14.3.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 70/1

(1)

Svet je 17. marca 2014 sprejel Uredbo (EU) št. 269/2014.

(2)

Na podlagi pregleda v okviru Sveta bi bilo treba spremeniti vnose v Prilogi za 50 oseb in črtati vnos za eno umrlo osebo.

(3)

Prilogo I k Uredbi (EU) št. 269/2014 bi bilo treba ustrezno spremeniti –

14.3.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 70/12

(1)

Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 (2), kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) št. 1063/2010 (3) in Izvedbeno uredbo (EU) št. 530/2013 (4), določa reformo načina potrjevanja porekla blaga za namene sheme splošnih tarifnih preferencialov (GSP) Unije. Reforma je uvedla sistem, pri katerem lahko izvozniki, ki so za ta namen registrirani v državah upravičenkah ali v državah članicah, sami potrdijo poreklo blaga. Izvajanje te uredbe je bilo odloženo do 1. januarja 2017. Temeljno načelo v ozadju reforme je, da je primerno od izvoznikov zahtevati, da svojim strankam neposredno zagotovijo navedbe o poreklu izdelkov, saj ga najbolje poznajo. Da se državam upravičenkam in državam članicam dovoli registracija izvoznikov, mora Komisija vzpostaviti elektronski sistem registriranih izvoznikov (sistem REX).

(2)

Nadaljnje zahteve sistema REX so bile pojasnjene. V skladu s temi zahtevami je treba spremeniti vrsto določb v zvezi s pravili o poreklu GSP.

(3)

Norveška in Švica prav tako podeljujeta enostranske tarifne preferenciale za uvoz iz držav upravičenk. V okviru pogovorov Komisije z Norveško in Švico, ki so potekali v skladu s pooblastilom, ki ga je Svet podelil Komisiji, da se z navedenima državama ponovno pogaja o obstoječih sporazumih (5), in sicer glede obojestranskega priznavanja nadomestnih dokazil o poreklu in širitvi bilateralne kumulacije na materiale s poreklom iz Norveške in Švice, je bilo dogovorjeno, da Norveška in Švica prav tako uvedeta in začneta uporabljati sistem REX. Ista možnost bi morala biti dana na voljo Turčiji, ko bo ta izpolnila določene pogoje iz Uredbe (EGS) št. 2454/93. Zato so potrebne prilagoditve, da se zagotovi ustrezno sodelovanje med Unijo, Norveško, Švico in Turčijo.

(4)

Uvoznik, ki uporablja navedbo o poreklu, bi moral biti sposoben preveriti veljavnost številke registriranega izvoznika, ki je dal navedbo o poreklu. Zato bi morali biti podatki o sistemu REX objavljeni na javni spletni strani.

(5)

Obstoječa pravila o sistemu registriranih izvoznikov se bodo začela uporabljati 1. januarja 2017. Da bi preprečili poseganje v ta pravila v fazi njihovega izvajanja, bi morale spremembe, ki jih uvaja ta uredba, začeti veljati pred tem datumom.

(6)

V skladu z obstoječimi pravili so le izvozniki v državah upravičenkah in v Uniji upravičeni do registracije. Ker bodo Norveška in Švica, kot tudi Turčija, ko bo ta izpolnila določene pogoje, uporabljale sistem registriranih izvoznikov, bi morali imeti njihovi izvozniki možnost, da se registrirajo za izdajo navedb o poreklu v okviru bilateralne kumulacije ali nadomestnih navedb o poreklu v okviru prepošiljanja blaga.

(7)

Sedanja pravila o časovnih rokih za vzpostavitev sistema REX ne upoštevajo dovolj sposobnosti držav upravičenk za upravljanje postopka registracije in izvajanje sistema po letu 2017. Zato bi bilo treba zagotoviti prehodne ukrepe in pristop postopnega uvajanja do 31. decembra 2019, pri čemer se ta rok lahko podaljša za šest mesecev. Od 30. junija 2020 bo za upravičenost do preferencialne tarifne obravnave GSP treba vsem pošiljkam, ki vsebujejo izdelke s poreklom, katerih skupna vrednost presega 6 000 EUR, priložiti navedbo o poreklu, ki jo bo sestavil registrirani izvoznik.

(8)

Komisija, pristojni organi držav upravičenk ter carinski organi držav članic kot tudi Norveške, Švice in Turčije, ko bo ta izpolnila določene pogoje, morajo imeti dostop do podatkov, registriranih v sistemu. Da bi zagotovili primerno zaščito osebnih podatkov, je treba določiti natančna pravila zlasti v zvezi z obsegom dostopa do teh podatkov in namenom njihove obdelave, kot tudi pravico izvoznikov, da lahko spreminjajo, izbrišejo ali blokirajo te podatke.

(9)

Ta uredba nikakor ne bi smela vplivati na raven varstva posameznikov pri obdelavi podatkov v skladu z določbami Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6) in nacionalno zakonodajo o izvajanju te direktive, zlasti pa ne spreminja obveznosti držav članic pri njihovi obdelavi podatkov v skladu z Direktivo 95/46/ES niti obveznosti institucij in organov Unije, ko pri izpolnjevanju svojih obveznosti obdelujejo podatke v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (7).

(10)

Določiti bi bilo treba obdobje hrambe podatkov za podatke v zvezi z registriranim izvoznikom, katerega registracija je bila razveljavljena, pri čemer je treba upoštevati dejanske potrebe za hrambo takih podatkov in obdobje hrambe, ki je že določeno v zakonodajah držav članic.

(11)

Pravila v zvezi z delitvijo pošiljk bi bilo treba prilagoditi za pojasnitev, da je delitev pošiljk možna le, kadar jo izvedejo izvozniki ali pod njihovo odgovornostjo.

(12)

Pogoji za naknadno izdajo potrdil o poreklu obrazec A bi morali opredeliti dodaten primer, pri katerem se končni namembni kraj izdelkov določi med prevozom ali skladiščenjem izdelkov in po morebitni delitvi.

(13)

Ker se je status nekaterih držav v okviru sheme GSP 1. januarja 2015 spremenil s statusa države upravičenke v status države, ki izpolnjuje pogoje za upravičenost, pristojni organi teh držav članic ne bodo več mogli izdajati potrdil obrazec A za blago s poreklom iz druge države iz iste regionalne skupine, ki je še vedno država upravičenka, kot so to lahko storile v preteklosti v skladu s tretjim pododstavkom člena 86(4). Da bi izvoznikom blaga iz držav upravičenk dovolili, da še naprej nemoteno prevažajo svoje blago po običajnih trgovskih poteh prek držav, katerih status je bil spremenjen, v obdobju od 1. januarja 2015 do začetka veljavnosti te uredbe, bi morale spremembe v zvezi z naknadno izdajo potrdil obrazec A veljati za nazaj od 1. januarja 2015.

