14.5.2015

SL

Uradni list Evropske unije

L 121/1

---

UREDBA SVETA (EU) 2015/768

z dne 11. maja 2015

o razširitvi uporabe Uredbe (EU) št. 331/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa izmenjave, pomoči in usposabljanja za zaščito eura pred ponarejanjem (program „Pericles 2020“) na nesodelujoče države članice

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 352 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta,

v skladu s posebnim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) št. 331/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (1), ki vzpostavlja program Pericles 2020 ter nadomešča program Pericles, vzpostavljen z Uredbo Sveta 2001/923/ES (2), določa, da se uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama. Člen 139 Pogodbe o delovanju Evropske unije določa, da se ukrepi iz člena 133 te pogodbe, ki se nanašajo na uporabo eura, ne uporabljajo za države članice z odstopanjem.

(2)	Vendar bi morali biti izmenjava podatkov in osebja ter ukrepi pomoči in usposabljanja, ki se izvajajo v okviru programa Pericles 2020, enotni v vsej Uniji, zato bi bilo treba sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev enake stopnje zaščite eura v državah članicah z odstopanjem.

(3)	Uporabo Uredbe (EU) št. 331/2014 bi bilo zato treba razširiti tudi na države članice, ki niso sodelujoče države članice, kot so opredeljene v Uredbi Sveta (ES) št. 974/98 (3) (v nadaljnjem besedilu: nesodelujoče države članice).

(4)	Treba bi bilo zagotoviti gladek in neprekinjen prehod med programom Pericles in programom Pericles 2020, trajanje te uredbe pa bi bilo treba uskladiti z Uredbo Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 (4). Ta uredba bi se zato morala uporabljati od 1. januarja 2014 –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Uporaba Uredbe (EU) št. 331/2014 se razširi tudi na države članice, ki niso sodelujoče države članice, kot so opredeljene v točki (a) člena 1 Uredbe Sveta (ES) št. 974/98.

2.   Pristojni nacionalni organi držav članic iz odstavka 1 tega člena se štejejo za organe, upravičene do financiranja, v smislu člena 5 Uredbe (EU) št. 331/2014.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2014.

---

(1)  Uredba (EU) št. 331/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi programa izmenjave, pomoči in usposabljanja za zaščito eura pred ponarejanjem (program „Pericles 2020“) in razveljavitvi uredb Sveta 2001/923/ES, 2001/924/ES, 2006/75/ES, 2006/76/ES, 2006/849/ES in 2006/850/ES (UL L 103, 5.4.2014, str. 1).

(2)  Sklep Sveta 2001/923/ES z dne 17. decembra 2001 o vzpostavitvi programa izmenjave, pomoči in usposabljanja za zaščito eura proti ponarejanju (program „Pericles“) (UL L 339, 21.12.2001, str. 50).

(3)  Uredba Sveta (ES) št. 974/98 z dne 3. maja 1998 o uvedbi eura (UL L 139, 11.5.1998, str. 1).

(4)  Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (UL L 347, 20.12.2013, str. 884).

---

14.5.2015

SL

Uradni list Evropske unije

L 121/3

---

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/769

z dne 12. maja 2015

o dvestoenaintrideseti spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 881/2002 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z mrežo Al-Kaida

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 881/2002 z dne 27. maja 2002 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z mrežo Al-Kaida (1), ter zlasti člena 7(1)(a) in člena 7a(5) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V Prilogi I k Uredbi (ES) št. 881/2002 so navedene osebe, skupine in subjekti, za katere velja zamrznitev sredstev in gospodarskih virov v skladu z navedeno uredbo.

(2)	Odbor za sankcije Varnostnega sveta Združenih narodov je 30. aprila 2015 sklenil črtati šest oseb s seznama oseb, skupin in subjektov, za katere velja zamrznitev sredstev in gospodarskih virov.

(3)	Prilogo I k Uredbi (ES) št. 881/2002 bi bilo zato treba ustrezno posodobiti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga I k Uredbi (ES) št. 881/2002 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 139, 29.5.2002, str. 9.

---

---

14.5.2015

SL

Uradni list Evropske unije

L 121/5

---

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/770

z dne 13. maja 2015

o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1),

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Izvedbene uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)	Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2)  UL L 157, 15.6.2011, str. 1.

---

---

14.5.2015

SL

Uradni list Evropske unije

L 121/7

---

SKLEP SVETA (EU) 2015/771

z dne 7. maja 2015

o stališču, ki se zavzame v imenu Evropske unije v okviru Skupnega odbora, ustanovljenega na podlagi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi o prostem pretoku oseb, v zvezi s spremembo Priloge III (Vzajemno priznavanje poklicnih kvalifikacij) k navedenemu sporazumu

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členov 46, 53 in 62 v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Sporazum med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi o prostem pretoku oseb (1) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je bil podpisan 21. junija 1999 in je začel veljati 1. junija 2002.

(2)	Na podlagi člena 18 Sporazuma se spremembe Priloge III (Vzajemno priznavanje poklicnih kvalifikacij) k Sporazumu sprejmejo s sklepom Skupnega odbora, ki je bil ustanovljen na podlagi člena 14 Sporazuma (v nadaljnjem besedilu: Skupni odbor).

(3)

Za nadaljnje zagotavljanje skladne in pravilne uporabe pravnih aktov Unije ter v izogib upravnim in morebitnim pravnim težavam bi bilo treba Prilogo III (Vzajemno priznavanje poklicnih kvalifikacij) k Sporazumu spremeniti, da se upoštevajo novi pravni akti Unije, na katere se Sporazum še ne sklicuje.

(4)	Primerno je, da se določi stališče Unije v okviru Skupnega odbora v zvezi s spremembo Priloge III (Vzajemno priznavanje poklicnih kvalifikacij) k Sporazumu.

(5)	Stališče Unije v okviru Skupnega odbora bi moralo zato temeljiti na priloženem osnutku sklepa –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Stališče, ki se zavzame v imenu Evropske unije v okviru Skupnega odbora, ustanovljenega na podlagi člena 14 Sporazuma med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi o prostem pretoku oseb (v nadaljnjem besedilu: Skupni odbor), v zvezi s spremembo Priloge III (Vzajemno priznavanje poklicnih kvalifikacij) k Sporazumu temelji na osnutku sklepa Skupnega odbora, priloženega temu sklepu.

