložile strani. Nobeden od predloženih argumentov ni bil osnova za spremembo ugotovitev.

(171)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) osnovne uredbe –

European Commission

Directorate-General for Trade

Directorate H

Office: CHAR 04/039

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

19.5.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 122/29

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

19.5.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 122/31

(1)

Svet je 20. aprila 2015 potrdil, da je odločno zavezan sprejeti ukrepe, s katerimi bi preprečili človeške tragedije zaradi tihotapljenja ljudi prek Sredozemlja.

(2)

Evropski svet je 23. aprila 2015 izrazil ogorčenje nad razmerami v Sredozemlju in poudaril, da bo Unija – v sodelovanju z državami izvora in tranzita – skušala storiti vse, kar je v njeni moči, da bi preprečili nove smrtne žrtve na morju in odpravili temeljne vzroke te človeške tragedije ter zlasti takoj preprečili nadaljnje umiranje ljudi na morju. Evropski svet se je zavezal okrepiti prisotnost Unije na morju, preprečevati nezakonite migracijske tokove ter okrepiti notranjo solidarnost in odgovornost.

(3)

Evropski svet se je 23. aprila 2015 tudi zavezal, da se bo v skladu z mednarodnim pravom bojeval proti trgovcem z ljudmi, ter je sprejel sistematična prizadevanja za identifikacijo, zajetje in uničenje plovil, preden jih uporabijo trgovci z ljudmi, ter pozval visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (VP), naj začne priprave za morebitno operacijo v okviru skupne varnostne in obrambne politike (SVOP) v ta namen.

(4)

VP je 11. maja 2015 Varnostni svet ZN obvestila o krizi v zvezi z migranti v Sredozemlju in o pripravah na morebitno pomorsko operacijo Unije v okviru njene skupne varnostne in obrambne politike. V tej zvezi je poudarila, da Unija za ukrepanje potrebuje podporo Varnostnega sveta ZN.

(5)

Svet je 18. maja 2015 odobril koncept kriznega upravljanja za operacijo v okviru SVOP za razbitje poslovnega modela tihotapcev z ljudmi v južnem delu osrednjega Sredozemlja.

(6)

Operacija Unije v okviru SVOP bo potekala v skladu z mednarodnim pravom, zlasti ustreznimi določbami Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu iz leta 1982 (UNCLOS) ter Protokola proti tihotapljenju migrantov po kopnem, morju in zraku iz leta 2000 (v nadaljnjem besedilu: Protokol proti tihotapljenju migrantov) oz. Protokola za preprečevanje, zatiranje in kaznovanje trgovine z ljudmi, zlasti ženskami in otroki, ki dopolnjujeta Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, Mednarodne konvencije o varstvu človeškega življenja na morju iz leta 1974 (SOLAS), Mednarodne konvencije o iskanju in reševanju na morju (SAR) iz leta 1979, Konvencije za varstvo morskega okolja in obalnega območja Sredozemlja (Barcelonska konvencija) iz leta 1976 in Ženevske konvencije iz leta 1951 o statusu beguncev, ter načelom nevračanja in mednarodnim pravom s področja človekovih pravic.

Konvencije UNCLOS, SOLAS in SAR vsebujejo obveznost pomagati ljudem, ki se znajdejo v stiski na morju, ter preživete pripeljati na varno; plovila, dodeljena operaciji EUNAVFOR MED, bodo zato pripravljena in opremljena za izvajanje s tem povezanih nalog, usklajeval pa jih bo pristojni center za usklajevanje reševanja.

(7)

Države lahko na odprtem morju v skladu z ustreznim nacionalnim in mednarodnim pravom prepovejo plovila, za katera sumijo, da tihotapijo migrante, če država zastave dovoljuje vkrcanje na plovilo in njegovo preiskavo ali če zadevno plovilo ne pripada nobeni državi, ter sprejmejo ustrezne ukrepe zoper plovila, osebe in tovor.

(8)

Zoper plovila, osumljena sodelovanja pri tihotapljenju ljudi ali trgovini z njimi, se lahko ob privolitvi zadevne države ali v skladu z resolucijo Varnostnega sveta ZN ali obojim sprejmejo tudi ukrepi v teritorialnih ali celinskih vodah, na ozemlju ali v zračnem prostoru države.

(9)

Država lahko sprejme ustrezne ukrepe zoper osebe na svojem ozemlju, za katere sumi, da tihotapijo ljudi ali z njimi trgujejo, da bi jih v skladu z mednarodnim pravom in svojim nacionalnim pravom lahko pridržala in sodno preganjala.

(10)

Politični in varnostni odbor (PVO) bi moral v okviru odgovornosti Sveta in VP izvajati politični nadzor nad operacijo Unije za krizno upravljanje, ji zagotavljati strateško vodenje ter sprejemati ustrezne odločitve v skladu s tretjim odstavkom člena 38 Pogodbe o Evropski uniji (PEU).

(11)

Na podlagi člena 41(2) PEU in v skladu s Sklepom Sveta (SZVP) 2015/528 (1) operativne odhodke, ki nastanejo na podlagi tega sklepa in so vojaškega ali obrambnega pomena, krijejo države članice.

(12)

V skladu s členom 5 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri pripravi in izvajanju sklepov in ukrepov Unije, ki zadevajo obrambo. Danska zato ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki je ne zavezuje in se zanjo ne uporablja, ter ne sodeluje pri financiranju te operacije –

(a)

v prvi fazi podpira odkrivanje in spremljanje migracijskih mrež z zbiranjem informacij in patruljiranjem na odprtem morju v skladu z mednarodnim pravom;

(b)

v drugi fazi

(c)

v tretji fazi v skladu z morebitnimi veljavnimi resolucijami Varnostnega sveta ZN ali ob privolitvi zadevne obalne države sprejme vse potrebne ukrepe, vključno z odstranitvijo ali onemogočenjem uporabe, proti plovilom in z njimi povezanim sredstvom na ozemlju zadevne države, za katere se sumi, da se uporabljajo za tihotapljenje ljudi ali trgovino z njimi, v skladu s pogoji iz zadevne resolucije ali privolitve.

(a)

do stopnje, ki je določena v veljavnih sporazumih o varovanju tajnosti podatkov, sklenjenih med Unijo in zadevno tretjo državo, ali

(b)

do stopnje „CONFIDENTIEL UE/EU CONFIDENTIAL“ v drugih primerih.