18.4.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 101/1

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 798/2008 (5) določa, da se uvoz blaga, ki ga zajema navedena uredba, v Unijo in njegov tranzit skozi Unijo dovolita le iz tretjih držav, ozemelj, območij ali kompartmentov, ki so navedeni v stolpcih 1 in 3 tabele iz dela 1 Priloge I k navedeni uredbi.

(2)

Uredba (ES) št. 2160/2003 določa pravila za nadzor salmonele pri različnih populacijah perutnine v Uniji. Zakonodaja Unije za posamezne vrste ali kategorije določa sezname tretjih držav, iz katerih je državam članicam dovoljeno uvažati konzumna jajca perutnine, ki jih zajema navedena uredba, ki določa, da mora zadevna tretja država za vključitev na te sezname ali za ohranitev na njih Komisiji predložiti program nadzora salmonele, ki vsebuje enaka jamstva kot nacionalni programi nadzora salmonele v državah članicah. Ustrezna jamstva in informacije o tem so navedeni tudi v ustreznih vzorcih veterinarskih spričeval za navedeno blago iz dela 2 Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008.

(3)

Ukrajina je Komisiji predložila svoje programe nadzora salmonele pri jatah nesnic vrste Gallus gallus. Ugotovljeno je bilo, da ti programi zagotavljajo jamstva, enakovredna jamstvom iz Uredbe (ES) št. 2160/2003, in bi jih zato bilo treba odobriti.

(4)

Ukrajina je navedena v Sklepu Komisije 2011/163/EU (6) in ima odobren načrt spremljanja ostankov v jajcih.

(5)

Zaradi enakovrednosti programov nadzora salmonele bi bilo treba vnos za Ukrajino na seznamu iz dela 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008 spremeniti tako, da se dovoli uvoz jajc razreda A v Unijo.

(6)

Uredba (ES) št. 798/2008 prav tako določa zahteve za izdajanje veterinarskih spričeval za navedeno blago. Pri navedenih zahtevah se upošteva, ali so zaradi statusa navedenih tretjih držav, ozemelj, območij ali kompartmentov glede bolezni potrebni posebni pogoji, po potrebi vključno z vzorčenjem in opravljanjem preskusov za različne bolezni perutnine. Navedeni posebni pogoji in vzorci veterinarskih spričeval, ki morajo spremljati navedeno blago za uvoz v in tranzit skozi Unijo, so določeni v delu 2 Priloge I k navedeni uredbi.

(7)

Atipična kokošja kuga (v nadaljnjem besedilu: AKK) je zelo nalezljiva virusna bolezen perutnine, ki lahko povzroči resno bolezen, zlasti pri nezaščitenih, necepljenih jatah perutnine. AKK se pojavlja v več tretjih državah, in sicer redko ali občasno, v Izraelu pa se že več let pojavlja v epidemičnih valovih.

(8)

Junija 2014 je Urad Komisije za prehrano in veterinarstvo v Izraelu opravil revizijo, da bi ocenil nadzor zdravja živali v zvezi s perutnino in perutninskimi proizvodi, namenjenimi za uvoz v Unijo.

(9)

Revizija je potrdila, da imajo izraelske veterinarske službe na splošno učinkovite sisteme za odzivanje na izbruhe AKK pri komercialnih gospodarstvih s perutnino.

(10)

Vendar pa so bile pri nadzoru AKK na nekomercialnih gospodarstvih s perutnino ugotovljene resne pomanjkljivosti, kot je nevzpostavljanje območij okoli okuženih gospodarstev. Pomanjkanje omejitev glede premikov perutnine in perutninskih proizvodov v okolici izbruha AKK lahko privede do širjenja virusa in vnosa v komercialne jate perutnine, vključno s tistimi, iz katerih se živa perutnina ali perutninski proizvodi odpremljajo v Unijo.

(11)

Ugotovljeno je bilo tudi, da predizvoznih pregledov v jatah matične perutnine, iz katerih izvirajo valilna jajca in enodnevni piščanci, ni izvedel uradni veterinar in da veterinarski uradnik, pristojen za izdajo spričeval, ob odpremi perutninskih proizvodov v Unijo ni imel na voljo dovolj informacij.

(12)

Revizija je prav tako pokazala pomanjkanje učinkovitih epidemioloških raziskav v zvezi z odkritimi izbruhi AKK ter epidemiološke analize podatkov o izbruhih in študij o cepljenju. To ovira obvladovanje bolezni in razumevanje epidemiološkega stanja v zvezi z obstojnostjo virusa AKK. Zato Izrael trenutno ne more razviti in izvajati celovite in učinkovite strategije za nadzor AKK.

