|
ISSN 1977-0804 |
||
|
Uradni list Evropske unije |
L 84 |
|
|
||
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Letnik 58 |
|
|
|
Popravki |
|
|
|
* |
||
|
|
* |
|
|
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP |
|
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
II Nezakonodajni akti
UREDBE
|
28.3.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 84/1 |
UREDBA SVETA (EU) 2015/523
z dne 25. marca 2015
o spremembi uredb (EU) št. 43/2014 in (EU) 2015/104 glede nekaterih ribolovnih možnosti
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(3) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Uredba Sveta (EU) 2015/104 (1) ne vključuje omejitev ribolovnih možnosti za staleže brancina (Dicentrarchus labrax) v severovzhodnem Atlantiku. |
|
(2) |
Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES) je junija 2014 objavil znanstveno mnenje o staležu brancina v severovzhodnem Atlantiku in potrdil, da ta stalež od leta 2012 hitro upada. Poleg tega je Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF) ocenil zaščito brancina z obstoječimi nacionalnimi ukrepi in navedene ukrepe na splošno ocenil kot neučinkovite. Brancin je počasi rastoča vrsta, ki dozori pozno. Ribolovna umrljivost brancina v severovzhodnem Atlantiku je zdaj štirikrat višja od ravni, ki bi zagotovila največji trajnostni donos. |
|
(3) |
Komisija je sprejela Izvedbeno uredbo (EU) 2015/111 (2) na podlagi člena 12 Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3), da se zmanjša resno grožnjo za ohranitev staleža brancina (Dicentrarchus labrax) v Keltskem morju, Rokavskem prelivu, Irskem morju in južnem delu Severnega morja. K ribolovni umrljivosti navedenega staleža pa znatno prispeva tudi rekreacijski ribolov. Zato je primerno določiti ribolovne možnosti v obliki dnevnih omejitev glede števila rib, ki jih rekreativni ribiči lahko obdržijo. Rekreacijski ribolov vključuje različne oblike, kot je na primer ribolov z rekreacijskega plovila ali ribolov z obale. |
|
(4) |
Da se prepreči težave pri interpretaciji, bi bilo treba člen 7(1) in (2) Uredbe (EU) 2015/104 oblikovati tako, da ustreza besedilu člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013. |
|
(5) |
Do predložitve mnenja ICES so bile omejitve ulova za pravo peščenko v vodah Unije območij ICES IIa, IIIa in IV v Prilogi IA k Uredbi (EU) 2015/104 določene na vrednost nič. Mnenje ICES o staležu je na voljo od 23. februarja 2015, tako je zdaj mogoče določiti celotni dovoljeni ulov (TAC) za pravo peščenko na tem območju, ki je razdeljeno na sedem območij upravljanja, da bi se izognili lokalnemu izčrpanju. |
|
(6) |
Primerno je, da se vsem državam članicam s kvotami v ustreznih območjih omogoči določena prožnost med območji za krilate rombe, ki so del istega biološkega staleža. |
|
(7) |
V Uredbi (EU) 2015/104 je napaka pri TAC in kvoti za severno kozico v Severnem morju, kjer bi bilo treba sprejeti ohranitev TAC za leto 2014. Prilogo IA k Uredbi (EU) 2015/104 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
|
(8) |
Za nekatere staleže se ribolovne možnosti in pogoji za dostop do ribolovnih virov za plovila v vodah obalnih držav določijo vsako leto ob upoštevanju pogajanj o ribolovu med zadevnimi obalnimi državami. Ker dogovor glede ureditve delitve kvot atlantsko-skandinavskega sleda za leto 2015 ni bil dosežen, je primerno določiti avtonomno kvoto na podlagi deleža Unije tega staleža v zadnjih nekaj letih. Prilogo IB k Uredbi (EU) 2015/104 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
|
(9) |
Regionalna organizacija za upravljanje ribištva v južnem Tihem oceanu (SPRFMO) je na svojem tretjem letnem zasedanju leta 2015 določila ribolovne možnosti, sestavljene iz TAC za pisanega šura. Ta ukrep bi bilo treba prenesti v pravo Unije. |
|
(10) |
Opomba v Prilogi III k Uredbi (EU) 2015/104 se napačno nanaša na zastarel sporazum in bi jo bilo zato treba popraviti. |
|
(11) |
Da bi se pravilno odražala trenutna razdelitev opreme francoske in španske ribolovne flote za navadnega tuna za leto 2015, je treba spremeniti Prilogo IV k Uredbi (EU) 2015/104, v kateri so določene omejitve ribolovnih zmogljivosti ter zmogljivosti gojenja in pitanja za navadnega tuna. |
|
(12) |
Popraviti je treba napako v tabeli TAC za skušo (Scomber scombrus) na območjih VI, VII, VIIIa, VIIIb, VIIId in VIIIe, v vodah Unije in mednarodnih vodah območja Vb ter mednarodnih vodah območij IIa, XII in XIV (MAC/2CX14-). |
|
(13) |
V znanstvenem mnenju, ki ga je STECF predložil 2. marca 2015, je navedeno, da je mogoče dovoliti majhno kvoto prilova za valovito progasto ražo (Raia undulata) na območjih ICES VIa, VIb, VIIa–c, VIId, VIIe–k, VIII in IX. Prilogo IA k Uredbi (EU) 2015/104 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
|
(14) |
Ker se je Unija v skladu s postopkom iz sporazuma o odnosih na področju ribištva s Ferskimi otoki še dodatno pogajala o vzajemnih ureditvah s Ferskimi otoki, in sicer o ribolovnih možnostih za atlantsko-skandinavskega sleda in sinjega mola za leto 2015, je zato primerno oblikovati ribolovne možnosti za ta staleža. |
|
(15) |
Uredbo (EU) 2015/104 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
|
(16) |
V skladu s členom 3(1) Uredbe Sveta (ES) št. 847/96 (4) lahko država članica, ki ima kvoto za stalež, zahteva povečanje TAC, če se pred 31. oktobrom leta, za katerega velja, izkoristi več kot 75 % previdnostnega TAC. Komisija je prejela zahtevo za 10-odstotno povečanje TAC za leto 2014 za raže v Severnem morju. Dokazila z biološkimi informacijami, predložena skupaj z zahtevo, so preverili in potrdili strokovnjaki iz Skupnega raziskovalnega središča Komisije. |
|
(17) |
Uredbo Sveta (EU) št. 43/2014 (5) bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
|
(18) |
Omejitve ulova iz Uredbe (EU) 2015/104 se uporabljajo od 1. januarja 2015. Določbe v zvezi z omejitvami ulova iz te uredbe bi se zato prav tako morale uporabljati od navedenega datuma. Takšna retroaktivna uporaba ne posega v načeli pravne varnosti in varstva legitimnih pričakovanj, saj zadevne ribolovne možnosti še niso bile izkoriščene. Nove omejitve ulova za brancina bi se morale uporabljati od dneva začetka veljavnosti te uredbe. Ker sprememba omejitev ulova vpliva na gospodarske dejavnosti in načrtovanje ribolovne sezone plovil Unije, bi morala ta uredba začeti veljati takoj po objavi. Zaradi razlogov iz uvodne izjave 16 se določbe glede višjih ribolovnih možnosti za raže v Severnem morju uporabljajo z učinkom od 1. januarja 2014 – |
SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uredba (EU) 2015/104 se spremeni:
|
1. |
člen 2 se nadomesti z naslednjim: „Člen 2 Področje uporabe 1. Ta uredba se uporablja za naslednja plovila:
2. Za namene člena 11a se ta uredba uporablja tudi za rekreacijski ribolov.“ |
|
2. |
v členu 3 se doda naslednja točka:
; |
|
3. |
člen 7 se nadomesti z naslednjim: „Člen 7 Pogoji za iztovarjanje ulova in prilova 1. Za ulove vrst, za katere veljajo omejitve ulova in ki so bile ulovljene v ribolovnih območjih iz točke (a) člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013, velja obveznost iztovarjanja, kot je določeno v členu 15 navedene uredbe (v nadaljnjem besedilu: obveznost iztovarjanja). 2. Ribe, za katere veljajo omejitve ulova in ki so bile ulovljene pri ribolovu, za katerega ne velja obveznost iztovarjanja, se obdržijo na krovu ali iztovorijo le, če:
3. Staleži neciljnih vrst v okviru varnih bioloških meja iz člena 15(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013 so opredeljeni v Prilogi I k tej uredbi za odstopanje od obveznosti odštetja ulova od zadevnih kvot, določenih v navedenem členu.“ |
|
4. |
vstavi se naslednji člen: „Člen 11a Rekreacijski ribolov brancina v severovzhodnem Atlantiku Pri rekreacijskem ribolovu v razdelkih ICES IVb, IVc, VIIa, VIId, VIIe, VIIf, VIIg, VIIh, VIIj in VIIk lahko vsaka oseba obdrži največ tri osebke brancina na dan.“ |
|
5. |
Priloga I k Uredbi (EU) 2015/104 se spremeni v skladu s Prilogo I k tej uredbi; |
|
6. |
Priloga IA k Uredbi (EU) 2015/104 se spremeni v skladu s Prilogo III k tej uredbi; |
|
7. |
Priloga IB k Uredbi (EU) 2015/104 se spremeni v skladu s Prilogo IV k tej uredbi; |
|
8. |
Priloga IJ k Uredbi (EU) 2015/104 se nadomesti s Prilogo V k tej uredbi; |
|
9. |
Priloga III k Uredbi (EU) 2015/104 se nadomesti s Prilogo VI k tej uredbi; |
|
10. |
Priloga IV k Uredbi (EU) 2015/104 se nadomesti s Prilogo VII k tej uredbi; |
|
11. |
Priloga VIII k Uredbi (EU) 2015/104 se spremeni v skladu s Prilogo VIII k tej uredbi. |
Člen 2
Priloga IA k Uredbi (EU) št. 43/2014 se spremeni v skladu s Prilogo II k tej uredbi.
Člen 3
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 1(3), (6), (7), (8), (9), (10) in (11) se uporablja od 1. januarja 2015.
Člen 2 se uporablja od 1. januarja 2014.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 25. marca 2015
Za Svet
Predsednik
E. RINKĒVIČS
(1) Uredba Sveta (EU) 2015/104 z dne 19. januarja 2015 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2015 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki veljajo za vode Unije in za plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije, o spremembi Uredbe (EU) št. 43/2014 ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 779/2014 (UL L 22, 28.1.2015, str. 1).
(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/111 z dne 26. januarja 2015 o določitvi ukrepov za zmanjšanje resne grožnje za ohranitev staleža brancina (Dicentrarchus labrax) v Keltskem morju, Rokavskem prelivu, Irskem morju in južnem delu Severnega morja (UL L 20, 27.1.2015, str. 31).
(3) Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22).
(4) Uredba Sveta (ES) št. 847/96 z dne 6. maja 1996 o uvedbi dodatnih pogojev za upravljanje celotnih dovoljenih ulovov (TAC) in kvot iz leta v leto (UL L 115, 9.5.1996, str. 3).
(5) Uredba Sveta (EU) št. 43/2014 z dne 20. januarja 2014 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2014 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki veljajo za vode Unije in za plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije (UL L 24, 28.1.2014, str. 1).
PRILOGA I
Priloga I k Uredbi (EU) 2015/104 se spremeni:
|
1. |
V prvo tabelo (korelacijska preglednica latinskih in domačih imen) se za vnosom za Deania calcea vstavi naslednji vnos:
|
|
2. |
V drugo tabelo (korelacijska preglednica domačih in latinskih imen) se za vnosom za peščeno ražo vstavi naslednji vnos:
|
PRILOGA II
|
Vrsta: |
raže Rajiformes |
Območje: |
vode Unije območij IIa in IV (SRX/2AC4-C) |
|
|
Belgija |
|
|
||
|
Danska |
|
|
||
|
Nemčija |
|
|
||
|
Francija |
|
|
||
|
Nizozemska |
|
|
||
|
Združeno kraljestvo |
|
|
||
|
Unija |
|
|
||
|
TAC |
1 382 (3) |
|
previdnostni TAC
|
|
(1) Ulovi cvetaste raže (Leucoraja naevus) (RJN/2AC4-C), raže trnjevke (Raja clavata) (RJC/2AC4-C), okraste raže (Raja brachyura) (RJH/2AC4-C) in pegaste raže (Raja montagui) (RJM/2AC4-C) se sporočajo posebej.
(2) Kvota prilova. Te vrste na enem ribolovnem potovanju ne obsegajo več kot 25 % žive teže ulova, ki se obdrži na krovu. Ta pogoj velja le za plovila s skupno dolžino več kot 15 m.
(3) Se ne uporablja za kompleks kljunate raže (Dipturus batis) (Dipturus cf. flossada in Dipturus cf. intermedia) in žarkasto ražo (Amblyraja radiata). Vrste se ob naključnem ulovu ne poškodujejo. Osebki se takoj izpustijo. Ribiče se spodbuja, da razvijajo in uporabljajo tehnike in opremo, ki omogočajo hiter in varen izpust vrst.
PRILOGA III
|
Vrsta: |
prava peščenka Ammodytes spp. |
Območje: |
norveške vode območja IV (SAN/04-N.) |
|
|
Danska |
0 |
|
|
|
|
Združeno kraljestvo |
0 |
|
|
|
|
Unija |
0 |
|
|
|
|
TAC |
Ni relevantno |
|
analitski TAC Člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. |
|
|
Vrsta: |
prava peščenka Ammodytes spp. |
Območje: |
vode Unije območij IIa, IIIa in IV (1) |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Danska |
336 964 (2) |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Združeno kraljestvo |
7 366 (2) |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Nemčija |
515 (2) |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Švedska |
12 374 (2) |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Unija |
357 219 |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
TAC |
357 219 |
|
analitski TAC Člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Posebni pogoj: v mejah zgoraj navedenih kvot se v naslednjih območjih upravljanja prave peščenke ne sme uloviti več od naslednjih količin, kot je opredeljeno v Prilogi IID:
Območje
: vode Unije območij upravljanja prave peščenke 1 2 3 4 5 6 7 (SAN/234_1) (SAN/234_2) (SAN/234_3) (SAN/234_4) (SAN/234_5) (SAN/234_6) (SAN/234_7) Danska 125 459 27 355 179 227 4 717 0 206 0 Združeno kraljestvo 2 742 598 3 918 103 0 5 0 Nemčija 192 42 274 7 0 0 0 Švedska 4 607 1 005 6 581 173 0 8 0 Unija 133 000 29 000 190 000 5 000 0 219 0 Skupaj 133 000 29 000 190 000 5 000 0 219 0 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Vrsta: |
krilati rombi Lepidorhombus spp. |
Območje: |
VII (LEZ/07.) |
|
|
Belgija |
|
|
||
|
Španija |
|
|
||
|
Francija |
|
|
||
|
Irska |
|
|
||
|
Združeno kraljestvo |
|
|
||
|
Unija |
17 385 |
|
|
|
|
TAC |
17 385 |
|
analitski TAC Uporablja se člen 11 te uredbe. |
|
|
Vrsta: |
sinji mol Micromesistius poutassou |
Območje: |
vode Unije in mednarodne vode območij I, II, III, IV, V, VI, VII, VIIIa, VIIIb, VIIId, VIIIe, XII in XIV (WHB/1X14) |
|
|
Danska |
|
|
||
|
Nemčija |
|
|
||
|
Španija |
|
|
||
|
Francija |
|
|
||
|
Irska |
|
|
||
|
Nizozemska |
|
|
||
|
Portugalska |
|
|
||
|
Švedska |
|
|
||
|
Združeno kraljestvo |
|
|
||
|
Unija |
|
|
||
|
Norveška |
102 605 |
|
|
|
|
Ferski otoki |
15 000 |
|
|
|
|
TAC |
Ni relevantno |
|
analitski TAC
|
|
|
Vrsta: |
sinji mol Micromesistius poutassou |
Območje: |
vode Unije območij II, IVa, V, VI severno od 56° 30′ S in VII zahodno od 12° Z (WHB/24A567) |
|
|
Norveška |
|
|
||
|
Ferski otoki |
|
|
||
|
TAC |
Ni relevantno |
|
analitski TAC
|
|
|
Vrsta: |
severna kozica Pandalus borealis |
Območje: |
vode Unije območij IIa in IV (PRA/2AC4-C) |
|
|
Danska |
1 818 |
|
|
|
|
Nizozemska |
17 |
|
|
|
|
Švedska |
73 |
|
|
|
|
Združeno kraljestvo |
538 |
|
|
|
|
Unija |
2 446 |
|
|
|
|
TAC |
2 446 |
|
analitski TAC
|
|
|
Vrsta: |
raže Rajiformes |
Območje: |
vode Unije območij VIa, VIb, VIIa–c in VIIe–k (SRX/67AKXD) |
|
|
Belgija |
|
|
||
|
Estonija |
|
|
||
|
Francija |
|
|
||
|
Nemčija |
|
|
||
|
Irska |
|
|
||
|
Litva |
|
|
||
|
Nizozemska |
|
|
||
|
Portugalska |
|
|
||
|
Španija |
|
|
||
|
Združeno kraljestvo |
|
|
||
|
Unija |
|
|
||
|
TAC |
8 032 (14) |
|
previdnostni TAC Uporablja se člen 11 te uredbe. |
|
|
Vrsta: |
raže Rajiformes |
Območje: |
vode Unije območja VIId (SRX/07D.) |
|
|
Belgija |
|
|
||
|
Francija |
|
|
||
|
Nizozemska |
|
|
||
|
Združeno kraljestvo |
|
|
||
|
Unija |
|
|
||
|
TAC |
798 (17) |
|
previdnostni TAC
|
|
|
Vrsta: |
raže Rajiformes |
Območje: |
vode Unije območij VIII in IX (SRX/89-C.) |
|
|
Belgija |
|
|
||
|
Francija |
|
|
||
|
Portugalska |
|
|
||
|
Španija |
|
|
||
|
Združeno kraljestvo |
|
|
||
|
Unija |
|
|
||
|
TAC |
3 420 (20) |
|
previdnostni TAC
|
|
|
Vrsta: |
skuša Scomber scombrus |
Območje: |
VI, VII, VIIIa, VIIIb, VIIId in VIIIe; vode Unije in mednarodne vode območja Vb ter mednarodne vode območij IIa, XII in XIV (MAC/2CX14-) |
|||||||||||||||||||||||||||||
|
Nemčija |
26 766 |
|
|
|||||||||||||||||||||||||||||
|
Španija |
28 |
|
|
|||||||||||||||||||||||||||||
|
Estonija |
223 |
|
|
|||||||||||||||||||||||||||||
|
Francija |
17 846 |
|
|
|||||||||||||||||||||||||||||
|
Irska |
89 220 |
|
|
|||||||||||||||||||||||||||||
|
Latvija |
164 |
|
|
|||||||||||||||||||||||||||||
|
Litva |
164 |
|
|
|||||||||||||||||||||||||||||
|
Nizozemska |
39 033 |
|
|
|||||||||||||||||||||||||||||
|
Poljska |
1 885 |
|
|
|||||||||||||||||||||||||||||
|
Združeno kraljestvo |
245 363 |
|
|
|||||||||||||||||||||||||||||
|
Unija |
420 692 |
|
|
|||||||||||||||||||||||||||||
|
Norveška |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||
|
Ferski otoki |
39 824 (23) |
|
|
|||||||||||||||||||||||||||||
|
TAC |
Ni relevantno |
|
analitski TAC Uporablja se člen 7(3) te uredbe. |
|||||||||||||||||||||||||||||
|
Posebni pogoj: v mejah zgoraj navedenih kvot se na naslednjih območjih in v navedenih obdobjih ne sme uloviti več od naslednjih količin:
vode Unije območja IIa; vode Unije in norveške vode območja IVa. Med obdobjema od 1. januarja do 15. februarja 2015 in od 1. septembra do 31. decembra 2015 (MAC/*4A-EN) norveške vode območja IIa (MAC/*2AN-) vode Ferskih otokov (MAC/*FRO2) Nemčija 16 154 2 176 2 228 Francija 10 770 1 449 1 485 Irska 53 847 7 254 7 426 Nizozemska 23 557 3 172 3 249 Združeno kraljestvo 148 087 19 952 20 424 Unija 252 415 34 003 34 812 |
||||||||||||||||||||||||||||||||
(1) Brez voda znotraj šestih morskih milj od temeljnih črt Združenega kraljestva pri Šetlandskih otokih, otokih Fair in Foula.
(2) Brez poseganja v obveznost iztovarjanja se ulovi limande in mola lahko vštejejo v kvoto (OT1/*2A3A4) do višine 2 %, pod pogojem, da skupaj največ 9 % te kvote za pravo peščenko odpade na te ulove in prilov tistih vrst, ki so upoštevane po členu 15(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013.
(3) Poleg te kvote lahko država članica pod pogoji iz poglavja II naslova II te uredbe plovilom, ki plujejo pod njeno zastavo in sodelujejo pri preskusih s popolnoma dokumentiranim ribolovom, odobri dodatno dodelitev v okviru skupne omejitve 1 % kvote, dodeljene zadevni državi članici.
(4) 5 % te kvote se lahko ulovi na območjih VIIIa, VIIIb, VIIId in VIIIe (LEZ/*8ABDE).
(5) 5 % te kvote se lahko uporabi na območjih VIIIa, VIIIb, VIIId in VIIIe (LEZ/*8ABDE) za prilov pri usmerjenem ribolovu morskega lista.
(6) Posebni pogoj: od tega je naslednji odstotek dovoljeno uloviti v norveški ekonomski coni ali na ribolovnem območju okrog otoka Jan Mayen (WHB/*NZJM1): 0 %.
(7) Ta kvota se lahko prenese na vode območij VIIIc, IX in X ter vode Unije območja CECAF 34.1.1. Vendar se o teh prenosih vnaprej obvesti Komisijo.
(8) Posebni pogoj: od celotne količine za dostop v višini 35 000 ton za Unijo lahko države članice v ferskih vodah (WHB/*05-F.) ulovijo naslednji odstotek svojih kvot: 17,7 %.
(9) Se všteva v norveške omejitve ulova, določene v sporazumu obalnih držav.
(10) Posebni pogoj: ulov na območju IV ne presega naslednje količine (WHB/*04A-C): 0.
Omejitev ulova na območju IV obsega naslednji odstotni delež kvote za dostop za Norveško: 0 %.
(11) Se všteva v omejitve ulova Ferskih otokov.
(12) Posebni pogoj: lahko se lovi tudi na območju VIb (WHB/*06B-C). Ulov na območju IVa ne presega naslednje količine (WHB/*04A-C): 6 250.
(13) Ulovi cvetaste raže (Leucoraja naevus) (RJN/67AKXD), raže trnjevke (Raja clavata) (RJC/67AKXD), okraste raže (Raja brachyura) (RJH/67AKXD), pegaste raže (Raja montagui) (RJM/67AKXD), drobnooke raže (Raja microocellata) (RJE/67AKXD), peščene raže (Raja circularis) (RJI/67AKXD) in raže Leucoraja fullonica (RJF/67AKXD) se sporočajo posebej.
