ISSN 1977-0804
Uradni list
Evropske unije
L 113
Slovenska izdaja
Zakonodaja
Letnik 58
1. maj 2015
|
ISSN 1977-0804 |
||
|
Uradni list Evropske unije |
L 113 |
|
|
|
||
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Letnik 58 |
|
|
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP |
|
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
II Nezakonodajni akti
MEDNARODNI SPORAZUMI
|
1.5.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 113/1 |
SKLEP SVETA (EU) 2015/702
z dne 13. julija 2007
o podpisu in začasni uporabi Protokola k Evro-mediteranskemu sporazumu o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Libanonsko republiko na drugi strani, zaradi upoštevanja pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 310 v povezavi z drugim stavkom prvega pododstavka člena 300(2) Pogodbe,
ob upoštevanju Akta o pristopu iz leta 2003 in zlasti člena 6(2) Akta,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Svet je 10. februarja 2004 pooblastil Komisijo, da v imenu Evropske skupnosti in njenih držav članic začne pogajanja z Libanonsko republiko za prilagoditev Evro-mediteranskega sporazuma o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Libanonsko republiko na drugi strani (1), zaradi upoštevanja pristopa novih držav članic k EU. |
|
(2) |
Pogajanja so se v zadovoljstvo Komisije zaključila. |
|
(3) |
Besedilo Protokola, dogovorjeno z Republiko Libanon, v členu 9(2) predvideva začasno uporabo Protokola preden začne veljati. |
|
(4) |
Protokol je treba, ob upoštevanju njegove morebitne poznejše sklenitve, podpisati v imenu Skupnosti in njenih držav članic ter ga začasno uporabljati – |
SKLENIL:
Člen 1
Predsednik Sveta je s tem sklepom pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e), da v imenu Evropske skupnosti in njenih držav članic podpiše(jo) Protokol k Evro-mediteranskemu sporazumu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Libanonom na drugi strani, da se upošteva pristop Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Madžarske, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji.
Besedilo Protokola je priloženo temu sklepu.
Člen 2
Protokol se začasno uporablja, ob upoštevanju njegove morebitne poznejše sklenitve.
V Bruslju, 13. julija 2007
Za Svet
Predsednik
E. A. SANTOS
|
1.5.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 113/3 |
PROTOKOL
k Evro-mediteranskemu sporazumu o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Libanonsko republiko na drugi strani, zaradi upoštevanja pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Madžarske, Republike Latvije, Republike Litve, Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji
KRALJEVINA BELGIJA,
ČEŠKA REPUBLIKA,
KRALJEVINA DANSKA,
ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,
REPUBLIKA ESTONIJA,
IRSKA,
HELENSKA REPUBLIKA,
KRALJEVINA ŠPANIJA,
FRANCOSKA REPUBLIKA,
ITALIJANSKA REPUBLIKA,
REPUBLIKA CIPER,
REPUBLIKA LATVIJA,
REPUBLIKA LITVA,
VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,
REPUBLIKA MADŽARSKA,
MALTA,
KRALJEVINA NIZOZEMSKA,
REPUBLIKA AVSTRIJA,
REPUBLIKA POLJSKA,
PORTUGALSKA REPUBLIKA,
REPUBLIKA SLOVENIJA,
SLOVAŠKA REPUBLIKA,
REPUBLIKA FINSKA,
KRALJEVINA ŠVEDSKA,
ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKE BRITANIJE IN SEVERNE IRSKE,
v nadaljnjem besedilu „države članice ES“, ki jih zastopa Svet Evropske unije, in
EVROPSKA SKUPNOST, v nadaljnjem besedilu „Skupnost“, ki jo predstavljata Svet Evropske unije in Komisija Evropske skupnosti,
na eni strani, ter
LIBANONSKA REPUBLIKA, v nadaljnjem besedilu „Libanon“,
na drugi strani, SO SE –
KER je bil Evro-mediteranski sporazum, sklenjen med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Libanonom na drugi strani, v nadaljnjem besedilu „Evro- mediteranski sporazum“, podpisan v Luxembourgu, dne 17. junija 2002, in je začel veljati 1. aprila 2006;
KER je bila dne 16. aprila 2003 v Atenah podpisana Pogodba o pristopu Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji in je začela veljati 1. maja 2004;
KER je 1. marca 2003 začel veljati Začasni sporazum o trgovini in trgovinskih zadevah Evro- mediteranskega sporazuma;
KER je treba v skladu s členom 6(2) Akta o pristopu iz leta 2003 pristop novih držav pogodbenic k Evro-mediteranskemu sporazumu odobriti s sklenitvijo protokola k omenjenemu sporazumu;
KER so v skladu s členom 21 Evro-sredozemskega sporazuma potekala posvetovanja, da bi se zagotovilo upoštevanje skupnih interesov Skupnosti in Libanona –
DOGOVORILI O NASLEDNJEM:
Člen 1
Češka republika, Republika Estonija, Republika Ciper, Republika Latvija, Republika Litva, Republika Madžarska, Malta, Republika Poljska, Republika Slovenija in Slovaška republika postanejo pogodbenice Evro- mediteranskega sporazuma med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Libanonom na drugi strani ter vsaka zase sprejmejo in se seznanijo kot ostale države članice Skupnosti z besedili sporazuma kot tudi s skupnimi izjavami, izjavami in izmenjavo pisem.
Člen 2
Da bi se upošteval nedavni institucionalni razvoj v okviru Evropske unije, se pogodbenice dogovorijo, da se po izteku Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo obstoječe določbe Sporazuma v zvezi z Evropsko skupnostjo za premog in jeklo prenesejo na Evropsko skupnost, ki je prevzela vse pravice in obveznosti, ki jih je po pogodbi imela Evropska skupnost za premog in jeklo.
POGLAVJE I
SPREMEMBE BESEDILA EVRO-MEDITERANSKEGA SPORAZUMA, VKLJUČNO S PRILOGAMI IN PROTOKOLI
Člen 3
Pravila o poreklu
Protokol 4 se spremeni, kakor sledi:
|
1. |
člen 18(4) se nadomesti z naslednjim: „4. Potrdila o gibanju blaga EUR.1, ki so izdana naknadno, morajo imeti enega od teh zaznamkov:
|
|
2. |
člen 19(2) se nadomesti z naslednjim: „2. Na takšen način izdani dvojnik mora imeti enega od teh zaznamkov:
|
|
3. |
Priloga V se nadomesti z naslednjim: „PRILOGA V IZJAVA NA RAČUNU Izjava na računu, katere besedilo je navedeno spodaj, mora biti izpolnjena v skladu z opombami. Vendar teh opomb ni treba prepisovati. Španska različica El exportador de los productos incluidos en el presente documento (autorización aduanera no … (1)) declara que, salvo indicación en sentido contrario, estos productos gozan de un origen preferencial. … (2). Češka različica Vývozce výrobků uvedených v tomto dokumentu (číslo povolení … (1)) prohlašuje, že kromě zřetelně označených mají tyto výrobky preferenční původ v … (2). Danska različica Eksportøren af varer, der er omfattet af nærværende dokument, (toldmyndighedernes tilladelse nr. … (1)), erklærer, at varerne, medmindre andet tydeligt er angivet, har præferenceoprindelse i … (2). Nemška različica Der Ausführer (Ermächtigter Ausführer; Bewilligungs-Nr. … (1)) der Waren, auf die sich dieses Handelspapier bezieht, erklärt, dass diese Waren, soweit nicht anders angegeben, präferenzbegünstigte … (2) Ursprungswaren sind. Estonska različica Käesoleva dokumendiga hõlmatud toodete eksportija (tolli kinnitus nr. … (1)) deklareerib, et need tooted on … (2) sooduspäritoluga, välja arvatud juhul, kui on selgelt näidatud teisiti. Grška različica Ο εξαγωγέας των προϊόντων που καλύπτονται από το παρόν έγγραφο (άδεια τελωνείου υπ'αριθ. … (1)) δηλώνει ότι, εκτός εάν δηλώνεται σαφώς άλλως, τα προϊόντα αυτά είναι προτιμησιακής καταγωγής … (2). Angleška različica The exporter of the products covered by this document (customs authorisation No … (1)) declares that, except where otherwise clearly indicated, these products are of … (2) preferential origin. Francoska različica L'exportateur des produits couverts par le présent document (autorisation douanière no … (1)) déclare que, sauf indication claire du contraire, ces produits ont l'origine préférentielle … (2)). Italijanska različica L'esportatore delle merci contemplate nel presente documento (autorizzazione doganale n. … (1)) dichiara che, salvo espressa indicazione contraria, le merci sono di origine preferenziale … (2). Latvijska različica Eksportētājs produktiem, kuri ietverti šajā dokumentā (muitas pilnvara Nr. … (1)), deklarē, ka, iznemot tur, kur ir citādi skaidri noteikts, šiem produktiem ir priekšrocību izcelsme no … (2). Litovska različica Šiame dokumente išvardintų prekių eksportuotojas (muitinės liudijimo Nr … (1)) deklaruoja, kad, jeigu kitaip nenurodyta, tai yra … (2) preferencinės kilmės prekės. Madžarska različica A jelen okmányban szereplő áruk exportőre (vámfelhatalmazási szám: … (1)) kijelentem, hogy eltérő jelzés hianyában az áruk preferenciális … (2) származásúak. Malteška različica L-esportatur tal-prodotti koperti b'dan id-dokument (awtorizzazzjoni tad-dwana nru. … (1)) jiddikjara li, ħlief fejn indikat b'mod ċar li mhux hekk, dawn il-prodotti huma ta' oriġini preferenzjali … (2). Nizozemska različica De exporteur van de goederen waarop dit document van toepassing is (douanevergunning nr. … (1)), verklaart dat, behoudens uitdrukkelijke andersluidende vermelding, deze goederen van preferentiële … oorsprong zijn (2). Poljska različica Eksporter produktów objętych tym dokumentem (upoważnienie władz celnych nr … (1)) deklaruje, że z wyjątkiem gdzie jest to wyraźnie określone, produkty te mają … (2) preferencyjne pochodzenie. Portugalska različica O exportador dos produtos cobertos pelo presente documento (autorização aduaneira no. … (1)), declara que, salvo indicação clara em contrário, estes produtos são de origem preferencial … (2). Slovenska različica Izvoznik blaga, zajetega s tem dokumentom (pooblastilo carinskih organov št. … (1)) izjavlja, da, razen če ni drugače jasno navedeno, ima to blago preferencialno … (2) poreklo. Slovaška različica Vývozca výrobkov uvedených v tomto dokumente (číslo povolenia … (1)) vyhlasuje, že okrem zreteľne označených, majú tieto výrobky preferenčný pôvod v … (2). Finska različica Tässä asiakirjassa mainittujen tuotteiden viejä (tullin lupa n:o … (1)) ilmoittaa, että nämä tuotteet ovat, ellei toisin ole selvästi merkitty, etuuskohteluun oikeutettuja … alkuperätuotteita (2). Švedska različica Exportören av de varor som omfattas av detta dokument (tullmyndighetens tillstånd nr. … (1)) försäkrar att dessa varor, om inte annat tydligt markerats, har förmånsberättigande … ursprung (2). Arabska različica
… (3) (Kraj in datum) … (4) (Podpis izvoznika; poleg tega mora biti s čitljivimi črkami navedeno tudi ime osebe, ki podpiše izjavo.) (1) Če izjavo na računu izpolni pooblaščeni izvoznik v smislu člena 22 Protokola, je treba v ta prostor vpisati številko pooblastila pooblaščenega izvoznika. Če izjave na računu ne izpolni pooblaščeni izvoznik, se besedilo v oklepaju izpusti ali pa se pusti prazen prostor." (2) Treba je navesti poreklo proizvodov. Če se izjava na računu v celoti ali deloma nanaša na izdelke s poreklom iz Ceute ali Melille v smislu člena 37 Protokola, jih mora izvoznik v dokumentu, na katerega se izjava nanaša, jasno označiti z oznako ‚CM‘." (1) Če izjavo na računu izpolni pooblaščeni izvoznik v smislu člena 22 Protokola, je treba v ta prostor vpisati številko pooblastila pooblaščenega izvoznika. Če izjave na računu ne izpolni pooblaščeni izvoznik, se besedilo v oklepaju izpusti ali pa se pusti prazen prostor." (2) Treba je navesti poreklo proizvodov. Če se izjava na računu v celoti ali deloma nanaša na izdelke s poreklom iz Ceute ali Melille v smislu člena 37 Protokola, jih mora izvoznik v dokumentu, na katerega se izjava nanaša, jasno označiti z oznako ‚CM‘." (1) Če izjavo na računu izpolni pooblaščeni izvoznik v smislu člena 22 Protokola, je treba v ta prostor vpisati številko pooblastila pooblaščenega izvoznika. Če izjave na računu ne izpolni pooblaščeni izvoznik, se besedilo v oklepaju izpusti ali pa se pusti prazen prostor." (2) Treba je navesti poreklo proizvodov. Če se izjava na računu v celoti ali deloma nanaša na izdelke s poreklom iz Ceute ali Melille v smislu člena 37 Protokola, jih mora izvoznik v dokumentu, na katerega se izjava nanaša, jasno označiti z oznako ‚CM‘." (1) Če izjavo na računu izpolni pooblaščeni izvoznik v smislu člena 22 Protokola, je treba v ta prostor vpisati številko pooblastila pooblaščenega izvoznika. Če izjave na računu ne izpolni pooblaščeni izvoznik, se besedilo v oklepaju izpusti ali pa se pusti prazen prostor." (2) Treba je navesti poreklo proizvodov. Če se izjava na računu v celoti ali deloma nanaša na izdelke s poreklom iz Ceute ali Melille v smislu člena 37 Protokola, jih mora izvoznik v dokumentu, na katerega se izjava nanaša, jasno označiti z oznako ‚CM‘." (1) Če izjavo na računu izpolni pooblaščeni izvoznik v smislu člena 22 Protokola, je treba v ta prostor vpisati številko pooblastila pooblaščenega izvoznika. Če izjave na računu ne izpolni pooblaščeni izvoznik, se besedilo v oklepaju izpusti ali pa se pusti prazen prostor." (2) Treba je navesti poreklo proizvodov. Če se izjava na računu v celoti ali deloma nanaša na izdelke s poreklom iz Ceute ali Melille v smislu člena 37 Protokola, jih mora izvoznik v dokumentu, na katerega se izjava nanaša, jasno označiti z oznako ‚CM‘." (1) Če izjavo na računu izpolni pooblaščeni izvoznik v smislu člena 22 Protokola, je treba v ta prostor vpisati številko pooblastila pooblaščenega izvoznika. Če izjave na računu ne izpolni pooblaščeni izvoznik, se besedilo v oklepaju izpusti ali pa se pusti prazen prostor." (2) Treba je navesti poreklo proizvodov. Če se izjava na računu v celoti ali deloma nanaša na izdelke s poreklom iz Ceute ali Melille v smislu člena 37 Protokola, jih mora izvoznik v dokumentu, na katerega se izjava nanaša, jasno označiti z oznako ‚CM‘." (1) Če izjavo na računu izpolni pooblaščeni izvoznik v smislu člena 22 Protokola, je treba v ta prostor vpisati številko pooblastila pooblaščenega izvoznika. Če izjave na računu ne izpolni pooblaščeni izvoznik, se besedilo v oklepaju izpusti ali pa se pusti prazen prostor." (2) Treba je navesti poreklo proizvodov. Če se izjava na računu v celoti ali deloma nanaša na izdelke s poreklom iz Ceute ali Melille v smislu člena 37 Protokola, jih mora izvoznik v dokumentu, na katerega se izjava nanaša, jasno označiti z oznako ‚CM‘." (1) Če izjavo na računu izpolni pooblaščeni izvoznik v smislu člena 22 Protokola, je treba v ta prostor vpisati številko pooblastila pooblaščenega izvoznika. Če izjave na računu ne izpolni pooblaščeni izvoznik, se besedilo v oklepaju izpusti ali pa se pusti prazen prostor." (2) Treba je navesti poreklo proizvodov. Če se izjava na računu v celoti ali deloma nanaša na izdelke s poreklom iz Ceute ali Melille v smislu člena 37 Protokola, jih mora izvoznik v dokumentu, na katerega se izjava nanaša, jasno označiti z oznako ‚CM‘." (1) Če izjavo na računu izpolni pooblaščeni izvoznik v smislu člena 22 Protokola, je treba v ta prostor vpisati številko pooblastila pooblaščenega izvoznika. Če izjave na računu ne izpolni pooblaščeni izvoznik, se besedilo v oklepaju izpusti ali pa se pusti prazen prostor." (2) Treba je navesti poreklo proizvodov. Če se izjava na računu v celoti ali deloma nanaša na izdelke s poreklom iz Ceute ali Melille v smislu člena 37 Protokola, jih mora izvoznik v dokumentu, na katerega se izjava nanaša, jasno označiti z oznako ‚CM‘." (1) Če izjavo na računu izpolni pooblaščeni izvoznik v smislu člena 22 Protokola, je treba v ta prostor vpisati številko pooblastila pooblaščenega izvoznika. Če izjave na računu ne izpolni pooblaščeni izvoznik, se besedilo v oklepaju izpusti ali pa se pusti prazen prostor." (2) Treba je navesti poreklo proizvodov. Če se izjava na računu v celoti ali deloma nanaša na izdelke s poreklom iz Ceute ali Melille v smislu člena 37 Protokola, jih mora izvoznik v dokumentu, na katerega se izjava nanaša, jasno označiti z oznako ‚CM‘." (1) Če izjavo na računu izpolni pooblaščeni izvoznik v smislu člena 22 Protokola, je treba v ta prostor vpisati številko pooblastila pooblaščenega izvoznika. Če izjave na računu ne izpolni pooblaščeni izvoznik, se besedilo v oklepaju izpusti ali pa se pusti prazen prostor." (2) Treba je navesti poreklo proizvodov. Če se izjava na računu v celoti ali deloma nanaša na izdelke s poreklom iz Ceute ali Melille v smislu člena 37 Protokola, jih mora izvoznik v dokumentu, na katerega se izjava nanaša, jasno označiti z oznako ‚CM‘." (1) Če izjavo na računu izpolni pooblaščeni izvoznik v smislu člena 22 Protokola, je treba v ta prostor vpisati številko pooblastila pooblaščenega izvoznika. Če izjave na računu ne izpolni pooblaščeni izvoznik, se besedilo v oklepaju izpusti ali pa se pusti prazen prostor." (2) Treba je navesti poreklo proizvodov. Če se izjava na računu v celoti ali deloma nanaša na izdelke s poreklom iz Ceute ali Melille v smislu člena 37 Protokola, jih mora izvoznik v dokumentu, na