ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 82
European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Letnik 58
27. marec 2015

Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Izvedbena uredba Sveta (EU) 2015/513 z dne 26. marca 2015 o izvajanju člena 2(3) Uredbe (ES) št. 2580/2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu ter razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) št. 790/2014

1

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/514 z dne 18. decembra 2014 o informacijah, ki jih morajo pristojni organi posredovati Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge v skladu s členom 67(3) Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 )

5

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/515 z dne 25. marca 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1484/95 v zvezi z določitvijo reprezentativnih cen v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc

12

 

*

Uredba Komisije (EU) 2015/516 z dne 26. marca 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 874/2004 o pravilih javnega reda v zvezi z izvajanjem in funkcijami domene .eu najvišje ravni ter načelih, ki urejajo registracijo ( 1 )

14

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/517 z dne 26. marca 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 595/2004 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1788/2003 o uvedbi dajatve v sektorju mleka in mlečnih proizvodov

73

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/518 z dne 26. marca 2015 o izdaji dovoljenja za pripravek iz Enterococcus faecium NCIMB 10415 kot krmni dodatek za piščance za nesnice, manjše vrste perutnine za pitanje in manjše vrste perutnine za nesnice ter o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 361/2011 glede združljivosti s kokcidiostatiki (imetnik dovoljenja DSM Nutritional Products Ltd, ki ga zastopa DSM Nutritional products Sp. Z o.o) ( 1 )

75

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/519 z dne 26. marca 2015 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih pritrdilnih elementov iz železa ali jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, kakor je bila razširjena na uvoz nekaterih pritrdilnih elementov iz železa ali jekla iz Malezije, ne glede na to, ali so deklarirani kot izdelki s poreklom iz Malezije ali ne, po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 1225/2009

78

 

 

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/520 z dne 26. marca 2015 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

105

 

 

SKLEPI

 

*

Sklep Sveta (SZVP) 2015/521 z dne 26. marca 2015 o posodobitvi in spremembi seznama oseb, skupin in subjektov, za katere se uporabljajo členi 2, 3 in 4 Skupnega stališča 2001/931/SZVP o uporabi posebnih ukrepov za boj proti terorizmu, in razveljavitvi Sklepa 2014/483/SZVP

107

 

*

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2015/522 z dne 25. marca 2015 o nekaterih zaščitnih ukrepih v zvezi z visokopatogeno aviarno influenco podtipa H5N8 na Madžarskem (notificirano pod dokumentarno številko C(2015) 1711)

111

 

 

(1)   (Besedilo velja za EGP)

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.

II Nezakonodajni akti

UREDBE

27.3.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 82/1

IZVEDBENA UREDBA SVETA (EU) 2015/513

z dne 26. marca 2015

o izvajanju člena 2(3) Uredbe (ES) št. 2580/2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu ter razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) št. 790/2014

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2580/2001 z dne 27. decembra 2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu (1) in zlasti člena 2(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 22. julija 2014 sprejel Izvedbeno uredbo (EU) št. 790/2014 (2) o izvajanju člena 2(3) Uredbe (ES) št. 2580/2001, v kateri je posodobljen seznam oseb, skupin in subjektov, za katere se uporablja Uredba (ES) št. 2580/2001 (v nadaljnjem besedilu: seznam).

(2)

Svet je, kjer je bilo to praktično izvedljivo, vsem osebam, skupinam in subjektom podal utemeljitev razlogov za njihovo uvrstitev na seznam.

(3)

Z objavo v Uradnem listu Evropske unije je Svet obvestil osebe, skupine in subjekte s seznama, da jih je sklenil obdržati na seznamu. Prav tako je Svet obvestil zadevne osebe, skupine in subjekte, da lahko od Sveta zahtevajo utemeljitev razlogov za njihovo uvrstitev na seznam, če jim ta še ni bila sporočena.

(4)

Svet je seznam pregledal, kot to zahteva člen 2(3) Uredbe (ES) št. 2580/2001. Pri tem je upošteval pripombe, ki so jih Svetu predložile zadevne osebe, skupine in subjekti.

(5)

Svet je preveril, da so pristojni organi iz člena 1(4) Skupnega stališča 2001/931/SZVP (3) sprejeli odločitve, da so bile osebe, skupine in subjekti s seznama vpleteni v teroristična dejanja v smislu člena 1(2) in (3) navedenega skupnega stališča. Svet je tudi sklenil, da bi morali za osebe, skupine in subjekte, za katere se uporabljajo členi 2, 3 in 4 Skupnega stališča 2001/931/SZVP, še naprej veljati posebni omejevalni ukrepi iz Uredbe (ES) št. 2580/2001.

(6)

Svet je ugotovil, da ni več razlogov, da bi bila dva od subjektov še naprej uvrščena na seznam oseb, skupin in subjektov, za katere se uporabljajo členi 2, 3 in 4 Skupnega stališča 2001/931/SZVP.

(7)

Seznam bi bilo treba ustrezno posodobiti, Izvedbeno uredbo (EU) št. 790/2014 pa bi bilo treba razveljaviti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Seznam iz člena 2(3) Uredbe (ES) št. 2580/2001 je v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Izvedbena uredba (EU) št. 790/2014 se razveljavi.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 26. marca 2015

Za Svet

Predsednik

E. RINKĒVIČS

(1)   UL L 344, 28.12.2001, str. 70.

(2)  Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 790/2014 z dne 22. julija 2014 o izvajanju člena 2(3) Uredbe (ES) št. 2580/2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu ter razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) št. 125/2014 (UL L 217, 23.7.2014, str. 1).

(3)  Skupno stališče Sveta 2001/931/SZVP z dne 27. decembra 2001 o uporabi posebnih ukrepov za boj proti terorizmu (UL L 344, 28.12.2001, str. 93).

PRILOGA

Seznam oseb, skupin in subjektov iz člena 1

I.   OSEBE

1.

ABDOLLAHI Hamed (alias Mustafa Abdullahi), rojen 11.8.1960 v Iranu. Št. potnega lista: D9004878.

2.

AL-NASSER, Abdelkarim Hussein Mohamed, rojen v Al Ihsi (Saudova Arabija); državljan Saudove Arabije.

3.

AL YACOUB, Ibrahim Salih Mohammed, rojen 16.10.1966 v Tarutu (Saudova Arabija); državljan Saudove Arabije.

4.

ARBABSIAR Manssor (alias Mansour Arbabsiar), rojen 6. ali 15.3.1955 v Iranu; državljan Irana in Združenih držav Amerike. Št. potnega lista: C2002515 (Iran); št. potnega lista: 477845448 (ZDA). Št. nacionalne osebne izkaznice: 07442833, datum izteka veljavnosti: 15.3.2016 (vozniško dovoljenje ZDA).

5.

BOUYERI, Mohammed (alias Abu ZUBAIR, alias SOBIAR, alias Abu ZOUBAIR), rojen 8.3.1978 v Amsterdamu (Nizozemska) – član skupine „Hofstadgroep“.

6.

IZZ-AL-DIN, Hasan (alias GARBAYA, Ahmed, alias SA-ID, alias SALWWAN, Samir), Libanon, rojen leta 1963 v Libanonu; državljan Libanona.

7.

MOHAMMED, Khalid Shaikh (alias ALI, Salem, alias BIN KHALID, Fahd Bin Adballah, alias HENIN, Ashraf Refaat Nabith, alias WADOOD, Khalid Adbul), rojen 14.4.1965 ali 1.3.1964 v Pakistanu; št. potnega lista: 488555.

8.

SHAHLAI Abdul Reza (alias Abdol Reza Shala'i, alias Abd-al Reza Shalai, alias Abdorreza Shahlai, alias Abdolreza Shahla'i, alias Abdul-Reza Shahlaee, alias Hajj Yusef, alias Haji Yusif, alias Hajji Yasir, alias Hajji Yusif, alias Yusuf Abu-al-Karkh), rojen okoli leta 1957 v Iranu. Naslova: (1) Kermanshah, Iran; (2) vojaško oporišče Mehran, provinca Ilam, Iran.

9.

SHAKURI Ali Gholam, rojen okoli leta 1965 v Teheranu, Iran.

10.

SOLEIMANI Qasem (alias Ghasem Soleymani, alias Qasmi Sulayman, alias Qasem Soleymani, alias Qasem Solaimani, alias Qasem Salimani, alias Qasem Solemani, alias Qasem Sulaimani, alias Qasem Sulemani), rojen 11.3.1957 v Iranu; državljan Irana. Št. potnega lista: 008827 (iranski, diplomatski), izdan leta 1999. Naziv: generalmajor.

II.   SKUPINE IN SUBJEKTI

1.

„Abu Nidal Organisation“ (Organizacija Abu Nidal) – „ANO“ (alias „Fatah Revolutionary Council“ (Revolucionarni svet Fataha), alias „Arab Revolutionary Brigades“ (Arabske revolucionarne brigade), alias „Black September“ (Črni september), alias „Revolutionary Organisation of Socialist Muslims“ (Revolucionarna organizacija socialističnih muslimanov)).

2.

„Al-Aqsa Martyr's Brigade“ (Brigada mučenikov Al Akse).

3.

„Al-Aksa e.V.“.

4.

„Babbar Khalsa“.

5.

„Communist Party of the Philippines“ (Komunistična partija Filipinov), vključno z „New Peoples Army“ (Nova ljudska vojska) – „NPA“, Filipini.

6.

„Gama'a al-Islamiyya“ (alias „Al-Gama'a al-Islamiyya“), „Islamic Group“ (Islamistična skupina) – „IG“.

7.

„İslami Büyük Doğu Akıncılar Cephesi“ – „IBDA-C“ („Great Islamic Eastern Warriors Front“ (Fronta islamskih bojevnikov velikega vzhoda)).

8.

„Hamas“, vključno s „Hamas-Izz al-Din al-Qassem“.

9.

„Hizballah Military Wing“ (alias „Hezbollah Military Wing“, alias „Hizbullah Military Wing“, alias „Hizbollah Military Wing“, alias „Hezballah Military Wing“, alias „Hisbollah Military Wing“, alias „Hizbu'llah Military Wing“, alias „Hizb Allah Military Wing“, alias „Jihad Council“ (in vse enote, ki ji poročajo, vključno s službo za zunanjo varnost)).

10.

„Hizbul Mudjahideen“ – „HM“.

11.

„Hofstadgroep“.

12.

„International Sikh Youth Federation“ – „ISYF“ (Mednarodna federacija sikhovske mladine).

13.

„Khalistan Zindabad Force“ (Sila Kalistan Zindabad) – „KZF“.

14.

„Kurdistan Workers' Party“ (Delavska stranka Kurdistana) – „PKK“ (alias „KADEK“, alias „KONGRA-GEL“).

15.

„Liberation Tigers of Tamil Eelam“ (Osvobodilni tigri tamilskega Eelama) – „LTTE“.

16.

„Ejército de Liberación Nacional“ („National Liberation Army“ (Nacionalna osvobodilna vojska)).

17.

„Palestinian Islamic Jihad“ (Palestinski islamski džihad) – „PIJ“.

18.

„Popular Front for the Liberation of Palestine“ (Ljudska fronta za osvoboditev Palestine) – „PFLP“.

19.

„Popular Front for the Liberation of Palestine – General Command“ (Ljudska fronta za osvoboditev Palestine – glavno poveljstvo), alias „PFLP – General Command“ (PFLP – glavno poveljstvo).

20.

„Fuerzas armadas revolucionarias de Colombia“ – „FARC“ („Revolutionary Armed Forces of Colombia“ (Oborožene revolucionarne sile Kolumbije)).

21.

„Devrimci Halk Kurtuluș Partisi-Cephesi“ – „DHKP/C“ (alias „Devrimci Sol“ („Revolutionary Left“ (Revolucionarna levica)), alias „Dev Sol“) („Revolutionary People's Liberation Army/Front/Party“ (Revolucionarna ljudska osvobodilna vojska/fronta/stranka)).

22.

„Sendero Luminoso“ – „SL“ („Shining Path“ (Sijoča pot)).

23.

„Teyrbazen Azadiya Kurdistan“ – „TAK“ (alias „Kurdistan Freedom Falcons“, alias „Kurdistan Freedom Hawks“ (Kurdistanski sokoli svobode)).

27.3.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 82/5

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/514

z dne 18. decembra 2014

o informacijah, ki jih morajo pristojni organi posredovati Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge v skladu s členom 67(3) Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (1) ter zlasti člena 67(5) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Podrobneje je treba opredeliti informacije, ki jih morajo pristojni organi držav članic v skladu s členom 67(3) Direktive 2011/61/EU vsako četrtletje posredovati Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge (ESMA), da mu omogočijo ocenjevanje delovanja enotne licence za upravitelje alternativnih investicijskih skladov EU (EU UAIS), ki upravljajo ali tržijo alternativne investicijske sklade EU (EU AIS) v Uniji, pogojev poslovanja AIS in njihovih upraviteljev ter možen učinek razširitve enotne licence.

(2)

Pomembno je zagotoviti, da so informacije, ki jih posredujejo pristojni organi, koristne in lahko prispevajo k utemeljeni oceni. Vsi pristojni organi bi zato morali posredovati informacije, ki omogočajo dosledno oceno v celotni Uniji, pri čemer bi bilo treba ohraniti možnost, da posredujejo tudi dodatne informacije, za katere bi lahko menili, da so koristne za oceno splošnega delovanja enotne licence EU, nacionalnih predpisov, ki urejajo zasebno plasiranje, ter možnega učinka razširitve enotne licence na sklade in upravitelje tretjih držav. Za zagotovitev, da enoten sklop zahtev za poročanje velja neposredno za vse pristojne organe, je treba pravila o informacijah, ki jih je treba posredovati ESMA, določiti v obliki uredbe.

(3)

Za oceno uporabe enotne licence EU je treba zbrati kvantitativne podatke o UAIS in AIS, ki uporabljajo enotne licence, iz členov 32 in 33 Direktive 2011/61/EU, podatke o sodnih pristojnostih, kjer potekajo čezmejne dejavnosti, in podatke o vrstah čezmejnih dejavnosti.

(4)

Učinkovito sodelovanje med pristojnimi organi je bistven vidik splošnega delovanja enotne licence EU. Za oceno učinkovitosti je bistveno zbrati informacije o tem, kako pristojni organi sodelujejo pri izpolnjevanju obveznosti v skladu s členoma 45 in 50 Direktive 2011/61/EU. To pomeni ocenjevanje primerov, ko je bilo treba uporabiti različne pristojnosti, ustreznih ukrepov, ki so bili sprejeti, ter učinkovitosti sodelovanja z vidika časovne razporeditve, koristnosti in podrobnosti.

(5)

Enotna licenca EU temelji na sistemu priglasitev z uradnimi obvestili iz členov 32 in 33 Direktive 2011/61/EU. Pristojni organi bi zato morali posredovati informacije o delovanju takega sistema, zlasti z vidika časovne razporeditve, tekočega delovanja, kakovosti priglašenih informacij in vseh možnih odstopanj zaradi njegove uporabe.

(6)

Da se omogoči objektivna ocena, bi morali pristojni organi zagotoviti informacije o delovanju enotne licence tudi z vidika vlagateljev, zlasti glede učinkov na zaščito vlagateljev. Pristojni organi bi morali posredovati tudi informacije o pritožbah, ki jih vlagatelji vlagajo glede UAIS ali AIS, ustanovljenih v državah članicah, kjer vlagatelj nima stalnega prebivališča, poizvedbah vlagateljev v zvezi z razporeditvijo pristojnosti med pristojnimi organi iz različnih držav članic in vseh vprašanjih, povezanih z ureditvijo trženja.

(7)

Ocena delovanja enotne licence mora ustrezno upoštevati vlogo ESMA pri reševanju odstopanj med pristojnimi organi glede čezmejnega upravljanja ali trženja. Pristojni organi bi zato morali sporočiti svoje mnenje o uporabnosti, časovni razporeditvi, kakovosti ali vseh drugih vprašanjih, povezanih s sodelovanjem ESMA.

(8)

Za oceno delovanja veljavnih nacionalnih ureditev, ki ne-EU UAIS in ne-EU AIS omogočajo delovanje v posameznih državah članicah, je treba poznati vse podrobnosti pravnih okvirov, ki so jih sprejele posamezne države članice, njihove posebnosti in razlike v primerjavi s pravili, ki veljajo za EU UAIS in EU AIS. Pomembno je tudi zbrati kvantitativne informacije o številu ne-EU AIS, ki se tržijo v državah članicah, in ne-EU UAIS, ki upravljajo ali tržijo AIS v državah članicah. Take informacije bi morale vključevati tudi podatke o ukrepih izvrševanja in nadzora ter dodatnih informacijah, ki jih na zahtevo predložijo nadzorni organi tretjih držav.

(9)

Pristojni organi bi morali sporočiti informacije o vseh dogovorih o sodelovanju z nadzornimi organi tretjih držav, s katerimi ESMA še ni seznanjen, po njegovem sodelovanju v pogajanjih o večstranskih memorandumih o soglasju. Da bi se lahko ocenilo delovanje dogovorov o sodelovanju, je pomembno zbrati informacije o učinkovitosti takih dogovorov o sodelovanju, kot so kvantitativne in kvalitativne informacije o tem, kako se uporabljajo različna pooblastila, predvidena v navedenih dogovorih. To vključuje zahteve po informacijah, obiskih na kraju samem in izmenjavi informacij. Učinkovitost sodelovanja bi bilo treba oceniti z vidika pomembnosti, podrobnosti, časovne razporeditve in celovitosti prejete pomoči.

(10)

Pristojni organi bi morali predložiti informacije o vseh značilnostih ureditve tretjih držav, ki dejansko ali pravno povzročajo omejitve ali težave za pristojni organ države članice pri izvajanju nadzornih nalog ali za subjekte tretjih držav pri neposredni predložitvi informacij. Zbrati bi bilo treba tudi informacije o pritožbah vlagateljev in ukrepih, ki jih pristojni organi sprejmejo kot odziv na take pritožbe.

(11)

Ocena povezanosti obeh sistemov, vzpostavljenih za upravljanje ali trženje AIS, bi morala temeljiti na dokazih, ki kažejo splošne razmere na notranjem trgu, ter kratkoročni in dolgoročni oceni razvoja trga, vključno z možnimi ovirami na trgu in izkrivljanjem konkurence. Ocene bi bilo treba izvesti na podlagi dokazov o enakih konkurenčnih pogojih za države članice in posamezne tretje države, na primer v smislu regulativne obremenitve, konkurenčnih pogojev ali nadzora. Pristojni organi bi morali posredovati konkretne informacije o splošnih ali posebnih vprašanjih, ki zadevajo posamezne tretje države, in navesti vir takih vprašanj.

(12)

Pristojni organi bi morali pri predložitvi informacij o možnih ovirah na trgu in izkrivljanju konkurence upoštevati vse kolektivne naložbene podjeme in njihove upravitelje. Pomembno je opredeliti, ali in v kakšnem obsegu bi lahko uvedba enotne licence za tretje države vplivala na EU AIS in kolektivne naložbene podjeme za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje, ustanovljene na podlagi Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2), ter njihove upravitelje. To je zlasti pomembno, ker opredelitev ne-EU UAIS iz Direktive 2011/61/EU zajema vse kolektivne naložbene podjeme, ustanovljene v tretjih državah, vključno s tistimi, za katere bi veljala Direktiva 2009/65/ES, če bi bili ustanovljeni v državi članici. Poleg tega je treba za izmero splošnega učinka na trg ugotoviti možen učinek na druge posrednike, ki delujejo v sektorju upravljanja premoženja, kot so depozitarji ali ponudniki storitev –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pristojni organi v skladu s členom 67(3) Direktive 2011/61/EU Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge (ESMA) posredujejo naslednje informacije:

(a)

informacije v zvezi z delovanjem enotne licence EU za upravitelje alternativnih investicijskih skladov EU (UAIS), ki upravljajo in/ali tržijo alternativne investicijske sklade EU (AIS), kot je določeno v členih 2 do 7;

(b)

informacije v zvezi s tem, kako EU UAIS tržijo ne-EU AIS v državah članicah in kako ne-EU UAIS upravljajo in/ali tržijo AIS v državah članicah v skladu z veljavnimi nacionalnimi ureditvami, kot je določeno v členih 8 do 13;

(c)

informacije v zvezi z učinkom delovanja sistemov iz točk (a) in (b) tega odstavka, kot je določeno v členu 14.

Člen 2

V zvezi s tem, kako se uporablja enotna licenca, pristojni organi posredujejo naslednje informacije:

(a)

število EU UAIS, ki imajo dovoljenje v skladu s členom 7 Direktive 2011/61/EU;

(b)

število EU UAIS, ki tržijo enote ali deleže EU AIS v skladu s členom 32 Direktive 2011/61/EU, število EU AIS in razdelkov AIS, ki se tržijo v skladu s členom 32 Direktive 2011/61/EU, ter razčlenitev po matičnih državah članicah in državah članicah gostiteljicah;

(c)

število EU UAIS, ki upravljajo EU AIS v skladu s členom 33 Direktive 2011/61/EU, število EU AIS, ki se upravljajo v skladu s členom 33 Direktive 2011/61/EU, ter razčlenitev po matičnih državah članicah in državah članicah gostiteljicah;

(d)

število EU UAIS, ki v skladu s členom 33 Direktive 2011/61/EU upravljajo EU AIS, ustanovljene v drugi državi članici, z ustanovitvijo podružnice, in število EU UAIS, ki v skladu s členom 33 Direktive 2011/61/EU neposredno upravljajo EU AIS, ustanovljene v drugi državi članici.

Člen 3

V zvezi s težavami, ki so se pojavile glede učinkovitega sodelovanja med pristojnimi organi, pristojni organi posredujejo naslednje informacije:

(a)

število primerov, v katerih je pristojni organ uradno obvestil pristojni organ matične države članice UAIS o dogodku iz člena 45(5) Direktive 2011/61/EU, pri čemer navedejo vrsto dogodka;

(b)

število primerov, v katerih je pristojni organ, ko ga je pristojni organ države članice gostiteljice uradno obvestil, kot je opisano v členu 45(5) Direktive 2011/61/EU, sprejel ukrepe iz člena 45(5) navedene direktive, pri čemer navedejo vrsto sprejetih ukrepov;

(c)

število primerov, v katerih je pristojni organ, ko je pristojni organ matične države članice UAIS uradno obvestil o dogodku iz člena 45(5) Direktive 2011/61/EU, sprejel ukrepe iz člena 45(6) navedene direktive, pri čemer navedejo vrsto sprejetih ukrepov;

(d)

število primerov, v katerih je pristojni organ uradno obvestil pristojni organ matične države članice UAIS o dogodku iz člena 45(7) Direktive 2011/61/EU, pri čemer navedejo vrsto dogodka;

(e)

število primerov, v katerih je pristojni organ, ko ga je pristojni organ države članice gostiteljice uradno obvestil, kot je opisano v členu 45(7) Direktive 2011/61/EU, sprejel ukrepe v skladu s členom 45(7) navedene direktive, pri čemer navedejo vrsto sprejetih ukrepov;

(f)

število primerov, v katerih je pristojni organ, ko je pristojni organ matične države članice UAIS uradno obvestil o dogodku, kot je opisan v členu 45(7) Direktive 2011/61/EU, sprejel ukrepe iz člena 45(8) navedene direktive, pri čemer navedejo vrsto sprejetih ukrepov;

(g)

število poslanih in prejetih uradnih obvestil v skladu s členom 50(5) Direktive 2011/61/EU, pri čemer navedejo ukrepe, sprejete na podlagi uradnega obvestila;

(h)

v zvezi s prošnjami za pomoč, ki jih vložijo pristojni organi:

—

število in vrsto prošenj,

—

število zavrnjenih prošenj in razloge za zavrnitev,

—

stopnjo zadovoljstva s prejeto pomočjo in ugotovljene težave,

—

povprečen čas do prejema odgovora;

(i)

v zvezi s prošnjami za pomoč, ki jih pristojni organ prejme od pristojnih organov v drugih državah članicah:

—

število in vrsto prošenj,

—

število zavrnjenih prošenj in razloge za zavrnitev,

—

povprečen čas, potreben za odgovor;

(j)

število preverjanj ali preiskav na kraju samem, ki jih je pristojni organ opravil v drugi državi članici v skladu s členom 54(1) Direktive 2011/61/EU, in število zahtev za preverjanja ali preiskave na kraju samem v drugi državi članici, ki so bile zavrnjene.

Člen 4

V zvezi z ugotovljenimi težavami glede učinkovitega delovanja sistema priglasitev z uradnimi obvestili iz členov 32 in 33 Direktive 2011/61/EU pristojni organi posredujejo naslednje informacije:

(a)

povprečni čas med prejemom popolnega uradnega obvestila s strani UAIS in časom, ko pristojni organ prejemnik uradno obvesti pristojni organ države članice gostiteljice;

(b)

povprečni čas, v katerem pristojni organ matične države članice uradno obvesti UAIS, da lahko opravlja čezmejne dejavnosti, ki se šteje od dneva prenosa uradnega obvestila pristojnemu organu države članice gostiteljice;

(c)

število zahtev, da pristojni organ države gostiteljice pojasni uradno obvestilo;

(d)

število sporov med pristojnimi organi matične države članice in države članice gostiteljice glede postopka uradnega obveščanja.

Člen 5

V zvezi z vprašanji zaščite vlagateljev, povezanih z AIS, ki se tržijo ali upravljajo iz druge države članice, in AIS, ki se tržijo v skladu s členom 43 Direktive 2011/61/EU, pristojni organi posredujejo naslednje informacije:

(a)

število in vrsto pritožb vlagateljev, naslovljenih na pristojni organ, v zvezi z AIS, ki jih trži ali upravlja UAIS, ustanovljen v drugi državi članici, navedene razloge in način, kako so bile take pritožbe rešene;

(b)

dokaze o nejasnosti med vlagatelji glede razporeditve nalog nadzora med pristojne organe matične države članice in države članice gostiteljice;

(c)

vsa vprašanja glede delovanja ureditev, ki jih je UAIS vzpostavil za trženje AIS, in ureditev, vzpostavljenih za preprečitev trženja enot ali deležev AIS malim vlagateljem, kot določa točka (h) Priloge IV k Direktivi 2011/61/EU.

Člen 6

V zvezi z reševanjem sporov v okviru ESMA pristojni organi posredujejo informacije o stopnji zadovoljstva z reševanjem sporov v okviru ESMA glede zadev, povezanih z delovanjem enotne licence za EU UAIS, ki upravljajo in/ali tržijo EU AIS.

Člen 7

Pristojni organi posredujejo naslednje informacije v zvezi z učinkovitostjo zbiranja informacij o spremljanju sistemskega tveganja in njihove izmenjave:

(a)

število primerov, v katerih je pristojni organ od drugega pristojnega organa prejel informacije o spremljanju sistemskega tveganja, pri čemer razlikujejo:

—

ponavljajoče se informacije, ki se dajo na voljo v skladu s prvim stavkom člena 25(2) Direktive 2011/61/EU,

—

dvostranske informacije o pomembnih virih tveganja izpostavljenosti, ki se posredujejo v skladu z drugim stavkom člena 25(2) Direktive 2011/61/EU,

—

priložnostne informacije, ki se dvostransko izmenjujejo v skladu s členom 53 Direktive 2011/61/EU;

(b)

število primerov, v katerih si je pristojni organ z drugim pristojnim organom izmenjal informacije o spremljanju sistemskega tveganja, pri čemer se razlikujejo:

—

informacije, ki se redno sporočajo v skladu s členom 25 Direktive 2011/61/EU,

—

priložnostne informacije, ki se dvostransko izmenjujejo v skladu s členom 53 Direktive 2011/61/EU.

Člen 8

V zvezi z ne-EU AIS, ki jih tržijo EU UAIS v skladu s členom 36(1) Direktive 2011/61/EU, pristojni organi posredujejo naslednje informacije:

(a)

pravne predpise, v skladu s katerimi je tako trženje dovoljeno, vključno z opisom posebnih pogojev, ki se uporabljajo;

(b)

število EU UAIS, ki jim pristojni organ izda dovoljenje za trženje ne-EU AIS v svoji sodni pristojnosti v skladu s členom 36 Direktive 2011/61/EU, in število ne-EU AIS, ki se tržijo;

(c)

število zahtev za informacije v zvezi s trženjem ne-EU AIS, ki jih pristojni organ naslovi na EU UAIS;

(d)

ukrepe izvrševanja ali nadzora ali sankcije, uvedene za EU UAIS v zvezi s trženjem ne-EU AIS.

Člen 9

V zvezi z AIS, ki jih tržijo ne-EU UAIS v skladu s členom 42(1) Direktive 2011/61/EU, pristojni organi posredujejo naslednje informacije:

(a)

pravne predpise, v skladu s katerimi je tako trženje dovoljeno, vključno z opisom posebnih pogojev, ki se uporabljajo;

(b)

število ne-EU UAIS, ki tržijo AIS v sodni pristojnosti pristojnega organa v skladu s členom 42(1) Direktive 2011/61/EU, in število AIS, ki se tržijo;

(c)

število zahtev za informacije v zvezi s trženjem AIS v skladu s členom 42(1) Direktive 2011/61/EU, ki jih pristojni organ naslovi na ne-EU UAIS;

(d)

ukrepe izvrševanja ali nadzora ali sankcije, ki jih pristojni organ uvede za ne-EU UAIS v zvezi z obveznostmi iz členov 22, 23 in 24 ter 26 do 30 Direktive 2011/61/EU.

Člen 10

V zvezi z EU AIS, ki jih upravljajo ne-EU UAIS v skladu z veljavnimi nacionalnimi ureditvami, pristojni organi posredujejo naslednje informacije:

(a)

pravne predpise, v skladu s katerimi je tako upravljanje dovoljeno, vključno z opisom posebnih pogojev, ki se uporabljajo;

(b)

število ne-EU UAIS, ki upravljajo EU AIS v sodni pristojnosti pristojnega organa, in število EU AIS, ki se upravljajo;

(c)

število zahtev za informacije v zvezi z upravljanjem EU AIS, ki jih pristojni organ naslovi na ne-EU UAIS.

Člen 11

V zvezi s tem, ali so za zagotovitev nadzora sistemskega tveganja sklenjeni ustrezni dogovori o sodelovanju med pristojnim organom države članice in nadzornim organom tretje države ter ali so učinkoviti, pristojni organi posredujejo naslednje informacije:

(a)

ali so sklenjeni dvostranski dogovori o sodelovanju med pristojnim organom in nadzornimi organi v tretjih državah, o katerih niso potekala pogajanja ter niso bili sprejeti pod okriljem ESMA in zadevnih tretjih držav;

(b)

v zvezi z zahtevami za informacije ali pomoč, ki jih pristojni organ predloži organom tretje države v skladu z dogovori o sodelovanju:

—

število in vrsto zahtev,

—

število zavrnjenih zahtev in razloge za zavrnitev,

—

stopnjo zadovoljstva s prejeto pomočjo, vključno z ugotovljenimi težavami,

—

povprečen čas do prejema odgovora;

(c)

število obiskov na kraju samem, ki jih je pristojni organ v skladu z dogovori o sodelovanju zahteval od nadzornega organa tretje države in jih mora opraviti v njegovem imenu, ter število zahtev za obiske na kraju samem, ki so bile zavrnjene;

(d)

število primerov, v katerih je v skladu z dogovori o sodelovanju od nadzornega organa tretje države prejel nezahtevane informacije o:

—

vseh znanih pomembnih dogodkih, ki bi lahko negativno vplivali na nadzorovani subjekt,

—

izvršilnih ali regulativnih ukrepih ali sankcijah, vključno s preklicem, opustitvijo ali spremembo zadevnih dovoljenj ali registracijo, v zvezi z ne-EU UAIS, ki tržijo ali upravljajo AIS v sodni pristojnosti pristojnega organa;

(e)

število primerov, v katerih si je pristojni organ z drugimi pristojnimi organi izmenjal informacije, ki jih je prejel od nadzornih organov tretje države za zagotovitev nadzora sistemskega tveganja v skladu z dogovori o sodelovanju.

Člen 12

V zvezi z vprašanji zaščite vlagateljev, povezanih s trženjem in upravljanjem v skladu z veljavnimi nacionalnimi ureditvami, pristojni organi posredujejo naslednje informacije:

(a)

število in vrsto pritožb, ki jih vlagatelji naslovijo na pristojni organ v zvezi z AIS, ki se tržijo v navedeni sodni pristojnosti v skladu z veljavno nacionalno ureditvijo;

(b)

izvršilne ali regulativne ukrepe ali sankcije, ki jih uvede pristojni organ, vključno s preklicem, opustitvijo ali spremembo zadevnih dovoljenj ali registracijo, v zvezi z ne-EU UAIS, ki tržijo ali upravljajo AIS v navedeni sodni pristojnosti, ali ne-EU AIS, ki jih v navedeni sodni pristojnosti tržijo EU UAIS.

Člen 13

V zvezi z značilnostmi regulativnega in nadzornega okvira tretje države, ki bi lahko pristojnemu organu preprečili učinkovito izvajanje nadzornih nalog, pristojni organ posreduje naslednje informacije:

(a)

težave ali ovire v zvezi z uporabo regulativnega in nadzornega okvira, s katerimi se je pristojni organ srečal pri izvajanju nadzora ne-EU UAIS ali ne-EU AIS;

(b)

težave pri pridobivanju informacij neposredno od ne-EU UAIS.