(14) Se ne uporablja za valovito progasto ražo (Raja undulata). Ta vrsta se ne lovi na območjih, ki jih zajema ta TAC. Prilov valovito progaste raže izključno na območju VIIe se lahko iztovori, če ne obsega več kot 20 kilogramov žive teže na ribolovno potovanje in ne presega kvot, navedenih v spodnji tabeli. Ta določba se ne uporablja za ulove, za katere velja obveznost iztovarjanja. Prejšnje določbe ne posegajo v prepovedi iz členov 12 in 44 te uredbe za območja, ki so določena v teh členih. Prilov valovito progaste raže se sporoča ločeno pod naslednjo kodo: (RJU/67AKXD). V skladu z omejitvami v zgornjih kvotah se ne sme uloviti več od spodaj navedenih količin valovito progaste raže:
|
Vrsta: |
valovito progasta raža Raja undulata |
Območje: |
vode Unije območja VIIe (RJU/67AKXD) |
|
|
Belgija |
9 |
|
|
|
|
Estonija |
0 |
|
|
|
|
Francija |
41 |
|
|
|
|
Nemčija |
0 |
|
|
|
|
Irska |
13 |
|
|
|
|
Litva |
0 |
|
|
|
|
Nizozemska |
0 |
|
|
|
|
Portugalska |
0 |
|
|
|
|
Španija |
11 |
|
|
|
|
Združeno kraljestvo |
26 |
|
|
|
|
Unija |
100 |
|
|
|
|
TAC |
100 |
|
|
|
(15) Posebni pogoj: od tega je do 5 % dovoljeno naloviti v vodah Unije območja VIId (SRX/*07D.), brez poseganja v prepovedi iz členov 12 in 44 te uredbe za območja, ki so določena v teh členih. Ulovi cvetaste raže (Leucoraja naevus) (RJN/*07D.), raže trnjevke (Raja clavata) (RJC/*07D.), okraste raže (Raja brachyura) (RJH/*07D.), pegaste raže (Raja montagui) (RJM/*07D.), drobnooke raže (Raja microocellata) (RJE/*07D.), peščene raže (Raja circularis) (RJI/*07D.), raže Leucoraja fullonica (RJF/*07D.) in valovito progaste raže (Raja undulata) (RJU/*07D.) se sporočajo posebej.
(16) Ulovi cvetaste raže (Leucoraja naevus) (RJN/07D.), raže trnjevke (Raja clavata) (RJC/07D.), okraste raže (Raja brachyura) (RJH/07D.), pegaste raže (Raja montagui) (RJM/07D.), drobnooke raže (Raja microocellata) (RJE/07D.) in valovito progaste raže (Raja undulata) (RJU/07D.) se sporočajo posebej.
(17) Se ne uporablja za valovito progasto ražo (Raja undulata). Ta vrsta se ne lovi na območjih, ki jih zajema ta TAC. Prilov valovito progaste raže na območju, ki ga zajema ta TAC, se lahko iztovori, če ne obsega več kot 20 kilogramov žive teže na ribolovno potovanje in ne presega kvot, navedenih v spodnji tabeli. Ta določba se ne uporablja za ulove, za katere velja obveznost iztovarjanja. Prejšnje določbe ne posegajo v prepovedi iz členov 12 in 44 te uredbe za območja, ki so določena v teh členih. Prilov valovito progaste raže se sporoča ločeno pod naslednjo kodo: (RJU/07D.). V skladu z omejitvami v zgornjih kvotah se ne sme uloviti več od spodaj navedenih količin valovito progaste raže:
|
Vrsta: |
valovito progasta raža Raja undulata |
Območje: |
vode Unije območja VIId (RJU/07D.) |
|
|
Belgija |
1 |
|
|
|
|
Francija |
8 |
|
|
|
|
Nizozemska |
0 |
|
|
|
|
Združeno kraljestvo |
2 |
|
|
|
|
Unija |
11 |
|
|
|
|
TAC |
11 |
|
|
|
(18) Posebni pogoj: od tega je do 5 % mogoče uloviti v vodah Unije območij VIa, VIb, VIIa–c in VIIe–k (SRX/*67AKD). Za valovito progasto ražo se ta posebni pogoj uporablja izključno na območju VIIe. Ulovi cvetaste raže (Leucoraja naevus) (RJN/*67AKD), raže trnjevke (Raja clavata) (RJC/*67AKD), okraste raže (Raja brachyura) (RJH/*67AKD), pegaste raže (Raja montagui) (RJM/*67AKD), drobnooke raže (Raja microocellata) (RJE/*67AKD) in valovito progaste raže (Raja undulata) (RJU/*67AKD) se sporočajo posebej.
(19) Ulovi cvetaste raže (Leucoraja naevus) (RJN/89-C.), okraste raže (Raja brachyura) (RJH/89-C.), raže trnjevke (Raja clavata) (RJC/89-C.) in valovito progaste raže (Raja undulata) (RJU/89-C.) se sporočajo posebej.
(20) Se ne uporablja za valovito progasto ražo (Raja undulata). Ta vrsta se ne lovi na območjih, ki jih zajema ta TAC. Prilov valovito progaste raže izključno na območju VIII se lahko iztovori, če ne obsega več kot 20 kilogramov žive teže na ribolovno potovanje in ne presega kvot, navedenih v spodnji tabeli. Ta določba se ne uporablja za ulove, za katere velja obveznost iztovarjanja. Prejšnje določbe ne posegajo v prepovedi iz členov 12 in 44 te uredbe za območja, ki so določena v teh členih. Prilov valovito progaste raže se sporoča ločeno pod naslednjo kodo: (RJU/89-C.). V skladu z omejitvami v zgornjih kvotah se ne sme uloviti več od spodaj navedenih količin valovito progaste raže:
|
Vrsta: |
valovito progasta raža Raja undulata |
Območje: |
vode Unije območja VIII (RJU/89-C.) |
|
|
Belgija |
0 |
|
|
|
|
Francija |
9 |
|
|
|
|
Portugalska |
8 |
|
|
|
|
Španija |
8 |
|
|
|
|
Združeno kraljestvo |
0 |
|
|
|
|
Unija |
25 |
|
|
|
|
TAC |
25 |
|
|
|
(21) Lahko se lovi na območjih IIa, VIa severno od 56° 30′ S, IVa, VIId, VIIe, VIIf in VIIh (MAC/*AX7H).
(22) Poleg tega lahko Norveška severno od 56° 30′ S nalovi naslednjo dodatno količino kvote za dostop, izraženo v tonah, ki se všteje v njeno omejitev ulova (MAC/*N5630): 43 680.
(23) Ta količina se odšteje od omejitve ulova Ferskih otokov (kvota za dostop). Lahko se lovi samo na območju VIa severno od 56° 30′ S (MAC/*6AN56). Vendar se od 1. januarja do 15. februarja in od 1. oktobra do 31. decembra v okviru te kvote lahko lovi tudi na območjih IIa, IVa severno od 59° S (območje EU) (MAC/*24N59).
PRILOGA IV
|
Vrsta: |
sled Clupea harengus |
Območje: |
vode Unije in mednarodne vode območij I in II (HER/1/2-) |
|||||||||||||||||||||||||||
|
Belgija |
6 (1) |
|
|
|||||||||||||||||||||||||||
|
Danska |
6 314 (1) |
|
|
|||||||||||||||||||||||||||
|
Nemčija |
1 105 (1) |
|
|
|||||||||||||||||||||||||||
|
Španija |
21 (1) |
|
|
|||||||||||||||||||||||||||
|
Francija |
272 (1) |
|
|
|||||||||||||||||||||||||||
|
Irska |
1 634 (1) |
|
|
|||||||||||||||||||||||||||
|
Nizozemska |
2 259 (1) |
|
|
|||||||||||||||||||||||||||
|
Poljska |
319 (1) |
|
|
|||||||||||||||||||||||||||
|
Portugalska |
21 (1) |
|
|
|||||||||||||||||||||||||||
|
Finska |
98 (1) |
|
|
|||||||||||||||||||||||||||
|
Švedska |
2 339 (1) |
|
|
|||||||||||||||||||||||||||
|
Združeno kraljestvo |
4 036 (1) |
|
|
|||||||||||||||||||||||||||
|
Unija |
18 424 (1) |
|
|
|||||||||||||||||||||||||||
|
Ferski otoki |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||
|
TAC |
Ni določeno |
|
analitski TAC
|
|||||||||||||||||||||||||||
|
Posebni pogoj: v mejah zgoraj omenjenih kvot se v naslednjih območjih ne sme uloviti več od spodaj navedenih količin: norveške vode severno od 62° S in ribolovno območje okrog otoka Jan Mayen (HER/*2AJMN) 0
II, Vb severno od 62° S (vode Ferskih otokov) (HER/*2A 5B-F) Belgija 3 Danska 3 084 Nemčija 540 Španija 10 Francija 133 Irska 798 Nizozemska 1 104 Poljska 156 Portugalska 10 Finska 48 Švedska 1 143 Združeno kraljestvo 1 971 |
||||||||||||||||||||||||||||||
(1) Ob sporočanju ulova Komisiji se hkrati sporočijo tudi ulovljene količine na vsakem od naslednjih območij: upravno območje NEAFC in vode Unije.
(2) Se lahko lovi v vodah Unije severno od 62° S.
(3) Se všteva v omejitve ulova Ferskih otokov.
PRILOGA V
„PRILOGA IJ
OBMOČJE KONVENCIJE SPRFMO
|
Vrsta: |
pisani šur Trachurus murphyi |
Območje: |
območje konvencije SPRFMO (CJM/SPRFMO) |
|
|
Nemčija |
7 067,15 |
|
|
|
|
Nizozemska |
7 660,06 |
|
|
|
|
Litva |
4 917,5 |
|
|
|
|
Poljska |
8 455,29 |
|
|
|
|
Unija |
28 100 |
|
|
|
|
TAC |
Ni relevantno |
|
analitski TAC Člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja.“ |
|
PRILOGA VI
„PRILOGA III
NAJVEČJE ŠTEVILO DOVOLJENJ ZA RIBOLOV ZA PLOVILA UNIJE, KI LOVIJO V VODAH TRETJIH DRŽAV
|
Ribolovno območje |
Ribolov |
Število dovoljenj za ribolov |
Razdelitev dovoljenj za ribolov med države članice |
Največje število prisotnih plovil v katerem koli trenutku |
|
|
Norveške vode in ribolovno območje okrog otoka Jan Mayen |
Sled, severno od 62° 00′ S |
Se določi naknadno |
DK |
Se določi naknadno |
Se določi naknadno |
|
DE |
Se določi naknadno |
||||
|
FR |
Se določi naknadno |
||||
|
IE |
Se določi naknadno |
||||
|
NL |
Se določi naknadno |
||||
|
PL |
Se določi naknadno |
||||
|
SV |
Se določi naknadno |
||||
|
UK |
Se določi naknadno |
||||
|
Pridnene vrste, severno od 62° 00′ S |
80 |
DE |
16 |
50 |
|
|
IE |
1 |
||||
|
ES |
20 |
||||
|
FR |
18 |
||||
|
PT |
9 |
||||
|
UK |
14 |
||||
|
Nedodeljeno |
2 |
||||
|
Skuša (1) |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
70 |
||
|
Vrste za industrijsko uporabo, južno od 62° 00′ S |
480 |
DK |
450 |
150 |
|
|
UK |
30 |
||||
|
vode Ferskih otokov |
Ves ribolov z vlečno mrežo s plovili dolžine največ 180 čevljev na območju od 12 do 21 milj od ferskih temeljnih črt |
26 |
BE |
0 |
13 |
|
DE |
4 |
||||
|
FR |
4 |
||||
|
UK |
18 |
||||
|
Usmerjeni ribolov trske in vahnje z najmanjšo velikostjo mrežnega očesa 135 mm, omejen na območje južno od 62° 28′ S in vzhodno od 6° 30′ Z |
8 (2) |
Ni relevantno |
4 |
||
|
Ribolov z vlečno mrežo zunaj 21 milj od ferske temeljne črte. V obdobju od 1. marca do 31. maja in od 1. oktobra do 31. decembra lahko ta plovila lovijo na območju med 61° 20′ S in 62° 00′ S ter med 12 in 21 miljami od temeljnih črt. |
70 |
BE |
0 |
26 |
|
|
DE |
10 |
||||
|
FR |
40 |
||||
|
UK |
20 |
||||
|
Ribolov modrega lenga z vlečno mrežo z najmanjšo velikostjo mrežnega očesa 100 mm na območju južno od 61° 30′ S in zahodno od 9° 00′ Z ter območju med 7° 00′ Z in 9° 00′ Z južno od 60° 30′ S in na območju jugozahodno od črte med 60° 30′ S, 7° 00′ Z in 60° 00′ S, 6° 00′ Z |
70 |
DE (3) |
8 |
20 (4) |
|
|
FR (3) |
12 |
||||
|
Usmerjeni ribolov saja z vlečno mrežo z najmanjšo velikostjo mrežnega očesa 120 mm in možnostjo uporabe okroglih jermenov okrog vreče |
70 |
Ni relevantno |
22 (4) |
||
|
Ribolov sinjega mola. Skupno število dovoljenj za ribolov se lahko poveča za štiri plovila, združena v pare, če ferski organi uvedejo posebna pravila za dostop na območje, imenovano 'glavno ribolovno območje za sinjega mola'. |
34 |
DE |
2 |
20 |
|
|
DK |
5 |
||||
|
FR |
4 |
||||
|
NL |
6 |
||||
|
UK |
7 |
||||
|
SE |
1 |
||||
|
ES |
4 |
||||
|
IE |
4 |
||||
|
PT |
1 |
||||
|
Ribolov s parangalom |
10 |
UK |
10 |
6 |
|
|
Skuša |
12 |
DK |
1 |
12 |
|
|
BE |
0 |
||||
|
DE |
1 |
||||
|
FR |
1 |
||||
|
IE |
2 |
||||
|
NL |
1 |
||||
|
SE |
1 |
||||
|
UK |
5 |
||||
|
Sled, severno od 62° 00′ S |
20 |
DK |
5 |
|
|
|
DE |
2 |
||||
|
IE |
2 |
||||
|
FR |
1 |
||||
|
NL |
2 |
||||
|
PL |
1 |
||||
|
SE |
3 |
||||
|
UK |
4 |
||||
(1) Brez poseganja v dodatna dovoljenja, ki jih je Norveška podelila Švedski v skladu z ustaljeno prakso.
(2) Te številke so vključene v podatke za 'Ves ribolov z vlečno mrežo s plovili dolžine največ 180 čevljev na območju od 12 do 21 milj od ferskih temeljnih črt'.
(3) Te številke se nanašajo na največje število prisotnih plovil v katerem koli trenutku.
(4) Te številke so vključene v podatke za 'Ribolov z vlečno mrežo zunaj 21 milj od ferskih temeljnih črt'.“
PRILOGA VII
„PRILOGA IV
OBMOČJE KONVENCIJE ICCAT (1)
1. Največje število plovil Unije za prevoz vabe in plovil, ki lovijo s panulo, za katera je bil odobren dejavni ribolov navadnega tuna med 8 kg/75 cm in 30 kg/115 cm v vzhodnem Atlantiku
|
Španija |
60 |
|
Francija |
37 |
|
Unija |
97 |
2. Največje število plovil Unije za mali obalni ribolov, za katera je bil odobren dejavni ribolov navadnega tuna med 8 kg/75 cm in 30 kg/115 cm v Sredozemskem morju
|
Španija |
151 |
|
Francija |
94 |
|
Italija |
30 |
|
Ciper |
6 (2) |
|
Malta |
28 (3) |
|
Unija |
309 |
3. Največje število plovil Unije, ki imajo dovoljenje za dejavni ribolov navadnega tuna med 8 kg/75 cm in 30 kg/115 cm v Jadranskem morju zaradi gojenja
|
Hrvaška |
11 |
|
Italija |
12 |
|
Unija |
23 |
4. Največje število in skupna zmogljivost v bruto tonaži ribiških plovil vsake države članice, ki se jim lahko dovolijo ribolov, obdržanje na krovu, pretovarjanje, prevoz ali iztovarjanje navadnega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju
Tabela A
|
Število ribiških plovil (4) |
|||||||
|
|
Ciper (5) |
Grčija (6) |
Hrvaška |
Italija |
Francija |
Španija |
Malta (7) |
|
Plovila z zaporno plavarico |
1 |
1 |
11 |
12 |
17 |
6 |
1 |
|
Plovila za ribolov s parangali |
6 (8) |
0 |
0 |
30 |
8 |
58 |
28 |
|
Plovilo za prevoz vabe |
0 |
0 |
0 |
0 |
8 |
70 |
0 |
|
Plovila z ročnimi ribiškimi vrvicami |
0 |
0 |
12 |
0 |
29 (9) |
1 |
0 |
|
Plovilo z vlečno mrežo |
0 |
0 |
0 |
0 |
57 |
0 |
0 |
|
Druga plovila za mali obalni ribolov (10) |
0 |
21 |
0 |
0 |
94 |
83 |
0 |
Tabela B
|
Skupna zmogljivost v bruto tonaži |
|||||||
|
|
Ciper |
Hrvaška |
Grčija |
Italija |
Francija |
Španija |
Malta |
|
Plovila z zaporno plavarico |
Se določi naknadno |
Se določi naknadno |
Se določi naknadno |
Se določi naknadno |
Se določi naknadno |
Se določi naknadno |
Se določi naknadno |
|
Plovila za ribolov s parangali |
Se določi naknadno |
Se določi naknadno |
Se določi naknadno |
Se določi naknadno |
Se določi naknadno |
Se določi naknadno |
Se določi naknadno |
|
Plovila za prevoz vabe |
Se določi naknadno |
Se določi naknadno |
Se določi naknadno |
Se določi naknadno |
Se določi naknadno |
Se določi naknadno |
Se določi naknadno |
|
Plovila z ročnimi ribiškimi vrvicami |
Se določi naknadno |
Se določi naknadno |
Se določi naknadno |
Se določi naknadno |
Se določi naknadno |
Se določi naknadno |
Se določi naknadno |
|
Plovila z vlečnimi mrežami |
Se določi naknadno |
Se določi naknadno |
Se določi naknadno |
Se določi naknadno |
Se določi naknadno |
Se določi naknadno |
Se določi naknadno |
|
Druga plovila za mali obalni ribolov |
Se določi naknadno |
Se določi naknadno |
Se določi naknadno |
Se določi naknadno |
Se določi naknadno |
Se določi naknadno |
Se določi naknadno |
5. Največje število pasti, ki se uporabljajo pri ribolovu navadnega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju ter jih odobrijo posamezne države članice
|
|
Število pasti (11) |
|
Španija |
5 |
|
Italija |
6 |
|
Portugalska |
2 |
6. Največja zmogljivost gojenja in pitanja navadnega tuna za posamezno državo članico in največji vnos divjega ulovljenega navadnega tuna, ki ga lahko posamezna država članica dodeli svojim ribogojnicam v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju
Tabela A
|
Največja zmogljivost pitanja in gojenja tuna |
||
|
|
Število ribogojnic |
Zmogljivost (v tonah) |
|
Španija |
14 |
11 852 |
|
Italija |
15 |
13 000 |
|
Grčija |
2 |
2 100 |
|
Ciper |
3 |
3 000 |
|
Hrvaška |
7 |
7 880 |
|
Malta |
8 |
12 300 |
Tabela B
|
Največji vnos divjega ulovljenega navadnega tuna (v tonah) |
|
|
Španija |
5 855 |
|
Italija |
3 764 |
|
Grčija |
785 |
|
Ciper |
2 195 |
|
Hrvaška |
2 947 |
|
Malta |
8 768 |
(1) Številke, prikazane v oddelkih 1, 2 in 3, se lahko zmanjšajo, da bi bile izpolnjene mednarodne obveznosti Unije.
(2) Ta številka se lahko poveča za 10, če se Ciper odloči, da bo plovilo z zaporno plavarico nadomestil z 10 plovili s parangali, kot je navedeno v opombi 5 k tabeli A oddelka 4.
(3) Ta številka se lahko poveča za 10, če se Malta odloči, da bo plovilo z zaporno plavarico nadomestila z 10 plovili s parangali, kot je navedeno v opombi 7 k tabeli A oddelka 4.
(4) Številke v tabeli A v oddelku 4 se lahko še povečajo, če so mednarodne obveznosti Unije izpolnjene.
(5) Eno srednje veliko plovilo z zaporno plavarico lahko nadomesti največ 10 plovil s parangali.
(6) Eno srednje veliko plovilo z zaporno plavarico lahko nadomesti največ 10 plovil za mali obalni ribolov ali eno manjše plovilo z zaporno plavarico in tri plovila za mali obalni ribolov.
(7) Eno srednje veliko plovilo z zaporno plavarico lahko nadomesti največ 10 plovil s parangali.
(8) Večnamenska plovila, ki uporabljajo različna orodja.
(9) Plovila s panulami, ki lovijo v vzhodnem Atlantiku.
(10) Večnamenska plovila, ki uporabljajo različna orodja (parangal, ročna vrvica, panula).