katerega se izjava nanaša, jasno označiti z oznako ‚CM‘." (1) Če izjavo na računu izpolni pooblaščeni izvoznik v smislu člena 22 Protokola, je treba v ta prostor vpisati številko pooblastila pooblaščenega izvoznika. Če izjave na računu ne izpolni pooblaščeni izvoznik, se besedilo v oklepaju izpusti ali pa se pusti prazen prostor." (2) Treba je navesti poreklo proizvodov. Če se izjava na računu v celoti ali deloma nanaša na izdelke s poreklom iz Ceute ali Melille v smislu člena 37 Protokola, jih mora izvoznik v dokumentu, na katerega se izjava nanaša, jasno označiti z oznako ‚CM‘." (1) Če izjavo na računu izpolni pooblaščeni izvoznik v smislu člena 22 Protokola, je treba v ta prostor vpisati številko pooblastila pooblaščenega izvoznika. Če izjave na računu ne izpolni pooblaščeni izvoznik, se besedilo v oklepaju izpusti ali pa se pusti prazen prostor." (2) Treba je navesti poreklo proizvodov. Če se izjava na računu v celoti ali deloma nanaša na izdelke s poreklom iz Ceute ali Melille v smislu člena 37 Protokola, jih mora izvoznik v dokumentu, na katerega se izjava nanaša, jasno označiti z oznako ‚CM‘." (1) Če izjavo na računu izpolni pooblaščeni izvoznik v smislu člena 22 Protokola, je treba v ta prostor vpisati številko pooblastila pooblaščenega izvoznika. Če izjave na računu ne izpolni pooblaščeni izvoznik, se besedilo v oklepaju izpusti ali pa se pusti prazen prostor." (2) Treba je navesti poreklo proizvodov. Če se izjava na računu v celoti ali deloma nanaša na izdelke s poreklom iz Ceute ali Melille v smislu člena 37 Protokola, jih mora izvoznik v dokumentu, na katerega se izjava nanaša, jasno označiti z oznako ‚CM‘." (1) Če izjavo na računu izpolni pooblaščeni izvoznik v smislu člena 22 Protokola, je treba v ta prostor vpisati številko pooblastila pooblaščenega izvoznika. Če izjave na računu ne izpolni pooblaščeni izvoznik, se besedilo v oklepaju izpusti ali pa se pusti prazen prostor." (2) Treba je navesti poreklo proizvodov. Če se izjava na računu v celoti ali deloma nanaša na izdelke s poreklom iz Ceute ali Melille v smislu člena 37 Protokola, jih mora izvoznik v dokumentu, na katerega se izjava nanaša, jasno označiti z oznako ‚CM‘." (1) Če izjavo na računu izpolni pooblaščeni izvoznik v smislu člena 22 Protokola, je treba v ta prostor vpisati številko pooblastila pooblaščenega izvoznika. Če izjave na računu ne izpolni pooblaščeni izvoznik, se besedilo v oklepaju izpusti ali pa se pusti prazen prostor." (2) Treba je navesti poreklo proizvodov. Če se izjava na računu v celoti ali deloma nanaša na izdelke s poreklom iz Ceute ali Melille v smislu člena 37 Protokola, jih mora izvoznik v dokumentu, na katerega se izjava nanaša, jasno označiti z oznako ‚CM‘." (1) Če izjavo na računu izpolni pooblaščeni izvoznik v smislu člena 22 Protokola, je treba v ta prostor vpisati številko pooblastila pooblaščenega izvoznika. Če izjave na računu ne izpolni pooblaščeni izvoznik, se besedilo v oklepaju izpusti ali pa se pusti prazen prostor." (2) Treba je navesti poreklo proizvodov. Če se izjava na računu v celoti ali deloma nanaša na izdelke s poreklom iz Ceute ali Melille v smislu člena 37 Protokola, jih mora izvoznik v dokumentu, na katerega se izjava nanaša, jasno označiti z oznako ‚CM‘." (1) Če izjavo na računu izpolni pooblaščeni izvoznik v smislu člena 22 Protokola, je treba v ta prostor vpisati številko pooblastila pooblaščenega izvoznika. Če izjave na računu ne izpolni pooblaščeni izvoznik, se besedilo v oklepaju izpusti ali pa se pusti prazen prostor." (2) Treba je navesti poreklo proizvodov. Če se izjava na računu v celoti ali deloma nanaša na izdelke s poreklom iz Ceute ali Melille v smislu člena 37 Protokola, jih mora izvoznik v dokumentu, na katerega se izjava nanaša, jasno označiti z oznako ‚CM‘." (1) Če izjavo na računu izpolni pooblaščeni izvoznik v smislu člena 22 Protokola, je treba v ta prostor vpisati številko pooblastila pooblaščenega izvoznika. Če izjave na računu ne izpolni pooblaščeni izvoznik, se besedilo v oklepaju izpusti ali pa se pusti prazen prostor." (2) Treba je navesti poreklo proizvodov. Če se izjava na računu v celoti ali deloma nanaša na izdelke s poreklom iz Ceute ali Melille v smislu člena 37 Protokola, jih mora izvoznik v dokumentu, na katerega se izjava nanaša, jasno označiti z oznako ‚CM‘." (3) Te navedbe se lahko izpustijo, če so informacije že v samem dokumentu." (4) Glej člen 21(5) Protokola. Kadar podpis izvoznika ni zahtevan, se izvzetje podpisa nanaša tudi na izvzetje imena podpisnika.“ " |
POGLAVJE II
PREHODNE DOLOČBE
Člen 4
Dokazila o poreklu blaga in upravno sodelovanje
1. Dokazila o poreklu, ki jih ustrezno izdata Libanon ali nova država članica po preferencialnih sporazumih ali avtonomnih ureditvah, ki se uporabljajo med njima, se v zadevnih državah sprejmejo po tem Protokolu, če:
|
(a) |
pridobitev takega porekla podeljuje preferencialno tarifno obravnavo na podlagi preferencialnih tarifnih ukrepov iz Pridružitvenega sporazuma med EU in Libanonom ali na podlagi Sistema splošnih preferencialov Skupnosti; |
|
(b) |
so bili dokazilo o poreklu in prevozne listine izdani najpozneje na dan pred dnem pristopa; |
|
(c) |
je bilo dokazilo o poreklu predloženo carinskim organom v štirih mesecih od datuma pristopa. |
Če je bilo blago deklarirano za uvoz v Libanonu ali novi državi članici pred datumom pristopa po preferencialnih sporazumih ali avtonomnih ureditvah, ki se takrat uporabljajo med Libanonom in zadevno novo državo članico, se lahko dokazilo o poreklu, izdano naknadno po navedenih sporazumih ali dogovorih, prav tako sprejme, če je bilo predloženo carinskim organom v štirih mesecih od datuma pristopa.
2. Libanon in nova država članica imata pravico obdržati dovoljenje, s katerim jima je bil dodeljen status „odobreni izvoznik“ po preferencialnih sporazumih ali avtonomnih ureditvah, ki se uporabljajo med njima, če:
|
(a) |
je taka določba predvidena tudi v sporazumu, ki sta ga Libanon in Skupnost sklenila pred datumom pristopa, in |
|
(b) |
če odobreni izvoznik upošteva veljavna pravila o poreklu po navedenem sporazumu. |
Ta dovoljenja se najpozneje v letu dni po pristopu zamenjajo z novimi dovoljenji, izdanimi v skladu s pogoji iz Sporazuma.
3. Pristojni carinski organi Libanona ali nove države članice sprejemajo zahtevke za naknadno preverjanje dokazil o poreklu, ki so bila izdana po preferencialnih sporazumih ali avtonomnih ureditvah iz odstavkov 1 ali 2 zgoraj v obdobju treh let po izdaji zadevnih dokazil o poreklu ter jih predložijo v obdobju treh let po sprejetju dokazila o poreklu, ki jim je bilo predloženo skupaj z uvozno deklaracijo.
Člen 5
Blago v tranzitu
1. Določbe Sporazuma se lahko uporabljajo za blago, izvoženo iz Libanona v eno od novih držav članic ali iz ene od novih držav članic v Libanon, ki je v skladu z določbami Protokola 4 in je na dan pristopa na poti ali začasno uskladiščeno v carinskem skladišču ali v prosti coni v Libanonu ali novi državi članici.
2. Prednostna obravnava se odobri v primerih, za katere je treba carinskim organom države uvoznice v štirih mesecih od dneva pristopa predložiti dokazilo o poreklu, ki so ga carinski organi države izvoznice izdali naknadno.
SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE
Člen 6
Libanon se zavezuje, da ne bo vlagal zahtevkov, zahtev ali pritožb, spremenil ali umaknil nobene koncesije iz členov XXIV.6 in XXVIII sporazuma GATT 1994 v zvezi s to širitvijo Skupnosti.
Člen 7
Ta protokol je sestavni del Evro-sredozemskega sporazuma. Priloge in izjava k temu protokolu so njegov sestavni del.
Člen 8
1. Ta protokol odobrijo Skupnost, Svet Evropske unije v imenu držav članic in Libanon v skladu s svojimi postopki.
2. Pogodbenice obvestijo druga drugo o dokončanju ustreznih postopkov iz odstavka 1. Listine o odobritvi se deponirajo pri Generalnem sekretariatu Sveta Evropske unije.
Člen 9
1. Ta protokol začne veljati prvi dan prvega meseca po datumu deponiranja zadnje listine o odobritvi.
2. Ta protokol se začasno uporablja od 1. aprila 2006.
Člen 10
Ta protokol je sestavljen v dveh izvodih v vsakem od uradnih jezikov pogodbenic, pri čemer je vsako od besedil enako verodostojno.
Člen 11
Besedilo Evro-mediteranskega sporazuma, vključno s prilogami in Protokoli, ki so njegov sestavni del, ter Sklepna listina s priloženimi izjavami se sestavijo v češkem, estonskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, poljskem, slovaškem in slovenskem jeziku, katerih besedila so verodostojna kot izvirna besedila. Pridružitveni svet odobri ta besedila.
Съставено в Брюксел на първи април две хиляди и петнадесета година.
Hecho en Bruselas, el uno de abril de dos mil quince.
V Bruselu dne prvního dubna dva tisíce patnáct.
Udfærdiget i Bruxelles den første april to tusind og femten.
Geschehen zu Brüssel am ersten April zweitausendfünfzehn.
Kahe tuhande viieteistkümnenda aasta aprillikuu esimesel päeval Brüsselis.
Έγινε στις Βρυξέλλες, την πρώτη Απριλίου δύο χιλιάδες δεκαπέντε.
Done at Brussels on the first day of April in the year two thousand and fifteen.
Fait à Bruxelles, le premier avril deux mille quinze.
Sastavljeno u Bruxellesu prvog travnja dvije tisuće petnaeste.
Fatto a Bruxelles, addì primo aprile duemilaquindici.
Briselē, divi tūkstoši piecpadsmitā gada pirmajā aprīlī.
Priimta du tūkstančiai penkioliktų metų balandžio pirmą dieną Briuselyje.
Kelt Brüsszelben, a kétezer-tizenötödik év április havának első napján.
Magħmul fi Brussell, fl-ewwel jum ta' April tas-sena elfejn u ħmistax.
Gedaan te Brussel, de eerste april tweeduizend vijftien.
Sporządzono w Brukseli dnia pierwszego kwietnia roku dwa tysiące piętnastego.
Feito em Bruxelas, em um de abril de dois mil e quinze.
Întocmit la Bruxelles la întâi aprilie două mii cincisprezece.
V Bruseli prvého apríla dvetisícpätnásť.
V Bruslju, dne prvega aprila leta dva tisoč petnajst.
Tehty Brysselissä ensimmäisenä päivänä huhtikuuta vuonna kaksituhattaviisitoista.
Som skedde i Bryssel den första april tjugohundrafemton.
За държавите-членки
Por los Estados miembros
Za členské státy
For medlemsstaterne
Für die Mitgliedstaaten
Liikmesriikide nimel
Για τα κράτη μέλη
For the Member States
Pour les États membres
Za države članice
Per gli Stati membri
Dalībvalstu vārdā
Valstybių narių vardu
A tagállamok részéről
Għall-Istati Membri
Voor de lidstaten
W imieniu państw Członkowskich
Pelos Estados-Membros
Pentru statele membre
Za členské štáty
Za države članice
Jäsenvaltioiden puolesta
För medlemsstaterna
За Европейския съюз
Рог la Unión Europea
Za Evropskou unii
For Den Europæiske Union
Für die Europäische Union
Euroopa Liidu nimel
Για την Ευρωπαϊκή Ένωση
For the European Union
Pour l'Union européenne
Za Europsku uniju
Per l'Unione europea
Eiropas Savienības vārdā —
Europos Sąjungos vardu
Az Európai Unió részéről
Għall-Unjoni Ewropea
Voor de Europese Unie
W imieniu Unii Europejskiej
Pela União Europeia
Pentru Uniunea Europeană
Za Európsku úniu
Za Evropsko unijo
Euroopan unionin puolesta
För Europeiska unionen
За Република Ливан
Por la República Libanesa
Za Libanonskou republiku
For Den Libanesiske Republik
Für die Libanesische Republik
Liibanoni Vabariigi nimel
Για τη Δημοκρατία του Λιβάνου
For the Republic of Lebanon
Pour la République libanaise
Za Libanonsku Republiku
Per la Repubblica del Libano
Libānas Republikas vārdā –
Libano Respublikos vardu
A Libanoni Köztársaság részéről
Għar-repubblika tal-Libanu
Voor de Republiek Libanon
W imieniu Republiki Libańskiej
Pela República do Líbano
Pentru Republica Libaneză
Za Libanonskú republiku
Za Republiko Libanon
Libanonin tasavallan puolesta
För Republiken Libanon
PREVOD
SKUPNA IZJAVA
Evropske unije in Libanonske republike o podpisu Protokola k Evro-mediteranskemu sporazumu o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Libanonsko republiko na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji
Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe 1. decembra 2009 je Evropska unija nadomestila in pravno nasledila Evropsko skupnost in od tega dneva naprej izvršuje vse pravice in prevzema vse obveznosti Evropske skupnosti.
Zato se sklicevanja na „Evropsko skupnost“ v besedilu zadevnega protokola po potrebi berejo kot „Evropska unija“.
V Bruslju, 1. aprila 2015
Za Evropsko unijo
Za Libanonsko republiko
UREDBE
|
1.5.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 113/13 |
UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/703
z dne 30. aprila 2015
o vzpostavitvi kodeksa omrežja s pravili o medobratovalnosti in izmenjavi podatkov
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1775/2005 (1) ter zlasti člena 6(11) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Uredba (ES) št. 715/2009 opredeljuje več nalog za Evropsko mrežo operaterjev prenosnih sistemov za plin (v nadaljnjem besedilu: ENTSOG) in Agencijo za sodelovanje energetskih regulatorjev, ustanovljeno z Uredbo (ES) št. 713/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (2) (v nadaljnjem besedilu: Agencija). Ena od nalog je razvoj vseevropskih kodeksov omrežij na področjih iz člena 8(6) Uredbe (ES) št. 715/2009, ki jih morajo uporabljati vsi sistemski operaterji prenosnih omrežij za plin. |
|
(2) |
Za spodbujanje in olajševanje učinkovitega trgovanja s plinom ter prenosa plina po prenosnih sistemih plina v Uniji in torej za čim večje povezovanje notranjega trga je treba na podlagi osnutka, ki ga pripravi ENTSOG ter priporoči Agencija, in v skladu s postopkom iz člena 6 Uredbe (ES) št. 715/2009 oblikovati kodeks omrežja s pravili o medobratovalnosti in izmenjavi podatkov iz člena 8(6)(e) in (d) Uredbe (ES) št. 715/2009. |
|
(3) |
Pomanjkanje usklajenosti na tehničnem, operativnem in komunikacijskem področju lahko povzroči ovire pri prostem pretoku plina v Uniji ter posledično tudi pri povezovanju trga. Pravila glede medobratovalnosti in prenosa podatkov v Uniji naj bi omogočila potrebno usklajenost na teh področjih in tako zagotovila učinkovito povezovanje trga. V ta namen in za olajševanje trgovinskega ter operativnega sodelovanja med sosednjimi sistemskimi operaterji prenosnih omrežij bi morala ta uredba obravnavati sporazume o povezovanju, enote, kakovost plina, odorizacijo in prenos podatkov. Zagotoviti mora pravila in postopke za doseganje ustrezne stopnje usklajenosti, potrebne za učinkovito trgovanje s plinom in prenos plina po prenosnih sistemih plina v Uniji. |
|
(4) |
Sosednji sistemski operaterji prenosnih omrežij bi morali izboljšati preglednost in okrepiti medsebojno sodelovanje v primerih, ko bi lahko razlike v kakovosti plina in postopkih odorizacije na kateri koli strani povezovalne točke ovirale povezovanje trga s plinom. Obveznosti, predvidene v tej uredbi, zlasti glede kakovosti plina in odorizacije, ne posegajo v pristojnosti držav članic. |
|
(5) |
Določbe te uredbe, ki zadevajo kakovost plina, bi morale zagotoviti učinkovite rešitve brez poseganja v sprejetje vseevropskega standarda za plin z visoko kalorično vrednostjo, ki ga pripravlja CEN v skladu s procesom standardizacije na podlagi mandata M/400. |
|
(6) |
Cilj pravil glede medobratovalnosti iz členov 13, 17 in 18 je zagotoviti povezovanje trga, kot je določeno v členu 8(7) Uredbe (ES) št. 715/2009, in imajo širše področje uporabe kot samo povezovalne točke. |
|
(7) |
Člen 13 te uredbe ne vpliva na enote ali referenčne pogoje, ki jih države članice uporabljajo za namene člena 1(2) Direktive 2009/142/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3). Zadevne stranke lahko uporabljajo pretvorbeno tabelo iz Priloge v skladu s standardom EN ISO 13443 „Zemeljski plin – standardni referenčni pogoji“. |
|
(8) |
Poglavje V te uredbe bi moralo zagotoviti ustrezno stopnjo harmonizacije izmenjave podatkov, potrebne za vzpostavitev in delovanje evropskega notranjega trga s plinom, zanesljivost oskrbe ter ustrezen in varen dostop do informacij za omogočanje dejavnosti čezmejnega prenosa. |
|
(9) |
Ukrepi, določeni s to uredbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega na podlagi člena 51 Direktive 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4). |
|
(10) |
V skladu s členom 8(8) in (9) Uredbe (ES) št. 715/2009 bi moral ENTSOG spremljati in analizirati izvajanje te uredbe ter svoje ugotovitve sporočati Agenciji, da bo lahko izpolnjevala svoje naloge iz člena 9(1) Uredbe (ES) št. 715/2009. |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
POGLAVJE I
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1
Vsebina in področje uporabe
1. Ta uredba vzpostavlja kodeks omrežja, ki določa pravila o medobratovalnosti in izmenjavi podatkov ter usklajene predpise glede delovanja prenosnih sistemov plina.