Člen 14

V zvezi z učinkom na delovanje sistema iz člena 1(a) in (b) pristojni organi posredujejo naslednje informacije:

(a)

dokaze, da so se UAIS, ustanovljeni v njihovi sodni pristojnosti, preselili v tretje države, pri čemer podrobneje opredelijo skupne številke za število AIS in sredstev, ki se upravljajo, na tretjo državo ter razloge za tako selitev;

(b)

podrobne informacije o vseh ugotovljenih ali pričakovanih ovirah na trgu ali izkrivljanju konkurence med kolektivnimi naložbenimi podjemi EU in tretjih držav ter upravitelji kolektivnih naložbenih podjemov EU in tretjih držav;

(c)

dokaze, da so se upravitelji kolektivnih naložbenih podjemov EU, ki imajo dovoljenje v njihovi sodni pristojnosti, srečali s težavami ali omejitvami pri lastnem ustanavljanju ali trženju kolektivnih naložbenih podjemov, ki jih upravljajo v kateri koli tretji državi, pri čemer navedejo tretjo državo;

(d)

dokaze o težavah ali omejitvah v tretjih državah, ki upravitelje kolektivnih naložbenih podjemov EU, ki imajo dovoljenje v njihovi sodni pristojnosti, odvračajo od lastnega ustanavljanja ali trženja kolektivnih naložbenih podjemov, ki jih upravljajo v kateri koli tretji državi, pri čemer navedejo tretjo državo;

(e)

informacije, ki kažejo kakršne koli druge splošne ali posebne težave, s katerimi se upravitelji kolektivnih naložbenih podjemov EU srečujejo pri lastnem ustanavljanju ali trženju kolektivnih naložbenih podjemov, ki jih upravljajo v tretjih državah, pri čemer navedejo tretjo državo.

Člen 15

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. decembra 2014

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1)   UL L 174, 1.7.2011, str. 1.

(2)  Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).

27.3.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 82/12

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/515

z dne 25. marca 2015

o spremembi Uredbe (ES) št. 1484/95 v zvezi z določitvijo reprezentativnih cen v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1) ter zlasti člena183(b) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 510/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o trgovinskih režimih za nekatero blago, pridobljeno s predelavo kmetijskih proizvodov, in razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 1216/2009 in (ES) št. 614/2009 (2) ter zlasti člena 5(6)(a) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1484/95 (3) določa podrobna pravila za izvajanje sistema dodatnih uvoznih dajatev in reprezentativne cene v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc.

(2)

Iz rednega spremljanja podatkov, ki so podlaga za določanje reprezentativnih cen za proizvode v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc, sledi, da je treba spremeniti reprezentativne cene za uvoz nekaterih proizvodov ob upoštevanju odstopanja cen glede na poreklo.

(3)

Uredbo (ES) št. 1484/95 bi bilo zato treba spremeniti.

(4)

Ker se mora ta ukrep začeti uporabljati čim prej po objavi posodobljenih podatkov, bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga I k Uredbi (ES) št. 1484/95 se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 25. marca 2015

Za Komisijo

V imenu predsednika

Jerzy PLEWA

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1)   UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2)   UL L 150, 20.5.2014, str. 1.

(3)  Uredba Komisije (ES) št. 1484/95 z dne 28. junija 1995 o podrobnih pravilih za izvajanje sistema dodatnih uvoznih dajatev in o določitvi reprezentativnih cen v sektorju za perutninsko meso in v sektorju za jajca ter za albumine iz jajc in o razveljavitvi Uredbe št. 163/67/EGS (UL L 145, 29.6.1995, str. 47).

PRILOGA

„PRILOGA I

Oznaka KN

Opis blaga

Reprezentativna cena

(v EUR/100 kg)

Varščina iz člena 3

(v EUR/100 kg)

Poreklo (1)

0207 12 10

Piščančji trupi, znani kot 70 % piščanci, zamrznjeni

129,2

0

AR

0207 12 90

Piščančji trupi, znani kot 65 % piščanci, zamrznjeni

150,9

0

AR

172,0

0

BR

0207 14 10

Kosi kokoši in petelinov brez kosti, zamrznjeni

322,8

0

AR

233,7

20

BR

352,4

0

CL

309,2

0

TH

0207 14 50

Piščančja prsa, zamrznjena

218,8

0

BR

0207 14 60

Noge piščancev, zamrznjene

134,7

3

BR

0207 27 10

Kosi purana brez kosti, zamrznjeni

370,9

0

BR

352,3

0

CL

1602 32 11

Pripravki iz nekuhanih kokoši in petelinov

266,7

6

BR

(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1106/2012 z dne 27. novembra 2012 o izvajanju Uredbe (ES) št. 471/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o zunanji trgovini z državami nečlanicami v zvezi s posodabljanjem nomenklature držav in ozemelj (UL L 328, 28.11.2012, str. 7). Oznaka ‚ZZ‘ predstavlja ‚druga porekla‘.“

27.3.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 82/14

UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/516

z dne 26. marca 2015

o spremembi Uredbe (ES) št. 874/2004 o pravilih javnega reda v zvezi z izvajanjem in funkcijami domene .eu najvišje ravni ter načelih, ki urejajo registracijo

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 733/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. aprila 2002 o izvajanju domene .eu najvišje ravni (1) in zlasti člena 5(1) Uredbe,

po posvetovanju z Registrom v skladu s členom 5(1) Uredbe (ES) št. 733/2002,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uvedba internacionaliziranih domenskih imen (IDN) je povzročila tveganja za zamenljivost domenskih imen, ki so bila registrirana v različnih pisavah, vendar bi jih bilo mogoče vizualno zamenjati. To bi se lahko zgodilo zlasti zaradi vizualne podobnosti med znaki, iz katerih so sestavljena (na primer med malo črko „п“ v cirilici in malo črko „n“ v latinici). Za zmanjševanje takih tveganj bi moral Register izvajati tehnične preglede, iz katerih bi lahko izhajalo, da takšnih internacionaliziranih domenskih imen ni mogoče registrirati. Taki tehnični pregledi bi morali biti skladni z mednarodnimi standardi in bi lahko bili občasno posodobljeni.

(2)

Da bi razširili varnostne preglede in ugotavljanje zlorab v zvezi z domenskimi imeni .eu, je treba zagotoviti, da preverjanje veljavnosti zahtevkov za registracijo s strani Registra poteka pred registracijo in ne šele po njej. Preverjanje bi bilo treba opraviti na pobudo Registra ali na podlagi spora glede registracije zadevnega domenskega imena.

(3)

Sedanji operater Registra domene .eu najvišje ravni (TLD) je Komisiji sporočil, da domenska imena „eurethix.eu“, „eurethics.eu“ in „euthics.eu“, ki jih je Register predhodno rezerviral v skladu s členom 17 Uredbe Komisije (ES) št. 874/2004 (2), nikoli ne bodo uporabljena in bi jih bilo zato treba umakniti iz navedenega člena ter sprostiti, ko bo spremenjena uredba objavljena.

(4)

Posebni znaki, vključno z znakoma ß (nemški ostri s) in ς (grška sigma na koncu besede), ob uvedbi internacionaliziranih domenskih imen pod .eu niso bili na voljo. Ker je protokol IDNA2008 omogočil njihovo upravljanje, se zdi primerno, da se jih ponudi in s tem podpre uradne jezike Unije. Priloga je bila po posvetovanju z državami članicami EU, državami kandidatkami in državami članicami EGP posodobljena, da se vključijo domenska imena, ki vsebujejo navedene nove znake.

(5)

Hrvaška je 1. julija 2013 pristopila k Evropski uniji. Skladno s tem bi morala imeti Hrvaška možnost za registracijo domenskih imen, ki so bila rezervirana za Hrvaško v skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 874/2004 in njenimi naknadnimi spremembami.

(6)

Vključitev uredb .eu v Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru podjetjem, ki imajo svoj registrirani sedež, osrednjo upravo ali glavno poslovno enoto na Islandiji, Norveškem in v Lihtenštajnu, organizacijam s sedežem na Islandiji, Norveškem in v Lihtenštajnu ter prebivalcem Islandije, Norveške in Lihtenštajna omogoča registracijo imen pod domeno .eu najvišje ravni.

(7)

Seznam imen, ki jih lahko rezervira Islandija, Lihtenštajn oziroma Norveška, naveden v točki 2 Priloge, bi bilo treba prenesti v točko 1 Priloge.

(8)

Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Črna gora in Srbija, ki so države kandidatke, naj rezervirajo splošno priznana imena glede zemljepisnih in/ali geopolitičnih konceptov, ki vplivajo na njihovo politično ali teritorialno organizacijo, da jih bodo pozneje lahko registrirale.

(9)

V skladu s tem in za zagotovitev pravne jasnosti pravic držav članic in prihodnjih držav članic je treba posodobiti sezname iz Priloge k Uredbi (ES) št. 874/2004 (kakor je že bila spremenjena), da se ustrezno upoštevajo imena, ki vsebujejo znake, ki prej niso bili na voljo, imena, ki jih je mogoče rezervirati, in imena, ki jih je mogoče registrirati.

(10)

Uredbo (ES) št. 874/2004 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(11)

O ukrepih, predvidenih s to uredbo, je bilo v skladu z Uredbo (ES) št. 733/2002 opravljeno posvetovanje z EURid, ki je operater Registra .eu.

(12)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za komunikacije (3) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 874/2004 se spremeni:

(1)

V členu 3 se tretji odstavek nadomesti z naslednjim:

„Vsako preverjanje Registra glede veljavnosti zahtevkov za registracijo poteka pred registracijo na pobudo Registra ali po opravljeni registraciji na pobudo Registra ali na podlagi spora glede registracije zadevnega domenskega imena.“

(2)

Vstavi se naslednji člen 6a:

„Člen 6a

Dodatno preverjanje na ravni znakov

1.   Register izvaja tehnične ukrepe, da se čim bolj zmanjša možnost vizualnih zamenjav, ki bi nastale zaradi uporabe znakov v vseh uradnih jezikih iz člena 6(4). Ti tehnični ukrepi so del preverjanja veljavnosti zahtevkov za registracijo in iz njih lahko sledi, da zahtevanega domenskega imena ni mogoče registrirati.

2.   Tehnične ukrepe iz odstavka 1 določi Register, ukrepi pa morajo biti razumni, transparentni in nediskriminacijski.

3.   Tehnične ukrepe iz odstavka 1 (vključno z morebitnimi občasnimi spremembami) Register javno objavi v preprosto dostopni obliki, uporabljati pa se jih začne po taki objavi.

4.   Pred izvedbo tehničnih ukrepov iz odstavka 1 ali njihovo občasno spremembo Register upošteva mednarodne najboljše prakse in se posvetuje z industrijo ter pridobi soglasje Komisije.“

(3)

V členu 17 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim besedilom:

„eurid.eu, registry.eu, nic.eu, dns.eu, internic.eu, whois.eu, das.eu, coc.eu“

.

(4)

Priloga se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 26. marca 2015

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1)   UL L 113, 30.4.2002, str. 1.

(2)  Uredba Komisije (ES) št. 874/2004 z dne 28. aprila 2004 o pravilih javnega reda v zvezi z izvajanjem in funkcijami domene .eu najvišje ravni ter načelih, ki urejajo registracijo (UL L 162, 30.4.2004, str. 40).

(3)   UL L 108, 24.4.2002, str. 33.

PRILOGA

„PRILOGA

1.   

Seznam imen po državah in države, ki jih lahko registrirajo:

AVSTRIJA

1.

österreich

2.

oesterreich

3.

republik-österreich

4.

republik-oesterreich

5.

afstria

6.

dimokratia-afstria

7.

østrig

8.

republikken-østrig

9.

oestrig

10.

austria

11.

republic-austria

12.

república-austria

13.

autriche

14.

république-autriche

15.

oostenrijk

16.

republiek-oostenrijk

17.

república-austria

18.

itävalta

19.

itävallan-tasavalta

20.

itaevalta

21.

österrike

22.

oesterrike

23.

republik-österrike

24.

rakousko

25.

republika-rakousko

26.

repubblica-austria

27.

austrija

28.

republika-austrija

29.

respublika-austrija

30.

ausztria

31.

Osztrák-Köztársaság

32.

Republika-Austriacka

33.

rakúsko

34.

republika-rakúsko

35.

avstrija

36.

republika-avstrija

37.

awstrija

38.

republika-awstrija

39.

republikösterreich

40.

republikoesterreich

41.

dimokratiaafstria

42.

republikkenøstrig

43.

republicaustria

44.

repúblicaaustria

45.

républiqueautriche

46.

repubblicaaustria

47.

republiekoostenrijk

48.

repúblicaaustria

49.

tasavaltaitävalta

50.

republikösterrike

51.

republikarakousko

52.

republikaaustrija

53.

respublikaaustrija

54.

OsztrákKöztársaság

55.

RepublikaAustriacka

56.

republikarakúsko

57.

republikaavstrija

58.

republikaawstrija

59.

aostria

60.

vabariik-aostria

61.

vabariikaostria

62.

δημοκρατία-της-αυστρίας

63.

δημοκρατίατηςαυστρίας

64.

αυστρίας

65.

pепубликаaвстрия

66.

pепублика-aвстрия

67.

aвстрия

BELGIJA

1.

belgie

2.

belgië

3.

belgique

4.

belgien

5.

belgium

6.

bélgica

7.

belgica

8.

belgio

9.

belgia

10.

belgija

11.

vlaanderen

12.

wallonie

13.

wallonië

14.

brussel

15.

vlaamse-gemeenschap

16.

franse-gemeenschap

17.

duitstalige-gemeenschap

18.

vlaams-gewest

19.

waals-gewest

20.

brussels-hoofdstedelijk-gewest

21.

flandre

22.

bruxelles

23.

communauté-flamande

24.

communaute-flamande

25.

communauté-française

26.

communaute-francaise

27.

communaute-germanophone

28.

communauté-germanophone

29.

région-flamande

30.

region-flamande

31.

région-wallonne

32.

region-wallonne

33.

région-de-bruxelles-capitale

34.

region-de-bruxelles-capitale

35.

flandern

36.

wallonien

37.

bruessel

38.

brüssel

39.

flaemische-gemeinschaft

40.

flämische-gemeinschaft

41.

franzoesische-gemeinschaft

42.

französische-gemeinschaft

43.

deutschsprachige-gemeinschaft

44.

flaemische-region

45.

flämische-region

46.

wallonische-region

47.

region-bruessel-hauptstadt

48.

region-brüssel-hauptstadt

49.

flanders

50.

wallonia

51.

brussels

52.

flemish-community

53.

french-community

54.

german-speaking-community

55.

flemish-region

56.

walloon-region

57.

brussels-capital-region

58.

flandes

59.

valonia

60.

bruselas

61.

comunidad-flamenca

62.

comunidad-francesa

63.

comunidad-germanófona

64.

comunidad-germanofona

65.

region-flamenca

66.

región-flamenca

67.

region-valona

68.

región-valona

69.

region-de-bruselas-capital

70.

región-de-bruselas-capital

71.

fiandre

72.

vallonia

73.

communita-fiamminga

74.

communità-fiamminga

75.

communita-francese

76.

communità-francese

77.

communita-di-lingua-tedesca

78.

communità-di-lingua-tedesca

79.

regione-fiamminga

80.

regione-vallona

81.

regione-di-bruxelles-capitale

82.

flandres

83.

bruxelas

84.

comunidade-flamenga

85.

comunidade-francofona

86.

comunidade-germanofona

87.

regiao-flamenga

88.

região-flamenga

89.

regiao-vala

90.

região-vala

91.

regiao-de-bruxelas-capital

92.

região-de-bruxelas-capital

93.

vallonien

94.

bryssel

95.

flamlaendskt-spraakomraade

96.

fransktalande-spraakomraade

97.

tysktalande-spraakomraade

98.

flamlaendska-regionen

99.

vallonska-regionen

100.

bryssel-huvustad

101.

det-flamske-sprogsamfund

102.

det-franske-sprogsamfund

103.

det-tysktalende-sprogsamfund

104.

den-flamske-region

105.

den-vallonske-region

106.

regionen-bruxelles-hovedstadsomraadet

107.

flanderi

108.

flaaminkielinen-yhteiso

109.

ranskankielinen-yhteiso

110.

saksankielinen-yhteiso

111.

flanderin-alue

112.

vallonian-alue

113.

brysselin-alue

114.

flandry

115.

valonsko

116.

brusel

117.

vlamske-spolecenstvi

118.

francouzske-spolecenstvi

119.

germanofonni-spolecenstvi

120.

vlamsky-region

121.

valonsky-region

122.

region-brusel

123.

flandrija

124.

valonija

125.

bruselj

126.

flamska-skupnost

127.

frankofonska-skupnost

128.

germanofonska-skupnost

129.

flamska-regija

130.

valonska-regija

131.

regija-bruselj

BOLGARIJA

1.

българия

2.

bulgaria

3.

bulharsko

4.

bulgarien

5.

bulgaaria

6.

βουλγαρία

7.

bulgarie

8.

bulgarija

9.

bulgarije

10.

bolgarija

11.

republicofbulgaria

12.

the-republic-of-bulgaria

13.

the_republic_of_bulgaria

14.

republic-of-bulgaria

15.

republic_of_bulgaria

16.

republicbulgaria

17.

republic-bulgaria

18.

republic_bulgaria

19.

repubblicadibulgaria

20.

repubblica-di-bulgaria

21.

repubblica_di_bulgaria

22.

repubblicabulgaria

23.

repubblica-bulgaria

24.

repubblica_bulgaria

25.

republikbulgarien

26.

republik-bulgarien

27.

republik_bulgarien

28.

bulgaariavabariik

29.

bulgaaria-vabariik

30.

bulgaaria_vabariik

31.

δημοκρατιατησβουλγαριας

32.

δημοκρατια-της-βουλγαριας

33.

δημοκρατια_της_βουλγαριας

34.

republiekbulgarije

35.

republiek-bulgarije

36.

republiek_bulgarije

37.

republikabolgarija

38.

republika-bolgarija

39.

republika_bolgarija

40.

republikabulgaria

41.

republika-bulgaria

42.

republika_bulgaria

43.

bulharskarepublica

44.

bulharska-republica

45.

bulharska_republica

46.

republiquebulgarie

47.

republique-bulgarie

48.

republique_bulgarie

49.

republicabulgarija

50.

republica-bulgārija

51.

republica_bulgārija

52.

repúblikabulgária

53.

repúblika-bulgária

54.

repúblika_bulgária

55.

repúblicabulgaria

56.

república-bulgaria

57.

república_bulgaria

58.

bulgarja

59.

bălgarija

60.

bulgariantasavalta

61.

bulgarian-tasavalta

62.

bulgarian_tasavalta

63.

republikenbulgarien

64.

republiken-bulgarien

65.

republiken_bulgarien

66.

repulicabulgaria

67.

repulica-bulgaria

68.

repulica_bulgaria

69.

köztársaságbulgária

70.

köztársaság-bulgária

71.

köztársaság_bulgária

72.

aврен

73.

aйтос

74.

aксаково

75.

aлфатар

76.

aнтон

77.

aприлци

78.

aсеновград

79.

албена

80.

антоново

81.

арбанаси

82.

ардино

83.

балчик

84.

баните

85.

банкя

86.

банско

87.

батак

88.

белене

89.

белица

90.

белово

91.

белоградчик

92.

белослав

93.

берковица

94.

благоевград

95.

бобовдол

96.

бобошево

97.

боженци

98.

божурище

99.

бойница

100.

бойчиновци

101.

болярово

102.

борино

103.

борован

104.

боровец

105.

борово

106.

ботевград

107.

бояна

108.

братядаскалови

109.

брацигово

110.

брегово

111.

брезник

112.

брезово

113.

брусарци

114.

бургас

115.

бяла

116.

бяласлатина

117.

варна

118.

великипреслав

119.

великотърново

120.

велинград

121.

венец

122.

ветово

123.

ветрино

124.

видин

125.

враца

126.

вълчедръм

127.

вълчидол

128.

върбица

129.

вършец

130.

габрово

131.

генералтошево

132.

георгидамяново

133.

главиница

134.

годеч

135.

горнабаня

136.

горнамалина

137.

горнаоряховица

138.

гоцеделчев

139.

грамада

140.

гулянци

141.

гурково

142.

гълъбово

143.

гърмен

144.

двемогили

145.

девин

146.

ямбол

147.

девня

148.

джебел

149.

димитровград

150.

димово

151.

добринище

152.

добрич

153.

добричселска

154.

долнабаня

155.

долнамитрополия

156.

долнидъбник

157.

долничифлик

158.

доспат

159.

драгоман

160.

дряново

161.

дулово

162.

дупница

163.

дългопол

164.

елена

165.

елинпелин

166.

елхово

167.

етрополе

168.

етъра

169.

завет

170.

земен

171.

златарица

172.

златица

173.

златнипясъци

174.

златоград

175.

ивайловград

176.

иваново

177.

искър

178.

исперих

179.

ихтиман

180.

каварна

181.

казанлък

182.

кайнарджа

183.

калояново

184.

камено

185.

каолиново

186.

карлово

187.

карнобат

188.

каспичан

189.

кирково

190.

кнежа

191.

ковачевци

192.

козлодуй

193.

копривщица

194.

костенец

195.

костинброд

196.

котел

197.

кочериново

198.

кресна

199.

криводол

200.

кричим

201.

крумовград

202.

крушари

203.

кубрат

204.

куклен

205.

кула

206.

кърджали

207.

кюстендил

208.

левски

209.

лесичово

210.

летница

211.

ловеч

212.

лозница

213.

лом

214.

луковит

215.

лъки

216.

любимец

217.

лясковец

218.

мадан

219.

мадара

220.

маджарово

221.

макреш

222.

малкотърново

223.

марица

224.

медковец

225.

мездра

226.

мелник

227.

мизия

228.

минералнибани

229.

мирково

230.

момчилград

231.

монтана

232.

мъглиж

233.

нареченскибани

234.

невестино

235.

неделино

236.

несебър

237.

николаево

238.

николакозлево

239.

никопол

240.

новазагора

241.

новипазар

242.

новосело

243.

огняново

244.

омуртаг

245.

опака

246.

опан

247.

оряхово

248.

павелбаня

249.

павликени

250.

пазарджик

251.

пампорово

252.

панагюрище

253.

перник

254.

перущица

255.

петрич

256.

пещера

257.

пирдоп

258.

плевен

259.

пловдив

260.

полскитръмбеш

261.

поморие

262.

попово

263.

пордим

264.

правец

265.

приморско

266.

провадия

267.

първомай

268.

раднево

269.

радомир

270.

разград

271.

разлог

272.

ракитово

273.

раковски

274.

рила

275.

родопи

276.

роман

277.

рудозем

278.

руен

279.

ружинци

280.

русе

281.

садово

282.

самоков

283.

самуил

284.

сандански

285.

сапаревабаня

286.

сатовча

287.

светивлас

288.

свиленград

289.

свищов

290.

своге

291.

свещари

292.

севлиево

293.

септември

294.

силистра

295.

симеоновград

296.

симитли

297.

ситово

298.

сливен

299.

сливница

300.

сливополе

301.

слънчевбряг

302.

смолян

303.

смядово

304.

созопол

305.

сопот

306.

средец

307.

стамболийски

308.

стамболово

309.

старазагора

310.

столична

311.

стражица

312.

стралджа

313.

стрелча

314.

струмяни

315.

суворово

316.

сунгурларе

317.

сухиндол

318.

съединение

319.

твърдица

320.

тервел

321.

тетевен

322.

тополовград

323.

трекляно

324.

троян

325.

трън

326.

трявна

327.

тунджа

328.

тутракан

329.

търговище

330.

угърчин

331.

хаджидимово

332.

хайредин

333.

харманли

334.

хасково

335.

хисаря

336.

якоруда

337.

хитрино

338.

царево

339.

царкалоян

340.

ценово

341.

чавдар

342.

челопеч

343.

чепеларе

344.

червенбряг

345.

черноочене

346.

чипровци

347.

чирпан

348.

чупрене

349.

шабла

350.

широкалъка

351.

шумен

352.

ябланица

353.

якимово

CIPER

1.

суреrn

2.

cyprus

3.

cyprus

4.

kypros

5.

chypre

6.

Zypern

7.

κυπρος

8.

cipro

9.

chipre

10.

chipre

11.

суреrn

12.

anchipír

13.

kypr

14.

küpros

15.

ciprus

16.

kipras

17.

kipra

18.

ćipru

19.

cypr

20.

čiper

21.

cyprus

22.

kibris

23.

republikkencypern

24.

republiekcyprus

25.

republicofcyprus

26.

kyproksentasavalta

27.

republiquedechypre

28.

republikzypern

29.

κυπριακηδημοκρατια

30.

repubblicadicipro

31.

republicadechipre

32.

republicadechipre

33.

cypernsrepublik

34.

poblachtnacipíre

35.

kyperskarepublika

36.

küprosevabariik

37.

ciprusiköztàrsasàg

38.

kiprorespublika

39.

kiprasrepublika

40.

republikata'ćipru

41.

republikacypryjska

42.

republikaciper

43.

cyperskarepublika

44.

kibriscumhuriyeti

45.

ağirdağ

46.

ağridaki

47.

așelya

48.

așeritu

49.

așșa

50.

aybifan-dağ

51.

ayinikola-lefkoșa-solya

52.

ayirini-lefkoșa

53.

aykuruș-girne

54.

aymarina-șillura

55.

aynikola-mağusa

56.

aytotoro-mağusa

57.

ayvarvara-lefkoșa

58.

ayvavaçinya

59.

ayyanni-lefkoșa-malunda

60.

ayyorgi-lefkoșa-solya

61.

ayyorgi-mağusa-spathariko

62.

baf-kazası

63.

çatoz

64.

elya-girne

65.

engomi-lefkoșa

66.

engomi-mağusa

67.

eurokıbrıs

68.

euro-kıbns

69.

geçitkale

70.

girne-kazası

71.

göneyli

72.

goșși

73.

kalavaç

74.

kaloğreya

75.

kalohoryo-dağ

76.

kalohoryo-lefkoșa-solya

77.

karpașa

78.

koççina

79.

koççinotrimitya

80.

kömürcü

81.

kördemen

82.

korneç

83.

kukla-mağusa

84.

kutsoventi

85.

laçça

86.

larnaka-kazası

87.

lefkoșa

88.

lefkoșa-kazası

89.

lemesos-kazası

90.

lemesosșarapköyleri

91.

lemesos-șarapköyleri

92.

leymosun-kazası

93.

livadya-lefkoșa

94.

livadya-mağusa

95.

mağusa

96.

mağusa-kazası

97.

mandres-lefkoșa

98.

mandres-mağusta

99.

melușa

100.

milya-baf

101.

monağri

102.

monağrulli

103.

mormenekșe

104.

neyohoryo-lefkoșa

105.

ortaköy

106.

palehor-dağ

107.

panağra

108.

pareklișa

109.

patriç

110.

peristerona-lefkoșa

111.

peristerona-mağusa

112.

pirga-mağusa

113.

prastyo-lefkoșa

114.

prastyo-mağusa

115.

șehirselağaçlandırma

116.

șillura

117.

sotira-mağusa

118.

süsköy

119.

trahoni-lefkoșa

120.

trașipeyula

121.

tremeșe

122.

trușa

123.

varișa

124.

vavaçinya

125.

vreçça

126.

vroyișa

127.

yenağra

128.

yeniceköy

129.

yeroșibu

130.

αβδελλερό

131.

αγγαστίνα

132.

αγγλισίδες

133.

αγγολέμι

134.

αγιά

135.

αγία-άννα

136.

αγία-βαρβάρα-λευκωσίας

137.

αγία-βαρβάρα-πάφου

138.

αγία-ειρήνη-κερύνειας

139.

αγία-ειρήνη-λευκωσίας

140.

αγία-μαρίνα-κελοκεδάρων

141.

αγία-μαρίνα-ξυλιάτου

142.

αγία-μαρίνα-σκυλλούρας

143.

αγία-μαρίνα-χρυσοχούς

144.

αγία-μαρινούδα

145.

αγία-νάπα

146.

αγία-τριάς

147.

άγιο-ανδρονικούδι

148.

άγιο-γεωργούδι

149.

άγιοι-βαβατσινιάς

150.

άγιοι-ηλιόφωτοι

151.

άγιοι-τριμιθιάς

152.

άγιος-αθανάσιος

153.

άγιος-αμβρόσιος-κερύνειας

154.

άγιος-αμβρόσιος-λεμεσού

155.

άγιος-ανδρόνικος-καρπασίας

156.

άγιος-ανδρόνικος-τρικώμου

157.

άγιος-βασίλειος

158.

άγιος-γεώργιος-αμμοχώστου

159.

άγιος-γεώργιος-καυκάλλου

160.

άγιος-γεώργιος-κερύνειας

161.

άγιος-γεώργιος-λεμεσού

162.

άγιος-γεώργιοςλευκωσίας-σολέας

163.

άγιος-γεώργιος-πάφου

164.

άγιος-δημητριανός

165.

άγιος-δημήτριος

166.

άγιος-δομέτιος

167.

άγιος-επίκτητος

168.

άγιος-επιφάνιος-ορεινής

169.

άγιος-επιφάνιος-σολέας

170.

άγιος-ερμόλαος

171.

άγιος-ευστάθιος

172.

άγιος-ηλίας

173.

άγιος-θεόδωρος-αμμοχώστου

174.

άγιος-θεόδωρος-λάρνακας

175.

άγιος-θεόδωρος-λεμεσού

176.

άγιος-θεόδωρος-σολέας

177.

άγιος-θεόδωρος-τιλλιρίας

178.

άγιος-θεράπων

179.

άγιος-θωμάς

180.

άγιος-ιάκωβος

181.

άγιος-ισίδωρος

182.

άγιος-ιωάννης-λεμεσού

183.

άγιος-ιωάννης-μαλούντας-λευκωσίας

184.

άγιος-ιωάννης-πάφου

185.

άγιος-ιωάννης-σελέμανη

186.

άγιος-κωνσταντίνος

187.

άγιος-μάμας

188.

άγιος-μερκούριος

189.

άγιος-νικόλαος-αμμοχώστου

190.

άγιος-νικόλαος-λευκωσίας-σολέας

191.

άγιος-νικόλαος-πάφου

192.

άγιος-παύλος

193.

άγιος-σέργιος

194.

άγιος-συμεών

195.

άγιος-σωζόμενος

196.

άγιος-τύχων

197.

άγιος-χαρίτων

198.

αγίρδα

199.

αγλαγγιά

200.

αγλαντζιά

201.

αγριδάκι

202.

αγρίδια

203.

αγροκηπιά

204.

αγρός

205.

αθηένου

206.

αθιένου

207.

αθρακός

208.

αιγιαλούσα

209.

ακάκι

210.

ακανθού

211.

ακαπνού

212.

ακουρσός

213.

ακρούντα

214.

ακρωτήρι

215.

αλαμινός

216.

αλάμπρα

217.

άλασσα

218.

αλεθρικό

219.

αλέκτορα

220.

αλεύγα

221.

αληθινού

222.

αλόδα

223.

άλωνα

224.

αμαργέτη

225.

αμίαντος

226.

αμμαδιές

227.

αμμόχωστος

228.

αμμόχωστος

229.

αμπελικού

230.

αναβαργός

231.

ανάγεια

232.

αναδιού

233.

αναλιόντας

234.

αναρή

235.

αναρίτα

236.

αναφωτίδα

237.

ανδρολίκου

238.

ανώγυρα

239.

αξύλου

240.

απεσιά

241.

απλάντα

242.

απλίκι

243.

αραδίππου

244.

αρακαπάς

245.

αργάκα

246.

αργάκι

247.

άρδανα

248.

αρεδιού

249.

αρμενοχώρι

250.

αρμίνου

251.

άρμου

252.

αρναδί

253.

άρσος-λάρνακας

254.

άρσος-λεμεσού

255.

αρτέμι

256.

ασγάτα

257.

ασκάς

258.

άσκεια

259.

ασπρογιά

260.

άσσεια

261.

αστρομερίτης

262.

ασώματος-κερύνειας

263.

ασώματος-λεμεσού

264.

αυγολίδα

265.

αυγόρου

266.

αυδήμου

267.

αυλώνα

268.

αφαμης

269.

αφάμης

270.

αφάντεια-ορνίθι

271.

αχέλεια

272.

αχερίτου

273.

άχνα

274.

αψιού

275.

βαβατσινιά

276.

βάβλα

277.

βαβυλάς

278.

βαρίσεια

279.

βαρώσι

280.

βάσα-κελλακίου

281.

βάσα-κοιλανίου

282.

βασίλεια

283.

βασίλι

284.

βατιλή

285.

βίκλα

286.

βιτσάδα

287.

βκύπρος

288.

βοθύλακας

289.

βοκολίδα

290.

βορόκληνη

291.

βουνί

292.

βουνιπαναγιας

293.

βουνίπαναγιάς

294.

βουνιπαναγιας-αμπελιτης

295.

βουνιπαναγιάς-αμπελίτης

296.

βουνό

297.

βρέτσια

298.

βυζακιά

299.

βώνη

300.

γαϊδουράς

301.

γαλάτα

302.

γαλαταριά

303.

γαλάτεια

304.

γαληνή

305.

γαληνόπορνη

306.

γαστριά

307.

γέναγρα

308.

γερακιές

309.

γεράνι

310.

γεράσα

311.

γέρι

312.

γερμασόγεια

313.

γεροβάσα

314.

γερόλακκος

315.

γεροσκήπου

316.

γιαλιά

317.

γιόλου

318.

γουδί

319.

γούρρη

320.

γούφες

321.

γύψου

322.

δάλι

323.

δαυλός

324.

δεκέλεια

325.

δελίκηπος

326.

δένεια

327.

δερύνεια

328.

δημοκρατίατηςκύπρου

329.

δημοκρατία-της-κύπρου

330.

διερώνα

331.

διόριος

332.

δράπεια

333.

δρομολαξιά

334.

δρούσεια

335.

δρύμου

336.

δύμες

337.

δύο-ποταμοί

338.

δωρά

339.

δωρός

340.

έγκωμη-αμμοχώστου

341.

έγκωμη-λευκωσίας

342.

ελεδιό

343.

ελιά-κερύνειας

344.

ελιά-λευκωσίας

345.

έμπα

346.

ενωμένηκυπριακήδημοκρατία

347.

ενωμένη-κυπριακή-δημοκρατία

348.

έξω-μετόχι

349.

επαρχία-αμμοχώστου

350.

επαρχία-κερύνειας

351.

επαρχία-λάρνακας

352.

επαρχία-λεμεσού

353.

επαρχία-λευκωσίας

354.

επαρχία-πάφου

355.

επισκοπειό

356.

επισκοπή-λεμεσού

357.

επισκοπή-πάφου

358.

επιχό

359.

επταγώνεια

360.

επτακώμη

361.

εργάτες

362.

ερήμη

363.

ευρέτου

364.

ευρύχου

365.

