30.4.2015

SL

Uradni list Evropske unije

L 111/1

---

SKLEP SVETA (EU) 2015/674

z dne 20. aprila 2015

o sprejetju spremenjenega Sporazuma o ustanovitvi Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju v imenu Evropske unije

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(2) v povezavi s členom 218(6)(a) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju soglasja Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Sporazum o ustanovitvi Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju (GFCM) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je bil oblikovan in odobren na 5. zasedanju Konference FAO leta 1949 in je začel veljati 20. februarja 1952.

(2)	Evropska skupnost je postala pogodbenica GFCM, ko je Svet sprejel Sklep 98/416/ES (1).

(3)	Kot posledica začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe dne 1. decembra 2009 je Evropska unija nadomestila in nasledila Evropsko skupnost.

(4)	Dne 15. novembra 2013 je Svet Komisijo pooblastil, da se v imenu Unije pogaja o spremembah Sporazuma v zvezi z zadevami, ki so v pristojnosti Unije.

(5)	Države članice in Komisija so pogajanja izvedle glede na svoja področja pristojnosti v skladu s pooblastilom in v tesnem sodelovanju.

(6)	Pogajanja so se uspešno zaključila na zasedanju GFCM od 19. do 24. maja 2014. Na tem zasedanju je GFCM potrdila besedilo spremenjenega Sporazuma.

(7)	Namen sprememb Sporazuma je posodobiti GFCM in okrepiti njeno vlogo pri ohranjanju ribolovnih virov na področju njene pristojnosti.

(8)	Cilji, splošna načela in naloge GFCM so bili spremenjeni in razširjeni, da bi se zagotovila dolgoročno ohranjanje ter trajnostna uporaba živih morskih virov in njihovega okolja.

(9)	Spremenjeni Sporazum je v skladu z načeli skupne ribiške politike Unije. Zato je v interesu Unije, da sprejme spremenjeni Sporazum –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Spremenjeni Sporazum o ustanovitvi Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju se odobri v imenu Unije.

Besedilo spremenjenega Sporazuma je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta imenuje osebo, ki je pooblaščena, da v imenu Unije FAO uradno obvesti o tem, da je Evropska unija sprejela spremenjeni Sporazum (2).

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

---

(1)  Sklep Sveta 98/416/ES z dne 16. junija 1998 o pristopu Evropske skupnosti h Generalni komisiji za ribištvo v Sredozemlju (UL L 190, 4.7.1998, str. 34).

(2)  Generalni sekretariat Sveta bo v Uradnem listu Evropske unije objavil datum začetka veljavnosti spremenjenega Sporazuma.

---

30.4.2015

SL

Uradni list Evropske unije

L 111/3

---

SPREMENJENI SPORAZUM

o ustanovitvi Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju

POGODBENICE SO SE –

OB SKLICEVANJU na mednarodno pravo, kot je izraženo v ustreznih določbah Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu z dne 10. decembra 1982,

OB SKLICEVANJU na Sporazum o izvajanju določb Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu z dne 10. decembra 1982 glede ohranjanja in upravljanja čezconskih staležev rib in izrazito selivskih staležev rib z dne 4. decembra 1995, Sporazum o pospeševanju usklajevanja ribiških plovil na odprtem morju z mednarodnimi ukrepi za ohranjanje in upravljanje z dne 24. novembra 1993 in druge pomembne mednarodne instrumente, ki se nanašajo na ohranjanje in upravljanje živih morskih virov,

OB UPOŠTEVANJU Kodeksa odgovornega ribištva, ki ga je sprejela Konferenca Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) na svojem 28. zasedanju 31. oktobra 1995, in s tem povezanih instrumentov, ki jih je sprejela Konferenca FAO,

OB VZAJEMNEM INTERESU ZA razvoj in primerno uporabo živih morskih virov v Sredozemlju in Črnem morju (v nadaljnjem besedilu: območje uporabe),

OB PRIZNAVANJU posebnosti različnih podregij na območju uporabe,

ODLOČENE, da bodo zagotavljale dolgoročno ohranjanje in trajnostno uporabo živih morskih virov in morskih ekosistemov na območju uporabe,

OB PRIZNAVANJU gospodarskih, družbenih in prehranskih koristi trajnostne uporabe živih morskih virov na območju uporabe,

OB PRIZNAVANJU, da morajo države po mednarodnem pravu sodelovati pri ohranjanju in upravljanju živih morskih virov in varovanju njihovih ekosistemov,

OB SPOZNANJU, da odgovorna akvakultura zmanjšuje obremenitev živih morskih virov in ima pomembno vlogo pri spodbujanju in smotrnejši uporabi živih morskih virov, vključno s prehransko varnostjo,

OB ZAVEDANJU, da je treba preprečiti škodljive posledice za morsko okolje, ohranjati biotsko raznovrstnost in čim bolj zmanjšati tveganje dolgoročnih ali nepovratnih učinkov uporabe in izkoriščanja živih morskih virov,

OB UPOŠTEVANJU, da mora učinkovito ohranjanje in upravljanje temeljiti na najboljših razpoložljivih znanstvenih informacijah in uporabi previdnostnega pristopa,

ZAVEDAJOČ SE pomena obalnih ribiških skupnosti in potrebe po vključitvi ribičev ter zadevnih poklicnih organizacij in organizacij civilne družbe v postopke odločanja,

ODLOČENE, da bodo učinkovito sodelovale in ukrepale za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in zakonsko neurejenega ribolova, za odvračanje od njega ter njegovo odpravljanje,

OB PRIZNAVANJU posebnih zahtev držav v razvoju po pomoči, da bi lahko učinkovito sodelovale pri ohranjanju, upravljanju in gojenju živih morskih virov,

V PREPRIČANJU, da imajo ohranjanje in trajnostna uporaba živih morskih virov na območju uporabe ter varovanje morskih ekosistemov, v katerih se ti viri pojavljajo, pomembno vlogo pri modri rasti in trajnostnem razvoju,

OB PRIZNAVANJU, da je treba v te namene v okviru Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo ter v skladu s členom XIV njene ustanovne listine ustanoviti Generalno komisijo za ribištvo v Sredozemlju (za katero se uporablja kratica „GFCM“) –

DOGOVORILE O NASLEDNJEM:

Člen 1

(Uporabljeni pojmi)

V tem sporazumu:

(a)	„Konvencija iz leta 1982“ pomeni Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu z dne 10. decembra 1982;

(b)	„Sporazum iz leta 1995“ pomeni Sporazum o izvajanju določb Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu z dne 10. decembra 1982 glede ohranjanja in upravljanja čezconskih staležev rib in izrazito selivskih staležev rib z dne 4. decembra 1995;

(c)	„akvakultura“ pomeni gojenje živih vodnih virov;

(d)	„pogodbenica“ pomeni vsako državo in organizacijo za regionalno gospodarsko povezovanje, ki sestavljajo Komisijo v skladu s členom 4;

(e)	„sodelujoča nepogodbenica“ pomeni članico ali pridruženo članico Organizacije in tiste države nečlanice, ki so članice Združenih narodov ali katere koli od specializiranih agencij Združenih narodov in Komisiji niso uradno pridružene kot pogodbenice, ki upoštevajo ukrepe iz člena 8(b);

(f)	„ribolov“ pomeni iskanje, privabljanje, lociranje, lovljenje, odvzem ali pobiranje živih morskih virov ali kakršno koli dejavnost, za katero se lahko upravičeno pričakuje, da bo imela za posledico privabljanje, lociranje, lovljenje, odvzem ali pobiranje živih morskih virov;

(g)

„ribolovna zmogljivost“ pomeni največjo količino rib, ki bi jih bilo mogoče uloviti na ribolovnem območju ali z eno samo ribiško enoto (npr. ribič, skupnost, plovilo ali ladjevje) v določenem obdobju (npr. sezoni, letu) glede na biomaso in starostno strukturo ribjega staleža ter sedanje stanje tehnologije, brez kakršnih koli zakonskih omejitev ulova in ob popolni izrabi razpoložljivih sredstev;

(h)

„ribolovni napor“ pomeni količino ribolovnega orodja določene vrste, ki se uporablja na ribolovnih območjih v določenem časovnem obdobju (npr. ure uporabe vlečne mreže na dan, število nastavljenih trnkov na dan ali število izvlekov obalne potegalke na dan). Če se uporabljata dve vrsti orodja ali več, je treba zadevni napor, preden se ga sešteje, prilagoditi neki standardni vrsti;