(11) Ta številka se lahko še poveča, če so mednarodne obveznosti Unije izpolnjene.“
PRILOGA VIII
„PRILOGA VIII
Količinske omejitve dovoljenj za ribolov za plovila tretjih držav, ki lovijo v vodah Unije
|
Država zastave |
Ribolov |
Število dovoljenj za ribolov |
Največje število prisotnih plovil v katerem koli trenutku |
|
Norveška |
sled, severno od 62° 00′ S |
Se določi naknadno |
Se določi naknadno |
|
Ferski otoki |
skuša, območja VIa (severno od 56° 30′ S), IIa, IVa (severno od 59° S) šur, območja IV, VIa (severno od 56° 30′ S), VIIe, VIIf, VIIh |
14 |
14 |
|
sled, severno od 62° 00′ S |
20 |
|
|
|
sled, območje IIIa |
4 |
4 |
|
|
gospodarski ribolov za norveškega moliča, območja IV, VIa (severno od 56° 30′ S) (vključno z neizogibnim prilovom sinjega mola) |
14 |
14 |
|
|
leng in morski menek |
20 |
10 |
|
|
sinji mol, območja II, IVa, V, VIa (severno od 56° 30′ S), VIb, VII (zahodno od 12° 00′ Z) |
20 |
20 |
|
|
modri leng |
16 |
16“ |
|
28.3.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 84/22 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/524
z dne 27. marca 2015
o popravku bolgarske različice Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 79/2012 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe Sveta (EU) št. 904/2010 o upravnem sodelovanju in boju proti goljufijam na področju davka na dodano vrednost
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 904/2010 z dne 7. oktobra 2010 o upravnem sodelovanju in boju proti goljufijam na področju davka na dodano vrednost (1) in zlasti členov 14, 32, 48, 49 in člena 51(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Bolgarska različica Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 79/2012 (2) vsebuje napako. V členih 2 in 3 bi bilo treba črtati besede „na ozemlju Evropske unije“. Zato je treba bolgarsko različico popraviti. Druge jezikovne različice te napake ne vsebujejo. |
|
(2) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za upravno sodelovanje – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Zadeva le bolgarsko različico.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 27. marca 2015
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
|
28.3.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 84/23 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/525
z dne 27. marca 2015
o spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 669/2009 o izvajanju Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta glede poostrenega uradnega nadzora pri uvozu nekatere krme in nekaterih živil neživalskega izvora
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (1), zlasti člena 15(5) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Uredba Komisije (ES) št. 669/2009 (2) določa pravila za poostreni uradni nadzor pri uvozu krme in živil neživalskega izvora iz Priloge I k Uredbi (v nadaljnjem besedilu: seznam) na vstopnih točkah na območja iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 882/2004. |
|
(2) |
Člen 2 Uredbe (ES) št. 669/2009 določa, da se seznam pregleduje redno, najmanj štirikrat letno, pri čemer je treba upoštevati vsaj vire informacij iz navedenega člena. |
|
(3) |
Pojav in pomen nedavnih incidentov v zvezi z živili, ki so bili sporočeni prek sistema hitrega obveščanja za živila in krmo, ugotovitve revizij Urada za prehrano in veterinarstvo v tretjih državah ter četrtletna poročila o pošiljkah krme in živil neživalskega izvora, ki jih države članice Komisiji predložijo v skladu s členom 15 Uredbe (ES) št. 669/2009, kažejo na to, da bi bilo treba seznam spremeniti. |
|
(4) |
Ustrezni viri informacij, zlasti za pošiljke mandeljnov s poreklom iz Avstralije, pistacij s poreklom iz Združenih držav Amerike in suhih marelic s poreklom iz Uzbekistana, navajajo pojav novih tveganj, zaradi katerih je potrebna uvedba poostrenega uradnega nadzora. Vpise za navedene pošiljke bi bilo zato treba vključiti v seznam. |
|
(5) |
Poleg tega je treba spremeniti končne opombe v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 669/2009 za zagotovitev, da so cilj nadzora, ki ga izvajajo države članice v skladu z navedeno uredbo, vsaj pesticidi iz programa nadzora, sprejetega v skladu s členom 29(2) Uredbe (ES) št. 396/2005 (3), ki jih je možno analizirati z multirezidualno metodo, ki temelji na metodah plinske in tekočinske kromatografije z masnim spektrometrom. Prav tako je ustrezno ohraniti posamezne končne opombe v zvezi z nekaterimi pesticidi, ki niso vključeni v navedeni program nadzora ali za katere se lahko v eni ali več državah članicah zahteva metoda posameznega ostanka za analizo. |
|
(6) |
Za zagotovitev doslednosti in jasnosti je primerno nadomestiti Prilogo I k Uredbi (ES) št. 669/2009 z besedilom iz Priloge k tej uredbi. |
|
(7) |
Uredbo (ES) št. 669/2009 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
|
(8) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Priloga I k Uredbi (ES) št. 669/2009 se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. aprila 2015.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 27. marca 2015
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 165, 30.4.2004, str. 1.
(2) Uredba Komisije (ES) št. 669/2009 z dne 24. julija 2009 o izvajanju Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta glede poostrenega uradnega nadzora pri uvozu nekatere krme in nekaterih živil neživalskega izvora ter spremembi Odločbe 2006/504/ES (UL L 194, 25.7.2009, str. 11).
(3) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (UL L 70, 16.3.2005, str. 1).
PRILOGA
„PRILOGA I
Krma in živila neživalskega izvora, za katere velja poostren uradni nadzor na določenih vstopnih točkah
|
Krma in živila (predvidena uporaba) |
Oznaka KN (1) |
Pododdelek TARIC |
Država porekla |
Nevarnost |
Pogostnost fizičnih in identifikacijskih pregledov (%) |
||||||
|
Suho grozdje |
0806 20 |
|
Afganistan (AF) |
ohratoksin A |
50 |
||||||
|
(živila) |
|
||||||||||
|
|
|
Avstralija (AU) |
aflatoksini |
20 |
||||||
|
|
||||||||||
|
(živila) |
|
||||||||||
|
|
|
Brazilija (BR) |
aflatoksini |
10 |
||||||
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
(krma in živila) |
|
||||||||||
|
|
10 10 |
Kambodža (KH) |
50 |
|||||||
|
|
72 |
|||||||||
|
(živila – sveža, ohlajena ali zamrznjena zelenjava) |
|
|
|||||||||
|
Kitajska zelena (Apium graveolens) |
ex 0709 40 00 |
20 |
Kambodža (KH) |
50 |
|||||||
|
(živila – sveža ali ohlajena) |
|
|
|||||||||
|
Brassica oleracea (druge užitne kapusnice, ‚kitajski brokoli‘) (5) |
ex 0704 90 90 |
40 |
Kitajska (CN) |
ostanki pesticidov (2) |
50 |
||||||
|
(živila – sveža ali ohlajena) |
|
|
|||||||||
|
Pravi čaj, aromatiziran ali ne |
0902 |
|
Kitajska (CN) |
10 |
|||||||
|
(živila) |
|
||||||||||
|
|
72 |
Dominikanska republika (DO) |
10 |
|||||||
|
|
70 70 |
|||||||||
|
(živila – sveža, ohlajena ali zamrznjena zelenjava) |
|
|
|||||||||
|
|
10 10 |
Dominikanska republika (DO) |
20 |
|||||||
|
|
20 |
|||||||||
|
(živila – sveža, ohlajena ali zamrznjena zelenjava) |
|
20 |
|||||||||
|
Jagode (sveže) |
0810 10 00 |
|
Egipt (EG) |
10 |
|||||||
|
(živila) |
|
||||||||||
|
Paprike (sladke in nesladke) (Capsicum spp.) |
0709 60 10 ; ex 0709 60 99 ; |
20 |
Egipt (EG) |
10 |
|||||||
|
(živila – sveža, ohlajena ali zamrznjena) |
0710 80 51 ; ex 0710 80 59 |
20 |
|||||||||
|
Betelovi listi (Piper betle L.) |
ex 1404 90 00 |
10 |
Indija (IN) |
salmonela (10) |
50 |
||||||
|
(živila) |
|
|
|||||||||
|
Sezamovo seme |
1207 40 90 |
|
Indija (IN) |
salmonela (10) |
20 |
||||||
|
(živila – sveža ali ohlajena) |
|
||||||||||
|
|
10 |
Indija (IN) |
aflatoksini |
20 |
||||||
|
|
|
|||||||||
|
|
||||||||||
|
(živila – suhe začimbe) |
|
||||||||||
|
encimi; pripravljeni encimi |
3507 |
|
Indija (IN) |
kloramfenikol |
50 |
||||||
|
(krma in živila) |
|
||||||||||
|
|
|
Indonezija (ID) |
aflatoksini |
20 |
||||||
|
(živila – suhe začimbe) |
|
||||||||||
|
|
40 40 |
Kenija (KE) |
10 |
|||||||
|
|
|
|||||||||
|
(živila – sveža ali ohlajena) |
|
||||||||||
|
Meta |
ex 1211 90 86 ; |
30 |
Maroko (MA) |
10 |
|||||||
|
(živila – sveža ali ohlajena) |
ex 2008 99 99 |
70 |
|||||||||
|
Sušeni fižol |
0713 39 00 |
|
Nigerija (NG) |
ostanki pesticidov (2) |
50 |
||||||
|
(živila) |
|
||||||||||
|
Namizno grozdje |
0806 10 10 |
|
Peru (PE) |
10 |
|||||||
|
(živila – sveža) |
|
||||||||||
|
Seme lubenic (Egusi, Citrullus lanatus) in proizvodi iz njih |
ex 1207 70 00 ; ex 1106 30 90 ; ex 2008 99 99 |
10 30 50 |
Sierra Leone (SL) |
aflatoksini |
50 |
||||||
|
(živila) |
|
|
|||||||||
|
|
|
Sudan (SD) |
aflatoksini |
50 |
||||||
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
(krma in živila) |
|
||||||||||
|
Paprike (nesladke) (Capsicum spp.) |
ex 0709 60 99 |
20 |
Tajska (TH) |
10 |
|||||||
|
(živila – sveža ali ohlajena) |
|
|
|||||||||
|
Betelovi listi (Piper betle L.) |
ex 1404 90 00 |
10 |
Tajska (TH) |
salmonela (10) |
50 |
||||||
|
(živila) |
|
|
|||||||||
|
|
10 10 |
Tajska (TH) |
20 |
|||||||
|
|
72 |
|||||||||
|
(živila – sveža, ohlajena ali zamrznjena zelenjava) |
|
|
|||||||||
|
|
|
Turčija (TR) |
sulfiti (16) |
10 |
||||||
|
|
||||||||||
|
(živila) |
|
||||||||||
|
|
|
Turčija (TR) |
10 |
|||||||
|
(živila – sveža, ohlajena ali zamrznjena zelenjava) |
|
||||||||||
|
Listi vinske trte |
ex 2008 99 99 |
11; 19 |
Turčija (TR) |
20 |
|||||||
|
(živila) |
|
|
|||||||||
|
|
|
Združene države Amerike (US) |
aflatoksini |
20 |
||||||
|
|
||||||||||
|
(živila) |
|
||||||||||
|
|
|
Uzbekistan (UZ) |
sulfiti (16) |
50 |
||||||
|
|
||||||||||
|
(živila) |
|
||||||||||
|
Suho grozdje |
0806 20 |
|
Uzbekistan (UZ) |
ohratoksin A |
50 |
||||||
|
(živila) |
|
||||||||||
|
|
72 |
Vietnam (VN) |
20 |
|||||||
|
|
20 75 |
|||||||||
|
|
30 70 |
|||||||||
|
|
40 |
|||||||||
|
(živila – sveža ali ohlajena zelišča) |
|
|
|||||||||
|
|
10 |
Vietnam (VN) |
20 |
|||||||
|
|
20 |
|||||||||
|
|
20 |
|||||||||
|
(živila – sveža ali ohlajena) |
|
|
(1) Kadar se pregledi zahtevajo le za nekatere proizvode pod katero koli oznako KN in pod navedeno oznako ne obstaja noben specifičen pododdelek, je oznaka KN označena z ‚ex‘.
(2) Ostanki vsaj tistih pesticidov iz programa nadzora, sprejetega v skladu s členom 29(2) Uredbe (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (UL L 70, 16.3.2005, str. 1), ki jih je možno analizirati z multirezidualno metodo, ki temelji na metodah plinske in tekočinske kromatografije z masnim spektrometrom (pesticidi se spremljajo samo v/na proizvodih rastlinskega izvora).
(3) Ostanki klorbufama.
(4) Ostanki fentoata.
(5) Vrste iz rodu Brassica oleracea L. convar. Botrytis (L) Alef var. Italica Plenck, cultivar alboglabra. Znane tudi kot ‚Kai Lan‘, ‚Gai Lan‘, ‚Gailan‘, ‚Kailan‘ oz. ‚kitajski goli Jielan‘.
(6) Ostanki trifluralina.
(7) Ostanki acefata, aldikarba (vsota aldikarba, njegovega sulfoksida in njegovega sulfona, izražena kot aldikarb), amitraza (amitraz, vključno z metaboliti, ki vsebujejo delež 2,4-dimetilanilina, izražen kot amitraz), diafentiurona, dikofola (vsota izomerov p, p' in o,p'), ditiokarbamatov (ditiokarbamati, izraženi kot CS2, vključno z manebom, mankozebom, metiramom, propinebom, tiramom in ziramom) in metiokarba (vsota metiokarba in metiokarbovega sulfoksida in sulfona, izražena kot metiokarb).
(8) Ostanki heksaflumurona, metiokarba (vsota metiokarba in metiokarbovega sulfoksida in sulfona, izražena kot metiokarb), fentoata, tiofanat-metila.
(9) Ostanki dikofola (vsota izomerov p, p' in o,p'), dinotefurana, folpeta, prokloraza (vsota prokloraza in njegovih metabolitov, ki vsebujejo delež 2,4,6-triklorofenola, izražena kot prokloraz), tiofanat-metila in triforina.
(10) Referenčna metoda EN/ISO 6579 ali metoda, validirana na podlagi navedene referenčne metode, kot določa člen 5 Uredbe Komisije (ES) št. 2073/2005 z dne 15. novembra 2005 o mikrobioloških merilih za živila (UL L 338, 22.12.2005, str. 1).
(11) Ostanki acefata in diafentiurona.
(12) Ostanki flubendiamida.
(13) Ostanki etefona.
(14) Ostanki formetanata: vsota formetanata in njegovih soli, izražena kot formetanat(hidroklorid), protiofosa in triforina.
(15) Ostanki acefata, dikrotofosa, protiofosa, kvinalfosa in triforina.
(16) Referenčne metode: EN 1988-1:1998, EN 1988-2:1998 ali ISO 5522:1981.
(17) Ostanki diafentiurona, formetanata: vsota formetanata in njegovih soli, izražena kot formetanat(hidroklorid), in tiofanat-metila.
(18) Ostanki ditiokarbamatov (ditiokarbamati, izraženi kot CS2, vključno z manebom, mankozebom, metiramom, propinebom, tiramom in ziramom) in metrafenona.
(19) Ostanki ditiokarbamatov (ditiokarbamati, izraženi kot CS2, vključno z manebom, mankozebom, metiramom, propinebom, tiramom in ziramom), fentoata in kvinalfosa.“
|
28.3.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 84/30 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/526
z dne 27. marca 2015
o spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008 glede vnosa za Združene države Amerike na seznamu tretjih držav, ozemelj, območij ali kompartmentov, iz katerih je dovoljen uvoz nekaterih perutninskih proizvodov v Unijo ali njihov tranzit skozi Unijo, v zvezi z nadaljnjimi izbruhi visokopatogene aviarne influence v navedeni državi
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive Sveta 2002/99/ES z dne 16. decembra 2002 o predpisih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo proizvodnjo, predelavo, distribucijo in uvoz proizvodov živalskega izvora, namenjenih prehrani ljudi (1), in zlasti uvodnega stavka člena 8, prvega pododstavka točke 1 člena 8, točke 4 člena 8 in člena 9(4)(c) Direktive,
ob upoštevanju Direktive Sveta 2009/158/ES z dne 30. novembra 2009 o pogojih zdravstvenega stanja živali, ki veljajo znotraj Skupnosti za trgovanje s perutnino in valilnimi jajci ter za njihov uvoz iz tretjih držav (2), in zlasti člena 23(1), člena 24(2) in člena 25(2) Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Uredba Komisije (ES) št. 798/2008 (3) določa zahteve za izdajanje veterinarskih spričeval za uvoz perutnine in perutninskih proizvodov (v nadaljnjem besedilu: blago) v Unijo in njegov tranzit skozi Unijo, vključno s skladiščenjem med tranzitom. Določa, da je uvoz blaga v Unijo in njegov tranzit skozi Unijo dovoljen le iz tretjih držav, z ozemelj, območij ali iz kompartmentov, navedenih v stolpcih 1 in 3 tabele v delu 1 Priloge I k navedeni uredbi. |
|
(2) |
Uredba (ES) št. 798/2008 določa tudi pogoje za tretjo državo, ozemlje, območje ali kompartment, da se lahko šteje za prosto(-ega) visokopatogene aviarne influence (v nadaljnjem besedilu: HPAI). |
|
(3) |
Združene države Amerike so v delu 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008 navedene kot tretja država, iz katere je iz nekaterih delov njenega ozemlja, odvisno od izbruhov HPAI, dovoljen uvoz blaga, zajetega v navedeno uredbo, v Unijo in njegov tranzit skozi Unijo. Navedena regionalizacija je bila priznana z Uredbo (ES) št. 798/2008, kot je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo (EU) št. 2015/243 (4) in Izvedbeno uredbo (EU) št. 2015/342 (5) po izbruhih HPAI v zveznih državah Kalifornija, Idaho, Oregon in Washington. |
|
(4) |
Sporazum med Unijo in Združenimi državami Amerike (6) določa hitro vzajemno priznavanje ukrepov regionalizacije v primeru izbruhov bolezni v Uniji ali Združenih državah Amerike (v nadaljnjem besedilu: Sporazum). |
|
(5) |
Združene države Amerike so potrdile nadaljnje izbruhe HPAI podtipa H5 v jatah perutnine v zveznih državah Kalifornija, Oregon, Minnesota in Washington februarja in marca 2015. Veterinarski organi Združenih držav Amerike so takoj začasno ustavili izdajanje veterinarskih spričeval za pošiljke blaga, namenjenega za izvoz iz prizadetih zveznih držav v Unijo. Združene države Amerike so prav tako izvedle politiko pokončanja in uničenja okuženih živali za obvladovanje HPAI in omejitev njenega širjenja. |
|
(6) |
Po navedenih izbruhih v zveznih državah Kalifornija, Oregon, Minnesota in Washington so Združene države Amerike predložile posodobljene podatke o epidemiološkem stanju na svojem ozemlju in o ukrepih, ki so jih sprejele za preprečitev nadaljnjega širjenja HPAI, Komisija pa jih je zdaj ocenila. Na podlagi navedene ocene ter obveznosti, določenih v Sporazumu, in jamstev, ki so jih zagotovile Združene države Amerike, je primerno spremeniti prepoved vnosa nekaterega blaga v Unijo tako, da se nanaša na celotno zvezno državo Minnesota in tiste dele zveznih držav Kalifornija, Oregon in Washington, za katere so veterinarski organi Združenih držav Amerike uvedli omejitve zaradi trenutnih izbruhov. |
|
(7) |
Združene države so še poročale o zaključku ukrepov čiščenja in razkuževanja po pokončanju in uničenju okuženih živali na gospodarstvih, na katerih so bili od sredine decembra 2014 do sredine januarja 2015 opaženi izbruhi. Primerno je določiti datume, ko za navedene dele ozemlja, za katere so bile uvedene veterinarske omejitve v zvezi s temi izbruhi, lahko spet velja, da so prosti HPAI in bi bilo treba znova dovoliti uvoz nekaterih perutninskih proizvodov iz teh ozemelj v Unijo. |
|
(8) |
Vnos za Združene države Amerike na seznamu v delu 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008 bi bilo zato treba spremeniti, da bi se upoštevalo trenutno epidemiološko stanje v navedeni tretji državi. |
|
(9) |
Prilogo I k Uredbi (ES) št. 798/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
|
(10) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Del 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 27. marca 2015
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 18, 23.1.2003, str. 11.
(2) UL L 343, 22.12.2009, str. 74.
(3) Uredba Komisije (ES) št. 798/2008 z dne 8. avgusta 2008 o določitvi seznama tretjih držav, ozemelj, območij ali kompartmentov, iz katerih se dovolita uvoz perutnine in perutninskih proizvodov v Skupnost in njihov tranzit skozi Skupnost, ter zahtevah za izdajanje veterinarskih spričeval (UL L 226, 23.8.2008, str. 1).
(4) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/243 z dne 13. februarja 2015 o spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008 glede vnosa za Združene države Amerike na seznamu tretjih držav, ozemelj, območij ali kompartmentov, iz katerih je dovoljen uvoz nekaterega perutninskega blaga v Unijo ali njegov tranzit skozi Unijo v zvezi z visokopatogeno aviarno influenco (UL L 41, 17.2.2015, str. 5).
(5) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/342 z dne 2. marca 2015 o spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008 glede vnosa za Združene države Amerike na seznamu tretjih držav, ozemelj, območij ali kompartmentov, iz katerih je dovoljen uvoz nekaterih perutninskih proizvodov v Unijo ali njegov tranzit skozi Unijo, v zvezi z visokopatogeno aviarno influenco po izbruhih v zveznih državah Idaho in Kalifornija (UL L 60, 4.3.2015, str. 31).
(6) Sporazum med Evropsko skupnostjo in vlado Združenih držav Amerike o sanitarnih ukrepih za zaščito zdravja ljudi in živali pri trgovanju z živimi živalmi in živalskimi proizvodi, kot je bil v imenu Evropske skupnosti odobren s Sklepom Sveta 1998/258/ES (UL L 118, 21.4.1998, str. 1).