Predstavniki Unije v okviru Skupnega odbora se lahko sporazumejo o manjših tehničnih spremembah tega osnutka sklepa brez nadaljnjega sklepa Sveta.

Člen 2

Sklep Skupnega odbora se po sprejetju objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

---

(1)  UL L 114, 30.4.2002, str. 6.

---

---

---

14.5.2015

SL

Uradni list Evropske unije

L 121/12

---

SKLEP SVETA (EU) 2015/772

z dne 11. maja 2015

o ustanovitvi Odbora za zaposlovanje in razveljavitvi Sklepa 2000/98/ES

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 150 Pogodbe,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V členu 5 Pogodbe je določeno, da Unija sprejme ukrepe za zagotovitev usklajevanja med politikami zaposlovanja držav članic, da se poveča njihova učinkovitost z razvojem usklajene strategije zaposlovanja.

(2)

Naslov IX tretjega dela Pogodbe določa postopke, na podlagi katerih naj bi si države članice in Unija prizadevale za razvoj usklajene strategije zaposlovanja in zlasti za spodbujanje kvalificiranih, usposobljenih in prilagodljivih delavcev in trgov dela, hitro prilagodljivih gospodarskim spremembam.

(3)

Pri izvajanju svojih nalog, ki zajemajo svetovanje in prispevanje k delu Sveta in Komisije, naj bi Odbor za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: Odbor) prispeval k temu, da bodo evropska strategija zaposlovanja, usklajevanje makroekonomske politike ter postopek ekonomskih reform oblikovani in izvajani tako, da se bodo medsebojno dopolnjevali in podpirali.

(4)	Odbor bi moral tesno sodelovati s socialnimi partnerji, zlasti tistimi, ki so zastopani na Tristranskem socialnem vrhu za rast in zaposlovanje, ustanovljenem s Sklepom Sveta 2003/174/ES (1).

(5)

Evropski svet je v sklepih, sprejetih na zasedanju 27. in 28. junija 2013, navedel, da bi bilo treba okrepiti socialno razsežnost ekonomske in monetarne unije. Najprej je treba bolje spremljati in bolj upoštevati razmere na trgu dela in socialni položaj v evropski in monetarni uniji, zlasti z uporabo socialnih in zaposlovalnih kazalnikov v okviru evropskega semestra. Poleg tega je ob doslednem upoštevanju nacionalnih pristojnosti pomembno zagotoviti boljše usklajevanje zaposlovalnih in socialnih politik.

(6)

Evropski svet je v sklepih z dne 24. in 25. oktobra 2013 navedel, da se bo usklajevanje ekonomskih politik, politik zaposlovanja in socialnih politik še okrepilo v skladu z obstoječimi postopki in ob doslednem spoštovanju nacionalnih pristojnosti. Bil je mnenja, da se je treba bolj zavzeti za okrepitev sodelovanja med različnimi sestavami Sveta, da bi lahko zagotovili skladnost teh politik s skupnimi cilji.

(7)

Ta sklep bi moral odražati razvoj evropskega semestra in vlogo Odbora v tem procesu. V Uredbi Sveta (ES) št. 1466/97 (2), je določeno, da se v okviru evropskega semestra po potrebi posvetuje z Ekonomsko-finančnim odborom, Odborom za ekonomsko politiko, Odborom za zaposlovanje in Odborom za socialno zaščito. Poleg tega je v Uredbi (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (3) določeno, da se mora v poglobljenem pregledu po potrebi upoštevati priporočila ali pozive Sveta, naslovljene na države članice. Določeno je tudi, da se v načrtu popravljalnih ukrepov za vse države članice, proti katerim se uvede postopek v zvezi s čezmernim neravnotežjem, upošteva ekonomski in socialni učinek ukrepov politik, sam načrt pa je skladen s širšimi smernicami ekonomskih politik in s smernicami za zaposlovanje.

(8)

Odbor in organi Unije, vključeni v usklajevanje ekonomskih in socialnih politik, zlasti Ekonomsko-finančni odbor, Odbor za ekonomsko politiko in Odbor za socialno zaščito, bi morali tesno sodelovati. Po potrebi in v medsebojnem dogovoru med zadevnimi odbori lahko sodelovanje Odbora z Odborom za socialno zaščito, Ekonomsko-finančnim odborom in Odborom za ekonomsko politiko vključuje organiziranje skupnih sej, zlasti v okviru vlog teh odborov znotraj evropskega semestra.

(9)

Da bi Odbor lahko učinkovito uresničeval svoj mandat iz Pogodbe in za zagotovitev prožnosti, potrebne za prilagajanje časovnemu načrtu dejavnosti Odbora, zlasti v okviru cikla evropskega semestra, bi bilo treba pregledati določbe o upravljanju, povezane z delovanjem Odbora, z namenom zagotovitve učinkovitosti in kontinuitete.

(10)	Sklep Sveta 2000/98/ES (4) bi bilo treba razveljaviti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Ustanovitev

Ob doslednem spoštovanju Pogodbe in upoštevanju pristojnosti institucij in organov Unije se ustanovi svetovalni Odbor za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: Odbor), ki ima svetovalni status, za spodbujanje usklajevanja med državami članicami glede politik zaposlovanja in trga dela.

Člen 2

Naloge

1.   Naloge Odbora so:

(a)	spremljati stanje na področju zaposlovanja in politike zaposlovanja v državah članicah in Uniji;

(b)	brez poseganja v člen 240 Pogodbe oblikovati mnenja na prošnjo Sveta ali Komisije ali na lastno pobudo in prispevati k pripravi postopkov Sveta iz člena 148 Pogodbe.

2.   Za namene odstavka 1, Odbor zlasti:

(a)	spodbuja upoštevanje cilja visoke stopnje zaposlenosti pri oblikovanju in izvajanju politik in dejavnosti Unije;

(b)	prispeva k postopku za sprejetje širših ekonomskih smernic, da se zagotovi skladnost med temi smernicami in smernicami za zaposlovanje, ter prispeva k sinergiji med evropsko strategijo zaposlovanja, usklajevanjem makroekonomskih politik in procesom ekonomskih reform ob medsebojni podpori;

(c)	dejavno sodeluje v makroekonomskem dialogu na ravni Unije;

(d)	v okviru svojega mandata prispeva k vsem vidikom evropskega semestra in o njih poroča Svetu;

(e)	spodbuja izmenjavo informacij in izkušenj med državami članicami in Komisijo.