(i)	„z ribolovom povezane dejavnosti“ pomeni katero koli dejavnost, ki podpira ribolovne dejavnosti ali je povezana s pripravo nanje, vključno z iztovarjanjem, pakiranjem, predelavo, pretovarjanjem ali prevozom rib ter zagotavljanjem osebja, goriva, orodja in drugih potrebščin;

(j)

„nezakonit, neprijavljen in zakonito neurejen ribolov“ se nanaša na dejavnosti iz odstavka 3 Mednarodnega akcijskega načrta za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in zakonsko neurejenega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje, ki ga je sprejela organizacija FAO leta 2001;

(k)	„največji trajnostni donos“ pomeni največji donos v teoretičnem ravnovesju, ki se ga lahko stalno ulovi (v povprečju) iz staleža v obstoječih (povprečnih) okoljskih razmerah, ne da bi vplivali na proces razmnoževanja;

(l)	„čezconski staleži“ pomenijo staleže, ki se pojavljajo znotraj izključnih ekonomskih con, pa tudi na območjih zunaj teh con ali območjih, ki mejijo nanje;

(m)	„plovilo“ pomeni kakršno koli plovilo, ladjo druge vrste ali čoln, ki se uporablja, je opremljen za uporabo ali se namerava uporabiti za ribolov ali z ribolovom povezane dejavnosti.

Člen 2

(Cilj)

1.   Pogodbene stranke s tem v okviru ustanovne listine Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: Organizacija) ustanovijo komisijo z imenom Generalna komisija za ribištvo v Sredozemlju (v nadaljnjem besedilu: Komisija), za namene opravljanja nalog in izpolnjevanja obveznosti iz tega sporazuma.

2.   Cilj tega sporazuma je zagotoviti ohranjanje in trajnostno uporabo živih morskih virov, na biološki, družbeni, gospodarski in okoljski ravni, ter trajnostni razvoj akvakulture na območju uporabe.

3.   Sedež Komisije je v Rimu v Italiji.

Člen 3

(Območje uporabe)

1.   Geografsko območje uporabe tega sporazuma vključuje vse morske vode Sredozemskega in Črnega morja.

2.   Nobena določba v tem sporazumu in nobeno dejanje ali dejavnost, izvedena v skladu s tem sporazumom, ne pomenita priznanja zahtevkov ali stališč katere koli pogodbenice v zvezi s pravnim statusom in obsegom voda in območij.

Člen 4

(Članstvo)

1.   Članice Komisije so lahko članice in pridružene članice Organizacije ter tiste države nečlanice, ki so članice Združenih narodov ali katere koli od specializiranih agencij Združenih narodov,

(a)

ki so: (i) obalne države ali pridružene članice, ki v celoti ali delno ležijo na območju uporabe; (ii) države ali pridružene članice, katerih plovila lovijo ali nameravajo loviti staleže rib, ki so zajeti v tem sporazumu, na območju uporabe ali (iii) organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje, katerih članica je katera koli država iz pododstavka (i) ali (ii) zgoraj in na katere je ta država prenesla pristojnost za zadeve, ki jih zajema ta sporazum;

(b)	in ki sprejmejo ta sporazum v skladu z določbami člena 23 spodaj.

2.   V tem sporazumu besedna zveza „katerih plovila“, ki se nanaša na pogodbenico – organizacijo za regionalno gospodarsko povezovanje, pomeni plovila države članice te pogodbenice – organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje.

Člen 5

(Splošna načela)

Za uresničitev cilja tega sporazuma Komisija:

(a)

sprejme priporočila za ukrepe ohranjanja in upravljanja, namenjene zagotavljanju dolgoročne trajnosti ribolovnih dejavnosti, da se ohranijo živi morski viri, gospodarska in družbena sposobnost preživetja ribištva ter akvakultura; Komisija pri sprejemanju tovrstnih priporočil posebno pozornost nameni ukrepom za preprečevanje prelova in čim večje zmanjšanje zavržkov. Posebno pozornost nameni tudi potencialnemu učinku na mali ribolov in lokalne skupnosti;

(b)	oblikuje, v skladu s členom 8(b), ustrezne ukrepe na podlagi najboljših razpoložljivih znanstvenih nasvetov, pri čemer upošteva ustrezne okoljske, gospodarske in družbene dejavnike;

(c)	uporablja previdnostni pristop v skladu s Sporazumom iz leta 1995 in Kodeksom odgovornega ribištva FAO;

(d)

obravnava akvakulturo, vključno z obliko ekstenzivnega ribogojstva, pri kateri se ribji zarod iz ribogojnic vnese v naravno okolje, kot način za spodbujanje raznolikosti prihodka in prehrane, ter s tem zagotovi, da se živi morski viri uporabljajo odgovorno, da se ohrani genetska raznovrstnost in da se škodljivi učinki na okolje in lokalne skupnosti čim bolj zmanjšajo;

(e)	spodbuja, kot je primerno, podregionalni pristop k upravljanju ribištva in razvoju akvakulture za boljše upoštevanje posebnosti Sredozemskega in Črnega morja;

(f)	sprejme primerne ukrepe, da zagotovi upoštevanje svojih priporočil za odvračanje od nezakonitih, neprijavljenih in zakonsko neurejenih ribolovnih dejavnosti ter njihovo izkoreninjenje;

(g)	spodbuja preglednost pri svojih postopkih odločanja in drugih dejavnostih in

(h)	izvaja druge ustrezne dejavnosti, ki so potrebne za uresničevanje zgoraj opredeljenih načel.

Člen 6

(Komisija)

1.   Na zasedanjih Komisije vsako pogodbenico zastopa en delegat, ki ga lahko spremljajo namestnik ter strokovnjaki in svetovalci. Namestniki, strokovnjaki in svetovalci z udeležbo na zasedanjih Komisije ne pridobijo pravice do glasovanja, razen v primeru, ko namestnik nadomešča delegata med njegovo odsotnostjo.

2.   V skladu z odstavkom 3 ima vsaka pogodbenica po en glas. Odločitve Komisije se sprejmejo z večino oddanih glasov, razen če je s tem sporazumom določeno drugače. Za sklepčnost je potrebna večina vseh članov Komisije.

3.   Organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje, ki je pogodbenica Komisije, ima na vseh zasedanjih Komisije ali katerega od njenih pomožnih organov pravico do tolikšnega števila glasov, kot je držav članic te organizacije, upravičenih do glasovanja na takih zasedanjih.

4.   Organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje, ki je pogodbenica Komisije, in njene države članice, ki so pogodbenice Komisije, uveljavljajo svoje članske pravice izmenično na področjih, za katera so pristojne. Kadar svojo pravico do glasovanja uveljavi organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje, ki je pogodbenica Komisije, njene države članice svojih ne uveljavijo in obratno.

5.   Vsaka pogodbenica Komisije lahko zahteva, da ji organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje, ki je pogodbenica Komisije, ali njene države članice, ki so pogodbenice Komisije, posredujejo informacije o tem, ali je za določeno vprašanje pristojna pogodbenica – organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje ali njene države članice. Organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje ali zadevne države članice na tako zahtevo predložijo te informacije.

6.   Organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje, ki je pogodbenica Komisije, ali njene države članice, ki so pogodbenice Komisije, pred vsakim zasedanjem Komisije ali njenega pomožnega organa navedejo, ali je za določena vprašanja, ki se bodo obravnavala na zasedanju, pristojna organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje ali njene države članice ter ali bo pravico do glasovanja v zvezi s posameznimi točkami na dnevnem redu uveljavljala organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje ali njene države članice. Ta odstavek organizaciji za regionalno gospodarsko povezovanje, ki je pogodbenica Komisije, ali njenim državam članicam, ki so pogodbenice Komisije, v ničemer ne onemogoča, da bi podale eno samo izjavo za namene tega odstavka, ki bo obveljala za vprašanja in točke dnevnega reda, ki se bodo obravnavali na vseh naslednjih zasedanjih, razen za izjeme ali spremembe, ki se navedejo pred vsakim posameznim zasedanjem.