ζαχαριά

366.

ζύγι

367.

ζωοπηγή

368.

θελέτρα

369.

θέρμεια

370.

θρινιά

371.

ίνεια

372.

καζάφανι

373.

καζιβερά

374.

κάθικας

375.

κακοπετριά

376.

καλαβασός

377.

καλιάνα

378.

καλλέπεια

379.

καλογραία

380.

καλοπαναγιώτης

381.

καλό-χωριό-καπούτη

382.

καλό-χωριό-λάρνακας

383.

καλό-χωριό-λεμεσού

384.

καλό-χωριό-λευκωσίας-σολέας

385.

καλό-χωριό-ορεινής

386.

καλοψίδα

387.

καλυβάκια

388.

καμινάρια

389.

καμπί

390.

καμπιά

391.

κάμπος

392.

καμπυλή

393.

κανλί

394.

καννάβια

395.

κανναβιού

396.

καντού

397.

καπέδες

398.

καπηλειό

399.

καραβάς

400.

καραβοστάσι

401.

καράκουμι

402.

καραμούλληδες

403.

κάρμι

404.

καρπάσεια

405.

καταλιόντας

406.

κατύδατα

407.

κάτω-ακουρδαλειά

408.

κάτω-αρόδες

409.

κάτω-δευτερά

410.

κάτω-δίκωμο

411.

κάτω-δρύς

412.

κάτω-ζώδεια

413.

κάτω-κιβίδες

414.

κατωκοπιά

415.

κάτω-κουτραφάς

416.

κάτω-λεύκαρα

417.

κάτω-μονή

418.

κάτω-μύλος

419.

κάτω-πλάτρες

420.

κάτω-πολεμίδια

421.

κάτω-πύργος

422.

κέδαρες

423.

κελλάκι

424.

κελλιά

425.

κελοκέδαρα

426.

κερύνεια

427.

κερύνεια

428.

κιάδος

429.

κιβισίλι

430.

κιδάσι

431.

κιόμουρτζου

432.

κιόνελι

433.

κιός

434.

κισσόνεργα

435.

κισσούσα

436.

κίτι

437.

κλαυδιά

438.

κλεπίνη

439.

κλήρου

440.

κλιματολογία

441.

κλωνάρι

442.

κνώδαρα

443.

κοιλάνεμος

444.

κοιλάνι

445.

κοίλη

446.

κοιλίνεια

447.

κόκκινα

448.

κοκκινοτριμιθιά

449.

κολόσσι

450.

κονιά

451.

κοντέα

452.

κοντεμένος

453.

κοράκου

454.

κορμακίτης

455.

κορνοκήπος

456.

κόρνος

457.

κορόβεια

458.

κορφή

459.

κόση

460.

κοτσιάτης

461.

κουκά

462.

κούκλια-αμμοχώστου

463.

κούκλια-πάφου

464.

κούρδακα

465.

κουρού-μοναστήρι

466.

κουτσοβέντης

467.

κοφίνου

468.

κρασοχωρια

469.

κρασοχώρια

470.

κρασοχωριαλεμεσου

471.

κρασοχωρια-λεμεσου

472.

κρασοχώριαλεμεσού

473.

κρασοχώρια-λεμεσού

474.

κρηνί

475.

κρίδεια

476.

κρίτου-μαρόττου

477.

κρίτου-τέρα

478.

κυβέρνησητηςκύπρου

479.

κυβέρνηση-της-κύπρου

480.

κυθρέα

481.

κυνούσα

482.

κυπερούντα

483.

κυπριακήκυβέρνηση

484.

κυπριακή-κυβέρνηση

485.

κυπριακο

486.

κυπριακό

487.

κυπρος

488.

κύπρος

489.

κύπροςκυβέρνηση

490.

κύπρος-κυβέρνηση

491.

κυρά

492.

κώμα-του-γιαλού

493.

κώμη-κεπίρ

494.

λάγεια

495.

λαγουδερά

496.

λαζανιάς

497.

λακατάμεια

498.

λακκιά

499.

λάνεια

500.

λαονα

501.

λαόνα

502.

λαοναακαμα

503.

λαονα-ακαμα

504.

λαόναακάμα

505.

λαόνα-ακάμα

506.

λάπαθος

507.

λαπηθιού

508.

λάπηθος

509.

λάρνακα

510.

λάρνακας-λαπήθου

511.

λάσα

512.

λατσιά

513.

λεμεσός

514.

λεμίθου

515.

λέμπα

516.

λεμώνα

517.

λεονάρισσο

518.

λετύμβου

519.

λεύκα

520.

λευκόνοικο

521.

λευκωσία

522.

ληνού

523.

λιβάδι

524.

λιβάδια-αμμοχώστου

525.

λιβάδια-λάρνακας

526.

λιβάδια-λευκωσίας

527.

λιβερά

528.

λιμάνι-κερύνειας

529.

λιμνάτης

530.

λιμνιά

531.

λιμνίτης

532.

λιοπέτρι

533.

λουβαράς

534.

λουκρούνου

535.

λουρουκίνα

536.

λουτρός

537.

λόφου

538.

λυθράγκωμη

539.

λυθροδόντας

540.

λύμπια

541.

λύση

542.

λυσός

543.

μαζωτός

544.

μαθιάτης

545.

μαθικολώνη

546.

μακούντα

547.

μακράσυκα

548.

μαλιά

549.

μαλούντα

550.

μάμμαρη

551.

μαμούνταλη

552.

μαμώνια

553.

μάνδρες-αμμοχώστου

554.

μάνδρες-λευκωσίας

555.

μανδριά-λεμεσού

556.

μανδριά-πάφου

557.

μαράθα

558.

μαραθόβουνος

559.

μαραθούντα

560.

μαργί

561.

μαργό

562.

μαρί

563.

μάρωνας

564.

μαρώνι

565.

μάσαρη

566.

μελάδεια

567.

μελάναργα

568.

μελάνδρα

569.

μελίνη

570.

μελούντα

571.

μελούσεια

572.

μενεού

573.

μένικο

574.

μενόγεια

575.

μέσα-γειτονιά

576.

μέσανα

577.

μέσα-χωριό

578.

μεσόγη

579.

μηλιά-αμμοχώστου

580.

μηλιά-πάφου

581.

μηλιού

582.

μιά-μηλιά

583.

μιτσερό

584.

μονάγρι

585.

μοναγρούλλι

586.

μονάργα

587.

μονή

588.

μονιάτης

589.

μόρα

590.

μόρφου

591.

μοσφιλωτή

592.

μότηδες

593.

μούσερε

594.

μουσουλίτα

595.

μουτουλλάς

596.

μουτταγίακα

597.

μπέικιοϊ

598.

μπέλαπαϊς

599.

μπογάζι

600.

μυλικούρι

601.

μύρτου

602.

νατά

603.

νέα-δήμματα

604.

νέο-χωριό-λευκωσίας

605.

νέο-χωριό-πάφου

606.

νέτα

607.

νήσου

608.

νικητάρι

609.

νικήτας

610.

νικόκλεια

611.

ξερόβουνος

612.

ξερός

613.

ξυλιάτος

614.

ξυλοτύμβου

615.

ξυλοφάγου

616.

όβγορος

617.

οδού

618.

οίκος

619.

όμοδος

620.

ομόσπονδηκυπριακήδημοκρατία

621.

ομόσπονδη-κυπριακή-δημοκρατία

622.

ορά

623.

όργα

624.

ορμίδεια

625.

ορούντα

626.

ορτάκιοϊ

627.

παλαίκυθρο

628.

παλαιομέτοχο

629.

παλαιόμυλος

630.

παλαιόσοφος

631.

παλαιχώρι-μόρφου

632.

παλαιχώρι-ορεινής

633.

παλόδεια

634.

πάναγρα

635.

πάνω-ακουρδαλεια

636.

πάνω-αρόδες

637.

πάνω-αρχιμανδρίτα

638.

πάνω-δευτερά

639.

πάνω-δίκωμο

640.

πάνω-ζώδεια

641.

πάνω-κιβίδες

642.

πάνω-κουτραφάς

643.

πάνω-λεύκαρα

644.

πάνω-παναγιά

645.

πάνω-πλάτρες

646.

πάνω-πολεμίδια

647.

πάνω-πύργος

648.

παραλίμνι

649.

παραμάλι

650.

παραμύθα

651.

παρεκκλησιά

652.

πατρίκι

653.

πάφος

654.

πάφος

655.

πάχνα

656.

παχύαμμος

657.

πέγεια

658.

πεδουλάς

659.

πελαθούσα

660.

πελένδρι

661.

πεντάγεια

662.

πεντάκωμο

663.

πενταλιά

664.

πέρα

665.

πέρα-πεδί

666.

πέρα-χωριό

667.

πέργαμος

668.

περιβόλια-λάρνακας

669.

περιβόλια-τρικώμου

670.

περιστερώνα-αμμοχώστου

671.

περιστερώνα-λευκωσίας

672.

περιστερώνα-πάφου

673.

περιστερωνάρι

674.

πέτρα

675.

πέτρα-του-διγενή

676.

πετροφάνι

677.

πηγένια

678.

πηγή

679.

πιλέρι

680.

πισσούρι

681.

πιταργού

682.

πιτσιλια

683.

πιτσιλιά

684.

πλατάνι

685.

πλατανισσός

686.

πλατανιστάσα

687.

πλατανίστεια

688.

πολέμι

689.

πόλις-χρυσοχούς

690.

πολιτικό

691.

πολύστυπος

692.

πομός

693.

ποτάμι

694.

ποταμιά

695.

ποταμιού

696.

ποταμίτισσα

697.

ποταμός-του-κάμπου

698.

πραιτώρι

699.

πραστιό-αμμοχώστου

700.

πραστιό-λεμεσού-αυδήμου

701.

πραστιό-λεμεσού-κελλακίου

702.

πραστιό-λευκωσίας

703.

πραστιό-πάφου

704.

πρόδρομος

705.

πρόεδροςτηςδημοκρατίας

706.

πρόεδρος-της-δημοκρατίας

707.

πρόεδροςτηςκυπριακήςδημοκρατίας

708.

πρόεδρος-της-κυπριακής-δημοκρατίας

709.

πύλα

710.

πυργά-αμμοχώστου

711.

πυργά-λάρνακας

712.

πύργος-τηλλυρίας

713.

πυρόγι

714.

ριζοκάρπασο

715.

σαλαμιού

716.

σανίδα

717.

σανταλάρης

718.

σαραμά

719.

σαράντι

720.

σελλάδι-του-άππη

721.

σιά

722.

σιλίκου

723.

σίμου

724.

σινάόρος

725.

σίντα

726.

σιχαρί

727.

σκαρίνου

728.

σκούλλη

729.

σκουριώτισσα

730.

σκυλλούρα

731.

σούνι-ζανακιά

732.

σουσκιού

733.

σοφτάδες

734.

σπαθαρικό

735.

σπαθαρικού

736.

σπήλια

737.

σπιτάλι

738.

στατός-άγιος-φώτιος

739.

σταυροκόννου

740.

στενή

741.

στρόβολος

742.

στρογγυλός

743.

στρουμπί

744.

στύλλοι

745.

σύγκραση

746.

συκόπετρα

747.

συριανοχώρι

748.

σύσκληπος

749.

σωτήρα-αμμοχώστου

750.

σωτήρα-λεμεσού

751.

τάλα

752.

τδβκ

753.

τ-δ-β-κ

754.

τεμβριά

755.

τέμπλος

756.

τέρα

757.

τερσεφάνου

758.

τίμη

759.

τουρκικήδημοκρατίαβόρειαςκύπρου

760.

τουρκική-δημοκρατία-βόρειας-κύπρου

761.

τουρκοκυπριακό-ομόσπονδο-κράτος

762.

τόχνη

763.

τράπεζα

764.

τραχυπέδουλα

765.

τράχωνας

766.

τραχώνι-λεμεσού

767.

τραχώνι-λευκωσίας

768.

τρείς-ελιές

769.

τρεμετουσιά

770.

τρεμιθούσα

771.

τρίκωμο

772.

τριμήκληνη

773.

τριμίθι

774.

τριμιθούσα

775.

τρούλλοι

776.

τρυπημένη

777.

τσάδα

778.

τσακίστρα

779.

τσέρι

780.

τσερκέζοι

781.

ύψωνας

782.

φάλεια

783.

φαρμακάς

784.

φασλί

785.

φασούλα-λεμεσού

786.

φασούλα-πάφου

787.

φικάρδου

788.

φιλούσα-κελοκεδάρων

789.

φιλούσα-χρυσοχούς

790.

φλαμουδι

791.

φλάσου

792.

φοινί

793.

φοινικαριά

794.

φοίνικας

795.

φότα

796.

φρέναρος

797.

φροδίσια

798.

φτερικούδι

799.

φτέριχα

800.

φυλλιά

801.

φύτη

802.

χαλκός

803.

χανδριά

804.

χάρκεια

805.

χάρτζεια

806.

χλώρακας

807.

χοιροκοιτία

808.

χολέτρια

809.

χόλη

810.

χούλου

811.

χρυσίδα

812.

χρυσοχού

813.

ψάθι

814.

ψεματισμένος

815.

ψευδάς

816.

ψιμολόφου

817.

ψυλλάτος

818.

ağridya

819.

ağro

820.

aġrocipya

821.

apeșa

822.

apșu

823.

beyköy

824.

boğaz

825.

bșiik

826.

çada

827.

çakistra

828.

çerkez

829.

eksometos

830.

koççat

831.

pșahi

832.

șa

833.

sarapköyleri

834.

πολη-χρυσοχους

835.

πολη-της-χρυσοχούς

ČEŠKA

1.

ceska-republika

2.

den-tjekkiske-republik

3.

tschechische-republik

4.

tsehhi-vabariik

5.

τσεχικη-δημοκρατια

6.

czech-republic

7.

republica-checa

8.

republique-tcheque

9.

repubblica-ceca

10.

cehijas-republika

11.

cekijos-respublika

12.

cseh-koztarsasag

13.

repubblica-ceka

14.

tsjechische-republiek

15.

republika-czeska

16.

republica-checa

17.

ceska-republika

18.

tsekin-tasavalta

19.

tjeckiska-republiken

20.

ceskarepublika

21.

dentjekkiskerepublik

22.

tschechischerepublik

23.

tsehhivabariik

24.

τσεχικηδημοκρατια

25.

czechrepublic

26.

republicacheca

27.

republiquetcheque

28.

repubblicaceca

29.

cehijasrepublika

30.

cekijosrespublika

31.

csehkoztarsasag

32.

repubblicaceka

33.

tsjechischerepubliek

34.

republikaczeska

35.

republicacheca

36.

ceskarepublika

37.

tsekintasavalta

38.

tjeckiskarepubliken

39.

czech

40.

cesko

41.

tjekkiet

42.

tschechien

43.

tsehhi

44.

τσεχια

45.

czechia

46.

chequia

47.

tchequie

48.

cechia

49.

cehija

50.

cekija

51.

csehorszag

52.

tsjechie

53.

czechy

54.

chequia

55.

ceska

56.

tsekinmaa

57.

tjeckien

58.

cechy

59.

česka-republika

60.

tsehhi-vabariik

61.

republica-checa

62.

republique-tcheque

63.

čehijas-republika

64.

cseh-köztarsasag

65.

republica-checa

66.

česka-republika

67.

českarepublika

68.

tsehhivabariik

69.

republicacheca

70.

republiquetcheque

71.

čehijasrepublika

72.

csehköztarsasag

73.

republicacheca

74.

česko

75.

tsjechië

76.

tsehhi

77.

chequia

78.

tchequie

79.

čehija

80.

csehorszag

81.

česka

82.

čechy

83.

česká-republika

84.

českárepublika

85.

republika-česká

86.

republikačeská

87.

čechy

88.

чешката-република

89.

чешкатарепублика

90.

чехия

91.

τσεχία

92.

τσεχική-δημοκρατία

93.

τσεχικήδημοκρατία

94.

república-checa

95.

repúblicacheca

96.

tšehhi

97.

tšehhi-vabariigi

98.

tšehhivabariigi

99.

tchéquie

100.

république-tchèque

101.

républiquetchèque

102.

tšekin-tasavalta

103.

tšekintasavalta

104.

tšekki

105.

tšekinmaa

106.

čekija

107.

čekijos-respublika

108.

čekijosrespublika

109.

chéquia

110.

republica-cehă

111.

republicacehă

112.

češka

113.

republika-češka

114.

republikačeška

115.

csehország

116.

cseh-köztársaság

117.

csehköztársaság

HRVAŠKA

1.

croatia

2.

kroatia

3.

kroatien

4.

kroatien

5.

croazia

6.

kroatien

7.

croacia

8.

croatie

9.

horvátország

10.

horvatorszag

11.

kroatië

12.

kroatie

13.

chorwacja

14.

κροατία

15.

chorvatsko

16.

charvátsko

17.

horvaatia

18.

kroaatia

19.

croácia

20.

croacia

21.

horvātija

22.

horvatija

23.

kroatija

24.

kroazja

25.

chorvátsko

26.

chrovatsko

27.

hrvaška

28.

hrvatska

DANSKA

1.

danemark

2.

denemarken

3.

danmark

4.

denmark

5.

tanska

6.

δανία

7.

danimarca

8.

dinamarca

9.

dänemark

10.

dánsko

11.

taani

12.

danija

13.

dānija

14.

id-danimarka

15.

dania

16.

danska

17.

dánia

ESTONIJA

1.

eesti

2.

estija

3.

estland

4.

estonia

5.

estónia

6.

estonie

7.

estonija

8.

estonja

9.

εσθονία

10.

igaunija

11.

viro

FINSKA

1.

suomi

2.

finland

3.

finska

4.

finskó

5.

finlândia

6.

finlandia

7.

finlandja

8.

finnország

9.

suomija

10.

somija

11.

finlande

12.

φινλανδία

13.

soomi

14.

finnland

15.

finsko

16.

åland

FRANCIJA

1.

francia

2.

francie

3.

frankrig

4.

frankreich

5.

prantsusmaa

6.

γαλλια

7.

gallia

8.

france

9.

france

10.

francia

11.

francija

12.

prancūzija

13.

prancuzija

14.

franciaország

15.

franciaorszag

16.

franza

17.

frankrijk

18.

francja

19.

frança

20.

francúzsko

21.

francuzsko

22.

francija

23.

ranska

24.

frankrike

25.

französischerepublik

26.

französische-republik

27.

französische_republik

28.

franzosischerepublik

29.

franzosische-republik

30.

franzosische_republik

31.

franzoesischerepublik

32.

franzoesische-republik

33.

franzoesische_republik

34.

frenchrepublic

35.

french-republic

36.

french_republic

37.

republiquefrançaise

38.

republique-française

39.

republique_française

40.

républiquefrançaise

41.

république-française

42.

république_française

43.

republiquefrancaise

44.

republique-francaise

45.

republique_francaise

46.

républiquefrancaise

47.

république-francaise

48.

république_francaise

49.

alsace

50.

auvergne

51.

aquitaine

52.

basse-normandie

53.

bassenormandie

54.

bourgogne

55.

bretagne

56.

centre

57.

champagne-ardenne

58.

champagneardenne

59.

corse

60.

franche-comte

61.

franche-comté

62.

franchecomte

63.

franchecomté

64.

haute-normandie

65.

hautenormandie

66.

ile-de-France

67.

île-de-France

68.

iledeFrance

69.

îledeFrance

70.

languedoc-roussillon

71.

languedocroussillon

72.

limousin

73.

lorraine

74.

midi-pyrenees

75.

midi-pyrénées

76.

midipyrenees

77.

midipyrénées

78.

nord-pas-de-calais

79.

nordpasdecalais

80.

paysdelaloire

81.

pays-de-la-loire

82.

picardie

83.

poitou-charentes

84.

poitoucharentes

85.

provence-alpes-cote-d-azur

86.

provence-alpes-côte-d-azur

87.

provencealpescotedazur

88.

provencealpescôtedazur

89.

rhone-alpes

90.

rhône-alpes

91.

rhonealpes

92.

rhônealpes

93.

guadeloupe

94.

guyane

95.

martinique

96.

reunion

97.

réunion

98.

mayotte

99.

saint-pierre-et-miquelon

100.

saintpierreetmiquelon

101.

polynesie-française

102.

polynésie-française

103.

polynesie-francaise

104.

polynésie-francaise

105.

polynesiefrançaise

106.

polynésiefrançaise

107.

polynesiefrancaise

108.

polynésiefrancaise

109.

nouvelle-caledonie

110.

nouvelle-calédonie

111.

nouvellecaledonie

112.

nouvellecalédonie

113.

wallis-et-futuna

114.

wallisetfutuna

115.

terres-australes-et-antarctiques-françaises

116.

terres-australes-et-antarctiques-françaises

117.

terresaustralesetantarctiquesfrançaises

118.

terresaustralesetantarctique-françaises

119.

saint-barthélémy

120.

saintbarthélémy

121.

saint-barthelemy

122.

saintbarthelemy

123.

saint-martin

124.

saintmartin

125.

франция

NEMČIJA

1.

deutschland

2.

federalrepublicofgermany

3.

bundesrepublik-deutschland

4.

bundesrepublikdeutschland

5.

allemagne

6.

republiquefederaled'allemagne

7.

alemanna

8.

repúblicafederaldealemania

9.

germania

10.

repubblicafederaledigermania

11.

germany

12.

federalrepublicofgermany

13.

tyskland

14.

forbundsrepublikkentyskland

15.

duitsland

16.

bondsrepubliekduitsland

17.

nemecko

18.

spolkovárepublikanemecko

19.

alemanha

20.

republicafederaldaalemanha

21.

niemczech

22.

republikafederalnaniemiec

23.

németország

24.

németországiszövetségiköztársaság

25.

vokietijos

26.

vokietijosfederacinerespublika

27.

vacija

28.

vacijasfederativarepublika

29.

däitschland

30.

bundesrepublikdäitschland

31.

germanja

32.

repubblikafederalitagermanja

33.

gearmaine

34.

poblachtchnaidhmenagearmaine

35.

saksamaa

36.

saksamaaliitvabariik

37.

nemcija

38.

zweznarepublikanemcija

39.

γερμανία

40.

saksa

41.

saksanliittotasavalta

42.

Baden-Württemberg

43.

Bavaria

44.

Bayern

45.

Berlin

46.

Brandenburg

47.

Bremen

48.

Hamburg

49.

Hessen

50.

Lower-Saxony

51.

Mecklenburg-Western-Pomerania

52.

Mecklenburg-Vorpommern

53.

niedersachsen

54.

nordrhein-Westfalen

55.

northrhine-Westphalia

56.

Rheinland-Pfalz

57.

Rhineland-Palatinate

58.

Saarland

59.

Sachsen

60.

Sachsen-Anhalt

61.

Saxony

62.

Saxony-Anhalt

63.

Schleswig-Holstein

64.

Thüringen

65.

Thuringia

66.

Baden-Wuerttemberg

67.

bade-wurtemberg

68.

le-bade-wurtemberg

69.

Baden-Wurttemberg

70.

BadenWürttemberg

71.

BadenWuerttemberg

72.

badewurtemberg

73.

lebadewurtemberg

74.

BadenWurttemberg

75.

Baviera

76.

Bavière

77.

Freistaat-Bayern

78.

FreistaatBayern

79.

Free-State-of-Bavaria

80.

Stato-Libero-di-Baviera

81.

Etat-Libre-Bavière

82.

Brandebourg

83.

Brandeburgo

84.

Brandenburgii

85.

freieundhansestadthamburg

86.

freie-und-hansestadt-hamburg

87.

freiehansestadthamburg

88.

freie-hansestadt-hamburg

89.

hansestadt-hamburg

90.

hansestadthamburg

91.

stadthamburg

92.

stadt-hamburg

93.

hamburg-stadt

94.

hamburg

95.

landhamburg

96.

land-hamburg

97.

hamburku

98.

hampuriin

99.

hamborg

100.

hamburgo

101.

hambourg

102.

amburgo

103.

hamburgu

104.

hanbao

105.

hamburuku

106.

hamburk

107.

hesse

108.

hassia

109.

nordrheinwestfalen

110.

northrhinewestphalia

111.

northrhine-westfalia

112.

northrhinewestfalia

113.

rhenanie-du-nord-westphalie

114.

rhenaniedunordwestphalie

115.

lasaxe

116.

sachsen

117.

sajonia

118.

sajónia

119.

saksen

120.

saksimaa

121.

saksio

122.

saksonia

123.

saksonijos

124.

saška

125.

saska

126.

sasko

127.

sassonia

128.

saxe

129.

saxonia

130.

saxónia

131.

szászország

132.

szaszorszag

133.

Σαξωνία

134.

саксония

135.

freistaat-sachsen

136.

sorben

137.

serbja

138.

Sorben-Wenden

139.

Wenden

140.

lausitzer-sorben

141.

domowina

GRČIJA

1.

Grecia

2.

Graekenland

3.

Griechenland

4.

Hellas

5.

Greece

6.

Grece

7.

Grecia

8.

Griekenland

9.

Grecia

10.

Kreikka

11.

Grekland

12.

Recko

13.

Kreeka

14.

Graecia

15.

Graikija

16.

Gorogorszag

17.

Grecja

18.

Grecja

19.

Grecko

20.

Grcija

21.

ελληνικήδημοκρατία

22.

ελληνική_δημοκρατία

23.

ελληνική-δημοκρατία

24.

ελληνικηδημοκρατια

25.

ελληνικη_δημοκρατια

26.

ελληνικη-δημοκρατια

27.

ελλάδα

28.

ελλαδα

29.

ελλάς

30.

ελλας

31.

γραία

32.

γραια

33.

γραικός

34.

γραικος

35.

θράκη

36.

θρακη

37.

δυτικήθράκη

38.

δυτικηθρακη

39.

ροδόπη

40.

ροδοπη

41.

αιγαίοπέλαγος

42.

αιγαιοπελαγος

43.

ικάριο

44.

ικαριο

45.

αμαξάδες

46.

αμαξαδες

47.

άνωβυρσίνη

48.

ανωβυρσινη

49.

αρριανά

50.

αρριανα

51.

ήφαιστος

52.

ηφαιστος

53.

ίασμος

54.

ιασμος

55.

κέχρος

56.

κεχρος

57.

κομοτηνή

58.

κομοτηνη

59.

κοπτερόν

60.

κοπτερον

61.

λύκειον

62.

λυκειον

63.

ξυλαγάνη

64.

ξυλαγανη

65.

οργάνη

66.

οργανη

67.

ροδίτης-μπρόκτειον

68.

ροδιτης-μπροκτειον

69.

σάππαι

70.

σαππαι

71.

σώστη

72.

σωστη

73.

τυχερόν

74.

τυχερον

75.

έβρος

76.

εβρος

77.

ερύκουσα

78.

ερυκουσα

79.

στρυμόνας

80.

στρυμονας

81.

αγριανή

82.

αγριανη

83.

αλεξανδρούπολις

84.

αλεξανδρουπολις

85.

διδυμότειχο

86.

διδυμοτειχο

87.

καστανεαί

88.

καστανεαι

89.

μέγαδέρειον

90.

μεγαδερειον

91.

μεσήμβρια

92.

μεσημβρια

93.

μεταξάδες

94.

μεταξαδες

95.

μικρόδέριον

96.

μικροδεριον

97.

ορεστιάδα

98.

ορεστιαδα

99.

ορμένιον

100.

ορμενιον

101.

πέπλος

102.

πεπλος

103.

πύθιον

104.

πυθιον

105.

ρούσσα

106.

ρουσσα

107.

ρύζια

108.

ρυζια

109.

σιδήρω

110.

σιδηρω

111.

σουφλί

112.

σουφλι

113.

φέραι

114.

φεραι

115.

ξάνθη

116.

ξανθη

117.

άβδηρα

118.

αβδηρα

119.

γενισέα

120.

γενισεα

121.

γλαύκη

122.

γλαυκη

123.

γοργόνα

124.

γοργονα

125.

δημάριον

126.

δημαριον

127.

εύλαλον

128.

ευλαλον

129.

εχίνος

130.

εχινος

131.

θερμαί

132.

θερμαι

133.

κένταυρος

134.

κενταυρος

135.

κιμμέρια

136.

κιμμερια

137.

κοτύλη

138.

κοτυλη

139.

μάγγανα

140.

μαγγανα

141.

μέδουσα

142.

μεδουσα

143.

μελίβοια

144.

μελιβοια

145.

μύκη

146.

μυκη

147.

νέακεσσάνη

148.

νεακεσσανη

149.

πάχνη

150.

παχνη

151.

πίλημα

152.

πιλημα

153.

πόρτολάγος

154.

πορτολαγος

155.

σάτραι

156.

σατραι

157.

σέλερον

158.

σελερον

159.

σμύνθη

160.

σμυνθη

161.

σταυρούπολις

162.

σταυρουπολις

163.

τοξόται

164.

τοξοται

165.

σαμοθράκη

166.

σαμοθρακη

167.

ζουράφα

168.

ζουραφα

169.

λήμνος

170.

λημνος

171.

σεργίτσι

172.

σεργιτσι

173.

άγιοςευστράτιος

174.

αγιοςευστρατιος

175.

λέσβος

176.

λεσβος

177.

μυτιλήνη

178.

μυτιληνη

179.

σίγκρι

180.

σιγκρι

181.

τομάρια

182.

τομαρια

183.

χίος

184.

χιος

185.

οινούσσαι

186.

οινουσσαι

187.

πασσάς

188.

πασσας

189.

βάτος

190.

βατος

191.

γαβάθι

192.

γαβαθι

193.

μανδράκι

194.

μανδρακι

195.

πρασονήσια

196.

πρασονησια

197.

σάμος

198.

σαμος

199.

σαμιοπούλα

200.

σαμιοπούλα

201.

ψαρά

202.

ψαρα

203.

αντίψαρα

204.

αντιψαρα

205.

κατονήσι

206.

κατονησι

207.

καλόγεροι

208.

καλογεροι

209.

χταπόδια

210.

χταποδια

211.

μπούβαις

212.

μπουβαις

213.

λιάδι

214.

λιαδι

215.

δονούσα

216.

δονουσα

217.

μάκαρες

218.

μακαρες

219.

άνυδρος

220.

ανυδρος

221.

κίναρος

222.

κιναρος

223.

λάρος

224.

λαρος

225.

λέβιθα

226.

λεβιθα

227.

βράχοιμαύρα

228.

βραχοιμαυρα

229.

ικαρία

230.

ικαρια

231.

οθωνοί

232.

οθωνοι

233.

φούρνοι

234.

φουρνοι

235.

θύμαινα

236.

θυμαινα

237.

θυμαινάκι

238.

θυμαινακι

239.

αλατζονήσι

240.

αλατζονησι

241.

διαπόρι

242.

διαπορι

243.

ανθρωποφάγοι

244.

ανθρωποφαγοι

245.

μακρονήσι

246.

μακρονησι

247.

άγιοςμηνάς

248.

αγιοςμηνας

249.

πετροκάραβο

250.

πετροκαραβο

251.

άνυδρο

252.

ανυδρο

253.

αγαθονήσι

254.

αγαθονησι

255.

στρογγυλό

256.

στρογγυλο

257.

πιάτο

258.

πιατο

259.

νερό

260.

νερο

261.

κουνέλι

262.

κουνελι

263.

πάτμος

264.

πατμος

265.

αρκοί

266.

αρκοι

267.

γρυλλούσα

268.

γρυλλουσα

269.

καλόβουλο

270.

καλοβουλο

271.

μανώλη

272.

μανωλη

273.

ρεφούλια

274.

ρεφουλια

275.

λειψοί

276.

λειψοι

277.

σαράκι

278.

σαρακι

279.

φράγκος

280.

φραγκος

281.

καλαπόδια

282.

καλαποδια

283.

μαράθι

284.

μαραθι

285.

μάραθος

286.

μαραθος

287.

αρχάγγελος

288.

αρχαγγελος

289.

φαρμακονήσι

290.

φαρμακονησι

291.

λέρος

292.

λερος

293.

κάλυμνος

294.

καλυμνος

295.

τέλενδος

296.

τελενδος

297.

νέρα

298.

νερα

299.

σαφονίδι

300.

σαφονιδι

301.

ίμια

302.

ιμια

303.

καλόλιμνος

304.

καλολιμνος

305.

πίττα

306.

πιττα

307.

πρασονήσι

308.

πρασονησι

309.

ψέριμος

310.

ψεριμος

311.

πλατύ

312.

πλατυ

313.

μερμύγκια

314.

μερμυγκια

315.

κρεββατιό

316.

κρεββατιο

317.

βασιλική

318.

βασιλικη

319.

λίγκια

320.

λιγκια

321.

κως

322.

ψωράδια

323.

γυαλί

324.

γυαλι

325.

στρογγυλή

326.

στρογγυλη

327.

νίσυρος

328.

νισυρος

329.

περγούσα

330.

περγουσα

331.

παχειά

332.

παχεια

333.

κανδελιούσα

334.

κανδελιουσα

335.

αστυπάλαια

336.

αστυπαλαια

337.

κουνούποι

338.

κουνουποι

339.

ποντικούσα

340.

ποντικουσα

341.

οφιδούσα

342.

οφιδουσα

343.

κτένια

344.

κτενια

345.

αδέλφια

346.

αδελφια

347.

σύρνα

348.

συρνα

349.

κατσίκα

350.

κατσικα

351.

ναυάγιο

352.

ναυαγιο

353.

τριονήσια

354.

τριονησια

355.

τήλος

356.

τηλος

357.

αντίτηλος

358.

αντιτηλος

359.

γάιδαρος

360.

γαιδαρος

361.

σύμη

362.

συμη

363.

νίμος

364.

νιμος

365.

μαρμαράς

366.

μαρμαρας

367.

σεσκλί

368.

σεσκλι

369.

οξειά

370.

οξεια

371.

χονδρός

372.

χονδρος

373.

κούλουνδρος

374.

κουλουνδρος

375.

χάλκη

376.

χαλκη

377.

άγιοιθεόδωροι

378.

αγιοιθεοδωροι

379.

αλιμιά

380.

αλιμια

381.

αστρακούσσα

382.

αστρακουσσα

383.

μακρύ

384.

μακρυ

385.