2. Ta uredba se uporablja za povezovalne točke. Kar zadeva objavo podatkov, se člen 13 uporablja za relevantne točke, opredeljene v točki 3.2 Priloge I k Uredbi (ES) št. 715/2009. Poleg povezovalnih točk se člen 17 uporablja tudi za druge točke v prenosnem omrežju, kjer se meri kakovost plina. Člen 18 se uporablja za prenosne sisteme. Ta uredba se lahko uporablja tudi za vstopne točke iz tretjih držav in izstopne točke v tretje države, če tako odločijo nacionalni organi.
3. Ta uredba se ne uporablja za povezovalne točke med državami članicami, kjer za eno od teh držav članic velja odstopanje na podlagi člena 49 Direktive 2009/73/ES, razen če se zadevne države članice dogovorijo drugače.
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 2 Uredbe (ES) št. 715/2009, člena 3 Uredbe Komisije (EU) št. 984/2013 (5), člena 3 Uredbe Komisije (EU) št. 312/2014 (6) in člena 2 Direktive 2009/73/ES. Poleg tega se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
(a) |
„izredni dogodek“ pomeni vsak nenačrtovan dogodek, ki ga na razumen način ni možno nadzorovati ali preprečiti in ki lahko povzroči začasno zmanjšanje zmogljivosti in tako vpliva na količino ali kakovost plina na določeni povezovalni točki, kar lahko učinkuje tako na sodelovanje med sistemskimi operaterji prenosnih omrežij kot tudi med sistemskimi operaterji prenosnih omrežij in uporabniki omrežja; |
|
(b) |
„začetni sistemski operater prenosnega omrežja“ pomeni sistemskega operaterja prenosnega omrežja, ki začne postopek usklajevanja, s tem ko pošlje potrebne podatke usklajevalnemu sistemskemu operaterju prenosnega omrežja; |
|
(c) |
„pravilo manjše količine“ pomeni, da bo v primeru različnih obdelanih količin na kateri koli strani povezovalne točke potrjena količina enaka nižji količini od obeh obdelanih količin; |
|
(d) |
„postopek usklajevanja“ je postopek primerjanja in prilagajanja obdelanih količin plina za uporabnike omrežja na obeh straneh določene povezovalne točke, s katerim se pridobijo potrjene količine za uporabnike omrežja; |
|
(e) |
„usklajevalni sistemski operater prenosnega omrežja“ pomeni sistemskega operaterja prenosnega omrežja, ki izvede postopek usklajevanja napovedi in pošlje pridobljene rezultate začetnemu sistemskemu operaterju prenosnega omrežja; |
|
(f) |
„izmerjena količina“ pomeni količino plina, ki je bila po podatkih merilne opreme sistemskega operaterja prenosnega omrežja v določenem obdobju fizično prenesena skozi povezovalno točko; |
|
(g) |
„operativni izravnalni račun“ pomeni račun med sosednjimi sistemskimi operaterji prenosnih omrežij, ki se uporablja za odpravljanje razlik usmerjanja pretoka na povezovalni točki z namenom poenostavitve obračunavanja plina za uporabnike omrežja, priključene na zadevno povezovalno točko; |
|
(h) |
„obdelana količina“ pomeni količino plina, ki jo izračunata začetni sistemski operater prenosnega omrežja in usklajevalni sistemski operater prenosnega omrežja, pri kateri se upoštevajo napoved ali popravljena napoved uporabnika omrežja ter pogodbene določbe, ki so opredeljene v ustrezni pogodbi o prenosu, in se uporablja kot osnova pri postopku usklajevanja; |
|
(i) |
„razlika usmerjanja pretoka“ pomeni razliko med količino plina, ki naj bi se prenesla v skladu z načrti sistemskih operaterjev prenosnih omrežij, in med izmerjeno količino na povezovalni točki. |
POGLAVJE II
SPORAZUMI O POVEZOVANJU
Člen 3
Splošne določbe
Sosednji sistemski operaterji prenosnih omrežij zagotovijo, da so v sporazum o povezovanju v zvezi s posameznimi povezovalnimi točkami vključeni vsaj naslednji pogoji iz členov 6 do 12:
|
(a) |
pravila glede upravljanja pretoka; |
|
(b) |
načela merjenja količin in kakovosti plina; |
|
(c) |
pravila za postopek usklajevanja; |
|
(d) |
pravila glede dodeljevanja količin plina; |
|
(e) |
komunikacijski postopki ob izrednih dogodkih; |
|
(f) |
reševanje sporov v zvezi s sporazumi o povezovanju; |
|
(g) |
postopek spreminjanja sporazuma o povezovanju. |
Člen 4
Obveznost glede obveščanja
1. Sistemski operaterji prenosnih omrežij ugotovijo, katere informacije v sporazumih o povezovanju imajo neposreden učinek na uporabnike omrežja, in jih o tem obvestijo.
2. Pred sklenitvijo ali spremembo sporazuma o povezovanju, ki vsebuje pravila iz člena 3(c), (d) in (e), sistemski operaterji prenosnih omrežij povabijo uporabnike omrežja, naj podajo pripombe na predlagano besedilo navedenih pravil, in sicer vsaj dva meseca pred sklenitvijo ali spremembo sporazuma. Sistemski operaterji prenosnih omrežij pri sklenitvi ali spremembi sporazuma o povezovanju upoštevajo pripombe uporabnikov omrežja.
3. V desetih dneh po sklenitvi ali spremembi sporazuma sistemski operaterji prenosnih omrežij svoje nacionalne regulativne organe in ENTSOG obvestijo o obveznih pogojih sporazumov o povezovanju iz člena 3 ali njihovih spremembah, ki se sprejmejo po začetku veljavnosti te uredbe. Na zahtevo pristojnih nacionalnih organov države članice sistemski operaterji prenosnih omrežij v desetih dneh obvestijo tudi o sporazumih o povezovanju.
Člen 5
Predloga sporazuma o povezovanju
1. ENTSOG mora najpozneje do 30. junija 2015 oblikovati in objaviti osnutek predloge sporazuma o povezovanju, ki bo vključevala predhodno določene pogoje iz členov 6 do 10.
2. Vsi nacionalni regulativni organi lahko Agenciji do 31. avgusta 2015 predložijo mnenje o skladnosti predloge z nacionalno zakonodajo. Agencija ob upoštevanju mnenj nacionalnih regulativnih organov nato ENTSOG-u sporoči svoje mnenje o predlogi do 31. oktobra 2015. ENTSOG nato ob upoštevanju mnenja Agencije na svoji spletni strani objavi končno različico predloge do 31. decembra 2015.
3. Če se sosednji sistemski operaterji prenosnih omrežij ne uspejo dogovoriti o katerem od pogojev iz členov 6 do 10 sporazuma o povezovanju v skladu s členom 3, sklenejo sporazum o povezovanju na podlagi predloge ENTSOG-a v zvezi s pogoji, glede katerih se ne morejo dogovoriti.
Člen 6
Pravila glede upravljanja pretoka
1. V zvezi z upravljanjem pretoka morajo sistemski operaterji prenosnih omrežij:
|
(a) |
določiti pravila za olajševanje nadzorovanega, točnega, predvidljivega in učinkovitega pretoka plina po povezovalni točki; |
|
(b) |
določiti pravila za usmerjanje pretoka plina po povezovalni točki in za odpravljanje odstopanj od pretoka v skladu s postopkom usklajevanja; |
|
(c) |
imenovati sistemskega operaterja prenosnega omrežja, ki bo zadolžen za usmerjanje pretoka plina po povezovalni točki. Če sosednji sistemski operaterji prenosnih omrežij ne dosežejo soglasja glede imenovanja, je sistemski operater prenosnega omrežja, ki upravlja opremo za upravljanje pretoka, skupaj z drugimi sistemskimi operaterji prenosnih omrežij zadolžen za usmerjanje pretoka plina po povezovalni točki. |
2. Za usmerjanje pretoka plina morajo sistemski operaterji prenosnih omrežij določiti količino in smer pretoka plina za vsako povezovalno točko in za vsako uro dneva dobave plina.
Sistemski operater prenosnega omrežja, imenovan na podlagi točke (c) odstavka 1, je zadolžen za usmerjanje pretoka plina po povezovalni točki, če vsi sosednji sistemski operaterji prenosnih omrežij izpolnjujejo pogodbene obveznosti glede tlaka:
|
(a) |
na ravni točnosti mora zadostovati za odpravljanje razlike usmerjanja pretoka in |
|
(b) |
na ravni stabilnosti mora biti v skladu z učinkovito rabo prenosnih omrežij plina. |
3. Količina in smer pretoka plina, ki ju določijo sosednji sistemski operaterji prenosnih omrežij, odražata:
|
(a) |
rezultat postopka usklajevanja; |
|
(b) |
popravek operativnega izravnalnega računa; |
|
(c) |
kakršen koli učinkovit dogovor o upravljanju pretoka med sosednjimi sistemskimi operaterji prenosnih omrežij za namen povečanja ali zmanjšanja pretoka, minimalnega pretoka, razdelitve pretoka na virtualni povezovalni točki in/ali spremembe smeri pretoka ali stroškovne učinkovitosti obratovanja; |
|
(d) |
kakršen koli dogovor za upravljanje omejitev čezmejnega trgovanja zaradi razlik v kakovosti plina na podlagi člena 15 in/ali postopkov odorizacije na podlagi člena 19. |
4. Sistemski operater prenosnega omrežja se lahko odloči spremeniti količino plina, smer pretoka plina ali oboje, če je to potrebno zaradi:
|
(a) |
skladnosti s predpisi varnostne zakonodaje države ali Unije, ki se uporabljajo za povezovalno točko; |
|
(b) |
skladnosti s predpisi načrtov za izredne razmere in preventivnih načrtov ukrepov, izdelanih v skladu z Uredbo (EU) št. 994/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (7); |
|
(c) |
odziva v primeru, ko je sistem operaterja prizadet zaradi izrednega dogodka. |
Člen 7
Načela merjenja količine in kakovosti plina
1. Glede načel merjenja prostornine, energije in kakovosti plina sosednji sistemski operaterji prenosnih omrežij zagotovijo, da:
|
(a) |
so opredeljene podrobnosti standardov merjenja, ki se uporabljajo na določeni povezovalni točki; |
|
(b) |
je imenovan sistemski operater prenosnega omrežja, zadolžen za namestitev, upravljanje in vzdrževanje merilne opreme. Navedeni operater mora vse informacije in podatke v zvezi z merjenjem pretoka plina na povezovalni točki pravočasno in v dogovorjenih časovnih obdobjih sporočati drugim sosednjim sistemskim operaterjem prenosnih omrežij. |
2. Pri nameščanju, upravljanju in vzdrževanju merilne opreme na povezovalni točki se upoštevajo tehnične zahteve, ki jih za sosednje sistemske operaterje prenosnih omrežij uvedejo nacionalni predpisi.
3. Sosednji sistemski operaterji prenosnih omrežij se dogovorijo o načelih merjenja, ki morajo vključevati najmanj:
|
(a) |
opis merilne naprave, vključno z uporabljeno opremo za merjenje in analizo, ter podatke o sekundarni opremi, ki se uporabi v primeru okvare; |
|
(b) |
parametre kakovosti plina, merjeno količino in energijo ter mejne vrednosti in največje dovoljeno območje odstopanja ali negotovosti za delovanje merilne opreme, pogostost merjenja, enote in standarde, po katerih se opravljajo meritve, ter morebitne pretvorbene faktorje; |
|
(c) |
postopke in metode za izračun parametrov, ki se ne merijo neposredno; |
|
(d) |
opis metode izračuna glede največjega dovoljenega odstopanja ali negotovosti pri ugotavljanju prenesene energije; |
|
(e) |
opis postopka za potrjevanje podatkov, uporabljenega za merjene parametre; |
|
(f) |
dogovore glede potrjevanja meritev in zagotavljanja kakovosti, vključno s postopki preverjanja in prilagajanja, ki jih sklenejo sosednji sistemski operaterji prenosnih omrežij; |
|
(g) |
način zagotavljanja podatkov o merjenih parametrih sosednjim sistemskim operaterjem prenosnih omrežij, vključno s pogostostjo in vsebino podatkov; |
|
(h) |
poseben seznam signalov in alarmov, ki ga morajo sosednji sistemski operaterji prenosnih omrežij, ki upravljajo merilno opremo, zagotoviti drugim sosednjim sistemskim operaterjem prenosnih omrežij; |
|
(i) |
metodo določanja popravka meritve in vse nadaljnje postopke, ki utegnejo biti potrebni, če se ugotovi, da je merilna oprema začasno okvarjena ali je bila okvarjena (če so odčitki pod ali nad določeno mejo negotovosti). Ta sistemski operater prenosnega omrežja sprejme ustrezne ukrepe za odpravo tega stanja; |
|
(j) |
pravila, ki jih morajo upoštevati sosednji sistemski operaterji prenosnih omrežij v primeru okvare merilne opreme; |
|
(k) |
pravila, ki jih morajo upoštevati sosednji sistemski operaterji prenosnih omrežij pri:
|
4. Če sosednji sistemski operaterji prenosnih omrežij ne izpolnjujejo svojih obveznosti iz odstavkov 1 in 3:
|
(a) |
je sistemski operater prenosnega omrežja, ki nadzoruje merilno opremo, zadolžen za namestitev, upravljanje in vzdrževanje navedene opreme ter za pravočasno sporočanje podatkov o merjenju pretoka plina na povezovalni točki drugemu sistemskemu operaterju prenosnega omrežja; |
|
(b) |
se uporabi trenutno veljavna različica evropskega standarda EN 1776 „Sistemi oskrbe s plinom – Merilne naprave za zemeljski plin – Funkcionalne zahteve“. |
Člen 8
Pravila za postopek usklajevanja
1. V zvezi s postopkom usklajevanja morajo sistemski operaterji prenosnih omrežij zagotoviti:
|
(a) |
pravila, ki natančno opredeljujejo postopek usklajevanja ob upoštevanju dogovorov glede urne-dnevne napovedi, kadar je to ustrezno; |
|
(b) |
pravila, ki določajo sporočanje in obdelavo ustreznih podatkov med sosednjimi sistemskimi operaterji prenosnih omrežij, potrebnih za izračun obdelanih količin in potrjenih količin plina za uporabnike omrežja ter količine plina, ki jo je treba načrtovati za pretok po povezovalnih točkah. |
2. Napovedi in popravljene napovedi se upravljajo v skladu z naslednjim:
|
(a) |
z uporabo pravila o usklajevanju se zagotovijo enake potrjene količine za vsak par uporabnikov omrežja na obeh straneh povezovalne točke, kadar obdelane količine niso usklajene; |
|
(b) |
sosednji sistemski operaterji prenosnih omrežij se lahko dogovorijo, da bodo ohranjali ali izvajali pravilo usklajevanja, ki se razlikuje od pravila manjše količine, vendar morajo to pravilo objaviti in dati uporabnikom omrežja najmanj dva meseca časa po objavi pravila usklajevanja, da izrazijo svoje mnenje o predlaganem pravilu usklajevanja; |
|
(c) |
sosednji sistemski operaterji prenosnih omrežij določijo svoje vloge v postopku usklajevanja, tako da opredelijo, ali so začetni ali usklajevalni sistemski operaterji prenosnih omrežij; |
|
(d) |
sosednji sistemski operaterji prenosnih omrežij določijo veljavni časovni razpored za postopek usklajevanja znotraj ciklusa napovedi ali popravljene napovedi, če celotni postopek usklajevanja ne traja dlje kot dve uri od začetka ciklusa napovedi ali popravljene napovedi in upošteva naslednje:
|
3. Sosednji sistemski operaterji prenosnih omrežij morajo pri obdelavi napovedi za povezovalno točko poskrbeti, da je pretok plina na obeh straneh povezovalne točke izračunan na enaki osnovi in ob upoštevanju morebitnega začasnega zmanjšanja zmogljivosti zaradi katerega koli pogoja, navedenega v členu 6(4), na eni ali obeh straneh povezovalne točke.
4. Vsak sporazum o povezovanju mora v določbah o izmenjavi podatkov za postopek usklajevanja navesti:
|
(a) |
uporabo izmenjave podatkov med sosednjimi sistemskimi operaterji prenosnih omrežij za postopek usklajevanja; |
|
(b) |
usklajene informacije, vključene v izmenjavo podatkov za postopek usklajevanja, ki morajo vsebovati vsaj:
|
5. Če se sosednji sistemski operaterji prenosnih omrežij v sporazumu o povezovanju ne dogovorijo drugače, velja naslednje:
|
(a) |
sistemski operaterji prenosnih omrežij uporabijo pravilo manjše količine. Uporaba pravila manjše količine kot privzetega pravila se lahko omeji samo, če so izpolnjeni pogoji iz točke 2.2.3.1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 715/2009 in bi njegova uporaba preprečila ponudbo zagotovljene zmogljivosti iz postopkov upravljanja prezasedenosti; |
|
(b) |
sistemski operater prenosnega omrežja, ki nadzoruje opremo za upravljanje pretoka, je usklajevalni sistemski operater prenosnega omrežja; |
|
(c) |
sistemski operaterji prenosnih omrežij izvedejo postopek usklajevanja v naslednjem zaporedju:
|
Člen 9
Pravila glede dodeljevanja količine plina
1. Sosednji sistemski operaterji prenosnih omrežij oblikujejo pravila o dodeljevanju količine plina, s katerimi zagotovijo doslednost med dodeljenimi količinami na obeh straneh povezovalne točke.
2. Sistemski operaterji prenosnih omrežij uporabljajo operativni izravnalni račun, razen če se v sporazumu o povezovanju ne dogovorijo drugače. Sistemski operater prenosnega omrežja, ki nadzoruje merilno opremo, preračuna operativni izravnalni račun s potrjenimi količinami in sporoči podatke sosednjim sistemskim operaterjem prenosnih omrežij.