7.   Kadar točka dnevnega reda zajema tako zadeve, za katere je bila pristojnost prenesena na organizacijo za regionalno gospodarsko povezovanje, kot zadeve, ki spadajo v pristojnost njenih držav članic, se lahko razprav udeležijo tako organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje kot njene države članice. V takih primerih se na zasedanjih pri sprejemanju odločitev upošteva samo posredovanje tiste pogodbenice, ki ima glasovalno pravico.

8.   Za namene ugotavljanja sklepčnosti določenega zasedanja Komisije, se delegacija organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje, ki je pogodbenica Komisije, upošteva v obsegu njene glasovalne pravice na zasedanju, za katero se ugotavlja sklepčnost.

9.   Pri določitvi pogostnosti, trajanja in časovnega razporeda zasedanj ter drugih sestankov in dejavnosti, ki se izvajajo pod okriljem Komisije, se uporablja načelo stroškovne učinkovitosti.

Člen 7

(Predsedstvo)

Komisija izvoli predsednika in dva podpredsednika z dvotretjinsko večino. Vsi trije sestavljajo predsedstvo Komisije, ki deluje v skladu s pooblastili, določenimi v poslovniku.

Člen 8

(Naloge Komisije)

Komisija v skladu s svojimi cilji in splošnimi načeli izvaja naslednje naloge:

(a)	redno preverja in ocenjuje stanje živih morskih virov;

(b)

v skladu z določbami člena 13 oblikuje in priporoča ustrezne ukrepe, med drugim: (i) za ohranjanje in upravljanje živih morskih virov na območju uporabe; (ii) za čim večje zmanjšanje učinkov ribolovnih dejavnosti na žive morske vire in njihove ekosisteme; (iii) za sprejetje večletnih načrtov upravljanja, ki se uporabljajo v vseh zadevnih podregijah, temeljijo na ekosistemskem pristopu k ribištvu, da se zagotovi ohranjanje ribjih staležev nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos, in so skladni z že sprejetimi ukrepi na nacionalni ravni; (iv) za vzpostavitev zaprtih območij za ribolov, da se zaščitijo ranljivi morski ekosistemi, med drugim območij odraščanja in drstišč, dodatno k podobnim ukrepom, ki so morda že vključeni v načrte upravljanja, ali za njihovo dopolnitev; (v) za zagotavljanje, po možnosti z elektronskimi sredstvi, zbiranja, predložitve, preverjanja, shranjevanja in razširjanja podatkov in informacij v skladu z ustreznimi politikami in zahtevami glede zaupnosti podatkov; (vi) za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in zakonsko neurejenega ribolova, odvračanje od njega ter njegovo odpravljanje, vključno z mehanizmi za učinkovito spremljanje in nadzorovanje; (vii) za odpravljanje primerov neskladnosti, vključno z ustreznim sistemom ukrepov. Komisija ta sistem ukrepov in način njihovega izvajanja določi v svojem poslovniku;

(c)	spodbuja trajnostni razvoj akvakulture;

(d)	redno preverja družbeno-gospodarske vidike ribiške industrije, vključno s pridobivanjem in ocenjevanjem ekonomskih in drugih podatkov in informacij, pomembnih za delo Komisije;

(e)	spodbuja razvoj institucionalne zmogljivosti in človeških virov, zlasti z izobraževalnimi dejavnostmi, dejavnostmi usposabljanja in poklicnimi dejavnostmi na področjih, ki so v pristojnosti Komisije;

(f)	izboljšuje komunikacijo in posvetovanje s civilno družbo, ki se ukvarja z akvakulturo in ribolovom;

(g)	spodbuja, priporoča, usklajuje ter opravlja raziskovalne in razvojne dejavnosti, vključno s projekti sodelovanja na področju ribištva in zaščite živih morskih virov;

(h)	sprejme ali spremeni, z dvotretjinsko večino svojih članov, svoj poslovnik in finančne predpise ter druge tovrstne notranje upravne predpise, ki so potrebni za izvajanje njenih nalog;

(i)	odobri svoj proračun in delovni program ter izvaja druge naloge, ki so potrebne za doseganje cilja tega sporazuma.

Člen 9

(Pomožni organi Komisije)

1.   Komisija lahko po potrebi ustanovi začasne, posebne ali stalne pomožne organe, katerih naloga je, da preučijo zadeve, povezane s cilji Komisije, in o njih poročajo, ter delovne skupine, da preučijo posebna tehnična vprašanja in dajo priporočila v zvezi z njimi. Pooblastila ustanovljenih pomožnih organov so določena v poslovniku, pri čemer se upošteva potreba po podregionalnem pristopu. Komisija lahko vzpostavi tudi posebne mehanizme za črnomorsko regijo, s katerimi si bo prizadevala zagotoviti polno udeležbo vseh držav ob obalah Črnega morja, v skladu z njihovim statusom v Komisiji, pri odločitvah, povezanih z upravljanjem ribištva.

2.   Pomožne organe in delovne skupine iz odstavka 1 zgoraj skliče predsednik Komisije, pri čemer čas in kraj sestanka določi po posvetu z generalnim direktorjem Organizacije, kot je primerno.

3.   Ustanovitev pomožnih organov in delovnih skupin Komisije iz odstavka 1 je odvisna od razpoložljivosti potrebnih sredstev, Komisija pa mora pred sprejetjem kakršnih koli odločitev, ki vključujejo izdatke, preučiti poročilo izvršilnega sekretarja o upravnih in finančnih posledicah.

4.   Vsaka pogodbenica ima pravico imenovati po enega predstavnika v vsak pomožni organ in delovno skupino, katerega lahko na zasedanjih spremljajo namestniki, strokovnjaki in svetovalci.

5.   Pogodbenice zagotovijo razpoložljive informacije, ki so pomembne za delovanje posameznih pomožnih organov in delovnih skupin, na način, ki tem omogoča izpolnjevanje njihovih obveznosti.

Člen 10

(Sekretariat)

1.   Sekretariat sestavljajo izvršilni sekretar in osebje, ki je zaposleno v Komisiji. Izvršilni sekretar in osebje sekretariata so imenovani in obravnavani v skladu z določbami, pogoji in postopki, ki so določeni v upravnih navodilih, kadrovskih predpisih in pravilih za osebje Organizacije, ki se splošno uporabljajo za druge zaposlene v Organizaciji.

2.   Izvršilnega sekretarja Komisije imenuje generalni direktor s soglasjem Komisije ali, v primeru imenovanja med dvema rednima zasedanjema Komisije, s soglasjem pogodbenic.

3.   Izvršilni sekretar je v skladu s pooblastili iz poslovnika pristojen za spremljanje izvajanja politik in dejavnosti Komisije ter o tem poroča Komisiji. Izvršilni sekretar po potrebi opravlja tudi nalogo izvršilnega sekretarja drugih pomožnih organov, ki jih ustanovi Komisija.

Člen 11

(Finančna ureditev)

1.   Komisija na vsakem rednem zasedanju sprejme svoj samostojni proračun za tri leta, ki ga je mogoče spremeniti na letnih rednih zasedanjih. Proračun se sprejme s soglasjem pogodbenic, vendar pa se v primeru, ko soglasja na tem zasedanju kljub vsem prizadevanjem ni mogoče doseči, izvede glasovanje in proračun sprejme z dvotretjinsko večino pogodbenic.

2.   Vsaka pogodbenica se zavezuje, da bo vsako leto v samostojni proračun prispevala svoj delež, skladno z razdelitvenim ključem za prispevke, določenim v skladu s programom, ki ga Komisija sprejme ali spremeni soglasno. Program je določen v finančnih predpisih.

3.   Vsaka nečlanica Organizacije, ki postane pogodbenica, mora za kritje stroškov Organizacije v zvezi z dejavnostmi Komisije plačevati tak prispevek, kot ga določi Komisija.

4.   Prispevki se plačujejo v prosto zamenljivih valutah, razen če Komisija s soglasjem generalnega direktorja Organizacije določi drugače.

5.   Komisija lahko sprejme donacije in druge oblike pomoči organizacij, posameznikov in drugih virov za namene, povezane z izpolnjevanjem katere koli od njenih nalog. Komisija lahko sprejme tudi prostovoljne prispevke splošne narave ali v zvezi z določenimi projekti ali dejavnostmi Komisije, ki jih izvrši sekretariat. Prostovoljni prispevki, donacije in druge oblike prejete pomoči se plačujejo v skrbniški sklad, ki ga ustanovi in upravlja Organizacija v skladu s finančnimi predpisi in poslovnikom Organizacije.