τραγούσα

386.

τραγουσα

387.

νιπούρι

388.

νιπουρι

389.

ρόδος

390.

ροδος

391.

χήνα

392.

χηνα

393.

καστελλόριζο

394.

καστελλοριζο

395.

μεγίστη

396.

μεγιστη

397.

ρω

398.

σοφράνα

399.

σοφρανα

400.

σόχας

401.

σοχας

402.

καράβια

403.

καραβια

404.

σύρνα

405.

συρνα

406.

δύοαδέλφια

407.

δυοαδελφια

408.

πλακίδα

409.

πλακιδα

410.

αιγές

411.

αιγες

412.

άκανθος

413.

ακανθος

414.

άκτιον

415.

ακτιον

416.

αμβρακία

417.

αμβρακια

418.

αρτεμίσιον

419.

αρτεμισιον

420.

αρχάνες

421.

αρχανες

422.

βάσσες

423.

βασσες

424.

βουθρωτό

425.

βουθρωτο

426.

γόρτυνα

427.

γορτυνα

428.

γουρνιά

429.

γουρνια

430.

γιτάνη

431.

γιτανη

432.

δαφνί

433.

δαφνι

434.

δήλος

435.

δηλος

436.

δημητριάδα

437.

δημητριαδα

438.

δημητσάνα

439.

δημητσανα

440.

δίμηνη

441.

διμηνη

442.

δίολκος

443.

διολκος

444.

διώρυγα

445.

διωρυγα

446.

ελευθέρνα

447.

ελευθερνα

448.

ελευσίνα

449.

ελευσινα

450.

εμποριό

451.

εμποριο

452.

αυγονήσι

453.

αυγονησι

454.

ερέτρια

455.

ερετρια

456.

εύτρηση

457.

ευτρηση

458.

ζάκρος

459.

ζακρος

460.

ήλιδα

461.

ηλιδα

462.

θερμοπύλες

463.

θερμοπυλες

464.

θέρμη

465.

θερμη

466.

θορικός

467.

θορικος

468.

καμηλονήσι

469.

καμηλονησι

470.

ιαλυσός

471.

ιαλυσος

472.

ισθμός

473.

ισθμος

474.

καβείριο

475.

καβειριο

476.

κάμειρος

477.

καμειρος

478.

κασσώπη

479.

κασσωπη

480.

κεραμεικός

481.

κεραμεικος

482.

κέρος

483.

κερος

484.

κίρρα

485.

κιρρα

486.

κνωσός

487.

κνωσσος

488.

κύμη

489.

κυμη

490.

κύνος

491.

κυνος

492.

λεβήνας

493.

λεβηνας

494.

λέπρεο

495.

λεπρεο

496.

λιθαρές

497.

λιθαρες

498.

λευκαντί

499.

λευκαντι

500.

λιλαία

501.

λιλαια

502.

λίνδος

503.

λινδος

504.

λίσσος

505.

λισσος

506.

μάλθη

507.

μαλθη

508.

μάλλια

509.

μαλλια

510.

μαντίνεια

511.

μαντινεια

512.

μαραθών

513.

μαραθων

514.

μαρώνεια

515.

μαρωνεια

516.

μένδη

517.

μενδη

518.

μεγαλόπολη

519.

μεγαλοπολη

520.

μεσσήνη

521.

μεσσηνη

522.

μετέωρα

523.

μετεωρα

524.

μήθυμνα

525.

μηθυμνα

526.

μιδέα

527.

μιδεα

528.

μοναστήρι

529.

μοναστηρι

530.

πολυφαδος

531.

μονη

532.

ουνιανήσια

533.

ουνιανησια

534.

σίαλ

535.

σιαλ

536.

αστακίδα

537.

αστακιδα

538.

αστακιδόπουλο

539.

αστακιδοπουλο

540.

κάρπαθος

541.

καρπαθος

542.

σαριά

543.

σαρια

544.

κάσος

545.

κασος

546.

κασονήσια

547.

κασονησια

548.

πλάτη

549.

πλατη

550.

αρμαθιά

551.

αρμαθια

552.

δία

553.

δια

554.

αυγό

555.

αυγο

556.

παξιμάδι

557.

παξιμαδι

558.

γιανυσάδες

559.

γιανυσαδες

560.

διονυσάδες

561.

διονυσαδες

562.

παξιμάδα

563.

παξιμαδα

564.

ποντικόνησος

565.

ποντικονησος

566.

γαύδος

567.

γαυδος

568.

γαυδοπούλα

569.

γαυδοπουλα

570.

γαϊδουρονήσι

571.

γαϊδουρονησι

572.

μικρονήσι

573.

μικρονησι

574.

κουφονήσι

575.

κουφονησι

576.

τράχηλος

577.

τραχηλος

578.

παξιμάδια

579.

παξιμαδια

580.

μακεδονία

581.

μακεδονια

582.

ανατολικήμακεδονία

583.

ανατολικημακεδονια

584.

κεντρικήμακεδονία

585.

κεντρικημακεδονια

586.

δυτικήμακεδονία

587.

δυτικημακεδονια

588.

ήπειρος

589.

ηπειρος

590.

θεσσαλία

591.

θεσσαλια

592.

στερεάελλάδα

593.

στερεαελλαδα

594.

πελοπόννησος

595.

πελοποννησος

596.

δωδεκάνησα

597.

δωδεκανησα

598.

επτάνησα

599.

επτανησα

600.

κρήτη

601.

κρητη

602.

κυκλάδες

603.

κυκλαδες

604.

αιγαίο

605.

αιγαιο

606.

ιόνιο

607.

ιονιο

608.

μυρτώο

609.

μυρτωο

610.

κρητικό

611.

κρητικο

612.

αθήνα

613.

αθηνα

614.

άθως

615.

αθως

616.

άγιονόρος

617.

αγιονορος

618.

αιανή

619.

αιανη

620.

αμύνταιο

621.

αμυνταιο

622.

αξιός

623.

αξιος

624.

άρδας

625.

αρδας

626.

βελβεντός

627.

βελβεντος

628.

γουμένισσα

629.

γουμενιτσα

630.

δεσκάτη

631.

δεσκατη

632.

δορκάς

633.

δορκας

634.

δεσπάτης

635.

δεσπατης

636.

ελευθερούπολη

637.

ελευθερουπολη

638.

κρυσταλλοπηγή

639.

κρυσταλλοπηγη

640.

λέχοβο

641.

λεχοβο

642.

μαργαρίτι

643.

μαργαριτι

644.

νέστος

645.

νεστος

646.

νυμφαίο

647.

νυμφαιο

648.

ορφανό

649.

ορφανο

650.

ουρανούπολη

651.

ουρανουπολη

652.

παγγαίο

653.

παγγαιο

654.

παραμυθιά

655.

παραμυθια

656.

προμαχώνας

657.

προμαχωνας

658.

σαγιάδα

659.

σαγιαδα

660.

στενήμαχος

661.

στενημαχος

662.

στρυμώνας

663.

στρυμωνας

664.

σωζόπολη

665.

σωζοπολη

666.

τσοτύλι

667.

τσοτυλι

668.

φιλιάτες

669.

φιλιατες

670.

χορτιάτης

671.

χορτιατης

672.

χρυσούπολη

673.

χρυσουπολη

674.

αττική

675.

αττικη

676.

πειραιάς

677.

πειραιας

678.

αιτωλοακαρνανία

679.

αιτωλοακαρνανια

680.

αλιάκμονας

681.

αλιακμονας

682.

αγχίαλος

683.

αγχιαλος

684.

αργολίδα

685.

αργολιδα

686.

αρκαδία

687.

αρκαδια

688.

άρτα

689.

αρτα

690.

αχαΐα

691.

αχαια

692.

βοιωτία

693.

βοιωτια

694.

γρεβενά

695.

γρεβενα

696.

δράμα

697.

δραμα

698.

εύβοια

699.

ευβοια

700.

ευρυτανία

701.

ευρυτανια

702.

ζάκυνθος

703.

ζακυνθος

704.

ηλεία

705.

ηλεια

706.

ημαθία

707.

ημαθια

708.

ηράκλειο

709.

ηρακλειο

710.

θεσπρωτία

711.

θεσπρωτια

712.

θεσσαλονίκη

713.

θεσσαλονικη

714.

ιωάννινα

715.

ιωαννινα

716.

ιωνία

717.

ιωνια

718.

αιολίς

719.

αιολις

720.

δωρίς

721.

δωρις

722.

λοκροί

723.

λοκροι

724.

καβάλα

725.

καβαλα

726.

καρδίτσα

727.

καρδιτσα

728.

κεφαλληνία

729.

κεφαλληνια

730.

κεφαλλονιά

731.

κεφαλλονια

732.

κιλκίς

733.

κιλκις

734.

κόρινθος

735.

κορινθος

736.

λακωνία

737.

λακωνια

738.

λασίθι

739.

λασιθι

740.

λέσβος

741.

λεσβος

742.

λευκάδα

743.

λευκαδα

744.

μαγνησία

745.

μαγνησια

746.

μεσσηνία

747.

μεσσηνια

748.

πέλλα

749.

πελλα

750.

πιερία

751.

πιερια

752.

πρέβεζα

753.

πρεβεζα

754.

ρέθυμνο

755.

ρεθυμνο

756.

σάμος

757.

σαμος

758.

σέρρες

759.

σερρες

760.

τρίκαλα

761.

τρικαλα

762.

φθιώτιδα

763.

φθιωτιδα

764.

φλώρινα

765.

φλωρινα

766.

φωκίδα

767.

ψωραδια

768.

φωκιδα

769.

χαλκιδική

770.

χαλκιδικη

771.

άγιοςκωνσταντίνος

772.

αγιοςκωνσταντινος

773.

άγιοςνικόλαος

774.

αγιοςνικολαος

775.

αγρίνιο

776.

αγρινιο

777.

αίγινα

778.

αιγινα

779.

αλεξάνδρεια

780.

αλεξανδρεια

781.

αμοργός

782.

αμοργος

783.

άμφισσα

784.

αμφισσα

785.

άνδρος

786.

ανδρος

787.

άργος

788.

αργος

789.

αριδαία

790.

αριδαια

791.

αρναία

792.

αρναια

793.

αρχάγγελος

794.

αρχαγγελος

795.

αρχαίαολυμπία

796.

αρχαιαολυμπια

797.

όλυνθος

798.

ολυνθος

799.

όρραον

800.

ορραον

801.

ορχομενός

802.

ορχομενος

803.

περαία

804.

περαια

805.

πλαταιές

806.

πλαταιες

807.

πολιόχνη

808.

πολιοχνη

809.

πόλις

810.

πολις

811.

πνύκα

812.

πνυκα

813.

πύδνα

814.

πυνδα

815.

πυθαγόρειο

816.

πυθαγορειο

817.

ραμνούς

818.

ραμνους

819.

σέσκλο

820.

σεσκλο

821.

σούλι

822.

σουλι

823.

σίνδος

824.

σινδος

825.

σικυών

826.

σικυων

827.

σκρα

828.

σύβοτα

829.

συβοτα

830.

τεγέα

831.

τεγεα

832.

τίρυνς

833.

τιρυνς

834.

τορώνη

835.

τορωνη

836.

τύλισος

837.

τυλισος

838.

ύρια

839.

υρια

840.

φαιστός

841.

φαιστος

842.

φιγάλεια

843.

φιγαλεια

844.

φυλακωπή

845.

φυλακωτη

846.

χαιρώνεια

847.

χαιρωνεια

848.

βεγορίτιδα

849.

βεγοριτιδα

850.

βεργίνα

851.

βεργινα

852.

βέρμιο

853.

βερμιο

854.

βέροια

855.

βεροια

856.

βόλος

857.

βολος

858.

βόρας

859.

βορας

860.

γιαννιτσά

861.

γιαννιτσα

862.

γρεβενά

863.

γρεβενα

864.

δελφοί

865.

δελφοι

866.

δίον

867.

διον

868.

δοϊράνη

869.

δοιρανη

870.

δοξάτο

871.

δοξατο

872.

δράμα

873.

δραμα

874.

δωδώνη

875.

δωδωνη

876.

έδεσσα

877.

εδεσσα

878.

ελασσόνα

879.

ελασσονα

880.

επίδαυρος

881.

επιδαυρος

882.

ερμούπολη

883.

ερμουπολη

884.

ζάλογγο

885.

ζαλογγο

886.

ηγουμενίτσα

887.

ηγουμενιτσα

888.

θάσος

889.

θασος

890.

θερμαϊκός

891.

θερμαικος

892.

θήβα

893.

θηβα

894.

θήρα

895.

θηρα

896.

ιεράπετρα

897.

ιεραπετρα

898.

ιθάκη

899.

ιθακη

900.

καλαμάτα

901.

καλαματα

902.

καλαμπάκα

903.

καλαμπακα

904.

καρπενήσι

905.

καρπενησι

906.

κάρυστος

907.

καρυστος

908.

κασσάνδρα

909.

κασσανδρα

910.

καστέλλι

911.

καστελλι

912.

καστοριά

913.

καστορια

914.

κατερίνη

915.

κατερινη

916.

κερκίνη

917.

κερκινη

918.

κέρκυρα

919.

κερκυρα

920.

κοζάνη

921.

κοζανη

922.

κόνιτσα

923.

κονιτσα

924.

κορώνεια

925.

κορωνεια

926.

κύθηρα

927.

κυθηρα

928.

κύθνος

929.

κυθνος

930.

λαμία

931.

λαμια

932.

λάρισα

933.

λαρισα

934.

λευκάδα

935.

λευκαδα

936.

λιτόχωρο

937.

λιτοχωρο

938.

μελίτη

939.

μελιτη

940.

μεσολόγγι

941.

μεσολογγι

942.

μέτσοβο

943.

μετσοβο

944.

μήλος

945.

μηλος

946.

μονεμβασιά

947.

μονεμβασια

948.

μυκήνες

949.

μυκηνες

950.

μύκονος

951.

μυκονος

952.

μυστράς

953.

μυστρας

954.

μύρινα

955.

μυρινα

956.

νάξος

957.

ναξος

958.

νάουσα

959.

ναουσα

960.

ναυαρίνο

961.

ναυαρινο

962.

ναύπακτος

963.

ναυπακτος

964.

ναύπλιο

965.

ναυπλιο

966.

νέαμουδανιά

967.

νεαμουδανια

968.

νικόπολη

969.

νικοπολη

970.

νεστόριο

971.

νεστοριο

972.

νευροκόπι

973.

νευροκοπι

974.

νιγρίτα

975.

νιγριτα

976.

νιχώρια

977.

νιχωρια

978.

όλυμπος

979.

ολυμπος

980.

παξοί

981.

παξοι

982.

πάργα

983.

παργα

984.

πάρος

985.

παρος

986.

πάτρα

987.

πατρα

988.

πολύγυρος

989.

πολυγυρος

990.

πόρος

991.

πορος

992.

πρέβεζα

993.

πρεβεζα

994.

πρέσπες

995.

πρεσπες

996.

πτολεμαϊδα

997.

πτολεμαιδα

998.

πύργος

999.

πυργος

1000.

ρέθυμνο

1001.

ρεθυμνο

1002.

ρούμελη

1003.

ρουμελη

1004.

σαλαμίνα

1005.

σαλαμινα

1006.

σαμαρίνα

1007.

σαμαρινα

1008.

σέριφος

1009.

σεριφος

1010.

σητεία

1011.

σητεια

1012.

σιάτιστα

1013.

σιατιστα

1014.

σιδηρόκαστρο

1015.

σιδηροκαστρο

1016.

σιθωνία

1017.

σιθωνια

1018.

σίκινος

1019.

σικινος

1020.

σίφνος

1021.

σιφνος

1022.

σκιάθος

1023.

σκιαθος

1024.

σκόπελος

1025.

σκοπελος

1026.

σκύδρα

1027.

σκυδρα

1028.

σκύρος

1029.

σκυρος

1030.

σπάρτη

1031.

σπαρτη

1032.

σπέτσες

1033.

σπετσες

1034.

σποράδες

1035.

σποραδες

1036.

στάγιρα

1037.

σταγιρα

1038.

τήνος

1039.

τηνος

1040.

τρίπολη

1041.

τριπολη

1042.

ύδρα

1043.

υδρα

1044.

φιλίπποι

1045.

φιλιπποι

1046.

φλώρινα

1047.

φλωρινα

1048.

χαλκηδόνα

1049.

χαλκηδονα

1050.

χανιά

1051.

χανια

1052.

άγιοςγεώργιος

1053.

αγιοςγεωργιος

1054.

άγιοςιωάννης

1055.

αγιοςιωαννης

1056.

αγριελούσα

1057.

αγριελουσα

1058.

αγριελαία

1059.

αγριελαια

1060.

βενετικό

1061.

βενετικο

1062.

δραγονέρα

1063.

δραγονερα

1064.

κιόνι

1065.

κιονι

1066.

κουτσουμπόρα

1067.

κουτσουμπορα

1068.

λαιμός

1069.

λαιμος

1070.

μαύροποινί

1071.

μαυροποινι

1072.

μαύροποινάκι

1073.

μαυροποινακι

1074.

πολυφάδος

MADŽARSKA

1.

magyarkoztarsasag

2.

republicofhungary

3.

republiquedehongrie

4.

republikungarn

5.

republicadehungria

6.

repubblicadiungheria

7.

republicadahungria

8.

ungerskarepubliken

9.

unkarintasavalta

10.

denungarskerepublik

11.

derepublikhongarije

12.

republikawegierska

13.

ungarivabariik

14.

ungarijasrepublika

15.

vengrijosrespublika

16.

magyarorszag

17.

hungary

18.

hongrie

19.

ungarn

20.

hungria

21.

ungheria

22.

ungern

23.

unkari

24.

hongarije

25.

wegry

26.

madarsko

27.

ungari

28.

ungarija

29.

vengrija

30.

magyarköztársaság

31.

magyarország

32.

madarskarepublika

33.

republikamadzarska

34.

madzarsko

35.

Ουγγαρία

36.

ουγρικιδεμοκρατια

37.

nyugatdunántúl

38.

középdunántúl

39.

déldunántúl

40.

középmagyarország

41.

északmagyarország

42.

északalföld

43.

délalföld

44.

nyugatdunantul

45.

kozepdunantul

46.

deldunantul

47.

kozepmagyarorszag

48.

eszakmagyarorszag

49.

eszakalfold

50.

delalfold

ISLANDIJA

1.

arepublicadeislândia

2.

deijslandrepubliek

3.

deijslandrepubliek

4.

derepubliekvanijsland

5.

derepubliekvanijsland

6.

iceland

7.

icelandrepublic

8.

iepublikaislande

9.

ijsland

10.

island

11.

islanda

12.

islande

13.

islandia

14.

islândia

15.

islandica

16.

islandrepublik

17.

islandskylisejnik

18.

islannintasavalta

19.

islanti

20.

izland

21.

ísland

22.

íslenskalýðveldið

23.

köztársaságizland

24.

larepubblicadiislanda

25.

larepúblicadeislandia

26.

larépubliquedislande

27.

lislande

28.

lýðveldiðísland

29.

puklerkaislandska

30.

rahvavabariikisland

31.

repubblicadiislanda

32.

repubblikataisland

33.

republicoficeland

34.

republikaisland

35.

republikaislandia

36.

republikavisland

37.

republikkenisland

38.

republikvonisland

39.

repúblicadeislandia

40.

repúblicadeislândia

41.

républiquedislande

42.

ΔημοκρατίατηςΙσλανδίας

43.

Ισλανδία

44.

ísland

45.

akraneskaupstaâur

46.

akureyrarkaupstaâur

47.

álftanes

48.

árneshreppur

49.

ásahreppur

50.

bakkafjörâur

51.

bessastaâahreppur

52.

bifröst

53.

bíldudalur

54.

bláskógabyggâ

55.

blönduós

56.

blönduósbær

57.

bolungarvík

58.

bolungarvíkurkaupstaâur

59.

borâeyri

60.

borgarbyggâ

61.

borgarfjarâarhreppur

62.

borgarfjörâureystri

63.

breiâdalshreppur

64.

breiâdalsvík

65.

buâardalur

66.

bæjarhreppur

67.

dalabyggâ

68.

dalvík

69.

dalvíkurbyggâ

70.

djúpavogshreppur

71.

djúpivogur

72.

egilsstaâir

73.

eiâar

74.

eskiflörõur

75.

eyjafjarâarsveit

76.

fáskrúâsflorâur

77.

fellabær

78.

fjallabyggâ

79.

fjarâabyggâ

80.

fljótsdalshéraâ

81.

fljótsdalshreppur

82.

flóahreppur

83.

flúâir

84.

garaabær

85.

garâur

86.

grenivík

87.

grindavík

88.

grindavíkurbær

89.

grímsey

90.

grímseyjarhreppur

91.

grímsnes-oggrafningshreppur

92.

grundarfjaraarbær

93.

grundarfjörõur

94.

grýtubakkahreppur

95.

hafnarfjarâarkaupstaâur

96.

hafnarfjöraur

97.

hallormsstaâur

98.

hnífsdalur

99.

hofsós

100.

hólar

101.

hólmavík

102.

hrísey

103.

húnavantshreppur

104.

húnakingvestra

105.

húsavík

106.

hvalfjarâarsveit

107.

hveragerâi

108.

hverageraisbær

109.

hvolsvöllur

110.

höfn

111.

hörgárbyggâ

112.

ísafjaraarbær

113.

ísafjörâur

114.

keflavík

115.

kirkjubæjarklaustur

116.

kjósarhreppur

117.

kópasker

118.

kópavogsbær

119.

kópavogur

120.

langanesbyggâ

121.

laugarás

122.

litli-árskógssandur

123.

mosfellsbær

124.

mýrdalshreppur

125.

mývatn

126.

neskaupsstaâur

127.

njarâvík

128.

norâflorâur

129.

norâurking

130.

ólafsflorâur

131.

ólafsvík

132.

patreksfjörâur

133.

rangárkingeystra

134.

rangárkingytra

135.

raufarhöfn

136.

reyâarfjörâur

137.

reykhólahreppur

138.

reykjahlíâ

139.

reykjanesbær

140.

reykjavík

141.

reykjavíkcity

142.

reykjavíkurborg

143.

sandgerâi

144.

sandgeraisbær

145.

sauâárkrókur

146.

seltjamarneskaupstaâur

147.

seyâisfjarâarkaupstaâur

148.

seyâisflorâur

149.

siglufjörâur

150.

skaftárhreppur

151.

skagabyggâ

152.

skagaströnd

153.

skeiâa-oggnúpverjahreppur

154.

skógar

155.

skútustaâahreppur

156.

snæfellsbær

157.

snæfellsnes

158.

sólheimar

159.

strandabyggâ

160.

stykkishólmsbær

161.

stykkishólmur

162.

stoâvarfjörâur

163.

suâureyri

164.

suâavík

165.

suâavíkurhreppur

166.

svalbarâseyri

167.

svalbarâshreppur

168.

svalbarâsstrandarhreppur

169.

sveitarfélagiâálftanes

170.

sveitarfélagiâárborg

171.

sveitarfélagiâgarâur

172.

sveitarfélagiâhornafjörâur

173.

sveitarfélagiâskagafjörâur

174.

sveitarfélagiâskagaströnd

175.

sveitarfélagiâvogar

176.

sveitarfélagiâolfus

177.

tálknafjarâarhreppur

178.

tálknafjörâur

179.

tjörneshreppur

180.

varmahlíâ

181.

vestmannaeyjabær

182.

vesturbyggâ

183.

vík

184.

vopnafjarâarhreppur

185.

vopnafjörâur

186.

ringeyjarsveit

187.

Kngeyri

188.

rórshöfn

189.

ásbyrgi

190.

snæfellsjökull

191.

vatnajökull

192.

řingvellir

IRSKA

1.

irlanda

2.

irsko

3.

irland

4.

iirimaa

5.

ireland

6.

irlande

7.

irlanda

8.

Īrija

9.

Airija

10.

Írország

11.

L-Irlanda

12.

ιρλανδία

13.

ierland

14.

irlandia

15.

Írsko

16.

irska

17.

irlanti

18.

irland

19.

.irlande

20.

Ιρλανδία

21.

irlande

22.

republicofireland

23.

eire

24.

irelànd

25.

irelánd

26.

irelánd

27.

irelánd

28.

irelând

29.

irelãnd

30.

ireländ

31.

irelånd

32.

irelænd

33.

irèland

34.

iréland

35.

irêland

36.

irëland

37.

ìreland

38.

íreland

39.

îreland

40.

ireland

41.

irelanð

42.

irelañd

43.

irelānd

44.

irelánd

45.

ireląnd

46.

ireland'

47.

irelanđ

48.

irēland

49.

irěland

50.

irėland

51.

iręland

52.

irěland

53.

îreland

54.

îreland

55.

Ireland

56.

Ireland

57.

Ireland

58.

irelańd

59.

irelaņd

60.

irelaňd

61.

irela'nd

62.

ireland

63.

iŕeland

64.

ireland

65.

iřeland

66.

ирландия

ITALIJA

1.

Repubblica-Italiana

2.

RepubblicaItaliana

3.

Italia

4.

Italy

5.

Italian

6.

Italien

7.

Italija

8.

Itália

9.

Italië

10.

Italien

11.

Itálie

12.

Italie

13.

Olaszország

14.

Itālija

15.

Włochy

16.

Ιταλία

17.

Italja

18.

Taliansko

19.

Itaalia

20.

Abruzzo

21.

Basilicata

22.

Calabria

23.

Campania

24.

Emilia-Romagna

25.

Friuli-VeneziaGiulia

26.

Lazio

27.

Liguria

28.

Lombardia

29.

Marche

30.

Molise

31.

Piemonte

32.

Puglia

33.

Sardegna

34.

Sicilia

35.

Toscana

36.

Trentino-AltoAdige

37.

Umbria

38.

Valled'Aosta

39.

Veneto

LATVIJA

1.

Λετονία

2.

Lettorszag

3.

Latvja

4.

Letland

5.

Lotwa

6.

Letonia

7.

Lotyssko

8.

Latvija

9.

Lettland

10.

Latvia

11.

Lotyssko

12.

Letland

13.

Lettland

14.

Lati

15.

Letonia

16.

Lettonie

17.

Lettonia

18.

Republicoflatvia

19.

Latvijskajarespublika

20.

lotyšsko

21.

λεττονία

22.

läti

23.

letònia

24.

латвия

25.

łotwa

26.

letónia

27.

letônia

28.

lettország

29.

républiquedelettonie

30.

repúblicadeletònia

31.

латвийскаяреспублика

32.

republikałotewska

33.

républiquedelettonie

34.

δημοκρατίατησλετονιας

35.

δημοκρατίατησλετονίας

LIHTENŠTAJN

1.

fyrstendømmetliechtenstein

2.

fürstentumliechtenstein

3.

principalityofliechtenstein

4.

liechtensteinivürstiriiki

5.

liechtensteininruhtinaskunta

6.

principautédeliechtenstein

7.

πριγκιπάτοτουλιχτενστάιν

8.

furstadæmisinsliechtensteins

9.

principatodelliechtenstein

10.

lichtenšteinokunigaikštystė

11.

lihtenšteinasfirstiste

12.

prinċipalitàtal-liechtenstein

13.

vorstendomliechtenstein

14.

fyrstedømmetliechtenstein

15.

księstwoliechtenstein

16.

principadodoliechtenstein

17.

furstendömetliechtenstein

18.

lichtenštajnskékniežatstvo

19.

kneževinolihtenštajn

20.

principadodeliechtenstein

21.

lichtenštejnskéknížectví

22.

lichtensteinihercegség

LITVA

1.

lietuva

2.

leedu

3.

liettua

4.

litauen

5.

lithouania

6.

lithuania

7.

litouwen

8.

lituania

9.

lituanie

10.

litva

11.

litván

12.

litvania

13.

litvanya

14.

litwa

15.

litwanja

16.

liettuan

17.

litevská

18.

lietuvas

19.

litwy

20.

litovska

21.

aukstaitija

22.

zemaitija

23.

dzukija

24.

suvalkija

25.

suduva

26.

lietuvos-respublika

27.

lietuvos_respublika

28.

lietuvosrespublika

29.

republic-of-lithuania

30.

republic_of_lithuania

31.

republiclithuania

32.

republicoflithuania

33.

republique-de-lituanie

34.

republique_de_lituanie

35.

republiquelituanie

36.

republiquedelituanie

37.

republica-de-lituania

38.

republica_de_lituania

39.

republicalituania

40.

republicadelituania

41.

litovskajarespublika

42.

litovskaja-respublika

43.

litovskaja_respublika

44.

litauensrepublik

45.

litauens-republik

46.

litauens_republic

47.

republiklitauen

48.

republik-litauen

49.

republic_litauen

50.

δημοκρατιατησλιθουανιας

51.

δημοκρατια-της-λιθουανιας

52.

δημοκρατια_της_λιθουανιας

53.

δημοκρατίατηςΛιθουανίας

54.

δημοκρατία-της-Λιθουανίας

55.

δημοκρατία_της_Λιθουανίας

56.

repubblicadilituania

57.

repubblica-di-lituania

58.

repubblica_di_lituania

59.

republieklitouwen

60.

republiek-litouwen

61.

republiek_litouwen

62.

republicadalituania

63.

republica-da-lituania

64.

republica_da_lituania

65.

liettuantasavalta

66.

liettuan-tasavalta

67.

liettuan_tasavalta

68.

republikenLitauen

69.

republiken-litauen

70.

republiken_litauen

71.

litevskárepublika

72.

litevská-republika

73.

litevská_republika

74.

leeduvabariik

75.

leedu-vabariik

76.

leedu_vabariik

77.

lietuvasrepublika

78.

lietuvas-republika

79.

lietuvas_republika

80.

litvánköztársaság

81.

litván-köztársaság

82.

litván_köztársaság

83.

repubblikatallitwanja

84.

repubblika-tal-litwanja

85.

repubblika_tal_litwanja

86.

republikalitwy

87.

republika-litwy

88.

republika_litwy

89.

litovskarepublika

90.

litovska-republika

91.

litovska_republika

92.

republikalitva

93.

republika-litva

94.

republika_litva

95.

aukštaitija

96.

žemaitija

97.

dzūkija

98.

sūduva

99.

литва

100.

литовскаяреспублика

101.

литовская-республика

102.

λιθουανία

LUKSEMBURG

1.

luxembourg

2.

luxemburg

3.

letzebuerg

4.

großherzogtum-luxemburg

5.

großherzogtumluxemburg

6.

großherzogtum

7.

groußherzogtum-lëtzebuerg

8.

groußherzogtum-letzebuerg

9.

groußherzogtum

MALTA

1.

malta

2.

malte

3.

melita

4.

republicofmalta

5.

republic-of-malta

6.

therepublicofmalta

7.

the-republic-of-malta

8.

repubblikatamalta

9.

repubblika-ta-malta

10.

maltarepublic

11.

maltarepubblika

12.

gozo

13.

ghawdex

14.

għawdex

NIZOZEMSKA

1.

nederland

2.

holland

3.

thenetherlands

4.

netherlands

5.

lespaysbas

6.

hollande

7.

dieniederlande

8.

lospaisesbajos

9.

holanda

10.

fryslân

11.

provinciefryslân

12.

provincie-fryslân

13.

dieniederlände

14.

niederlände

15.

neerlandés

16.

paísesbaxos

17.

paísesbajos

18.

néerlande

19.

paísesbaixos

20.

neerlândia

NORVEŠKA

1.

norge

2.

noreg

3.

norway

4.

norwegen

5.

norvege

6.

norvège

7.

noruega

8.

norvegia

9.

norvégia

10.

norsko

11.

nórsko

12.

norra

13.

norja

14.

norvegija

15.

norvēģija

16.

noorwegen

17.

Νορβηγία

18.

norvegja

19.

norveġja

20.

norveska

21.

norveška

22.

norwegia

23.

norga

24.

норвегия

25.

norvegiâ

POLJSKA

1.

rzeczpospolitapolska

2.

rzeczpospolita_polska

3.

rzeczpospolita-polska

4.

polska

5.

polonia

6.

lenkija

7.

poland

8.

polen

9.

pologne

10.

polsko

11.

poola

12.

puola

PORTUGALSKA

1.

republicaportuguesa

2.

portugal

3.

portugália

4.

portugalia

5.

portugali

6.

portugalska

7.

portugalsko

8.

portogallo

9.

portugalija

10.

portekiz

11.

πορτογαλία

12.

portugāle

13.

aveiro

14.

beja

15.

braga

16.

bragança

17.

castelobranco

18.

coimbra

19.

evora

20.

faro

21.

guarda

22.

leiria

23.

lisboa

24.

portalegre

25.

porto

26.

santarem

27.

setubal

28.

vianadocastelo

29.

viseu

30.

vilareal

31.

madeira

32.

açores

33.

alentejo

34.

algarve

35.

altoalentejo

36.

baixoalentejo

37.

beiraalta

38.

beirabaixa

39.

beirainterior

40.

beiralitoral

41.

beiratransmontana

42.

douro

43.

dourolitoral

44.

entredouroeminho

45.

estremadura

46.

minho

47.

ribatejo

48.

tras-os-montes-e-alto-douro

49.

acores

ROMUNIJA

1.

românia

2.

romania

3.

roumanie

4.

rumänien

5.

rumanien

6.

rumanía

7.

rumænien

8.

roménia

9.

romênia

10.

romenia

11.

rumunia

12.

rumunsko

13.

romunija

14.

rumãnija

15.

rumunija

16.

rumeenia

17.

ρουμάνια

18.

románia

19.

rumanija

20.

roemenië

21.

românia

22.

bucurești

23.

румъния

24.

букурещ

25.

rumænien

26.

bukurešť

27.

rumänien

28.

ρουμάνια

29.

βoυκουρέστι

30.

rumanía

31.

rumānija

32.

bukareštas

33.

románia

34.

roemenië

35.

roménia

36.

bukarešta

37.

rumänien

38.

румьшмя

39.