PRILOGA
V delu 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008 se vnos za Združene države Amerike nadomesti z naslednjim:
|
Oznaka ISO in ime tretje države ali ozemlja |
Oznaka tretje države, ozemlja, območja ali kompartmenta |
Opis tretje države, ozemlja, območja ali kompartmenta |
Veterinarsko spričevalo |
Posebni pogoji |
Posebni pogoji |
Status nadzora aviarne influence |
Status cepljenja proti aviarni influenci |
Status nadzora salmonele (7) |
|||||||||||||||||
|
Vzorci |
Dodatna jamstva |
Končni datum (1) |
Začetni datum (2) |
||||||||||||||||||||||
|
1 |
2 |
3 |
4 |
5 |
6 |
6A |
6 B |
7 |
8 |
9 |
|||||||||||||||
|
„US – Združene države Amerike |
US-0 |
celotno ozemlje države |
SPF |
|
|
|
|
|
|
|
|||||||||||||||
|
EP, E |
|
|
|
|
|
|
S4 |
||||||||||||||||||
|
US-1 |
območje Združenih držav Amerike, razen ozemlja US-2 |
BPP, BPR, DOC, DOR, HEP, HER, SRP, SRA |
|
N |
|
|
A |
|
S3, ST1“ |
||||||||||||||||
|
WGM |
VIII |
|
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||
|
POU, RAT |
|
N |
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||
|
US-2 |
območje Združenih držav Amerike, ki zajema: |
|
|
|
|
|
|
|
|
||||||||||||||||
|
US-2.1 |
zvezno državo Washington:
|
WGM |
VIII |
P2 |
19.12.2014 |
7.4.2015 |
|
|
|
||||||||||||||||
|
POU, RAT |
|
N P2 |
|
|
|
||||||||||||||||||||
|
US-2.2 |
zvezno državo Washington: okrožje Clallam |
WGM |
VIII |
P2 |
19.12.2014 |
11.5.2015 |
|
|
|
||||||||||||||||
|
POU, RAT |
|
N P2 |
|
|
|
||||||||||||||||||||
|
US-2.3 |
zvezno državo Washington: okrožje Okanogan (1):
|
WGM |
VIII |
P2 |
29.1.2015 |
|
|
|
|
||||||||||||||||
|
|
POU, RAT |
|
N P2 |
||||||||||||||||||||||
|
US-2.4 |
zvezno državo Washington: okrožje Okanogan (2):
|
WGM |
VIII |
P2 |
3.2.2015 |
|
|
|
|
||||||||||||||||
|
|
POU, RAT |
|
N P2 |
||||||||||||||||||||||
|
US-2.5 |
zvezno državo Oregon: okrožje Douglas |
WGM |
VIII |
P2 |
19.12.2014 |
23.3.2015 |
|
|
|
||||||||||||||||
|
POU, RAT |
|
N P2 |
|
|
|
||||||||||||||||||||
|
US-2.6 |
zvezno državo Oregon: okrožje Deschutes |
WG |
VIII |
P2 |
14.2.2015 |
|
|
|
|
||||||||||||||||
|
POU, RAT |
|
N P2 |
|
|
|
|
|||||||||||||||||||
|
US-2.7 |
zvezno državo Oregon: okrožje Malheur |
WGM |
VIII |
P2 |
20.1.2015 |
11.5.2015 |
|
|
|
||||||||||||||||
|
POU, RAT |
|
N P2 |
|
|
|
||||||||||||||||||||
|
zvezno državo Idaho:
|
WGM |
VIII |
P2 |
|
|
|
|||||||||||||||||||
|
POU, RAT |
|
N P2 |
|
|
|
||||||||||||||||||||
|
US-2.8. |
zvezno državo Kalifornija: okrožje Stanislaus/okrožje Tuolumne: območje s polmerom 10 km, ki se začne s točko N na krožni meji območja pod nadzorom in se širi v smeri urnega kazalca:
|
WGM |
VIII |
P2 |
23.1.2015 |
|
|
|
|
||||||||||||||||
|
|
POU, RAT |
|
N P2 |
|
|
|
|
||||||||||||||||||
|
US-2.9 |
zvezno državo Kalifornija: okrožje Kings: območje s polmerom 10 km, ki se začne s točko N na krožni meji območja pod nadzorom in se širi v smeri urnega kazalca:
|
WGM |
VIII |
P2 |
12.2.2015 |
|
|
|
|
||||||||||||||||
|
|
POU, RAT |
|
N P2 |
|
|
|
|
||||||||||||||||||
|
US-2.10 |
zvezno državo Minnesota |
WGM |
VIII |
P2 |
5.3.2015 |
|
|
|
|
||||||||||||||||
|
POU, RAT |
|
N P2 |
|
|
|
|
|||||||||||||||||||
|
28.3.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 84/37 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/527
z dne 27. marca 2015
o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1),
ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Izvedbene uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi. |
|
(2) |
Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 27. marca 2015
Za Komisijo
V imenu predsednika
Jerzy PLEWA
Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja
PRILOGA
Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
|
(EUR/100 kg) |
||
|
Oznaka KN |
Oznaka tretje države (1) |
Standardna uvozna vrednost |
|
0702 00 00 |
MA |
100,4 |
|
TR |
119,5 |
|
|
ZZ |
110,0 |
|
|
0707 00 05 |
MA |
170,1 |
|
TR |
162,2 |
|
|
ZZ |
166,2 |
|
|
0709 93 10 |
MA |
127,5 |
|
TR |
171,3 |
|
|
ZZ |
149,4 |
|
|
0805 10 20 |
EG |
44,5 |
|
IL |
72,0 |
|
|
MA |
55,7 |
|
|
TN |
55,6 |
|
|
TR |
68,6 |
|
|
ZZ |
59,3 |
|
|
0805 50 10 |
BO |
92,8 |
|
TR |
45,8 |
|
|
ZZ |
69,3 |
|
|
0808 10 80 |
AR |
94,0 |
|
BR |
72,6 |
|
|
CL |
111,8 |
|
|
CN |
105,5 |
|
|
MK |
25,7 |
|
|
US |
212,5 |
|
|
ZA |
188,2 |
|
|
ZZ |
115,8 |
|
|
0808 30 90 |
AR |
109,7 |
|
CL |
122,0 |
|
|
CN |
71,3 |
|
|
ZA |
123,9 |
|
|
ZZ |
106,7 |
|
(1) Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (EU) št. 1106/2012 z dne 27. novembra 2012 o izvajanju Uredbe (ES) št. 471/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o zunanji trgovini z državami nečlanicami v zvezi s posodabljanjem nomenklature držav in ozemelj (UL L 328, 28.11.2012, str. 7). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.
SKLEPI
|
28.3.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 84/39 |
SKLEP SVETA (SZVP) 2015/528
z dne 27. marca 2015
o določitvi mehanizma za upravljanje financiranja skupnih stroškov operacij Evropske unije, ki so vojaškega ali obrambnega pomena (Athena), in o razveljavitvi Sklepa 2011/871/SZVP
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 26(2) in člena 41(2) Pogodbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Evropski svet, ki se je 10. in 11. decembra 1999 sestal v Helsinkih, je zlasti sklenil, da „morajo države članice, ki prostovoljno sodelujejo v operacijah pod vodstvom Unije, do konca leta 2003 v 60 dneh biti sposobne razporediti in najmanj eno leto vzdrževati vojaške sile v številu od 50 000 do 60 000 oseb ter biti sposobne opraviti celoto nalog iz Petersberga“. |
|
(2) |
Svet je 17. junija 2002 odobril načine financiranja operacij kriznega upravljanja pod vodstvom Unije, ki so vojaškega ali obrambnega pomena. |
|
(3) |
Svet je v svojih sklepih z dne 14. maja 2003 potrdil potrebo po zmogljivosti za hitro posredovanje, zlasti za humanitarne in reševalne naloge. |
|
(4) |
Evropski svet, ki se je 19. in 20. junija 2003 sestal v Solunu, je pozdravil sklepe s seje Sveta z dne 19. maja 2003, v katerih je bila še posebej potrjena potreba Unije po zmogljivosti za hitro ukrepanje. |
|
(5) |
Svet je 22. septembra 2003 sklenil, da bi morala Unija pridobiti sposobnost fleksibilnega upravljanja financiranja skupnih stroškov vojaških operacij ne glede na njihov obseg, kompleksnost ali nujnost, zlasti z ustanovitvijo stalnega finančnega mehanizma najpozneje do 1. marca 2004, ki bo zadolžen za financiranje skupnih stroškov vseh prihodnjih vojaških operacij Unije. |
|
(6) |
Svet je 23. februarja 2004 sprejel Sklep 2004/197/SZVP (1) o določitvi mehanizma za upravljanje financiranja skupnih stroškov operacij Unije, ki so vojaškega ali obrambnega pomena. Navedeni sklep je bil pozneje večkrat spremenjen in nadomeščen, nazadnje s Sklepom 2011/871/SZVP (2). |
|
(7) |
Unija je sposobna izvajati operacije hitrega vojaškega odzivanja v skladu s konceptom, ki ga opredeli Vojaški odbor EU. Unija je sposobna razmestiti bojne skupine v skladu s konceptom, ki ga opredeli Vojaški odbor EU. |
|
(8) |
Shema začetnega financiranja je namenjena predvsem za operacije hitrega odzivanja. |
|
(9) |
Vaje na politično in vojaško strateški ravni poveljniških in nadzornih struktur in postopkov za vojaške operacije Unije v okviru poveljstva Unije, ki jih odobri Politični in varnostni odbor (PVO), prispevajo h krepitvi splošne operativne pripravljenosti Unije. |
|
(10) |
Svet na podlagi posameznega primera odloči, ali ima neka operacija vojaški ali obrambni pomen v smislu člena 41(2) Pogodbe o Evropski uniji (PEU). |
|
(11) |
Drugi pododstavek člena 41(2) PEU določa, da države članice, katerih predstavniki so v Svetu podali formalno izjavo v skladu z drugim pododstavkom člena 31(1) PEU, niso zavezane prispevati k financiranju zadevne operacije, ki je vojaškega ali obrambnega pomena. |
|
(12) |
V skladu s členom 5 Protokola (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen PEU in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri pripravi in izvajanju sklepov in ukrepov Evropske unije, ki zadevajo obrambo. Danska pri tem sklepu ne sodeluje, torej ni udeležena pri financiranju mehanizma. |
|
(13) |
S sprejetjem ustreznih določb bi bilo treba poskrbeti, da bo Athena varovala posameznike, kar zadeva obdelavo njihovih osebnih podatkov. |
|
(14) |
V skladu s členom 43 Sklepa 2011/871/SZVP je Svet ponovno pregledal navedeni sklep in sklenil, da ga spremeni. |
|
(15) |
Zaradi jasnosti bi bilo treba Sklep 2011/871/SZVP razveljaviti in ga nadomestiti z novim sklepom – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Opredelitev pojmov
V tem sklepu:
|
(a) |
„sodelujoče države članice“ pomeni države članice Unije razen Danske; |
|
(b) |
„države plačnice“ pomeni države članice, ki prispevajo k financiranju zadevne vojaške operacije v skladu s členom 41(2) PEU, in tretje države, ki prispevajo k financiranju skupnih stroškov navedene operacije v skladu s sporazumi, sklenjenimi med njimi in Unijo; |
|
(c) |
„operacije“ pomeni operacije Unije, ki so vojaškega ali obrambnega pomena; |
|
(d) |
„vojaški podporni ukrepi“ pomeni operacije Unije ali dele take operacije, o katerih z namenom podpore tretjim državam ali tretjim organizacijam odloča Svet in so vojaškega ali obrambnega pomena, vendar niso pod pristojnostjo poveljstva Unije; |
|
(e) |
„dan“ pomeni koledarski in ne delovni dan, razen če je drugače navedeno. |
POGLAVJE 1
MEHANIZEM
Člen 2
Ustanovitev mehanizma
1. Ustanovi se mehanizem za upravljanje financiranja skupnih stroškov operacij.
2. Ime tega mehanizma je Athena.
3. Athena deluje v imenu sodelujočih držav članic ali, v primeru posebnih operacij, v imenu držav plačnic.
Člen 3
Pravna sposobnost
Za upravno vodenje financiranja operacij Unije, ki so vojaškega ali obrambnega pomena ima Athena potrebno pravno sposobnost, zlasti ima bančni račun, pridobiva, poseduje ali odsvoji lastnino, sklepa pogodbe in upravne sporazume ter nastopa kot stranka v sodnih postopkih. Athena je neprofitna.
Člen 4
Usklajevanje s tretjimi stranmi
Athena v obsegu, ki je potreben za opravljanje njenih nalog, in v skladu s cilji in politikami Unije svoje dejavnosti usklajuje z državami članicami, institucijami in organi Unije ter mednarodnimi organizacijami.
POGLAVJE 2
ORGANIZACIJSKA STRUKTURA
Člen 5
Upravni organi in osebje
1. Atheno v okviru pooblastil Posebnega odbora vodijo:
|
(a) |
upravitelj; |
|
(b) |
poveljnik posamezne operacije v zvezi z zadevno operacijo, ki ji poveljuje (v nadaljnjem besedilu: poveljnik operacije); |
|
(c) |
računovodja. |
2. Athena v največjem mogočem obsegu uporablja obstoječe upravne strukture Unije. Athena uporablja osebje, ki ga po potrebi dajo na voljo institucije Unije ali dodelijo države članice.
3. Generalni sekretar Sveta lahko na predlog sodelujoče države članice upravitelju in računovodji da na voljo osebje, ki je potrebno za izvajanje njunih nalog.
4. Organi in osebje Athene delujejo na podlagi operativnih potreb.
Člen 6
Posebni odbor
1. Ustanovljen je Posebni odbor, ki ga sestavlja po en predstavnik vsake sodelujoče države članice.
Predstavniki Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) in Komisije se na povabilo udeležujejo sestankov Posebnega odbora, vendar pri glasovanju ne sodelujejo.
2. Upravljanje Athene poteka pod nadzorom Posebnega odbora.
3. Kadar Posebni odbor razpravlja o financiranju skupnih stroškov zadevne operacije:
|
(a) |
Posebni odbor sestavlja po en predstavnik vsake države plačnice; |
|
(b) |
predstavniki tretjih držav plačnic sodelujejo pri delu Posebnega odbora. Ti pri glasovanju ne sodelujejo in pri njem niso navzoči; |
|
(c) |
poveljnik operacije ali njegov predstavnik sodeluje pri delu Posebnega odbora, vendar ne sodeluje pri glasovanju. |
4. Sestanke Posebnega odbora sklicuje in jim predseduje predsedstvo Sveta. Upravitelj zagotovi tajniška opravila v zvezi z delom Posebnega odbora. Sestavi zapisnik razprav navedenega odbora. Pri glasovanju ne sodeluje.
5. Računovodja po potrebi sodeluje pri delu Posebnega odbora, vendar pri glasovanju ne sodeluje.
6. Na zahtevo države članice, upravitelja ali poveljnika operacije predsedstvo v 15 dneh skliče sestanek Posebnega odbora.
7. Upravitelj ustrezno obvesti Posebni odbor o vseh zahtevkih ali sporih, naslovljenih na Atheno.
8. Člani Posebnega odbora odločajo soglasno ob upoštevanju določb odstavkov 1 in 3 o njegovi sestavi. Njegove odločitve so zavezujoče.
9. Vse proračune odobri Posebni odbor ob upoštevanju zadevnih referenčnih zneskov in na splošno izvaja pristojnosti v skladu s tem sklepom.
10. Upravitelj, poveljnik operacije in računovodja poročajo Posebnemu odboru, kakor je določeno v tem sklepu.
11. Besedilo aktov, ki jih odobri Posebni odbor v skladu s tem sklepom, ob njihovi odobritvi podpišeta predsednik Posebnega odbora in upravitelj.
Člen 7
Upravitelj
1. Generalni sekretar Sveta imenuje upravitelja in vsaj enega namestnika upravitelja za obdobje treh let, potem ko je o tem obvestil Posebni odbor.
2. Upravitelj svoje delovne naloge izvaja v imenu Athene.
3. Upravitelj:
|
(a) |
oblikuje in Posebnemu odboru predloži vse osnutke proračunov. Odhodkovni del za posamezno operacijo se v vsakem osnutku proračuna oblikuje na podlagi predloga poveljnika operacije; |
|
(b) |
sprejme proračune, potem ko jih je odobril Posebni odbor; |
|
(c) |
Upravitelj je pooblaščena oseba za „prihodke“, za „skupne stroške, nastale v pripravah na operacije ali po njihovem zaključku“ in za „skupne operativne stroške“, ki nastanejo izven aktivne faze izvajanja operacije; |
|
(d) |
v zvezi s prihodki izvaja finančne dogovore, sklenjene s tretjimi stranmi, ki se nanašajo na financiranje skupnih stroškov vojaških operacij Unije; |
|
(e) |
odpre enega ali več bančnih računov v imenu Athene. |
4. Upravitelj skrbi za upoštevanje pravil, določenih s tem sklepom, in izvajanje odločitev Posebnega odbora.
5. Upravitelj je pooblaščen za sprejemanje ukrepov, ki so po njegovem mnenju potrebni za izvrševanje odhodkov, financiranih iz Athene. O tem poroča Posebnemu odboru.
6. Upravitelj usklajuje delo v zvezi s finančnimi vprašanji, ki se nanašajo na vojaške operacije Unije. Predstavlja točko za stike z nacionalnimi upravami in, če je to potrebno, z mednarodnimi organizacijami.
7. Upravitelj je odgovoren Posebnemu odboru.
Člen 8
Poveljnik operacije
1. Poveljnik operacije svoje naloge v zvezi s financiranjem skupnih stroškov operacije, ki ji poveljuje, opravlja v imenu Athene.
2. Poveljnik operacije za operacijo, ki ji poveljuje:
|
(a) |
upravitelju pošlje svoje predloge osnutkov proračunov za rubriko „odhodki – skupni operativni stroški“; |
|
(b) |
kot pooblaščena oseba izvršuje odobrena proračunska sredstva, ki se nanašajo na skupne operativne stroške in odhodke iz člena 28; izvaja nadzor nad vsemi osebami, ki sodelujejo pri izvrševanju teh sredstev, vključno s predhodnim financiranjem; pooblaščen je za dodeljevanje in sklepanje pogodb v imenu Athene; v imenu Athene odpre bančni račun za operacijo, ki jo vodi; |
|
(c) |
kot pooblaščena oseba izvršuje odobrena proračunska sredstva, ki se nanašajo na odhodke na podlagi člena 30; izvaja nadzor nad vsemi osebami, ki sodelujejo pri izvrševanju teh sredstev, na podlagi ustreznih določb ad hoc upravnega dogovora s tretjo stranjo. Pooblaščen je za dodeljevanje in sklepanje pogodb v imenu tretje strani; za vsak prispevek tretje strani odpre po en bančni račun. |
3. Poveljnik operacije je pooblaščen za sprejetje kakršnih koli ukrepov, za katere meni, da so potrebni za izvrševanje odhodkov, financiranih iz Athene, za operacijo, ki ji poveljuje. O tem poroča upravitelju in Posebnemu odboru.
4. Poveljnik operacije uporablja računovodski sistem in sistem upravljanja sredstev, ki ju zagotovi Athena, razen v upravičenih primerih, ki jih odobri Posebni odbor na podlagi predloga upravitelja. Upravitelj vnaprej obvesti Posebni odbor, če meni, da gre za takšen primer.
Člen 9
Računovodja
1. Generalni sekretar Sveta imenuje računovodjo in vsaj enega namestnika računovodje za tri leta.
2. Računovodja svoje delovne naloge opravlja v imenu Athene.
3. Računovodja je odgovoren za:
|
(a) |
pravilno izvrševanje plačil, prejem prihodkov in vračila zneskov ugotovljenih terjatev; |
|
(b) |
vsakoletno pripravo zaključnega računa Athene in zaključnega računa vsake operacije ob njenem zaključku; |
|
(c) |
podporo upravitelju, ko ta Posebnemu odboru v odobritev predloži letni zaključni račun ali zaključni račun za posamezno operacijo; |
|
(d) |
vodenje računov Athene; |
|
(e) |
določitev računovodskih pravil in metod ter kontnega načrta; |
|
(f) |
določitev in potrditev računovodskih sistemov za prihodke in, če je to potrebno, potrditev sistemov, ki jih določi pooblaščena oseba in so namenjeni sporočanju ali utemeljevanju računovodskih podatkov; |
|
(g) |
vodenje dokazne dokumentacije; |
|
(h) |
vodenje blagajne, skupaj z upraviteljem. |
4. Upravitelj in poveljnik operacije računovodji zagotavljata vse podatke, potrebne za pripravo računov, ki so natančni izkaz finančnih sredstev Athene, in za izvrševanje proračuna, ki ga upravlja Athena. Oba jamčita za zanesljivost podatkov.
5. Računovodja je odgovoren Posebnemu odboru.
Člen 10
Splošne določbe o upravitelju, računovodji in osebju Athene
1. Funkcije upravitelja ali namestnika upravitelja na eni strani in računovodje ali namestnika računovodje na drugi strani niso združljive.
2. Namestnik upravitelja deluje pod nadzorom upravitelja. Namestnik računovodje deluje pod nadzorom računovodje.
3. Namestnik upravitelja nadomešča upravitelja, kadar je ta odsoten. Namestnik računovodje nadomešča računovodjo, kadar je ta odsoten.
4. Pri opravljanju svojih nalog v imenu Athene se uradniki in drugi uslužbenci Unije ravnajo po predpisih in pravilih, ki veljajo zanje.
5. Za osebje, ki ga Atheni dodelijo države članice, veljajo enaka pravila kakor tista, ki so določena v sklepu Sveta o pravilih, ki veljajo za začasno dodeljene nacionalne strokovnjake, in določbe, o katerih so se z institucijami Unije ali z Atheno sporazumele njihove nacionalne uprave.
6. Člani osebja Athene morajo še pred imenovanjem prejeti varnostno potrdilo o dostopu do tajnih informacij Sveta vsaj do stopnje „SECRET UE/EU SECRET“ ali enakovredno potrdilo ene od držav članic.
7. Upravitelj se lahko pogaja ali sklepa dogovore z državami članicami ali institucijami Unije, da bi se vnaprej določilo osebje, ki bi lahko, če je to potrebno, takoj bilo na voljo za potrebe Athene.
POGLAVJE 3
UPRAVNI DOGOVORI IN OKVIRNE POGODBE
Člen 11
Upravni dogovori in okvirne pogodbe
1. Mogoča so tudi pogajanja o upravnih dogovorih z državami članicami, institucijami in organi Unije, tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami, da bi se zagotovili prehod na trge in/ali finančni vidiki medsebojne podpore, ki bi omogočili stroškovno najbolj učinkovito izvajanje operacij.
2. Taki dogovori se:
|
(a) |
predložijo v posvetovanje Posebnemu odboru, kadar se sklenejo z državami članicami, institucijami ali organi Unije; |
|
(b) |
predložijo v odobritev Posebnemu odboru, kadar se sklenejo s tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami. |
3. Podpisniki takih dogovorov so upravitelj ali po potrebi zadevni poveljnik operacije, ki deluje v imenu Athene, in pristojni upravni organi drugih strani iz odstavka 1.
4. Okvirne pogodbe se lahko sklepajo, da bi kar se da stroškovno učinkovito pospešili javna naročila. Preden upravitelj take pogodbe podpiše, se predložijo Posebnemu odboru v odobritev ter dajo na voljo državam članicam in poveljnikom operacij, če jih ti želijo uporabiti. Ta določba državam članicam ne nalaga nikakršne obveznosti, da blago ali storitve uporabljajo ali nabavljajo na podlagi okvirne pogodbe.
Člen 12
Stalni in ad hoc upravni dogovori o načinih plačil prispevkov tretjih držav
1. V okviru sporazumov, sklenjenih med Unijo in tretjimi državami, ki jih Svet določi kot potencialne plačnike prispevkov za operacije Unije ali kot plačnike prispevkov za posebne operacije Unije, upravitelj z navedenimi tretjimi državami s pogajanji sklene stalne ali ad hoc upravne dogovore. Ti dogovori imajo obliko izmenjave pisem med Atheno in pristojnimi upravnimi službami zadevnih tretjih držav in določajo načine, potrebne za lažje izvrševanje hitrih plačil prispevkov.
2. Do sklenitve sporazumov iz odstavka 1 lahko upravitelj sprejme potrebne ukrepe za lažje izvrševanje plačil s strani tretjih držav plačnic.
3. Upravitelj vnaprej obvesti Posebni odbor o predvidenih dogovorih iz odstavka 1, še preden jih podpiše v imenu Athene.
4. Kadar Unija začne z izvajanjem vojaške operacije, upravitelj glede zneskov plačil, ki jih določi Svet, izvrši dogovore s tretjimi državami, ki prispevajo plačila za navedeno operacijo.
POGLAVJE 4
BANČNI RAČUNI
Člen 13
Odprtje in namen
1. Vsi bančni računi se odprejo pri prvorazrednih finančnih institucijah, ki imajo glavni sedež v državi članici, in sicer kot tekoči ali kratkoročni računi v eurih. V upravičenih primerih in po tem, ko to odobri upravitelj, se lahko računi odprejo tudi v finančnih institucijah z glavnim sedežem zunaj držav članic.