6.   Pogodbenica, ki zamuja s plačili svojih finančnih prispevkov Komisiji, v njej nima glasovalne pravice, če je znesek njenih zaostalih prispevkov enak vsoti njenih zapadlih prispevkov za dve predhodni koledarski leti ali jo presega. Komisija lahko takšni pogodbenici kljub temu dovoli glasovati, če ugotovi, da je neplačevanje posledica razmer, na katere pogodbenica nima vpliva, vendar pa ji glasovalne pravice v nobenem primeru ne podaljša za več kot nadaljnji dve koledarski leti.

Člen 12

(Stroški)

1.   Stroški sekretariata, vključno z objavami in sporočili ter stroški predsednika in podpredsednikov Komisije, ki nastanejo pri izvajanju dolžnosti v imenu Komisije med njenimi zasedanji, se določijo in plačajo iz proračuna Komisije.

2.   Stroške za raziskovalne in razvojne projekte, ki jih izvajajo posamezne pogodbenice bodisi samostojno ali na priporočilo Komisije, določijo in plačajo zadevne pogodbenice.

3.   Stroške, ki nastanejo v zvezi s skupnimi raziskovalnimi ali razvojnimi projekti, določijo in plačajo pogodbenice v sporazumno dogovorjenih obliki in deležih, če niso na voljo druga sredstva.

4.   Stroški strokovnjakov, ki so povabljeni, da se osebno udeležijo zasedanj Komisije in njenih pomožnih organov, se krijejo iz proračuna Komisije.

5.   Stroški Komisije se plačujejo iz njenega samostojnega proračuna, razen tistih, ki se nanašajo na osebje in objekte, ki jih lahko zagotovi Organizacija. Stroški, ki jih krije Organizacija, se določijo in plačajo v okviru dvoletnega proračuna, ki ga pripravi generalni direktor in odobri Konferenca Organizacije skladno s finančnimi predpisi in splošnimi pravili Organizacije.

6.   Stroške delegatov, njihovih namestnikov, strokovnjakov in svetovalcev, ki se zasedanj Komisije in njenih pomožnih organov udeležijo kot vladni predstavniki, in stroške opazovalcev na zasedanjih plačajo zadevne vlade ali organizacije. Ob priznavanju posebnih zahtev pogodbenic – držav v razvoju bi se stroški, v skladu s členom 17 in glede na razpoložljivost sredstev, lahko krili iz proračuna Komisije.

Člen 13

(Odločanje)

1.   Priporočila iz člena (8)(b) se sprejmejo z dvotretjinsko večino pogodbenic Komisije, ki so prisotne in glasujejo. Izvršilni sekretar besedila takšnih priporočil posreduje vsem pogodbenicam, sodelujočim nepogodbenicam in upoštevnim nepogodbenicam.

2.   Pogodbenice Komisije se skladno z določbami tega člena zavezujejo, da bodo upoštevale vsa priporočila, sprejeta v skladu s členom 8(b), od datuma, ki ga določi Komisija, ki pa ne sme biti pred iztekom obdobja za predložitev ugovorov iz tega člena.

3.   Vsaka pogodbenica Komisije lahko predloži ugovor na priporočilo v 120 dneh od datuma obvestila o priporočilu in v takem primeru ji obveznosti, da zadevno priporočilo upošteva, ni treba izpolniti. Ugovor mora vključevati pisno obrazložitev razlogov za nasprotovanje in, če je primerno, predloge za nadomestne ukrepe. Če katera od pogodbenic predloži ugovor v roku 120 dni, lahko druga pogodbenica podobno predloži ugovor kadar koli v obdobju nadaljnjih 60 dni. Pogodbenica lahko svoj ugovor tudi kadar koli umakne in upošteva priporočilo.

4.   Če ugovore na priporočilo predloži več kot tretjina pogodbenic Komisije, so druge pogodbenice nemudoma oproščene vseh obveznosti glede njegovega upoštevanja; vendar pa se lahko nekatere ali vse pogodbenice kljub temu med seboj dogovorijo, da bodo priporočilo upoštevale.

5.   Izvršilni sekretar nemudoma obvesti vsako pogodbenico o prejemu ali umiku vsakega ugovora.

6.   V izjemnih razmerah, ko morajo pogodbenice zaradi nujnih zadev sprejeti odločitve med dvema zasedanjema Komisije, se na zahtevo pogodbenice, kot določi izvršilni sekretar v posvetovanju s predsednikom, za odločanje izključno v zvezi s postopkovnimi in upravnimi zadevami Komisije, vključno s katerim koli od njenih pomožnih organov, ki se ne nanašajo na razlago in sprejetje sprememb Sporazuma ali njegovega poslovnika, lahko uporabijo kakršna koli hitra komunikacijska sredstva, vključno z elektronskimi.

Člen 14

(Obveznosti pogodbenic v zvezi z izvajanjem odločitev)

1.   Pogodbenice Komisije se skladno z določbami tega člena zavezujejo, da bodo upoštevale vsa priporočila, ki jih Komisija predloži v skladu s členom 8(b), od datuma, ki ga določi Komisija in ki ne sme biti pred iztekom obdobja za predložitev ugovorov iz člena 13.

2.   Vsaka pogodbenica sprejeta priporočila prenese, kot je primerno, v nacionalno zakonodajo, predpise ali ustrezne pravne instrumente organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje. Te Komisiji letno poročajo o tem, kako so priporočila izvajale in/ali prenesle, pri čemer predložijo tudi ustrezne zakonodajne dokumente v zvezi z njimi, ki bi jih lahko zahtevala Komisija, in informacije o spremljanju in nadzoru ribištva. Komisija te informacije uporabi za to, da oceni, ali se priporočila enotno izvajajo.

3.   Vsaka pogodbenica sprejme ukrepe in sodeluje, da zagotovi izpolnjevanje svojih obveznosti kot države zastave in države pristanišča v skladu z ustreznimi mednarodnimi instrumenti, katerih pogodbenica je, in priporočili Komisije.

4.   Komisija bo pogodbenice, ki ne upoštevajo priporočil Komisije, obravnavala po postopku, ki vodi k ugotavljanju primerov neskladnosti, da bi tovrstne primere odpravila.

5.   Komisija v svojem poslovniku določi ustrezne ukrepe, ki jih lahko sprejme v primeru, ko ugotovi, da pogodbenice dlje časa in neupravičeno ne upoštevajo njenih priporočil.

Člen 15

(Opazovalci)

1.   Komisija lahko v skladu s splošnimi pravili Organizacije regionalne ali mednarodne vladne organizacije in regionalne ali mednarodne ali druge nevladne organizacije, vključno iz zasebnega sektorja, ki imajo s Komisijo skupne interese in cilje ali katerih dejavnosti so pomembne za delo Komisije ali njenih pomožnih organov, povabi kot opazovalke, oziroma jim prisotnost v vlogi opazovalk omogoči na njihovo zahtevo.

2.   Na zasedanja Komisije in njenih pomožnih organov je lahko kot opazovalka na lastno zahtevo povabljena vsaka članica ali pridružena članica Organizacije, ki ni pogodbenica. Predloži lahko memorandume in sodeluje v razpravah, vendar nima glasovalne pravice.

Člen 16

(Sodelovanje z drugimi organizacijami in institucijami)

1.   Komisija sodeluje z drugimi mednarodnimi organizacijami in institucijami v zadevah skupnega interesa.

2.   Komisija si prizadeva skleniti ustrezne dogovore za posvetovanje in sodelovanje z drugimi ustreznimi organizacijami in institucijami, vključno z memorandumi o soglasju in sporazumi o partnerstvu.

Člen 17

(Priznavanje posebnih zahtev pogodbenic – držav v razvoju)

1.   Komisija v skladu z ustreznimi določbami Sporazuma iz leta 1995 v celoti prizna posebne potrebe držav v razvoju, ki so pogodbenice tega sporazuma.

2.   Pogodbenice lahko neposredno ali prek Komisije sodelujejo za namene, ki so določeni v tem sporazumu, in zagotovijo pomoč za izpolnitev ugotovljenih potreb.