бухарест

40.

rúmenía

41.

búkarest

SLOVAŠKA

1.

slowakische-republik

2.

republique-slovaque

3.

slovakiki-dimokratia

4.

slovenska-republika

5.

slovakiske-republik

6.

slovaki-vabariik

7.

slovakian-tasavalta

8.

slovakikidimokratia

9.

slovakiki-dimokratia

10.

szlovak-koztarsasag

11.

slovak-republic

12.

repubblica-slovacca

13.

slovakijas-republika

14.

slovakijos-respublika

15.

repubblika-slovakka

16.

slowaakse-republiek

17.

republika-slowacka

18.

republica-eslovaca

19.

slovaska-republika

20.

republica-eslovaca

21.

slovakiska-republiken

22.

σλοβακικη-δημοκρατια

23.

σλοβακική-δημοκρατία

24.

slowakischerepublik

25.

republiqueslovaque

26.

slovenskarepublika

27.

slovakiskerepublik

28.

slovakivabariik

29.

slovakiantasavalta

30.

szlovakkoztarsasag

31.

slovakrepublic

32.

repubblicaslovacca

33.

slovakijasrepublika

34.

slovakijosrespublika

35.

repubblikaslovakka

36.

slowaakserepubliek

37.

republikaslowacka

38.

republicaeslovaca

39.

slovaskarepublika

40.

republicaeslovaca

41.

slovakiskarepubliken

42.

σλοβακικηδημοκρατια

43.

σλοβακικήδημοκρατία

44.

slowakei

45.

slovaquie

46.

slovakia

47.

slovensko

48.

slovakiet

49.

slovakkia

50.

szlovakia

51.

slovacchia

52.

slovakija

53.

slowakije

54.

slowacija

55.

eslovaquia

56.

slovaska

57.

σλοβακικη

58.

σλοβακική

59.

slovakien

60.

république-slovaque

61.

slovenská-republika

62.

szlovák-köztársaság

63.

slovākijos-respublika

64.

republika-słowacka

65.

república-eslovaca

66.

slovaška-republika

67.

slovačka-republika

68.

lýdveldid-slovakia

69.

républiqueslovaque

70.

slovenskárepublika

71.

szlovákköztársaság

72.

slovākijosrespublika

73.

republikasłowacka

74.

repúblicaeslovaca

75.

slovaškarepublika

76.

slovačkarepublika

77.

lýdveldidslovakia

78.

szlovákia

79.

slovākija

80.

słowacija

81.

slovaška

82.

slovačka

SLOVENIJA

1.

slovenija

2.

slovenia

3.

slowenien

4.

slovenie

5.

la-slovenie

6.

laslovenie

7.

eslovenia

8.

republikaslovenija

9.

republika-slovenija

10.

republicofslovenia

11.

republic-of-slovenia

12.

szlovenia

13.

szlovenkoztarsasag

14.

szloven-koztarsasag

15.

repubblicadislovenia

16.

repubblica-di-slovenia

ŠPANIJA

1.

españa

2.

reinodeespana

3.

reino-de-espana

4.

espagne

5.

espana

6.

espanha

7.

espanja

8.

espanya

9.

hispaania

10.

hiszpania

11.

ispanija

12.

spagna

13.

spain

14.

spanielsko

15.

spanien

16.

spanija

17.

spanje

18.

reinodeespaña

19.

reino-de-españa

20.

španielsko

21.

spānija

22.

španija

23.

španiělsko

24.

espainia

25.

ispania

26.

ισπανια

27.

andalucia

28.

andalucía

29.

andalousie

30.

andalusia

31.

andalusien

32.

juntadeandalucia

33.

juntadeandalucía

34.

aragon

35.

aragón

36.

gobiernodearagon

37.

gobiernoaragón

38.

principadodeasturias

39.

principaudasturies

40.

asturias

41.

asturies

42.

illesbalears

43.

islasbaleares

44.

canarias

45.

gobiernodecanarias

46.

canaryisland

47.

kanarischeinseln

48.

cantabria

49.

gobiernodecantabria

50.

castillalamancha

51.

castilla-lamancha

52.

castillayleon

53.

castillayleón

54.

juntadecastillayleon

55.

juntadecastillayleón

56.

generalitatdecatalunya

57.

generalitatdecataluña

58.

catalunya

59.

cataluña

60.

katalonien

61.

catalonia

62.

catalogna

63.

catalogne

64.

cataloniě

65.

katalonias

66.

catalunha

67.

kataloniens

68.

katalonian

69.

catalonië

70.

extremadura

71.

comunidadautonomadeextremadura

72.

comunidadautónomadeextremadura

73.

xuntadegalicia

74.

comunidadautonomadegalicia

75.

comunidaautónomadegalicia

76.

comunidadeautonomadegalicia

77.

comunidadeautónomadegalicia

78.

larioja

79.

gobiernodelarioja

80.

comunidadmadrid

81.

madridregion

82.

regionmadrid

83.

madrid

84.

murciaregion

85.

murciaregión

86.

murciaregione

87.

murciaregiao

88.

regiondemurcia

89.

regióndemurcia

90.

regionofmurcia

91.

regionvonmurcia

92.

regionedimurcia

93.

regiaodomurcia

94.

navarra

95.

nafarroa

96.

navarre

97.

navarracomunidadforal

98.

nafarroaforukomunitatea

99.

nafarroaforuerkidegoa

100.

communauteforaledenavarre

101.

communautéforaledenavarre

102.

foralcommunityofnavarra

103.

paisvasco

104.

paísvasco

105.

euskadi

106.

euskalherria

107.

paisbasc

108.

basquecountry

109.

paysbasque

110.

paesebasco

111.

baskenland

112.

paisbasco

113.

χώρατωνβάσκων

114.

gobiernovasco

115.

euskojaurlaritza

116.

governbasc

117.

basquegovernment

118.

gouvernementbasque

119.

governobasco

120.

baskischeregierung

121.

baskitschebestuur

122.

κυβέρνησητωνβάσκων

123.

comunidad-valenciana

124.

comunidadvalenciana

125.

comunitat-valenciana

126.

comunitatvalenciana

127.

ceuta

128.

gobiernoceuta

129.

melilla

130.

gobiernomelilla

ŠVEDSKA

1.

suecia

2.

reinodesuecia

3.

sverige

4.

kongerietsverige

5.

schweden

6.

königreichschweden

7.

konigreichschweden

8.

σουηδία

9.

ΒασίλειοτηςΣουηδίας

10.

sweden

11.

kingdomofsweden

12.

suède

13.

suede

14.

royaumedesuède

15.

royaumedesuede

16.

svezia

17.

regnodisvezia

18.

zweden

19.

koninkrijkzweden

20.

suécia

21.

reinodasuécia

22.

reinodasuecia

23.

ruotsi

24.

ruotsinkuningaskunta

25.

konungariketsverige

26.

švédsko

27.

rootsi

28.

svedija

29.

svédorszag

30.

svedorszag

31.

l-isvezja

32.

szweja

33.

švedska

34.

svedska

ZDRUŽENO KRALJESTVO

1.

unitedkingdom

2.

united-kingdom

3.

united_kingdom

4.

greatbritain

5.

great-britain

6.

great_britain

7.

britain

8.

cymru

9.

england

10.

northernireland

11.

northern-ireland

12.

northern_ireland

13.

scotland

14.

wales

2.   

Seznam imen po državah in države, ki jih lahko rezervirajo:

NEKDANJA JUGOSLOVANSKA REPUBLIKA MAKEDONIJA

1.

southeast-region

2.

arachinovo

3.

baba-planina

4.

belasitsa

5.

berovo

6.

berovsko-ezero

7.

bigla-planina

8.

bogdantsi

9.

bogovinje

10.

bosilovo

11.

brvenitsa

12.

bregalnitsa

13.

valandovo

14.

vardar-region

15.

vasilevo

16.

vevchani

17.

vinitsa

18.

vodno

19.

vodocha

20.

vraneshtitsa

21.

vrapchishte

22.

gazi-baba

23.

galichitsa

24.

galichnik

25.

german-planina

26.

globochitsa

27.

golak

28.

gradsko

29.

gratche

30.

debarsko-ezero

31.

debartsa

32.

demir-kapija

33.

demir-hisar

34.

dennadrvoto

35.

deshat

36.

dojran

37.

dojransko-ezero

38.

dolneni

39.

drugovo

40.

gjorche-petrov

41.

ezero-mladost

42.

zheden-planina

43.

zhelino

44.

zajas

45.

zelenikovo

46.

zletovska-reka

47.

zrnovska-reka

48.

zrnovtsi

49.

ilinden

50.

east-region

51.

jablanitsa

52.

jakupitsa

53.

jegunovtse

54.

southwest-region

55.

kavadartsi

56.

kadina-reka

57.

kalimantsi

58.

karaorman

59.

karadzitsa

60.

karbintsi

61.

karposh

62.

katlanovo

63.

kisela-voda

64.

kichevo

65.

kozhuf

66.

kozjak

67.

konche

68.

kochani

69.

kochanska-reka

70.

kratovo

71.

kriva-palanka

72.

krivogashtani

73.

krushevo

74.

lipkovo

75.

lipkovsko-ezero

76.

lozovo

77.

lopushnik

78.

mavrovo

79.

mavrovo-i-rostusha

80.

mavrovska-reka

81.

mavrovsko-ezero

82.

maleshevski-planini

83.

markova-reka

84.

mkdenar

85.

negotino

86.

nidzhe

87.

novatsi

88.

novo-selo

89.

ograzhden

90.

orizarska-reka

91.

oslomej

92.

ohridsko-ezero

93.

pelagonija

94.

pelister

95.

petrovets

96.

pehchevo

97.

plasnitsa

98.

plachkovitsa

99.

prespa

100.

prespansko-ezero

101.

prilepsko-ezero

102.

probishtip

103.

pchinja

104.

radovish

105.

rankovtse

106.

reka-radika

107.

rosoman

108.

sveti-nikole

109.

northeast-region

110.

skopska-crna-gora

111.

skopje-region

112.

slatinsko-ezero

113.

sopishte

114.

staro-nagorichane

115.

stogovo

116.

strezhevo

117.

strumitsa

118.

studenichani

119.

suva-gora

120.

teartse

121.

tikvesh

122.

tikveshko-ezero

123.

centar-zhupa

124.

crna-reka

125.

crn-drim

126.

chashka

127.

cheshinovo-obleshevo

128.

chucher-sandevo

129.

shar-planina

130.

shtip

131.

shuto-orizari

132.

аеродром

133.

арачиново

134.

баба-планина

135.

бабуна

136.

беласица

137.

берово

138.

беровско-езеро

139.

бигла-планина

140.

битола

141.

богданци

142.

босилово

143.

брвеница

144.

брегалница

145.

бутел

146.

валандово

147.

вардар

148.

вардарски-регион

149.

василево

150.

вевчани

151.

велес

152.

виница

153.

водно

154.

водоча

155.

вранештица

156.

врапчиште

157.

гази-баба

158.

галичица

159.

галичник

160.

герман-планина

161.

глобочица

162.

голак

163.

гостивар

164.

градско

165.

гратче

166.

дебар

167.

дебарско-езеро

168.

дебарца

169.

делчево

170.

демир-хисар

171.

денар

172.

деннадрвото

173.

дешат

174.

долнени

175.

драгор

176.

другово

177.

езеро-младост

178.

жеден-планина

179.

желино

180.

зелениково

181.

злетовска-река

182.

зрновска-река

183.

зрновци

184.

илинден

185.

источен-регион

186.

кавадарци

187.

кадина-река

188.

калиманци

189.

караорман

190.

карбинци

191.

карпош

192.

катланово

193.

кисела-вода

194.

китка

195.

кичево

196.

кожуф

197.

конче

198.

кораб

199.

кочани

200.

кочанска-река

201.

кратово

202.

крива-паланка

203.

кривогаштани

204.

крушево

205.

куманово

206.

липково

207.

липковско-езеро

208.

лозово

209.

лопушник

210.

маврово

211.

маврово-и-ростуша

212.

мавровска-река

213.

мавровско-езеро

214.

малешевски-планини

215.

маркова-река

216.

матка

217.

мкденар

218.

могила

219.

неготино

220.

новаци

221.

ново-село

222.

огражден

223.

оризарска-река

224.

охрид

225.

охридско-езеро

226.

пелистер

227.

пена

228.

петровец

229.

пехчево

230.

пласница

231.

плачковица

232.

полог

233.

преспа

234.

преспанско-езеро

235.

прилеп

236.

прилепско-езеро

237.

пробиштип

238.

радовиш

239.

ранковце

240.

река-радика

241.

ресен

242.

росоман

243.

свети-николе

244.

североисточен-регион

245.

скопска-црна-гора

246.

скопски-регион

247.

слатинско-езеро

248.

сопиште

249.

старо-нагоричане

250.

стогово

251.

стрежево

252.

струга

253.

струмица

254.

студеничани

255.

сува-гора

256.

теарце

257.

тетово

258.

тиквеш

259.

тиквешко-езеро

260.

треска

261.

центар

262.

центар-жупа

263.

црна-река

264.

црн-дрим

265.

чаир

266.

чашка

267.

чешиново-облешево

268.

чучер-сандево

269.

шар-планина

270.

штип

271.

шуто-оризари

ČRNA GORA

1.

stateofmontenegro

2.

state-montenegro

3.

state-of-montenegro

4.

montenegrostate

5.

montenegro-state

6.

drzavacrnagora

7.

drzava-crna-gora

8.

glavnigradpodgorica

9.

andrijevica

10.

bijelopolje

11.

prijestonicacetinje

12.

pljevlja

13.

pluzine

14.

rozaje

15.

savnik

16.

presidentofmontenegro

17.

president-of-montenegro

18.

predsjednikcrnegore

19.

predsjednik-crnegore

20.

predsjednik-crne-gore

21.

vladacrnegore

22.

vlada-crnegore

23.

vlada-crne-gore

24.

governmentofmontenegro

25.

montenegrogovernment

26.

govmontenegro

27.

montenegrogov

28.

government-of-montenegro

29.

montenegro-government

30.

gov-montenegro

31.

montenegro-gov

32.

parliamentofmontenegro

33.

parliament-of-montenegro

34.

montenegro-parliament

35.

монтенегро

36.

црна-гора

37.

државацрнагора

38.

држава-црна-гора

39.

мне

40.

главниградподгорица

41.

подгорица

42.

беране

43.

будва

44.

даниловград

45.

херцегнови

46.

колашин

47.

котор

48.

плав

49.

плужине

50.

тиват

51.

шавник

52.

владацрнегоре

53.

влада-црне-горе

54.

скупштинацрнегоре

55.

скупштина-црне-горе

SRBIJA

1.

сербия

2.

la-serbie

3.

laserbie

4.

theserbia

5.

the-serbia

6.

e-serbia

7.

e-srbija

8.

esrbija

9.

therepublicofserbia

10.

the-republic-of-serbia

11.

repubblicadiserbia

12.

repubblica-di-serbia

13.

républiquedeserbie

14.

république-de-serbie

15.

republikserbien

16.

republik-serbien

17.

республикасербия

18.

республика-сербия

19.

београд

20.

singidunum

21.

сингидунум

22.

новисад

TURČIJA

1.

turkiye

2.

türkiye

3.

turkiyecumhuriyeti

4.

türkiyecumhuriyeti

5.

türkei

6.

die-türkei

7.

dietürkei

8.

republik-türkei

9.

republiktürkei

10.

турция

11.

pепублика-турция

12.

pепубликатурция

13.

turecká-republika

14.

tureckárepublika

15.

türgi

16.

türgi-vabariik

17.

türgivabariik

18.

la-république-de-turquie

19.

larépubliquedeturquie

20.

république-de-turquie

21.

républiquedeturquie

22.

république-turquie

23.

républiqueturquie

24.

turquía

25.

república-de-turquia

26.

repúblicadeturquia

27.

república-de-turquía

28.

repúblicadeturquía

29.

la-república-de-turquía

30.

larepúblicadeturquía

31.

törökország

32.

török-köztársaság

33.

törökköztársaság

34.

república-da-turquia

35.

repúblicadaturquia

36.

turecká-republika

37.

tureckárepublika

38.

turčija

39.

republika-turčija

40.

republikaturčija

41.

τουρκία

42.

τουρκική-δημοκρατία

43.

τουρκικήδημοκρατία

44.

турция

45.

pеспублика-турция

46.

pеспубликатурция“

27.3.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 82/73

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/517

z dne 26. marca 2015

o spremembi Uredbe (ES) št. 595/2004 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1788/2003 o uvedbi dajatve v sektorju mleka in mlečnih proizvodov

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1) in zlasti členov 81(1) in 83(4) v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (2) je s 1. januarjem 2014 razveljavila in nadomestila Uredbo (ES) št. 1234/2007. Vendar člen 230(1)(a) Uredbe (EU) št. 1308/2013 določa, da se – kar zadeva sistem omejevanja proizvodnje mleka – oddelek III poglavja III naslova I dela II Uredbe (ES) št. 1234/2007 ter člena 55 in 85 Uredbe in prilogi IX in X k Uredbi uporabljajo do 31. marca 2015.

(2)

V okviru nizkih cen za mleko in finančnih težav v sektorju mleka je primerno zmanjšati finančno breme za proizvajalce, ki morajo plačati presežno dajatev za mleko za kvotno leto 2014/2015, kakor je navedeno v členu 15(1) Uredbe Komisije (ES) št. 595/2004 (3). Zato je primerno, da se državam članicam omogoči odločitev, ob upoštevanju različnih nacionalnih okoliščin, da zberejo dolgovani znesek v skladu s shemo obročnega plačevanja. Vendar pa bi brezobrestne sheme obročnega odplačevanja pomenile državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe, razen če odloženi obroki izpolnjujejo pogoje iz Uredbe Komisije (EU) št. 1408/2013 (4).

(3)

Kadar se uporabljajo sheme obročnega odplačevanja, bi bilo treba roke za nadzor in priglasitev ustrezno prilagoditi, da se zagotovi, da končni nadzor in priglasitev zajameta odložena plačila. Države članice bi bilo treba pozvati, naj predložijo podatke o številu upravičencev v okviru sheme obročnega odplačevanja in o zneskih, ki v posameznih letih sheme obročnega plačevanja niso bili izterjani od upravičencev. Do 30. novembra 2015 bi morali biti ti podatki na voljo v stolpcu (d) preglednice v delu 2 poročila iz Priloge IIa k Uredbi (ES) št. 595/2004. Do 30. novembra 2016 in 30. novembra 2017 bi morali biti ti podatki vneseni v stolpec (i) navedene preglednice, z navedbo „shema obročnega odplačevanja“.

(4)

Uredbo (ES) št. 595/2004 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 595/2004 se spremeni:

(1)

V členu 15 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Vsako leto pred 1. oktobrom odkupovalci in, v primeru neposredne prodaje, proizvajalci, ki so zavezani za plačilo dajatve, pristojnemu organu plačajo dolgovani znesek v skladu s pravili, ki jih določi država članica, pri čemer so odkupovalci odgovorni, da v skladu s členom 81(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 zberejo presežne dajatve na oddajo, ki jih proizvajalci dolgujejo na podlagi člena 79 navedene uredbe.

Brez poseganja v uporabo členov 107 do 109 Pogodbe o delovanju Evropske unije se države članice lahko odločijo, da se plačilo dolgovanega zneska, ki se nanaša na 12-mesečno obdobje, ki se začne 1. aprila 2014, izvrši v treh letnih obrokih brez obresti.

Prvo letno plačilo, ki pomeni vsaj 1/3 celotnega dolgovanega zneska, se izvrši do 30. septembra 2015. Do 30. septembra 2016 se izplačata najmanj 2/3 celotnega zneska. Celotni znesek se poravna do 30. septembra 2017.

Države članice zagotovijo, da so proizvajalci upravičenci take sheme obročnega odplačevanja.“

(2)

V členu 19(3) se po drugem pododstavku vstavi naslednji pododstavek:

„Z odstopanjem od drugega pododstavka države članice, ki uporabljajo shemo obročnega odplačevanja iz člena 15(1), zaključijo poročilo o kontroli najpozneje 42 mesecev po koncu zadevnega 12-mesečnega obdobja.“

(3)

V členu 27 se doda naslednji odstavek 7:

„7.   Države članice, ki uporabljajo shemo obročnega odplačevanja iz člena 15(1), Komisijo do 30. novembra 2016 in 30. novembra 2017 obvestijo o številu upravičencev po tej shemi, in znesku, ki ga še niso izterjale od njih, za vsako letno plačilo, tako da jih navedejo v stolpcu (i) preglednice v delu 2 poročila iz Priloge IIa, z navedbo ‚shema obročnega odplačevanja‘.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 26. marca 2015

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1)   UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).

(3)  Uredba Komisije (ES) št. 595/2004 z dne 30. marca 2004 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1788/2003 o uvedbi dajatve v sektorju mleka in mlečnih proizvodov (UL L 94, 31.3.2004, str. 22).

(4)  Uredba Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L 352, 24.12.2013, str. 9).

27.3.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 82/75

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/518

z dne 26. marca 2015

o izdaji dovoljenja za pripravek iz Enterococcus faecium NCIMB 10415 kot krmni dodatek za piščance za nesnice, manjše vrste perutnine za pitanje in manjše vrste perutnine za nesnice ter o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 361/2011 glede združljivosti s kokcidiostatiki (imetnik dovoljenja DSM Nutritional Products Ltd, ki ga zastopa DSM Nutritional products Sp. Z o.o)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1) in zlasti člena 9(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil vložen zahtevek za novo uporabo pripravka iz Enterococcus faecium NCIMB 10415 in za spremembo pogojev obstoječega dovoljenja za piščance za pitanje, izdanega z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 361/2011 (2). V skladu s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003 so bili navedenemu zahtevku priloženi zahtevani podatki in dokumenti ter ustrezni podatki za podporo navedene zahteve za spremembo.

(3)

Navedeni zahtevek zadeva dovoljenje za novo uporabo pripravka iz Enterococcus faecium NCIMB 10415 kot krmnega dodatka za piščance za nesnice, manjše vrste perutnine za pitanje in manjše vrste perutnine za nesnice ter njegovo uvrstitev v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“ in za spremembo pogojev obstoječega dovoljenja za piščance za pitanje, da se omogoči sočasna uporaba z dodatnimi kokcidiostatiki natrijev A lasalocid, amonijev maduramicin, narazin, narazin/nikarbazin in natrijev salinomicin.

(4)

Z Izvedbeno uredbo (EU) št. 361/2011 je bila za deset let dovoljena uporaba navedenega pripravka za piščance za pitanje, z Uredbo Komisije (EU) št. 1061/2013 (3) pa za deset let za teleta, kozličke, mačke in pse.

(5)

Pripravek je bil tudi v skladu z Direktivo Sveta 70/524/EGS (4) odobren brez časovne omejitve z Uredbo Komisije (ES) št. 1200/2005 (5) za svinje, z Uredbo Komisije (ES) št. 252/2006 (6) za pujske ter z Uredbo Komisije (ES) št. 943/2005 (7) za prašiče za pitanje.

(6)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenju z dne 30. oktobra 2014 (8) navedla, da pripravek iz Enterococcus faecium NCIMB 10415 pod predlaganimi pogoji uporabe nima škodljivega vpliva na zdravje živali in ljudi ter na okolje. Ker je bila učinkovitost dodatka dokazana pri piščancih za pitanje, se ta ugotovitev razširi na piščance za nesnice. To ugotovitev je mogoče ekstrapolirati na vse manjše vrste perutnine za pitanje in za nesnice. Agencija je tudi navedla, da je dodatek združljiv z natrijevim A lasalocidom, amonijevim maduramicinom, narazinom, narazinom/nikarbazinom in natrijevim salinomicinom. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s spremljanjem po dajanju na trg. Potrdila je tudi poročilo o analitski metodi krmnega dodatka, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(7)

Ocena pripravka iz Enterococcus faecium NCIMB 10415 je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo navedenega pripravka, kakor je opredeljeno v Prilogi k tej uredbi.

(8)

Da se omogoči uporaba kokcidiostatikov, združljivih s pripravkom iz Enterococcus faecium NCIMB 10415, tudi za piščance za pitanje, je primerno spremeniti Izvedbeno uredbo (EU) št. 361/2011.

(9)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pripravek iz Priloge, ki spada v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“ in funkcionalno skupino „stabilizatorji mikroflore“, se dovoli kot dodatek v prehrani živali v skladu s pogoji iz navedene priloge.

Člen 2

V devetem stolpcu „Druge določbe“ Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) št. 361/2011 se točka 2 nadomesti z naslednjim:

„2.

 Uporaba je dovoljena v krmi, ki vsebuje dovoljene kokcidiostatike: dekokvinat, natrijev monenzin, robenidinijev hidroklorid, diklazuril, semduramicin, natrijev A lasalocid, amonijev maduramicin, narazin, narazin/nikarbazin ali natrijev salinomicin.“

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 26. marca 2015

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1)   UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

(2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 361/2011 z dne 13. aprila 2011 o izdaji dovoljenja za Enterococcus faecium NCIMB 10415 kot krmni dodatek za piščance za pitanje (imetnik dovoljenja družba DSM Nutritional Products Ltd, ki jo zastopa družba DSM Nutritional products Sp. z o.o) in o spremembi Uredbe (ES) št. 943/2005 (UL L 100, 14.4.2011, str. 22).

(3)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1061/2013 z dne 29. oktobra 2013 o izdaji dovoljenja za pripravek Enterococcus faecium NCIMB 10415 kot krmni dodatek za teleta, kozliče, mačke in pse ter spremembi Uredbe (ES) št. 1288/2004 (imetnik dovoljenja DSM Nutritional Products Ltd, ki ga zastopa DSM Nutritional products Sp. Z o.o) (UL L 289, 31.10.2013, str. 38).

(4)  Direktiva Sveta 70/524/EGS z dne 23. novembra 1970 o dodatkih v krmi (UL L 270, 14.12.1970, str. 1).

(5)  Uredba Komisije (ES) št. 1200/2005 z dne 26. julija 2005 o trajnem dovoljenju za nekatere dodatke v krmi in začasnem dovoljenju za novo uporabo že dovoljenih dodatkov v krmi (UL L 195, 27.7.2005, str. 6).

(6)  Uredba Komisije (ES) št. 252/2006 z dne 14. februarja 2006 o trajnih dovoljenjih za nekatere dodatke v krmi in začasnih dovoljenjih za nove uporabe nekaterih že dovoljenih dodatkov v krmi (UL L 44, 15.2.2006, str. 3).

(7)  Uredba Komisije (ES) št. 943/2005 z dne 21. junija 2005 o trajnem dovoljenju nekaterih dodatkov v krmi (UL L 159, 22.6.2005, str. 6).

(8)   EFSA Journal 2014;12(11):3906.

PRILOGA

Identifikacijska številka dodatka

Ime imetnika dovoljenja

Dodatek

Sestava, kemijska formula, opis, analitska metoda

Vrsta ali kategorija živali

Najvišja starost

Najnižja vsebnost

Najvišja vsebnost

Druge določbe

Datum poteka veljavnosti dovoljenja

CFU/kg popolne krmne mešanice z vsebnostjo vlage 12 %

Kategorija zootehničnih dodatkov. Funkcionalna skupina: stabilizatorji mikroflore

4b1705

DSM Nutritional Products Ltd., ki ga zastopa DSM Nutritional Products Sp. Z.o.o.

Enterococcus faecium

NCIMB 10415

Sestava dodatka

Pripravek iz Enterococcus faecium NCIMB 10415, ki vsebuje najmanj:

 

prevlečena oblika (s šelakom):

2 × 1010 CFU/g dodatka;

 

v drugih mikroinkapsuliranih oblikah:

1 × 1010 CFU/g dodatka

Lastnosti aktivne snovi

Žive celice Enterococcus faecium NCIMB 10415

Analitska metoda  (1)

Metoda štetja: metoda razmaza na plošči z uporabo žolčnega eskulin azidnega agarja (EN 15788)

Identifikacija: gelska elektroforeza v utripajočem polju (PFGE)

Piščanci za nesnice

—

3 × 108

—

1.

V navodilih za uporabo dodatka in premiksa je treba navesti pogoje skladiščenja in obstojnost pri peletiranju.

2.

Uporaba je dovoljena v krmi, ki vsebuje dovoljene kokcidiostatike: natrijev monenzin, diklazuril, natrijev A lasalocid ali natrijev salinomicin.

16. april 2025

Manjše vrste perutnine za pitanje in manjše vrste perutnine za nesnice

3 × 108

1.

V navodilih za uporabo dodatka in premiksa je treba navesti pogoje skladiščenja in obstojnost pri peletiranju.

2.

Uporaba je dovoljena v krmi, ki vsebuje dovoljene kokcidiostatike: diklazuril ali natrijev A lasalocid.

(1)  Podrobnosti o analitskih metodah so na voljo na naslednjem naslovu referenčnega laboratorija Evropske unije za krmne dodatke: https://ec.europa.eu/jrc/en/eurl/feed-additives/evaluation-reports

27.3.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 82/78

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/519

z dne 26. marca 2015

o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih pritrdilnih elementov iz železa ali jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, kakor je bila razširjena na uvoz nekaterih pritrdilnih elementov iz železa ali jekla iz Malezije, ne glede na to, ali so deklarirani kot izdelki s poreklom iz Malezije ali ne, po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 1225/2009

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) („osnovna uredba“), in zlasti člena 11(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

A.   POSTOPEK

1.   Veljavni ukrepi

(1)

Svet je po protidampinški preiskavi („prvotna preiskava“) z Uredbo (ES) št. 91/2009 (2), kakor je bila nazadnje spremenjena z Izvedbeno uredbo (EU) št. 924/2012 (3), uvedel dokončno protidampinško dajatev („prvotni ukrepi“) na uvoz nekaterih pritrdilnih elementov iz železa ali jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“).

(2)

Ukrepi so bili po spremembi z Izvedbeno uredbo (EU) št. 924/2012 izvedeni v obliki dajatve ad valorem, določene za posamezne vzorčene kitajske proizvajalce izvoznike na ravni od 0,0 % do 69,7 %. Hkrati je bila protidampinška dajatev za sodelujoče nevzorčene kitajske proizvajalce izvoznike določena na ravni 54,1 %, medtem ko je preostala dajatev za nesodelujoče kitajske proizvajalce izvoznike znašala 74,1 % („veljavne dajatve“).

(3)

Z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 723/2011 (4), kakor je bila nazadnje spremenjena z Izvedbeno uredbo (EU) št. 693/2012 (5), so bili prvotni ukrepi razširjeni na uvoz pritrdilnih elementov iz železa ali jekla, poslanih iz Malezije, ne glede na to, ali so deklarirani kot izdelki s poreklom iz Malezije ali ne.

2.   Zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa

(4)

Komisija je 1. oktobra 2013 po objavi obvestila o bližnjem izteku (6) veljavnih dokončnih protidampinških ukrepov prejela zahtevek za začetek pregleda zaradi izteka teh ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe. Zahtevek je vložil Evropski zavod za industrijske pritrdilne elemente („vložnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje pritrdilnih elementov iz železa ali jekla v Uniji.

(5)

Zahtevek je bil utemeljen s tem, da bi se zaradi izteka ukrepov damping in škoda za industrijo Unije verjetno nadaljevala ali ponovila.

3.   Začetek pregleda zaradi izteka ukrepa

(6)

Komisija je po posvetovanju s svetovalnim odborom ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, in je 30. januarja 2014 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (7) („obvestilo o začetku“), napovedala pregled zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

4.   Preiskava

4.1   Obdobje preiskave v zvezi s pregledom in obravnavano obdobje

(7)

Preiskava v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo dampinga je zajemala obdobje od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2013 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“). Proučitev trendov, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2010 do 31. decembra 2013 („obravnavano obdobje“).

4.2   Strani, ki jih preiskava zadeva

(8)

Komisija je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa uradno obvestila vložnike, druge znane proizvajalce Unije, proizvajalce izvoznike v LRK in predstavnike LRK. Zainteresirane strani so imele možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zaprosijo za zaslišanje v roku, določenem v obvestilu o začetku.

(9)

Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(10)

Glede na očitno veliko število proizvajalcev izvoznikov v LRK ter proizvajalcev in nepovezanih uvoznikov v Uniji, ki so bili vključeni v preiskavo, je bilo v skladu s členom 17 osnovne uredbe v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in v tem primeru izbrala vzorec, so bile navedene strani pozvane, naj se v 15 dneh po začetku pregleda javijo Komisiji in ji predložijo zahtevane informacije iz obvestila o začetku.

(11)

24 od 325 znanih kitajskih proizvajalcev je predložilo odgovore na vprašalnik za izbor vzorca. Vendar jih je 13 od teh navedlo, da ne izvažajo v EU, za tri pa je bilo v prvotni preiskavi ugotovljeno, da niso izvajali dampinga in zato niso predmet ukrepa v veljavi. Preostalih osem družb je poročalo o 11 800 tonah izvoza v EU, kar je po navedbah Eurostata znašalo 132 % celotnega kitajskega uvoza v EU v OPP. Predlagan je bil vzorec s tremi največjimi izvozniki. Vendar je ena od družb, vključenih v vzorec, trdila, da je v obrazcu za vzorčenje napačno poročala o svojem izvozu v EU in bi dejansko morala navesti, da ne izvaža v EU.

(12)

Vzorec je bil torej sestavljen iz preostalih treh največjih izvoznikov. Vse tri vzorčene družbe so umaknile svoje sodelovanje v različnih fazah postopka in se odločile, da ne odgovorijo na vprašalnike, ali pa so zavrnile preveritev na kraju samem. Posledično so bili vsem trem družbam poslani dopisi, v katerih so bile obveščene, da namerava Komisija uporabiti člen 18 osnovne uredbe. Od teh proizvajalcev izvoznikov ni bilo nobenega odziva.

(13)

Komisija je proučila situacijo štirih preostalih proizvajalcev izvoznikov, ki so odgovorili na vprašalnik za izbor vzorca. Njihov izvoz v Unijo je bil tako majhen, in sicer manj kot 1 % celotnega izvoza, da se ni zdelo primerno ali reprezentativno določiti novega vzorca in utemeljiti ugotovitve preiskave na njihovi situaciji. Zdelo se je primerneje, da se ugotovitve preiskave utemeljijo na širši in bolj reprezentativni podlagi, tj. na razpoložljivih dejstvih glede na nesodelovanje vzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov. Preostale štiri družbe so bile obveščene o nameri Komisije, da bo uporabila razpoložljiva dejstva.