2. V upravičenih primerih se lahko računi odprejo tudi v valuti, ki ni euro.
3. Države plačnice svoje prispevke nakažejo na navedene bančne račune. Ti računi se uporabljajo za izplačevanje potrebnih predujmov poveljniku operacije v okviru izvrševanja odhodkov, ki se nanašajo na skupne stroške vojaške operacije.
4. Vsi prispevki na podlagi členov 28 in 30 se nakazujejo na ustrezne ločene bančne račune. Uporabljajo se za izvrševanje odhodkov, katerih upravljanje je bilo zaupano Atheni kakor je določeno v ustreznih členih.
Člen 14
Upravljanje sredstev
1. Za vsako izplačilo z računa Athene je potreben skupni podpis upravitelja ali namestnika upravitelja na eni strani in računovodje ali namestnika računovodje na drugi strani.
2. Na nobenem od bančnih računov ne sme biti nedovoljenih prekoračitev.
POGLAVJE 5
SKUPNI STROŠKI
Člen 15
Opredelitev skupnih stroškov, in obdobja upravičenosti izplačil
1. Skupni stroški, navedeni v Prilogi I, gredo v breme Athene ne glede na čas njihovega nastanka. Če so vpisani v člen proračuna, ki predstavlja operacijo, na katero se najbolj navezujejo, se upoštevajo kot operativni stroški te operacije. V nasprotnem primeru se upoštevajo kot skupni stroški, ki nastanejo v pripravah na operacije ali v njihovem nadaljevanju.
2. Polega tega Athena krije skupne operativne stroške, navedene v Prilogi II, v obdobju od odobritve koncepta kriznega upravljanja za operacijo do imenovanja poveljnika operacije. V posebnih okoliščinah in po posvetovanju s PVO lahko Posebni odbor spremeni obdobje, v katerem te stroške krije Athena.
3. Med aktivno fazo operacije, ki poteka od datuma imenovanja poveljnika operacije do dneva, ko štab operacije zaključi svoje aktivnosti, Athena iz naslova skupnih operativnih stroškov krije:
|
(a) |
skupne stroške, navedene v delu A Priloge III; |
|
(b) |
skupne stroške, navedene v delu B Priloge III, če tako sklene Svet; |
|
(c) |
skupne stroške, navedene v delu C Priloge III, kadar to zahteva poveljnik operacije in jih Posebni odbor odobri. |
4. Med aktivno fazo vojaškega podpornega ukrepa Athena iz naslova skupnih operativnih stroškov krije skupne stroške, kakor jih opredeli Svet za vsak primer posebej s sklicevanjem na Prilogo III.
5. Skupni operativni stroški operacije vključujejo tudi odhodke, potrebne za njeno dokončanje, kakor so navedeni v Prilogi IV.
Operacija je dokončno zaključena, ko sta oprema in infrastruktura, financirani iz skupnih sredstev operacije, izročeni svojemu namenu in ko je odobren zaključni račun operacije.
6. Odhodki, nastali zaradi kritja stroškov, ki bi se v vsakem primeru ne glede na izvedbo operacije šteli v breme ene ali več držav plačnic, institucije Unije ali mednarodne organizacije, se ne morejo upoštevati kot skupni stroški.
7. Posebni odbor lahko za posamične primere odloči, da se zaradi posebnih okoliščin določeni dodatni stroški, ki niso navedeni v delu B Priloge III, štejejo za skupne operativne stroške določene operacije v času njene aktivne faze.
8. Če Posebni odbor ne more doseči soglasja, lahko na pobudo predsedstva to vprašanje predloži Svetu.
Člen 16
Vaje
1. Skupni stroški za vaje Unije se financirajo iz Athene v skladu s pravili in postopki, ki so podobni tistim, ki veljajo za operacije, h katerim prispevajo vse sodelujoče države članice.
2. Navedene skupne stroške za vaje sestavljajo, prvič, dodatni stroški za premestljive ali nepremične štabe in, drugič, dodatni stroški, ki nastanejo zaradi uporabe Natovih skupnih sredstev in zmogljivosti s strani Unije, ko so dana na voljo za potrebe vaje.
3. Skupni stroški za vaje ne vključujejo stroškov v zvezi:
|
(a) |
s pridobivanjem osnovnih sredstev, vključno s stroški za zgradbe, infrastrukturo in opremo; |
|
(b) |
z načrtovalno in pripravljalno fazo vaj, razen če jih ni odobril Posebni odbor; |
|
(c) |
s prevozom, vojašnicami in namestitvijo vojaških sil. |
Člen 17
Referenčni znesek
Vsak sklep, s katerim Svet odloči o vzpostavitvi ali podaljšanju vojaške operacije Unije, vsebuje referenčni znesek za kritje skupnih stroškov te operacije. Upravitelj zlasti ob pomoči vojaškega osebja Unije in poveljnika operacije, če slednji opravlja svojo funkcijo, oceni znesek, ki je predvidoma potreben za (po)kritje skupnih stroškov operacije v načrtovanem obdobju. Upravitelj navedeni znesek najprej sporoči predsedstvu, ki ga nato predlaga organu Sveta, ki je pristojen za preučitev osnutka sklepa. Člani Posebnega odbora se na povabilo udeležujejo razprav v zvezi z referenčnim zneskom, ki potekajo v okviru tega organa.
POGLAVJE 6
PRORAČUN
Člen 18
Proračunska načela
1. Proračun, sestavljen v eurih, je akt, v katerem se za vsako proračunsko leto določijo in odobrijo vsi prihodki in odhodki v zvezi s skupnimi stroški, ki jih upravlja Athena.
2. Vsi odhodki so povezani s specifično operacijo, razen, če je to potrebno, stroškov, navedenih v Prilogi I.
3. Sredstva, vpisana v proračun, se odobrijo za čas trajanja proračunskega leta, ki se začne 1. januarja in konča 31. decembra istega leta.
4. Proračunski prihodki in odhodki so uravnoteženi.
5. Vsi prihodki in odhodki v zvezi s skupnimi stroški se lahko izvršijo le tako, da se uvrstijo v postavko proračuna, in le do višine tam vpisanih sredstev, razen v primerih iz člena 34(5).
Člen 19
Letni proračun
1. Upravitelj vsako leto oblikuje osnutek proračuna za prihodnje proračunsko leto, pri čemer mu za posamezno operacijo pomaga poveljnik te operacije.
2. Osnutek vsebuje:
|
(a) |
proračunska sredstva, ocenjena kot potrebna za kritje skupnih stroškov, ki nastanejo v pripravi na operacije ali po njihovem zaključku; |
|
(b) |
proračunska sredstva, ocenjena kot potrebna za kritje skupnih operativnih stroškov za tekoče operacije ali za načrtovane operacije, vključno, po potrebi, s sredstvi, namenjenimi za vračilo skupnih stroškov, ki so bili predhodno financirani s strani posamezne države ali tretje strani; |
|
(c) |
začasna proračunska sredstva iz člena 26; |
|
(d) |
predvidene prihodke, potrebne za kritje odhodkov. |
3. Proračunska sredstva se razvrstijo po naslovih in poglavjih, ki odhodke povzemajo glede na vrsto ali namen, ter se po potrebi razčlenijo še po členih. Osnutek proračuna vsebuje podrobne opombe po poglavjih ali členih. Vsaka operacija je predmet posebnega naslova. Eden od posebnih naslovov tvori splošni del proračuna in vsebuje skupne stroške, ki nastanejo v pripravi na operacije ali po njihovem zaključku.
4. Vsak naslov lahko vsebuje poglavje z naslovom „začasna proračunska sredstva“. Ta proračunska sredstva se vpišejo v navedeno poglavje, če iz utemeljenih razlogov obstaja negotovost glede višine potrebnih proračunskih sredstev ali glede zmožnosti izvrševanja vpisanih proračunskih sredstev.
5. Proračunske prihodke sestavljajo:
|
(a) |
prispevki, ki jih plačajo sodelujoče države članice plačnice in po potrebi tretje države plačnice; |
|
(b) |
razni prihodki, razčlenjeni po naslovih, ki vsebujejo aktivne obresti, prihodke iz prodaje in proračunski donos za preteklo proračunsko leto, potem ko ga je določil Posebni odbor. |
6. Upravitelj predloži osnutek proračuna Posebnemu odboru do 31. oktobra. Posebni odbor osnutek proračuna odobri najpozneje do 31. decembra. Upravitelj sprejme odobreni proračun ter o tem obvesti sodelujoče države članice in tretje države plačnice.
Člen 20
Rebalansi proračuna
1. Ob neizogibnih, izjemnih ali nepredvidenih okoliščinah, tudi če se začne operacija izvajati med proračunskim letom, upravitelj predlaga osnutek rebalansa proračuna. Rebalans proračuna se oblikuje, predlaga, odobri in sprejme ter se o njem uradno obvešča po istem postopku kot za letni proračun. Posebni odbor o tem razpravlja glede na nujnost zadeve.
2. Če je ta rebalans proračuna posledica začetka izvajanja nove operacije ali sprememb v proračunu tekoče operacije, upravitelj obvesti Posebni odbor o skupnih stroških, predvidenih za to operacijo. Če ti stroški znatno presegajo zadevni referenčni znesek, lahko Posebni odbor Svet zaprosi za odobritev tega zneska.
3. Rebalans proračuna, ki je posledica začetka izvajanja nove operacije, se Posebnemu odboru predloži v roku štirih mesecev po odobritvi referenčnega zneska, razen če Posebni odbor ne določi daljšega roka.
Člen 21
Prerazporeditev sredstev
1. Upravitelj lahko po potrebi na podlagi predloga poveljnika operacije prerazporedi proračunska sredstva. Upravitelj o svoji nameri obvesti Posebni odbor vsaj en teden vnaprej, kolikor to dopušča nujnost danega položaja. Predhodna odobritev s strani Posebnega odbora je potrebna, če:
|
(a) |
se ob načrtovani prerazporeditvi sredstev spremeni višina celotnega zneska proračunskih sredstev, predvidenih za operacijo; ali |
|
(b) |
načrtovane prerazporeditve sredstev med poglavji v teku proračunskega leta presežejo 10 % proračunskih sredstev, vpisanih v poglavje, iz katerega se sredstva črpajo, kakor so navedena v sprejetem proračunu za proračunsko leto na dan, ko se izda predlog za zadevno prerazporeditev sredstev. |
2. Poveljnik operacije lahko v treh mesecih po začetku izvajanja operacije, če presodi, da je to potrebno za pravilno vodenje operacije, prerazporedi proračunska sredstva, dodeljena zadevni operaciji, med členi in poglavji iz oddelka proračuna pod naslovom „skupni operativni stroški“. O tem poroča upravitelju in Posebnemu odboru.
Člen 22
Prenos proračunskih sredstev v naslednje proračunsko leto
1. Razen če ni z odstavkom 2 določeno drugače, se načeloma proračunska sredstva, namenjena kritju skupnih stroškov, nastalih v pripravah na operacije ali po njihovem zaključku, za katera niso bile prevzete obveznosti, ob koncu proračunskega leta prekličejo.
2. Proračunska sredstva, namenjena kritju stroškov skladiščenja materiala in opreme, s katerimi upravlja Athena, se enkrat lahko prenesejo v naslednje proračunsko leto, če so bile za sredstva v ta namen prevzete obveznosti pred 31. decembrom v tekočem proračunskem letu. Sredstva, namenjena kritju skupnih operativnih stroškov, se lahko prenesejo naprej, če so potrebna za operacijo, ki ni bila v celoti zaključena.
3. Upravitelj predloge za prenos nerazdeljenih proračunskih sredstev iz predhodnega proračunskega leta Posebnemu odboru predloži do 15. februarja. Ti predlogi veljajo za odobrene, razen če Posebni odbor do 15. marca ne odloči drugače.
4. Prevzeta proračunska sredstva iz predhodnega proračunskega leta se prenesejo, upravitelj pa do 15. februarja o tem obvesti Posebni odbor.
Člen 23
Predvideno izvajanje
Ko se letni proračun odobri, se proračunska sredstva lahko uporabijo za kritje prevzetih obveznosti in plačil, kolikor je to potrebno za delovanje.
POGLAVJE 7
PRISPEVKI IN VRAČILA
Člen 24
Določitev prispevkov
1. Proračunska sredstva za kritje skupnih stroškov, nastalih v pripravah na operacije ali po njihovem zaključku, ki se ne krijejo iz raznih prihodkov, se financirajo s plačili prispevkov sodelujočih držav članic.
2. Proračunska sredstva za kritje skupnih operativnih stroškov operacije se krijejo iz plačil prispevkov držav plačnic.
3. Prispevki za zadevno operacijo, ki jih morajo plačati države članice plačnice, so enaki znesku sredstev, ki so vključena v proračun in so namenjena kritju skupnih operativnih stroškov te operacije brez zneskov plačil prispevkov, ki so jih za isto operacijo v skladu s členom 12 dolžne plačati tretje države plačnice.
4. Razčlenitev plačil prispevkov med državami članicami, od katerih se plačilo prispevkov zahteva, se določi po ključu bruto nacionalnega proizvoda, kot je določeno v členu 41(2) PEU in v skladu s Sklepom Sveta 2014/335/EU, Euratom (3) ali katerim koli drugim sklepom Sveta, ki bi ga nadomestil.
5. Podatki za izračun plačil prispevkov so podatki, navedeni v stolpcu „lastna sredstva iz naslova BND“ tabele „Povzetek financiranja splošnega proračuna po vrsti lastnih virov in po državah članicah“, ki je priložena zadnjemu splošnemu proračunu, ki ga sprejme Unija. Prispevek vsake države članice, ki ga je ta dolžna plačati, je sorazmeren z deležem bruto nacionalnega dohodka (BND) zadevne države članice v skupnem znesku BND držav članic, od katerih se zahteva plačilo prispevka.
Člen 25
Načrt plačevanja prispevkov
1. Ko Svet sprejme referenčni znesek za vojaško operacijo Unije, države članice plačnice svoje prispevke plačajo v višini 30 % referenčnega zneska, razen če Svet ne določi druge odstotne stopnje. Upravitelj pozove k plačilu prispevkov za posamezne operativne potrebe operacije do dogovorjene višine.
2. Posebni odbor na podlagi predloga upravitelja lahko sprejme odločitev, da se plačilo dodatnih prispevkov zahteva še pred sprejetjem rebalansa proračuna za namene operacije. Posebni odbor lahko sprejme odločitev, da se zadeva predloži v obravnavo pristojnim pripravljalnim organom Sveta.
3. Kadar se za posebno operacijo sprejme rebalans proračuna, države članice vplačajo preostale zneske prispevkov, ki jih za to operacijo dolgujejo, v skladu s členom 24. Če pa se načrtuje, da bo operacija trajala dlje kot šest mesecev v enem proračunskem letu, se plačilo prispevkov izvrši v dveh obrokih. V takem primeru se prvi obrok plača v 60 dneh od začetka operacije; drugi obrok se plača v roku, ki ga določi Posebni odbor na predlog upravitelja ob upoštevanju operativnih potreb. Posebni odbor sme odstopiti od določb tega odstavka.
4. Upravitelj s pismom posameznim nacionalnim upravnim organom, za katere so mu bili sporočeni podatki, pošlje ustrezne pozive za plačilo prispevkov, ko:
|
(a) |
Posebni odbor v skladu s členom 19 odobri osnutek proračuna za proračunsko leto. Prvi poziv za plačilo prispevkov zadeva operativne potrebe za obdobje osmih mesecev. Drugi poziv za plačilo prispevkov zadeva preostale prispevke, pri čemer se upošteva saldo iz realizacije proračuna za preteklo leto, če je Posebni odbor po prejemu revizijskega mnenja sklenil ta saldo vključiti v tekoči proračun; |
|
(b) |
je sprejet referenčni znesek v skladu s členom 25(1) ali |
|
(c) |
je odobren rebalans proračuna v skladu s členom 20. |
5. Brez poseganja v druge določbe tega sklepa se prispevki plačajo v 30 dneh po zadevnem pozivu za plačilo prispevkov, z izjemo prvega poziva za plačilo prispevkov v proračun za novo proračunsko leto, kjer je rok za plačilo 40 dni po zadevnem pozivu za plačilo prispevkov.
6. Ko se Posebnemu odboru predloži skupni osnutek proračuna, lahko upravitelj tistim državam članicam, ki imajo proračunske in finančne postopke, ki ne dovoljujejo plačila njihovih prispevkov v določenem roku, izda za dotično državo pred koncem finančnega leta kot predplačilo poziva za plačilo prispevkov proračuna naslednjega finančnega leta, predhodni poziv za plačilo prispevkov.
7. Vsaka država plačnica je dolžna plačati bančne stroške, ki se nanašajo na plačilo njenega prispevka.
8. Upravitelj potrdi prejem prispevkov.
Člen 26
Začetno financiranje
1. V primeru operacije hitrega vojaškega odzivanja Unije prispevke v višini referenčnega zneska plačajo države članice plačnice. Brez poseganja v člen 25(3) se plačila izvedejo, kakor je opredeljeno v tem členu.
2. Za začetno financiranje operacij hitrega vojaškega odzivanja Unije sodelujoče države članice bodisi:
|
(a) |
prispevke za Atheno plačajo vnaprej bodisi |
|
(b) |
v primeru, da se Svet odloči izvesti operacijo hitrega vojaškega odzivanja Unije, k financiranju katere prispevajo, svoje prispevke k skupnim stroškom te operacije v višini referenčnega zneska plačajo v petih dneh po pozivu, razen če Svet odloči drugače. |
3. Za primere iz odstavka 2, Posebni odbor, sestavljen iz po enega predstavnika vseh držav članic, ki prispevke plačajo vnaprej, v proračunu pod posebnim naslovom določi začasna proračunska sredstva. Ta začasna proračunska sredstva se krijejo s prispevki, ki jih države članice, ki prispevke plačajo vnaprej, plačajo v 90 dneh od datuma poziva za plačilo teh prispevkov.
4. Vsa začasna proračunska sredstva iz odstavka 3, ki se porabijo za operacijo, se vrnejo v blagajno v 90 dneh od datuma poziva.
5. Brez poseganja v odstavek 1 lahko vsaka država članica, ki prispevke plača vnaprej, v posebnih okoliščinah upravitelja pooblasti, da z njenim vnaprej plačanim prispevkom (po)krije njen prispevek k operaciji, v kateri sodeluje, ki pa ni operacija hitrega odzivanja. Vnaprej plačani prispevek zadevna država članica vrne v blagajno v 90 dneh od datuma poziva.
6. Kadar so za operacijo, ki ni operacija hitrega odzivanja, potrebna sredstva še pred prejemom zadostnih prispevkov za to operacijo:
|
(a) |
se za kritje prispevkov za to operacijo uporabijo vnaprej plačani prispevki držav članic, ki prispevajo k financiranju te operacije, in sicer po tem, ko države članice, ki prispevke plačajo vnaprej, to odobrijo, ter v višini največ 75 % njihovega zneska. Vnaprej plačane prispevke države članice, ki prispevke plačajo vnaprej, vrnejo v blagajno v 90 dneh od datuma poziva; |
|
(b) |
v primeru iz točke (a) tega odstavka države članice, ki prispevkov, ki jih je treba plačati za operacijo na podlagi člena 25(1), niso plačale vnaprej, prispevke plačajo v petih dneh od dneva ustreznega poziva s strani upravitelja, in sicer po odobritvi s strani zadevnih držav članic. |
7. Poveljnik operacije lahko prevzame obveznost za zneske, ki so mu bili dani na voljo, in izvrši plačila, tudi na podlagi člena 34(3).
8. Vsaka država članica lahko prekliče svojo izbiro, če o tem uradno obvesti upravitelja najmanj tri mesece vnaprej.
9. Obresti od vnaprej plačanih prispevkov bodo vsako leto porazdeljene med države članice, ki prispevke plačajo vnaprej, in dodane njihovim začasnim proračunskim sredstvom. Zadevne države članice bodo v okviru letnega proračunskega postopka uradno obveščene o teh zneskih.
Člen 27
Vračilo predhodnega financiranja
1. Država članica, tretja država ali po potrebi mednarodna organizacija, ki jo je Svet pooblastil za predhodno financiranje dela skupnih stroškov posamezne operacije, lahko od Athene dobi povračilo na podlagi zahtevka, ki so mu priloženi potrebni dokazni dokumenti in ki ga pošlje upravitelju najpozneje dva meseca po zaključku zadevne operacije.
2. Zahtevku za povračilo se ne ugodi, če tega ne odobrita poveljnik operacije, če mu mandat še ni potekel, in upravitelj.
3. Če se zahtevek za povračilo, ki ga sporoči država plačnica, odobri, se zadevni znesek lahko odšteje od zneska iz naslednjega poziva za plačilo prispevkov, ki ga izda upravitelj.
4. Če v času odobritve zahtevka ni predhodnega poziva za plačilo prispevkov ali če odobreni zahtevek za povračilo presega višino pričakovanega prispevka, upravitelj izplača znesek povračila v 30 dneh ob upoštevanju stanja razpoložljivosti denarnih sredstev Athene in potreb po financiranju skupnih stroškov zadevne operacije.
5. Povračilo se izplača v skladu s tem sklepom, tudi če pride do preklica operacije.
6. V povračilo se vključijo obresti, nastale kot rezultat predhodnega financiranja.
Člen 28
Upravljanje odhodkov, ki niso vključeni v skupne stroške, s strani Athene
1. Posebni odbor lahko na podlagi predloga upravitelja, s pomočjo poveljnika operacije, ali države članice odloči, da je za upravno vodenje nekaterih stroškov v zvezi z zadevno operacijo (v nadaljnjem besedilu: stroški v breme posamezne države), za katere sicer ostajajo odgovorne države članice, ki jih to zadeva, pristojna Athena.
2. Posebni odbor lahko s sklepom pooblasti poveljnika operacije za sklepanje pogodb v imenu držav članic, ki sodelujejo v operaciji, po potrebi pa tudi tretjih strani, za pridobitev storitev in blaga, ki se financirajo kot stroški v breme posamezne države.
3. Posebni odbor v sklepu določi načine predhodnega financiranja stroškov v breme posamezne države.
4. Athena vodi knjigovodstvo glede stroškov v breme posamezne države, za katere je zadolžena in ki so jih imele posamezne države članice, in, če je to ustrezno, tretjih strani. Državam članicam in, če je to ustrezno, navedenim tretjim stranem mesečno pošilja izkaze o odhodkih v njihovo breme, ki so jih sama ali člani njenega osebja imeli v preteklem mesecu, in jih pozove k plačilu sredstev za po kritje navedenih izdatkov. Države članice in, če je to ustrezno, zadevne tretje strani zahtevana sredstva Atheni plačajo v 30 dneh po pozivu za plačilo sredstev.