Člen 18

(Nepogodbenice)

1.   Komisija lahko nepogodbenice, katerih plovila opravljajo ribolov na območju uporabe, še zlasti obalne države, prek sekretariata pozove, naj v celoti sodelujejo pri izvajanju njenih priporočil, med drugim tudi tako, da postanejo sodelujoče nepogodbenice. Komisija lahko vse vloge za dodelitev statusa sodelujoče nepogodbenice odobri s soglasjem svojih pogodbenic, če pa soglasja kljub vsem prizadevanjem ni mogoče doseči, se izvede glasovanje in status sodelujoče nepogodbenice se dodeli z dvotretjinsko večino pogodbenic.

2.   Komisija prek sekretariata izmenjuje informacije o plovilih, ki opravljajo ribolov ali z ribolovom povezane dejavnosti na območju Sporazuma in plujejo pod zastavami nepogodbenic tega sporazuma, ter odkriva in obravnava, kot je primerno, primere dejavnosti nepogodbenic, ki škodljivo vplivajo na cilje Sporazuma, vključno z uporabo kazni, skladnimi z mednarodnim pravom, ki so določene v poslovniku. Kazni lahko vključujejo nediskriminatorne tržne ukrepe.

3.   Komisija sprejme ukrepe, skladne z mednarodnim pravom in tem sporazumom, da ta plovila odvrne od dejavnosti, ki spodkopavajo učinkovitost veljavnih priporočil, ter redno poroča o vseh ukrepih, ki so sprejeti kot odziv na ribolov in z ribolovom povezane dejavnosti nepogodbenic na območju Sporazuma.

4.   Komisija vsako nepogodbenico opozori na kakršno koli dejavnost, ki po mnenju katere koli pogodbenice negativno vpliva na uresničevanje cilja Sporazuma.

Člen 19

(Reševanje sporov v zvezi z razlago in uporabo Sporazuma)

1.   V primeru spora med dvema ali več pogodbenicami glede razlage ali uporabe tega sporazuma se zadevne pogodbenice med seboj posvetujejo, da bi poiskale rešitve s pogajanjem, mediacijo, preiskavo ali katerimi koli drugimi miroljubnimi sredstvi po njihovi izbiri.

2.   Če se zadevne pogodbenice ne morejo dogovoriti v skladu s členom 19(1), lahko zadevo skupaj predložijo odboru, ki ga sestavljajo po en predstavnik, imenovan s strani vsake pogodbenice v sporu, in predsednik Komisije. Čeprav ugotovitve tega odbora niso zavezujoče, za zadevne pogodbenice pomenijo podlago za ponovno preučitev zadeve, ki je privedla do spora.

3.   Spori v zvezi z razlago ali uporabo tega sporazuma, ki se ne rešijo s postopki iz člena 19(1) in (2), se s soglasjem vseh pogodbenic v sporu predložijo arbitraži. Izid arbitražnega postopka je za pogodbenice zavezujoč.

4.   Kadar se spor predloži arbitraži, se ustanovi arbitražno sodišče, kot je določeno v Prilogi k temu Sporazumu. Priloga je sestavni del tega sporazuma.

Člen 20

(Razmerje do drugih Sporazumov)

V tem sporazumu sklicevanja na Konvencijo iz leta 1982 ali druge mednarodne sporazume ne vplivajo na položaj katere koli države, kar zadeva podpis in ratifikacijo Konvencije iz leta 1982 ali pristop h Konvenciji ali kar zadeva druge sporazume, niti ne posega v pravice, pristojnost in obveznosti pogodbenic, ki izhajajo iz Konvencije iz leta 1982 ali Sporazuma iz leta 1995.

Člen 21

(Uradni jeziki Komisije)

Uradni jeziki Komisije so tisti uradni jeziki Organizacije, ki jih določi Komisija. Delegacije lahko na zasedanjih ter v svojih poročilih in obvestilih uporabijo katerega koli od teh jezikov. Uporaba uradnih jezikov pri simultanem prevajanju in prevajanju dokumentov na statutarnih zasedanjih Komisije je določena v poslovniku.

Člen 22

(Spremembe)

1.   Komisija lahko spremeni ta sporazum z dvotretjinsko večino vseh pogodbenic. S pridržkom spodnjega odstavka 2 spremembe začnejo veljati z datumom, ko jih sprejme Komisija.

2.   Spremembe v zvezi z novimi obveznostmi za pogodbenice začnejo veljati, ko jih odobrita dve tretjini pogodbenic, za posamezne pogodbenice pa šele potem, ko jih odobrijo te pogodbenice. Listine o sprejetju sprememb v zvezi z novimi obveznostmi se deponirajo pri generalnem direktorju Organizacije, ki o prejemu teh listin in začetku veljavnosti teh sprememb obvesti vse članice Organizacije in generalnega sekretarja Združenih narodov. Pravice in obveznosti pogodbenic, ki spremembe v zvezi z dodatnimi obveznostmi niso odobrile, še naprej urejajo določbe tega sporazuma, kot so veljale pred spremembo.

3.   Spremembe tega sporazuma se sporočijo svetu Organizacije, ki je pooblaščen, da zavrne vsako spremembo, za katero meni, da ni skladna s cilji in nameni Organizacije ali določbami ustanovne listine Organizacije. Če svet Organizacije meni, da je to primerno, lahko spremembo predloži Konferenci Organizacije, ki ima enaka pooblastila.

Člen 23

(Sprejetje)

1.   Ta sporazum lahko sprejmejo članice ali pridružene članice Organizacije.

2.   Komisija lahko z dvotretjinsko večino svojih članic v članstvo sprejme druge države, ki so članice Združenih narodov, katere koli od specializiranih agencij Združenih narodov ali Mednarodne agencije za atomsko energijo in ki so predložile vlogo za članstvo in izjavo v obliki uradne listine, da sprejemajo ta sporazum, kakor velja v času vstopa v članstvo.

3.   Sodelovanje pogodbenic, ki niso članice ali pridružene članice Organizacije, v dejavnostih Komisije, je pogojeno s prevzemom tolikšnega sorazmernega deleža stroškov sekretariata, kot se lahko določi v skladu z ustreznimi določbami finančnih predpisov in splošnih pravil Organizacije.

4.   Članica ali pridružena članica Organizacije sprejme ta sporazum tako, da pri generalnem direktorju Organizacije deponira listino o sprejetju, ki začne veljati, ko jo ta prejme.

5.   Nečlanice Organizacije sprejmejo ta sporazum tako, da pri generalnem direktorju Organizacije deponirajo listino o sprejetju. Članstvo začne veljati z dnem, ko Komisija odobri vlogo za članstvo v skladu z določbami odstavka 2 tega člena.

6.   Generalni direktor Organizacije obvesti vse pogodbenice Komisije, vse članice Organizacije in generalnega sekretarja Združenih narodov o vseh sprejetjih Sporazuma, ki so začela veljati.

7.   Nepogodbenice lahko ta sporazum sprejmejo s pridržki, ki pa začnejo veljati šele, ko jih odobrita dve tretjini pogodbenic. Če se pristojni organi pogodbenic ne odzovejo v treh mesecih od datuma priglasitve, se za te pogodbenice šteje, da so pridržek sprejele. Če pridržka ne odobri zadostno število pogodbenic, država ali organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje, ki je pridržek podala, ne postane pogodbenica tega sporazuma. Generalni direktor Organizacije o morebitnih pridržkih nemudoma obvesti vse pogodbenice.

Člen 24

(Začetek veljavnosti)

Ta sporazum začne veljati z dnem prejema pete listine o sprejetju.

Člen 25

(Pridržki)

1.   Ta sporazum se lahko sprejme s pridržki, ki niso nezdružljivi z njegovimi cilji in so podani v skladu s splošnimi pravili mednarodnega javnega prava, kot je izraženo v določbah dela II oddelka 2 Dunajske konvencije o pogodbenem pravu iz leta 1969.

2.   Komisija redno ocenjuje, ali je določen pridržek lahko razlog za neupoštevanje priporočil, sprejetih v skladu s členom 8(b), in lahko preuči ustrezne ukrepe, kot je določeno v njenem poslovniku.

Člen 26

(Odstop)

1.   Vsaka pogodbenica lahko od tega sporazuma odstopi kadar koli po izteku dveh let od dneva, ko je ta sporazum zanjo začel veljati, tako da predloži pisno obvestilo o odstopu generalnemu direktorju Organizacije, ki o takem odstopu nemudoma obvesti vse pogodbenice in članice Organizacije. Obvestilo o odstopu začne veljati tri mesece po datumu, ko ga prejme generalni direktor Organizacije.