(14)

Glede na nezadostno sodelovanje so bili o nameri Komisije, da uporabi člen 18, obveščeni tudi kitajski organi. Komisija po dopisih družbam in kitajskim organom ni prejela nobenih pripomb ali zahtevkov za posredovanje pooblaščenca za zaslišanje.

(15)

Na začetni stopnji preiskave je s Komisijo sodelovalo 91 proizvajalcev/skupin proizvajalcev Unije, ki so predstavljali približno 50 % proizvodnje pritrdilnih elementov iz železa ali jekla v Uniji. Glede na veliko število sodelujočih proizvajalcev je Komisija uporabila vzorčenje. Prvotno izbrani vzorec je sestavljalo devet družb/skupin družb, ki so med najbolj reprezentativnimi v smislu količine, velikosti, mešanice vrst izdelka in geografske lokacije v Uniji. Ena od vzorčenih družb je prekinila sodelovanje in ni odgovorila na vprašalnik. Zato je Komisija družbo obvestila o njeni izključitvi iz vzorca zaradi nesodelovanja. Vzorec, zmanjšan na preostalih osem družb/skupin družb, je bil kljub temu reprezentativen, saj je zajemal 24 % ocenjene celotne proizvodnje pritrdilnih elementov iz železa ali jekla v Uniji med OPP.

(16)

Komisija je prejela izpolnjene vprašalnike od dveh uvoznikov Unije. Ob upoštevanju razmeroma omejenega števila družb vzorčenje ni bilo potrebno.

(17)

Kar zadeva uporabnike, se ni nihče javil v roku, določenem v obvestilu o začetku, ali pozneje v postopku. Zato se šteje, da v preiskavi ni sodeloval noben uporabnik.

(18)

Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(a)

Proizvajalci iz Unije:

Obiskanih je bilo enajst družb (vsaj po ena za vsako od osmih vzorčenih skupin družb). Ti proizvajalci Unije so na podlagi člena 19 osnovne uredbe zahtevali, da njihova identiteta ostane zaupna. Trdili so, da bi lahko razkritje njihove identitete bistveno negativno vplivalo na njihove poslovne dejavnosti. Njihov zahtevek je bil proučen in ugotovilo se je, da je upravičen. Posledično imena teh družb niso navedena.

(b)

Uvozniki v Uniji:

 

Adolf Würth GmbH & Co – Nemčija

 

Marcopol z o.o. – Poljska

(c)

Proizvajalci iz držav s tržnim gospodarstvom:

 

ACKU Metal Industries (M) Sdn. Bhd., Penang, Malezija

 

Sofasco Industries (M) Sdn. Bhd., Penang, Malezija

 

Kalisma Steel Pvt Ltd, Mumbaj, Indija

5.   Razkritje

(19)

Vse zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, ki so pripeljali do ugotovitev tega pregleda zaradi izteka ukrepa, in so bile pozvane k predložitvi pripomb („dokončno razkritje“). Po razkritju jim je bilo odobreno tudi obdobje za predložitev pripomb. Stališča so predložili vložnik, kitajska gospodarska zbornica za uvoz in izvoz strojev in elektronskih izdelkov, dva uvoznika/proizvajalca Unije in z njima povezani kitajski proizvajalec ter dve združenji distributerjev Unije. Stališča in pripombe so bili ustrezno upoštevani, če je bilo to upravičeno.

B.   ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

1.   Zadevni izdelek

(20)

Zadevni izdelek so nekateri pritrdilni elementi iz železa ali jekla, razen iz nerjavnega jekla, tj. lesni vijaki (razen tirnih vijakov), samovrezni vijaki, drugi vijaki in sorniki z glavo (s svojimi maticami ali podložkami ali brez njih, razen vijakov, izdelanih s struženjem iz palic, profilov ali žice, s polnim prerezom, debeline do vključno 6 mm, ter razen vijakov in sornikov za pritrjevanje sestavnega materiala na železniške tire) in podložke s poreklom iz LRK, ki so trenutno uvrščeni v oznake KN 7318 12 90 , 7318 14 91 , 7318 14 99 , 7318 15 59 , 7318 15 69 , 7318 15 81 , 7318 15 89 , ex 7318 15 90 , ex 7318 21 00 in ex 7318 22 00 .

2.   Podobni izdelek

(21)

Ugotovljeno je bilo, da imajo zadevni izdelek in pritrdilni elementi iz železa ali jekla, ki jih v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije, ter pritrdilni elementi iz železa ali jekla, ki se proizvajajo in prodajajo na domačem trgu v Maleziji („primerljiva država“), v bistvu enake fizikalne in kemijske lastnosti ter enako osnovno uporabo kot železni ali jekleni pritrdilni elementi, proizvedeni v LRK, ki se prodajajo za izvoz v Unijo. Zato se ti izdelki obravnavajo kot enaki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

C.   VERJETNOST NADALJEVANJA ALI PONOVNEGA POJAVA DAMPINGA

(22)

V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je Komisija proučila, ali obstaja verjetnost, da se bo damping iz LRK zaradi izteka veljavnosti obstoječih ukrepov nadaljeval ali ponovil.

1.   Uvodne ugotovitve

(23)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 11 do 14 zgoraj, kitajski proizvajalci izvozniki, ki so bili izbrani v vzorec, niso sodelovali v preiskavi. Zaradi nezadostnega sodelovanja proizvajalcev izvoznikov v LRK je torej splošna analiza, vključno z izračunom dampinga, temeljila na razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(24)

Verjetnost nadaljevanja ali ponovitve dampinga je bila ocenjena z uporabo zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepov, v povezavi z drugimi viri informacij, kot so trgovinske statistike o uvozu in izvozu (Eurostat in kitajski podatki o izvozu) in druge informacije, ki so na voljo javnosti (kot je izjava Kitajskega združenja proizvajalcev pritrdilnih elementov).

(25)

Odsotnost sodelovanja je vplivala na primerjavo normalne vrednosti z izvozno ceno, saj natančna mešanica izdelkov, ki jih kitajski proizvajalci izvažajo v Unijo, ni bila znana.

2.   Damping uvoza v opp

2.1   Izbira primerljive države in izračun normalne vrednosti

(26)

V obvestilu o začetku je Komisija povabila vse zainteresirane stranke, da predložijo pripombe o njenem predlogu, da bi se Indija uporabila kot tretja država s tržnim gospodarstvom za namen določitve normalne vrednosti v zvezi z LRK. Indija je bila že v prvotni preiskavi uporabljena kot primerljiva država.

(27)

Poleg Indije je vložnik kot možno primerljivo državo predlagal ZDA. Druge zainteresirane strani so izrazile zadržke glede predloga ter kot alternativne primerljive države predlagale Malezijo, Tajvan, Tajsko in Vietnam.

(28)

Poleg predlogov zainteresiranih strani je Komisija tudi sama poskušala opredeliti ustrezno primerljivo državo. Kot dodatno možno primerljivo državo je opredelila Japonsko zaradi njene obsežne proizvodnje pritrdilnih elementov, podobnih proizvedenim v LRK.

(29)

Zahteve za sodelovanje so bile poslane znanim proizvajalcem v Indiji, na Japonskem, v Maleziji (dejanski proizvajalci, ki se ne izogibajo ukrepom (8)), Tajvanu, na Tajskem in v ZDA. Z vietnamskimi proizvajalci stik ni bil vzpostavljen, ker se Vietnam ne šteje za državo s tržnim gospodarstvom. Sodelovanje so potrdili proizvajalci izvozniki v Indiji in Maleziji in v teh državah so bili opravljeni tudi preveritveni obiski.

(30)

Ugotovljeno je bilo, da ena sodelujoča indijska družba ni proizvajalec, ampak trgovska družba, druga sodelujoča indijska družba pa je začela poslovati šele po OPP. Zato podatkov o prodaji in cenah iz Indije ni bilo mogoče uporabiti. Za dve malezijski sodelujoči družbi je bilo ugotovljeno, da sta proizvajalca izvoznika s popolnimi podatki, ki so na voljo iz OPP. Zato je bila v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe kot ustrezna primerljiva država za določitev normalne vrednosti za LRK izbrana Malezija.

(31)

V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe se je najprej proučilo, ali je bil celoten obseg domače prodaje podobnega izdelka s strani sodelujočih proizvajalcev v Maleziji neodvisnim strankam reprezentativen v primerjavi s celotnim obsegom izvoza iz LRK v Unijo, tj. ali je celoten obseg take domače prodaje predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega izvozne prodaje zadevnega izdelka v Unijo. Na tej podlagi je bilo ugotovljeno, da je bila domača prodaja v primerljivi državi reprezentativna.

(32)

Proučeno je bilo tudi, ali se lahko domača prodaja podobnega izdelka šteje za prodajo v običajnem poteku trgovanja v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je bilo izvedeno tako, da se je določil delež dobičkonosne domače prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v OPP. Ugotovljeno je bilo, da je bila domača prodaja enega proizvajalca opravljena v običajnem poteku trgovine, prodaja drugega proizvajalca pa ne.

(33)

Zato je normalna vrednost prvega proizvajalca temeljila na dejanski domači ceni, ki je bila izračunana kot tehtana povprečna cena dobičkonosne domače prodaje v OPP. Normalna vrednost drugega proizvajalca je bila določena v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe.

(34)

Po dokončnem razkritju sta dve zainteresirani strani podali pripombe glede izbire primerljive države. Obe strani sta trdili, da se Japonska ne bi smela upoštevati kot morebitna primerljiva država zaradi svoje osredotočenosti na izdelke višjega cenovnega razreda in visokih stroškov. Ena od teh strani je prav tako pripomnila, da bi moral biti kot primerljiva država izbran Tajvan zaradi velikega števila proizvajalcev, primerljivih stroškov s Kitajsko in njegovega velikega izvoza v Evropo in Severno Ameriko.

(35)

Komisija ugotavlja, da je bila primerljiva država izbrana po obravnavanju šestih potencialnih držav. Vse te države so bile zaprošene za sodelovanje. Na sodelovanje sta pristali Malezija in Indija, Tajvan in Japonska pa na sodelovanje nista pristala. Zaradi razlogov, pojasnjenih v uvodni izjavi 30, je bila izbrana Malezija.

2.2   Določanje izvozne cene

(36)

Zaradi pomanjkanja sodelovanja vzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov in posledično pomanjkanja specifičnih podatkov o kitajskih cenah je bila izvozna cena določena na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe, in sicer na podlagi statističnih virov (Eurostat).

2.3   Primerjava in prilagoditve

(37)

Primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno je bila izvedena na podlagi franko tovarna. V skladu s členom 2(10) osnovne uredbe so bile izvozne cene ustrezno popravljene v obliki prilagoditev, kjer je bilo to potrebno. Za določitev izvozne cene na ravni franko tovarna je Komisija prilagodila ceno CIF na podlagi podatkov Eurostata za stroške prevoza, zavarovanja, manipulativne stroške in stroške kredita.

2.4   Damping v OPP

(38)

V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe je bila stopnja dampinga določena na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti s tehtano povprečno izvozno ceno. Primerjava povprečnih uvoznih cen Eurostata in normalnih vrednosti primerljive države je pokazala, da ni bilo dampinga.

(39)

Vendar je bila v OPP iz LRK v Unijo uvožena le zanemarljiva količina 9 000 ton pritrdilnih elementov iz železa ali jekla (v vrednosti 23 milijonov EUR), če se odštejejo pritrdilni elementi iz železa ali jekla, ki so jih proizvajali proizvajalci izvozniki, za katere je bilo v prvotni preiskavi ugotovljeno, da ne izvajajo dampinga. Poleg tega zaradi nesodelovanja vzorčenih kitajskih izvoznikov niso bile na voljo nobene informacije o mešanici izdelkov v kitajskem izvozu, zato je bilo primerjavo z normalno vrednostjo v primerljivi državi mogoče opraviti le na agregatni osnovi.

(40)

Zato je glede na veliko število različnih pritrdilnih elementov, ki se proizvajajo in s katerimi se trguje, pomembnost ugotovitve o neobstoju dampinga v OPP omejena zaradi majhnih količin uvoza in pomanjkanja informacij o uvoženi mešanici izdelkov.

(41)

Po dokončnem razkritju so tri zainteresirane strani podale pripombo, da bi bilo treba ukrepe razveljaviti, ker v OPP ni bil ugotovljen damping. Menile so, da je kljub majhnim količinam izvoza iz LRK ugotovitev o neobstoju dampinga bistvenega pomena.

(42)

Komisija ugotavlja, da v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe ugotovitve temeljijo na verjetnosti ponovitve dampinga in ne na ugotovitvi o obstoju dampinga v OPP.

3.   Dokazi o verjetnosti ponovitve dampinga

(43)

Komisija je glede na premisleke, navedene v uvodnih izjavah 38 do 40 zgoraj, nadalje analizirala, ali obstaja verjetnost ponovitve dampinga, če bi ukrepi prenehali veljati. Pri tem je analizirala naslednje elemente: proizvodno zmogljivost in prosto zmogljivost v LRK, izvozno ceno iz LRK na druge trge, prakse izogibanja in privlačnost trga Unije.

3.1   Proizvodna zmogljivost in prosta zmogljivost v LRK

(44)

Po ocenah je LRK največja svetovna proizvajalka pritrdilnih elementov iz železa ali jekla. Po podatkih Kitajskega združenja proizvajalcev pritrdilnih elementov (9) („CFIA“) je bila proizvodna zmogljivost v letu 2012 ocenjena na 6,6 milijona ton. Ocenjeno je bilo, da je bila zmogljivost izkoriščena v višini 75 %, kar pomeni precejšnjo prosto zmogljivost, ki je primerljiva s celotno potrošnjo Unije.

(45)

CFIA tudi ocenjuje, da je bilo v letu 2012 izvožene 40–50 % proizvodnje pritrdilnih elementov iz železa ali jekla (2,5 milijona ton). Jasno je, da je izvoz pomemben del dejavnosti kitajskih proizvajalcev pritrdilnih elementov iz železa ali jekla. Kitajski izvoz je bil tako za več kot 40 % večji od celotne potrošnje Unije v istem obdobju.

3.2   Izvozne cene iz LRK na trge tretjih držav

(46)

Zahtevek vsebuje zadostne dokaze prima facie o kitajskih izvoznih cenah na ostale trge, kot so ZDA in Tunizija. Dokazi so temeljili na cenovnih ponudbah, ki jih je pridobila industrija Unije. Ugotovljeno je bilo, da so bile izvozne cene nižje od zgoraj določene normalne vrednosti. Poleg tega je na podlagi kitajskih izvoznih cen za Hrvaško v letu 2012 in prvem četrtletju leta 2013, to je pred pristopom Hrvaške k EU in razširitvijo zaščitnih ukrepov EU na to državo, mogoče zaključiti, da je raven kitajskih izvoznih cen, ki je privedla do uvedbe ukrepov v prvotni preiskavi, še vedno precej podobna in torej nižja od normalne vrednosti, kot je bila določena zgoraj.

(47)

Protidampinški ukrepi za pritrdilne elemente iz LRK so bili sprejeti v več tretjih državah (na primer v Kanadi (10), Kolumbiji (11), Mehiki (12), Južni Afriki (13) in ZDA (14)). Ti ukrepi zadevajo različne podkategorije pritrdilnih elementov, vključno z zadevnim izdelkom. Ti protidampinški ukrepi so bili upoštevani kot dodaten znak obstoja dampinga na trgih tretjih držav.

(48)

Glede na te premisleke Komisija ugotavlja, da so proizvajalci izvozniki iz LRK prodajali in prodajajo pritrdilne elemente iz železa ali jekla v tretje države, navedene v uvodnih izjavah 46 in 47, po dampinških cenah. Komisija zato meni, da je verjetno, da bi proizvajalci izvozniki iz LRK, če bi se sedanji ukrepi razveljavili, zadevni izdelek prodajali tudi na trg Unije po dampinških cenah.

3.3   Prakse izogibanja

(49)

Po preiskavi proti izogibanju (15) je bilo ugotovljeno, da je izogibanje ukrepom, ki veljajo za kitajske pritrdilne elemente, potekalo prek Malezije. Zato so bili ukrepi razširjeni na Malezijo, razen za devet malezijskih proizvajalcev, za katere je bilo ugotovljeno, da so dejanski proizvajalci, ki se ne izogibajo ukrepom, in so bili izvzeti iz ukrepov. Prakse izogibanja kažejo, da želijo dampinški izvozniki vstopiti na trg Unije po dampinških cenah, ne da bi jim bilo treba plačati dajatve. Zato je verjetno, da bi želeli usmeriti dampinški uvoz neposredno na trg Unije, ne da bi se jim bilo treba zateči k izogibanju, če bi se ukrepi iztekli.

(50)

Po dokončnem razkritju sta dve zainteresirani strani podali pripombo, da bi nižje stopnje dajatev zmanjšale tveganje izogibanja. Strani sta tudi trdili, da so bili posebni ukrepi, pojasnjeni v uvodni izjavi 129, ki od kitajskih izvoznikov z individualnimi stopnjami dajatve zahtevajo predložitev računov, znak, da so bile stopnje dajatve previsoke in so spodbujale izogibanje ukrepom.

(51)

Komisija ugotavlja, da ravni veljavnih stopenj dajatve ni mogoče spremeniti v smislu člena 11(2) osnovne uredbe. Poleg tega so posebni ukrepi za kitajske izvoznike namenjeni odpravljanju potencialnega tveganja izogibanja med kitajskimi proizvajalci zaradi razlik v individualnih stopnjah dajatve. Nasprotno so bile prakse izogibanja prek Malezije analizirane kot kazalnik verjetnosti ponovitve dampinga iz LRK v Unijo. Komisija meni, da ti zadevi nista neposredno povezani: zahtevanje računov od kitajskih proizvajalcev ne spreminja ugotovitve, da prakse izogibanja prek drugih držav kažejo na verjetnost ponovitve dampinga, če bi se ukrepi odpravili.

3.4   Privlačnost trga Unije

(52)

Prakse izogibanja prek Malezije kažejo, da je trg Unije še vedno privlačen za kitajske proizvajalce zaradi višjih cen na trgu Unije. Obstoj protidampinških ukrepov na drugih izvoznih trgih še povečuje privlačnost trga Unije v primeru razveljavitve ukrepov. Tako se lahko upravičeno pričakuje, da bi se v primeru razveljavitve ukrepov velik del trenutnega kitajskega izvoza preusmeril na trg Unije. Treba je opozoriti, da je pred uvedbo prvotnih ukrepov kitajski tržni delež na trgu Unije znašal 26 %. Zato se pričakuje, da se bo v primeru prenehanja ukrepa kitajski izvoz, ki trenutno predstavlja 0,5 % trga Unije, znatno povečal z nelojalnim znižanjem cen Unije.

3.5   Sklep o verjetnosti ponovitve dampinga

(53)

Preiskava je pokazala, da je izvoz pritrdilnih elementov iz LRK v več tretjih držav potekal po dampinških cenah in da so nekatere izmed navedenih tretjih držav sprejele protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo za kitajske pritrdilne elemente. Določanje cen kitajskega izvoza na trge tretjih držav kaže na verjetnost ponovitve dampinga na trgu Unije, če bi ukrepi prenehali veljati.

(54)

Obstoj praks izogibanja je dodaten znak verjetnosti ponovitve dampinga.

(55)

Poleg tega privlačnost trga Unije in dejstvo, da drugi trgi ostajajo zaprti zaradi protidampinških ukrepov, kažeta, da obstaja tveganje, da bo kitajski izvoz preusmerjen na trg Unije, če bi ukrepi prenehali veljati.

(56)

Poleg tega je prosta zmogljivost za proizvodnjo zadevnega izdelka v LRK precej velika v primerjavi s potrošnjo v Uniji v OPP. Če bi bila ta zmogljivost uporabljena za izvoz v Unijo in konkuriranje proizvajalcem iz Unije pri cenah, je zelo verjetno, da bi se tak izvoz izvajal po dampinških cenah zaradi presežne proizvodnje, ki bi jo bilo treba usmeriti na izvozne trge, kar zagotavlja spodbudo za damping.

(57)

Glede na navedeno je verjetno, da bi se damping ponovil, če bi ukrepi prenehali veljati.

D.   OPREDELITEV INDUSTRIJE UNIJE

(58)

Preiskava je pokazala, da podobni izdelek proizvaja veliko število proizvajalcev v Uniji, vključno s številnimi malimi in srednje velikimi podjetji, in nekaj večjih družb. Proizvajalci Unije, v imenu katerih je bil vložen zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa, so z izjemo ene družbe sodelovali v preiskavi, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 15. Veliko drugih proizvajalcev, ki so podprli zahtevek ali mu nasprotovali, je predložilo splošne podatke o svojem obsegu proizvodnje in prodaje. Ker veliko proizvajalcev Unije, večinoma mala podjetja, pri preiskavi ni sodelovalo, ni bilo mogoče natančno določiti celotnega obsega proizvodnje Unije in števila proizvajalcev na podlagi podatkov posameznih družb.

(59)

Posledično je bil obseg proizvodnje Unije ocenjen na podlagi informacij iz zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepa na podlagi podatkov Eurostata o industrijski proizvodnji. Na podlagi zgoraj navedenega je celotna proizvodnja Unije v OPP ocenjena na približno 1,2 milijona ton.

(60)

Poleg tega je na podlagi zahtevka za pregled in informacij, zbranih med preiskavo, mogoče oceniti, da je v OPP podobni izdelek proizvajalo 378 proizvajalcev Unije. Ti sestavljajo industrijo Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe, v nadaljnjem besedilu pa bodo imenovani „industrija Unije“.

(61)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 15 zgoraj, je bilo osem proizvajalcev/skupin proizvajalcev Unije izbranih v vzorec in predložilo zahtevane informacije. Zadevne družbe v vzorcu po oceni predstavljajo približno 24 % celotne proizvodnje Unije in njihov položaj se šteje za reprezentativnega za industrijo Unije.

E.   RAZMERE NA TRGU UNIJE

1.   Uvodne ugotovitve

(62)

Komisija je za analizo škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomski kazalniki za obravnavano obdobje so bili opredeljeni, analizirani in preverjeni na podlagi podatkov, ki jih je predložila industrija Unije. Mikroekonomski kazalniki so bili opredeljeni na podlagi podatkov, ki so bili zbrani in preverjeni na ravni vzorčenih proizvajalcev Unije.

(63)

V naslednjih oddelkih so makroekonomski kazalniki: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, zaloge, obseg prodaje, tržni delež in rast, zaposlovanje, produktivnost, višina dejanske stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga. Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški proizvodnje, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb, zmožnost zbiranja kapitala in stroški dela.

2.   Potrošnja unije

(64)

Potrošnja Unije je bila določena na podlagi obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije, z oceno za nesodelujoče proizvajalce, in podatkov Eurostata o uvozu na ravni oznake TARIC.

(65)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju povečala za 3 %. V letu 2011 je prišlo do znatnega porasta, vendar je potrošnja Unije še vedno zelo daleč od ravni, zabeleženih v OP prvotne preiskave, ko je znašala več kot 2,2 milijona ton.

Razpredelnica 1

Potrošnja

 

2010

2011

2012

OPP

Potrošnja (v tonah)

1 761 591

1 978 967

1 779 434

1 808 139

Indeks (2010 = 100)

100

112

101

103

Vir: Izpolnjeni vprašalniki, zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa, Eurostat.

3.   Obseg, cena in tržni delež uvoza iz lrk

(66)

Obseg in tržni deleži uvoza iz LRK so bili analizirani na podlagi Eurostatovih podatkov in podatkov, zbranih v skladu s členom 14(6) osnovne uredbe.

(a)   Obseg in tržni delež zadevnega uvoza

(67)

Ugotovljeno je bilo, da se je v obravnavanem obdobju uvoz zadevnega izdelka iz LRK v Unijo v smislu obsega in tržnih deležev gibal, kakor sledi:

Razpredelnica 2

Obseg in tržni delež zadevnega uvoza

 

2010

2011

2012

OPP

LRK

Obseg uvoza (v tonah)

11 108

9 628

6 839

8 214

Indeks (2010 = 100)

100

87

62

74

Tržni delež (%)

0,6

0,5

0,4

0,5

Indeks (2010 = 100)

100

77

61

72

Vir: Eurostat.

(68)

Obseg uvoza iz LRK se je znatno zmanjšal glede na ravni, zabeležene v obdobju prvotne preiskave (za več kot 98 %, če primerjamo obdobje prvotne preiskave z OPP). V skladu s tem se je tudi tržni delež LRK zmanjšal s 26 % v obdobju prvotne preiskave na 0,5 % v OPP. Zaradi tega uradnega kitajskega izvoza na trgu Unije skoraj ni več. Podatki, navedeni v tej in naslednji razpredelnici, ne vsebujejo obsega izvoza za tri kitajske proizvajalce izvoznike, za katere je bilo v prvotni preiskavi ugotovljeno, da niso izvajali dampinga. Njihov obseg izvoza je v obravnavanem obdobju v povprečju znašal približno 30 % celotnega kitajskega izvoza zadevnega izdelka v Unijo.

(b)   Cena uvoza in nelojalno nižanje cen

(69)

V spodnji razpredelnici so prikazane povprečne cene kitajskega uvoza. Vendar se je v obravnavanem obdobju povprečna uvozna cena iz LRK povečala za 28 %. Vendar pa obstajajo razlogi, zaradi katerih je mogoče verjeti, da te cene (ki je za več kot 250 % višja od povprečne cene kitajskega izvoza v obdobju prvotne preiskave) ni mogoče obravnavati kot pomembnega kazalnika zaradi zelo majhnih količin, ki se uvažajo iz Kitajske. Dejansko se zdi, da ob upoštevanju visokih protidampinških dajatev, majhnega obsega uvoza in dokazov, zbranih od sodelujočih uvoznikov, količine, ki so jih izvozili kitajski proizvajalci v OPP, predstavljajo zelo majhna naročila in/ali zelo specifične vrste izdelkov, kar povzroča višje cene.

Razpredelnica 3

Povprečne uvozne cene iz LRK

 

2010

2011

2012

OPP

LRK

Povprečna cena (EUR/tono)

1 975

2 158

3 137

2 524

Indeks (2010 = 100)

100

109

159

128

Vir: Eurostat.

(70)

Ker v preiskavi v zvezi s pregledom ni sodeloval noben vzorčeni kitajski proizvajalec izvoznik in glede na omejene informacije, ki so jih dali na voljo drugi kitajski proizvajalci izvozniki, je bilo nelojalno nižanje cen kitajskega izvoza določeno s primerjavo tehtane povprečne cene proizvajalcev Unije za nepovezane stranke na trgu Unije na podlagi cene franko tovarna s povprečnimi izvoznimi cenami kitajskega izvoza na podlagi CIF, ki jih je zagotovil Eurostat, z ustreznimi prilagoditvami za carinske dajatve.

(71)

Rezultat primerjave, izražen kot odstotek prihodka od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v OPP, je pokazal 12-odstotno tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen na trgu Unije. Vendar je zaradi razlogov, pojasnjenih v uvodni izjavi 69 zgoraj, treba upoštevati, da so zabeležene cene kitajskega izvoza zadevnega izdelka v obravnavanem obdobju veliko višje, kot bi bile, če ne bi bilo ukrepov. Na podlagi tega je mogoče domnevati, da bi lahko imel v primeru razveljavitve ukrepov izvoz zadevnega izdelka iz LRK še vedno resen cenovni pritisk na proizvajalce Unije.

4.   uvoz iz drugih tretjih držav, za katere ukrepi ne veljajo

Razpredelnica 4

Uvoz iz drugih tretjih držav

 

2010

2011

2012

OPP

Tajvan

Obseg uvoza (v tonah)

266 795

351 067

323 405

319 326

Indeks (2010 = 100)

100

132

121

120

Cena v EUR/tono

1 805

1 905

2 003

1 895

Indeks (2010 = 100)

100

106

111

105

Tržni delež (%)

15,1

17,7

18,2

17,7

Indeks (2010 = 100)

100

117

120

117

Vietnam

Obseg uvoza (v tonah)

41 981

59 270

57 704

74 764

Indeks (2010 = 100)

100

141

137

178

Cena v EUR/tono

1 349

1 496

1 528

1 365

Indeks (2010 = 100)

100

111

113

101

Tržni delež (%)

2,4

3,0

3,2

4,1

Indeks (2010 = 100)

100

126

136

174

Tajska

Obseg uvoza (v tonah)

27 232

59 979

50 226

45 759

Indeks (2010 = 100)

100

220

184

168

Cena v EUR/tono

1 259

1 325

1 362

1 246

Indeks (2010 = 100)

100

105

108

99

Tržni delež (%)

1,5

3,0

2,8

2,5

Indeks (2010 = 100)

100

196

183

164

Druge tretje države skupaj  (16)

Obseg uvoza (v tonah)

228 589

202 362

165 618

165 659

Indeks (2009 = 100)

100

89

72

72

Cena v EUR/tono

2 816

3 232

3 729

3 751

Indeks (2009 = 100)

100,0

115

132

133

Tržni delež (%)

13,0

10,2

9,3

9,2

Indeks (2009 = 100)

100,0

79

72

71

Tretje države skupaj  (16)

Obseg uvoza (v tonah)

564 597

672 679

596 954

605 509

Indeks (2009 = 100)

100

119

106

107

Cena v EUR/tono

2 154

2 217

2 382

2 288

Indeks (2009 = 100)

100

103

111

106

Tržni delež (%)

32,1

34,0

33,5

33,5

Indeks (2009 = 100)

100

106

105

104

Vir: Eurostat.

(72)

Obseg uvoza iz tretjih držav na trg Unije se je v obravnavanem obdobju nekoliko povečal, kar je v skladu s trendom potrošnje. Tržni delež uvoza pritrdilnih elementov iz železa ali jekla iz vseh tretjih držav je bil v obravnavanem obdobju razmeroma stabilen in je znašal približno eno tretjino potrošnje Unije.

(73)

Povprečne cene uvoza iz tretjih držav so bile v obravnavanem obdobju na splošno stabilne in nižje od cen industrije Unije. Ne glede na to so cene uvoza iz tretjih držav znatno višje od cen uvoza iz Kitajske, ki so bile zabeležene v obdobju prvotne preiskave. Zaradi razlogov, pojasnjenih v uvodni izjavi 69 zgoraj, cen kitajskih pritrdilnih elementov iz železa ali jekla, uvoženih v Unijo v OPP, ni mogoče šteti za reprezentativne, čeprav so višje od povprečnih cen uvoza iz tretjih držav.

(74)

Če obravnavamo tretje države posamično, je jasno, da je Tajvan danes najpomembnejši zunanji akter na trgu Unije. Njegov obseg izvoza se je v obravnavanem obdobju povečal za 20 % in sam predstavlja skoraj polovico uvoza na trgu EU. Če upoštevamo, da je njegov obseg izvoza v OPP za 70 % višji kot v obdobju prvotne preiskave (in to ne glede na dejstvo, da je potrošnja v OPP nižja), je jasno, da so velik del izvoza iz Kitajske nadomestili tajvanski izdelki. Kljub temu je treba opozoriti, da so količine uvoza iz Tajvana v OPP predstavljale samo polovico količine izvoza iz Kitajske v obdobju prvotne preiskave in da so bile povprečne tajvanske cene v OPP skoraj dvakrat višje (+ 97,8 %) od povprečnih cen kitajskega izvoza v obdobju prvotne preiskave. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da so kitajski izvozniki še naprej prodajali po podobno nizkih cenah na evropskih trgih, kjer niso veljali protidampinški ukrepi, kot je Hrvaška, preden je vstopila v EU.

(75)

Tudi Vietnam in Tajsko je mogoče označiti kot državi, ki jima je koristila odprava kitajskega izvoza, saj sta zabeležila precejšnjo rast (približno 70–80 %), čeprav sta začela z veliko manjšim obsegom.

(76)

Poleg tega je treba upoštevati dejstvo, da naj bi imeli uvoženi izdelki proizvodno paleto, ki je bolj osredotočena na standardne izdelke kot tisti, ki jih proizvaja industrija Unije.

(77)

Po dokončnem razkritju so štiri zainteresirane strani trdile, da bi morale ugotovitve Komisije o delni nadomestitvi uvoza iz Kitajske na trgu Unije z uvozom iz Tajvana, Tajske in Vietnama privesti do zaključka, da so izdelki, ki se bodo po vsej verjetnosti uvažali iz Kitajske, standardni in zato ne bodo neposredna konkurenca zahtevnejšim izdelkom, ki jih proizvaja industrija Unije.

(78)

V odgovor na to trditev je treba opozoriti, da čeprav se zdi, da je uvoz iz tretjih držav dejansko zapolnil tržni delež, ki so ga opustili kitajski izvozniki, to ne pomeni, da prihodnji uvoz iz Kitajske verjetno ne bi povzročil škode. Prvič, kot je podrobneje pojasnjeno v uvodni izjavi 115, industrija Unije obsega proizvajalce, ki izdelujejo tako standardne kot posebne pritrdilne elemente. Drugič, obstajajo znaki, da bi bil prihodnji izvoz iz Kitajske sestavljen tudi iz bolj specializiranih izdelkov in izdelkov višjega cenovnega razreda. Informacije, ki so na voljo o razvojnih načrtih, kot je govor predsednika kitajskega združenja industrije pritrdilnih elementov („CFIA“) (17), jasno kažejo, da kitajski sektor proizvajalcev pritrdilnih elementov predvideva razvoj bolj raznolikih in zapletenih izdelkov višjega cenovnega razreda. Zato je treba zgoraj navedeni argument zavrniti.

5.   Gospodarski položaj industrije unije

(79)

Komisija je v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe proučila vse gospodarske dejavnike in kazalnike, ki vplivajo na stanje industrije Unije.

(80)

Pri analizi škode se gospodarski položaj industrije Unije ocenjuje na podlagi kazalnikov, kot so proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež in rast, zaposlenost, produktivnost, višina dejanske stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga, povprečne cene na enoto, stroški na enoto, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala, zaloge in stroški dela.