(13)

Te pomanjkljivosti ogrožajo zanesljivost sanitarnih jamstev za perutninske proizvode iz veterinarskih spričeval in dokazujejo, da izraelski nadzorni ukrepi za AKK trenutno ne izpolnjujejo vseh ustreznih zahtev iz Direktive Sveta 92/66/EGS (7).

(14)

Izraelske oblasti so se odzvale na ugotovitve in priporočila Urada za prehrano in veterinarstvo ter obravnavale pomanjkljivosti, zlasti pogoje za izdajanje veterinarskih spričeval in vzpostavitev območij okoli izbruhov v nekomercialnih jatah.

(15)

Kljub prizadevanjem in nekaterim izboljšavam na področju biološke zaščite ter drugim preventivnim ukrepom za AKK v zadnjih dveh letih se izbruhi te bolezni v Izraelu še naprej redno pojavljajo, tako v komercialnem kot v nekomercialnem perutninskem sektorju, in ta bolezen v bližnji prihodnosti po vsej verjetnosti ne bo v celoti pod nadzorom in izkoreninjena.

(16)

Zaradi obstojnosti virusa AKK na izraelskem ozemlju in stalnih izbruhov v komercialnih jatah perutnine je treba spremeniti obstoječe uvozne pogoje in zahteve za izdajanje spričeval, da se določijo dodatni ukrepi, ki bi zagotovili boljša jamstva za varnost uvoza perutnine in perutninskih proizvodov iz Izraela v Unijo.

(17)

Sanitarne zahteve in zahteve glede zdravja živali za gospodarstva z matično in proizvodno perutnino ter matičnimi in proizvodnimi ratiti so strožje od zahtev za gospodarstva s perutnino za zakol in perutnino za obnovo populacije divjadi, pri katerih zato lahko obstaja večje tveganje za izpostavljenost virusu AKK. Poleg tega je težko oceniti status bolezni pri pticah, ki živijo v divjini in iz katerih izvira meso za uvoz mesa divjih ptic v Unijo.

(18)

Uvoz perutnine za zakol in perutnine za obnovo populacije divjadi bi bilo treba prepovedati, saj se ta redi na gospodarstvih, za katera velja, da ne zagotavljajo zadostnih jamstev za zdravje živali glede na obstojnost virusa AKK na izraelskem ozemlju.

(19)

Uvoz mesa divjih ptic bi moral biti prepovedan, ker je meso pridobljeno iz ptic, ki živijo v divjini in katerih zdravstvenega statusa ni mogoče zadovoljivo oceniti zaradi neznane izpostavljenosti virusu AKK.

(20)

Vnos za Izrael v delu 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008 bi bilo zato treba spremeniti ter vključiti oznako „P3“ v stolpec 6, ki se nanaša na veljavne omejitve zaradi AKK, in „končni datum“ v stolpec 6A za blago, za katero bi bilo treba prepovedati uvoz (SRP in WGM).

(21)

V Izraelu se izvaja rutinsko cepljenje perutnine proti AKK, zato se pri njej ob okužbi z virusom AKK redko pokažejo klinični znaki bolezni, ki zaradi tega lahko ostane neodkrita. Za ublažitev teh morebitnih tveganj bi bilo treba pred izvozom v Unijo zahtevati dodatno vzorčenje in laboratorijske preskuse za virus AKK za jate žive perutnine in živih ratitov, ki so namenjeni za uvoz v Unijo, jate matične perutnine in matičnih ratitov, katerih valilna jajca in enodnevni piščanci so namenjeni za uvoz v Unijo, jate perutnine za zakol in ratitov za zakol, katerih meso je namenjeno za uvoz v Unijo, ter jate kokoši nesnic, katerih jajca so namenjena za uvoz v Unijo.

(22)

V zvezi s tem člen 6 Uredbe (ES) št. 798/2008 določa, da se morajo postopki za vzorčenje in opravljanje preskusov za perutnino za nekatere bolezni perutnine, vključno z AKK, izvajati v skladu s Prilogo III. V oddelku I navedene priloge bi bilo treba opisati zahteve za vzorčenje in opravljanje preskusov v zvezi z dodatnimi jamstvi glede AKK.

(23)

Posledično bi bilo treba v delu 2 Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008 dodati vnos „X“ v oddelku „Dodatna jamstva (DJ)“, ki se nanaša na posebne zahteve za vzorčenje in opravljanje preskusov, določene v Prilogi III. Oznako „X“ bi bilo treba vključiti v stolpec 5 vnosa za Izrael v delu 1 Priloge I.