(14)

Trenutna pravila, postopki in metode upravnega sodelovanja, ki veljajo, dokler se uporablja sistem registriranih izvoznikov, določajo, da izvozne države upravičenke na lastno pobudo ali na zahtevo carinskih organov držav članic ustrezno raziščejo, ali je bila med postopkom preverjanja ali na podlagi drugih razpoložljivih informacij ugotovljena kršitev pravil o poreklu. Ista obveznost bi morala veljati še naprej tudi, ko se začne uporabljati sistem registriranih izvoznikov.

(15)

Za zagotovitev pravne varnosti bi bilo treba prehodna pravila o uporabi sistema samopotrjevanja porekla s strani registriranih izvoznikov, ki so trenutno določena v Uredbi o spremembi (EU) št. 1063/2010, vključiti neposredno v Uredbo (EGS) št. 2454/93.

(16)

V Del II Priloge 13a bi bilo treba vključiti novo tarifno številko harmoniziranega sistema poimenovanj in šifrskih oznak z lastnimi pravili, da se upoštevajo nepletena ali nekvačkana oblačila (tarifna številka 62), ki imajo pletene ali kvačkane dele.

(17)

Potem ko je bila španščina dodana k jezikom, v katerih se lahko sestavi navedba o poreklu, bi bilo treba spremeniti Prilogo 13d iz člena 95(3) Uredbe (EGS) št. 2454/93 z dodatkom španske različice navedbe o poreklu.

(18)

Prilogo 17 bi bilo treba spremeniti, tako da se uvede odstopanje glede širine, do katere lahko potrdila o poreklu obrazec A odstopajo od zahtev glede mer. Hkrati bi bilo treba dodati Hrvaško na seznam držav, ki sprejemajo potrdila o poreklu obrazec A za namene sheme splošnih tarifnih preferencialov Unije.

(19)

Člen 109 bi bilo treba dopolniti z določbo v zvezi z zaznamkom polja 7 potrdila o gibanju blaga EUR.1 in izjav na računu, ki bi morali vsebovati dodatne oznake za pojasnitev pravnega okvira, v okviru katerega se takšna dokazila izdajajo ali sestavljajo.

(20)

Uredbo (EGS) št. 2454/93 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(21)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

(1)

Doda se člen 66a:

„Člen 66a

1.   Členi 68 do 71 ter 90 do 97j veljajo od datuma, ko začnejo države upravičenke in države članice uporabljati sistem samopotrjevanja porekla s strani registriranih izvoznikov (sistem registriranih izvoznikov).

2.   Členi 97k do 97w se uporabljajo, dokler države upravičenke in države članice izdajajo potrdila o poreklu obrazec A in potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali njihovi izvozniki sestavljajo izjave na računu, v skladu s členoma 91 in 91a.“

(2)

Člen 67 se spremeni:

(3)

V členu 68 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.   Države upravičenke predložijo zaveze iz odstavka 1 Komisiji vsaj tri mesece pred datumom, ko nameravajo začeti z registracijo izvoznikov.“

(4)

Člen 69 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 69

1.   Države upravičenke Komisijo uradno obvestijo o organih na njihovem ozemlju, ki so:

Komisiji sporočijo imena in naslove ter kontaktne podatke teh organov. Uradno obvestilo se pošlje Komisiji najpozneje tri mesece pred datumom, na katerega nameravajo države upravičenke začeti registracijo izvoznikov.

Države upravičenke Komisijo nemudoma obvestijo o vseh spremembah informacij, sporočenih na podlagi prvega pododstavka.

2.   Države članice sporočijo Komisiji imena, naslove ter kontaktne podatke svojih carinskih organov, ki so:

Obvestilo bo poslano Komisiji do 30. septembra 2016.

Države članice Komisijo nemudoma obvestijo o vseh spremembah informacij, sporočenih na podlagi prvega pododstavka.“

(5)

Vstavijo se naslednji členi 69a, 69b in 69c:

„Člen 69a

1.   Komisija vzpostavi sistem REX in zagotovi njegovo dostopnost do 1. januarja 2017.

2.   Pristojni organi držav upravičenk in carinski organi držav članic ob prejemu popolnega zahtevka iz Priloge 13c izvozniku ali, kadar je to potrebno, prepošiljatelju blaga nemudoma dodelijo številko registriranega izvoznika ter v sistem REX vnesejo številko registriranega izvoznika, podatke o registraciji in datum, od katerega je registracija veljavna v skladu s členom 92(5).

Če pristojni organi menijo, da so informacije iz zahtevka nepopolne, o tem nemudoma obvestijo izvoznika.

Pristojni organi držav upravičenk in carinski organi držav članic sproti posodabljajo podatke, ki so jih registrirali. Te podatke spremenijo takoj, ko jih registrirani izvoznik obvesti o spremembi v skladu s členom 93.

Člen 69b

1.   Komisija zagotovi, da je dostop do sistema REX omogočen v skladu s tem členom.

2.   Komisija ima dostop do vseh podatkov.

3.   Pristojni organi držav upravičenk imajo dostop do podatkov o izvoznikih, ki so jih sami registrirali.

4.   Carinski organi držav članic imajo dostop do podatkov, ki so jih registrirali sami, carinski organi drugih držav članic in pristojni organi držav upravičenk ter Norveška, Švica in Turčija. Ta dostop do podatkov je namenjen izvajanju preverjanja deklaracij v skladu s členom 68 zakonika ali pregledov deklaracij v skladu s členom 78(2) zakonika.

5.   Komisija zagotovi pristojnim organom držav upravičenk varen dostop do sistema REX.

V kolikor sta se na podlagi sporazuma iz člena 97g Norveška in Švica z Unijo dogovorili, da delita sistem REX, Komisija zagotovi varen dostop do sistema REX carinskim organom teh držav. Varen dostop do sistema REX se zagotovi tudi Turčiji, ko bo ta izpolnila določene pogoje.

6.   Če se država ali ozemlje umakne iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 978/2012, pristojni organi države upravičenke ohranijo dostop do sistema REX tako dolgo, kolikor je potrebno, da se jim omogoči skladnost z njihovimi obveznostmi iz člena 71.

7.   Komisija javnosti omogoči dostop do naslednjih podatkov na podlagi dovoljenja izvoznika, ki v ta namen podpiše polje 6 na obrazcu iz Priloge 13c:

Zavrnitev podpisa polja 6 ni razlog za zavrnitev registracije izvoznika.

8.   Komisija javnosti vedno omogoči dostop do naslednjih podatkov:

Člen 69c

1.   Podatki, registrirani v sistemu REX, se obdelajo le za namen uporabe sheme, kot je določeno v tem oddelku.

2.   Registriranim izvoznikom se predložijo informacije iz člena 11(1)(a) do (e) Uredbe (ES) št. 45/2001 ali člena 10 Direktive 95/46/ES. Poleg tega se jim predložijo tudi naslednje informacije:

Registriranim izvoznikom se informacije predložijo prek obvestila, ki se priloži zahtevku za registriranega izvoznika, kot je določeno v členu 13c.