(a)   Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(81)

Proizvodnja industrije Unije je bila v obravnavanem obdobju na splošno stabilna. Opozoriti je treba, da je povpraševanje po zadevnem izdelku v veliki meri odvisno od sektorjev, kot sta avtomobilska in gradbena industrija, ter drugega potrošniškega blaga. Dejansko je v obravnavanem obdobju ostala proizvodnja industrije Unije na splošno stabilna ne glede na majhno povečanje v letu 2011, kar je v skladu s počasi naraščajočim povpraševanjem v evropskem gospodarstvu.

Razpredelnica 5

Celotna proizvodnja industrije Unije

 

2010

2011

2012

OPP

Proizvodnja (v tonah)

1 204 336

1 376 855

1 208 232

1 197 189

Indeks (2010 = 100)

100

114

100

99

Vir: Izpolnjeni vprašalniki in zahtevek za pregled.

(82)

Tudi proizvodna zmogljivost je v obravnavanem obdobju ostala relativno stabilna, v letu 2011 in OPP pa se je rahlo zvišala. V skladu z dejstvom, da je proizvodnja v obdobju 2010–2013 ostala stabilna, je bila precej stabilna tudi izkoriščenost zmogljivosti, z majhnim povečanjem v letu 2011.

Razpredelnica 6

Proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

 

2010

2011

2012

OPP

Proizvodna zmogljivost (v tonah)

2 510 509

2 527 863

2 497 078

2 535 889

Indeks (2010 = 100)

100

101

99

101

Izkoriščenost zmogljivosti (v %)

48

54

48

47

Indeks (2010 = 100)

100

114

101

98

Vir: Izpolnjeni vprašalniki in zahtevek za pregled.

(b)   Obseg prodaje, tržni delež in rast

Razpredelnica 7

Prodaja industrije Unije nepovezanim strankam

 

2010

2011

2012

OPP

Obseg (v tonah)

914 869

1 031 862

931 956

939 395

Indeks (2010 = 100)

100

113

102

103

Vir: Izpolnjeni vprašalniki in zahtevek za pregled.

(83)

Obseg prodaje industrije Unije nepovezanim strankam na trgu Unije je v letih od 2010 do 2013 sledil trendu potrošnje in proizvodnje, kar pomeni rahlo rast v obravnavanem obdobju, ne glede na znatno povečanje v letih 2010 in 2011.

Razpredelnica 8

Tržni delež industrije Unije

 

2010

2011

2012

OPP

Tržni delež industrije Unije (v %)

67

66

66

66

Indeks (2010 = 100)

100

97

98

98

Vir: Izpolnjeni vprašalniki, Eurostat.

(84)

Tržni delež industrije Unije je bil v obravnavanem obdobju stabilen (pri izračunu se upošteva tudi prodaja nepovezanim strankam) in je predstavljal okoli dve tretjini trga. Ta rezultat je v skladu z zmanjšanjem potrošnje Unije v primerjavi z obdobjem prvotne preiskave na eni strani in z zamenjavo kitajskega uvoza z uvozom iz drugih virov na drugi strani.

(c)   Zaposlovanje in produktivnost

(85)

Zaposlenost v industriji Unije v povezavi z zadevnim izdelkom je bila v obravnavanem obdobju na splošno stabilna. Majhno povečanje, zabeleženo v letu 2011, je skladno z večjim obsegom proizvodnje, zabeleženim v tem letu. Glede na to, da je bila v letu 2011 višja tudi produktivnost, to kaže, da se je industrija Unije odzvala na večje povpraševanje delno z novimi zaposlitvami in delno s povečanjem produktivnosti že zaposlenih (nadure). Ko se je obseg v naslednjih letih ponovno zmanjšal, sta oba učinka izginila in ponovno se je vzpostavilo stanje kot v letu 2010.

Razpredelnica 9

Zaposlovanje in produktivnost

 

2010

2011

2012

OPP

Število zaposlenih

20 036

20 854

20 238

19 950

Indeks (2010 = 100)

100

104

101

100

Produktivnost (enota/zaposleni)

60

66

60

60

Indeks (2010 = 100)

100

110

99

100

Vir: Izpolnjeni vprašalniki, zahtevek za pregled.

(d)   Višina dejanske stopnje dampinga in okrevanje po preteklem dampingu

(86)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 36, zaradi pomanjkanja sodelovanja s strani vzorčenih proizvajalcev izvoznikov iz LRK ni bilo mogoče dovolj natančno izračunati stopenj dampinga za LRK, zato so ugotovitve o neobstoju dampinga v OPP omejenega pomena. Analiza kazalnikov škode dokazuje, da industrija okreva po preteklem dampingu. Vendar se je okrevanje upočasnilo zaradi stagnacije povpraševanja glavnih sektorjev, ki so nižje v prodajni verigi. Poleg tega je treba opozoriti, da je razmeroma stabilno stanje, opaženo v obravnavanem obdobju, nastalo pod zaščito obstoječih protidampinških ukrepov. Če bi bili ukrepi razveljavljeni, bi bil učinek dampinškega uvoza iz LRK na industrijo unije po pričakovanjih znaten.

(e)   Povprečne prodajne cene na enoto na trgu Unije in proizvodni stroški na enoto

(87)

Povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije nepovezanim strankam v Uniji so se v obdobju 2010–2013 povečale za 8 %, najvišje pa so bile leta 2012. Povprečna prodajna cena običajno omogoča kritje stroškov proizvodnje in zagotovitev majhnega dobička za industrijo Unije.

Razpredelnica 10

Prodajne cene in stroški

 

2010

2011

2012

OPP

Povprečna prodajna cena na enoto v Uniji nepovezanim strankam (EUR/tona)

2 748

2 953

3 049

2 974

Indeks (2010 = 100)

100

107

111

108

Proizvodni stroški na enoto (EUR/tono)

2 528

2 811

2 937

2 765

Indeks (2010 = 100)

100

111

116

109

Vir: Izpolnjeni vprašalniki.

(f)   Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala

(88)

Denarni tok, naložbe in donosnost naložb proizvajalcev Unije ter njihova zmožnost zbiranja kapitala so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Razpredelnica 11

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb

 

2010

2011

2012

OPP

Dobičkonosnost prodaje v Uniji nepovezanim strankam (% prihodka od prodaje)

1,5

1,1

2,0

3,6

Denarni tok (v EUR)

39 046 890

30 835 484

68 050 584

56 369 460

Naložbe (v EUR)

48 809 766

58 881 586

38 561 986

39 453 739

Indeks (2010 = 100)

100

121

79

81

Donosnost naložb (v %)

1,0

2,6

5,3

7,5

Vir: Izpolnjeni vprašalniki.

(89)

Dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije je bila določena tako, da se je dobiček pred obdavčitvijo od prodaje podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazil kot odstotek ustreznih prihodkov od prodaje. V celotnem obravnavanem obdobju je bila stopnja dobička nizka, za nekatere proizvajalce Unije celo negativna; zlasti je treba opozoriti, da v nobenem od navedenih let stopnja dobička ni dosegla ravni, zabeležene v obdobju prvotne preiskave (4,4 %). Kljub stabilnemu gibanju prodaje in proizvodnje ter znatnemu tržnemu deležu industrije Unije so stopnje dobička za to industrijo še vedno nizke. Zlasti je treba opozoriti, da je bila stopnja dobička leta 2011 zelo nizka kljub dejstvu, da je obseg prodaje industrije Unije dosegel najvišjo točko v obravnavanem obdobju. To vzbuja pomisleke v zvezi s prihodnjim razvojem stopenj dobička industrije EU, če bi gospodarske razmere še naprej stagnirale. Treba je tudi opozoriti, da je stopnja dobička v obravnavanem obdobju tudi vedno ostala pod ciljnim dobičkom, navedenim v prvotni preiskavi (5 %).

(90)

Denarni tok, to je sposobnost industrije, da sama financira svoje dejavnosti, je bil pozitiven v celotnem obravnavanem obdobju. Vendar se je ta kazalnik izboljšal šele v letu 2012 in v OPP zabeležil bistveno zmanjšanje v višini 17 %. To vzbuja pomisleke glede zmožnosti industrije Unije, da sama izvaja potrebno financiranje svojih dejavnosti.

(91)

Raven naložb je v obravnavanem obdobju ostala relativno visoka in stabilna, pri čemer je bila najvišja leta 2011. Donosnost naložb, izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb, se je gibala podobno kot stopnja dobička. Zato je bil tudi ta kazalnik najvišji v OPP. Ta znak je mogoče razumeti kot dvoumen, ker po eni strani odraža najvišje stopnje dobička med zabeleženimi v obravnavanem obdobju, po drugi pa tudi nizke ravni naložb, kar je znak, da so obeti industrije za gospodarsko prihodnost sektorja še vedno negotovi.

(92)

Glede na navedeno je mogoče zaključiti, da je finančna uspešnost proizvajalcev Unije v obravnavanem obdobju sicer ostala stabilna, vendar razen naložb še vedno ni dosegla ravni iz obdobja prvotne preiskave.

(g)   Zaloge

(93)

Raven končnih zalog sodelujočih proizvajalcev Unije je tesno sledila že opaženemu gibanju proizvodnje in prodaje, z razmeroma stabilnim gibanjem in relativnim vrhom leta 2011. Poleg tega količina zalog ob upoštevanju dejstva, da se podobni izdelki v Uniji večinoma proizvajajo po naročilu, ne predstavlja zelo pomembnega kazalnika.

Razpredelnica 12

Končne zaloge

 

2010

2011

2012

OPP

Končne zaloge (v tonah)

283 330

321 795

315 784

292 740

Indeks (2010 = 100)

100

114

111

103

Vir: Izpolnjeni vprašalniki.

(h)   Stroški dela

(94)

Povprečne plače zaposlenih so v obravnavanem obdobju beležile enakomerno rast, in sicer za 4 %. Vendar je to rast mogoče pojasniti s prilagoditvijo zaradi inflacije in v manjši meri z uporabo dodatnega delovnega časa (kakor se je zgodilo leta 2011 s povečanjem produktivnosti na zaposlenega).

Razpredelnica 13

Stroški dela

 

2010

2011

2012

OPP

Povprečni stroški dela na zaposlenega (v EUR)

41 604

43 300

45 006

46 742

Indeks (2010 = 100)

100

104

108

112

Vir: Izpolnjeni vprašalniki.

6.   Sklep o položaju industrije unije

(95)

Preiskava je pokazala, da je uvoz izdelkov iz LRK na trgu Unije skoraj izginil po uvedbi prvotnih ukrepov leta 2009. To je industriji Unije omogočilo doseganje dobrih in stabilnih ravni proizvodnje, obsega prodaje in tržnega deleža. Po drugi strani pa sta dobičkonosnost in ciljni dobiček za sektor še vedno pod ravnmi iz obdobja prvotne preiskave.

(96)

Zato je mogoče skleniti, da industrija Unije v OPP ni utrpela znatne škode. Vendar se lahko zaradi počasne rasti potrošnje in dejstva, da so stopnje dobička ostale pod mejo, ki je potrebna za dolgoročno rentabilnost, položaj industrije Unije še vedno šteje za ranljivega.

(97)

Po dokončnem razkritju so tri zainteresirane strani trdile, da bi morala ugotovitev Komisije, da industrija Unije v OPP ni utrpela znatne škode, privesti do zaključka ukrepov. Komisija je dejansko ugotovila, da v OPP ni bilo znatne škode. Vendar pa odločitev o razširitvi ukrepov ne temelji na znatni škodi v OPP, ampak na ugotovitvah v zvezi z verjetnostjo ponovnega pojava škode v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe. Zato je bilo treba to trditev zavrniti.

F.   VERJETNOST PONOVITVE ŠKODE

1.   Uvodne ugotovitve

(98)

Da bi se ocenila verjetnost ponovitve škode v primeru prenehanja ukrepov, se je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe analiziral morebitni vpliv kitajskega izvoza na trg in industrijo Unije.

(99)

Analiza je bila osredotočena na trend potrošnje trga Unije, prosto zmogljivost, trgovinske tokove in privlačnost trga Unije ter gibanje cen LRK. Zaradi pomanjkanja sodelovanja kitajskih izvoznikov analiza temelji na razpoložljivih dejstvih, ki vključujejo statistične podatke (Eurostat in kitajski trgovinski statistični podatki) in dokumente industrije (kot je govor predsednika CFIA, naveden v uvodni izjavi 78), navedene v zahtevku za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa.

2.   Potrošnja v uniji

(100)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 64 in 65, je bila v obravnavanem obdobju potrošnja zadevnega izdelka v Uniji na splošno stabilna. Hkrati je potrošnja v OPP še vedno za skoraj 20 % nižja v primerjavi z ravnjo pred krizo iz obdobja prvotne preiskave. Upad potrošnje zadevnega izdelka je posledica upadanja proizvodnje v avtomobilskem in gradbenem sektorju v Uniji, pa tudi v drugih sektorjih potrošniškega blaga, ki veliko uporabljajo zadevni izdelek (elektronski in gospodinjski aparati, pohištvo itd.). V teh razmerah se šteje, da bi vrnitev izjemno poceni uvoza iz Kitajske v primeru prenehanja ukrepov nenadno in dramatično vplivala na položaj industrije Unije. Po pričakovanju bi ta uvoz nelojalno nižal cene in v vsakem primeru izvajal pritisk na znižanje cen Unije ter izkrivljal konkurenco na trgu. Zato je verjetno, da bi se v primeru prenehanja ukrepov škoda industriji Unije ponovila.

3.   Prosta zmogljivost, trgovinski tokovi in privlačnost trga unije ter gibanje cen lrk

(101)

Kot je opisano v uvodni izjavi 44, je zmogljivost kitajske proizvodnje pritrdilnih elementov iz železa ali jekla v letu 2012 znašala 6,6 milijona ton. Opozoriti je treba, da je bilo po mnenju kitajske industrije pritrdilnih elementov leto 2012 težko leto, saj je bilo zaradi negativnega vpliva več gospodarskih dejavnikov (inflacija, upočasnitev rasti kitajskega gospodarstva in kriza euroobmočja) prvo po letu 2000, ko se je kitajska proizvodna zmogljivost zmanjšala (s 6,8 milijona ton leta 2011).

(102)

V vsakem primeru je treba ne glede na prihodnje scenarije (stagnacija ali rast) tudi opozoriti, da je bila celo trenutna kitajska proizvodna zmogljivost v višini 6,6–6,8 milijona ton izkoriščena le 75-odstotno v letih 2010–2012. Zaradi tega ima Kitajska prosto zmogljivost (1,6–1,7 milijona ton), ki je že tako izjemno visoka in v natančno istem obsegu kot celotna potrošnja, zabeležena na trgu Unije v istih letih.

(103)

Kitajski izvoz pritrdilnih elementov iz železa ali jekla po vsem svetu je bil v obravnavanem obdobju razmeroma stabilen, in sicer na ravni 2,2–2,6 milijona ton, kar pomeni 40–50 % kitajske prodaje. Jasno je, da je izvoz pomemben del dejavnosti kitajskih proizvajalcev pritrdilnih elementov iz železa ali jekla. V skladu z razvojnimi načrti za sektor, ki jih je predstavila CFIA, bo pričakovano povečanje povpraševanja na domačem trgu verjetno privedlo do zmanjšanja deleža izvoza na raven 30–40 % proizvodnje. Vendar je to zmanjšanje treba upoštevati v okviru splošnega povečanja proizvodne zmogljivosti, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 101, in dejstva, da je ta prosta zmogljivost v vsakem primeru tako velika kot celotna potrošnja Unije. Poleg tega napoved CFIA ne vsebuje nobenega časovnega okvira za znižanje kitajskega izvoznega deleža niti konkretnih znakov, da se je ta premik morda že začel. Zaradi tega je razvojni načrt, ki ga je predložila CFIA, treba obravnavati kot preveč nejasen in nedoločen program, zlasti če nasprotuje morebitnemu izteku ukrepov, kar bi imelo takojšen učinek. Zato obstoj tega načrta na tej stopnji ne more vplivati na sklepne ugotovitve o verjetnosti ponovitve škode, če bi se ukrepi iztekli.

(104)

Trenutno je kitajska prisotnost na trgu Unije zelo omejena in ne presega 0,5-odstotnega tržnega deleža v smislu obsega. Kljub temu ostaja trg Unije privlačen za kitajske proizvajalce zaradi višjih cen na trgu EU. To se lahko dokaže s poskusi kitajskih proizvajalcev izvoznikov, da bi se izognili protidampinškim ukrepom EU. Kot je navedeno v uvodni izjavi 3, je bila posledica tega ravnanja že razširitev ukrepov na kitajski izvoz prek Malezije.

(105)

Poleg tega se izvozno usmerjena kitajska industrija sooča z vedno več težavami pri iskanju poti do svojih običajnih izvoznih trgov, saj je naraščajoče število teh trgov nedavno uvedlo protidampinške ukrepe na izvoz različnih vrst pritrdilnih elementov iz železa ali jekla iz Kitajske, kakor je pojasnjeno v uvodni izjavi 47.

(106)

Tako se lahko upravičeno pričakuje, da bi se zaradi privlačnosti trga Unije zaradi njegove velikosti in cen v primeru razveljavitve ukrepov velik del trenutnega kitajskega izvoza preusmeril na trg Unije. Treba je opozoriti, da je pred uvedbo prvotnih ukrepov kitajski tržni delež na trgu Unije znašal 26 %.

(107)

Nazadnje je treba v zvezi z ravnjo kitajskih izvoznih cen spomniti, da so bile med prvotno preiskavo ugotovljene zelo visoke stopnje dampinga in stopnje škode, izračunane na osnovi izvoznih cen kitajskih izvoznikov. Na podlagi kitajskih izvoznih cen za Hrvaško v letu 2012 in prvem četrtletju leta 2013, to je pred pristopom Hrvaške k EU in razširitvijo zaščitnih ukrepov EU na to državo, mogoče zaključiti, da je raven kitajskih izvoznih cen, ki je privedla do uvedbe ukrepov v prvotni preiskavi, še vedno precej podobna. Poleg tega ukrepi trgovinske zaščite, ki so jih za uvoz kitajskih pritrdilnih elementov iz železa ali jekla uvedle tretje države, potrjujejo, da se nepošteno določanje cen s strani kitajskih proizvajalcev izvoznikov nadaljuje in ni omejeno le na trg Unije.

4.   Sklepne ugotovitve

(108)

Ugotovitve preiskave so izpostavile več zaskrbljujočih elementov, vključno z veliko prosto zmogljivostjo v LRK, nadaljevanjem dampinga in nelojalnega nižanja cen po vsem svetu, načrtovanim razvojem proizvodne zmogljivosti, proizvodno paleto in zapletenostjo izdelkov v LRK ter naraščajočimi trgovinskimi ovirami na trgih drugih najpomembnejših tretjih držav. Po drugi strani pa je potrošnja Unije v zadnjih 5 letih stagnirala zaradi manjšega povpraševanja v številnih sektorjih, ki so nižje v prodajni verigi. To je povzročilo stanje ranljivosti industrije Unije, za katero so značilni določena stopnja proste zmogljivosti, nizki dobički in poslovna negotovost (kot kaže zlasti zmanjšanje naložb). Glede na to se ocenjuje, da bi razveljavitev ukrepov najverjetneje povzročila nenadno vrnitev kitajskega dampinškega uvoza in da bi to lahko oslabilo položaj industrije Unije na njihovem glavnem trgu, kar bi ji ponovno povzročilo škodo.

(109)

Stranke so trdile, da je industrija Unije podvojila dobiček in denarni tok v primerjavi z letom 2010 in da zato njenega dobička ni mogoče opredeliti kot nizkega. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da industrija Unije ne potrebuje dodatnih naložb, saj je v preteklosti veliko vlagala.

(110)

Čeprav je industrija Unije dejansko podvojila dobiček, je ta ostal nižji od dobička v obdobju prvotne preiskave (4,4 %) in ciljnega dobička v višini 5 %. Enaka logika velja za denarni tok, ki je ostal 14 % nižji od denarnega toka v obdobju prvotne preiskave. Sposobnost preživetja industrije Unije je odvisna od nadaljevanja naložb v najsodobnejšo opremo in širšega nabora izdelkov. Te trditve se zato zavrnejo.

(111)

Če bi bili ukrepi razveljavljeni, bi se v sedanjih tržnih razmerah začasno izboljšanje uspešnosti industrije Unije hitro poslabšalo. Kot je navedeno zgoraj, bi nastali izjemno ugodni pogoji za povečanje uvoza iz LRK na trg Unije po dampinških cenah in v znatnem obsegu. To bi verjetno ogrozilo pozitiven razvoj na trgu Unije, ki je bil dosežen v obravnavanem obdobju. Verjeten dampinški uvoz bi lahko izvajal pritisk na prodajne cene industrije Unije in povzročil izgubo njenega tržnega deleža ter posledično negativno vplival na še vedno ranljivo finančno uspešnost industrije Unije. Spomniti je treba, da je morala industrija Unije v obdobju, obravnavanem v prvotni preiskavi (od 1. januarja 2003 do 30. septembra 2007), to je pred uvedbo protidampinških ukrepov, omejiti proizvodnjo zadevnega izdelka v nekaterih segmentih zaradi velikega uvoza iz Kitajske (18). To je imelo znaten negativen učinek na izkoriščenost zmogljivosti in dobičkonosnost.

(112)

Po dokončnem razkritju je ena zainteresirana stran trdila, da Komisija v svoji analizi verjetnosti ponovitve škode ni dokazala vpliva količine kitajskega izvoza in njegove povezave z ukrepi. Zainteresirana stran je trdila, da:

(i)

je uvoz iz drugih virov nadomestil uvoz iz Kitajske; ta uvoz se prodaja po cenah, ki so nižje od cen industrije Unije, vendar industrija Unije ni utrpela znatne škode;

(ii)

zmanjšanje ravni ukrepov po izvedbi priporočil STO ni povzročilo povečanja količine uvoza iz Kitajske na trg Unije;

(iii)

je bilo pri uvozu drugih vrst pritrdilnih elementov iz Kitajske, za katerega ne veljajo protidampinški ukrepi, prav tako zabeleženo veliko zmanjšanje količin od leta 2009, ko so bili uvedeni prvotni ukrepi;

(iv)

je ob upoštevanju naraščajočega povpraševanja na kitajskem domačem trgu verjetnost prihodnjega povečanja kitajskega izvoza v Unijo omejena in

(v)

bodo trgi pritrdilnih elementov na Kitajskem in v drugih azijskih državah še naprej rasli, kar bo zmanjšalo verjetnost znatnega povečanja izvoza v EU.

(113)

V odgovor na te trditve je treba opozoriti, da:

(i)

verjetnega škodljivega učinka kitajskega uvoza ni mogoče primerjati z učinkom uvoza iz tretjih držav, kot so Tajvan, Vietnam in Tajska. Kot je navedeno v uvodni izjavi 74 zgoraj, obstajajo dokazi, da so kitajski izvozniki še naprej prodajali na hrvaškem trgu (pred vstopom Hrvaške v EU) po podobnih povprečnih cenah, kot so bile zabeležene v prvotni preiskavi; te cene so zato veliko nižje od cen, ki so bile sporočene iz teh tretjih držav v OPP. Poleg tega, kot je navedeno v uvodni izjavi 115 spodaj, industrija Unije prodaja znatne količine standardnih in posebnih izdelkov, zato je verjetno, da bo kitajski izvoz (ki zajema tako standardne kot posebne izdelke) lahko povzročil škodo, če bi odpravili veljavne dajatve;

(ii)

ob upoštevanju omejenega znižanja veljavnih stopenj dajatve po uveljavitvi priporočil STO, to je s 85 % pred spremembo na 74,1 % po njej, ni bilo pričakovati pomembnega povečanja uvoza iz Kitajske;

(iii)

razpoložljivi statistični podatki ne podpirajo trditve o domnevnem zmanjšanju količine uvoza pritrdilnih elementov, za katere ne veljajo ukrepi. Dejansko je bila v obdobju 2009–2013 ohranjena stabilna mesečna količina med 20 in 30 tisoč ton, medtem ko je količina uvoza pritrdilnih elementov, za katere so veljali ukrepi, takoj februarja 2009 upadla z več kot 60 tisoč ton na mesec na skoraj neobstoječo raven;

(iv)

bo pričakovana sprememba razmerja med obsegom kitajske domače prodaje in izvoza, ki bo odražala rast kitajskega domačega povpraševanja, izravnana s povečanjem celotne kitajske zmogljivosti proizvodnje in količin prodaje, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 101, ter

(v)

trditev, da povpraševanje po pritrdilnih elementih v Aziji narašča, temelji na zastarelem viru, ki napoveduje, da bo svetovno povpraševanje po pritrdilnih elementih v letu 2016 v obsegu 83 milijard USD. Nove tržne raziskave, objavljene v Fastener Industry News Inc. decembra 2014 (19), kažejo, da bo obseg povpraševanja na svetovnem trgu v letu 2018 znašal 81 milijard USD, kar pomeni manjšo rast v daljšem obdobju. Poleg tega rast povpraševanja v azijsko-pacifiški regiji spremlja rast zmogljivosti v več državah, ne samo na Kitajskem (npr. v Indoneziji, Maleziji, na Tajskem in v Vietnamu). Poleg tega so vstopne ovire (v smislu časa, kapitala ter strokovnega znanja in izkušenj) za namestitev dodatne proizvodne zmogljivosti za pritrdilne elemente razmeroma nizke, zato se lahko ponudba relativno hitro odzove na naraščajoče povpraševanje.

Zato je treba zgornje trditve zavrniti.

(114)

Ista zainteresirana stran je trdila, da Komisija pri analizi verjetnosti ponovitve škode ni upoštevala dejstva, da izdelki nizkega cenovnega razreda, uvoženi iz Kitajske, ne morejo vršiti cenovnega pritiska na izdelke višjega cenovnega razreda, ki jih v glavnem proizvajajo proizvajalci Unije.

(115)

V odgovor na to trditev je treba opozoriti, da proizvodnja Unije zajema vse vrste pritrdilnih elementov, pri čemer so nekatere družbe osredotočene na posebne vrste (standardnih ali posebnih pritrdilnih elementov), druge pa ponujajo vse vrste. Zlasti v vzorčenih družbah znaten del prodaje sestavljajo standardni pritrdilni elementi in za tri izmed njih je velika večina prodaje v OPP sestavljena iz standardnih izdelkov. Zato je trditev, da evropska industrija proizvaja samo posebne pritrdilne elemente ali pritrdilne elemente višjega cenovnega razreda in je zato zaščitena pred škodljivim uvozom iz Kitajske, očitno napačna, ker je v nasprotju z dokazi, zbranimi in preverjenimi med preiskavo. Poleg tega je tudi znano, da kitajski sektor pritrdilnih elementov načrtuje razvoj izdelkov višjega cenovnega razreda, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 78. Zato je zelo verjetno, da bo sestava izdelkov v prihodnjem kitajskem izvozu prav tako zajemala vse vrste izdelkov od tistih nižjega cenovnega razreda do tistih višjega cenovnega razreda, pritisk na cene pa bo čutila celotna industrija Unije, kar bo vplivalo na izkoriščenost njene proizvodne zmogljivosti. Zato je bilo treba to trditev zavrniti.

(116)

Nazadnje, dve drugi zainteresirani strani sta trdili, da je Komisija v svoji analizi napačno domnevala, da bodo cene iz Kitajske tako nizke, kot so bile v prvotni preiskavi. Po mnenju navedenih strani temu ni tako, saj je bilo na Kitajskem zabeleženo znatno povišanje cen, v glavnem zaradi zvišanja stroškov surovin in dela ter razvoja okoljskih standardov. Zato bo vsako nadaljnje nelojalno nižanje prodajnih cen manjše in ne bo upravičevalo razširitve ukrepov na tako visoki stopnji.

(117)

Brez poseganja v dejstvo, da stopnje ukrepov ni bilo mogoče spremeniti v okviru pregleda zaradi izteka ukrepa in da so se kitajske domače cene in stroški v prvotni preiskavi šteli za nezanesljive, ker kitajski proizvajalci niso uspeli doseči tržnogospodarske obravnave, je treba opozoriti na naslednje. Prvič, zaradi pomanjkanja sodelovanja kitajskih proizvajalcev Komisija ni mogla preveriti njihovih stroškov in domnevnih sprememb, ki so se zgodile na Kitajskem. Zadevni zainteresirani strani v svojih stališčih nista predložili nobenih dokazov ali utemeljenih dejstev. Drugič, uporabljeno je sklicevanje na raven cen, ugotovljenih na Hrvaškem pred njenim pristopom k Uniji, ki jasno kaže, da so kitajski izvozniki ohranili cene, ki so zelo podobne cenam, ugotovljenim med prvotno preiskavo (glej uvodno izjavo 74). Zato je bilo treba navedeno trditev zavrniti.

G.   INTERES UNIJE

1.   Uvod

(118)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe se je proučilo, ali bi bila ohranitev obstoječih ukrepov v nasprotju z interesom Unije kot celote. Pri določitvi interesa Unije so bili upoštevani različni vključeni interesi, tj. interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov. Vse zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo stališča v skladu s členom 21(2) osnovne uredbe.

(119)

Ker je ta preiskava pregled obstoječih ukrepov, je omogočila oceno kakršnega koli negativnega učinka obstoječih protidampinških ukrepov na zainteresirane strani.

2.   Interes industrije unije

(120)

V uvodni izjavi 108 je bilo ugotovljeno, da bi industrija Unije v primeru razveljavitve protidampinških ukrepov verjetno občutila resno poslabšanje svojega položaja. Zato bi podaljšanje veljavnosti ukrepov koristilo industriji Unije, saj bi proizvajalci Unije lahko ohranili svoj obseg prodaje, tržni delež, dobičkonosnost in celoten pozitiven gospodarski položaj. V nasprotnem primeru bi prenehanje veljavnosti ukrepov resno ogrozilo obstoj industrije Unije, saj obstajajo razlogi za pričakovanje preusmeritve kitajskega uvoza na trg Unije po dampinških cenah in v znatnem obsegu, kar bi povzročilo ponovitev škode.

3.   Interes uvoznikov

(121)

Vsi znani uvozniki so bili obveščeni o začetku pregleda. Vendar sta le dva uvoznika sodelovala v preiskavi in izpolnila vprašalnike Komisije. Preiskava je pokazala, da lahko uvozniki enostavno kupujejo od različnih virov, ki so trenutno na voljo na trgu, zlasti od industrije Unije in glavnih izvoznikov iz tretjih držav, ki prodajajo po nedampinških cenah. Poleg tega ni noben od obeh sodelujočih uvoznikov nasprotoval podaljšanju obstoječih protidampinških ukrepov, čeprav sta podvomila o njihovi visoki ravni. V zvezi s tem je treba opozoriti, da preiskava v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa na podlagi člena 11(2) osnovne uredbe ne more povzročiti spremembe ravni ukrepov. Ob upoštevanju navedenega in ker na splošno ni bilo interesa uvoznikov, je bilo sklenjeno, da ohranitev ukrepov ne bi bila v nasprotju z njihovimi interesi.

(122)

Po dokončnem razkritju sta dve zainteresirani strani, in sicer dve združenji distributerjev pritrdilnih elementov Unije, trdili, da uvedba veljavnih dajatev po tako visoki stopnji ni povzročila ponovne vzpostavitve poštene konkurence na trgu Unije, ampak je preprečila vstop kitajskega uvoza na trg Unije. Ti zainteresirani strani sta trdili, da bo vsako podaljšanje ukrepov povzročilo nadaljnje zmanjšanje možnosti dobave iz mednarodnih virov, ki so na voljo uporabnikom in uvoznikom v Uniji. V odgovor na to trditev je treba najprej opozoriti, da protidampinški ukrepi niso uvedeni zaradi preprečevanja ali prepovedi uvoza iz ciljne države, temveč predvsem zaradi ponovne vzpostavitve poštene konkurence na trgu. Stopnja veljavnih dajatev je rezultat izračunov stopenj dampinga in škode, ki sta bili določeni na podlagi ugotovitev prvotne preiskave. Drugič, Komisija se ne strinja s trditvijo, da veljavne dajatve omejujejo vire dobave na trgu Unije. Razpoložljivi statistični podatki o uvozu kažejo, da se je po uvedbi ukrepov za LRK uvoz iz tretjih držav povečal. Preiskava ni odkrila nobenih elementov, ki bi kazali na to, da ta gibanja ne bodo ohranjena tudi v prihodnje. Zato je bilo treba to trditev zavrniti.

(123)

Poleg tega je eno od teh združenj menilo, da čeprav prvotni ukrepi niso bili povsem ustrezni in so povzročili korenito in nepotrebno izkrivljanje trga za pritrdilne elemente, bi se njihova nenadna ukinitev izkazala za enako motečo kot prvotna uvedba. To kaže, da je distributerjem pritrdilnih elementov uspelo prilagoditi njihove dobavne verige ob upoštevanju veljavnih ukrepov.

4.   Interes uporabnikov

(124)

Čeprav uporabniki niso sodelovali, je bilo vseeno mogoče ugotoviti mnenja in stališča uporabnikov iz informacij, ki so jih zagotovili industrija Unije in uvozniki. Zdi se, da je uporabnike mogoče najprej razdeliti v dve kategoriji: uporabnike višjega cenovnega razreda, ki potrebujejo pritrdilne elemente zelo visokega kakovostnega razreda, in druge uporabnike. Uporabniki višjega cenovnega razreda običajno najdejo izdelke, ki jih potrebujejo, pri proizvajalcih Unije in pri nekaterih visoko specializiranih proizvajalcih izvoznikih. Po drugi strani pa je kategorija drugih uporabnikov (ki lahko vključuje tudi uporabnike višjega cenovnega razreda, ki potrebujejo cenejše izdelke za manj zahtevne aplikacije) kategorija uporabnikov, ki so običajno uporabljali kitajske izdelke. To kategorijo uporabnikov običajno oskrbujejo uvozniki in na podlagi stališč, zbranih med obiski sodelujočih uvoznikov, je ta kategorija uporabnikov zadostno oskrbljena z uvozom iz drugih držav, vključno s Tajvanom, Tajsko in Vietnamom. Na podlagi te rekonstrukcije in ob upoštevanju dejstva, da se noben uporabnik ni odločil za posredovanje v sedanji preiskavi, se sklene, da podaljšanje ukrepov ne bi bilo v nasprotju z interesom uporabnikov, za katere se zdi, da so se dobro in brez posledic prilagodili na uvedene ukrepe v zvezi s pritrdilnimi elementi iz železa ali jekla iz LRK.