(24)

Poleg tega bi bilo treba spremeniti veterinarska spričevala BPP, BPR, DOC, DOR, HEP, HER, POU, RAT in E, da bi se nanašala na navedena dodatna jamstva (DJ), določena z „X“, ki morajo biti izpolnjena za uvoz v Unijo v zvezi z AKK.

(25)

Poleg tega je v vzorec veterinarskega spričevala za jajčne izdelke (EP) primerno vključiti zahteve za dodatno obdelavo jajčnih izdelkov v skladu s standardi Svetovne organizacije za zdravje živali (OIE), da se inaktivira vsak morebitni virus AKK v primeru pojava AKK na ozemlju tretje države.

(26)

Vzorci veterinarskega spričevala za matično ali proizvodno perutnino razen ratitov (BPP), enodnevne piščance razen enodnevnih piščancev ratitov (DOC), valilna jajca perutnine razen valilnih jajc ratitov (HEP) ter vzorec za perutnino za zakol in perutnino za obnovo populacije divjadi razen ratitov (SRP) se nanašajo na člen 13(1) Uredbe (ES) št. 798/2008 v zvezi z uporabo cepiv proti atipični kokošji kugi v tretji državi izvora in zanje je potrebno izpolnjevanje dodatnih zahtev glede zdravja. V navedenih vzorcih veterinarskih spričeval bi bilo treba omogočiti izbris celotnega oddelka, da bi se izognili morebitnemu napačnemu razumevanju, kadar se za tretjo državo, ozemlje ali območje izvora zadevnega blaga ne uporabljajo dodatne zahteve glede zdravja.

(27)

Uredbo (ES) št. 798/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(28)

Omogočiti bi bilo treba razumno prehodno obdobje, preden spremenjeni vzorci veterinarskih spričeval postanejo obvezni, da se bodo države članice in industrija lahko prilagodile na nove zahteve iz spremenjenih vzorcev veterinarskih spričeval.

(29)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

18.4.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 101/58

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

18.4.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 101/60

(1)

Politični in varnostni odbor (PVO) je na podlagi Sklepa 2014/219/SZVP pooblaščen, da v skladu s členom 38 Pogodbe sprejme ustrezne odločitve glede izvajanja političnega nadzora in strateškega vodenja misije EUCAP Sahel Mali, vključno s sklepom o imenovanju vodje misije.

(2)

PVO je 26. maja 2014 sprejel Sklep EUCAP Sahel Mali/1/2014 (3), s katerim je za vodjo misije EUCAP Sahel Mali za obdobje od 26. maja 2014 do 14. januarja 2015 imenoval Albrechta CONZEJA.

(3)

PVO je 14. januarja 2015 sprejel Sklep (SZVP) 2015/67 (4), s katerim je mandat Albrechta CONZEJA kot vodje misije EUCAP Sahel Mali podaljšal do 14. junija 2015.

(4)

Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko je predlagal, da se mandat Albrechta CONZEJA kot vodje misije EUCAP Sahel Mali podaljša za obdobje od 15. junija 2015 do 14. junija 2016 –

18.4.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 101/61

(1)

Politični in varnostni odbor (PVO) je na podlagi člena 9(1) Sklepa 2012/392/SZVP pooblaščen, da v skladu s členom 38 Pogodbe sprejme ustrezne odločitve glede izvajanja političnega nadzora in strateškega vodenja misije EUCAP Sahel Niger, vključno s sklepom o imenovanju vodje misije.

(2)

PVO je 6. maja 2014 sprejel Sklep EUCAP Sahel Niger/2/2014 (2), s katerim je za vodjo misije EUCAP Sahel Niger za obdobje od 6. maja 2014 do 15. julija 2014 imenoval Filipa DE CEUNINCKA.

(3)

Svet je 22. julija 2014 sprejel Sklep 2014/482/SZVP (3), s katerim je mandat misije EUCAP Sahel Niger podaljšal za obdobje od 16. julija 2014 do 15. julija 2016.

(4)

PVO je 24. julija 2014 sprejel Sklep EUCAP Sahel Niger/3/2014 (4), s katerim je mandat Filipa DE CEUNINCKA kot vodje misije EUCAP Sahel Niger podaljšal za obdobje od 16. julija 2014 do 15. julija 2015.

(5)

Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko je predlagal, da se mandat Filipa DE CEUNINCKA kot vodje misije EUCAP Sahel Niger podaljša za obdobje od 16. julija 2015 do 15. julija 2016 –