3.   Odbor vsako leto sprejme delovni program, pri čemer upošteva prednostne naloge politik Sveta in Komisije. Delovni program se posreduje Svetu.

4.   Odbor se lahko po potrebi, glede na dnevni red, obrne na zunanje strokovnjake.

Člen 3

Članstvo

1.   Vsaka država članica in Komisija imenujejo po dva člana Odbora. Imenujejo lahko tudi dva nadomestna člana.

2.   Člani Odbora in njihovi nadomestni člani se izberejo med visokimi uradniki ali strokovnjaki z izrednimi izkušnjami na področju zaposlovanja in politike trga dela v državah članicah.

3.   Države članice in Komisija si karseda prizadevajo pri sestavi Odbora doseči uravnoteženo zastopanost spolov.

Člen 4

Delovanje

1.   Odbor izvoli svojega predsednika med člani, ki so jih imenovale države članice, za dvoletni mandat. Predsednik je lahko ponovno izvoljen za še en dvoletni mandat. Odbor lahko v ustrezno utemeljenih primerih mandat predsednika podaljša za največ osem mesecev, da se zagotovita učinkovitost in kontinuiteta dela. Predsednik lahko svojo funkcijo opravlja največ štiri leta in osem mesecev.

2.   Predsedniku pomagajo štirje podpredsedniki, od katerih dva izvoli Odbor med svojimi člani za dobo dveh let in z možnostjo enkratnega ponovnega imenovanja. Tretji podpredsednik je predstavnik iz države članice, ki predseduje Svetu. Četrti podpredsednik pa je predstavnik iz države članice, ki bo naslednja predsedovala Svetu.

3.   Predsednik svojo glasovalno pravico prenese na svojega nadomestnega člana.

4.   Seje Odbora skliče predsednik na lastno pobudo ali na zahtevo večine članov Odbora.

5.   Odbor določi svoj poslovnik.

6.   Stroški se povrnejo v skladu z veljavnimi upravnimi pravili.

7.   Komisija daje Odboru ustrezno analitično in organizacijsko podporo. Komisija za sekretarja določi enega od svojih uslužbencev. Sekretar in uslužbenci, ki sekretarju pomagajo, delujejo po navodilih Odbora, ko Odboru pomagajo pri izvajanju njegovih nalog. Glede sklicevanja sej se sekretar usklajuje z generalnim sekretariatom Sveta.

8.   Odbor po potrebi sodeluje z drugimi ustreznimi organi in odbori, pristojnimi za vprašanja socialne in ekonomske politike, kot so Odbor za socialno zaščito, Ekonomsko-finančni odbor, Odbor za ekonomsko politiko, Odbor za izobraževanje in evropska mreža javnih služb za zaposlovanje.

Člen 5

Delovne skupine

1.   Odbor lahko preučitev določenih vprašanj zaupa nadomestnim članom ali v ta namen ustanovi delovne skupine. Taki delovni skupini predseduje bodisi podpredsednik Odbora, član Odbora ali njegov nadomestni član, uslužbenec Komisije ali član delovne skupine same, ki ga imenuje Odbor.

2.   Komisija delovnim skupinam zagotovi ustrezno analitično in organizacijsko podporo.

3.   Delovne skupine lahko za pomoč zaprosijo strokovnjake.

4.   Odbor lahko z drugimi odbori ali organi ustanovi skupne delovne skupine, pri čemer se pravila, ki urejajo tako delovno skupino, določijo skupaj.

Člen 6

Posvetovanje s socialnimi partnerji

Odbor se pri izpolnjevanju svojega mandata posvetuje s socialnimi partnerji. V ta namen vzpostavi stike s socialnimi partnerji, zastopanimi na Tristranskem socialnem vrhu za rast in zaposlovanje.

Člen 7

Prehodne določbe

Mandat člana, izvoljenega v skladu s členom 3 Sklepa 2000/98/ES, traja do konca zadevnega mandata, določenega v skladu s členom 4 tega sklepa. Za začetek takšnega mandata se šteje datum izvolitve v skladu s členom 3 Sklepa 2000/98/ES.

Člen 8

Razveljavitev

Sklep 2000/98/ES se razveljavi na dan, ko se Odbor prvič sestane po začetku veljavnosti tega sklepa. Prvi sestanek odbora je najpozneje štiri mesece po dnevu sprejetja tega sklepa.

Člen 9

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  Sklep Sveta 2003/174/ES z dne 6. marca 2003 o ustanovitvi Tristranskega socialnega vrha za rast in zaposlovanje (UL L 70, 14.3.2003, str. 31).

(2)  Uredba Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (UL L 209, 2.8.1997, str. 1).

(3)  Uredba (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij (UL L 306, 23.11.2011, str. 25).

(4)  Sklep Sveta 2000/98/ES z dne 24. januarja 2000 o ustanovitvi Odbora za zaposlovanje (UL L 29, 4.2.2000, str. 21).

---

14.5.2015

SL

Uradni list Evropske unije

L 121/16

---

SKLEP SVETA (EU) 2015/773

z dne 11. maja 2015

o ustanovitvi Odbora za socialno zaščito in razveljavitvi Sklepa 2004/689/ES

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 160 Pogodbe,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Komisija je v sporočilu „Skupna strategija za posodobitev socialne zaščite“ z dne 14. julija 1999 predlagala okrepitev sodelovanja na področju socialne zaščite med drugim tudi z ustanovitvijo skupine visokih uradnikov.

(2)	Evropski parlament je v resoluciji z dne 16. februarja 2000 pozdravil sporočilo Komisije in oblikovanje takšne skupine.