3.   Vsak pristojni organ v državi upravičenki iz člena 69(1)(a) in vsak carinski organ v državi članici iz člena 69(2)(a), ki vnese podatke v sistem REX, se šteje za nadzornika obdelave teh podatkov.

Komisija se obravnava kot skupni nadzornik v zvezi z obdelavo vseh podatkov in zagotavlja, da registriran izvoznik pridobi svoje pravice.

4.   Pravice registriranih izvoznikov, navedene v Prilogi 13c, glede obdelave podatkov, ki so shranjeni v sistemu REX ter obdelani v nacionalnih sistemih, se izvajajo v skladu z zakonodajo o varstvu podatkov države članice, ki hrani te podatke, s katero ta država izvaja Direktivo 95/46/ES.

5.   Države članice, ki v svojih nacionalnih sistemih replicirajo podatke sistema REX, do katerih imajo dostop, te replicirane podatke posodabljajo.

6.   Pravice registriranih izvoznikov v zvezi z obdelavo njihovih podatkov o registraciji, ki jo opravi Komisija, se uveljavljajo v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001.

7.   Vsaka zahteva registriranega izvoznika za uveljavljanje pravice do dostopa, popravka, izbrisa ali blokiranja podatkov v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 se predloži nadzorniku podatkov, ki jo preuči.

Če registrirani izvoznik predloži tak zahtevek Komisiji, ne da bi poskušal uveljaviti svoje pravice od nadzornika podatkov, Komisija zahtevek posreduje nadzorniku podatkov registriranega izvoznika.

Če registrirani izvoznik od nadzornika podatkov ne uveljavi svojih pravic, registrirani izvoznik predloži takšen zahtevek Komisiji, ki deluje kot nadzornik. Komisija ima pravico do popravka, izbrisa ali blokiranja podatkov.

8.   Nacionalni nadzorni organi za varstvo podatkov in Evropski nadzornik za varstvo podatkov, vsak v okviru svojih pristojnosti, sodelujeta in zagotavljata usklajen nadzor nad podatki o registraciji.

V okviru svojih pristojnosti izmenjata zadevne informacije, pomagata drug drugemu pri izvajanju revizij in preverjanj, preučujeta težave pri interpretaciji ali uporabi te uredbe, preučita težave pri izvajanju neodvisnega nadzora ali uveljavljanju pravic posameznikov, na katere se nanašajo podatki, pripravita usklajene predloge za skupne rešitve vsakršnih težav in spodbujata ozaveščanje o pravicah do varstva podatkov, kot je potrebno.“

(6)

Člena 70 in 71 se nadomestita z naslednjim:

„Člen 70

Komisija bo na svoji spletni strani objavila datume, ko začnejo države upravičenke uporabljati sistem registriranih izvoznikov. Komisija te informacije posodablja.

Člen 71

Če se država ali ozemlje umakne iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 978/2012, obveznost za zagotovitev upravnega sodelovanja iz členov 69, 69a, 86(10) in 97g še naprej velja za to državo ali ozemlje, in sicer za obdobje treh let od datuma umika iz navedene priloge.“

(7)

Člen 74 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 74

1.   Izdelki, ki se prijavljajo za sprostitev v prosti promet v Evropski uniji, morajo biti isti kot izdelki, ki so bili izvoženi iz države upravičenke, v kateri imajo poreklo. Preden se izdelki prijavijo za sprostitev v prosti promet, ne smejo biti spremenjeni ali preoblikovani na kakršen koli način, niti se na njih ne smejo opraviti nikakršni postopki, razen postopkov za ohranitev blaga v dobrem stanju ali dodajanje ali pritrjevanje oznak, nalepk, pečatov ali katere koli druge dokumentacije za zagotovitev skladnosti s specifičnimi notranjimi zahtevami, ki veljajo v Uniji.

2.   Izdelki, uvoženi v državo upravičenko za namene kumulacije v skladu s členi 84, 85 ali 86, morajo biti isti kot izdelki, ki so bili izvoženi iz države, v kateri imajo poreklo. Preden se izdelki prijavijo za ustrezne carinske postopke v državi uvoza, ne smejo biti spremenjeni ali preoblikovani na kakršen koli način, niti se na njih ne smejo opraviti nikakršni postopki, razen postopkov za ohranitev blaga v dobrem stanju.

3.   Skladiščenje izdelkov se lahko izvede pod pogojem, da ostanejo pod carinskim nadzorom v državi ali državah tranzita.

4.   Delitev pošiljk je mogoča, kadar jo opravi izvoznik ali se izvede pod njegovo odgovornostjo, če zadevno blago ostane pod carinskim nadzorom v državi ali državah tranzita.

5.   Skladnost z odstavki 1 do 4 se upošteva kot izpolnjena, razen če imajo carinski organi razlog, da verjamejo v nasprotno; v takih primerih lahko carinski organi od deklaranta zahtevajo, da predloži dokazilo o izpolnjevanju zahtev, ki se lahko predloži v kakršni koli obliki, vključno s pogodbenimi dokumenti o prevozu, kot so na primer enotni tovorni listi ali dejanska oz. konkretna dokazila, ki temeljijo na označevanju ali številčenju tovorkov ali katero koli dokazilo v zvezi z blagom samim.“

(8)

V členu 84 se kot drugi pododstavek doda naslednje:

„pododdelka 2 in 7 se uporabljata smiselno za izvoz iz Unije v državo upravičenko za namene bilateralne kumulacije.“

(9)

Člen 86 se spremeni:

(10)

V členu 88 se črta odstavek 1.

(11)

V delu I, naslovu IV, poglavju 2, oddelku 1 se naslov pododdelka 5 nadomesti z naslednjim:

„Pododdelek 5

Postopki pri izvozu v državi upravičenki in v Evropski uniji, ki se uporabljajo od datuma začetka uporabe sistema registriranih izvoznikov“

(12)

Členi 90 do 95 se nadomestijo z naslednjim:

„Člen 90

1.   Shema se uporablja v naslednjih primerih:

2.   Vrednost izdelkov s poreklom v pošiljki je vrednost vseh izdelkov s poreklom v eni pošiljki, ki jo zajema navedba o poreklu, sestavljena v državi izvoza.

Člen 91

1.   Države upravičenke začnejo registracijo izvoznikov 1. januarja 2017.

Kadar država upravičenka ne more začeti z registracijo na ta dan, Komisijo pisno obvesti do 1. julija 2016, da bo odložila registracijo izvoznikov do 1. januarja 2018 ali 1. januarja 2019.

2.   V obdobju dvanajst mesecev po datumu, ko država upravičenka začne registracijo izvoznikov, pristojni organi te države upravičenke še naprej izdajajo potrdila o poreklu obrazec A na zahtevo izvoznikov, ki še niso registrirani v času, ko se zahteva potrdilo.