2.   Pogodbenica lahko predloži obvestilo o odstopu za eno ali več ozemelj, za katerih mednarodne odnose je pristojna. Pogodbenica ob predložitvi obvestila o svojem odstopu iz Komisije navede, za katero ozemlje ali ozemlja velja odstop. Če take izjave ne poda, se šteje, da odstop velja za vsa ozemlja, za katerih mednarodne odnose je pogodbenica pristojna, razen za pridružene članice.

3.   Šteje se, da je pogodbenica, ki predloži obvestilo o izstopu iz Organizacije, hkrati izstopila iz Komisije, ta izstop pa velja za vsa ozemlja, za katerih mednarodne odnose je zadevna članica pristojna, razen za pridružene članice.

Člen 27

(Prenehanje)

Ta sporazum samodejno preneha veljati, če in ko je pogodbenic zaradi odstopov manj kot pet, razen če preostale pogodbenice soglasno sklenejo drugače.

Člen 28

(Overitev in registracija)

Besedilo tega sporazuma je bilo prvič napisano v Rimu štiriindvajsetega septembra leta tisoč devetsto devetinštirideset v francoskem jeziku.

Predsednik Komisije in generalni direktor Organizacije overita po dva izvoda tega sporazuma in vseh sprememb tega sporazuma v arabskem, angleškem, francoskem in španskem jeziku. Eden od teh izvodov se deponira v arhivih Organizacije. Drugi izvod se pošlje v registracijo generalnemu sekretarju Združenih narodov. Poleg tega generalni direktor overi kopije tega sporazuma in pošlje po eno kopijo vsaki članici Organizacije ter tistim nečlanicam Organizacije, ki so ali bi lahko postale pogodbenice tega sporazuma.

---

---

30.4.2015

SL

Uradni list Evropske unije

L 111/16

---

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/675

z dne 26. februarja 2015

o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 673/2005 o vzpostavitvi dodatnih carin za uvoz nekaterih izdelkov s poreklom iz Združenih držav Amerike

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 673/2005 z dne 25. aprila 2005 o vzpostavitvi dodatnih carin za uvoz nekaterih izdelkov s poreklom iz Združenih držav Amerike (1) in zlasti člena 3 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Ker Združene države Amerike niso uskladile Zakona o trajnem dampingu in izravnavi s subvencijami („CDSOA“) s svojimi obveznostmi iz sporazumov Svetovne trgovinske organizacije (STO), je bila z Uredbo (ES) št. 673/2005 s 1. majem 2005 uvedena dodatna carina ad valorem v višini 15 % za uvoz nekaterih izdelkov s poreklom iz Združenih držav Amerike. V skladu z dovoljenjem STO za začasni preklic uporabe koncesij za Združene države Komisija vsako leto prilagodi stopnjo začasnega preklica obsegu razveljavitev ali omejitev, ki jih CDSOA povzroči Evropski uniji v navedenem času.

(2)

Izplačila po CDSOA za zadnje leto, za katero so podatki na voljo, se nanašajo na razdelitev protidampinških in izravnalnih dajatev, pobranih v proračunskem letu 2014 (od 1. oktobra 2013 do 30. septembra 2014). Na podlagi podatkov, ki jih je objavila Carinska in mejna zaščita Združenih držav, je obseg razveljavitev ali omejitev, povzročenih Uniji, preračunan na 3 295 333 USD.

(3)

Obseg razveljavitev ali omejitev in posledično stopnja začasnega preklica sta se zvišala. Vendar stopnje začasnega preklica ni mogoče prilagoditi obsegu razveljavitev ali omejitev z dodajanjem izdelkov na seznam v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 673/2005 ali z odstranitvijo z njega. Zato Komisija v skladu s členom 3(1)(e) navedene uredbe ne sme spreminjati seznama izdelkov v Prilogi I, lahko pa spremeni stopnjo dodatne dajatve, da prilagodi stopnjo začasnega preklica obsegu razveljavitev ali omejitev. Zato je štiri izdelke na seznamu v Prilogi I treba ohraniti na seznamu, stopnjo dodatne uvozne dajatve pa je treba spremeniti in jo določiti v višini 1,5 %.

(4)	Učinek dodatne uvozne dajatve ad valorem v višini 1,5 % na uvoz izdelkov iz Priloge I iz Združenih držav Amerike predstavlja v času enega leta vrednost trgovine, nižjo od 3 295 333 USD.

(5)	Da ne bi prišlo do zamud pri uporabi spremenjene stopnje dodatne uvozne dajatve, mora ta uredba začeti veljati na dan objave.

(6)	Uredbo (ES) št. 673/2005 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Člen 2 Uredbe (ES) št. 673/2005 se nadomesti z naslednjim besedilom:

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. maja 2015.

---

(1)  UL L 110, 30.4.2005, str. 1.

---

---

30.4.2015

SL

Uradni list Evropske unije

L 111/18

---

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/676

z dne 23. aprila 2015

o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (1) in zlasti člena 9(1)(a) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Da bi se zagotovila enotna uporaba kombinirane nomenklature, priložene k Uredbi (EGS) št. 2658/87, je treba sprejeti ukrepe za uvrstitev blaga iz Priloge k tej uredbi.

(2)

Uredba (EGS) št. 2658/87 določa splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature. Ta pravila se uporabljajo tudi za vsako drugo nomenklaturo, ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali pa uvaja dodatne pododdelke ter se s posebnimi določbami Unije predpiše zaradi uporabe tarifnih in drugih ukrepov v zvezi z blagovno menjavo.

(3)	Po teh splošnih pravilih se blago iz stolpca 1 razpredelnice iz Priloge uvrsti pod oznake KN v stolpcu 2 na podlagi utemeljitve v stolpcu 3 iste razpredelnice.

(4)

Primerno je določiti, da se lahko imetnik v skladu s členom 12(6) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 (2) določeno obdobje še naprej sklicuje na zavezujoče tarifne informacije, ki se izdajo za blago, na katero se nanaša ta uredba, in niso v skladu s to uredbo. To obdobje bi moralo biti omejeno na tri mesece.

(5)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Blago, opisano v stolpcu 1 razpredelnice iz Priloge, se uvrsti v kombinirano nomenklaturo pod oznako KN iz stolpca 2 iste razpredelnice.

Člen 2

V skladu s členom 12(6) Uredbe (EGS) št. 2913/92 se je na zavezujoče tarifne informacije, ki niso v skladu s to uredbo, mogoče sklicevati še tri mesece po začetku veljavnosti te uredbe.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 256, 7.9.1987, str. 1.

(2)  Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o Carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 302, 19.10.1992, str. 1).

---

---

30.4.2015

SL

Uradni list Evropske unije

L 111/21

---

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/677

z dne 23. aprila 2015

o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (1) in zlasti člena 9(1)(a) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Da bi se zagotovila enotna uporaba kombinirane nomenklature, priložene k Uredbi (EGS) št. 2658/87, je treba sprejeti ukrepe za uvrstitev blaga iz Priloge k tej uredbi.

(2)

Uredba (EGS) št. 2658/87 določa splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature. Ta pravila se uporabljajo tudi za vsako drugo nomenklaturo, ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali pa uvaja dodatne pododdelke ter se s posebnimi določbami Unije predpiše zaradi uporabe tarifnih in drugih ukrepov v zvezi z blagovno menjavo.

(3)	Po teh splošnih pravilih se blago iz stolpca 1 razpredelnice iz Priloge uvrsti pod oznake KN v stolpcu 2 na podlagi utemeljitve v stolpcu 3 iste razpredelnice.

(4)

Primerno je določiti, da se lahko imetnik v skladu s členom 12(6) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 (2) določeno obdobje še naprej sklicuje na zavezujoče tarifne informacije, ki se izdajo za blago, na katero se nanaša ta uredba, in niso v skladu s to uredbo. To obdobje bi moralo biti omejeno na tri mesece.

(5)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Blago, opisano v stolpcu 1 razpredelnice iz Priloge, se uvrsti v kombinirano nomenklaturo pod oznako KN iz stolpca 2 iste razpredelnice.