3. Kadar se uporablja operativni izravnalni račun:
|
(a) |
razlika usmerjanja pretoka se dodeli na operativni izravnalni račun sosednjih sistemskih operaterjev prenosnih omrežij, dodelitve, ki jih morajo posamezni sosednji sistemski operaterji prenosnih omrežij zagotoviti svojim uporabnikom omrežja, pa so enake potrjenim količinam; |
|
(b) |
sosednji sistemski operaterji prenosnih omrežij skrbijo, da je stanje operativnega izravnalnega računa čim bliže ničli; |
|
(c) |
pri mejah operativnega izravnalnega računa se upoštevajo posebne značilnosti posamezne povezovalne točke in/ali povezanih prenosnih omrežij, zlasti:
|
Kadar so določene meje operativnega izravnalnega računa dosežene, jih lahko sosednji sistemski operaterji prenosnih omrežij v skupnem dogovoru povečajo, da uporabnikom omrežja zagotovijo dodelitve, ki so enake njihovim potrjenim količinam, ali pa uporabnikom omrežja količine dodelijo sorazmerno glede na izmerjeno količino.
4. Sosednji sistemski operaterji prenosnih omrežij se lahko dogovorijo, da bodo ohranjali ali izvajali pravilo dodeljevanja, ki se razlikuje od operativnega izravnalnega računa, vendar morajo to pravilo objaviti in dati uporabnikom omrežja najmanj dva meseca časa po objavi pravila dodeljevanja, da izrazijo svoje mnenje o predlaganem pravilu dodeljevanja.
Člen 10
Komunikacijski postopki v primeru izrednih dogodkov
1. Sosednji sistemski operaterji prenosnih omrežij morajo zagotoviti komunikacijske postopke, ki v primeru izrednih dogodkov omogočajo hitro in sočasno komunikacijo. Če ni drugače dogovorjeno, komunikacija med vpletenimi sistemskimi operaterji prenosnih omrežij poteka v obliki ustnega sporočanja informacij v angleščini, čemur sledi pisna potrditev v elektronski obliki.
2. Sistemski operater prenosnega omrežja, pri katerem se pojavi izredni dogodek, mora ob upoštevanju točk (b) in (c) tega odstavka najmanj obvestiti svoje uporabnike omrežja, če obstaja morebiten učinek na njihove potrjene količine, in ob upoštevanju točk (a) in (c) tega odstavka sosednje sistemske operaterje prenosnih omrežij obvestiti o pojavu izrednega dogodka ter zagotoviti vse potrebne informacije o:
|
(a) |
možnem vplivu na količino in kakovost plina, ki se lahko prenese po povezovalni točki; |
|
(b) |
možnem vplivu na potrjene količine za uporabnike omrežja, ki so dejavni na zadevnih povezovalnih točkah; |
|
(c) |
pričakovanem in dejanskem koncu izrednega dogodka. |
3. Ta člen se uporablja brez poseganja v določbe Uredbe (EU) št. 1227/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (8) in njene izvedbene akte.
Člen 11
Reševanje sporov v zvezi s sporazumi o povezovanju
1. Sosednji sistemski operaterji prenosnih omrežij si prizadevajo sporazumno reševati spore, ki izhajajo iz sporazuma o povezovanju ali v zvezi z njim, ter v njem opredelijo mehanizem za reševanje sporov, ki jih ni mogoče rešiti sporazumno.
Mehanizem za reševanje sporov mora določati vsaj:
|
(a) |
pravo, ki se uporablja, in |
|
(b) |
pristojno sodišče ali pogoje za imenovanje izvedencev, bodisi v okviru institucionalnega foruma bodisi na ad hoc podlagi, kar lahko vključuje tudi arbitražo. |
Kadar je mehanizem za reševanje sporov arbitraža, se uporablja Konvencija o priznavanju in izvrševanju tujih arbitražnih odločb.
Člen 12
Postopek spreminjanja
1. Sosednji sistemski operaterji prenosnih omrežij morajo vzpostaviti pregleden in podrobno opredeljen postopek spreminjanja sporazumov o povezovanju, ki se začne s pisnim obvestilom enega od sistemskih operaterjev prenosnih omrežij.
2. Če se sosednji sistemski operaterji prenosnih omrežij ne uspejo dogovoriti o postopku spreminjanja, lahko uporabijo mehanizme za reševanje sporov, oblikovane v skladu s členom 11.
POGLAVJE III
ENOTE
Člen 13
Skupne enote
1. Pri izmenjavi in objavi podatkov, povezanih z Uredbo (ES) št. 715/2009, vsi sistemski operaterji prenosnih omrežij uporabljajo skupne enote, opredeljene v tem členu.
2. Za parametre tlaka, temperature, prostornine, bruto kalorične vrednosti, energije in Wobbejevega indeksa sistemski operaterji prenosnih omrežij uporabljajo:
|
(a) |
tlak: bar |
|
(b) |
temperatura: °C (stopinj Celzija) |
|
(c) |
prostornina: m3 |
|
(d) |
bruto kalorična vrednost (BKV): kWh/m3 |
|
(e) |
energija: kWh (na osnovi BKV) |
|
(f) |
Wobbejev indeks: kWh/m3 (na osnovi BKV) |
Pri tlaku morajo sistemski operaterji prenosnih omrežij označiti, ali gre za absolutni (bar (a)) ali relativni (bar (g)) tlak.
Referenčni pogoji za prostornino so 0 °C in 1,01325 bar (a). Privzeta referenčna temperatura zgorevanja za BKV, energijo in Wobbejev indeks je 25 °C.
Ko sistemski operaterji prenosnih omrežij posredujejo podatke o prostornini, BKV, energiji ali Wobbejevem indeksu, navedejo, pod katerimi referenčnimi pogoji so bile te vrednosti izračunane.
3. V primerih, ko je država članica povezana samo z eno drugo državo članico, se lahko sosednji sistemski operaterji prenosnih omrežij in stranke, s katerimi komunicirajo, strinjajo glede nadaljnje uporabe drugih referenčnih pogojev za izmenjavo podatkov v povezavi z Uredbo (ES) št. 715/2009, vendar je potrebna odobritev njihovih nacionalnih regulativnih organov.
Člen 14
Dodatne enote
Sistemski operaterji prenosnih omrežij in stranke, s katerimi komunicirajo v zvezi z Uredbo (ES) št. 715/2009, se lahko dogovorijo, da bodo pri izmenjavi ali objavi podatkov poleg skupnih enot uporabljali tudi dodatne enote ali referenčne pogoje. V tem primeru se pretvorba med referenčnimi pogoji izvaja na podlagi dejanske sestave plina. Če potrebni podatki o sestavi plina niso na voljo, morajo biti uporabljeni pretvorbeni faktorji v skladu s Prilogo na podlagi standarda EN ISO 13443 „Zemeljski plin – Standardni referenčni pogoji“.
POGLAVJE IV
KAKOVOST PLINA IN ODORIZACIJA
Člen 15
Obvladovanje omejitev čezmejnega trgovanja zaradi razlik v kakovosti plina
1. Sistemski operaterji prenosnih omrežij si morajo s skupnimi močmi prizadevati, da se izognejo omejitvam čezmejnega trgovanja zaradi razlik v kakovosti plina. Ti ukrepi, ki jih sistemski operaterji prenosnih omrežij uvajajo in izvajajo v okviru standardnih dejavnosti, lahko med drugim vključujejo tudi menjavo in mešanje.
2. Kadar se zadevni sistemski operaterji prenosnih omrežij omejitvi čezmejnega trgovanja zaradi razlik v kakovosti plina ne morejo izogniti in jo nacionalni regulativni organi priznavajo, lahko ti organi zahtevajo, naj sistemski operaterji prenosnih omrežij v dvanajstih mesecih izvedejo ukrepe iz točk (a) do (e) v naslednjem zaporedju:
|
(a) |
sodelujejo in razvijejo tehnično izvedljive možnosti, ne da bi spremenili specifikacije kakovosti plina, kar lahko vključuje obveznosti glede pretoka in obdelavo plina, da odpravijo priznano omejitev; |
|
(b) |
skupaj opravijo analizo stroškov in koristi v zvezi s tehnično izvedljivimi možnostmi za določitev gospodarnih rešitev, v kateri bo opredeljena razčlenitev stroškov in koristi med kategorijami zadevnih subjektov; |
|
(c) |
ocenijo, koliko časa bi trajalo izvajanje posamezne potencialne možnosti; |
|
(d) |
izvedejo javno posvetovanje o določenih izvedljivih rešitvah in upoštevajo rezultate posvetovanja; |
|
(e) |
na podlagi analize stroškov in koristi ter rezultatov javnega posvetovanja sestavijo skupni predlog za odpravo priznane omejitve, vključno z rokom izvedbe, ter ga predložijo nacionalnim regulativnim organom v odobritev in drugim pristojnim nacionalnim organom vsake vpletene države članice v vednost. |
Kadar se zadevni sistemski operaterji prenosnih omrežij ne uspejo dogovoriti o rešitvi, vsak sistemski operater prenosnega omrežja nemudoma obvesti nacionalni regulativni organ.
3. Pred sprejetjem odločitve v skladu s točko (e) odstavka 2 se mora vsak nacionalni regulativni organ posvetovati z nacionalnimi regulativnimi organi zadevnih držav članic. Nacionalni regulativni organi morajo pri sprejemanju odločitve upoštevati mnenje sosednjih nacionalnih regulativnih organov in tako zagotoviti usklajeno odločitev na podlagi medsebojnega soglasja.
Člen 16
Kratkoročno spremljanje kakovosti plina – objava podatkov
Sistemski operaterji prenosnih omrežij na svoji spletni strani na dan dobave plina vsaj enkrat na uro za vsako povezovalno točko objavijo Wobbejev indeks in bruto kalorično vrednost za plin, ki se dovaja neposredno v njihova prenosna omrežja na vseh fizičnih povezovalnih točkah. ENTSOG na osrednji platformi za celotno Unijo, vzpostavljeno na podlagi točke 3.1.1(1)(h) Priloge I k Uredbi (ES) št. 715/2009, objavi povezavo do ustreznih informacij na spletnih straneh sistemskih operaterjev prenosnih omrežij.
Člen 17
Zagotavljanje informacij o kratkoročnih spremembah v kakovosti plina
1. Poleg povezovalnih točk se ta člen uporablja tudi za druge točke v prenosnih omrežjih, kjer se meri kakovost plina.
2. Sistemski operater prenosnega omrežja lahko izbere eno ali več od naslednjih strank, katerim sporoča informacije o spremembah v kakovosti plina:
|
(a) |
končne odjemalce, ki so neposredno priključeni na omrežje sistemskega operaterja prenosnega omrežja in pri svojih dejavnostih čutijo negativne posledice sprememb v kakovosti plina, ali uporabnika omrežja, ki deluje v imenu končnega odjemalca, ki pri svojih dejavnostih čuti negativne posledice sprememb v kakovosti plina, kadar neposreden pogodbeni odnos med sistemskim operaterjem prenosnega omrežja in njegovimi neposredno priključenimi končnimi odjemalci ni predviden v nacionalnih pravilih; |
|
(b) |
sistemske operaterje distribucijskih omrežij, ki so neposredno priključeni na omrežje sistemskega operaterja prenosnega omrežja in imajo priključene končne odjemalce ter pri svojih dejavnostih čutijo negativne posledice sprememb v kakovosti plina; |
|
(c) |
operaterje skladiščnih sistemov, ki so neposredno priključeni na omrežje sistemskega operaterja prenosnega omrežja in pri svojih dejavnostih čutijo negativne posledice sprememb v kakovosti plina. |
3. Vsak sistemski operater prenosnega omrežja mora:
|
(a) |
določiti in voditi seznam strank, ki so upravičene do okvirnih informacij o kakovosti plina; |
|
(b) |
sodelovati s strankami z zgornjega seznama, da oceni:
|
4. Odstavek 3 sistemskim operaterjem prenosnih omrežij ne nalaga obveznosti namestitve dodatne opreme za merjenje ali napovedovanje, razen če nacionalni regulativni organ določi drugače. Informacije iz odstavka 3(b)(i) tega člena se zagotovijo v obliki čim natančnejše ocene sistemskega operaterja prenosnega omrežja v določenem trenutku in so namenjene notranji uporabi prejemnika informacij.
Člen 18
Dolgoročno spremljanje kakovosti plina v prenosnih sistemih
1. ENTSOG vsaki dve leti objavi napoved na podlagi dolgoročnega spremljanja kakovosti plina za prenosne sisteme, ki je namenjena ugotavljanju možnih sprememb v parametrih kakovosti plina in morebitne variabilnosti v naslednjih desetih letih. Prva napoved na podlagi dolgoročnega spremljanja kakovosti plina se objavi skupaj z desetletnim razvojnim načrtom omrežja iz leta 2017.
2. Napoved temelji na podatkih, zbranih v okviru regionalnega sodelovanja, vzpostavljenega znotraj ENTSOG-a v skladu s členom 12(1) Uredbe (ES) št. 715/2009.
3. Napoved na podlagi dolgoročnega spremljanja kakovosti plina zajema najmanj Wobbejev indeks in bruto kalorično vrednost. Dodatni parametri kakovosti plina se lahko vključijo po posvetu z deležniki iz poglavja 8.
4. V napovedi na podlagi dolgoročnega spremljanja kakovosti plina so z vidika kakovosti plina opredeljeni možni novi viri oskrbe.
5. Za določitev referenčnih vrednosti parametrov kakovosti plina posameznih virov oskrbe s plinom, ki se uporabijo v napovedi, se izvede analiza predhodnih let. Namesto teh podatkov se lahko uporabijo podatki deležnikov, ki jih ti pridobijo v procesu sodelovanja, opredeljenem v odstavku 8.
6. Pri analizi se za vsak upoštevani parameter kakovosti plina in za vsako regijo pridobijo podatki o razponu, v katerem naj bi se parameter gibal v prihodnje.
7. Napoved na podlagi dolgoročnega spremljanja kakovosti plina je dosledna in usklajena z ENTSOG-ovim desetletnim razvojnim načrtom omrežja v Uniji, ki se pripravi sočasno.
8. V posvetovanje z deležniki, na podlagi katerega se pripravi desetletni razvojni načrt omrežja v Uniji, se med obravnavane točke vključi tudi kakovost plina. ENTSOG s tem procesom deležnike pozove, naj predložijo svoja mnenja o razvoju parametrov kakovosti plina v zvezi z oskrbo.
Člen 19
Obvladovanje omejitev čezmejnega trgovanja zaradi razlik v postopkih odorizacije
1. Kadar se zadevni sistemski operaterji prenosnih omrežij ne morejo izogniti omejitvi čezmejnega trgovanja zaradi razlik v postopkih odorizacije in jo nacionalni organi priznavajo, lahko organi zahtevajo, naj sistemski operaterji prenosnih omrežij v šestih mesecih sklenejo sporazum, ki lahko vključuje menjavo in obveznosti glede pretoka, ter tako odpravijo priznano omejitev. Zadevni sosednji sistemski operaterji prenosnih omrežij sporazum predložijo nacionalnim organom v odobritev.
2. Če zadevni sistemski operaterji prenosnih omrežij ne uspejo skleniti sporazuma v šestih mesecih, kot je določeno v odstavku 1, ali če nacionalni organi menijo, da predlagani sporazum zadevnih sosednjih sistemskih operaterjev prenosnih omrežij ni dovolj učinkovit za odpravo omejitve, zadevni sistemski operaterji prenosnih omrežij v sodelovanju z nacionalnimi organi v naslednjih dvanajstih mesecih pripravijo natančen načrt z najučinkovitejšimi metodami za odpravo priznane omejitve na določeni čezmejni povezovalni točki.
3. Zadevni sistemski operaterji prenosnih omrežij za namen izpolnjevanja obveznosti iz odstavka 2:
|
(a) |
razvijejo možnosti za odpravo omejitve, tako da določijo in ocenijo:
|
|
(b) |
skupaj opravijo analizo stroškov in koristi v zvezi s tehnično izvedljivimi možnostmi, da opredelijo gospodarne rešitve. Analiza mora:
|
|
(c) |
ocenijo, koliko časa bi trajalo izvajanje posamezne potencialne možnosti; |
|
(d) |
izvedejo javno posvetovanje in upoštevajo rezultate posvetovanja; |
|
(e) |
predložijo izvedljive rešitve, vključno z mehanizmom pokrivanja stroškov in trajanjem izvajanja, v odobritev nacionalnim organom. |
Ko nacionalni organi rešitev odobrijo, se ta izvede v roku, opredeljenem v točki (e).
4. Če nacionalni organi ne odobrijo nobene rešitve, predložene v skladu s točko (e) odstavka 3, v šestih mesecih od predložitve ali če zadevni sistemski operaterji prenosnih omrežij ne predlagajo rešitve v dvanajstmesečnem okviru iz odstavka 2, se v roku, ki ga odobrijo nacionalni organi in ki ni daljši od štirih let, izvede preusmeritev k čezmejnemu fizičnemu pretoku neodoriziranega plina. Po popolni tehnični preusmeritvi k neodoriziranemu plinu sistemski operaterji prenosnih omrežij sprejmejo tehnično neizogibne ravni postopnega zmanjševanja preostalih količin odorantov v čezmejnih pretokih.
POGLAVJE V
IZMENJAVA PODATKOV
Člen 20
Splošne določbe
1. Za namene tega poglavja izraz „nasprotne stranke“ pomeni uporabnike omrežja, ki so dejavni na:
|
(a) |
povezovalnih točkah; ali |
|
(b) |
povezovalnih točkah in virtualnih trgovalnih točkah. |
2. Zahteve za izmenjavo podatkov iz točke 2.2 Priloge I k Uredbi (ES) št. 715/2009, Uredbe (EU) št. 984/2013, Uredbe (EU) št. 312/2014, Uredbe (EU) št. 1227/2011 in te uredbe med sistemskimi operaterji prenosnih omrežij ter od sistemskih operaterjev prenosnih omrežij do njihovih nasprotnih strank se izpolnijo s skupnimi rešitvami za izmenjavo podatkov iz člena 21.
Člen 21
Skupne rešitve za izmenjavo podatkov
1. Glede na zahteve za izmenjavo podatkov iz člena 20(2) se lahko uvede in uporabi eden ali več izmed naslednjih načinov izmenjave podatkov:
(a) izmenjava podatkov na podlagi dokumentov: podatki se zapišejo v datoteko in samodejno izmenjajo med zadevnimi informacijskimi sistemi;
(b) integrirana izmenjava podatkov: podatki se izmenjajo med dvema aplikacijama neposredno v zadevnih informacijskih sistemih;
(c) interaktivna izmenjava podatkov: podatki se izmenjajo interaktivno prek spletne aplikacije v brskalniku.