(3)

Svet je v sklepih z dne 17. decembra 1999 o okrepitvi sodelovanja za posodobitev in izboljšanje socialne zaščite (1) podprl predlog Komisije za ustanovitev mehanizma za okrepljeno sodelovanje, ki je rezultat dela skupine visokih uradnikov za izvajanje te dejavnosti. Poudaril je, da naj bi tovrstno sodelovanje zajemalo vse oblike socialne zaščite ter po potrebi državam članicam pomagalo izboljšati in okrepiti njihove sisteme socialne zaščite v skladu z nacionalnimi prednostnimi nalogami. Prav tako je opozoril na pristojnost držav članic za organizacijo in financiranje socialne zaščite in v okviru splošnega izziva, ki ga predstavlja posodobitev sistemov socialne zaščite, potrdil štiri splošne cilje, ki jih je opredelila Komisija, in sicer: zagotoviti, da se delo splača in zagotavlja redni dohodek, zagotoviti varne pokojnine in vzdržen pokojninski sistem, spodbujati socialno vključevanje in zagotavljati visokokakovostno in trajnostno zdravstveno varstvo. Svet je tudi poudaril, da mora biti enakost žensk in moških vključena v vse dejavnosti, povezane s temi štirimi cilji. Na koncu je ugotovil, da imajo vsi ti cilji skupne finančne vidike.

(4)

Evropski svet je na zasedanju 23. in 24. marca 2000 v Lizboni sprejel sklepe, v katerih je potrdil pomen socialne zaščite za nadaljnji razvoj in posodobitev aktivne in dinamične socialne države v Evropi ter pozval Svet, naj okrepi sodelovanje med državami članicami z izmenjavo izkušenj in primerov najboljših praks na podlagi izboljšanih informacijskih mrež.

(5)	Evropski svet je v Nici in na poznejših zasedanjih redno odobraval delo Odbora za socialno zaščito za spodbujanje in krepitev izmenjave na področju politike in usklajevanja na področju socialne zaščite na ravni Unije.

(6)

Odbor za socialno zaščito, ustanovljen s Sklepom Sveta 2000/436/ES (2), ki je bil razveljavljen in nadomeščen s Sklepom Sveta 2004/689/ES (3), jasno dokazuje, da je kot svetovalno telo v pomoč tako Svetu kot Komisiji, in aktivno prispeva k razvoju odprte metode koordinacije (OMK), uvedene na zasedanju Evropskega sveta 23. in 24. marca 2000 v Lizboni. V mnenju Odbora za socialno zaščito o novi spodbudi socialni OMK v okviru strategije Evropa 2020, ki ga je Svet potrdil 17. junija 2011, je bilo ponovno potrjeno, da cilji in instrumenti OMK na socialnem področju še naprej veljajo. Ta sklep bi moral odražati vlogo Odbora v okviru OMK.

(7)

Evropski svet je v sklepih, sprejetih na zasedanju 27. in 28. junija 2013, navedel, da bi bilo treba okrepiti socialno razsežnost ekonomske in monetarne unije. Najprej je treba bolje spremljati in upoštevati razmere na trgu dela in socialni položaj v ekonomski in monetarni uniji, zlasti z uporabo ustreznih socialnih in zaposlovalnih kazalnikov v okviru evropskega semestra. Poleg tega je ob doslednem upoštevanju nacionalnih pristojnosti pomembno zagotoviti boljše usklajevanje zaposlovalnih in socialnih politik.

(8)

Evropski svet je v sklepih z dne 24. in 25. oktobra 2013 navedel, da se bo usklajevanje ekonomskih politik, politik zaposlovanja in socialnih politik še okrepilo v skladu z obstoječimi postopki in ob doslednem spoštovanju nacionalnih pristojnosti. Bil je mnenja, da se je treba bolj zavzeti za okrepitev sodelovanja med različnimi sestavami Sveta, da bi lahko zagotovili skladnost teh politik s skupnimi cilji.

(9)

Ta sklep bi moral odražati razvoj evropskega semestra in vlogo Odbora v tem procesu. V Uredbi Sveta (ES) št. 1466/97 (4), je določeno, da se v okviru evropskega semestra po potrebi posvetuje z Ekonomsko-finančnim odborom, Odborom za ekonomsko politiko, Odborom za zaposlovanje in Odborom za socialno zaščito. Poleg tega je v Uredbi (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (5) določeno, da se morajo v poglobljenem pregledu po potrebi upoštevati priporočila ali pozivi Sveta, naslovljeni na države članice. Določa tudi, da se v načrtu popravljalnih ukrepov za vse države članice, proti katerim se uvede postopek v zvezi s čezmernim neravnotežjem, upošteva ekonomski in socialni učinek ukrepov politik, sam načrt pa je skladen s širšimi smernicami ekonomskih politik in s smernicami za zaposlovanje.

(10)

Odbor in organi Unije, vključeni v usklajevanje ekonomskih in socialnih politik, zlasti Odbor za zaposlovanje, Ekonomsko-finančni odbor in Odbor za ekonomsko politiko, bi morali tesno sodelovati. Po potrebi in v medsebojnem dogovoru med zadevnimi odbori lahko sodelovanje Odbora z Odborom za zaposlovanje, Ekonomsko-finančnim odborom in Odborom za ekonomsko politiko vključuje organiziranje skupnih sej, zlasti v okviru vlog teh odborov znotraj evropskega semestra.

(11)

Da bi Odbor lahko učinkovito uresničeval svoj mandat iz Pogodbe in da se zagotovi prožnost, potrebna za prilagajanje časovnemu načrtu dejavnosti Odbora, zlasti v okviru cikla evropskega semestra, bi bilo treba pregledati določbe o upravljanju, povezane z delovanjem Odbora, z namenom zagotovitve učinkovitosti in kontinuitete.

(12)	Sklep 2004/689/ES bi bilo treba razveljaviti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Ustanovitev

Ob doslednem spoštovanju Pogodbe in upoštevanju pristojnosti institucij in organov Unije se ustanovi Odbor za socialno zaščito (v nadaljnjem besedilu: Odbor), ki ima svetovalni status, za spodbujanje sodelovanja v okviru politik socialne zaščite med državami članicami in s Komisijo.

Člen 2

Naloge

1.   Naloge Odbora so:

(a)	spremljati socialne razmere in razvoj politik socialne zaščite v državah članicah in Uniji;

(b)	spodbujati izmenjavo informacij, izkušenj in dobre prakse med državami članicami in s Komisijo;

(c)	brez poseganja v člen 240 Pogodbe' pripravljati poročila in mnenja ali opravljati druga dela na področjih, ki so v njegovi pristojnosti, na zahtevo Sveta ali Komisije ali na lastno pobudo.