Brez poseganja v člen 97k(5) so izdana potrdila o poreklu obrazec A v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka, v Uniji sprejemljiva kot dokazila o poreklu, če so izdana pred datumom registracije zadevnega izvoznika.

Pristojni organi države upravičenke, ki imajo težave z dokončanjem postopka registracije v zgoraj navedenem roku dvanajstih mesecev, lahko Komisijo zaprosijo za podaljšanje. Tako podaljšanje ne sme presegati šestih mesecev.

3.   Izvozniki v državi upravičenki, registrirani ali ne, dajo navedbe o poreklu za izdelke s poreklom iz pošiljke, če njihova skupna vrednost ne presega 6 000 EUR, od datuma, po katerem namerava država upravičenka začeti registracijo izvoznikov.

Izvozniki po izvedeni registraciji dajo navedbe o poreklu za izdelke s poreklom iz pošiljke, kjer njihova skupna vrednost presega 6 000 EUR, od datuma začetka veljavnosti njihove registracije v skladu s členom 92(5).

4.   Vse države upravičenke začnejo uporabljati sistem registriranih izvoznikov najpozneje 30. junija 2020.

Člen 91a

1.   Carinski organi držav članic 1. januarja 2017 začnejo z registracijo izvoznikov in prepošiljateljev blaga s sedežem na njihovem ozemlju.

2.   S 1. januarjem 2018 carinski organi v vseh državah članicah prenehajo z izdajanjem potrdil o gibanju EUR.1 za namene kumulacije v skladu s členom 84.

3.   Do 31. decembra 2017 carinski organi držav članic izdajo potrdila o gibanju EUR.1 ali nadomestna potrdila o poreklu obrazec A na zahtevo izvoznikov ali prepošiljateljev blaga, ki še niso registrirani. To velja tudi, če je izdelkom s poreklom, poslanim v Unijo, priložena navedba o poreklu, ki jo sestavi registrirani izvoznik v državi upravičenki.

4.   Izvozniki v Uniji, registrirani ali ne, od 1. januarja 2017 dajo navedbe o poreklu za izdelke s poreklom iz pošiljke, če njihova skupna vrednost ne presega 6 000 EUR.

Izvozniki po izvedeni registraciji dajo navedbe o poreklu za izdelke s poreklom iz pošiljke, kjer njihova skupna vrednost presega 6 000 EUR, od datuma začetka veljavnosti njihove registracije v skladu s členom 92(5).

5.   Prepošiljatelji blaga, ki so registrirani, lahko dajo nadomestne navedbe o poreklu od datuma začetka veljavnosti njihove registracije v skladu s členom 92(5). To velja ne glede na to, ali je blagu priloženo potrdilo o poreklu obrazec A, izdano v državi upravičenki, ali izjava na računu ali navedba o poreklu, ki jo da izvoznik.

Člen 92

1.   Da bi postal registrirani izvoznik, izvoznik vloži zahtevek pri pristojnem organu države upravičenke, iz katere naj bi se blago izvažalo in iz katere naj bi blago imelo poreklo ali v kateri je bilo obdelano po postopkih, ki ne izpolnjujejo pogojev iz prvega pododstavka člena 86(4) ali člena 86(6)(a).

Zahtevek se vloži na obrazcu iz Priloge 13c in vsebuje vse informacije, zahtevane v tem obrazcu.

2.   Da bi postal registrirani izvoznik, izvoznik ali prepošiljatelj blaga s sedežem v državi članici vloži zahtevek pri carinskih organih te države članice na obrazcu iz Priloge 13c.

3.   Izvozniki se enotno registrirajo za namene izvoza v okviru splošne sheme preferencialov Unije, Norveške in Švice ter Turčije, ko bo ta izpolnila določene pogoje.

Številko registriranega izvoznika izvozniku dodeli pristojni organ države upravičenke za namene izvoza v okviru sheme GSP Unije, Norveške in Švice ter Turčije, ko bo ta izpolnila določene pogoje, v kolikor te države državo, v kateri se je izvedla registracija, priznavajo kot državo upravičenko.

4.   Zahtevek za registriranega izvoznika vsebuje vse podatke, navedene v Prilogi 13c.

5.   Registracija je veljavna od datuma, na katerega pristojni organi države upravičenke ali carinski organi države članice prejmejo popoln zahtevek za registracijo v skladu z odstavkom 4.

6.   Pristojni organi države upravičenke ali carinski organi države članice izvozniku ali, kadar je to primerno, prepošiljatelju blaga sporočijo številko registriranega izvoznika, dodeljeno temu izvozniku ali prepošiljatelju blaga, in datum, od katerega registracija velja.

Člen 92a

Kadar se država doda na seznam držav upravičenk iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 978/2012, Komisija za svojo shemo samodejno aktivira registracije vseh registriranih izvoznikov v tej državi, če so podatki o registraciji izvoznikov na voljo v sistemu REX in veljajo vsaj za sheme GSP Norveške, Švice ali Turčije, ko bo ta izpolnila določene pogoje.

V tem primeru izvozniku, ki je že registriran vsaj za shemo GSP Norveške, Švice ali Turčije, ko bo ta izpolnila določene pogoje, pri svojih pristojnih organih ni treba vložiti zahtevka za registracijo za shemo Unije.

Člen 93

1.   Registrirani izvozniki nemudoma obvestijo pristojne organe države upravičenke ali carinske organe države članice o spremembah informacij, ki so jih predložili za namene registracije.

2.   Registrirani izvozniki, ki ne izpolnjujejo več pogojev za izvoz blaga na podlagi sheme ali takega blaga ne nameravajo več izvažati na podlagi sheme, o tem obvestijo pristojne organe v državi upravičenki ali carinske organe države članice.

3.   Pristojni organi v državi upravičenki ali carinski organi v državi članici razveljavijo registracijo, če registriran izvoznik:

4.   Pristojni organ v državi upravičenki ali carinski organi v državi članici lahko razveljavijo registracijo, če registrirani izvoznik ne posodablja podatkov v zvezi z njegovo registracijo.

5.   Razveljavitev registracije velja le za naprej, tj. ob upoštevanju navedb o poreklu, sestavljenih po datumu razveljavitve. Razveljavitev registracije nima nobenega učinka na veljavnost navedb o poreklu, sestavljenih preden je registrirani izvoznik obveščen o razveljavitvi.

6.   Pristojni organ države upravičenke ali carinski organi države članice obvestijo registriranega izvoznika o razveljavitvi njegove registracije in datumu, po katerem razveljavitev začne veljati.

7.   Izvoznik ali prepošiljatelj blaga ima na voljo pravno sredstvo, če pride do razveljavitve njegove registracije.

8.   Razveljavitev registriranega izvoznika se prekliče v primeru nepravilne razveljavitve. Izvoznik ali prepošiljatelj blaga ima pravico do uporabe številke registriranega izvoznika, ki mu je bila dodeljena ob registraciji.