2. Skupne rešitve za izmenjavo podatkov obsegajo protokol, obliko zapisa podatkov in omrežje. Za vsak način izmenjave podatkov iz odstavka 1 se uporabljajo naslednje skupne rešitve za izmenjavo podatkov:
|
(a) |
Za izmenjavo podatkov na podlagi dokumentov je:
|
|
(b) |
Za integrirano izmenjavo podatkov je:
|
|
(c) |
Za interaktivno izmenjavo podatkov je protokol HTTP/S. |
Za vse načine izmenjave podatkov iz točk (a) do (c) je omrežje internet.
3. Kadar se ugotovi, da bi bilo katero od skupnih rešitev za izmenjavo podatkov morda treba spremeniti, bi moral ENTSOG na lastno pobudo ali na zahtevo agencije ACER oceniti ustrezne tehnične rešitve ter pripraviti analizo stroškov in koristi morebitnih potrebnih sprememb, vključno z analizo razlogov, zaradi katerih je potrebna tehnološka nadgradnja. ENTSOG izvede javno posvetovanje, v katero so vključeni vsi deležniki, ter predstavi rezultat ocene in predlog(-e) na podlagi opravljene analize stroškov in koristi.
Če se sprememba skupnih rešitev za izmenjavo podatkov šteje za potrebno, ENTSOG predloži predlog agenciji ACER v skladu s postopkom iz člena 7 Uredbe (ES) št. 715/2009.
Člen 22
Varnost in razpoložljivost sistemov za izmenjavo podatkov
1. Vsi sistemski operaterji prenosnih omrežij in vse nasprotne stranke morajo zagotoviti, da se izvajajo ustrezni varnostni ukrepi. Zlasti morajo:
|
(a) |
zavarovati komunikacijsko verigo, da zagotovijo varno in zanesljivo komunikacijo, med drugim z zavarovanjem zaupnosti s šifriranjem, celovitosti in avtentičnosti s podpisom pošiljatelja ter nezatajljivosti s podpisanim potrdilom; |
|
(b) |
izvajati ustrezne varnostne ukrepe za preprečevanje nepooblaščenega dostopa do svojih IT-infrastruktur; |
|
(c) |
nemudoma obvestiti druge subjekte, s katerimi komunicirajo, o dejanskem ali domnevnem nepooblaščenem dostopu do svojega sistema. |
2. Vsak sistemski operater prenosnega omrežja zagotovi razpoložljivost svojega sistema in:
|
(a) |
z ustreznimi ukrepi preprečuje, da bi okvara ene same točke povzročila nerazpoložljivost sistema za izmenjavo podatkov, do vključno z omrežnimi povezavami s ponudniki internetnih storitev; |
|
(b) |
si pri ponudnikih internetnih storitev zagotovi ustrezne storitve in podporo; |
|
(c) |
poskrbi, da čim manjkrat pride do prekinitve oskrbe zaradi načrtovanega vzdrževanja IT-infrastrukture, in o tem pravočasno, pred načrtovano nerazpoložljivostjo obvesti svoje nasprotne stranke. |
Člen 23
Izvajanje skupnih rešitev za izmenjavo podatkov
1. Glede na zahteve za izmenjavo podatkov iz člena 20(2) sistemski operaterji prenosnih omrežij dajo na voljo in uporabljajo skupne rešitve za izmenjavo podatkov, opredeljene v členu 21.
2. Če imajo na dan začetka veljavnosti te uredbe sistemski operater prenosnega omrežja in zadevne nasprotne stranke že vzpostavljene rešitve za izmenjavo podatkov in če so obstoječe rešitve za izmenjavo podatkov v skladu s členom 22 ter zahtevami za izmenjavo podatkov iz člena 20(2), se lahko obstoječe rešitve za izmenjavo podatkov še naprej uporabljajo po posvetovanju z uporabniki omrežja, vendar jih mora odobriti nacionalni regulativni organ sistemskega operaterja prenosnega omrežja.
Člen 24
Razvojni proces za zahteve glede skupnih instrumentov za upravljanje omrežij
1. Za vsako zahtevo za izmenjavo podatkov iz člena 20(2) ENTSOG razvije skupen instrument za upravljanje omrežij v skladu s členom 8(3)(a) Uredbe (ES) št. 715/2009 in ga objavi na svoji spletni strani. Skupni instrument za upravljanje omrežij določi skupno rešitev za izmenjavo podatkov, ustrezno za posamezno zahtevo za izmenjavo. Skupno orodje za upravljanje omrežij lahko vključuje tudi specifikacije poslovnih zahtev, upravljanje različic in smernice za izvajanje.
2. ENTSOG vzpostavi pregleden postopek razvoja vseh skupnih instrumentov za upravljanje omrežij. ENTSOG za vsak skupni instrument za upravljanje omrežij opravi posvetovanje.
POGLAVJE VI
KONČNE DOLOČBE
Člen 25
Spremljanje izvajanja
1. ENTSOG v skladu z obveznostmi glede spremljanja in poročanja, opredeljenimi v členu 8(8) in (9) Uredbe (ES) št. 715/2009, najpozneje do 30. septembra 2016 spremlja in analizira, kako sistemski operaterji prenosnih omrežij izvajajo določbe poglavij II do V te uredbe, in Agenciji predloži vse potrebne informacije, na podlagi katerih lahko Agencija izpolni svoje obveznosti iz člena 9(1) Uredbe (ES) št. 715/2009.
2. Sistemski operaterji prenosnih omrežij najpozneje do 31. julija 2016 ENTSOG-u predložijo vse potrebne informacije, na podlagi katerih lahko ENTSOG izpolni svoje obveznosti iz odstavka 1.
Člen 26
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. maja 2016 brez poseganja v člen 5.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 30. aprila 2015
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 211, 14.8.2009, str. 36.
(2) Uredba (ES) št. 713/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o ustanovitvi Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (UL L 211, 14.8.2009, str. 1).
(3) Direktiva 2009/142/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 v zvezi z napravami na plinsko gorivo (UL L 330, 16.12.2009, str. 10).
(4) Direktiva 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 2003/55/ES (UL L 211, 14.8.2009, str. 94).
(5) Uredba Komisije (EU) št. 984/2013 z dne 14. oktobra 2013 o oblikovanju kodeksa omrežja za mehanizme za dodeljevanje zmogljivosti v prenosnih sistemih plina in dopolnitvi Uredbe (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 273, 15.10.2013, str. 5).
(6) Uredba Komisije (EU) št. 312/2014 z dne 26. marca 2014 o vzpostavitvi kodeksa omrežja za izravnavo odstopanj za plin v prenosnih omrežjih (UL L 91, 27.3.2014, str. 15).
(7) Uredba (EU) št. 994/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom in o razveljavitvi Direktive Sveta 2004/67/ES (UL L 295, 12.11.2010, str. 1).
(8) Uredba (EU) št. 1227/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o celovitosti in preglednosti veleprodajnega energetskega trga (UL L 326, 8.12.2011, str. 1).
(9) Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 12, 16.1.2001, str. 1).
(10) Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) (UL L 177, 4.7.2008, str. 6).
PRILOGA
Pretvorbeni faktorji med referenčnimi pogoji
|
Referenčna temperatura v °C (zgorevanje, prostornina) |
25/20 do 25/0 |
25/20 do 15/15 |
25/20 do 0/0 |
25/0 do 15/15 |
25/0 do 0/0 |
15/15 do 0/0 |
|
Dejanska zgornja kalorična vrednost glede na prostornino |
1,0738 |
1,0185 |
1,0766 |
0,9486 |
1,0026 |
1,0570 |
|
Dejanska spodnja kalorična vrednost glede na prostornino |
1,0738 |
1,0176 |
1,0741 |
0,9477 |
1,0003 |
1,0555 |
|
Dejanski Wobbejev indeks |
1,0736 |
1,0185 |
1,0764 |
0,9487 |
1,0026 |
1,0569 |
|
Vir: EN ISO 13443 „Zemeljski plin – Standardni referenčni pogoji“. |
||||||
|
1.5.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 113/27 |
UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/704
z dne 30. aprila 2015
o spremembi Uredbe (ES) št. 1881/2006 glede mejnih vrednosti dioksinom nepodobnih PCB v trnežu iz prostega ulova (Squalus acanthias)
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 315/93 z dne 8. februarja 1993 o določitvi postopkov Skupnosti za kontaminante v hrani (1) in zlasti člena 2(3) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Uredba Komisije (ES) št. 1881/2006 (2) določa mejne vrednosti dioksinov, dioksinom podobnih polikloriranih bifenilov (PCB) in dioksinom nepodobnih PCB v ribah in ribiških proizvodih. |
|
(2) |
Interesna združenja so predložila podatke o prisotnosti dioksinom nepodobnih PCB v trnežu iz prostega ulova (Squalus acanthias). Iz teh podatkov je mogoče ugotoviti, da z dobrimi ribolovnimi praksami v normalnih pogojih za ulov in gojenje večkrat ni mogoče doseči sedanje mejne vrednosti 75 ng/g mokre teže. Predloženi podatki kažejo na to, da sedanja mejna vrednost ni v skladu z načelom, da so mejne vrednosti onesnaževal določene na tako nizki ravni, kolikor je to razumno mogoče doseči. Zato je primerno zvišati sedanje mejne vrednosti dioksinom nepodobnih PCB v trnežu iz prostega ulova (Squalus acanthias), ne da bi se s tem ogrozilo javno zdravje. |
|
(3) |
Uredbo (ES) št. 1881/2006 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
|
(4) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Priloga k Uredbi (ES) št. 1881/2006 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 30. aprila 2015
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 37, 13.2.1993, str. 1.
(2) Uredba Komisije (ES) št. 1881/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih (UL L 364, 20.12.2006, str. 5).
PRILOGA
Priloga k Uredbi (ES) št. 1881/2006 se spremeni:
|
1. |
točka 5.3 se nadomesti z naslednjim:
|
|
2. |
za točko 5.4 se vstavi točka 5.4a:
|
|
1.5.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 113/29 |
UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/705
z dne 30. aprila 2015
o določitvi metod vzorčenja in meril izvedbe za analitske metode za uradni nadzor vsebnosti eruka kisline v živilih ter razveljavitvi Direktive Komisije 80/891/EGS
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 882/2004 z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (1) ter zlasti člena 11(4) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Uredba Komisije (ES) št. 1881/2006 (2) določa mejne vrednosti eruka kisline v rastlinskih oljih in masteh, namenjenih prehrani ljudi, v živilih, ki so jim dodana rastlinska olja in masti, ter v začetnih in nadaljevalnih formulah za dojenčke. |
|
(2) |
Direktiva Komisije 80/891/EGS (3) določa analitsko metodo za določanje vsebnosti eruka kisline v oljih in masteh, namenjenih prehrani ljudi, ter v živilih, ki so jim dodana olja in masti. Ta analitska metoda je zastarela in jo je treba nadomestiti. |
|
(3) |
Ni primerno, da se določi posebna analitska metoda, ampak bi bilo treba določiti merila izvedbe, ki bi jih morala upoštevati analitska metoda za uradni nadzor. Poleg tega bi bilo treba določiti pravila v zvezi z metodo vzorčenja. |
|
(4) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
1. Vzorčenje in analiza za uradni nadzor vrednosti eruka kisline, navedenih v oddelku 8 Priloge k Uredbi (ES) št. 1881/2006, se izvajata v skladu s Prilogo k tej uredbi.
2. Odstavek 1 se uporablja brez poseganja v določbe Uredbe (ES) št. 882/2004.
Člen 2
Direktiva 80/891/EGS se razveljavi.
Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se razumejo kot sklicevanja na to uredbo.
Člen 3
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 30. aprila 2015
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 165, 30.4.2004, str. 1.
(2) Uredba Komisije (ES) št. 1881/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih (UL L 364, 20.12.2006, str. 5).
(3) Direktiva Komisije 80/891/EGS z dne 25. julija 1980 o analitski metodi Skupnosti za določanje vsebnosti eruka kisline v oljih in masteh, namenjenih prehrani ljudi, ter v živilih, ki so jim dodana olja in masti (UL L 254, 27.9.1980, str. 35).
PRILOGA
DEL A: OPREDELITVE
V tej prilogi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
„lot“ |
: |
je določljiva količina naenkrat dostavljenega živila, za katerega pristojna oseba ugotovi skupne značilnosti (kot so poreklo, sorta, vrsta pakiranja, izvajalec pakiranja, pošiljatelj ali oznake); |
|
„sublot“ |
: |
je del večjega lota, ki je določen za vzorčenje. Vsak sublot mora biti fizično ločen od preostalega dela lota in določljiv; |
|
„posamični vzorec“ |
: |
je količina materiala, vzetega iz enega mesta v lotu ali sublotu; |
|
„sestavljeni vzorec“ |
: |
je vzorec, sestavljen iz vseh posamičnih vzorcev, vzetih iz lota ali sublota; sestavljeni vzorci se obravnavajo kot reprezentativni za lote ali sublote, iz katerih so odvzeti; |
|
„laboratorijski vzorec“ |
: |
vzorec, namenjen za laboratorijski preskus. |
DEL B: METODE ZA VZORČENJE
B. 1 SPLOŠNE DOLOČBE
B.1.1 Osebje
Vzorčenje opravi pooblaščena oseba, ki jo imenuje država članica.
B.1.2 Material za vzorčenje
Vsak lot ali sublot, namenjen za pregled, se vzorči ločeno.
B.1.3 Previdnostni ukrepi
Med vzorčenjem je treba paziti, da ne pride do sprememb, ki bi vplivale na vrednosti eruka kisline, škodljivo vplivale na analitsko določitev ali povzročile nereprezentativnost sestavljenih vzorcev.
B.1.4 Posamični vzorci
Če je mogoče, se posamični vzorci odvzamejo na različnih mestih celotnega lota ali sublota. Odstopanje od tega postopka se zabeleži v zapisnik, določen v točki B.1.8 te priloge.
B.1.5 Priprava sestavljenega vzorca
Sestavljeni vzorec se pripravi tako, da se združijo posamični vzorci.
B.1.6 Vzorci za uradni nadzor, dopolnilno izvedensko mnenje in referenčne namene
Vzorci za uradni nadzor, dopolnilno izvedensko mnenje in referenčne namene se odvzamejo iz homogeniziranega sestavljenega vzorca, če to ni v nasprotju s pravili držav članic v zvezi s pravicami nosilca živilske dejavnosti.
B.1.7 Pakiranje in prenos vzorcev
Vsak vzorec se zapre v čisto posodo iz inertnih materialov, ki med prevozom omogoča primerno zaščito pred kontaminacijo, izgubo analitov z adsorpcijo na notranje stene posode in pred poškodbami. Sprejmejo se vsi previdnostni ukrepi, da se prepreči kakršna koli sprememba v sestavi vzorca, ki bi lahko nastala med prevozom ali skladiščenjem.
B.1.8 Pečatenje in označevanje vzorcev
Vsak vzorec, odvzet za uradno uporabo, se zapečati na mestu vzorčenja in označi po predpisih države članice.
O vsakem vzorčenju se napiše zapisnik, ki omogoča jasno prepoznavanje vsakega lota ali sublota, iz katerega je bil odvzet vzorec. Ta zapisnik vsebuje:
|
(i) |
sklic na številko lota, iz katerega je bil odvzet vzorec; |
|
(ii) |
datum in kraj vzorčenja; |
|
(iii) |
vse dodatne podatke, s katerimi si analitik lahko pomaga. |
B.2 NAČRTI VZORČENJA
B.2.1 Razdelitev lotov v sublote
Veliki loti se razdelijo na sublote, če je sublot mogoče fizično ločiti. Masa ali število sublotov proizvodov, ki se tržijo v neembaliranih pošiljkah, je v skladu z vrednostjo, navedeno v preglednici 1. Masa ali število sublotov drugih proizvodov je v skladu z vrednostjo, navedeno v preglednici 2. Ob upoštevanju, da masa lota ni vedno natančen večkratnik mase sublotov, se lahko masa sublota iz preglednic 1 in 2 preseže za največ 20 %.
B.2.2 Število, masa in prostornina posamičnih vzorcev
Masa oziroma prostornina sestavljenega vzorca je najmanj 1 kilogram oziroma 1 liter, razen kadar to ni mogoče, npr. kadar se vzorči eno samo pakiranje ali enota.
Najmanjše število posamičnih vzorcev, ki se odvzamejo iz lota ali sublota, je navedeno v preglednici 3.
Za neembalirane tekoče proizvode se lot ali sublot kar najbolj temeljito ročno ali mehansko premeša neposredno pred vzorčenjem, če to ne vpliva na kakovost proizvoda. V tem primeru se domneva, da je porazdelitev onesnaževal v zadevnem lotu ali sublotu homogena. Zato zadošča, da se za oblikovanje sestavljenega vzorca iz lota ali sublota odvzamejo trije posamični vzorci.
Posamični vzorci imajo podobno maso oziroma prostornino. Masa oziroma prostornina posamičnega vzorca mora biti najmanj 100 gramov oziroma 100 mililitrov, kar tvori sestavljeni vzorec z maso oziroma prostornino najmanj 1 kilogram oziroma 1 liter. Odstopanje od te metode je treba zabeležiti v zapisnik, določen v točki B.1.8 te priloge.
Preglednica 1
Razdelitev lotov na sublote za proizvode, ki se tržijo v neembaliranih pošiljkah
|
Masa lota (tone) |
Masa ali število sublotov |
|
≥ 1 500 |
500 ton |
|
> 300 in < 1 500 |
3 subloti |
|
≥ 100 in ≤ 300 |
100 ton |
|
< 100 |
— |
Preglednica 2
Razdelitev lotov na sublote za druge proizvode
|
Masa lota (tone) |
Masa ali število sublotov |
|
≥ 15 |
15–30 ton |
|
< 15 |
— |
Preglednica 3
Najmanjše število posamičnih vzorcev, ki se odvzamejo iz lota ali sublota
|
Masa oziroma prostornina lota/sublota (v kg oziroma l) |
Najmanjše število posamičnih vzorcev za odvzem |
|
< 50 |
3 |
|
≥ 50 in ≤ 500 |
5 |
|
> 500 |
10 |
Če je lot ali sublot sestavljen iz posameznih pakiranj ali enot, je število pakiranj ali enot, ki se odvzamejo za oblikovanje sestavljenega vzorca, navedeno v preglednici 4.