2.   Za namene odstavka 1, Odbor zlasti:

(a)	uporabi odprto metodo koordinacije, vključno z uporabo skupaj dogovorjenih instrumentov spremljanja in izvajanjem medsebojno dogovorjene ureditve vrednotenja pri izvajanju skupnih ciljev, dogovorjenih v Svetu;

(b)	prispeva k vsem vidikom evropskega semestra v okviru svojih pristojnosti in o njih poroča Svetu;

(c)	po potrebi sodeluje z drugimi pristojnimi organi in odbori, ki obravnavajo socialne zadeve in zadeve ekonomske politike, kot so Odbor za zaposlovanje, Ekonomsko-finančni odbor, Odbor za ekonomsko politiko in Delovna skupina na visoki ravni za javno zdravje.

3.   Odbor vsako leto sprejme delovni program, pri čemer upošteva prednostne naloge politik Sveta in Komisije. Delovni program se posreduje Svetu.

4.   Odbor pri izpolnjevanju svojega mandata sodeluje s socialnimi partnerji. V ta namen vzpostavi stike s socialnimi partnerji, zastopanimi na Tristranskem socialnem vrhu za rast in zaposlovanje, ustanovljenem s Sklepom Sveta 2003/174/ES (6). Vzpostavi tudi ustrezne stike s socialnimi nevladnimi organizacijami ob upoštevanju njihovih vlog in odgovornosti, ki jih imajo na področju socialne zaščite. O dejavnostih Odbora je obveščen tudi Evropski parlament.

5.   Odbor se lahko po potrebi, glede na dnevni red, obrne na zunanje strokovnjake.

6.   Odbor vzpostavi stike s predstavniki držav kandidatk.

Člen 3

Članstvo

1.   Vsaka država članica in Komisija imenujejo po dva člana Odbora. Imenujejo lahko tudi dva nadomestna člana.

2.   Države članice in Komisija si karseda prizadevajo pri sestavi Odbora doseči uravnoteženo zastopanost spolov.

Člen 4

Delovanje

1.   Odbor izvoli svojega predsednika med člani, ki so jih imenovale države članice, za dvoletni mandat. Predsednik je lahko ponovno izvoljen za še en dvoletni mandat. Odbor lahko v ustrezno utemeljenih primerih mandat predsednika podaljša za največ osem mesecev, da se zagotovita učinkovitost in kontinuiteta dela. Predsednik lahko svojo funkcijo opravlja največ štiri leta in osem mesecev.

2.   Predsedniku pomagajo štirje podpredsedniki, od katerih dva izvoli Odbor med svojimi člani za dobo dveh let in z možnostjo enkratnega ponovnega imenovanja. Tretji podpredsednik je predstavnik iz države članice, ki predseduje Svetu. Četrti podpredsednik pa je predstavnik iz države članice, ki bo naslednja predsedovala Svetu.

3.   Predsednik svojo glasovalno pravico prenese na svojega nadomestnega člana.

4.   Seje Odbora skliče predsednik na lastno pobudo ali na zahtevo vsaj polovice članov Odbora.

5.   Odbor določi svoj poslovnik.

6.   Stroški se povrnejo v skladu z veljavnimi upravnimi pravili.

7.   Komisija daje Odboru ustrezno analitično in organizacijsko podporo. Komisija za sekretarja določi enega od svojih uslužbencev. Sekretar in uslužbenci, ki sekretarju pomagajo, delujejo po navodilih Odbora, ko Odboru zagotavljajo pomoč pri izvajanju njegovih nalog. Glede sklicevanja sej se sekretar usklajuje z generalnim sekretariatom Sveta.

Člen 5

Delovne skupine

1.   Odbor lahko preučitev določenih vprašanj zaupa nadomestnim članom ali v ta namen ustanovi delovne skupine. Taki delovni skupini predseduje bodisi podpredsednik Odbora, član Odbora ali njegov nadomestni član, uslužbenec Komisije ali član delovne skupine same, ki ga imenuje Odbor.

2.   Komisija delovnim skupinam zagotovi ustrezno analitično in organizacijsko podporo.

3.   Delovne skupine lahko za pomoč zaprosijo strokovnjake.

4.   Odbor lahko z drugimi odbori ali organi ustanovi skupne delovne skupine; ustanovitev in pravila, ki urejajo tako delovno skupino, se določijo skupaj.

Člen 6

Prehodne določbe

Mandat člana, izvoljenega v skladu s členom 3 Sklepa 2004/689/ES, traja do konca zadevnega mandata, določenega v členu 4 tega sklepa. Za začetek takšnega mandata se šteje datum izvolitve v skladu s členom 3 Sklepa 2004/689/ES.

Člen 7

Razveljavitev

Sklep 2004/689/ES se razveljavi na dan, ko se Odbor prvič sestane po začetku veljavnosti tega sklepa. Prvi sestanek Odbora je najpozneje štiri mesece po dnevu sprejetja tega sklepa.

Člen 8

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL C 8, 12.1.2000, str. 7.

(2)  Sklep Sveta 2000/436/ES z dne 29. junija 2000 o ustanovitvi Odbora za socialno zaščito (UL L 172, 12.7.2000, str. 26).

(3)  Sklep Sveta 2004/689/ES z dne 4. oktobra 2004 o ustanovitvi Odbora za socialno zaščito in razveljavitvi Sklepa 2000/436/ES (UL L 314, 13.10.2004, str. 8).

(4)  Uredba Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (UL L 209, 2.8.1997, str. 1).

(5)  Uredba (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij (UL L 306, 23.11.2011, str. 25).

(6)  Sklep Sveta 2003/174/ES z dne 6. marca 2003 o ustanovitvi Tristranskega socialnega vrha za rast in zaposlovanje (UL L 70, 14.3.2003, str. 31).

---

14.5.2015

SL

Uradni list Evropske unije

L 121/20

---

SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2015/774

z dne 4. marca 2015

o programu nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih (ECB/2015/10)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prve alinee člena 127(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti drugega pododstavka člena 12.1 v povezavi s prvo alineo člena 3.1 in členom 18.1. Statuta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 18.1 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB) lahko Evropska centralna banka (ECB) skupaj z nacionalnimi centralnimi bankami držav članic, katerih valuta je euro (v nadaljnjem besedilu: NCB), med drugim posreduje na finančnih trgih z dokončnimi nakupi in prodajami tržnih instrumentov za doseganje ciljev ESCB.