9.   Izvozniki ali prepošiljatelji blaga, katerih registracija je bila razveljavljena, lahko v skladu s členom 92 vložijo nov zahtevek za registracijo izvoznika. Izvozniki ali prepošiljatelji blaga, katerih registracija je bila razveljavljena v skladu z odstavkoma 3(d) in 4 se lahko ponovno registrirajo le, če pristojnim organom države upravičenke ali carinskim organom države članice, ki jih je registrirala, dokažejo, da so odpravili položaj, ki je bil razlog za razveljavitev registracije.

10.   Podatke, vezane na razveljavljeno registracijo, pristojni organi države upravičenke ali carinski organi države članice, ki so te podatke vnesli v sistem REX, hranijo v tem sistemu največ deset koledarskih let po koledarskem letu, v katerem je prišlo do razveljavitve. Po poteku deset koledarskih let pristojni organ države upravičenke ali carinski organi države članice izbrišejo podatke.

Člen 93a

1.   Komisija razveljavi vse registracije izvoznikov, registriranih v državi upravičenki, če se država upravičenka umakne s seznama držav upravičenk iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 978/2012 ali če so tarifni preferenciali, dodeljeni državi upravičenki, začasno preklicani v skladu z Uredbo (EU) št. 978/2012.

2.   Kadar se država ponovno uvrsti na seznam ali kadar se začasni preklic tarifnih preferencialov, dodeljenih državi upravičenki, zaključi, Komisija ponovno aktivira registracije vseh registriranih izvoznikov v tej državi, če so podatki o registraciji izvoznikov na voljo v sistemu in še vedno veljajo vsaj za sheme GSP Norveške ali Švice ali Turčije, ko bo ta izpolnila določene pogoje. V nasprotnem primeru se izvozniki ponovno registrirajo v skladu s členom 92.

3.   V primeru razveljavitve registracij vseh registriranih izvoznikov v državi upravičenki v skladu s prvim odstavkom, se podatki razveljavljenih registracij hranijo v sistemu REX vsaj deset koledarskih let po koledarskem letu, v katerem je prišlo do razveljavitve. Po izteku tega desetletnega obdobja in ko država upravičenka že več kot deset let ne bo več država upravičenka do sheme GSP Norveške, Švice ali Turčije, ko bo ta izpolnila določene pogoje, bo Komisija podatke razveljavljenih registracij izbrisala iz sistema REX.

Člen 94

1.   Izvozniki morajo, ne glede na to, ali so registrirani ali ne, izpolnjevati naslednje obveznosti:

Te evidence in navedbe o poreklu se lahko hranijo v elektronski obliki, vendar morajo omogočati sledljivost materialov, uporabljenih pri izdelavi izvoženih izdelkov, in potrditev njihovega statusa blaga s poreklom.

2.   Obveznosti iz odstavka 1 veljajo tudi za dobavitelje, ki izvoznikom predložijo izjavo dobavitelja, ki potrjuje, da ima blago, ki ga dobavljajo, status blaga s poreklom.

3.   Prepošiljatelji blaga, ne glede na to ali so registrirani ali ne, ki sestavijo nadomestne navedbe o poreklu, kot je navedeno v členu 97d, hranijo izvirne navedbe o poreklu, ki so jih nadomestili, še najmanj tri leta po koncu koledarskega leta, v katerem je bila sestavljena nadomestna navedba o poreklu, ali dlje, če to zahteva nacionalna zakonodaja.

Člen 95

1.   Navedbo o poreklu sestavi izvoznik ob izvozu izdelkov, na katere se nanaša, če se zadevno blago lahko šteje za blago s poreklom iz zadevne države upravičenke ali druge države upravičenke v skladu z drugim pododstavkom člena 86(4) ali s točko (b) prvega pododstavka člena 86(6).

2.   Navedba o poreklu se lahko sestavi tudi po izvozu zadevnih izdelkov (naknadna navedba). Takšna naknadna navedba je dopustna, če je predložena carinskim organom v državi članici vložitve carinske deklaracije za sprostitev blaga v prosti promet najpozneje dve leti po uvozu.

Če pride do delitve pošiljke v skladu s členom 74 ter pod pogojem, da se upošteva dvoletni rok iz prvega pododstavka, lahko navedbo o poreklu naknadno sestavi izvoznik države izvoza izdelka. To se smiselno uporablja, če pride do delitve pošiljke v drugi državi upravičenki ali na Norveškem, v Švici ali, če je relevantno, v Turčiji.

3.   Navedbo o poreklu izvoznik predloži svoji stranki v Evropski uniji in vsebuje podatke, navedene v Prilogi 13d. Navedba je v angleškem, francoskem ali španskem jeziku.

Sestavljena je lahko na katerem koli trgovinskem dokumentu, na podlagi katerega je mogoče prepoznati zadevnega izvoznika in vpleteno blago.

4.   Odstavki od 1 do 3 se smiselno uporabljajo za navedbe o poreklu, sestavljene v Uniji za namene bilateralne kumulacije.

Člen 95a

1.   Za namene določitve porekla materialov, ki se uporabljajo v okviru bilateralne ali regionalne kumulacije, se izvoznik izdelkov, ki se izdelujejo z uporabo materialov s poreklom iz države, s katero je kumulacija dovoljena, opira na navedbo o poreklu, ki jo predloži dobavitelj teh materialov. V teh primerih navedba o poreklu, ki jo sestavi izvoznik, vsebuje ustrezno oznako ‚EU cumulation‘, ‚regional cumulation‘, ‚Cumul UE‘, ‚cumul regional‘, ali ‚Acumulación UE‘‚Acumulación regional‘.

2.   Za določitev porekla materialov, ki se uporabljajo v okviru kumulacije iz člena 85, se izvoznik izdelka, proizvedenega z uporabo materialov s poreklom iz države, s katero je kumulacija dovoljena, opira na dokazilo o poreklu, ki ga predloži dobavitelj teh materialov, pod pogojem da je bilo dokazilo izdano v skladu z določbami o pravilih o poreklu GSP Norveške, Švice ali, če je relevantno, Turčije. V tem primeru navedba o poreklu, ki jo sestavi izvoznik, vsebuje oznako ‚Norway cumulation‘, ‚Switzerland cumulation‘, ‚Turkey cumulation‘ ali ‚Cumul Norvège‘, ‚Cumul Suisse‘, ‚Cumul Turquie‘ ali ‚Acumulación Noruega‘, ‚Acumulación Suiza‘, ‚Acumulación Turquía‘.

3.   Za določitev porekla materialov, ki se uporabljajo v okviru razširjene kumulacije iz člena 86(7) in (8), se izvoznik izdelka, proizvedenega z uporabo materialov s poreklom iz države, s katero je razširjena kumulacija dovoljena, opira na dokazilo o poreklu, ki ga predloži dobavitelj teh materialov, pod pogojem da je bilo dokazilo izdano v skladu z določbami zadevnih sporazumov o prosti trgovini med Unijo in zadevno državo.