Preglednica 4
Število pakiranj ali enot (posamičnih vzorcev), ki se odvzamejo za oblikovanje sestavljenega vzorca, če so loti ali subloti sestavljeni iz posameznih pakiranj ali enot
|
Število pakiranj ali enot v lotu/sublotu |
Število pakiranj ali enot za odvzem |
|
≤ 25 |
najmanj 1 pakiranje ali enota |
|
26–100 |
približno 5 %, najmanj 2 pakiranji ali enoti |
|
> 100 |
približno 5 %, največ 10 pakiranj ali enot |
Če bi vzorčenje z uporabo metode iz tega poglavja B.2 privedlo do nesprejemljivih komercialnih posledic (npr. zaradi oblik pakiranja, poškodbe lota idr.) ali bi bilo praktično neizvedljivo, se lahko uporabi nadomestna metoda vzorčenja, če je dovolj reprezentativna za vzorčeni lot ali sublot ter v celoti dokumentirana v zapisniku iz točke B.1.8.
B.3 VZORČENJE NA STOPNJI PRODAJE NA DROBNO
Vzorčenje živil na stopnji prodaje na drobno se po možnosti izvede v skladu z določbami za vzorčenje iz točke B.2.2.
Če bi vzorčenje z uporabo metode iz točke B.2.2. privedlo do nesprejemljivih komercialnih posledic (npr. zaradi oblik pakiranja, poškodbe lota idr.) ali bi bilo praktično neizvedljivo, se lahko uporabi nadomestna metoda vzorčenja, če je dovolj reprezentativna za vzorčeni lot ali sublot ter v celoti dokumentirana v zapisniku iz točke B.1.8.
DEL C: PRIPRAVA VZORCA IN ANALIZA
C.1 STANDARDI KAKOVOSTI ZA LABORATORIJE
Laboratoriji izpolnjujejo določbe iz člena 12 Uredbe (ES) št. 882/2004.
Laboratoriji sodelujejo v ustreznih shemah preskušanja strokovne usposobljenosti, ki so v skladu z „Mednarodnim harmoniziranim protokolom za preskus strokovnosti (kemičnih) analitskih laboratorijev“ (1), razvitih pod vodstvom IUPAC/ISO/AOAC.
Laboratoriji morajo dokazati, da uporabljajo notranje nadzorne postopke za zagotavljanje kakovosti. Primeri so „Smernice za notranje obvladovanje kakovosti v analitskih kemičnih laboratorijih ISO/AOAC/IUPAC“ (2).
Kadar je le mogoče, se analitsko pravilnost oceni s pomočjo vključitve primernega certificiranega referenčnega materiala v analizo.
C.2 PRIPRAVA VZORCA
C.2.1 Varnostni ukrepi in splošna načela
Osnovna zahteva je, da se pridobi reprezentativni in homogeni laboratorijski vzorec, ne da bi prišlo do sekundarnega onesnaženja.
Ves vzorčni material, ki ga je laboratorij prejel, se uporabi za pripravo laboratorijskega vzorca.
Skladnost z mejnimi vrednostmi, ki so določene v Uredbi (ES) št. 1881/2006, se ugotavlja na podlagi vrednosti, določenih v laboratorijskih vzorcih.
C.2.2 Obdelava vzorca, prispelega v laboratorij
Sestavljeni vzorec se drobno zmelje (kadar je to ustrezno) in dobro premeša po postopku, s katerim se dokazano doseže popolna homogenizacija.
C.3 MERILA IZVEDBE ZA METODE ANALIZE
C.3.1 Opredelitve pojmov
Uporabljajo se naslednje opredelitve pojmov:
|
„r“ |
= |
ponovljivost: vrednost, pod katero se lahko pričakuje, da bo absolutna razlika med rezultati posameznih preskusov, dobljenimi pri pogojih ponovljivosti (npr. isti vzorec, isti izvajalec, ista naprava, isti laboratorij in kratek časovni interval), znotraj določene verjetnosti (običajno 95 %) in zato je r = 2,8 × sr. |
|
„sr“ |
= |
standardni odmik, izračunan iz rezultatov, dobljenih pri pogojih ponovljivosti. |
|
„RSDr“ |
= |
relativni standardni odmik, izračunan iz rezultatov, dobljenih pri pogojih ponovljivosti |
|
„R“ |
= |
obnovljivost: vrednost, pod katero se lahko pričakuje, da bo absolutna razlika med rezultati posameznih preskusov, dobljenimi pri pogojih obnovljivosti (npr. na istem materialu, ki so ju izvajalci dobili z uporabo standardizirane preskusne metode v različnih laboratorijih), znotraj določene verjetnosti (običajno 95 %); R = 2,8 × sR. |
|
„sR“ |
= |
standardni odmik, izračunan iz rezultatov, dobljenih pri pogojih obnovljivosti. |
|
„RSDR“ |
= |
relativni standardni odmik, izračunan iz rezultatov, dobljenih pri pogojih obnovljivosti |
|
„LOD“ |
= |
meja zaznavnosti, najmanjša izmerjena vsebnost, ki omogoča sklepanje o prisotnosti analita s sprejemljivo statistično gotovostjo. Meja zaznavnosti je številčno enaka trikratnemu standardnemu odklonu srednje vrednosti slepih določitev (n > 20). |
|
„LOQ“ |
= |
meja določljivosti, najmanjša vsebnost analizirane snovi, ki se lahko izmeri s sprejemljivo statistično gotovostjo. Če sta točnost in natančnost konstantni v območju koncentracij okrog meje zaznavnosti, je meja določljivosti številčno enaka šestkratnemu do desetkratnemu standardnemu odklonu srednje vrednosti slepih določitev (n > 20). |
|
„u“ |
= |
kombinirana standardna merilna negotovost, dobljena z uporabo posamičnih standardnih merilnih negotovosti, povezanih z vhodnimi količinami v modelu za merjenje (3). |
|
„U“ |
= |
razširjena merilna negotovost z uporabo faktorja pokritja 2, ki pomeni stopnjo zaupanja približno 95 % (U = 2u). |
|
„Uf“ |
= |
najvišja standardna negotovost meritve. |
C.3.2 Splošne zahteve
Analitske metode, uporabljene za nadzor živil, so v skladu z določbami iz Priloge III k Uredbi (ES) št. 882/2004.
C.3.3 Posebne zahteve
C.3.3.1 Merila izvedbe
Kjer na ravni Evropske unije ni predpisanih posebnih metod za določanje onesnaževal v živilih, lahko laboratoriji izberejo katero koli validirano metodo za analizo ustrezne matrice, pod pogojem, da izbrana metoda izpolnjuje posebna merila izvedbe iz preglednice 5.
Priporočljivo je, da se popolnoma validirane metode (tj. metode, ki so validirane z medlaboratorijskim primerjalnim preskusom ustrezne matrice) uporabljajo, kadar je to primerno in dostopno. Druge ustrezne validirane metode (npr. interno validirane metode za ustrezno matrico) se tudi lahko uporabijo pod pogojem, da izpolnjujejo merila izvedbe iz preglednice 5.
Dodatne informacije so na voljo v „Opombah k merilom izvedbe“ iz te točke.
Kadar je to mogoče, validacija interno validiranih metod vključuje certificirani referenčni material.
Preglednica 5
Merila izvedbe za analitske metode za eruka kislino
|
Kazalnik |
Merilo |
|
Uporaba |
Živila, navedena v Uredbi (ES) št. 1881/2006 |
|
Specifičnost |
Brez spektralnih interferenc ali vpliva matriksa |
|
Ponovljivost (RSDr) |
0,66 krat vrednost RSDR, dobljena s (spremenjeno) Horwitzovo enačbo |
|
Obnovljivost (RSDR) |
2 × vrednost, dobljena s (spremenjeno) Horwitzovo enačbo |
|
Izkoristek |
95–105 % |
|
LOD |
≤ 1 g/kg |
|
LOQ |
≤ 5 g/kg |
Opombe k merilom izvedbe:
Horwitzova enačba (4) (za koncentracije 1,2 × 10– 7 ≤ C ≤ 0,138) in spremenjena Horwitzova enačba (5) (za koncentracije C < 1,2 × 10– 7) sta posplošeni enačbi za natančnost, ki sta neodvisni od analita in matrice ter sta za vse običajne metode analize odvisni izključno od koncentracije.
Spremenjena Horwitzova enačba za koncentracije C < 1,2 × 10– 7:
RSDR = 22 %
pri čemer je:
|
— |
RSDR relativni standardni odklon, izračunan iz rezultatov, dobljenih pri pogojih obnovljivosti |
|
— |
C je razmerje koncentracij (tj. 1 = 100 g/100 g, 0,001 = 1 000 mg/kg). Spremenjena Horwitzova enačba velja za koncentracije C < 1,2 × 10– 7. |
Horwitzova enačba za koncentracije 1,2 × 10– 7 ≤ C ≤ 0,138:
RSDR = 2C(– 0,15)
pri čemer je:
|
— |
RSDR relativni standardni odklon, izračunan iz rezultatov, dobljenih pri pogojih obnovljivosti |
|
— |
C je razmerje koncentracij (tj. 1 = 100 g/100 g, 0,001 = 1 000 mg/kg). Horwitzova enačba velja za koncentracije 1,2 × 10– 7 ≤ C ≤ 0,138. |
C.3.3.2 Pristop „ustreznost namenu“
Za interno validirane metode je lahko pristop „ustreznost namenu“ (6) nadomestni način za ocenjevanje njihove primernosti za uradni nadzor. Metode, primerne za uradni nadzor, dajo rezultate, ki predstavljajo kombinirano standardno merilno negotovost (u), in sicer manjšo, kot je najvišja standardna merilna negotovost, izračunana z uporabo naslednje formule:
pri čemer je:
|
— |
Uf najvišja standardna merilna negotovost (μg/kg), |
|
— |
LOD meja zaznavnosti metode (μg/kg). LOD mora izpolnjevati merila izvedbe iz točke C.3.3.1 za izbrano koncentracijo, |
|
— |
C izbrana koncentracija (μg/kg), |
|
— |
α numerični faktor, ki se uporablja odvisno od vrednosti C. Vrednosti, ki se uporabljajo, so navedene v preglednici 6. |
Preglednica 6
Numerične vrednosti, ki se uporabljajo za α kot konstanto v formuli iz te točke, glede na izbrano koncentracijo
|
C (μg/kg) |
α |
|
≤ 50 |
0,2 |
|
51–500 |
0,18 |
|
501–1 000 |
0,15 |
|
1 001 –10 000 |
0,12 |
|
> 10 000 |
0,1 |
DEL D: POROČANJE IN RAZLAGA REZULTATOV
D.1 POROČANJE
D.1.1 Prikaz rezultatov
Rezultati se izrazijo z istimi enotami in z enakim številom veljavnih mest kot mejne vrednosti iz Uredbe (ES) št. 1881/2006.
D.1.2 Izračun izkoristka
Če je bil v analitski metodi uporabljen postopek ekstrakcije, je treba v rezultatu analize upoštevati korekcijo zaradi izkoristka. V tem primeru se poroča o ravni izkoristka.
V primeru neuporabe postopka ekstrakcije v analitski metodi se lahko sporoči rezultat brez korekcije izkoristka, če je s pravilno uporabo ustreznega referenčnega materiala dokazano, da je dosežena certificirana vrednost za dosego merilne negotovosti (tj. visoka natančnost meritve) in je torej metoda nepristranska. Navesti je treba, če je rezultat sporočen brez korekcije izkoristka.
D.1.3 Merilna negotovost
Rezultat analize mora biti izražen kot x +/– U, pri čemer je x rezultat analize, U pa razširjena merilna negotovost, kar pri količniku zajetja 2 pomeni približno stopnjo zaupanja 95 % (U = 2u).
Analitik mora biti seznanjen s „Poročilom o razmerju med rezultati analize, merilno negotovostjo, faktorjih izkoristka in določbami zakonodaje EU o hrani in krmi“ (7).
D.2 RAZLAGA REZULTATOV
D.2.1 Sprejemljivost lota ali sublota
Lot ali sublot je sprejemljiv, če rezultat analize laboratorijskega vzorca ne presega posameznih mejnih vrednosti, določenih v Uredbi (ES) št. 1881/2006, ob upoštevanju razširjene merilne negotovosti in popravka rezultata za izkoristek, če je bil v uporabljeni analitski metodi uporabljen postopek ekstrakcije.
D.2.2 Zavrnitev lota ali sublota
Lot ali sublot se zavrne, če rezultat analize laboratorijskega vzorca nedvomno presega posamezne mejne vrednosti, določene v Uredbi (ES) št. 1881/2006, ob upoštevanju razširjene merilne negotovosti in popravka rezultata za izkoristek, če je bil v uporabljeni analitski metodi uporabljen postopek ekstrakcije.
D.2.3 Uporaba
Pravila za razlago iz točk D.2.1 in D.2.2 se uporabljajo za rezultat analize, dobljen na vzorcu za uradni nadzor. Pri analizi za dopolnilno izvedensko mnenje ali referenčne namene se uporabljajo nacionalna pravila.
(1) „Mednarodni harmonizirani protokol za preskus strokovnosti kemičnih analitskih laboratorijev“, M. Thompson S.L.R. Ellison in R. Wood, Pure Appl. Chem., 2006, 78, 145–196.
(2) Priredila M. Thompson in R. Wood, Pure Appl. Chem., 1995, 67, 649–666.
(3) International vocabulary of metrology – Basic and general concepts and associated terms (VIM), JCGM 200:2008.
(4) W. Horwitz, L.R. Kamps. K.W. Boyer, J.Assoc.Off.Analy.Chem.,1980, 63, 1344.
(5) M. Thompson, Analyst, 2000, 125, 385–386.
(6) M. Thompson and R. Wood, Accred. Qual. Assur., 2006, 10, 471–478.