Člen 2

V skladu s členom 12(6) Uredbe (EGS) št. 2913/92 se je na zavezujoče tarifne informacije, ki niso v skladu s to uredbo, mogoče sklicevati še tri mesece po začetku veljavnosti te uredbe.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 256, 7.9.1987, str. 1.

(2)  Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 302, 19.10.1992, str. 1).

---

---

30.4.2015

SL

Uradni list Evropske unije

L 111/24

---

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/678

z dne 29. aprila 2015

o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 glede sprožitvenih ravni za dodatne dajatve za paradižnik, kumare, namizno grozdje, marelice, češnje razen višenj, breskve, vključno z breskvami sorte brugnon in nektarinami, ter slive

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1) ter zlasti člena 183(b) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 543/2011 (2) določa nadzor uvoza proizvodov iz Priloge XVIII k Uredbi. Ta nadzor je treba izvajati v skladu s pravili iz člena 308d Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 (3).

(2)

Za namene uporabe člena 5(4) Sporazuma o kmetijstvu (4), sklenjenega v okviru urugvajskega kroga večstranskih trgovinskih pogajanj, in glede na najnovejše razpoložljive podatke za leta 2012, 2013 in 2014 bi bilo treba spremeniti sprožitvene ravni za dodatne dajatve za kumare in češnje razen višenj od 1. maja 2015 dalje ter za paradižnik, namizno grozdje, marelice, slive, breskve, vključno z breskvami sorte brugnon in nektarinami, ter slive od 1. junija 2015 dalje.

(3)	Izvedbeno uredbo (EU) št. 543/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. Zaradi lažje berljivosti bi bilo treba Prilogo XVIII k navedeni uredbi nadomestiti v celoti.

(4)	Ker se mora ta ukrep začeti uporabljati čim prej po objavi posodobljenih podatkov, bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V Prilogi XVIII k Izvedbeni uredbi (EU) št. 543/2011 se sprožitvene ravni za paradižnik, kumare, namizno grozdje, marelice, češnje razen višenj, breskve, vključno z breskvami sorte brugnon in nektarinami, ter slive nadomestijo z ravnmi iz ustreznega stolpca navedene priloge, kakor so navedene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (UL L 157, 15.6.2011, str. 1).

(3)  Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 253, 11.10.1993, str. 1).

(4)  UL L 336, 23.12.1994, str. 22.

---

---

30.4.2015

SL

Uradni list Evropske unije

L 111/27

---

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/679

z dne 29. aprila 2015

o začasni ustavitvi vlaganja zahtevkov za pomoč za zasebno skladiščenje prašičjega mesa iz Izvedbene uredbe (EU) 2015/360

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 826/2008 z dne 20. avgusta 2008 o skupnih pravilih za dodelitev pomoči za zasebno skladiščenje za nekatere kmetijske proizvode (2) in zlasti člena 23(3)(a) in (c) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Sodeč po analizi položaja na trgu in uporabe sheme pomoči za zasebno skladiščenje za prašičje meso, kakor je določena v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2015/360 (3), je priporočljivo razmisliti o ukinitvi sheme pomoči. Komisija namerava za mnenje o zadevni uredbi o ukinitvi zaprositi Odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov. Vendar že ta namera sama pomeni tveganje vložitve prevelikega števila zahtevkov v okviru te sheme pomoči.

(2)	Zato je treba začasno ustaviti vlaganje zahtevkov za pomoč, določeno v Izvedbeni uredbi (EU) 2015/360, in zavrniti nekatere zahtevke, predložene pred obdobjem začasne ustavitve.

(3)	Da se preprečijo špekulacije, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Uporaba člena 2 Izvedbene uredbe (EU) 2015/360 se začasno prekine za obdobje od 2. maja 2015 do 8. maja 2015. Zahtevkom za sklenitev pogodb, predloženim v zadevnem obdobju, se ne ugodi.

2.   Zahtevke, predložene od 29. aprila 2015, ki bi se obravnavali v obdobju iz odstavka 1, se zavrne.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2)  UL L 223, 21.8.2008, str. 3.

(3)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/360 z dne 5. marca 2015 o odprtju zasebnega skladiščenja za prašičje meso in vnaprejšnji določitvi zneska pomoči (UL L 62, 6.3.2015, str. 16).

---

30.4.2015

SL

Uradni list Evropske unije

L 111/28

---

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/680

z dne 29. aprila 2015

o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1),

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Izvedbene uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)	Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2)  UL L 157, 15.6.2011, str. 1.

---

---

30.4.2015

SL

Uradni list Evropske unije

L 111/30

---

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2015/681

z dne 29. aprila 2015

o objavi sklicevanj na standarde EN ISO 4210, deli 1–9, za mestna in treking kolesa, gorska kolesa ter dirkalna kolesa, in na standard EN ISO 8098 za kolesa za mlajše otroke v Uradnem listu Evropske unije v skladu z Direktivo 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. decembra 2001 o splošni varnosti proizvodov (1) in zlasti prvega pododstavka člena 4(2) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Člen 3(1) Direktive 2001/95/ES proizvajalce obvezuje, da dajejo na trg le varne proizvode.

(2)

V skladu z drugim pododstavkom člena 3(2) Direktive 2001/95/ES se domneva, da je proizvod varen, kar zadeva nevarnosti in vrste nevarnosti, zajete v ustreznih nacionalnih standardih, kadar je v skladu z neobvezujočimi nacionalnimi standardi, ki prevzemajo evropske, na katere se v skladu s členom 4 navedene direktive sklicuje Komisija v Uradnem listu Evropske unije.

(3)	V skladu s členom 4(1) Direktive 2001/95/ES evropske organizacije za standardizacijo pripravijo evropske standarde na podlagi pooblastil, ki jih pripravi Komisija.

(4)	V skladu s členom 4(2) Direktive 2001/95/ES mora Komisija sklicevanja na take standarde objaviti.

(5)	Komisija je 29. novembra 2011 sprejela Sklep 2011/786/EU (2) o varnostnih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati evropski standardi za kolesa, kolesa za mlajše otroke in prtljažnike za kolesa v skladu z Direktivo 2001/95/ES.

(6)	Komisija je 6. septembra 2012 evropskim organizacijam za standardizacijo izdala pooblastilo M/508 za pripravo evropskih standardov za preprečevanje glavnih nevarnosti, povezanih s kolesi, kolesi za mlajše otroke in prtljažniki za kolesa.

(7)

Evropski odbor za standardizacijo je v odziv na pooblastilo Komisije sprejel skupino novih standardov: EN ISO 4210, deli 1–9, za mestna in treking kolesa, gorska kolesa ter dirkalna kolesa in standard EN ISO 8098 za kolesa za mlajše otroke. Ti so nadomestili prejšnje standarde EN 14764:2005, EN 14766:2005 in EN 14781:2005.

(8)	Evropski standardi EN ISO 4210, deli 1–9, in EN ISO 8098 izpolnjujejo pooblastilo M/508 ter so skladni s splošno varnostno zahtevo iz Direktive 2001/95/ES. Sklicevanja nanje bi bilo zato treba objaviti v Uradnem listu Evropske unije.

(9)	Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega z Direktivo 2001/95/ES –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

V seriji C Uradnega lista Evropske unije se objavijo sklicevanja na naslednje standarde:

(a)	EN ISO 4210-1:2014 „Kolesa – Varnostne zahteve za kolesa“ – Del 1: „Izrazi in opredelitve“;

(b)	EN ISO 4210-2:2014 „Kolesa – Varnostne zahteve za kolesa“ – Del 2: „Zahteve za mestna in treking kolesa, kolesa za mlade, gorska kolesa ter dirkalna kolesa“;

(c)	EN ISO 4210-3:2014 „Kolesa – Varnostne zahteve za kolesa“ – Del 3: „Skupne preskusne metode“;

(d)	EN ISO 4210-4:2014 „Kolesa – Varnostne zahteve za kolesa“ – Del 4: „Preskusne metode zaviranja“;

(e)	EN ISO 4210-5:2014 „Kolesa – Varnostne zahteve za kolesa“ – Del 5: „Preskusne metode krmiljenja“;

(f)	EN ISO 4210-6:2014 „Kolesa – Varnostne zahteve za kolesa“ – Del 6: „Preskusne metode za okvirje in vilice“;

(g)	EN ISO 4210-7:2014 „Kolesa – Varnostne zahteve za kolesa“ – Del 7: „Preskusne metode za kolesa in platišča“;

(h)	EN ISO 4210-8:2014 „Kolesa – Varnostne zahteve za kolesa“ – Del 8: „Preskusne metode za pedala in pogonske sisteme“;

(i)	EN ISO 4210-9:2014 „Kolesa – Varnostne zahteve za kolesa“ – Del 9: „Preskusne metode za sedeže in sedežne opore“;

(j)	EN ISO 8098:2014 „Kolesa za mlajše otroke“ – „Varnostne zahteve in preskusne metode“.