V tem primeru navedba o poreklu, ki jo sestavi izvoznik, vsebuje oznako ‚extended cumulation with country x‘, ‚cumul étendu avec le pays x‘ ali ‚Acumulación ampliada con el país‘.“

(13)

V členu 96 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Navedba o poreklu je veljavna dvanajst mesecev od datuma, ko je sestavljena.“

(14)

Naslednji člen 96a se vstavi v pododdelek 6, pred člen 97:

„Člen 96a

Da bi uvozniki bili upravičeni do ugodnosti iz sheme ob predložitvi navedbe o poreklu, se blago mora izvoziti na datum ali po datumu, na katerega je država upravičenka, iz katere se blago izvaža, začela z registracijo izvoznikov v skladu s členom 91.“

(15)

V delu I, naslovu IV, poglavju 2, oddelku 1 se naslov pododdelka 6 nadomesti z naslednjim:

„Pododdelek 6

Postopki ob sprostitvi blaga v prosti promet v Evropski uniji, ki se uporabljajo od datuma začetka uporabe sistema registriranih izvoznikov“

(16)

V delu I, naslovu IV, poglavju 2, oddelku 1 se naslov pododdelka 7 nadomesti z naslednjim:

„Pododdelek 7

Nadzor porekla, ki se uporablja od datuma začetka uporabe sistema registriranih izvoznikov“

(17)

V delu I, naslovu IV, poglavju 2, oddelku 1 se naslov pododdelka 8 nadomesti z naslednjim:

„Pododdelek 8

Druge določbe, ki se uporabljajo od datuma začetka uporabe sistema registriranih izvoznikov“

(18)

Člen 97 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 97

1.   Kadar deklarant zahteva preferencialno obravnavo na podlagi sheme, se sklicuje na navedbo o poreklu v carinski deklaraciji za sprostitev v prosti promet. Sklic na navedbo o poreklu bo njegov datum izdaje v obliki llllmmdd, kjer llll pomeni leto, mm mesec in dd dan. Kadar skupna vrednost izdelkov s poreklom, ki se nahajajo v pošiljki, presega 6 000 EUR, deklarant navede tudi številko registriranega izvoznika.

2.   Kadar deklarant zahteva uporabo sheme v skladu z odstavkom 1, ne da bi imel v času sprejema carinske deklaracije za sprostitev v prosti promet navedbo o poreklu, se ta deklaracija šteje za nepopolno v smislu člena 253(1) in se ustrezno obravnava.

3.   Pred prijavo blaga za sprostitev v prosti promet deklarant zagotovi, da blago izpolnjuje pravila tega oddelka, in zlasti preveri:

(19)

Člen 97d se nadomesti z naslednjim:

„Člen 97d

1.   Če izdelki še niso bili sproščeni v prosti promet, lahko navedbo o poreklu nadomesti ena ali več nadomestnih navedb o poreklu, ki jo/jih sestavi prepošiljatelj blaga z namenom pošiljanja vseh ali nekaterih izdelkov drugam znotraj carinskega ozemlja Unije ali na Norveško, v Švico ali Turčijo, ko bo ta izpolnila določene pogoje.

Nadomestne navedbe o poreklu se lahko sestavijo le, če je bila izvirna navedba o poreklu sestavljena v skladu s členoma 95 in 96 ter Prilogo 13d.

2.   Prepošiljatelji se za namene pošiljanja izdelkov s poreklom drugam znotraj ozemlja Unije morajo registrirati, da lahko dajo nadomestne navedbe o poreklu, kadar skupna vrednost izdelkov s poreklom iz prvotne pošiljke, ki se razdeli, presega 6 000 EUR.

Vendar se lahko prepošiljateljem, ki niso registrirani, dovoli, da dajo nadomestne navedbe o poreklu, kadar skupna vrednost izdelkov s poreklom v prvotni pošiljki, ki se razdeli, presega 6 000 EUR, če priložijo kopijo izvirne navedbe o poreklu, sestavljene v državi upravičenki.

3.   Le prepošiljatelji, ki so registrirani v sistemu REX, lahko dajo nadomestne navedbe o poreklu za izdelke s poreklom, ki se pošljejo na Norveško, v Švico ali Turčijo, ko bo ta izpolnila določene pogoje. To velja ne glede na vrednost izdelkov s poreklom iz prvotne pošiljke in ne glede na to, ali je država porekla navedena v Prilogi II k Uredbi (EU) št. 978/2012.

4.   Nadomestna navedba o poreklu je veljavna dvanajst mesecev od datuma izdaje izvirne navedbe o poreklu.

5.   Kadar se navedba o poreklu nadomesti, prepošiljatelj na izvirni navedbi o poreklu navede naslednje:

Izvirna navedba o poreklu se označi z besedo ‚Replaced‘, ‚Remplacée‘ ali ‚Sustituida‘.

6.   Prepošiljatelj na nadomestni navedbi o poreklu navede naslednje:

Nadomestna navedba o poreklu se označi ‚Replacement statement‘, ‚Attestation de remplacement‘ ali ‚Comunicación de sustitución‘.

7.   Odstavki 1 do 6 se uporabljajo za navedbe, ki nadomeščajo nadomestne navedbe o poreklu.

8.   Pododdelek 7 tega oddelka se uporablja smiselno za nadomestne navedbe o poreklu.

9.   Kadar izdelki uživajo prednosti tarifnih preferencialov na podlagi odstopanja, odobrenega v skladu s členom 89, se nadomestna navedbo iz tega člena uporabi samo, kadar so takšni izdelki namenjeni za Unijo.“

(20)

v členu 97h se doda naslednji odstavek 3:

„3.   Če postopek preverjanja iz odstavka 1 ali katera koli druga razpoložljiva informacija kaže na to, da so kršena pravila o poreklu, mora izvozna država upravičenka na lastno pobudo ali zahtevo carinskih organov držav članic ali Komisije opraviti potrebne poizvedbe ali zagotoviti izvedbo takšnih poizvedb s potrebno nujnostjo, da bi ugotovila in preprečila takšne kršitve. V ta namen lahko pri teh poizvedbah sodelujejo Komisija ali carinski organi držav članic.“

(21)

Člen 97i se črta.

(22)

V delu I, naslovu IV, poglavju 2 se naslov oddelka 1A nadomesti z:

„Oddelek 1A

Postopki in načini upravnega sodelovanja, ki se uporabljajo v zvezi z izvozom, pri katerem se uporabljajo potrdila o poreklu obrazec A, izjave na računu in potrdila o gibanju blaga EUR.1.“

(23)

V členu 97l:

(24)

V členu 97p se odstavek 6 nadomesti z naslednjim:

„6.   V primeru izdelkov, ki uživajo prednosti tarifnih preferencialov na podlagi odstopanja, odobrenega v skladu s členom 89, se postopek iz tega člena uporablja zgolj, kadar so takšni izdelki namenjeni za Unijo.“

(25)

V členu 109 se kot drugi odstavek doda naslednje:

„Polje 7 potrdil o gibanju blaga EUR.1 ali izjav na računih vsebujejo oznako ‚Autonomous trade measures‘ ali ‚Mesures commerciales autonomes‘.“

(26)

Priloga 13a se spremeni v skladu s Prilogo I k tej uredbi.