Člen 29
Upravljanje predhodnega financiranja in odhodkov, ki niso vključeni v skupne stroške za pomoč pri prvem razvrščanju sil, namenjenih za operacijo s strani Athene
Če tako narekujejo posebne operativne okoliščine, lahko Posebni odbor na podlagi predloga upravitelja, ki mu pomaga poveljnik operacije, ali države članice odloči, da je za predhodno financiranje in upravno vodenje nekaterih odhodkov v zvezi s posamezno operacijo, za katere sicer ostajajo odgovorne države članice, ki jih to zadeva, pristojna Athena, da se olajša začetna razmestitev sil, namenjenih operaciji, še preden so potrjene sodelujoče države članice. Upravljanje teh stroškov se zagotavlja v okviru obstoječih sredstev in virov ter začetnih izdatkov, ki so omejeni na 20 % referenčnega zneska. V takšnem primeru Posebni odbor v svoji odločitvi navede podrobnosti predhodnega financiranja in povračilo predhodno financiranih zneskov s strani bodočih sodelujočih držav članic in tretjih strani.
Člen 30
Upravljanje finančnih prispevkov tretjih strani s strani Athene
1. Posebni odbor lahko skladno z ustreznimi določbami pravnega okvira operacije in na podlagi odločitve PVO o sprejetju izvajanja ali upravljanja projekta s strani operacije ali finančnega prispevka tretje strani, ali prispevka države članice k odhodkom operacije odobri, da se upravno vodenje financiranja za navedeni projekt ali navedeni finančni prispevek zaupa Atheni v okviru obstoječih stroškov in virov. To lahko vključuje projekte, ki jih financira Unija.
2. Stroški povezani z upravljanjem prispevkov, bi se morali kriti iz samih prispevkov. Posebni odbor lahko od primera do primera odloči, da so nekateri stroški, ki so povezani s prispevki in ki so pomembni za izvajanje aktivne faze operacije, upravičeni kot skupni stroški.
3. Upravitelj, po odobritvi Posebnega odbora, izpogaja in podpiše ad hoc upravne dogovore s tretjo stranjo, Unijo ali državo članico za namene njihovega upravljanja prispevkov, v katerih so določeni namen, stroški, ki jih krijejo prispevki in podrobnosti upravljanja prispevkov, vključno z odgovornostjo poveljnika operacije Posebnemu odboru. Upravitelj poskrbi, da se pri upravljanju prispevka spoštujejo ad hoc dogovori in da se plačnikov neposredno ali prek poveljnika operacije zagotavijo vse zadevne informacije o upravljanju prispevka.]
Člen 31
Zamudne obresti
1. Če država ne izpolni svojih finančnih obveznosti, se smiselno uporabijo pravila Unije za zamudne obresti, določena s členom 78 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (4), ali katero koli drugo uredbo, ki bi jo nadomestila glede plačila prispevkov v proračun Unije.
2. Če zamuda pri plačilu ni daljša od 20 dni, se obresti ne zaračunajo. Če je zamuda pri plačilu daljša od 20 dni, se obresti zaračunajo za celotno zamudo.
POGLAVJE 8
IZVRŠEVANJE ODHODKOV
Člen 32
Načela
1. Proračunska sredstva Athene se uporabljajo v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja, in sicer varčnosti, učinkovitosti in gospodarnosti.
2. Pooblaščene osebe so odgovorne za izvrševanje prihodkov in odhodkov Athene v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja in za spoštovanje zahtev glede zakonitosti in pravilnosti. Pooblaščene osebe za izvrševanje odhodkov prevzemajo proračunske in pravne obveznosti, potrjujejo odhodke in odobrijo plačila ter sprejemajo pripravljalne ukrepe za izvrševanje proračunskih sredstev. Pooblaščena oseba lahko svoje funkcije prenese s sklepom, v katerem so določeni:
|
(a) |
uslužbenci na ravni, ki je ustrezna za tak prenos; |
|
(b) |
obseg prenesenih pooblastil in |
|
(c) |
obseg, v okviru katerega osebe, na katere so bila pooblastila prenesena, ta lahko prenesejo naprej. |
3. Zagotovi se izvrševanje proračunskih sredstev v skladu z načelom razmejitve dolžnosti pooblaščene osebe in računovodje. Funkciji pooblaščene osebe in računovodje nista združljivi. Za vsa plačila iz sredstev, ki jih upravlja Athena, se zahteva skupni podpis pooblaščene osebe in računovodje.
4. Brez poseganja v ta sklep v primerih, ko se izvrševanje skupnih odhodkov zaupa državi članici, instituciji Unije ali po potrebi mednarodni organizaciji, ta država, institucija ali organizacija uporablja pravila, ki jih sicer uporablja za izvrševanje lastnih odhodkov. Če upravitelj neposredno izvršuje odhodke, se pri tem ravna po pravilih, ki veljajo za izvrševanje oddelka splošnega proračuna Unije pod rubriko „Svet“.
5. Vendar lahko upravitelj predsedstvu pošlje elemente za predlog Svetu ali Posebnemu odboru o pravilih za izvrševanje splošnih odhodkov.
6. Posebni odbor lahko odobri pravila za izvrševanje skupnih odhodkov, ki odstopajo od odstavka 4.
Člen 33
Skupni stroški, ki nastanejo v pripravah na operacije ali po njihovem zaključku ali ki niso neposredno povezani z določeno operacijo
Upravitelj opravlja naloge pooblaščene osebe za odhodke, s katerimi se krijejo skupni stroški, ki nastanejo v pripravah na operacije ali po njihovem zaključku, pa tudi skupni stroški, ki ne morejo biti neposredno povezani z določeno operacijo.
Člen 34
Skupni operativni stroški
1. Poveljnik operacije opravlja naloge pooblaščene osebe za odhodke, s katerimi se krijejo skupni operativni stroški operacije, ki ji poveljuje. Vendar upravitelj opravlja naloge pooblaščene osebe za odhodke, s katerimi se krijejo skupni operativni stroški, nastali v fazi priprav na določeno operacijo, ki jih Athena neposredno izplača, ali ki so povezani z zadevno operacijo po zaključku njene aktivne faze.
2. Zneske, potrebne za izvrševanje odhodkov zadevne operacije, upravitelj z bančnega računa Athene poveljniku operacije na njegovo zahtevo nakaže na bančni račun, odprt v imenu Athene, ki ga je sporočil poveljnik operacije.
3. Z odstopanjem od člena 18(5) sprejetje referenčnega zneska upravitelju in poveljniku operacije omogoči, da lahko vsak od njiju na področju, za katero je pristojen, prevzema in plačuje za odhodke zadevne operacije v višini odstotka referenčnega zneska, odobrenega v skladu s členom 25(1), razen če Svet za prevzete obveznosti ne določi višje ravni.
Posebni odbor na podlagi predloga upravitelja ali poveljnika operacije ter ob upoštevanju operativne potrebe in nujnosti lahko sprejme odločitev o dodatnem prevzemanju in po potrebi izplačilu sredstev za odhodke. Posebni odbor lahko sprejme odločitev, da predsedstvo zadevo posreduje pristojnim pripravljalnim telesom Sveta, razen če operativne okoliščine ne narekujejo drugače. Ta izjema se preneha uporabljati z datumom sprejetja proračuna za zadevno operacijo.
4. V obdobju pred sprejetjem proračuna za operacijo upravitelj in poveljnik operacije ali njegov zastopnik vsak mesec poročata Posebnemu odboru vsak o svojih zadevah v zvezi z izdatki, ki se upoštevajo kot upravičeni skupni stroški za zadevno operacijo. Posebni odbor lahko na podlagi predloga upravitelja, poveljnika operacije ali države članice izda smernice za izvrševanje odhodkov v navedenem obdobju.
5. Z odstopanjem od člena 18(5) lahko ob neposredni življenjski nevarnosti za osebje, ki je udeleženo v vojaški operaciji Unije, poveljnik zadevne operacije za rešitev življenj tega osebja izplača potrebne izdatke, čeprav se prekoračijo sredstva, določena v proračunu. O tem nemudoma obvesti upravitelja in Posebni odbor. V takem primeru upravitelj v navezi s poveljnikom operacije predlaga prenose sredstev, ki so potrebna za financiranje navedenih nepredvidenih izdatkov. Če s prenosi sredstev ni mogoče zagotoviti zadostne višine sredstev za navedene izdatke, upravitelj predlaga rebalans proračuna.
POGLAVJE 9
KONČNI NAMEN SKUPNO FINANCIRANE OPREME IN INFRASTRUKTURE
Člen 35
Oprema in infrastruktura
1. Upravitelj predlaga Posebnemu odboru stopnjo amortizacije za opremo in druga sredstva za vse operacije.Če tako narekujejo operativne okoliščine lahko poveljnik operacije po odobritvi v Posebnem odboru uporabi drugačno stopnjo amortizacije.
2. Poveljnik operacije za dokončanje operacije, ki ji poveljuje, Posebnemu odboru predlaga, da se za opremo in infrastrukturo, ki se financirata iz skupnih sredstev za namene zadevne operacije, poišče končni namen.
3. Upravitelj upravlja opremo in infrastrukturo, ki preostaneta po koncu aktivne faze operacije, s ciljem, da po potrebi zanju poišče končni namen.
4. Končni namen opreme in infrastrukture, ki sta bili financirani iz skupnih sredstev, odobri Posebni odbor ob upoštevanju operativnih potreb in finančnih meril. Končni namen je lahko:
|
(a) |
v primeru infrastrukture, da se ta proda ali s pomočjo Athene prenese v državo gostiteljico, državo članico ali tretji strani; |
|
(b) |
v primeru opreme, da se ta s pomočjo Athene proda državi članici, državi gostiteljici ali tretji strani ali da se uskladišči in jo vzdržuje Athena, država članica ali zadevna tretja stran za uporabo v naslednji operaciji. |
5. V primeru prodaje se oprema in infrastruktura prodata po tržni vrednosti ali, če tržne vrednosti ni mogoče določiti, po pošteni in razumni ceni ob upoštevanju posebnih lokalnih okoliščin.
6. Prodaja ali prenos državi gostiteljici ali tretji strani se opravi v skladu z ustreznimi veljavnimi varnostnimi pravili.
7. Če se sprejme odločitev, da Athena zadrži skupno financirano opremo za posamezno operacijo, države članice plačnice od drugih sodelujočih držav članic lahko zahtevajo finančno kompenzacijo. Posebni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki vseh sodelujočih držav članic, na podlagi predloga upravitelja sprejme ustrezne odločitve.
POGLAVJE 10
RAČUNOVODSTVO IN POPIS INVENTARJA
Člen 36
Računovodstvo skupnih operativnih stroškov
Poveljnik operacije vodi račune o prenosih sredstev, prejetih od Athene, prevzetih odhodkih, opravljenih plačilih in prejetih prihodkih, kakor tudi popis inventarja premičnega premoženja, financiranega iz proračuna Athene in uporabljenega za namene operacije, ki ji poveljuje.
Člen 37
Konsolidirana bilanca
1. Računovodja vodi račune o zahtevanih plačilih prispevkov in o izvršenih prenosih sredstev. Poleg tega sestavlja obračune za skupne stroške, ki nastanejo v pripravah na operacije ali po njihovem zaključku, in za operativne odhodke in prihodke, ki se izvršijo pod neposredno odgovornostjo upravitelja.
2. Računovodja izdela konsolidirano bilanco prihodkov in odhodkov Athene. Vsak poveljnik operacije mu pošlje računovodsko evidenco odhodkov, ki jih je prevzel, izvršenih plačil in prejetih prihodkov.
POGLAVJE 11
REVIZIJSKI PREGLED IN PREDLOŽITEV RAČUNOV
Člen 38
Redna poročila Posebnemu odboru
Upravitelj Posebnemu odboru vsake tri mesece predloži poročilo o izvrševanju prihodkov in odhodkov od začetka proračunskega leta. V ta namen vsak poveljnik operacije upravitelju predloži poročilo o odhodkih, ki se nanašajo na skupne operativne stroške operacije, ki ji poveljuje.
Člen 39
Pogoji za izvajanje nadzora
1. Osebe, ki so odgovorne za revizijski pregled prihodkov in odhodkov Athene, pred začetkom opravljanja svoje naloge, pridobijo varnostno potrdilo o dostopu do tajnih informacij Sveta vsaj do ravni „SECRET UE/EU SECRET“ ali po potrebi enakovredno varnostno potrdilo države članice ali Nata. Te osebe zagotovijo, da bodo spoštovale zaupnost informacij in varovale podatke, s katerimi se seznanijo med opravljanjem revizijskega pregleda, in sicer v skladu s pravili, ki veljajo za navedene informacije in podatke.
2. Osebe, ki so odgovorne za revizijski pregled prihodkov in odhodkov Athene, imajo takoj in brez predhodne najave neomejen dostop do dokumentov in do vsebine vseh nosilcev podatkov v zvezi z navedenimi prihodki in odhodki ter do prostorov, v katerih se taki dokumenti in nosilci podatkov hranijo. Lahko naredijo kopije. Osebe, ki sodelujejo pri izvrševanju prihodkov in odhodkov Athene, upravitelju in osebam, odgovornim za revizijski pregled teh prihodkov in odhodkov, pri opravljanju njihove naloge zagotavljajo potrebno pomoč.
Člen 40
Zunanja revizija
1. Kadar se izvrševanje odhodkov Athene zaupa državi članici, instituciji Unije ali mednarodni organizaciji, ta država, institucija ali organizacija pri tem uporablja pravila, ki veljajo za revizijske preglede (računov)njenih lastnih odhodkov.
2. Vendar lahko upravitelj ali osebe, ki jih slednji imenuje, kadar koli opravijo revizijski pregled skupnih izdatkov Athene, ki so nastali v pripravah na operacije ali po njihovem zaključku, ali skupnih operativnih stroškov posamezne operacije. Poleg tega lahko Posebni odbor na podlagi predloga upravitelja ali države članice kadar koli imenuje zunanje revizorje, za katere določi delovne naloge in pogoje zaposlitve.
3. Za izvajanje zunanjih revizijskih pregledov se ustanovi šestčlanski revizijski kolegij. Člane imenuje Posebni odbor izmed kandidatov, ki jih predlagajo države članice, in sicer z mandatom treh let, ki se lahko enkrat obnovi. Posebni odbor lahko mandat člana podaljša za največ šest mesecev.
Kandidati morajo biti člani najvišjega nacionalnega revizijskega organa države članice ali jih mora ta organ priporočiti in zagotoviti ustrezna jamstva glede varnosti in neodvisnosti. Po potrebi morajo biti na voljo za izvajanje nalog v imenu Athene. Pri izvajanju teh nalog:
|
(a) |
člani revizijskega kolegija še naprej prejemajo plačo od svojega izvornega revizijskega organa; Athena krije stroške njihove misije v skladu s pravili, ki veljajo za uradnike Unije enakovrednega razreda; |
|
(b) |
lahko zahtevajo ali prejemajo navodila samo od Posebnega odbora; v okviru svojega revizijskega mandata so revizijski kolegij in njegovi člani popolnoma neodvisni in odgovorni samo za opravljanje zunanjega revizijskega pregleda; |
|
(c) |
o svoji nalogi poročajo samo Posebnemu odboru; |
|
(d) |
v proračunskem letu in naknadno s kontrolami na kraju samem in v dokazni dokumentaciji preverijo, da so se z Atheno financirali ali predhodno financirali odhodki, izvršeni v skladu z veljavno zakonodajo in načeli dobrega finančnega poslovodenja, torej varčnosti, učinkovitosti in gospodarnosti, ter da so notranje kontrole ustrezne. |
Revizijski kolegij izmed svojih članov vsako leto izvoli predsednika ali podaljša njegov mandat. Revizijski kolegij sprejme pravila, ki veljajo za revizijske preglede, ki jih njegovi člani izvajajo v skladu z najvišjimi mednarodnimi standardi. Revizijski kolegij odobrava poročila o revizijskih pregledih, ki jih sestavijo njegovi člani, nakar se predložijo upravitelju in Posebnemu odboru.
4. Posebni odbor se za vsak posamezen primer lahko odloči za uporabo zunanjih revizijskih organov, če za to obstaja poseben razlog.
5. Stroški revizijskih pregledov, ki jih opravijo revizorji v imenu Athene, se upoštevajo kot skupni stroški in gredo v breme Athene.
Člen 41
Notranja revizija
1. Generalni sekretar Sveta na predlog upravitelja in po tem, ko obvesti Posebni odbor imenuje notranjega revizorja mehanizma Athene in vsaj enega namestnika notranjega revizorja za štiri leta, pri čemer se lahko mandat obnovi v trajanju, ki skupaj ne preseže osmih let; notranji revizor mora biti ustrezno strokovno usposobljen in imeti zadostna varnostna zagotovila ter biti neodvisen. Notranji revizor ne sme biti pooblaščena oseba ali računovodja. Notranji revizor ne sme sodelovati pri pripravi finančnih izkazov.
2. Notranji revizor poda upravitelju poročilo glede obvladovanja tveganj z neodvisnimi mnenji o kakovosti sistemov upravljanja in kontrol ter priporočili za izboljšanje notranjega nadzora pri izvajanju postopkov in spodbujanje dobrega finančnega poslovodenja. Pristojen je zlasti za ocenjevanje ustreznosti in učinkovitosti notranjih sistemov upravljanja ter dela služb pri izvajanju politik in uresničevanju ciljev ob upoštevanju tveganj, ki so s tem povezana.
3. Notranji revizor nadzira vse službe, ki sodelujejo pri pobiranju prihodkov Athene ali izvrševanju odhodkov, ki se financirajo iz nje.
4. Glede na potrebe notranji revizor v proračunskem letu opravi eno ali več revizij. Upravitelju predloži poročilo in poveljnika operacije obvesti o svojih ugotovitvah in priporočilih. Poveljnik operacije in upravitelj zagotovita, da so na podlagi priporočil, pripravljenih v okviru revizije, sprejeti ustrezni ukrepi.
5. Upravitelj Posebnemu odboru letno poroča o opravljenih notranjih revizijah, pri čemer navede število in vrsto opravljenih notranjih revizij, ugotovitve teh revizij ter priporočila in izvajanje ukrepov na podlagi teh priporočil.
6. Poleg tega vsak poveljnik operacije imenuje notranjega revizorja za operacijo, ki ji poveljuje. Notranji revizor preverja, ali finančni in proračunski sistemi pravilno delujejo ter ali se finančni in proračunski postopki pravilno izvajajo; zagotavlja, da sistemi notranjega nadzora delujejo dosledno in učinkovito.
7. Rezultati dela in poročila notranjega revizorja skupaj z vsemi ustreznimi dokazili se dajo na voljo revizijskemu kolegiju.
Člen 42
Letna predložitev in zaprtje računov
1. Vsi poveljniki operacij računovodji Athene do 31. marca po koncu proračunskega leta ali v štirih mesecih po koncu operacije, ki ji poveljujejo, – kar nastopi prej – zagotovijo informacije, potrebne za zaključne račune skupnih stroškov, zaključne račune odhodkov v skladu s členom 28, ter letno poročilo o dejavnostih.
2. Upravitelj ob pomoči računovodje in posameznih poveljnikov operacij pripravi finančne izkaze in letno poročilo o dejavnostih, ki jih Posebnemu odboru in revizijskemu kolegiju predloži do 15. maja po koncu proračunskega leta.
3. Revizijski kolegij Posebnemu odboru v osmih tednih po predložitvi finančnih izkazov predloži revizijsko mnenje, upravitelj pa mu ob pomoči računovodje in posameznih poveljnikov operacij predloži revizijsko pregledane finančne izkaze Athene.
4. Revizijski kolegij Posebnemu odboru do 30. septembra po koncu proračunskega leta predloži revizijsko poročilo, Posebni odbor pa nato revizijsko poročilo, revizijsko mnenje in finančne izkaze preuči, da bi upravitelju, računovodji in vsem poveljnikom operacij podelil razrešnico.
5. Na način, skladen z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012, ali katero koli drugo uredbo, ki bi jo nadomestila, računovodja in vsak poveljnik operacije ter po potrebi upravitelj, vsak na svoji ravni, hranijo vse račune in popis inventarja ter s tem povezane listine za obdobje petih let od datuma, ko je bila podeljena ustrezna razrešnica. Ob prenehanju operacije poveljnik operacije poskrbi, da računovodja prejme vse račune in popis inventarja.
6. Posebni odbor odloči o vključitvi salda iz realizacije proračuna za proračunsko leto, za katerega so bili računi odobreni, v proračun za prihodnje proračunsko leto v obliki prihodkov ali odhodkov, odvisno od razmer, z rebalansom proračuna. Vendar lahko Posebni odbor sklene, da se saldo iz navedene realizacije proračuna vključi šele po prejemu revizijskega mnenja od revizijskega kolegija.
7. Del salda iz realizacije proračuna za proračunsko leto, ki izhaja iz izvrševanja odobrenih proračunskih sredstev, namenjenih kritju skupnih stroškov, nastalih v pripravah na operacije ali po njihovem zaključku, se pripiše k prihodnjim plačilom prispevkov sodelujočih držav članic.
8. Del salda iz realizacije proračuna, ki izhaja iz izvrševanja odobrenih proračunskih sredstev, namenjenih kritju skupnih stroškov dane operacije, se pripiše k prihodnjim plačilom prispevkov držav članic, ki prispevajo sredstva za zadevno operacijo.
9. Če vračila ni mogoče izvršiti z odtegljajem od plačil prispevkov iz naslova dolga Atheni, se saldo iz realizacije proračuna vrne zadevnim državam članicam na osnovi BND za leto vračanja.
10. Vsaka država članica, ki sodeluje v operaciji, lahko upravitelju, če je to potrebno, s pomočjo poveljnika operacije, vsako leto do 31. marca predloži podatke o dodatnih stroških, ki so nastali v zvezi z operacijo v preteklem finančnem letu. Ti podatki se razčlenijo tako, da so razvidne glavne postavke odhodkov. Upravitelj te podatke pripravi, da Posebnemu odboru omogoči pregled nad dodatnimi stroški v zvezi z operacijo.
Člen 43
Zaprtje računov operacije
1. Ko se operacija konča, lahko Posebni odbor na podlagi predloga upravitelja ali države članice sprejme odločitev, da upravitelj ob pomoči računovodje in poveljnika operacije Posebnemu odboru predloži finančne izkaze za zadevno operacijo vsaj do datuma, na katerega se je končala, in, če je mogoče, do datuma, na katerega se dokončno zaključi. Rok, določen upravitelju, ne sme biti krajši od štirih mesecev od datuma, na katerega se je operacija končala.
2. Če v finančne izkaze v danem roku ni mogoče vključiti prihodkov in odhodkov, povezanih z dokončnim zaključkom zadevne operacije, se ti prihodki in odhodki prikažejo v finančnih izkazih Athene in jih Posebni odbor preuči v okviru postopka iz člena 42.
3. Posebni odbor na podlagi mnenja revizijskega kolegija odobri finančne izkaze, ki so mu bili predloženi za zadevno operacijo. Upravitelju, računovodji in vsem poveljnikom operacij podeli razrešnico za zadevno operacijo.