(2)

Svet ECB je 4. septembra 2014 odločil, da začne tretji program nakupa kritih obveznic in program nakupa listinjenih vrednostnih papirjev. Skupaj s ciljno usmerjenimi operacijami dolgoročnejšega refinanciranja, ki so bile uvedene septembra 2014, je cilj navedenih programov nakupa dodatna okrepitev transmisije denarne politike, olajšanje kreditiranja gospodarstva v euroobmočju, omilitev posojilnih pogojev za gospodinjstva in podjetja ter prispevanje k vrnitvi stopnje inflacije na raven blizu 2 %, kar je skladno s poglavitnim ciljem ECB, ki je ohranjanje stabilnosti cen.

(3)

Svet ECB je 22. januarja 2015 odločil, da bi bilo treba nakupe vrednostnih papirjev razširiti tako, da bi vključevali program nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih. V okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih lahko NCB, sorazmerno s svojimi deleži v kapitalskem ključu ECB, in ECB od primernih nasprotnih strank na sekundarnih trgih dokončno kupijo primerne tržne dolžniške vrednostne papirje. Ta odločitev je bila sprejeta kot del enotne denarne politike zaradi številnih dejavnikov, ki so bistveno povečali tveganje izgube v srednjeročni napovedi gibanja cen in s tem ogrozili doseganje poglavitnega cilja ECB, ki je ohranjanje stabilnosti cen. Ti dejavniki vključujejo denarno spodbudo, ki je nižja od pričakovane, na podlagi sprejetih ukrepov denarne politike, negativni trend večine kazalnikov dejanske in pričakovane inflacije v euroobmočju – ukrepi glede skupne inflacije in ukrepi, ki izključujejo vpliv volatilnih sestavin, kot sta energija in hrana – na zgodovinsko nizko raven in povečano možnost sekundarnih učinkov na plače in določanje cen, ki izhaja iz znatnega znižanja cen nafte.

(4)

Program nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih je sorazmeren ukrep za zmanjševanje tveganj pri napovedih gibanja cen, saj bo še naprej lajšal denarne in finančne pogoje, vključno s tistimi, ki so upoštevni pri posojilnih pogojih za nefinančne družbe in gospodinjstva v euroobmočju, in s tem podpiral agregirano porabo in investicijska vlaganja v euroobmočju ter nazadnje prispeval k vrnitvi srednjeročne stopnje inflacije na raven pod 2 %, vendar blizu te vrednosti. V okolju, v katerem so ključne obrestne mere ECB na spodnji meji in se ocenjuje, da imajo programi nakupa, ki se osredotočajo na zasebni sektor, merljive, vendar nezadostne možnosti za obravnavanje prevladujočih negativnih tveganj za stabilnost cen, je treba ukrepom denarne politike Eurosistema dodati program nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih kot instrument, ki ima možnost visoke transmisije v realno gospodarstvo. Po zaslugi učinka ponovnega uravnoteženja portfelja bo velik nakupni obseg programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih pripomogel k doseganju osnovnega cilja denarne politike, da se finančni posredniki spodbudijo k povečanju zagotavljanja likvidnosti medbančnemu trgu in kreditiranja gospodarstva euroobmočja.

(5)

Program nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih vsebuje več varoval za zagotovitev, da bodo predvideni nakupi sorazmerni z njegovimi cilji in da so povezana finančna tveganja ustrezno upoštevana pri njegovem oblikovanju in bodo vsebovana pri obvladovanju tveganj. Da se omogoči nemoteno delovanje trgov s primernimi tržnimi dolžniškimi vrednostnimi papirji in da se prepreči oviranje urejenega prestrukturiranja dolgov, se bodo za nakupe teh vrednostnih papirjev s strani centralnih bank Eurosistema uporabljali pragovi.

(6)

Program nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih v celoti izpolnjuje obveznosti, ki jih imajo centralne banke Eurosistema na podlagi pogodb, vključno s prepovedjo denarnega financiranja, in ne ogroža delovanja Eurosistema v skladu z načelom odprtega tržnega gospodarstva s svobodno konkurenco.

(7)

Glede na velikost programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih, programa nakupa listinjenih vrednostnih papirjev in tretjega programa nakupa kritih obveznic bo zagotovljena likvidnost za trg s skupnimi mesečnimi nakupi znašala 60 milijard EUR. Nakupi se bodo predvidoma izvajali do konca septembra 2016, v vsakem primeru pa se bodo opravljali, dokler Svet ECB ne bo ugotovil trajnostne prilagoditve gibanju inflacije, ki je skladna z njenim ciljem doseganja srednjeročne stopnje inflacije pod 2 %, vendar blizu te vrednosti.

(8)

Zaradi zagotavljanja učinkovitosti programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih Eurosistem s tem sklepom pojasnjuje, da sprejema enako obravnavo (pari passu) kot zasebni investitorji v zvezi s tržnimi dolžniškimi vrednostnimi papirji, ki bi jih Eurosistem kupil v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih, v skladu s pogoji teh instrumentov.

(9)

Nakupi primernih tržnih dolžniških instrumentov, ki jih opravi Eurosistem v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih, bi se morali izvajati decentralizirano, ob upoštevanju oblikovanja tržnih cen in delovanja trga, morala pa bi jih koordinirati ECB, da bi zagotavljala enotnost denarne politike Eurosistema –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Vzpostavitev in obseg programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih

Eurosistem s tem sklepom vzpostavlja program nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih, po katerem centralne banke Eurosistema na sekundarnih trgih pod posebnimi pogoji opravljajo nakupe primernih tržnih dolžniških vrednostnih papirjev, kot so opredeljeni v členu 3, od primernih nasprotnih strank, kot so opredeljene v členu 7.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tem sklepu se uporabijo naslednje opredelitve pojmov:

1.	„centralna banka Eurosistema“ pomeni ECB in nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro (v nadaljnjem besedilu: NCB);

2.	„priznana agencija“ pomeni subjekt, ki ga Eurosistem razvrsti kot takšnega za namene programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih;

3.	„mednarodna organizacija“ pomeni subjekt v smislu člena 118 Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (1), ki ga Eurosistem razvrsti kot takšnega za namene programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih;

4.	„multilateralna razvojna banka“ pomeni subjekt v smislu člena 117(2) Uredbe (EU) št. 575/2013, ki ga Eurosistem razvrsti kot takšnega za namene programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih;

5.