(27)

Prilogi 13c in 13d se nadomestita z besedilom iz Priloge II k tej uredbi.

(28)

Priloga 17 se spremeni skladno s Prilogo III k tej uredbi.

(1)

Člen 2 se črta.

(2)

Odstavki 3, 4 in 5 člena 3 se črtajo.

14.3.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 70/36

(1)

V beli knjigi „Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu“ (2) je navedeno, da je 10 % evropskega prebivalstva izpostavljenih znatnemu onesnaženju s hrupom iz železniškega prometa, zlasti tovornega prometa. Hrup je lokalna eksternalija, ki prizadene ljudi, ki živijo v bližini železniških prog. Zmanjšanje je stroškovno najbolj učinkovito pri viru, kjer hrup nastaja. Zamenjava zavornjakov iz litega železa s kompozitnimi zavornjaki lahko zmanjša hrup do 10 dB. Zato bi bilo treba spodbujati in izvajati predelavo obstoječih vagonov z ekonomsko najbolj smiselno zavorno tehnologijo z nizkimi emisijami hrupa, ki je na voljo.

(2)

Namen te uredbe je pospešiti predelavo s tem, da se dopusti povračilo relevantnih stroškov, povezanih z namestitvijo kompozitnih zavornjakov.

(3)

Člen 31(5) Direktive 2012/34/EU je pooblastil Komisijo, da sprejme izvedbene ukrepe, s katerimi določi načine, ki jih je treba upoštevati pri zaračunavanju stroškov učinkov hrupa, vključno s trajanjem njihove uporabe, in omogoči, da se pri diferenciaciji uporabnin za infrastrukturo po potrebi upošteva občutljivost izpostavljenega območja, zlasti v smislu števila izpostavljenih prebivalcev in sestave vlaka, ki vpliva na raven emisij hrupa („pristojbine za dostop do tirov, diferencirane na podlagi hrupa“).

(4)

Ta uredba določa takšne načine in zagotavlja ustrezni pravni okvir, na podlagi katerega bi morali upravljavci infrastrukture uvesti in uporabljati shemo za vzpostavitev pristojbine za dostop do tirov, diferencirane na podlagi hrupa (v nadaljevanju: shema). Ta pravni okvir bi moral prevoznikom v železniškem prometu, imetnikom vagonov in drugim deležnikom jamčiti pravno varnost in spodbude za predelavo njihovih vagonov. Zato načini, določeni s to uredbo, obsegajo trajanje sheme, raven spodbud in povezane ureditve.

(5)

Zaradi zagotavljanja potrebnega strokovnega znanja in pomoči je Komisija leta 2011 vzpostavila delovno skupino strokovnjakov za pristojbine za dostop do tirov, diferencirane na podlagi hrupa. Skupina je bila sestavljena iz predstavnikov zainteresiranih držav članic, upravljavcev infrastrukture, prevoznikov v železniškem prometu, imetnikov vagonov in civilne družbe ter je zagotovila pomembne rezultate.

(6)

Države članice bi morale svobodno odločati, ali bi moral upravljavec infrastrukture spremeniti uporabnine za infrastrukturo v skladu s to uredbo, da bi se upoštevali stroški posledic hrupa.

(7)

Vagoni, ki so skladni z Uredbo Komisije (EU) št. 1304/2014 (3) o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemom „tirna vozila – hrup“ in njenimi poznejšimi spremembami (v nadaljevanju: TSI hrup), bi se morali obravnavati kot „tihi“. Vagoni, ki niso skladni s TSI hrup, bi se morali obravnavati kot „hrupni“. Če se vagon med obnovo ali nadgradnjo opremi s certificiranimi kompozitnimi zavornjaki in se vagonu, ki se ocenjuje, ne dodajo drugi viri hrupa, bi bilo treba domnevati, da so zahteve v okviru TSI hrup izpolnjene.

(8)

Obstajajo vagoni, ki jih zaradi njihovih tehničnih značilnosti ni možno opremiti s kompozitnimi zavornjaki. Ti vagoni ne bi smeli biti zajeti v področje uporabe te uredbe.

(9)

Da se ohrani konkurenčnost železniškega sektorja, bi morala shema biti v obliki minimalnega obveznega popusta ali bonusa za prevoznike v železniškem prometu, ki uporabljajo predelane vagone. Iz istega razloga bi se upravni postopki morali zadržati na minimalni ravni.

(10)

Da bi se upoštevala občutljivost območja, izpostavljenega hrupu, zlasti v smislu števila izpostavljenih prebivalcev, bi morali upravljavci infrastrukture imeti možnost uvesti pribitek (ki predstavlja malus) za prevoznike v železniškem prometu, ki uporabljajo hrupne vlake. Malus se lahko uvede samo tam, kjer je uveden tudi bonus. Stopnja malusa se lahko na različnih železniških progah in odsekih iz ustrezno utemeljenih razlogov spreminja, in sicer v odvisnosti od izpostavljenosti hrupu izpostavljenega prebivalstva. Zato da se ne prizadene splošna konkurenčnost železniškega sektorja, bi malus moral biti omejen in v vsakem primeru ne bi smel biti višji od bonusa. Vendar če se zaračunavanje stroškov učinkov hrupa uporabi za cestni tovorni prevoz v skladu z zakonodajo Unije, se takšna omejitev ne bi smela uporabiti.

(11)

Rezultat učinkovitega zmanjšanja hrupa zaradi predelave je opazen le, ko so skoraj vsi vagoni vlaka tihi. Dodatno bi bilo treba spodbujati boljše lastnosti v zvezi s hrupom, in sicer nad zahtevanim minimumom, ter inovacije za zmanjševanje hrupa. Zato bi bilo treba dopustiti dodatne bonuse za „tihe“ vlake in „zelo tiha“ tirna vozila.

(12)

Ker je eden izmed glavnih ciljev te uredbe zagotoviti spodbude za hitro predelavo, bi bilo treba omejiti trajanje sheme, kar zadeva bonus, hkrati pa bi morala trajati dovolj dolgo, da zagotovi zadostno finančno podporo. Zato bi se shema morala začeti uporabljati čim prej, njena uporaba pa bi se morala končati leta 2021. Vendar bi morale države članice imeti možnost, da se odločijo, ali bi morali upravljavci infrastrukture začeti uporabljati shemo po predlaganem začetnem datumu. Učinek shem, ki že obstajajo na dan začetka veljavnosti te uredbe, bi se moral priznati in upoštevati z ustreznimi prehodnimi določbami. Uporaba takšnih shem na noben način ne bi smela povzročiti diskriminacije med prevozniki v železniškem prometu.