4. Če vračila ni mogoče izvršiti z odtegljajem od plačil prispevkov iz naslova dolga Atheni, se saldo iz realizacije proračuna vrne zadevnim državam članicam na osnovi BND za leto vračanja.
POGLAVJE 12
DRUGE DOLOČBE
Člen 44
Odgovornost
1. Pogoji, ki veljajo za disciplinsko ali kazensko odgovornost poveljnika operacije, upravitelja in drugega osebja, ki ga napotijo zlasti institucije Unije ali države članice, v primeru nepravilnosti ali malomarnosti pri izvrševanju proračuna, so določeni v kadrovskih predpisih ali ureditvah, ki se uporabljajo za njih. Poleg tega lahko Athena proti navedenemu osebju na lastno pobudo ali na zahtevo države ali tretje strani plačnice sproži civilnopravni postopek.
2. Niti Unija niti generalni sekretar Sveta državam plačnicam ne odgovarjata zaradi tega, ker njune naloge izvajajo upravitelj, računovodja ali njima dodeljeno osebje.
3. Morebitne obveznosti iz naslova pogodb, sklenjenih v okviru izvrševanja proračuna, prek Athene krijejo države ali tretje strani plačnice. Za pogodbene obveznosti se uporablja isto pravo kot za zadevne pogodbe.
4. V primerih nepogodbene odgovornosti se za povrnitev nastale škode, ki jo povzroči operativni štab, štab vojaških sil in štab komponent krizne strukture, katere sestavo odobri poveljnik operacije, ali jo povzroči njihovo osebje pri opravljanju svojih nalog, uporabijo prispevki držav ali tretjih strani plačnic Atheni v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna pravu držav članic in kadrovskim predpisom za vojaške sile, ki se uporabljajo na območju izvajanja operacij.
5. Niti Unija niti države članice niso državam plačnicam odgovorne zaradi pogodb, sklenjenih v okviru izvrševanja proračuna, ali zaradi škode, ki jo povzročijo enote in oddelki krizne strukture, katere sestavo odobri poveljnik operacije, ali njihovo osebje pri opravljanju svojih nalog.
Člen 45
Varnost
Za tajne podatke v zvezi s poslovanjem Athene se uporablja Sklep Sveta 2013/488/EU (5) ali kateri koli sklep Sveta, ki bi ga nadomestil.
Člen 46
Varstvo osebnih podatkov
Athena varuje posameznike pri obdelavi njihovih osebnih podatkov v skladu z načeli in postopki, ki jih določa Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (6). V ta namen Posebni odbor na predlog upravitelja sprejme potrebna izvedbena pravila.
Člen 47
Ponovni pregled in revizija
Ta sklep se na zahtevo države članice ali po koncu vsake operacije, če je to potrebno, v celoti ali delno pregleda, vključno s prilogami. Pregleda se najmanj vsaka tri leta. Ob ponovnem pregledu ali reviziji se lahko vsi strokovnjaki in zlasti nadzorni organi Athene pozovejo, naj prispevajo k reviziji.
Člen 48
Razveljavitev
Sklep 2011/871/SZVP se razveljavi.
Člen 49
Začetek veljavnosti
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
V Bruslju, 27. marca 2015
Za Svet
Predsednik
E. RINKĒVIČS
(1) Sklep Sveta 2004/197/SZVP z dne 23. februarja 2004 o določitvi mehanizma za upravljanje financiranja skupnih stroškov operacij Evropske unije, ki so vojaškega ali obrambnega pomena (UL L 63, 28.2.2004, str. 68).
(2) Sklep Sveta 2011/871/SZVP z dne 19. decembra 2011 o določitvi mehanizma za upravljanje financiranja skupnih stroškov operacij Evropske unije, ki so vojaškega ali obrambnega pomena (Athena) (UL L 343, 23.12.2011, str. 35).
(3) Sklep Sveta 2014/335/EU, Euratom z dne 26. maja 2014 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije (UL L 168, 7.6.2014, str. 105).
(4) Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).
(5) Sklep Sveta 2013/488/EU z dne 23. septembra 2013 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 274, 15.10.2013, str. 1).
(6) Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).
PRILOGA I
SKUPNI STROŠKI V BREME ATHENE NE GLEDE NA ČAS NASTANKA
V primerih, ko se naslednji skupni stroški ne navezujejo neposredno na posamezno operacijo, lahko Posebni odbor sprejme odločitev, da se ustrezna proračunska sredstva dodelijo splošnemu delu letnega proračuna. Ta sredstva se v največjem mogočem obsegu vpišejo v proračunske člene, ki izkazujejo operacijo, na katero se najbolj navezujejo.
|
1. |
Stroški misije poveljnika operacije in njegovega osebja, ki nastanejo zaradi predložitve poročil v zvezi z operacijo Posebnemu odboru. |
|
2. |
Odškodnine za povrnitev škode in stroške, ki izhajajo iz zahtevkov in pravnih sporov, ki jih plača Athena. |
|
3. |
Stroški na podlagi vsakega sklepa o skladiščenju materiala za potrebe operacije, pridobljenega iz skupnih stroškov (če so ti stroški vpisani v splošni del proračuna, je treba navesti njihovo povezavo z določeno operacijo). |
Splošni del letnega proračuna po potrebi zajema tudi sredstva za kritje naslednjih skupnih stroškov operacij, pri katerih k financiranju prispevajo sodelujoče države članice:
|
1. |
bančnih stroškov; |
|
2. |
stroškov revizijskega pregleda; |
|
3. |
skupnih stroškov, ki se nanašajo na pripravljalno fazo operacije, opredeljenih v Prilogi II; |
|
4. |
stroškov, povezanih z razvojem in vzdrževanjem računovodskega sistema in sistema upravljanja sredstev Athene. |
|
5. |
stroškov, dodeljeni za upravne dogovore in okvirne pogodbe v skladu s členom 11. |
PRILOGA II
SKUPNI OPERATIVNI STROŠKI V ZVEZI S PRIPRAVLJALNO FAZO OPERACIJE, KI JIH KRIJE ATHENA
Nujni dodatni stroški v zvezi z raziskovalnimi misijami in pripravami (predvsem misijami za ugotavljanje dejstev in izvidništvom) vojaških sil in civilnega osebja za posamezne vojaške operacije Unije: prevoz, nastanitev, uporaba komunikacijskih sredstev za operacijo, zaposlovanje lokalnega civilnega osebja za izvajanje misije, kot so tolmači in šoferji.
Zdravstvene storitve: stroški nujnih zdravstvenih evakuacij (Medevac) oseb, ki sodelujejo v raziskovalnih misijah ter pripravah vojaških sil in civilnega osebja v zvezi s posamezno vojaško operacijo Unije, kadar zdravstvena oskrba na območju vojaške operacije ni mogoča.
PRILOGA III
DEL A
SKUPNI OPERATIVNI STROŠKI, KI SE NANAŠAJO NA AKTIVNO FAZO OPERACIJ IN JIH VEDNO KRIJE ATHENA
Athena za vsako vojaško operacijo Unije kot skupne operativne stroške krije nujne dodatne stroške v zvezi z operacijo, opredeljeno v nadaljevanju.
1. Dodatni stroški (premestljivih ali nepremičnih) štabov operacij pod vodstvom Unije
1.1 Štabi, katerih dodatni stroški se financirajo iz skupnih sredstev:
(a) Štab poveljstva (HQ): štab poveljstva, poveljevanje in podporne enote, kakor so določene v operativnem načrtu (OPLAN).
(b) Operativni štab (OHQ): statični štab poveljnika operacije zunaj območja vojaškega delovanja, ki je odgovoren za vzpostavitev, začetek delovanja, vzdrževanje in vrnitev sil Unije;
opredelitev skupnih stroškov, ki veljajo za OHQ zadevne operacije, velja tudi za generalni sekretariat Sveta, ESZD in Atheno, če delujejo neposredno za zadevno operacijo.
(c) Štab vojaških sil (FHQ): sedež sil Unije, ki so razmeščene na območje operacij.
(d) Štab poveljstva komponente (CCHQ): štab poveljnika komponente Unije, razmeščene za zadevno operacijo (tj. poveljnikov zračnih, kopenskih, pomorskih sil ali drugih specialnih enot, ki bi jih lahko bilo treba imenovati glede na značaj operacije).
(e) Štab misije (MHQ): štab operacije Unije, razmeščene na območje operacij, ki nadomesti nekatere ali vse funkcije OHQ in FHQ.
1.2 Dodatni stroški, ki se financirajo iz skupnih sredstev:
(a) Stroški prevoza: prevoz na območje operacij in z njega z namenom razmestitve, vzdrževanja in vrnitve štabov vojaških sil in štabov poveljstev komponent.
(b) Potovanja in nastanitev: potni stroški in stroški nastanitve OHQ za službene poti v okviru operacije; potni stroški in stroški nastanitve osebja iz razmeščenih HQ za službene poti v Bruselj in/ali na sestanke, povezane z operacijo.
(c) Prevozi/potovanja (brez stroškov za dnevna nadomestila) HQ znotraj območja operacij: izdatki v zvezi s prevozi vozil in drugimi potovanji z drugimi sredstvi ter tovorni stroški, vključno s stroški potovanj nacionalnih okrepitev in obiskovalcev; dodatni stroški v zvezi z gorivom v primerjavi s stroški običajnih operacij; najem dodatnih vozil; stroški obveznega zavarovanja odgovornosti do tretjih oseb, ki jih nekatere države zahtevajo od mednarodnih organizacij, ki svoje operacije izvajajo na njihovem ozemlju.
(d) Upravne naloge: dodatna pisarniška oprema in oprema za nastanitev, pogodbene storitve in splošne storitve, stroški vzdrževanja zgradb štaba poveljstva.
(e) Civilno osebje, zaposleno posebej v štabih poveljstva, upravičenih za potrebe operacije: civilno osebje, ki dela v Uniji, mednarodno osebje in lokalno osebje, najeto na območju operacij, potrebno za vodenje operacije zunaj običajnih zahtev v zvezi z operacijo (vključno s plačilom nadurnih storitev).
(f) Komunikacije med upravičenimi štabi poveljstva ter med upravičenimi štabi poveljstva in neposredno podrejenimi silami: investicijski izdatki za nakup in uporabo dodatne komunikacijske in IT opreme ter stroški za opravljene storitve (najem in vzdrževanje modemov, telefonskih vodov, satelitskih telefonov, kodiranih telefaksov, varovanih linij, internetnih dostopov, podatkovnih linij, omrežij na lokalnem območju).
(g) Vojašnice in namestitev/infrastruktura: izdatki za pridobivanje, najem ali obnavljanje potrebnih objektov HQ na območju operacij (najemi zgradb, zaklonišč, šotorov), če je to potrebno.
(h) Obveščanje javnosti: stroški v zvezi z informacijskimi kampanjami in obveščanjem medijev pri HQ, v skladu z informacijsko strategijo, ki jo oblikuje HQ.
(i) Reprezentanca in sprejemi: stroški za reprezentanco; stroški na ravni HQ, potrebni za vodenje operacije.
2. Dodatni stroški, nastali v zvezi s skupno podporo vojaškim silam
V nadaljevanju določeni stroški so stroški, ki nastanejo zaradi razmestitve sil na zadevno lokacijo:
(a) dela za razmestitev/infrastrukturo: odhodki, nujno potrebni, da sile kot celota izpolnijo svojo nalogo (splošna raba letališč, železnic, pristanišč, glavne logistične povezave, vključno s kraji izkrcanja in zbirališča; iskanje, črpanje, obdelava in distribucija vode ter odstranjevanje odpadne vode, preskrba z vodo in elektriko, zemeljska dela in zaščita statičnih sil, objekti za skladiščenje, zlasti skladišča goriva in streliva, logistična zbirna mesta; tehnična podpora za skupaj financirano infrastrukturo);
(b) identifikacijske oznake: posebne identifikacijske oznake, osebne identifikacijske izkaznice „European Union“, priponke, medalje, zastavice v barvah Unije ali druge identifikacijske oznake za vojaške sile ali HQ (razen oblek, pokrival ali uniform);
(c) zdravstvene storitve in objekti: zdravstvene storitve in objekti: nujne zdravstvene evakuacije (Medevac). Raven oskrbe 2 in 3: storitve in objekti na ravni operativnih elementov na območju operacije, kot so letališča in pristanišča za izkrcavanje, ki so odobreni v operativnem načrtu (OPLAN);
(d) pridobivanje informacij: satelitske slike za informiranje, kot so odobrene v operativnem načrtu (OPLAN), če se financiranja zanje ne more zagotoviti s sredstvi, ki so na voljo v proračunu Satelitskega centra Evropske unije (EUSC).
3. Dodatni stroški, nastali, ker je Unija uporabila skupna sredstva in zmogljivosti NATA za potrebe operacije pod vodstvom Unije.
Stroški Unije za izvajanje ene od njenih vojaških operacij v zvezi z uporabo posebnih dogovorov med Unijo in NATOM, ki se nanašajo na dajanje na razpolago, spremljanje in vrnitev ali odpoklic skupnih sredstev in zmogljivosti NATA, danih na voljo za potrebe operacije pod vodstvom Unije. Povračila NATA Uniji.
4. Dodatni stroški, ki jih utrpi Unija v zvezi z blagom, storitvami ali deli, vključenimi na seznam skupnih stroškov in ki jih za operacijo pod vodstvom Unije da na voljo država članica, institucija Unije, tretja država ali mednarodna organizacija v skladu z dogovorom iz člena 11. Povračila s strani države, institucije Unije ali mednarodne organizacije na podlagi takšne ureditve.
DEL B
SKUPNI OPERATIVNI STROŠKI V ZVEZI Z AKTIVNO FAZO DOLOČENE OPERACIJE, KI JIH KRIJE ATHENA, ČE TAKO ODLOČI SVET
Stroški prevoza: prevoz na območje in z območja operacij zaradi razmestitve, podpore in vrnitve sil, potrebnih za izvedbo operacije.
Poveljstvo mednarodnih sil: mednarodno poveljstvo sil Unije, razmeščenih na območju operacije.
DEL C
SKUPNI OPERATIVNI STROŠKI, KI JIH ATHENA KRIJE, KADAR TAKO ZAHTEVA POVELJNIK OPERACIJE IN TO ODOBRI POSEBNI ODBOR
(a) vojašnice in namestitev/infrastruktura: stroški za pridobivanje, najem ali obnovitev prostorov na območju operacij (zgradbe, zaklonišča, šotori) glede na potrebe vojaških sil, razmeščenih za potrebe operacije;
(b) nujno potrebna dodatna oprema: najem ali nakup med potekom operacije nepredvidene posebne opreme, ki je bistvenega pomena za izvedbo operacije, v kolikor se kupljena oprema ob zaključku misije ne vrne v matično državo.
(c) zdravstvene storitve in objekti: storitve in objekti za raven oskrbe 2 na območju operacij, ki niso navedeni v delu A;
(d) pridobivanje informacij: pridobivanje informacij (satelitske slike; obveščanje z območja operacije, nadzorovanje in poizvedovanje (ISR), vključno z nadzorom terena iz zraka; zbiranje obveščevalnih podatkov z osebnimi stiki);
(e) druge ključne zmogljivosti na območju operacij: po potrebi odstranjevanje min za potrebe operacije, kemična, biološka, radiološka in jedrska zaščita; skladiščenje in uničenje orožja in streliva, zbranega na območju operacije.
PRILOGA IV
SKUPNI OPERATIVNI STROŠKI V ZVEZI Z DOKONČANJEM OPERACIJE, KI JIH KRIJE ATHENA
Stroški, nastali zaradi iskanja končnega namena opreme in infrastrukture, ki sta bili skupno financirani za potrebe operacije.
Dodatni stroški v zvezi s pripravo računovodskih izkazov operacije. Upravičeni skupni stroški se določijo v skladu s Prilogo III ob upoštevanju dejstva, da potrebno osebje, ki pripravlja računovodske izkaze, pripada štabu zadevne operacije tudi potem, ko je ta prenehal opravljati svoje dejavnosti.
|
28.3.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 84/64 |
SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2015/529
z dne 21. januarja 2015
o spremembi Sklepa ECB/2004/3 o dostopu javnosti do dokumentov Evropske centralne banke (ECB/2015/1)
SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –
ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti člena 12.3 Statuta,
ob upoštevanju Sklepa ECB/2004/2 z dne 19. februarja 2004 o sprejetju Poslovnika Evropske centralne banke (1) ter zlasti člena 23 Sklepa,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Svet je na podlagi člena 127(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejel Uredbo (EU) št. 1024/2013 (2), ki Evropski centralni banki (ECB) podeljuje posebne naloge v zvezi s politiko bonitetnega nadzora kreditnih institucij, da bi prispevala k varnosti in trdnosti kreditnih institucij ter stabilnosti finančnega sistema v Uniji in v vsaki državi članici, ob doslednem upoštevanju in z dolžno skrbnostjo glede enotnosti in celovitosti notranjega trga. Navedene posebne naloge poleg naloge, ki jo ima Evropski sistem centralnih bank (ESCB) v skladu s členom 127(5) Pogodbe, obsegajo prispevek k nemotenemu izvajanju politik, ki jih zasledujejo pristojni organi v zvezi z bonitetnim nadzorom kreditnih institucij in stabilnostjo finančnega sistema. |
|
(2) |
Sklep ECB/2004/3 (3) je bil spremenjen s Sklepom ECB/2011/6 (4) in sicer z namenom zagotoviti varstvo javnega interesa v zvezi s stabilnostjo finančnega sistema v Uniji in državah članicah glede zahtev za dostop do dokumentov ECB v zvezi z dejavnostmi ECB in politikami ali sklepi, ki jih je ECB sestavila ali jih hrani in se nanašajo na finančno stabilnost, vključno s tistimi, ki se nanašajo na zagotavljanje podpore ECB Evropskemu odboru za sistemska tveganja. |
|
(3) |
Za izvajanje posebnih nalog iz prve uvodne izjave bo ECB tudi sestavila ali hranila dokumente v zvezi z bonitetnim nadzorom kreditnih institucij. Takšni dokumenti bodo opredeljeni kot dokumenti ECB v smislu Sklepa ECB/2004/3. |
|
(4) |
Treba je zagotoviti varstvo javnega interesa v zvezi s politiko Unije ali države članice glede bonitetnega nadzora kreditnih institucij v okviru zahtev za dostop javnosti do dokumentov ECB. Varstvo javnega interesa je treba zagotoviti tudi v zvezi z namenom nadzorstvenih pregledov. |
|
(5) |
V skladu s členom 23.1 Poslovnika Evropske centralne banke, ki je bil sprejet s Sklepom ECB/2004/2, so razprave organov odločanja ECB oziroma odborov ali skupin, ki jih ti ustanovijo, Nadzornega odbora, njegovega Usmerjevalnega odbora in vseh njegovih začasnih podstruktur zaupne, razen če Svet ECB pooblasti predsednika ECB, da objavi rezultate njihovih posvetovanj. Predsednik se pred sprejetjem katere koli takšne odločitve v zvezi z razpravami Nadzornega odbora, njegovega Usmerjevalnega odbora in vseh njegovih začasnih podstruktur posvetuje s predsednikom Nadzornega odbora. |
|
(6) |
Pravo Unije, ki se uporablja, zlasti Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5) in Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (6), je upoštevno za razkritje in zaupnost informacij, ki jih hranijo pristojni organi pri izvajanju bonitetnega nadzora kreditnih institucij. |
|
(7) |
Gospodarski razvoj držav članic in finančnih trgov ter njihov vpliv na izvajanje monetarne politike ECB in/ali stabilnost finančnega sistema v Uniji ali državi članici sta povečala potrebo po medsebojnem sodelovanju med ECB in organi držav članic ter med ECB in mednarodnimi institucijami ali telesi. Izkazalo se je, da je za ECB ključno, da evropskim organom in organom držav članic posreduje ustrezna in jasna sporočila in tako najbolj učinkovito služi javnemu interesu pri izpolnjevanju svojega poslanstva. To lahko pomeni, da mora biti mogoča tudi neformalna in zaupna komunikacija, na kar možnost razkritja ne sme vplivati. |
|
(8) |
Podrobneje, ECB mora sodelovati z nacionalnimi organi in telesi, institucijami Unije, telesi, uradi in agencijami, ustreznimi mednarodnimi organizacijami, nadzornimi organi in vladami tretjih držav pri (a) podpori ESCB v zvezi s splošno ekonomsko politiko Unije v skladu s členom 127(1) Pogodbe, (b) prispevku ESCB k nemotenemu izvajanju politike, ki jo v zvezi z bonitetnim nadzorom kreditnih institucij in stabilnostjo finančnega sistema izvajajo pristojni organi, in sicer v skladu s členom 127(5) Pogodbe, in (c) nalogah, ki so na ECB prenesene z Uredbo (EU) št. 1024/2013. Zlasti v skladu s členom 6(2) Uredbe št. 1024/2013 za ECB in pristojne nacionalne organe velja, da morajo med seboj sodelovati v dobri veri in si izmenjevati informacije. Kadar gre za naloge ESCB, ECB sodeluje tudi na mednarodni ravni. Za učinkovito sodelovanje ECB je poglavitno, da zagotovi in ohrani „prostor za razmislek“ za svobodno in ustvarjalno izmenjavo stališč in informacij med zgoraj navedenimi organi, institucijami in drugimi telesi. Na tej podlagi bi morala ECB imeti pravico varovati dokumente, ki jih izmenja v okviru sodelovanja z nacionalnimi centralnimi bankami, pristojnimi nacionalnimi organi, imenovanimi nacionalnimi organi in drugimi ustreznimi organi in telesi. |
|
(9) |
Poleg tega je pri izvajanju naloge ESCB glede podpiranja nemotenega delovanja plačilnih sistemov pomembno varovati dokumente, katerih razkritje bi ogrozilo javni interes v zvezi s trdnostjo in varnostjo infrastruktur finančnega trga, plačilnih shem in izvajalcev plačilnih storitev. |
|
(10) |
Zato je treba Sklep ECB/2004/3 ustrezno spremeniti – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Spremembe
Sklep ECB/2004/3 se spremeni:
|
1. |
v členu 3 se dodajo naslednje opredelitve:
(*1) Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, 29.10.2013, str. 63).“ " ; |
|
2. |
v členu 4(1)(a) se prva alinea nadomesti z naslednjo:
; |
|
3. |
v členu 4(1)(a) se dodajo naslednje alinee:
; |
|
4. |
člen 4(3) se nadomesti z naslednjim: „3. Dostop do dokumenta, ki ga je ECB sestavila ali prejela za notranjo rabo kot del razprav in predhodnih posvetovanj v okviru ECB ter izmenjava mnenj med ECB, nacionalnimi centralnimi bankami, pristojnimi nacionalnimi organi ali imenovanimi nacionalnimi organi se zavrne tudi po tem, ko je bila odločitev sprejeta, razen če prevlada javni interes za razkritje. Dostop do dokumentov o izmenjavi mnenj med ECB in drugimi ustreznimi organi in telesi se zavrne tudi po tem, ko je bila odločitev sprejeta, če bi razkritje resno oslabilo učinkovitost ECB pri opravljanju njenih nalog, razen če prevlada javni interes za razkritje.“ |
|
5. |
v členu 7(1) se sklicevanje na „generalnega direktorja generalnega direktorata Sekretariat in jezikovne storitve“ nadomesti z „generalni direktor generalnega direktorata Sekretariat“. |
Člen 2
Končne določbe
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
V Frankfurtu na Majni, 21. januarja 2015.