„pozitivni rezultat pregleda“ pomeni kasnejšo od naslednjih odločitev: odločitev sveta direktorjev Evropskega mehanizma za stabilnost in v primeru, če Mednarodni denarni sklad sofinancira program finančne pomoči, izvršnega odbora Mednarodnega denarnega sklada, s katero se odobri naslednje črpanje sredstev v skladu s programom, pod pogojem, da sta obe odločitvi potrebni za nadaljevanje nakupov v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih.

Seznami subjektov iz točk 2 do 4 so objavljeni na spletni strani ECB.

Člen 3

Merila primernosti za tržne dolžniške vrednostne papirje

1.   Ob upoštevanju zahtev, določenih v tem členu, so tržni dolžniški vrednostni papirji, denominirani v eurih, ki jih izdajo centralna država v državah članicah, katerih valuta je euro, priznane agencije, ki se nahajajo v euroobmočju, mednarodne organizacije, ki se nahajajo v euroobmočju, in multilateralne razvojne banke, ki se nahajajo v euroobmočju, primerni za nakupe s strani centralnih bank Eurosistema v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih. V izjemnih okoliščinah, ko ni mogoče doseči predvidenega zneska nakupa, lahko Svet ECB odloči, da se tržni dolžniški vrednostni papirji, ki jih izdajo drugi subjekti, ki se nahajajo v euroobmočju, kupijo v skladu s pogoji iz odstavka 4.

2.   Da so tržni dolžniški vrednosti papirji primerni za nakupe v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih, morajo ustrezati merilom primernosti za tržna sredstva za kreditne posle Eurosistema v skladu s Prilogo I k Smernici ECB/2011/14 (2), ob upoštevanju naslednjih zahtev:

(a)

izdajatelj ali garant tržnih dolžniških vrednostnih papirjev mora imeti bonitetno oceno najmanj stopnje kreditne kvalitete 3 na usklajeni lestvici bonitetnih ocen Eurosistema, ki je izražena v obliki najmanj ene javne bonitetne ocene, ki jo izvede zunanja bonitetna institucija, sprejeta v bonitetnem okviru Eurosistema;

(b)

če za izdajatelje ali garante obstaja več bonitetnih ocen zunanjih bonitetnih institucij, velja pravilo najboljše ocene, tj. uporabi se najboljša razpoložljiva ocena zunanje bonitetne institucije za izdajatelja ali garanta. Če je izpolnjevanje zahtev kreditne kvalitete določeno na podlagi ocene zunanje bonitetne institucije za garanta, mora jamstvo izpolnjevati zahteve sprejemljivega jamstva, kot so določene v oddelku 6.3.2.(c)(i) do (iv) Priloge I k Smernici ECB 2011/14;

(c)

če bonitetna ocena sprejete zunanje bonitetne institucije za izdajatelja ali garanta ne ustreza najmanj stopnji kreditne kvalitete 3 na usklajeni lestvici bonitetnih ocen Eurosistema, so tržni dolžniški vrednostni papirji primerni le, če jih izda ali zanje v celoti jamči centralna država v državah članicah euroobmočja, kjer poteka program finančne pomoči, glede katerih je Svet ECB na podlagi člena 8 Smernice ECB/2014/31 izključil uporabo praga kreditne kvalitete Eurosistema (3);

(d)	v primeru pregleda tekočega programa finančne pomoči se primernost za nakupe v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih odvzame in se povrne le, če je rezultat pregleda pozitiven.

3.   Da so tržni dolžniški vrednosti papirji v smislu odstavkov 1 do 2 primerni za nakupe v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih, morajo imeti v času, ko jih kupi ustrezna centralna banka Eurosistema, preostalo zapadlost najmanj dve leti in največ 30 let. Da bi omogočili nemoteno izvajanje, so tržni dolžniški instrumenti s preostalo zapadlostjo 30 let in 364 dni primerni v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih. Nacionalne centralne banke izvajajo tudi nadomestne nakupe tržnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih izdajo mednarodne organizacije in multilateralne razvojne banke, če ni mogoče doseči predvidenih zneskov nakupa tržnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih izdajo centralne države ali priznane agencije.

4.   Centralne banke Eurosistema lahko v izjemnih okoliščinah, kadar ni mogoče doseči predvidenega zneska nakupa tržnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih izdajo centralna država ali priznane agencije, ki se nahajajo v njihovi državi, Svetu ECB predlagajo javne nefinančne družbe, ki se nahajajo v njihovi državi, kot izdajatelje tržnih dolžniških instrumentov za nadomestne nakupe. Predlagane javne nefinančne družbe morajo izpolniti vsaj obe naslednji merili:

—	biti „nefinančne družbe“, kot je opredeljeno v Uredbi (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4);

—	biti subjekt „javnega sektorja“, kar pomeni subjekt v smislu člena 3 Uredbe Sveta (ES) št. 3603/93 (5).

Na podlagi odobritve Sveta ECB so tržni dolžniški instrumenti, denominirani v eurih, ki jih izdajo takšne javne nefinančne družbe, ki se nahajajo v euroobmočju in ustrezajo (i) merilom primernosti za tržna sredstva kot zavarovanje za kreditne posle Eurosistema v skladu z oddelkom 6.2.1 Priloge I k Smernici ECB/2011/14; in (ii) zahtevam iz odstavkov 2 in 3, primerni za nadomestne nakupe v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih.

5.   Načeloma so dovoljeni nakupi nominalnih tržnih dolžniških instrumentov z negativnim donosom do zapadlosti (ali najnižjim potencialnim donosom) nad obrestno mero za odprto ponudbo mejnega depozita.