5.   Sklep o interesu unije

(125)

Glede na navedeno se sklene, da v okviru interesa Unije ni utemeljenih razlogov, ki bi nasprotovali ohranitvi sedanjih protidampinških ukrepov.

H.   PROTIDAMPINŠKI UKREPI

(126)

Vse strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravalo priporočiti ohranitev obstoječih ukrepov. Po navedenem razkritju jim je bilo odobreno tudi obdobje za predložitev pripomb. Stališča in pripombe so bili ustrezno upoštevani, če je bilo to upravičeno.

(127)

Iz navedenega sledi, kakor je določeno v členu 11(2) osnovne uredbe, da bi bilo treba protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo pri uvozu nekaterih pritrdilnih elementov iz železa ali jekla s poreklom iz LRK in so bili uvedeni z Uredbo (ES) št. 91/2009, kakor je bila nazadnje spremenjena z Izvedbeno uredbo (EU) št. 924/2012, ohraniti.

(128)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 3 zgoraj, je bila veljavnost protidampinške dajatve na uvoz zadevnega izdelka iz LRK razširjena na uvoz enakega izdelka, poslanega iz Malezije, ne glede na to, ali je deklariran kot izdelek s poreklom iz Malezije ali ne. Protidampinška dajatev, ki naj se ohrani za uvoz zadevnega izdelka, kot je določeno v uvodni izjavi 3, bi morala biti še naprej razširjena na uvoz pritrdilnih elementov iz železa ali jekla, poslanih iz Malezije, ne glede na to, ali so deklarirani kot izdelki s poreklom iz Malezije ali ne. Proizvajalci izvozniki, ki so bili izvzeti iz ukrepov, kakor so bili razširjeni z Uredbo (EU) št. 723/2011, bi morali biti izvzeti tudi iz ukrepov, uvedenih s to uredbo.

(129)

Da se zmanjša tveganje izogibanja zaradi velike razlike v stopnjah dajatve med kitajskimi izvozniki, se šteje, da so v tem primeru potrebni posebni ukrepi za zagotovitev ustrezne uporabe protidampinških dajatev. Ti posebni ukrepi, ki se uporabljajo samo za družbe, za katere je uvedena individualna stopnja dajatve, vključujejo naslednje: predložitev veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic, ki je skladen z zahtevami, navedenimi v Prilogi II k tej uredbi. Za uvoz, ki mu ni priložena takšna faktura, velja preostala protidampinška dajatev, ki se uporablja za vse druge proizvajalce.

(130)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) osnovne uredbe.

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   uvede se dokončna protidampinška dajatev na uvoz nekaterih pritrdilnih elementov iz železa ali jekla, razen iz nerjavnega jekla, tj. lesnih vijakov (razen tirnih vijakov), samovreznih vijakov, drugih vijakov in sornikov z glavo (s svojimi maticami ali podložkami ali brez njih, razen vijakov, izdelanih s struženjem iz palic, profilov ali žice, s polnim prerezom, debeline do vključno 6 mm, ter razen vijakov in sornikov za pritrjevanje sestavnega materiala na železniške tire) in podložk s poreklom iz ljudske republike kitajske, ki so uvrščeni pod oznake kn 7318 12 90 , 7318 14 91 , 7318 14 99 , 7318 15 59 , 7318 15 69 , 7318 15 81 , 7318 15 89 , ex 7318 15 90 , ex 7318 21 00 in ex 7318 22 00 (oznake taric 7318 15 90 21, 7318 15 90 29, 7318 15 90 71, 7318 15 90 79, 7318 15 90 91, 7318 15 90 98, 7318 21 00 31, 7318 21 00 39, 7318 21 00 95, 7318 21 00 98, 7318 22 00 31, 7318 22 00 39, 7318 22 00 95 in 7318 22 00 98).

2.   Stopnja veljavne dokončne protidampinške dajatve za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatev za izdelke iz odstavka 1, ki jih proizvajajo družbe, navedene v nadaljevanju, je:

Družba

Dajatev (v %)

Dodatna oznaka TARIC

Biao Wu Tensile Fasteners Co., Ltd, Šanghaj

43,4

A924

CELO Suzhou Precision Fasteners Co., Ltd, Suzhou

0,0

A918

Changshu City Standard Parts Factory and Changshu British Shanghai International Fastener Co., Ltd, Changshu

38,3

A919

Golden Horse (Dong Guan) Metal Manufactory Co., Ltd, Dongguan City

22,9

A920

Kunshan Chenghe Standard Components Co., Ltd, Kunshan

63,7

A921

Ningbo Jinding Fastener Co., Ltd, Ningbo City

64,3

A922

Ningbo Yonghong Fasteners Co., Ltd, Jiangshan Town

69,7

A923

Yantai Agrati Fasteners Co., Ltd, Yantai

0,0

A925

Bulten Fasteners (China) Co., Ltd, Peking

0,0

A997

Družbe, navedene v Prilogi I

54,1

A928

Vse druge družbe

74,1

A999

3.   uporaba individualnih stopenj dajatve, določenih za družbe, navedene v odstavku 2, je pogojena s predložitvijo veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic, ki je v skladu z zahtevami iz priloge ii. če tak račun ni predložen, se uporablja stopnja dajatve, ki velja za „vse druge družbe“.

4.   Dokončna protidampinška dajatev, ki se uporablja za „vse druge družbe“, kot so določene v odstavku 2, se razširi na uvoz istih pritrdilnih elementov iz železa ali jekla, poslanih iz Malezije, ne glede na to, ali so deklarirani kot izdelek s poreklom iz Malezije ali ne (oznake TARIC 7318 12 90 11, 7318 12 90 91, 7318 14 91 11, 7318 14 91 91, 7318 14 99 11, 7318 14 99 20, 7318 14 99 92, 7318 15 59 11, 7318 15 59 61, 7318 15 59 81, 7318 15 69 11, 7318 15 69 61, 7318 15 69 81, 7318 15 81 11, 7318 15 81 61, 7318 15 81 81, 7318 15 89 11, 7318 15 89 61, 7318 15 89 81, 7318 15 90 21, 7318 15 90 71, 7318 15 90 91, 7318 21 00 31, 7318 21 00 95, 7318 22 00 31 in 7318 22 00 95), razen tistih, ki jih proizvajajo spodaj naštete družbe:

Družba

Dodatna oznaka TARIC

Acku Metal Industries (M) Sdn. Bhd

B123

Chin Well Fasteners Company Sdn. Bhd

B124

Jinfast Industries Sdn. Bhd

B125

Power Steel and Electroplating Sdn. Bhd

B126

Sofasco Industries (M) Sdn. Bhd

B127

Tigges Fastener Technology (M) Sdn. Bhd

B128

TI Metal Forgings Sdn. Bhd

B129

United Bolt and Nut Sdn. Bhd

B130

Andfast Malaysia Sdn. Bhd.

B265

5.   uporaba izvzetij, odobrenih družbam, navedenim v odstavku 4 tega člena, je pogojena s predložitvijo veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic, ki je v skladu z zahtevami iz priloge ii. če ta račun ni predložen, se uporabi protidampinška dajatev v skladu z odstavkom 4 tega člena.

6.   Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavni carinski predpisi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 26. marca 2015

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1)   UL L 343, 22.12.2009, str. 51.

(2)   UL L 29, 31.1.2009, str. 1.

(3)   UL L 275, 10.10.2012, str. 1.

(4)   UL L 194, 26.7.2011, str. 6.

(5)   UL L 203, 31.7.2012, str. 23.

(6)   UL C 148, 28.5.2013, str. 8.

(7)   UL C 27, 30.1.2014, str. 15.

(8)   UL L 194, 26.7.2011, str. 6.

(9)   China Fastener World, številka 38, junij 2013, str. 124–125. http://www.fastener-world.com.tw/0_magazine/ebook/web/page.php?sect=CFW_38_W&p=124

(10)  Odbor STO za protidampinške prakse – polletno poročilo v skladu s členom 16.4 Sporazuma – Kanada, 22.8.2014, G/ADP/N/259/CAN.

(11)  Odbor STO za protidampinške prakse – polletno poročilo v skladu s členom 16.4 Sporazuma – Kolumbija, 21.3.2014, G/ADP/N/252/COL.

(12)  Odbor STO za protidampinške prakse – polletno poročilo v skladu s členom 16.4 Sporazuma – Mehika, 9.9.2014, G/ADP/N/259/MEX.

(13)  Odbor STO za protidampinške prakse – polletno poročilo v skladu s členom 16.4 Sporazuma – Južna Afrika, 27.8.2014, G/ADP/N/259/ZAF.

(14)  Odbor STO za protidampinške prakse – polletno poročilo v skladu s členom 16.4 Sporazuma – Združene države, 5.9.2014, G/ADP/N/259/ZDA.

(15)   UL L 194, 26.7.2011, str. 6.

(16)  Vključno z uvozom kitajskih družb, za katere je bilo v prvotni preiskavi ugotovljeno, da ne izvajajo dampinga.

(17)   China Fastener World, številka 38, junij 2013, str. 124–125. http://www.fastener-world.com.tw/0_magazine/ebook/web/page.php?sect=CFW_38_W&p=124

(18)  Uredba (ES) št. 91/2009, uvodna izjava 160.

(19)  Celotno besedilo članka je na voljo na: http://globalfastenernews.com/main.asp?SectionID=31&SubSectionID=42&ArticleID=11630.

PRILOGA I

SODELUJOČI PROIZVAJALCI IZVOZNIKI, KI NISO VKLJUČENI V VZOREC

Dodatna oznaka TARIC A928

Abel Manufacturing Co., Ltd

Šanghaj

Autocraft Industrial (Shanghai) Ltd

Šanghaj

Changshu Fuxin Fasteners Manufacturing Co., Ltd

Changshu

Changshu Shining Sun Fasteners Manufacturing Co., Ltd

Changshu

Changzhou Oread Fasteners Co., Ltd

Changzhou

Chun Yu (Dongguan) Metal Products Co., Ltd

Dongguan

Cixi Zhencheng Machinery Co., Ltd

Cixi

Dongguan Danny & Kuen Metal & Co., Ltd

Dongguan

Foshan Nanhai Gubang Metal Goods Co., Ltd

Foshan

Gem-year industrial Co., Ltd

Jiashan

Guangzhou Tianhe District Zhonggu Hardware Screw Manufacture

Guangzhou

Haining Xinxin Hardware Standard Tools Co., Ltd

Haining

Haiyan Flymetal Hardware Co., Ltd

Jiaxing

Haiyan Haitang Fasteners Factory

Jiaxing

Haiyan Hardware Standard Parts Co., Ltd

Jiaxing

Haiyan Lianxiang Hardware Products Co., Ltd

Jiaxing

Haiyan Mengshi Screws Co., Ltd

Jiaxing

Haiyan Self-tapping Screws Co., Ltd

Jiaxing

Haiyan Sun's Jianxin Fasteners Co., Ltd

Jiaxing

Haiyan Xinan Standard Fastener Co., Ltd

Jiaxing

Haiyan Xinglong Fastener Co., Ltd

Jiaxing

Hangzhou Everbright Metal Products Co., Ltd

Hangzhou

Hangzhou Spring Washer Co., Ltd

Hangzhou

Hott Metal Part and Fasteners Inc.

Changshu

J. C. Grand (China) Corporation

Jiaxing

Jiangsu Jiangyu Metal Work Co., Ltd

Dongtai

Jiashan Yongda Screw Co., Ltd

Jiashan

Jiaxiang Triumph Hardware Co., Ltd

Haining

Jiaxing Victor Screw Co., Ltd

Jiaxing

Jinan Star Fastener Co., Ltd

Jinan

Jin-Well Auto-parts (zhejiang) Co., Ltd

Jiashan

Kinfast Hardware Co., Ltd

Haining

Ningbo Alliance Screws and Fasteners Co., Ltd

Ningbo

Ningbo Anchor Fasteners Industrial Co., Ltd

Ningbo

Ningbo Dafeng Machinery Co., Ltd

Ningbo

Ningbo Development Zone Yonggang Fasteners Co., Ltd

Ningbo

Ningbo Fastener Factory

Ningbo

Ningbo Haixin Hardware Co., Ltd

Ningbo

Ningbo Haixin Railroad Material Co., Ltd

Ningbo

Ningbo Jinhui Gaoqiang Fastener Co., Ltd

Ningbo

Ningbo Jinpeng High Strength Fastener Co., Ltd

Ningbo

Ningbo Jintai Fastener Co., Ltd

Ningbo

Ningbo Jinwei Standard Parts Co., Ltd

Ningbo

Ningbo Jiulong Fasteners Manufacture Co., Ltd

Ningbo

Ningbo Londex Industrial Co., Ltd

Ningbo

Ningbo Minda Machinery & Electronics Co., Ltd

Ningbo

Ningbo Ningli High-Strength Fastener Co., Ltd

Ningbo

Ningbo Qunli Fastener Manufacture Co., Ltd

Ningbo

Ningbo Special – Wind – Fasteners (China) Co., Ltd

Ningbo

Ningbo Xinxing Fasteners Manufacture Co., Ltd

Ningbo

Ningbo Yonggang Fasteners Co., Ltd

Ningbo

Ningbo Zhenhai Xingyi Fasteners Co., Ltd

Ningbo

Ningbo Zhongbin Fastener Manufacture Co., Ltd

Ningbo

Ningbo Zhongjiang High Strength Bolt Co., Ltd

Ningbo

Robertson Inc. (Jiaxing)

Jiashan

Shanghai Boxed Screw Manufacturing Company Limited

Šanghaj

Shanghai Fenggang Precision Inc.

Šanghaj

Shanghai Foreign Trade Xiasha No. 2 Woodscrew Factory Co., Ltd

Šanghaj

Shanghai Great Diamond Fastener Co., Ltd

Šanghaj

Shanghai Hang Hong Metal Products Co., Ltd

Šanghaj

Shanghai Hangtou Fasteners Co., Ltd

Šanghaj

Shanghai Huaming Hardware Products Co., Ltd

Šanghaj

Shanghai Moregood C&F Fastener Co., Ltd

Šanghaj

Shanghai Moresun Fasteners Co., Ltd

Šanghaj

Shanghai Qingpu Ben Yuan Metal Products Co., Ltd

Šanghaj

Shanghai Ren Sheng Standardized Item Manufacture Ltd, Co

Šanghaj

Shanghai Shuyuan Woodscrews Factory

Šanghaj

Shanghai SQB Automotive Fasteners Company Ltd

Šanghaj

Shanghai Tapoo Hardware Co., Ltd

Šanghaj

Shanghai Yifan High-Intensity Fasteners Co., Ltd

Šanghaj

Shanxi Jiaocheng Zhicheng Foundry Ltd

Jiaocheng

Shenzhen Top United Steel Co., Ltd

Shenzhen

Sundram Fasteners (Zhejiang) Limited

Jiaxing

Sunfast (Jiaxing) Enterprise Co., Ltd

Jiaxing

Suzhou Escort Hardware Manufacturing Co., Ltd

Suzhou

Taicang Rongtong Metal Products Co., Ltd

Taicang

Tangshan Huifeng Standard Component Make Co., Ltd

Tangshan

Tangshan Xingfeng Screws Co., Ltd

Tangshan

Tapoo Metal Products (Shanghai) Co., Ltd

Šanghaj

Tianjin Jiuri Manufacture & Trading Co., Ltd

Tianjin

Wenzhou Excellent Hardware Apparatus Packing Co., Ltd

Wenzhou

Wenzhou Junhao Industry Co., Ltd

Wenzhou

Wenzhou Tian Xiang Metal Products Co., Ltd

Wenzhou

Wenzhou Yili Machinery Development Co., Ltd

Wenzhou

Wenzhou Yonggu Fasteners Co., Ltd

Wenzhou

Wuxi Huacheng Fastener Co., Ltd

Wuxi

Wuxi Qianfeng Screw Factory

Wuxi

Xingtai City Ningbo Fasteners Co., Ltd

Xingtai

Yueqing Quintessence Fastener Co., Ltd

Yueqing

Zhejiang Jingyi Standard Components Co., Ltd

Yueqing

Zhejiang New Oriental Fastener Co., Ltd

Jiaxing

Zhejiang Qifeng Hardware Make Co., Ltd

Jiaxing

Zhejiang Rising Fasteners Co., Ltd

Hangzhou

Zhejiang Yonghua Fasteners Co., Ltd

Rui' An

Zhejiang Zhongtong Motorkits Co., Ltd

Shamen

Zhongshan City Jinzhong Fastener Co., Ltd

Zhongshan

PRILOGA II

Na veljavnem trgovinskem računu iz člena 1(3) in (5) mora biti izjava uradnika subjekta, ki je izdal trgovinski račun, in sicer v spodaj navedeni obliki.

1.

ime in funkcija uradnika subjekta, ki je izdal trgovinski račun.

2.

Naslednja izjava:

„Spodaj podpisani potrjujem, da je (količina) pritrdilnih elementov, prodanih za izvoz v Evropsko unijo, ki jih zajema ta račun, proizvedla družba (ime in naslov družbe) (dodatna oznaka TARIC) v (zadevna država). Izjavljam, da so informacije v tem računu popolne in točne.

Datum in podpis“

27.3.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 82/105

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/520

z dne 26. marca 2015

o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1),

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Izvedbene uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 26. marca 2015

Za Komisijo

V imenu predsednika

Jerzy PLEWA

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1)   UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2)   UL L 157, 15.6.2011, str. 1.

PRILOGA

Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Oznaka KN

Oznaka tretje države (1)

Standardna uvozna vrednost

0702 00 00

MA

87,7

TR

123,7

ZZ

105,7

0707 00 05

JO

206,0

MA

176,1

TR

161,2

ZZ

181,1

0709 93 10

MA

124,7

TR

161,7

ZZ

143,2

0805 10 20

EG

48,1

IL

72,8

MA

44,0

TN

62,9

TR

65,2

ZZ

58,6

0805 50 10

BO

92,8

TR

46,6

ZZ

69,7

0808 10 80

AR

94,0

BR

92,1

CL

108,5

CN

105,5

MK

25,2

US

212,5

ZA

122,6

ZZ

108,6

0808 30 90

AR

109,5

CL

134,6

CN

71,3

ZA

114,5

ZZ

107,5

(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (EU) št. 1106/2012 z dne 27. novembra 2012 o izvajanju Uredbe (ES) št. 471/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o zunanji trgovini z državami nečlanicami v zvezi s posodabljanjem nomenklature držav in ozemelj (UL L 328, 28.11.2012, str. 7). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.

SKLEPI

27.3.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 82/107

SKLEP SVETA (SZVP) 2015/521

z dne 26. marca 2015

o posodobitvi in spremembi seznama oseb, skupin in subjektov, za katere se uporabljajo členi 2, 3 in 4 Skupnega stališča 2001/931/SZVP o uporabi posebnih ukrepov za boj proti terorizmu, in razveljavitvi Sklepa 2014/483/SZVP

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 29 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 27. decembra 2001 sprejel Skupno stališče 2001/931/SZVP (1).

(2)

Svet je 22. julija 2014 sprejel Sklep 2014/483/SZVP (2) o posodobitvi in spremembi seznama oseb, skupin in subjektov, za katere se uporabljajo členi 2, 3 in 4 Skupnega stališča 2001/931/SZVP (v nadaljnjem besedilu: seznam).

(3)

V skladu s členom 1(6) Skupnega stališča 2001/931/SZVP je treba redno pregledovati imena oseb, skupin in subjektov s seznama, da se preveri, da obstajajo razlogi za njihovo ohranjanje na seznamu.

(4)

V tem sklepu je izid pregleda, ki ga je opravil Svet v zvezi z osebami, skupinami in subjekti, za katere se uporabljajo členi 2, 3 in 4 Skupnega stališča 2001/931/SZVP.

(5)

Svet je preveril, da so pristojni organi iz člena 1(4) Skupnega stališča 2001/931/SZVP sprejeli odločitve, da so bile osebe, skupine in subjekti s seznama vpleteni v teroristična dejanja v smislu člena 1(2) in (3) navedenega skupnega stališča. Svet je tudi sklenil, da bi morali za osebe, skupine in subjekte, za katere se uporabljajo členi 2, 3 in 4 Skupnega stališča 2001/931/SZVP, še naprej veljati posebni omejevalni ukrepi iz navedenega skupnega stališča.

(6)

Svet je sklenil, da no obstajajo več razlogi, da se dva subjekta ohranita na seznamu.

(7)

Seznam bi bilo treba ustrezno posodobiti, Sklep 2014/483/SZVP pa bi bilo treba razveljaviti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Seznam oseb, skupin in subjektov, za katere se uporabljajo členi 2, 3 in 4 Skupnega stališča 2001/931/SZVP, je v Prilogi k temu sklepu.

Člen 2

Sklep 2014/483/SZVP se razveljavi.

Člen 3

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 26. marca 2015

Za Svet

Predsednik

E. RINKĒVIČS

(1)  Skupno stališče Sveta 2001/931/SZVP z dne 27. decembra 2001 o uporabi posebnih ukrepov za boj proti terorizmu (UL L 344, 28.12.2001, str. 93).

(2)  Sklep Sveta 2014/483/SZVP z dne 22. julija 2014 o posodobitvi in spremembi seznama oseb, skupin in subjektov, za katere se uporabljajo členi 2, 3 in 4 Skupnega stališča 2001/931/SZVP o uporabi posebnih ukrepov za boj proti terorizmu, in razveljavitvi Sklepa 2014/72/SZVP (UL L 217, 23.7.2014, str. 35).

PRILOGA

Seznam oseb, skupin in subjektov iz člena 1

I.   OSEBE

1.

ABDOLLAHI Hamed (alias Mustafa Abdullahi), rojen 11.8.1960 v Iranu. Št. potnega lista: D9004878.

2.

AL-NASSER, Abdelkarim Hussein Mohamed, rojen v Al Ihsi (Saudova Arabija); državljan Saudove Arabije.

3.

AL YACOUB, Ibrahim Salih Mohammed, rojen 16.10.1966 v Tarutu (Saudova Arabija); državljan Saudove Arabije.

4.

ARBABSIAR Manssor (alias Mansour Arbabsiar), rojen 6. ali 15.3.1955 v Iranu; državljan Irana in Združenih držav Amerike. Št. potnega lista: C2002515 (Iran); št. potnega lista: 477845448 (ZDA). Št. nacionalne osebne izkaznice: 07442833, datum izteka veljavnosti: 15.3.2016 (vozniško dovoljenje ZDA).

5.

BOUYERI, Mohammed (alias Abu ZUBAIR, alias SOBIAR, alias Abu ZOUBAIR), rojen 8.3.1978 v Amsterdamu (Nizozemska) – član skupine „Hofstadgroep“.

6.

IZZ-AL-DIN, Hasan (alias GARBAYA, Ahmed, alias SA-ID, alias SALWWAN, Samir), Libanon, rojen leta 1963 v Libanonu; državljan Libanona.

7.

MOHAMMED, Khalid Shaikh (alias ALI, Salem, alias BIN KHALID, Fahd Bin Adballah, alias HENIN, Ashraf Refaat Nabith, alias WADOOD, Khalid Adbul), rojen 14.4.1965 ali 1.3.1964 v Pakistanu; št. potnega lista: 488555.

8.

SHAHLAI Abdul Reza (alias Abdol Reza Shala'i, alias Abd-al Reza Shalai, alias Abdorreza Shahlai, alias Abdolreza Shahla'i, alias Abdul-Reza Shahlaee, alias Hajj Yusef, alias Haji Yusif, alias Hajji Yasir, alias Hajji Yusif, alias Yusuf Abu-al-Karkh), rojen okoli leta 1957 v Iranu. Naslova: (1) Kermanshah, Iran; (2) vojaško oporišče Mehran, provinca Ilam, Iran.

9.

SHAKURI Ali Gholam, rojen okoli leta 1965 v Teheranu, Iran.

10.

SOLEIMANI Qasem (alias Ghasem Soleymani, alias Qasmi Sulayman, alias Qasem Soleymani, alias Qasem Solaimani, alias Qasem Salimani, alias Qasem Solemani, alias Qasem Sulaimani, alias Qasem Sulemani), rojen 11.3.1957 v Iranu; državljan Irana. Št. potnega lista: 008827 (iranski, diplomatski), izdan leta 1999. Naziv: generalmajor.

II.   SKUPINE IN SUBJEKTI

1.

„Abu Nidal Organisation“ (Organizacija Abu Nidal) – „ANO“ (alias „Fatah Revolutionary Council“ (Revolucionarni svet Fataha), alias „Arab Revolutionary Brigades“ (Arabske revolucionarne brigade), alias „Black September“ (Črni september), alias „Revolutionary Organisation of Socialist Muslims“ (Revolucionarna organizacija socialističnih muslimanov)).

2.

„Al-Aqsa Martyr's Brigade“ (Brigada mučenikov Al Akse).

3.

„Al-Aksa e.V.“.

4.

„Babbar Khalsa“.

5.

„Communist Party of the Philippines“ (Komunistična partija Filipinov), vključno z „New Peoples Army“ (Nova ljudska vojska) – „NPA“, Filipini.

6.

„Gama'a al-Islamiyya“ (alias „Al-Gama'a al-Islamiyya“), „Islamic Group“ (Islamistična skupina) – „IG“.

7.

„İslami Büyük Doğu Akıncılar Cephesi“ – „IBDA-C“ („Great Islamic Eastern Warriors Front“ (Fronta islamskih bojevnikov velikega vzhoda)).

8.

„Hamas“, vključno s „Hamas-Izz al-Din al-Qassem“.

9.

„Hizballah Military Wing“ (alias „Hezbollah Military Wing“, alias „Hizbullah Military Wing“, alias „Hizbollah Military Wing“, alias „Hezballah Military Wing“, alias „Hisbollah Military Wing“, alias „Hizbu'llah Military Wing“, alias „Hizb Allah Military Wing“, alias „Jihad Council“ (in vse enote, ki ji poročajo, vključno s službo za zunanjo varnost)).

10.

„Hizbul Mujahideen“ – „HM“.

11.

„Hofstadgroep“.

12.

„International Sikh Youth Federation“ – „ISYF“ (Mednarodna federacija sikhovske mladine).

13.

„Khalistan Zindabad Force“ (Sila Kalistan Zindabad) – „KZF“.

14.

„Kurdistan Workers' Party“ (Delavska stranka Kurdistana) – „PKK“ (alias „KADEK“, alias „KONGRA-GEL“).

15.

„Liberation Tigers of Tamil Eelam“ (Osvobodilni tigri tamilskega Eelama) – „LTTE“.

16.

„Ejército de Liberación Nacional“ („National Liberation Army“ (Nacionalna osvobodilna vojska)).

17.

„Palestinian Islamic Jihad“ (Palestinski islamski džihad) – „PIJ“.

18.

„Popular Front for the Liberation of Palestine“ (Ljudska fronta za osvoboditev Palestine) – „PFLP“.

19.

„Popular Front for the Liberation of Palestine – General Command“ (Ljudska fronta za osvoboditev Palestine – glavno poveljstvo), alias „PFLP – General Command“ (PFLP – glavno poveljstvo).

20.

„Fuerzas armadas revolucionarias de Colombia“ – „FARC“ („Revolutionary Armed Forces of Colombia“ (Oborožene revolucionarne sile Kolumbije)).

21.

„Devrimci Halk Kurtuluș Partisi-Cephesi“ – „DHKP/C“ (alias „Devrimci Sol“ („Revolutionary Left“ (Revolucionarna levica)), alias „Dev Sol“) („Revolutionary People's Liberation Army/Front/Party“ (Revolucionarna ljudska osvobodilna vojska/fronta/stranka)).

22.

„Sendero Luminoso“ – „SL“ („Shining Path“ (Sijoča pot)).

23.

„Teyrbazen Azadiya Kurdistan“ – „TAK“ (alias „Kurdistan Freedom Falcons“, alias „Kurdistan Freedom Hawks“ (Kurdistanski sokoli svobode)).

27.3.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 82/111

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2015/522

z dne 25. marca 2015

o nekaterih zaščitnih ukrepih v zvezi z visokopatogeno aviarno influenco podtipa H5N8 na Madžarskem

(notificirano pod dokumentarno številko C(2015) 1711)

(Besedilo v madžarskem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 89/662/EGS z dne 11. decembra 1989 o veterinarskih pregledih v trgovini znotraj Skupnosti glede na vzpostavitev notranjega trga (1) in zlasti člena 9(4) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih in zootehničnih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Skupnosti z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi (2), ter zlasti člena 10(4) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Aviarna influenca je kužna virusna bolezen pri pticah, vključno s perutnino. Okužba domače perutnine z virusi aviarne influence povzroča dve glavni obliki navedene bolezni, ki se ločita po virulenci. Nizkopatogena oblika na splošno povzroča samo blage simptome, medtem ko visokopatogena oblika povzroča visoko umrljivost pri večini vrst perutnine. Navedena bolezen lahko resno vpliva na donosnost reje perutnine.

(2)

Aviarna influenca prizadene predvsem ptice, vendar se lahko z njo v nekaterih okoliščinah okužijo tudi ljudje, čeprav je tveganje na splošno zelo nizko.

(3)

Ob izbruhu aviarne influence obstaja tveganje, da se povzročitelj bolezni razširi na druga gospodarstva, kjer gojijo perutnino ali druge ptice v ujetništvu. Posledično se lahko s trgovino z živimi pticami ali njihovimi proizvodi razširi tudi iz ene države članice v drugo državo članico ali v tretje države.

(4)

Direktiva Sveta 2005/94/ES (3) določa nekatere preventivne ukrepe v zvezi z nadzorom in zgodnjim odkrivanjem aviarne influence ter minimalne ukrepe za njeno obvladovanje, ki se morajo izvajati v primeru izbruha navedene bolezni pri perutnini ali drugih pticah v ujetništvu. Navedena direktiva določa vzpostavitev okuženih in ogroženih območij v primeru izbruha visokopatogene aviarne influence.

(5)

Potem ko je Madžarska 24. februarja 2015 Komisijo obvestila o izbruhu visokopatogene aviarne influence podtipa H5N8 na gospodarstvu s pitovnimi racami v okraju Békés na Madžarskem, je Komisija sprejela Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2015/338 (4).

(6)

Izvedbeni sklep (EU) 2015/338 določa, da morajo okužena in ogrožena območja, ki jih je vzpostavila Madžarska, v skladu z Direktivo 2005/94/ES obsegati vsaj območja, navedena kot okužena in ogrožena območja v Prilogi k navedenemu izvedbenemu sklepu. Izvedbeni sklep (EU) 2015/338 se uporablja do 26. marca 2015.

(7)

Začasni zaščitni ukrepi, ki so bili uvedeni po izbruhu na Madžarskem, so bili pregledani v okviru Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo, območja, za katere veljajo omejitve, pa je zdaj mogoče natančneje opisati.

(8)

Za preprečitev kakršnih koli nepotrebnih motenj za trgovino v Uniji in v izogib tveganju, da tretje države sprejmejo neupravičene omejitve trgovanja, je treba na ravni Unije v sodelovanju z Madžarsko opredeliti okužena in ogrožena območja v navedeni državi članici in določiti trajanje navedene regionalizacije.

(9)

Zaradi jasnosti bi bilo treba Izvedbeni sklep (EU) 2015/338 razveljaviti.

(10)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Madžarska zagotovi, da okužena in ogrožena območja, vzpostavljena v skladu s členom 16(1) Direktive 2005/94/ES, obsegajo vsaj okužena in ogrožena območja iz delov A in B Priloge k temu sklepu.

Člen 2

Izvedbeni sklep (EU) 2015/338 se razveljavi.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na Madžarsko.

V Bruslju, 25. marca 2015

Za Komisijo

Vytenis ANDRIUKAITIS

Član Komisije

(1)   UL L 395, 30.12.1989, str. 13.

(2)   UL L 224, 18.8.1990, str. 29.

(3)  Direktiva Sveta 2005/94/ES z dne 20. decembra 2005 o ukrepih Skupnosti za obvladovanje aviarne influence in razveljavitvi Direktive 92/40/EGS (UL L 10, 14.1.2006, str. 16).

(4)  Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2015/338 z dne 27. februarja 2015 o nekaterih začasnih zaščitnih ukrepih v zvezi z visokopatogeno aviarno influenco podtipa H5N8 na Madžarskem (UL L 58, 3.3.2015, str. 83).

PRILOGA

DEL A

Okuženo območje, kot je navedeno v členu 1:

ISO oznaka države

Država članica

Oznaka

(če je na voljo)

Ime

Datum izteka veljavnosti v skladu s členom 29 Direktive 2005/94/ES

HU

Madžarska

Poštna številka

Območje zajema:

27.3.2015

 

 

5525

Tisti del mesta Füzesgyarmat in njegove okolice (v okraju Békés), ki leži znotraj kroga s polmerom 3 kilometre s središčem na točki zemljepisne širine 47.1256 in zemljepisne dolžine 21.1875.

Poleg tega del mesta Füzesgyarmat zahodno od ulic Kossuth in Árpád ter severno od ulice Mátyás.

 

DEL B

Ogroženo območje, kot je navedeno v členu 1:

ISO oznaka države

Država članica

Oznaka

(če je na voljo)

Ime

Datum izteka veljavnosti v skladu s členom 31 Direktive 2005/94/ES

HU

Madžarska

Poštna številka

Območje zajema:

5.4.2015

 

 

4172

5520

5525

5526

Del okrajev Békés in Hajdú-Bihar znotraj kroga s polmerom 10 kilometrov s središčem na točki zemljepisne širine 47.1256 in zemljepisne dolžine 21.1875, ki vsebuje celotno ozemlje naselbin Füzesgyarmat and Töviskes ter:

—

del mesta Szeghalom severno od ulic Arany János in Kinizsi,

—

celotno območje občine Kertészsziget,

—

del občine Biharnagybajom južno od ulic Kossuth in Rákóczi.