(7) http://ec.europa.eu/food/food/chemicalsafety/contaminants/report-sampling_analysis_2004_en.pdf
|
1.5.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 113/38 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/706
z dne 30. aprila 2015
o začetku preiskave glede možnega izogibanja protidampinškim ukrepom, uvedenim z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/82 na uvoz citronske kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske z uvozom citronske kisline, poslane iz Malezije, ne glede na to, ali je deklarirana kot izdelek s poreklom iz Malezije ali ne, in o registraciji takega uvoza
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) („osnovna uredba“), in zlasti členov 13(3) in 14(5) Uredbe,
potem ko je obvestila države članice,
ob upoštevanju naslednjega:
A. ZAČETEK PO URADNI DOLŽNOSTI
|
(1) |
Evropska komisija („Komisija“) je v skladu s členoma 13(3) in 14(5) osnovne uredbe sklenila, da na lastno pobudo razišče morebitno izogibanje protidampinškim ukrepom, uvedenim na uvoz citronske kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ter da uvede registracijo uvoza citronske kisline, poslane iz Malezije, ne glede na to, ali je deklarirana kot izdelek s poreklom iz Malezije ali ne. |
B. IZDELEK
|
(2) |
Izdelek, ki ga zadeva morebitno izogibanje, je citronska kislina (vključno s trinatrijevim citrat dihidratom), ki je trenutno uvrščena pod oznaki KN 2918 14 00 in ex 2918 15 00 , s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („zadevni izdelek“). |
|
(3) |
Izdelek v preiskavi je enak izdelku, opredeljenemu v prejšnji uvodni izjavi, le da je poslan iz Malezije, ne glede na to, ali je deklariran kot izdelek s poreklom iz Malezije ali ne, in se trenutno uvršča pod istimi oznakami KN kot zadevni izdelek („izdelek v preiskavi“). |
C. VELJAVNI UKREPI
|
(4) |
Trenutno veljavni ukrepi, katerim se domnevno izogiba, so protidampinški ukrepi, uvedeni z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/82 (2) („veljavni ukrepi“). |
D. RAZLOGI
|
(5) |
Komisija ima na voljo zadostne dokaze prima facie, da se veljavnim protidampinškim ukrepom za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz Ljudske republike Kitajske izogiba z uvozi izdelka v preiskavi iz Malezije. |
|
(6) |
Dokazi prima facie, ki jih ima Komisija na voljo, so naslednji: |
|
(7) |
Iz informacij, ki jih ima Komisija na voljo, je razvidno, da se je po uvedbi ukrepov za zadevni izdelek (3) znatno spremenil vzorec trgovanja, ki vključuje izvoz iz Ljudske republike Kitajske in Malezije v Unijo, ter da za tako spremembo razen uvedbe dajatve ni zadostnega vzroka ali sprememba ni gospodarsko upravičena. |
|
(8) |
Zdi se, da je ta sprememba posledica pošiljanja zadevnega izdelka prek Malezije v Unijo. Vendar preiskava zajema vse prakse, postopke ali dela, za katere ni zadostnega vzroka ali ki ni gospodarsko upravičena, razen uvedbe protidampinške dajatve. |
|
(9) |
Poleg tega so Komisiji na voljo zadostni dokazi prima facie, da so popravljalni učinki veljavnih protidampinških ukrepov za zadevni izdelek oslabljeni v smislu količine in cene. Zdi se, da so uvoz zadevnega izdelka nadomestile znatne količine uvoza izdelka v preiskavi. Obstajajo tudi zadostni dokazi prima facie, da so cene uvoza izdelka v preiskavi nižje od neškodljive cene, določene v preiskavi, ki je privedla do veljavnih ukrepov. |
|
(10) |
Nazadnje ima Komisija na voljo zadostne dokaze prima facie, da so cene izdelka v preiskavi dampinške v primerjavi z normalno vrednostjo, ki je bila predhodno določena za zadevni izdelek. |
E. POSTOPEK
|
(11) |
Glede na navedeno je Komisija ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi, ki upravičujejo začetek preiskave v skladu s členom 13(3) osnovne uredbe ter uvedbo registracije za uvoz izdelka v preiskavi v skladu s členom 14(5) osnovne uredbe, ne glede na to, ali je deklariran kot izdelek s poreklom iz Malezije ali ne. |
(a) Vprašalniki
|
(12) |
Komisija bo za pridobitev informacij, ki so po njenem mnenju potrebne za preiskavo, poslala vprašalnike znanim izvoznikom/proizvajalcem in znanim združenjem izvoznikov/proizvajalcev v Maleziji, znanim izvoznikom/proizvajalcem in znanim združenjem izvoznikov/proizvajalcev v Ljudski republiki Kitajski, znanim uvoznikom in znanim združenjem uvoznikov v Uniji ter organom Ljudske republike Kitajske in Malezije. Informacije se lahko po potrebi zahtevajo tudi od industrije Unije. |
|
(13) |
Vse zainteresirane strani so pozvane, naj nemudoma vzpostavijo stik s Komisijo, vendar najpozneje v rokih iz člena 3 te uredbe, in zahtevajo vprašalnik v roku iz člena 3(1) te uredbe, saj rok iz člena 3(2) te uredbe velja za vse zainteresirane strani. |
|
(14) |
Organi Ljudske republike Kitajske in Malezije bodo ustrezno obveščeni o začetku preiskave. |
(b) Zbiranje informacij in zaslišanja
|
(15) |
Vse zainteresirane strani so pozvane, da pisno izrazijo svoja stališča in predložijo ustrezne dokaze. Poleg tega lahko Komisija zasliši zainteresirane strani, če te vložijo pisni zahtevek, v katerem navedejo posebne razloge, zaradi katerih bi morale biti zaslišane. |
(c) Izvzetje uvoza iz registracije ali ukrepov
|
(16) |
V skladu s členom 13(4) osnovne uredbe je lahko uvoz izdelka v preiskavi izvzet iz registracije ali ukrepov, če pri uvozu ne gre za izogibanje. |
|
(17) |
Ker do možnega izogibanja prihaja zunaj Unije, se v skladu s členom 13(4) osnovne uredbe lahko odobri izvzetje proizvajalcem citronske kisline iz Malezije, ki lahko dokažejo, da niso povezani (4) z nobenim proizvajalcem, za katerega veljajo veljavni ukrepi (5), in za katere se ugotovi, da niso vpleteni v izogibanje, kakor je opredeljeno v členih 13(1) in 13(2) osnovne uredbe. Proizvajalci, ki želijo biti izvzeti, morajo predložiti zahtevek z ustreznimi dokazili v roku iz člena 3(3) te uredbe. |
F. REGISTRACIJA
|
(18) |
Če bi preiskava pokazala izogibanje, bi morala v skladu s členom 14(5) osnovne uredbe za uvoz izdelka v preiskavi veljati registracija, da bi se lahko zagotovilo zaračunanje protidampinških dajatev v ustreznem znesku od datuma registracije takega uvoza, poslanega iz Malezije. |
G. ROKI
|
(19) |
Zaradi dobrega upravljanja bi bilo treba določiti roke, znotraj katerih:
|
|
(20) |
Opozoriti je treba, da je uveljavljanje večine procesnih pravic, določenih v osnovni uredbi, odvisno od tega, ali se stran javi v roku iz člena 3 te uredbe. |
H. NESODELOVANJE
|
(21) |
Če katera koli zainteresirana stran zavrne dostop do potrebnih informacij, jih ne predloži v predpisanih rokih ali znatno ovira preiskavo, se lahko v skladu s členom 18 osnovne uredbe na podlagi razpoložljivih dejstev sprejmejo pozitivne ali negativne ugotovitve. |
|
(22) |
Če se ugotovi, da je katera koli zainteresirana stran predložila napačne ali zavajajoče informacije, se te morda ne bodo upoštevale, uporabijo pa se lahko razpoložljiva dejstva. |
|
(23) |
Če zainteresirana stran ne sodeluje ali pa sodeluje le delno in zato ugotovitve temeljijo na razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe, je lahko izid za to stran manj ugoden, kot bi bil, če bi sodelovala. |
|
(24) |
Če se odgovor ne predloži v računalniški obliki, se to ne šteje za nesodelovanje, če zainteresirana stran dokaže, da bi ji predložitev odgovora v zahtevani obliki povzročila nerazumno dodatno obremenitev ali nerazumne dodatne stroške. Zainteresirana stran mora o tem takoj obvestiti Komisijo. |
I. ČASOVNI OKVIR PREISKAVE
|
(25) |
Preiskava se v skladu s členom 13(3) osnovne uredbe zaključi v devetih mesecih po objavi te uredbe v Uradnem listu Evropske unije. |
J. OBDELAVA OSEBNIH PODATKOV
|
(26) |
Vsi osebni podatki, zbrani v tej preiskavi, bodo obravnavani v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 (6). |
K. POOBLAŠČENEC ZA ZASLIŠANJE
|
(27) |
Zainteresirane strani lahko zahtevajo posredovanje pooblaščenca za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Pooblaščenec za zaslišanje je posrednik med zainteresiranimi stranmi in preiskovalnimi službami Komisije. Pooblaščenec za zaslišanje obravnava zahtevke za dostop do dokumentacije, nestrinjanja z zaupnostjo podatkov, zahtevke za podaljšanje rokov in zahtevke tretjih oseb za zaslišanje. Pooblaščenec za zaslišanje lahko s posamezno zainteresirano stranjo organizira zaslišanje in nastopi kot posrednik, da se v celoti upoštevajo njene pravice do obrambe. |
|
(28) |
Zahtevek za zaslišanje pri pooblaščencu za zaslišanje je treba vložiti pisno in navesti razloge zanj. Za zaslišanja o zadevah z začetka preiskave je treba vložiti zahtevek v 15 dneh od datuma objave te uredbe Komisije v Uradnem listu Evropske unije. Pozneje pa je treba zahtevek za zaslišanje vložiti v posebnih rokih, ki jih določi Komisija v korespondenci z zainteresiranimi stranmi. |
|
(29) |
Pooblaščenec za zaslišanje ravno tako omogoči vpletenim stranem, da med zaslišanjem predstavijo različna stališča in nasprotne argumente, med drugim v zvezi z obstojem spremembe v vzorcu trgovanja, (ne-)zadostnim vzrokom ali ekonomsko upravičenostjo za takšne spremembe, slabitvijo popravljalnih učinkov veljavnih ukrepov in dampingom glede na normalno vrednost, določeno za izdelek v preiskavi. |
|
(30) |
Dodatne informacije in kontaktni podatki so zainteresiranim stranem na voljo na spletnih straneh pooblaščenca za zaslišanje na spletišču GD za trgovino: http://ec.europa.eu/trade/trade-policy-and-you/contacts/hearing-officer/. |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
V skladu s členom 13(3) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 se začne preiskava, da se ugotovi, ali se z uvozom v Unijo citronske kisline in trinatrijevega citrat dihidrata, ki sta trenutno uvrščena pod oznaki KN ex 2918 14 00 (oznaka TARIC 2918 14 00 10) in ex 2918 15 00 (oznaka TARIC 2918 15 00 11) in sta poslana iz Malezije, ne glede na to, ali sta deklarirana kot s poreklom iz Malezije ali ne, izogiba ukrepom, uvedenim z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/82.
Člen 2
Carinski organi v skladu s členom 13(3) in členom 14(5) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 sprejmejo ustrezne ukrepe za registracijo uvoza v Unijo iz člena 1 te uredbe.
Obveznost registracije preneha devet mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe.
Komisija lahko z uredbo odredi carinskim organom, da ustavijo registracijo uvoza v Unijo za izdelke tistih proizvajalcev, ki so zaprosili za izvzetje iz registracije in za katere se ugotovi, da izpolnjujejo pogoje za odobritev izvzetja.
Člen 3
1. Za vprašalnike je treba zaprositi pri Komisiji v 15 dneh od objave te uredbe v Uradnem listu Evropske unije.
2. Če zainteresirane strani želijo, da se med preiskavo upoštevajo njihova stališča, se morajo javiti Komisiji, pisno predstaviti svoja stališča in predložiti izpolnjene vprašalnike ali kakršne koli druge informacije v 37 dneh od datuma objave te uredbe v Uradnem listu Evropske unije, če ni določeno drugače.
3. Proizvajalci v Maleziji, ki zahtevajo izvzetje uvoza iz registracije ali ukrepov, morajo predložiti zahtevo, ustrezno podprto z dokazi, v istem 37-dnevnem roku.
4. Zainteresirane strani lahko v istem 37-dnevnem roku zaprosijo tudi za zaslišanje pred Komisijo.
5. Za informacije, ki se predložijo Komisiji za namen preiskav trgovinske zaščite, ni mogoče uveljavljati avtorskih pravic. Preden zainteresirane strani Komisiji predložijo informacije in/ali podatke, za katere veljajo avtorske pravice tretje osebe, morajo imetnika avtorskih pravic zaprositi za posebno dovoljenje, s katerim ta Komisiji izrecno dovoljuje (a) uporabo informacij in podatkov za namen tega postopka trgovinske zaščite in (b) zagotovitev informacij in/ali podatkov zainteresiranim stranem v tej preiskavi v obliki, ki jim omogoča, da uveljavljajo svojo pravico do obrambe.
6. Vsa pisna stališča, vključno z informacijami, ki jih zahteva ta uredba Komisije, izpolnjenimi vprašalniki in korespondenco, ki jih zainteresirane strani predložijo kot zaupne, se označijo z „Limited“ (7).
7. Če zainteresirane strani predložijo informacije z oznako „Limited“, jim morajo v skladu s členom 19(2) osnovne uredbe priložiti nezaupni povzetek in ga označiti s „For inspection by interested parties“. Ti povzetki morajo biti dovolj podrobni, da zajamejo bistvo zaupnih informacij. Če zainteresirana stran zaupnim informacijam ne priloži nezaupnega povzetka v predpisani obliki in z zahtevano kakovostjo, takšne zaupne informacije morda ne bodo upoštevane.
8. Zainteresirane strani so pozvane, da po elektronski pošti pošljejo vsa stališča in zahtevke, vključno s skeniranimi kopijami pooblastil in potrdil, razen obsežnih odgovorov, ki se predložijo na CD-ROM-u ali DVD-ju osebno ali s priporočeno pošto. Zainteresirane strani se z uporabo elektronske pošte strinjajo s pravili, ki veljajo za elektronsko pošiljanje, kot so navedena v dokumentu „KORESPONDENCA Z EVROPSKO KOMISIJO V ZADEVAH GLEDE TRGOVINSKE ZAŠČITE“, ki je objavljen na spletnem mestu Generalnega direktorata za trgovino: http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2011/june/tradoc_148003.pdf. Zainteresirane strani morajo v sporočilu navesti svoje ime, naslov, telefonsko številko in veljaven elektronski naslov ter zagotoviti, da je navedeni elektronski naslov poslovni elektronski naslov podjetja, ki deluje in se uporablja vsak dan. Komisija bo po prejemu kontaktih podatkov z zainteresiranimi stranmi komunicirala zgolj po elektronski pošti, razen če te izrecno zaprosijo za prejemanje vseh dokumentov Komisije po drugi poti ali če vrsta dokumenta zahteva uporabo priporočene pošte. Zainteresirane strani lahko nadaljnja pravila in informacije v zvezi s korespondenco s Komisijo, vključno z veljavnimi načeli za predložitev stališč po elektronski pošti, najdejo v zgoraj navedenih navodilih za komuniciranje z zainteresiranimi stranmi.
9. Naslov Komisije za korespondenco:
|
European Commission |
|
Directorate General for Trade |
|
Directorate H |
|
Office: CHAR 04/039 |
|
1040 Brussels |
|
BELGIUM |
|
Elektronski naslov: TRADE-R614-CITRIC-CIRCUMVENTION@ec.europa.eu |
Člen 4
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 30. aprila 2015
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 343, 22.12.2009, str. 51.
(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/82 z dne 21. januarja 2015 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz citronske kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 in zaključku delnih vmesnih pregledov v skladu s členom 11(3) Uredbe (ES) št. 1225/2009 (UL L 15, 22.1.2015, str. 8).
(3) Protidampinški ukrepi na uvoz citronske kisline s poreklom iz LRK so bili prvotno uvedeni z Uredbo Sveta (ES) št. 1193/2008 z dne 1. decembra 2008 (UL L 323, 3.12.2008, str. 1). Protidampinški ukrepi so bili po pregledu zaradi izteka ukrepov ohranjeni z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/82.
(4) V skladu s členom 143 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti se osebi štejeta za povezani samo, če: (a) je ena od njiju član vodstva ali uprave podjetja drugega in obratno; (b) pravno nastopata kot družbenika; (c) sta delodajalec in delojemalec; (d) katera koli oseba neposredno ali posredno ima, poseduje ali nadzoruje 5 ali več odstotkov delnic ali deležev z glasovalno pravico obeh oseb; (e) ena od njiju neposredno ali posredno nadzira drugo; (f) obe neposredno ali posredno nadzirata tretjo osebo; (g) skupaj neposredno ali posredno nadzirata tretjo osebo; ali (h) sta člana iste družine. Osebi se štejeta za člana iste družine, če sta v enem od naslednjih sorodstvenih razmerij: (i) žena in mož, (ii) starš in otrok, (iii) brat in sestra (tudi polbrat in polsestra), (iv) stari starš in vnuk, (v) stric ali teta in nečak ali nečakinja, (vi) tast in tašča ter zet ali snaha, (vii) svak in svakinja. (UL L 253, 11.10.1993, str. 1). Pri tem „oseba“ pomeni fizično ali pravno osebo.
(5) Tudi če so proizvajalci v prej navedenem smislu povezani z družbami, za katere veljajo veljavni ukrepi, se izvzetje lahko odobri, če ni dokazov, da je bil odnos z družbami, za katere veljajo veljavni ukrepi, vzpostavljen ali uporabljen za izogibanje tovrstnim ukrepom.
(6) Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).
(7) Dokument z oznako „ Limited “ se šteje za zaupnega v skladu s členom 19 Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 (UL L 343, 22.12.2009, str. 51) in členom 6 Sporazuma STO o izvajanju člena VI GATT 1994 (Protidampinški sporazum). Poleg tega je dokument zaščiten v skladu s členom 4 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).
|
1.5.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 113/44 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/707
z dne 30. aprila 2015
o neodobritvi izvlečka iz korenine Rheum officinale kot osnovne snovi v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (1) ter zlasti člena 23(5) v povezavi s členom 13(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
V skladu s členom 23(3) Uredbe (ES) št. 1107/2009 je Komisija 26. aprila 2013 prejela zahtevek inštituta Institut Technique de l'Agriculture Biologique (ITAB) za odobritev izvlečka iz korenine Rheum officinale kot osnovne snovi. Navedenemu zahtevku so bili priloženi podatki, ki so obvezni v skladu z drugim pododstavkom člena 23(3). |
|
(2) |
Komisija je Evropsko agencijo za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) zaprosila za znanstveno pomoč. Agencija je 12. junija 2014 (2) Komisiji predložila tehnično poročilo o zadevni snovi. Komisija je 20. marca 2015 Stalnemu odboru za rastline, živali, hrano in krmo predložila poročilo o pregledu (3) in osnutek te uredbe o neodobritvi izvlečka iz korenine Rheum officinale. |
|
(3) |
Iz dokumentacije, ki jo je predložil vložnik, je razvidno, da izvleček iz korenine Rheum officinale ne izpolnjuje merila za živila, kot so opredeljena v členu 2 Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (4). |
|
(4) |
V tehničnem poročilu so bili izraženi posebni pomisleki glede tveganja za izvajalce tretiranja, delavce, druge navzoče osebe, potrošnike in neciljne organizme. |
|
(5) |
Komisija je vložnika pozvala, naj predloži pripombe k pregledu Agencije in k osnutku poročila o pregledu. Vložnik je predložil pripombe, ki so bile natančno pregledane. |
|
(6) |
Vendar kljub argumentom, ki jih je predložil vložnik, pomislekov v zvezi s snovjo ni mogoče odpraviti. |
|
(7) |
Zato ni bilo ugotovljeno, da so zahteve iz člena 23 Uredbe (ES) št. 1107/2009 v zvezi z vrstami uporabe, ki so bile proučene in podrobno navedene v poročilu Komisije o pregledu, izpolnjene. Zato je primerno, da se izvleček iz korenine Rheum officinale kot osnovna snov ne odobri. |
|
(8) |
Ta uredba ne vpliva na predložitev ponovnega zahtevka za odobritev izvlečka iz korenine Rheum officinale kot osnovne snovi v skladu s členom 23(3) Uredbe (ES) št. 1107/2009. |
|
(9) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Neodobritev osnovne snovi
Izvleček iz korenine Rheum officinale se ne odobri kot osnovna snov.
Člen 2
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 30. aprila 2015
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 309, 24.11.2009, str. 1.
(2) Rezultat posvetovanja z državami članicami in Agencijo o uporabi osnovne snovi Rheum officinale in sklepi Agencije o obravnavanih posameznih točkah. 2014:EN-617. 31 str.
(3) http://ec.europa.eu/sanco_pesticides/public/?event=activesubstance.selection&language=EN.
(4) Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).
|
1.5.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 113/46 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/708
z dne 30. aprila 2015
o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1),
ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Izvedbene uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi. |
|
(2) |
Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 30. aprila 2015
Za Komisijo
V imenu predsednika
Jerzy PLEWA
Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja
PRILOGA
Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
|
(EUR/100 kg) |
||
|
Oznaka KN |
Oznaka tretje države (1) |
Standardna uvozna vrednost |
|
0702 00 00 |
IL |
153,9 |
|
MA |
84,1 |
|
|
MK |
119,9 |
|
|
TR |
96,0 |
|
|
ZZ |
113,5 |
|
|
0707 00 05 |
AL |
97,3 |
|
TR |
125,6 |
|
|
ZZ |
111,5 |
|
|
0709 93 10 |
MA |
102,7 |
|
TR |
139,9 |
|
|
ZZ |
121,3 |
|
|
0805 10 20 |
EG |
45,0 |
|
IL |
75,7 |
|
|
MA |
52,1 |
|
|
TR |
70,3 |
|
|
ZZ |
60,8 |
|
|
0805 50 10 |
TR |
90,6 |
|
ZZ |
90,6 |
|
|
0808 10 80 |
AR |
101,4 |
|
BR |
109,9 |
|
|
CL |
117,0 |
|
|
CN |
167,0 |
|
|
MK |
31,3 |
|
|
NZ |
155,2 |
|
|
US |
226,6 |
|
|
UY |
92,0 |
|
|
ZA |
126,8 |
|
|
ZZ |
125,2 |
|
(1) Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (EU) št. 1106/2012 z dne 27. novembra 2012 o izvajanju Uredbe (ES) št. 471/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o zunanji trgovini z državami nečlanicami v zvezi s posodabljanjem nomenklature držav in ozemelj (UL L 328, 28.11.2012, str. 7). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.