Člen 4

Omejitve pri izvrševanju nakupov

1.   Da bi omogočili oblikovanje tržne cene za primerne vrednostne papirje, niso dovoljeni nakupi novih izdaj ali povečanj obstoječih izdaj vrednostnih papirjev in tržnih dolžniških instrumentov s preostalo zapadlostjo, ki se opravijo časovno blizu, pred njo ali po njej, zapadlosti tržnih dolžniških instrumentov, ki se izdajo, in sicer za obdobje, ki ga določi Svet ECB („obdobje prepovedi“). Pri sindiciranju je treba zadevno obdobje prepovedi spoštovati po najboljših močeh pred izdajo.

2.   Za dolžniške vrednostne papirje, ki jih izda ali zanje v celoti jamči centralna država v državah članicah euroobmočja, kjer poteka program finančne pomoči, je obdobje nakupov v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih po pozitivnem rezultatu vsakokratnega pregleda programa praviloma omejeno na dva meseca, razen v primeru izjemnih okoliščin, ki opravičujejo prekinitev nakupov pred takim obdobjem ali nadaljevanje nakupov po njem in do začetka naslednjega pregleda.

Člen 5

Omejitve nakupov

1.   Ob upoštevanju člena 3 v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih velja za tržne dolžniške vrednostne papirje, ki izpolnjujejo merila iz člena 3, in po konsolidaciji imetij v vseh portfeljih centralnih bank Eurosistema omejitev deleža izdaj po posameznih mednarodnih identifikacijskih številkah vrednostnih papirjev. Omejitev bo na začetku znašala 25 % za prvih šest mesecev nakupov, nato pa jo bo pregledal Svet ECB.

2.   V primeru dolžniških vrednostnih papirjev iz člena 3(2)(c) se bo uporabljala drugačna omejitev deležev izdaj.

3.   V okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih velja za vse primerne tržne dolžniške vrednostne papirje agregirana omejitev 33 % nedospelih vrednostnih papirjev posameznega izdajatelja po konsolidaciji imetij v vseh portfeljih centralnih bank Eurosistema glede na zapadlosti, opredeljene v členu 3.

Člen 6

Dodelitev portfeljev

1.   Od skupne vrednosti kupljenih tržnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki so primerni v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih, mora biti 12 % kupljenih v vrednostnih papirjih, ki jih izdajo primerne mednarodne organizacije in multilateralne razvojne banke, in 88 % v vrednostnih papirjih, ki jih izdajo primerne centralna država in priznane agencije. To dodelitev preveri Svet ECB. Nakupe dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih izdajo primerne mednarodne organizacije in multilateralne razvojne banke, izvajajo le nacionalne centralne banke.

2.   Delež nacionalnih centralnih bank v skupni tržni vrednosti nakupov tržnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki so primerni v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih, znaša 92 %, preostalih 8 % pa kupi ECB. Razdelitev nakupov po državah se opravi v skladu s ključem za vpis kapitala v ECB, kot je naveden v členu 29 Statuta ESCB.

3.   Centralne banke Eurosistema uporabljajo shemo specializacije za dodelitev tržnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki se kupijo v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih. Svet ECB dovoli občasna odstopanja od sheme specializacije, če objektivne okoliščine ovirajo doseganje navedene sheme ali drugače narekujejo odstopanja v interesu doseganja splošnih denarnopolitičnih ciljev programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih. Vsaka NCB mora še zlasti kupiti primerne vrednostne papirje izdajateljev iz svoje države. Vrednostne papirje, ki jih izdajo primerne mednarodne organizacije in multilateralne razvojne banke, lahko kupijo vse NCB. ECB kupuje vrednostne papirje, ki jih izdajo centralna država in priznane agencije iz vseh držav.

Člen 7

Primerne nasprotne stranke

Za program nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih so primerne naslednje nasprotne stranke:

(a)	subjekti, ki izpolnjujejo merila primernosti za sodelovanje v operacijah denarne politike Eurosistema v skladu z oddelkom 2.1 Priloge I k Smernici ECB/2011/14; in

(b)	vse druge nasprotne stranke, ki jih centralne banke Eurosistema uporabljajo za investicije svojih investicijskih portfeljev, denominiranih v eurih.

Člen 8

Transparentnost

1.   Eurosistem tedensko objavlja agregirano knjigovodsko vrednost vrednostnih papirjev, ki jih ima v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih, v pojasnilih k svojemu konsolidiranemu tedenskemu računovodskemu izkazu.

2.   Eurosistem za svoja imetja v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih mesečno objavlja tehtano povprečje preostale zapadlosti glede na sedež izdajatelja, pri čemer mednarodne organizacije in multilateralne razvojne banke ločuje od drugih izdajateljev.

3.   Knjigovodska vrednost imetij vrednostnih papirjev v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih se tedensko objavi na spletni strani ECB v sekciji o operacijah odprtega trga.

Člen 9

Posojanje vrednostnih papirjev

Eurosistem daje vrednostne papirje, kupljene v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih, na voljo za posojanje, vključno z repoji, z namenom zagotavljanja učinkovitosti programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih.

Člen 10

Končna določba

Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ECB. Uporablja se od 9. marca 2015.

---

(1)  Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(2)  Smernica ECB/2011/14 z dne 20. septembra 2011 o instrumentih in postopkih denarne politike Eurosistema (UL L 331, 14.12.2011, str. 1).

(3)  Smernica ECB/2014/31 z dne 9. julija 2014 o dodatnih začasnih ukrepih v zvezi z Eurosistemovimi operacijami refinanciranja in primernostjo zavarovanja ter o spremembi Smernice ECB/2007/9 (UL L 240, 13.8.2014, str. 28).

(4)  Uredba (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (UL L 174, 26.6.2013, str. 1).

(5)  Uredba Sveta (ES) št. 3603/93 z dne 13. decembra 1993 o opredelitvi pojmov za uporabo prepovedi iz členov 104 in 104b(1) Pogodbe (UL L 332, 31.12.1993, str. 1).

---

14.5.2015

SL

Uradni list Evropske unije

L 121/25

---

Popravek Dodatnega protokola k Sporazumu o trgovini, razvoju in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Republiko Južno Afriko na drugi zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji

( Uradni list Evropske unije L 117 z dne 8. maja 2015 )

Stran 10:

besedilo:

se glasi:

---