Predsednik ECB
Mario DRAGHI
(1) UL L 80, 18.3.2004, str. 33.
(2) Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, 29.10.2013, str. 63).
(3) Sklep Evropske centralne banke z dne 4. marca 2004 o dostopu javnosti do dokumentov Evropske centralne banke (ECB/2004/3) (UL L 80, 18.3.2004, str. 42).
(4) Sklep Evropske centralne banke z dne 9. maja 2011 o spremembah Sklepa ECB/2004/3 o dostopu javnosti do dokumentov Evropske centralne banke (ECB/2011/6) (UL L 158, 16.6.2011, str. 37).
(5) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).
(6) Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).
|
28.3.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 84/67 |
SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2015/530
z dne 11. februarja 2015
o metodologiji in postopkih za določitev in zbiranje podatkov o faktorjih za izračun nadomestila, ki se uporabijo za izračun letnih nadomestil za nadzor (ECB/2015/7)
SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –
ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (1) ter zlasti drugega pododstavka člena 4(3), člena 30 in drugega pododstavka člena 33(2) Uredbe,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1163/2014 Evropske centralne banke z dne 22. oktobra 2014 o nadomestilih za nadzor (ECB/2014/41) (2) ter zlasti člena 10(3)(b) in člena 10(4) in (5) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
V skladu s členom 30(3) Uredbe (EU) št. 1024/2013 se letna nadomestila za nadzor, ki se zaračunajo kreditnim institucijam s sedežem v sodelujočih državah članicah ali podružnicam, ki jih v sodelujoči državi članici ustanovi kreditna institucija s sedežem v nesodelujoči državi članici, izračunajo na najvišji ravni konsolidacije v sodelujočih državah članicah in temeljijo na objektivnih merilih, povezanih s pomembnostjo in profilom tveganosti zadevne kreditne institucije, vključno z njeno tveganju prilagojeno aktivo. |
|
(2) |
V skladu s členom 10(3)(a) Uredbe (EU) št. 1163/2014 (ECB/2014/41) so faktorji za izračun nadomestila, ki se uporabijo za določitev posameznega letnega nadomestila za nadzor, ki se plača v zvezi z vsakim nadzorovanim subjektom ali nadzorovano skupino, znesek (i) skupnih sredstev in (ii) skupne izpostavljenosti tveganju, oboje po stanju ob koncu koledarskega leta. |
|
(3) |
Člen 10(3)(b) Uredbe (EU) št. 1163/2014 (ECB/2014/41) določa, da se podatki o faktorjih za izračun nadomestila določijo in zberejo v skladu s sklepom Evropske centralne banke (ECB), v katerem se opišejo upoštevni metodologija in postopki. |
|
(4) |
V skladu s členom 30 Uredbe (EU) št. 1024/2013 nadzorovane skupine za namene izračunavanja faktorjev za izračun nadomestila praviloma ne bi smele vključiti sredstev podrejenih družb v nesodelujočih državah članicah in tretjih državah. V skladu s členom 10(3)(c) Uredbe (EU) št. 1163/2014 (ECB/2014/41) se nadzorovane skupine lahko odločijo, da ta sredstva pri določitvi faktorjev za izračun nadomestila vključijo. Vendar pa strošek tega izračunavanja ne bi smel biti višji od pričakovanega zmanjšanja nadomestila za nadzor. |
|
(5) |
Člen 10(4) Uredbe (EU) št. 1163/2014 (ECB/2014/41) določa, da pristojni nacionalni organi predložijo podatke o faktorjih za izračun nadomestila Evropski centralni banki v skladu s postopki, ki jih določi ECB. |
|
(6) |
Člen 10(5) Uredbe (EU) št. 1163/2014 (ECB/2014/41) določa, da v primeru, da zavezanec za plačilo nadomestila ne zagotovi faktorjev za izračun nadomestila, te faktorje določi ECB v skladu s postopki, ki jih določi ECB. |
|
(7) |
V skladu s tem bi moral ta sklep določiti metodologijo in postopke za določitev in zbiranje podatkov o faktorjih za izračun nadomestila in za izračunavanje faktorjev za izračun nadomestila, tudi v primerih, ko jih zavezanec za plačilo nadomestila ne zagotovi, ter postopke, po katerih pristojni nacionalni organi predložijo faktorje za izračun nadomestila Evropski centralni banki. Zlasti je treba določiti obliko, pogostost in roke za to predložitev ter vrste preverjanja kakovosti, ki ga morajo pristojni nacionalni organi opraviti, preden predložijo faktorje za izračun nadomestila Evropski centralni banki. |
|
(8) |
Za izračun letnih nadomestil za nadzor, ki se plačajo v zvezi z vsakim nadzorovanim subjektom in vsako nadzorovano skupino, bi morali zavezanci za plačilo nadomestila predložiti podatke o faktorjih za izračun nadomestila pristojnim nacionalnim organom na podlagi predlog, določenih v prilogah I in II k temu sklepu. |
|
(9) |
Vzpostaviti je treba postopek za učinkovito izvedbo tehničnih sprememb prilog k temu sklepu, pod pogojem, da te spremembe ne spremenijo osnovnega konceptualnega okvira niti ne vplivajo na breme poročanja. V tem postopku je treba upoštevati stališča Odbora za statistiko Evropskega sistema centralnih bank (ESCB). Pristojni nacionalni organi in drugi odbori ESCB bodo tako lahko take tehnične spremembe prilog predlagali prek Odbora za statistiko – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Vsebina in področje uporabe
Ta sklep določa metodologijo in postopke iz člena 10 Uredbe (EU) št. 1163/2014 (ECB/2014/41) za določitev in zbiranje podatkov o faktorjih za izračun nadomestila, ki se uporabijo za izračun letnih nadomestil za nadzor, ki se zaračunajo v zvezi z nadzorovanimi subjekti in nadzorovanimi skupinami, in za predložitev faktorjev za izračun nadomestila s strani zavezancev za plačilo nadomestila ter postopke, po katerih pristojni nacionalni organi predložijo te podatke Evropski centralni banki.
Ta sklep velja za zavezance za plačilo nadomestila in pristojne nacionalne organe.
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tem sklepu se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 2 Uredbe (EU) št. 1163/2014 (ECB/2014/41), razen če je določeno drugače, skupaj z naslednjo opredelitvijo:
|
|
„delovni dan“ pomeni dan, ki ni sobota, nedelja ali dela prost dan v državi članici, v kateri ima sedež zadevni pristojni nacionalni organ. |
Člen 3
Predlogi, s katerima zavezanci za plačilo nadomestila poročajo pristojnim nacionalnim organom o faktorjih za izračun nadomestila
Zavezanci za plačilo nadomestila predložijo faktorje za izračun nadomestila pristojnim nacionalnim organom s predlogama, določenima v prilogah I in II k temu sklepu. Pristojnim nacionalnim organom se predložijo tudi izjave revizorja v skladu s členom 7. V primeru skupine subjektov, ki so plačniki nadomestila, s podrejenimi družbami s sedežem v nesodelujočih državah članicah ali tretjih državah zavezanci za plačilo nadomestila zagotovijo pojasnilo metode, uporabljene za določitev faktorjev za izračun nadomestila v skladu s členom 10(3)(c) Uredbe (EU) št. 1163/2014 (ECB/2014/41) na temu namenjenem mestu v predlogi.
Člen 4
Datumi predložitve
1. Pristojni nacionalni organi predložijo podatke o faktorjih za izračun nadomestila Evropski centralni banki najkasneje do zaključka poslovanja na deseti delovni dan po datumih predložitve iz člena 10(4) Uredbe (EU) št. 1163/2014 (ECB/2014/41). Nato ECB preveri prejete podatke v petih delovnih dneh od prejema. Če ECB to zahteva, pristojni nacionalni organi obrazložijo ali pojasnijo podatke. ECB bo zaključila podatke na petnajsti delovni dan po zadevnem datumu predložitve.
2. Potem ko ECB zaključi podatke v skladu z odstavkom 1, zagotovi zavezancem za plačilo nadomestila dostop do zaključenih podatkov. Zavezanci za plačilo nadomestila lahko v petih delovnih dneh dajo pripombe na podatke o faktorjih za izračun nadomestila, če menijo, da so ti podatki nepravilni. Nato se faktorji za izračun nadomestila uporabijo za izračun letnih nadomestil za nadzor.
Člen 5
Preverjanje kakovosti podatkov
Pristojni nacionalni organi spremljajo in zagotavljajo kakovost in zanesljivost podatkov o faktorjih za izračun nadomestila, ki jih predložijo ECB. Pristojni nacionalni organi uporabijo preverjanje za kontrolo kakovosti, da presodijo, ali so bili faktorji za izračun nadomestila izračunani v skladu z metodologijo iz člena 7. ECB ne popravi ali spremeni podatkov o faktorjih za izračun nadomestila, ki jih zagotovijo zavezanci za plačilo nadomestila. Vsakršne popravke ali spremembe podatkov opravijo zavezanci za plačilo nadomestila in jih predložijo pristojnim nacionalnim organom. Pristojni nacionalni organi predložijo ECB vse popravljene ali spremenjene podatke, ki jih prejmejo. Ko predložijo podatke o faktorjih za izračun nadomestila, pristojni nacionalni organi: (a) zagotovijo informacije o morebitnih večjih gibanjih v teh podatkih; in (b) sporočijo ECB razloge za morebitne večje popravke ali spremembe teh podatkov.
Člen 6
Pogostost poročanja in prvi referenčni datum poročanja
Zavezanci za plačilo nadomestila predložijo podatke o faktorjih za izračun nadomestila pristojnim nacionalnim organom enkrat letno. Prvi referenčni datum za poročanje o faktorjih za izračun nadomestila je 31. december 2014.
Člen 7
Metodologija za izračunavanje faktorjev za izračun nadomestila
1. Podatek o skupni izpostavljenosti tveganju, ki ga je treba poročati, se pridobi iz rednih poročil po Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 680/2014 (3). Veljajo naslednje posebne zahteve za izračunavanje.
|
(a) |
Pri nadzorovani skupini, ki nima podrejenih družb s sedežem v nesodelujočih državah članicah ali tretjih državah, se za določitev skupne izpostavljenosti tveganju za skupino upošteva predloga skupnega poročanja o količnikih kapitalske ustreznosti (COREP) „kapitalske zahteve“ iz Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) št. 680/2014 (v nadaljnjem besedilu: predloga za kapitalske zahteve). |
|
(b) |
Pri nadzorovani skupini, ki ima podrejene družbe s sedežem v nesodelujočih državah članicah ali tretjih državah, se za določitev skupne izpostavljenosti tveganju za skupino upošteva predloga za kapitalske zahteve, pri čemer se lahko odšteje prispevek podrejenih družb s sedežem v nesodelujočih državah članicah ali tretjih državah k skupni izpostavljenosti tveganju za skupino z upoštevanjem predloge COREP „kapitalska ustreznost skupine: informacije o povezanih subjektih“ iz Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) št. 680/2014. Če podatki o prispevku podrejenih družb s sedežem v nesodelujočih državah članicah ali tretjih državah v predlogi COREP „kapitalska ustreznost skupine: informacije o povezanih subjektih“ za potrebe izračuna nadomestil za nadzor niso na razpolago, lahko te podatke predložijo pristojnim nacionalnim organom zavezanci za plačilo nadomestila. |
|
(c) |
Če kreditna institucija, ki je plačnica nadomestila, ni del nadzorovane skupine, se za določitev skupne izpostavljenosti tveganju te institucije upošteva predloga za kapitalske zahteve. |
2. Podatek o skupnih sredstvih, ki ga je treba poročati, bi moral ustrezati znesku skupnih sredstev, ki je opredeljen v členu 51 Uredbe (EU) št. 468/2014 Evropske centralne banke (ECB/2014/17) (4). Če skupnih sredstev ni mogoče določiti z upoštevanjem navedenega člena, se podatek določi na podlagi naslednjih podatkov.
|
(a) |
Pri nadzorovani skupini, ki ima podrejene družbe samo s sedežem v sodelujočih državah članicah, se za določitev skupnih sredstev uporabijo svežnji poročil, ki jih nadzorovani subjekti uporabljajo za pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov na ravni skupine. Revizor potrdi skupna sredstva nadzorovane skupine z izvedbo ustreznega preverjanja svežnjev poročil. |
|
(b) |
Pri kreditni instituciji, ki je plačnica nadomestila in ni del nadzorovane skupine, njena nadrejena oseba pa ima sedež v nesodelujoči državi članici ali tretji državi, se za določitev skupnih sredstev uporabijo svežnji poročil, ki jih kreditna institucija, ki je plačnica nadomestila, uporablja za pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov na ravni skupine. Revizor potrdi skupna sredstva kreditne institucije, ki je plačnica nadomestila, z izvedbo ustreznega preverjanja svežnjev poročil. |
|
(c) |
V primeru, da se skupna sredstva podružnice, ki je plačnica nadomestila, izračunajo na podlagi statističnih podatkov, ki se poročajo po Uredbi (EU) št. 1071/2013 Evropske centralne banke (ECB/2013/33) (5), revizor potrdi skupna sredstva podružnice, ki je plačnica nadomestila, z izvedbo ustreznega preverjanja njenih finančnih računov. |
3. Pri nadzorovani skupini, ki ima podrejene družbe s sedežem v nesodelujočih državah članicah ali tretjih državah, se skupna sredstva določijo v skladu z eno od naslednjih možnosti.
|
(a) |
Skupna sredstva se lahko določijo na podlagi člena 51 Uredbe (EU) št. 468/2014 (ECB/2014/17) (vključno s podrejenimi družbami s sedežem v nesodelujočih državah članicah ali tretjih državah). Če skupnih sredstev ni mogoče določiti z upoštevanjem navedenega člena, se določijo v skladu s členom 7(2)(a) tega sklepa. |
|
(b) |
Skupna sredstva se lahko določijo z združitvijo skupnih sredstev, razkritih v obveznih računovodskih izkazih vseh nadzorovanih subjektov v nadzorovani skupini, ki imajo sedež v sodelujočih državah članicah, če so na razpolago, ali drugače z združitvijo skupnih sredstev, izkazanih v ustreznem svežnju oziroma svežnjih poročil, ki jih nadzorovani subjekti ali skupina kreditnih institucij, ki so plačnice nadomestila, uporabljajo za pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov na ravni skupine. Da se zavezanec za plačilo nadomestila izogne dvojnemu štetju, ima možnost, da v postopku konsolidiranja izključi pozicije znotraj skupine med vsemi nadzorovanimi subjekti v nadzorovani skupini, ki imajo sedež v sodelujočih državah članicah. Vsakršno dobro ime, ki je vključeno v konsolidirane računovodske izkaze nadrejene osebe v nadzorovani skupini, je treba vključiti v združevanje; izključitev dobrega imena, ki je razporejeno podrejenim družbam s sedežem v nesodelujočih državah članicah ali tretjih državah, ni obvezna. Če zavezanec za plačilo nadomestila uporablja obvezne računovodske izkaze, revizor potrdi, da skupna sredstva ustrezajo skupnim sredstvom, ki so razkrita v revidiranih obveznih računovodskih izkazih posameznih nadzorovanih subjektov. Če zavezanec za plačilo nadomestila uporablja svežnje poročil, revizor potrdi skupna sredstva, ki se uporabijo za izračun letnih nadomestil za nadzor, z izvedbo ustreznega preverjanja uporabljenih svežnjev poročil. V vseh primerih revizor potrdi, da postopek združevanja ne odstopa od postopka, določenega v tem sklepu, in da je izračun, ki ga opravi zavezanec za plačilo nadomestila, skladen z računovodsko metodo, ki se uporablja za konsolidacijo računovodskih izkazov skupine subjektov, ki so plačniki nadomestila. |
Člen 8
Določitev faktorjev za izračun nadomestila s strani ECB v primeru, da ti niso zagotovljeni ali da niso predloženi potrebni popravki ali spremembe
V primeru, da zavezanec za plačilo nadomestila ne sporoči faktorja za izračun nadomestila ali ne predloži potrebnih popravkov ali sprememb, ECB uporabi razpoložljive informacije, da določi manjkajoči faktor za izračun nadomestila.
Člen 9
Poenostavljen postopek spreminjanja
Izvršilni odbor je upravičen, da ob upoštevanju stališč Odbora za statistiko izvede kakršne koli tehnične spremembe prilog k temu sklepu, pod pogojem, da te spremembe ne spremenijo osnovnega konceptualnega okvira niti ne vplivajo na breme poročanja. Izvršilni odbor o kateri koli taki spremembi brez nepotrebnega odlašanja obvesti Svet ECB.
Člen 10
Začetek veljavnosti
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
V Frankfurtu na Majni, 11. februarja 2015
Predsednik ECB
Mario DRAGHI
(1) UL L 287, 29.10.2013, str. 63.
(2) UL L 311, 31.10.2014, str. 23.
(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 680/2014 z dne 16. aprila 2014 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi z nadzorniškim poročanjem institucij v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 191, 28.6.2014, str. 1).
(4) Uredba (EU) št. 468/2014 Evropske centralne banke z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi okvira za sodelovanje znotraj enotnega mehanizma nadzora med Evropsko centralno banko in pristojnimi nacionalnimi organi ter z imenovanimi nacionalnimi organi (okvirna uredba o EMN) (ECB/2014/17) (UL L 141, 14.5.2014, str. 1).
(5) Uredba (EU) št. 1071/2013 Evropske centralne banke z dne 24. septembra 2013 o bilanci stanja sektorja denarnih finančnih institucij (ECB/2013/33) (UL L 297, 7.11.2013, str. 1).
PRILOGA I
|
|
IZRAČUN NADOMESTIL |
Referenčno obdobje |
|
IME |
|
|
SKUPNA IZPOSTAVLJENOST TVEGANJU |
Datum |
|
Koda MFI |
|
|
|
|
Koda LEI |
|
|||
|
|
|||||
|
Postavka |
|
Vrsta institucije |
Vir zneska izpostavljenosti tveganju |
Znesek izpostavljenosti tveganju |
Pojasnila |
|
|
|
010 |
020 |
030 |
040 |
|
010 |
SKUPNA IZPOSTAVLJENOST TVEGANJU |
(1), (2), (3) ali (4) |
COREP C 02.00, vrstica 010 |
|
|
|
020 |
PRISPEVEK PODREJENIH DRUŽB v nesodelujočih državah članicah ali tretjih državah |
(4) |
COREP C 06.02, stolpec 250 (VSOTA) |
|
|
|
021 |
Subjekt 1 |
(4) |
|
|
|
|
. |
Subjekt 2 |
(4) |
|
|
|
|
. |
Subjekt 3 |
(4) |
|
|
|
|
N |
Subjekt N |
(4) |
|
|
|
|
030 |
ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU za nadzorovano skupino z odštetim PRISPEVKOM PODREJENIH DRUŽB v nesodelujočih državah članicah ali tretjih državah: postavka 030 je enaka 010 minus 020 |
(4) |
|
|
|
|
Ta predloga mora biti izpolnjena v skladu z navodili, ki so zagotovljena posebej. |
|||||
PRILOGA II
|
|
IZRAČUN NADOMESTIL |
Referenčno obdobje |
|
IME |
|
|
SKUPNA SREDSTVA |
Datum |
|
Koda MFI |
|
|
|
|
Koda LEI |
|
|||
|
|
|||||
|
Postavka |
|
Vrsta institucije |
Potrditev revizorjeve preveritve (Da/Ne) |
Skupna sredstva |
Pojasnila |
|
|
|
010 |
020 |
030 |
040 |
|
010 |
SKUPNA SREDSTVA v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 468/2014 (ECB/2014/17) |
(1), (2), (3), (4), (5) |
|
|
|
|
020 |
SKUPNA SREDSTVA v skladu s členom 7(2)(a) ali (b) tega sklepa |
(6) ali (7) |
|
|
|
|
030 |
SKUPNA SREDSTVA v skladu s členom 7(3)(b) tega sklepa: postavka 030 je enaka 031 minus 032 plus 033 minus 034 |
(8) |
|
|
|
|
031 |
Skupna sredstva vseh subjektov v skupini s sedežem v sodelujočih državah članicah |
|
|
|
|
|
032 |
Pozicije znotraj skupine med nadzorovanimi subjekti s sedežem v sodelujočih državah članicah (iz svežnjev poročil, ki se uporabijo za izključitev stanj za potrebe skupinskega poročanja) – neobvezno |
|
|
|
|
|
033 |
Dobro ime, vključeno v konsolidirane računovodske izkaze nadrejene osebe v nadzorovani skupini – obvezno |
|
|
|
|
|
034 |
Dobro ime, razporejeno podrejenim družbam s sedežem v nesodelujočih državah članicah ali tretjih državah – neobvezno |
|
|
|
|
|
040 |
Skupna sredstva nadzorovanega subjekta ali nadzorovane skupine, razvrščenih kot manj pomembna na podlagi odločitve ECB v skladu s členom 6(4) Uredbe (EU) št. 1024/2013 v povezavi s členom 70(1) in členom 71 Uredbe (EU) št. 468/2014 (ECB/2014/17) ter členom 10(3)(d) Uredbe (EU) št. 1163/2014 (ECB/2014/41) |
(9) |
|
|
|
|
Ta predloga mora biti izpolnjena v skladu z navodili, ki so zagotovljena posebej. |
|||||
Popravki
|
28.3.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 84/73 |
Popravek Sklepa Sveta 2013/462/EU z dne 22. julija 2013 o podpisu Protokola med Evropsko unijo in Gabonsko republiko o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka iz Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju v imenu Evropske unije in o njegovi začasni uporabi
( Uradni list Evropske unije L 250 z dne 20. septembra 2013 )
Stran 1, podpis:
besedilo:
„ Za Svet
Predsednica
C. ASHTON “
se glasi:
„ Za Svet
Predsednik
V. JUKNA “
|
28.3.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 84/73 |
Popravek Uredbe Sveta (EU) št. 897/2013 z dne 22. julija 2013 o razdelitvi ribolovnih možnosti v skladu s Protokolom med Evropsko unijo in Gabonsko republiko o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka iz Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju
( Uradni list Evropske unije L 250 z dne 20. septembra 2013 )
Stran 25, podpis:
besedilo:
„ Za Svet
Predsednica
C. ASHTON “
se glasi:
„ Za Svet
Predsednik
V. JUKNA “