SKLEPI
|
1.5.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 113/48 |
SKLEP SVETA (EU) 2015/709
z dne 21. aprila 2015
o stališču, ki se v imenu Evropske unije sprejme v Pridružitvenem svetu EU-Turčija glede nadomestitve Protokola 3 k Sklepu št. 1/98 Pridružitvenega sveta ES-Turčija o trgovinskem režimu za kmetijske proizvode o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja z novim protokolom, ki se v zvezi s pravili o poreklu sklicuje na Regionalno konvencijo o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 207(4) v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Protokol 3 k Sklepu št. 1/98 Pridružitvenega sveta ES-Turčija o trgovinskem režimu za kmetijske proizvode (1) se nanaša na opredelitev pojma „izdelki s poreklom“ in načine upravnega sodelovanja (v nadaljnjem besedilu: Protokol 3). |
|
(2) |
Regionalna konvencija o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu (2) (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) vsebuje določbe o poreklu blaga, s katerim se trguje v okviru posameznih sporazumov, sklenjenih med pogodbenicami. |
|
(3) |
Unija in Turčija sta Konvencijo podpisali 15. junija 2011 oziroma 4. novembra 2011. |
|
(4) |
Unija in Turčija sta deponirali listini o sprejetju pri depozitarju Konvencije 26. marca 2012 oziroma 4. decembra 2013. Zato je Konvencija v skladu z njenim členom 10(3) za Unijo in Turčijo začela veljati 1. maja 2012 oziroma 1. februarja 2014. |
|
(5) |
Člen 6 Konvencije določa, da vsaka pogodbenica sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se Konvencija dejansko uporablja. V ta namen bi moral Pridružitveni svet EU-Turčija sprejeti sklep o nadomestitvi Protokola 3 z novim protokolom, ki se v zvezi s pravili o poreklu sklicuje na Konvencijo. |
|
(6) |
Stališče Unije v Pridružitvenem svetu EU-Turčija bi moralo temeljiti na priloženem osnutku sklepa – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Stališče, ki se v imenu Evropske unije sprejme v Pridružitvenem svetu EU-Turčija glede nadomestitve Protokola 3 k Sklepu št. 1/98 Pridružitvenega sveta ES-Turčija o trgovinskem režimu za kmetijske proizvode o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja z novim protokolom, ki se v zvezi s pravili o poreklu sklicuje na Regionalno konvencijo o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu, temelji na osnutku sklepa Pridružitvenega sveta EU-Turčija, priloženem temu sklepu.
Predstavniki Unije v Pridružitvenem svetu EU-Turčija se lahko sporazumejo o manjših spremembah osnutka sklepa Pridružitvenega sveta EU-Turčija brez nadaljnjega sklepa Sveta.
Člen 2
Sklep Pridružitvenega sveta EU-Turčija se objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 3
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
V Luxembourgu, 21. aprila 2015
Za Svet
Predsednik
E. RINKĒVIČS
OSNUTEK
SKLEP št. … PRIDRUŽITVENEGA SVETA EU-TURČIJA
z dne …
o nadomestitvi Protokola 3 k Sklepu št. 1/98 Pridružitvenega sveta ES-Turčija o trgovinskem režimu za kmetijske proizvode o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja
PRIDRUŽITVENI SVET EU-TURČIJA JE –
ob upoštevanju Sklepa št. 1/98 Pridružitvenega sveta ES-Turčija o trgovinskem režimu za kmetijske proizvode (1) in zlasti člena 4 Sklepa,
ob upoštevanju Protokola 3 k Sklepu št. 1/98 Pridružitvenega sveta ES-Turčija o trgovinskem režimu za kmetijske proizvode o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Člen 4 Sklepa št. 1/98 Pridružitvenega sveta ES-Turčija o trgovinskem režimu za kmetijske proizvode se nanaša na Protokol 3 k navedenem sklepu (v nadaljnjem besedilu: Protokol 3), ki določa pravila o poreklu blaga in predpisuje kumulacijo porekla med Unijo, Turčijo in drugimi pogodbenicami Regionalne konvencije o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu (2) (v nadaljnjem besedilu: Konvencija). |
|
(2) |
Člen 39 Protokola 3 določa, da se lahko Pridružitveni svet odloči, da bo spremenil določbe navedenega protokola. |
|
(3) |
Konvencija je namenjena nadomestitvi protokolov o pravilih o poreklu, ki trenutno veljajo med državami pan-evro-mediteranskega območja, z enim zakonodajnim aktom. |
|
(4) |
Unija in Turčija sta Konvencijo podpisali 15. junija 2011 oziroma 4. novembra 2011. |
|
(5) |
Unija in Turčija sta deponirali listini o sprejetju pri depozitarju Konvencije 26. marca 2012 oziroma 4. decembra 2013. Zato je Konvencija v skladu z njenim členom 10(3) za Unijo in Turčijo začela veljati 1. maja 2012 oziroma 1. februarja 2014. |
|
(6) |
Udeleženke v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu so bile s Konvencijo vključene v pan-evro-mediteransko območje kumulacije porekla. |
|
(7) |
Protokol 3 bi bilo zato treba nadomestiti z novim protokolom, ki se sklicuje na Konvencijo – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Protokol 3 k Sklepu št. 1/98 Pridružitvenega sveta ES-Turčija o trgovinskem režimu za kmetijske proizvode o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja se nadomesti z besedilom iz Priloge k temu sklepu.
V …,
Za Pridružitveni svet EU-Turčija
Predsednik
(1) UL L 86, 20.3.1998, str. 1.
(2) UL L 54, 26.2.2013, str. 4.
(*1) Delegacije, UL: Datum bo določil Pridružitveni svet EU-Turčija.
PRILOGA
„Protokol 3
o opredelitvi pojma ‚izdelki s poreklom‘ in načinih upravnega sodelovanja
Člen 1
Veljavna pravila o poreklu
1. Za namene izvajanja tega sklepa se uporabljajo Dodatek I in ustrezne določbe Dodatka II k Regionalni konvenciji o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu (1) (v nadaljnjem besedilu: Konvencija).
2. Vsa sklicevanja na ‚ustrezni sporazum‘ iz Dodatka I in ustreznih določb Dodatka II h Konvenciji se razumejo kot sklicevanja na ta sklep.
Člen 2
Reševanje sporov
1. Spori v zvezi s postopki preverjanja iz člena 32 Dodatka I h Konvenciji, ki jih ni mogoče rešiti med carinskimi organi, ki zahtevajo preverjanje, in carinskimi organi, ki so odgovorni za izvajanje tega preverjanja, se predložijo v reševanje Pridružitvenemu svetu.
2. V vseh primerih se spori med uvoznikom in carinskimi organi države uvoznice rešujejo v skladu z zakonodajo te države.
Člen 3
Spremembe Protokola
Pridružitveni svet se lahko odloči, da bo spremenil ta protokol.
Člen 4
Odstop od Konvencije
1. Če Evropska unija ali Turčija pošljeta pisno obvestilo depozitarju Konvencije o svoji nameri, da odstopata od Konvencije v skladu s členom 9 Konvencije, Evropska unija in Turčija nemudoma začneta pogajanja glede pravil o poreklu za namene izvajanja tega sklepa.
2. Do začetka veljavnosti teh novo določenih pravil o poreklu se za ta sklep še naprej uporabljajo pravila o poreklu iz Dodatka I in, kjer je primerno, iz ustreznih določb Dodatka II h Konvenciji, ki veljajo v trenutku odstopa. Vendar se od trenutka odstopa pravila o poreklu iz Dodatka I in, kjer je primerno, iz ustreznih določb Dodatka II h Konvenciji razumejo tako, da dopuščajo le dvostransko kumulacijo med Evropsko unijo in Turčijo.
Člen 5
Prehodne določbe – kumulacija
Ne glede na člen 16(5) in člen 21(3) Dodatka I h Konvenciji je lahko, kadar kumulacija vključuje le države Efte, Ferske otoke, Evropsko unijo, Turčijo in udeleženke v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu, dokazilo o poreklu potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali izjava o poreklu.“
|
1.5.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 113/53 |
SKLEP SVETA (EU) 2015/710
z dne 21. aprila 2015
o stališču, ki se v imenu Evropske unije sprejme v Skupnem odboru, ustanovljenem s Sporazumom med Evropsko skupnostjo za premog in jeklo ter Republiko Turčijo o trgovini z izdelki, zajetimi s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo, glede nadomestitve Protokola 1 k navedenemu sporazumu o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja z novim protokolom, ki se v zvezi s pravili o poreklu sklicuje na Regionalno konvencijo o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 207(4) v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Protokol 1 k Sporazumu med Evropsko skupnostjo za premog in jeklo ter Republiko Turčijo o trgovini z izdelki, zajetimi s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo (1) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), se nanaša na opredelitev pojma „izdelki s poreklom“ in načine upravnega sodelovanja (v nadaljnjem besedilu: Protokol 1). |
|
(2) |
Regionalna konvencija o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu (2) (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) vsebuje določbe o poreklu blaga, s katerim se trguje v okviru posameznih sporazumov, sklenjenih med pogodbenicami. |
|
(3) |
Unija in Turčija sta Konvencijo podpisali 15. junija 2011 oziroma 4. novembra 2011. |
|
(4) |
Unija in Turčija sta deponirali listini o sprejetju pri depozitarju Konvencije 26. marca 2012 oziroma 4. decembra 2013. Zato je Konvencija v skladu z njenim členom 10(3) za Unijo in Turčijo začela veljati 1. maja 2012 oziroma 1. februarja 2014. |
|
(5) |
Člen 6 Konvencije določa, da vsaka pogodbenica sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se Konvencija dejansko uporablja. V ta namen bi moral Skupni odbor, ustanovljen s Sporazumom, sprejeti sklep o nadomestitvi Protokola 1 z novim protokolom, ki se v zvezi s pravili o poreklu sklicuje na Konvencijo. |
|
(6) |
Stališče Unije v Skupnem odboru bi moralo temeljiti na priloženem osnutku sklepa – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Stališče, ki se v imenu Evropske unije sprejme v Skupnem odboru, ustanovljenem s Sporazumom med Evropsko skupnostjo za premog in jeklo ter Republiko Turčijo o trgovini z izdelki, zajetimi s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo, glede nadomestitve Protokola 1 k navedenemu sporazumu o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja z novim protokolom, ki se v zvezi s pravili o poreklu sklicuje na Regionalno konvencijo o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu, temelji na osnutku sklepa Skupnega odbora, priloženem temu sklepu.
Predstavniki Unije v Skupnem odboru se lahko sporazumejo o manjših spremembah osnutka sklepa Skupnega odbora brez nadaljnjega sklepa Sveta.
Člen 2
Sklep Skupnega odbora se objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 3
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
V Luxembourgu, 21. aprila 2015
Za Svet
Predsednik
E. RINKĒVIČS
OSNUTEK
SKLEP št. … SKUPNEGA ODBORA EU-TURČIJA
z dne …
o nadomestitvi Protokola 1 k Sporazumu med Evropsko skupnostjo za premog in jeklo ter Republiko Turčijo o trgovini z izdelki, zajetimi s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo, o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja
SKUPNI ODBOR EU-TURČIJA JE –
ob upoštevanju Sporazuma med Evropsko skupnostjo za premog in jeklo ter Republiko Turčijo o trgovini z izdelki, zajetimi s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo (1) in zlasti člena 6(2) Sporazuma,
ob upoštevanju Protokola 1 k Sporazumu med Evropsko skupnostjo za premog in jeklo ter Republiko Turčijo o trgovini z izdelki, zajetimi s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo, o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Člen 6(2) Sporazuma med Evropsko skupnostjo za premog in jeklo ter Republiko Turčijo o trgovini z izdelki, zajetimi s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), se nanaša na Protokol 1 k Sporazumu (v nadaljnjem besedilu: Protokol 1), ki določa pravila o poreklu blaga in predpisuje kumulacijo porekla med Unijo, Turčijo in drugimi pogodbenicami Regionalne konvencije o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu (2) (v nadaljnjem besedilu: Konvencija). |
|
(2) |
Člen 39 Protokola 1 določa, da se lahko Skupni odbor, ustanovljen na podlagi člena 14 Sporazuma, odloči, da bo spremenil določbe navedenega protokola. |
|
(3) |
Konvencija je namenjena nadomestitvi protokolov o pravilih o poreklu, ki trenutno veljajo med državami pan-evro-mediteranskega območja, z enim pravnim aktom. |
|
(4) |
Unija in Turčija sta Konvencijo podpisali 15. junija 2011 oziroma 4. novembra 2011. |
|
(5) |
Unija in Turčija sta deponirali listini o sprejetju pri depozitarju Konvencije 26. marca 2012 oziroma 4. decembra 2013. Zato je Konvencija v skladu z njenim členom 10(3) za Evropsko unijo in Turčijo začela veljati 1. maja 2012 oziroma 1. februarja 2014. |
|
(6) |
Udeleženke v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu so bile s Konvencijo vključene v pan-evro-mediteransko območje kumulacije porekla. |
|
(7) |
Protokol 1 bi bilo zato treba nadomestiti z novim protokolom, ki se bo skliceval na Konvencijo – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Protokol 1 k Sporazumu med Evropsko skupnostjo za premog in jeklo ter Republiko Turčijo o trgovini z izdelki, zajetimi s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo, o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja se nadomesti z besedilom iz Priloge k temu sklepu.
V …,
Za Skupni odbor EU-Turčija
Predsednik
(1) UL L 227, 7.9.1996, str. 3.
(2) UL L 54, 26.2.2013, str. 4.
(*1) Datum uporabe bo določil Skupni odbor.
PRILOGA
„Protokol 1
o opredelitvi pojma,izdelki s poreklom' in načinih upravnega sodelovanja
Člen 1
Veljavna pravila o poreklu
1. Za namene izvajanja tega sporazuma se uporabljajo Dodatek I in ustrezne določbe Dodatka II k Regionalni konvenciji o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu (1) (v nadaljnjem besedilu: Konvencija).
2. Vsa sklicevanja na ‚ustrezni sporazum‘ iz Dodatka I in ustreznih določb Dodatka II h Konvenciji se razumejo kot sklicevanja na ta sporazum.
Člen 2
Reševanje sporov
1. Spori v zvezi s postopki preverjanja iz člena 32 Dodatka I h Konvenciji, ki jih ni mogoče rešiti med carinskimi organi, ki zahtevajo preverjanje, in carinskimi organi, ki so odgovorni za izvajanje tega preverjanja, se predložijo v reševanje Skupnemu odboru.
2. V vseh primerih se spori med uvoznikom in carinskimi organi države uvoznice rešujejo v skladu z zakonodajo te države.
Člen 3
Spremembe Protokola
Skupni odbor se lahko odloči, da bo spremenil ta protokol.
Člen 4
Odstop od Konvencije
1. Če Evropska unija ali Turčija pošljeta pisno obvestilo depozitarju Konvencije o svoji nameri, da odstopata od Konvencije v skladu s členom 9 Konvencije, Evropska unija in Turčija nemudoma začneta pogajanja glede pravil o poreklu za namene izvajanja tega sporazuma.
2. Do začetka veljavnosti teh novo določenih pravil o poreklu se za ta sporazum še naprej uporabljajo pravila o poreklu iz Dodatka I in, kjer je primerno, iz ustreznih določb Dodatka II h Konvenciji, ki veljajo v trenutku odstopa. Vendar se od trenutka odstopa pravila o poreklu iz Dodatka I in, kjer je primerno, iz ustreznih določb Dodatka II h Konvenciji razumejo tako, da dopuščajo le dvostransko kumulacijo med Evropsko unijo in Turčijo.
Člen 5
Prehodne določbe – kumulacija
Ne glede na člen 16(5) in člen 21(3) Dodatka I h Konvenciji je lahko, kadar kumulacija vključuje le države Efte, Ferske otoke, Evropsko unijo, Turčijo in udeleženke v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu, dokazilo o poreklu potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali izjava o poreklu.“
|
1.5.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 113/58 |
SKLEP POLITIČNEGA IN VARNOSTNEGA ODBORA (SZVP) 2015/711
z dne 28. aprila 2015
o sprejetju prispevka tretjih držav k vojaški operaciji Evropske unije kot prispevku k odvračanju, preprečevanju in zatiranju piratstva in oboroženih ropov pred somalsko obalo (Atalanta) (ATALANTA/4/2015)
POLITIČNI IN VARNOSTNI ODBOR JE –
ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti tretjega odstavka člena 38 Pogodbe,
ob upoštevanju Skupnega ukrepa Sveta 2008/851/SZVP z dne 10. novembra 2008 o vojaški operaciji Evropske unije kot prispevku k odvračanju, preprečevanju in zatiranju piratstva in oboroženih ropov pred somalsko obalo (1) ter zlasti člena 10 Skupnega ukrepa,
ob upoštevanju Sklepa Političnega in varnostnega odbora ATALANTA/3/2009 z dne 21. aprila 2009 o vzpostavitvi odbora sodelujočih držav za vojaško operacijo Evropske unije kot prispevku k odvračanju, preprečevanju in zatiranju piratstva in oboroženih ropov pred somalsko obalo (Atalanta) (2009/369/SZVP) (2),
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
V skladu s členom 10(2) Skupnega ukrepa 2008/851/SZVP je Svet pooblastil Politični in varnostni odbor (PVO) za sprejemanje ustreznih odločitev o sprejetju predlaganih prispevkov tretjih držav. |
|
(2) |
PVO je 29. aprila 2014 sprejel Sklep ATALANTA/2/2014 (3), ki spreminja Sklep ATALANTA/3/2009. |
|
(3) |
Na podlagi pisma predsednika Vojaškega odbora Evropske unije z dne 10. decembra 2014, priporočila namestnika poveljnika operacije EU o prispevku Republike Koreje z dne 9. aprila 2015 ter priporočila Vojaškega odbora Evropske unije z dne 15. aprila 2015 bi bilo treba prispevek Republike Koreje sprejeti. |
|
(4) |
Pogoj za sodelovanje Republike Koreje je, da stopi v veljavo Sporazum med Evropsko unijo in Republiko Korejo o vzpostavitvi okvira za sodelovanje Republike Koreje pri operacijah Evropske unije za krizno upravljanje (4), podpisan 23. maja 2014. |
|
(5) |
V skladu s členom 5 Protokola (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri pripravi in izvajanju sklepov in ukrepov Unije, ki zadevajo obrambo – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
1. Prispevek Republike Koreje za vojaško operacijo Evropske unije kot prispevek k odvračanju, preprečevanju in zatiranju piratstva in oboroženih ropov pred somalsko obalo (Atalanta) se sprejme in velja za znatnega.
2. Republika Koreja je oproščena finančnih prispevkov v proračun operacije Atalanta.
Člen 2
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
V Bruslju, 28. aprila 2015
Za Politični in varnostni odbor
Predsednik
W. STEVENS
(1) UL L 301, 12.11.2008, str. 33.
(2) UL L 112, 6.5.2009, str. 9.
(3) Sklep Političnega in varnostnega odbora ATALANTA/2/2014 z dne 29. aprila 2014 o sprejetju prispevka tretjih držav k vojaški operaciji Evropske unije kot prispevku k odvračanju, preprečevanju in zatiranju piratstva in oboroženih ropov pred somalsko obalo (Atalanta) in spremembi Sklepa ATALANTA/3/2009 (2014/244/SZVP) (UL L 132, 3.5.2014, str. 63).