Člen 2

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 11, 15.1.2002, str. 4.

(2)  Sklep Komisije 2011/786/EU z dne 29. novembra 2011 o varnostnih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati evropski standardi za kolesa, kolesa za mlajše otroke in prtljažnike za kolesa v skladu z Direktivo 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 319, 2.12.2011, str. 106).

---

30.4.2015

SL

Uradni list Evropske unije

L 111/32

---

PRIPOROČILO KOMISIJE (EU) 2015/682

z dne 29. aprila 2015

o spremljanju prisotnosti perklorata v živilih

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 292 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Perklorat se naravno pojavlja v okolju v depozitih nitrata in kalija, lahko pa se tvori v ozračju ter obarja v tla in podtalnico. Prav tako se pojavlja kot okoljsko onesnaževalo zaradi uporabe nitratnih gnojil ter zaradi proizvodnje, uporabe in odstranjevanja amonijevega perklorata, ki se uporablja v raketnih pogonskih sredstvih, eksplozivih, pirotehničnih sredstvih, signalnih raketah, napihovalcih zračnih blazin in drugih industrijskih postopkih. Perklorat lahko nastane pri razgradnji natrijevega hipoklorita, ki se uporablja pri razkuževanju vode, in lahko onesnaži vir vode. Voda, tla in gnojila se štejejo kot potencialni viri onesnaženja živil s perkloratom.

(2)

Odbor za onesnaževala v prehranski verigi (odbor CONTAM) Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) je pripravil znanstveno mnenje o tveganjih za javno zdravje zaradi prisotnosti perklorata v živilih (1). Odbor CONTAM je ugotovil, da je kronična prehranska izpostavljenost perkloratu lahko zaskrbljujoča, zlasti za velike porabnike v mlajših starostnih skupinah populacije z blagim do zmernim pomanjkanjem joda. Poleg tega je kratkoročna izpostavljenost perkloratu lahko zaskrbljujoča za dojenčke, ki se dojijo, in majhne otroke, ki zaužijejo malo joda.

(3)

Odbor CONTAM je priporočil, da je potrebnih več podatkov o prisotnosti perklorata v živilih v Evropi, zlasti v zelenjavi, začetnih formulah za dojenčke ter mleku in mlečnih proizvodih, da se dodatno zmanjša negotovost pri oceni tveganja. Visoke vrednosti so bile ugotovljene v Cucurbitaceae in listnati zelenjavi, zlasti tisti, proizvedeni v rastlinjakih. O prisotnosti perklorata v živilih, zlasti v živilih, vzorčenih po 1. septembru 2013, ni dovolj podatkov. Pri analizi perklorata v pitni vodi bi bilo treba, če je možno, vključiti tudi pitno vodo, ki ne spada v opredelitev živila iz Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (2). Ukrepi za zmanjšanje prisotnosti so bili vzpostavljeni od 1. septembra 2013 in podatki o perkloratu v vzorcih, odvzetih po njihovi vzpostavitvi, bolje odražajo načelo „tako nizko, kot je razumno še mogoče doseči“ glede na dobre prakse (npr. uporaba gnojil z nizko vsebnostjo perklorata) in sedanjo prisotnost perklorata v živilih.

(4)	Zato je primerno priporočiti spremljanje prisotnosti perklorata v živilih –

SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:

1.

Države članice bi morale skupaj z aktivnim sodelovanjem nosilcev živilske dejavnosti spremljati prisotnost perklorata v živilih, zlasti v: (a) sadju in zelenjavi ter predelanih proizvodih iz sadja in zelenjave, vključno s sokovi; (b) živilih za posebne prehranske namene za dojenčke in majhne otroke, kot so opredeljena v Uredbi (EU) št. 609/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3); (c) posušenih zeliščih in začimbah; čaju; zeliščnih in sadnih poparkih; (d) pijačah, vključno s pitno vodo.

2.

Za zagotovitev reprezentativnosti vzorcev iz vzorčenega lota bi morale države članice upoštevati postopke vzorčenja iz Priloge k Uredbi Komisije (ES) št. 1882/2006 (4) za listnato zelenjavo in iz dela B Priloge k Uredbi Komisije (ES) št. 333/2007 (5) za druga živila, ki spadajo v področje uporabe Uredbe (ES) št. 333/2007.

3.

Naslednja analitska metoda zagotavlja zanesljive rezultate: „Hitra metoda za analizo ostankov številnih visokopolarnih pesticidov v živilih rastlinskega izvora s hkratno ekstrakcijo z metanolom in določanjem LC-MS/MS (metoda QuPPe) – verzija 7.1“, ki je na voljo na spletni strani http://www.crl-pesticides.eu/library/docs/srm/meth_QuPPe.pdf. Poleg tega bi bilo treba preučiti članek „Analiza perklorata v vzorcih živil rastlinskega izvora z uporabo metode QuPPe in LC-MS/MS“, v katerem je navedeno, kako vključiti okoljsko onesnaževalo perklorat v navedeno multirezidualno metodo QuPPe. Članek lahko prenesete s spletne strani http://www.analytik-news.de/Fachartikel/Volltext/cvuase2.pdf. Mejo določanja (LOQ) bi bilo treba nastaviti tako, da ne presega 2 μg/kg za analizo perklorata v živilih za dojenčke in majhne otroke, 10 μg/kg v drugih živilih ter 20 μg/kg v posušenih zeliščih, začimbah, čaju ter zeliščih in sadju za poparke.

4.

Države članice bi morale z aktivnim sodelovanjem nosilcev živilske dejavnosti poskusiti identificirati dejavnike, ki povzročajo prisotnost perklorata v živilih. Analiza prisotnosti perklorata v gnojilih, tleh ter vodi za namakanje in industrijski vodi je zlasti primerna v primerih, kadar so ti dejavniki relevantni.

5.

Države članice bi morale zagotoviti, da se rezultati analiz redno in najpozneje do konca februarja 2016 posredujejo agenciji EFSA v obliki za predložitev podatkov v skladu z njenimi navodili o standardnem opisu vzorca (Standard Sample Description – SSD) za živila in krmo (6) ter dodatnimi posebnimi zahtevami agencije EFSA glede poročanja.

---

(1)  Odbor CONTAM agencije EFSA (Odbor agencije EFSA za onesnaževala v prehranski verigi), 2014. Znanstveno mnenje o tveganjih za javno zdravje v zvezi s prisotnostjo perklorata v živilih, zlasti v sadju in zelenjavi. EFSA Journal 2014;12(10):3869, 106 str. doi:10.2903/j.efsa.2014.3869.

(2)  Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).

(3)  Uredba (EU) št. 609/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o živilih, namenjenih dojenčkom in majhnim otrokom, živilih za posebne zdravstvene namene in popolnih prehranskih nadomestkih za nadzor nad telesno težo ter razveljavitvi Direktive Sveta 92/52/EGS, direktiv Komisije 96/8/ES, 1999/21/ES, 2006/125/ES in 2006/141/ES, Direktive 2009/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter uredb Komisije (ES) št. 41/2009 in (ES) št. 953/2009 (UL L 181, 29.6.2013, str. 35).

(4)  Uredba Komisije (ES) št. 1882/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi metod vzorčenja in analiz za uradni nadzor vsebnosti nitratov v nekaterih živilih (UL L 364, 20.12.2006, str. 25).

(5)  Uredba Komisije (ES) št. 333/2007 z dne 28. marca 2007 o določitvi metod vzorčenja in analitskih metod za uradni nadzor vsebnosti svinca, kadmija, živega srebra, anorganskega kositra, 3-MCPD in policikličnih aromatskih ogljikovodikov v živilih (UL L 88, 29.3.2007, str. 29).

(6)  http://www.efsa.europa.eu/en/datex/datexsubmitdata.htm.

---