(13)

Če napredek pri predelavi ni zadovoljiv, bi morale države članice imeti možnost uvesti malus po koncu trajanja sheme, pod pogojem, da se podoben ukrep uporablja za sektor cestnega tovornega prevoza. Zasnova tega malusa bi morala biti skladna z načeli internalizacije zunanjih stroškov hrupa za vse načine tovornega prevoza, zlasti za cestni prevoz.

(14)

Ker so običajno imetniki vagonov tisti, ki lahko predelajo vagone, prevozniki v železniškem prometu pa bi imeli koristi od bonusa, bi bilo spodbude treba prenesti na tiste, ki nosijo stroške predelave.

(15)

V različnih študijah so bili ocenjeni stroški predelave in potrebne spodbude, ki bi omogočile predelavo v povezavi z drugimi možnostmi financiranja. Glede na podporno študijo o oceni učinka Komisije, bi minimalna harmonizirana raven bonusa morala biti 0,0035 EUR na os/km. Takšen bonus bi moral spodbuditi predelavo vagonov, ki v šestletnem obdobju na leto prevozijo 45 000 km, tako da se pokrije 50 % relevantnih stroškov. Ob upoštevanju, da je vožnja vagona s kompozitnimi zavornjaki povezana z višjimi obratovalnimi stroški, in glede na to, da vagon lahko na leto prevozi manj kot 45 000 km, bi se bonus lahko povišal, da bi se to vzelo v obzir.

(16)

Da bi se povečala hitrost predelave in minimiziralo tveganje morebitnih negativnih posledic za konkurenčnost železniškega sektorja, bi se imetnike vagonov in prevoznike v železniškem prometu moralo spodbujati k izkoriščanju možnosti za financiranje predelave z evropskimi javnimi sredstvi, ki jih zagotavlja Uredba (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope (4). Države članice, ki se odločijo, da bodo upravljavci infrastrukture uporabili shemo, bi se morale z istim namenom spodbujati, da bodo dale na razpolago ustrezna nacionalna sredstva.

(17)

Da se zagotovijo nediskriminatorni pogoji za vse prevoznike v železniškem prometu in preprečijo izplačila bonusov za uporabo vagonov, ki do njih niso upravičeni, bi upravljavci infrastrukture morali prejeti podatke o relevantnih značilnostih vagonov v zvezi s hrupom. Da se zmanjša upravno breme, bi se v ta namen morali uporabljati obstoječi registri in druga orodja, kjer so na voljo.

(18)

Upravljavci infrastrukture, ki uporabljajo shemo, bi morali sodelovati, da se poenostavijo in harmonizirajo postopki, povezani z delovanjem sheme, z namenom zmanjšanja upravnega in finančnega bremena za prevoznike v železniškem prometu.

(19)

Ta uredba ne bi smela posegati v določbe Direktive 2012/34/EU, kar zadeva financiranje infrastrukture, uravnoteženost prihodkov in izdatkov upravljavcev infrastrukture ter pravičen, nediskriminatoren in pregleden dostop do infrastrukture.

(20)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora iz člena 62(3) Direktive 2012/34/EU –

(a)

zanje velja odstopanje od TSI hrup na podlagi člena 9 Direktive 2008/57/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5);

(b)

zanje ni na voljo kompozitnih zavornjakov, skladnih s TSI vagoni, ki se lahko neposredno namestijo na vagon brez dodatnih sprememb zavornega sistema ali namenskih preskusov;

(c)

izvirajo iz tretjih držav in obratujejo na omrežjih s tirno širino 1 520 ali 1 524 mm ter zanje velja posebna obravnava v okviru TSI hrup ali pa so izvzeti iz njenega področja uporabe.

1.

„shema“ pomeni določbe, ki vzpostavljajo pristojbine za dostop do tirov, diferencirane na podlagi hrupa, ki jih sprejmejo in uporabljajo upravljavci infrastrukture;

2.

„predelani vagoni“ pomeni obstoječe vagone, ki so predelani tako, da imajo kompozitne zavornjake v skladu z določbami v TSI hrup;

3.

„tihi vagoni“ pomeni nove ali obstoječe vagone, ki dosegajo ustrezne mejne vrednosti za hrup v TSI hrup;

4.

„hrupni vagoni“ pomeni vagone, ki presegajo ustrezne mejne vrednosti za hrup v TSI hrup;

5.

„hrupen vlak“ pomeni vlak, v katerem je več kot 10 % vagonov hrupnih;

6.

„tih vlak“ pomeni vlak, kjer je vsaj 90 % vagonov tihih;

7.

„zelo tihi vagoni in lokomotive“ pomeni vagone in lokomotive z emisijami hrupa, ki so vsaj 3 dB pod ustreznimi vrednostmi v TSI hrup;

8.

„bonus za predelane vagone“ pomeni obvezen popust na uporabnine za infrastrukturo za prevoznike v železniškem prometu, ki uporabljajo predelane vagone;

9.

„bonus za vlak“ pomeni možen popust za prevoznike v železniškem prometu za vsak „tih vlak“;

10.

„bonus za zelo tihe vagone ali lokomotive“ pomeni možen popust za prevoznike v železniškem prometu za vsak zelo tih vagon in lokomotivo;

11.

„malus“ pomeni možen pribitek na uporabnine za infrastrukturo, ki ga plačajo prevozniki v železniškem prometu za vsak hrupen vlak.

(a)

število vagonov, za katere je veljal bonus iz člena 4;

(b)

kjer je ustrezno, število vagonov in lokomotiv, za katera je veljal bonus iz člena 6;

(c)

kjer je ustrezno, število vlakov, za katere je veljal bonus iz člena 5;

(d)

kjer je ustrezno, število vlakov, za katere je veljal malus;

(e)

število prevoženih kilometrov predelanih vagonov v zadevni državi članici;

(f)

ocenjeno število prevoženih kilometrov tihih in hrupnih vlakov v zadevni državi članici.

(a)

celotni znesek bonusov, odobrenih za predelane vagone, tihe vlake ter zelo tihe vagone in lokomotive;

(b)

celotni znesek zbranih malusov;

(c)

povprečni bonus in malus na os/km.

14.3.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 70/43

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

14.3.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 70/45

(1)

Revizijo računovodskih izkazov Evropske centralne banke (ECB) in nacionalnih centralnih bank Eurosistema morajo opravljati neodvisni zunanji revizorji, ki jih priporoči Svet ECB in odobri Svet Evropske unije.

(2)

V skladu s členom 1 Sklepa Sveta 2014/509/EU (2) Litva izpolnjuje potrebne pogoje za uvedbo eura in se odstopanje v korist Litve v skladu s členom 4 Akta o pristopu iz leta 2003 (3) razveljavi z učinkom od 1. januarja 2015.

(3)

Svet ECB je priporočil, da se družba UAB PricewaterhouseCoopers imenuje za zunanjega revizorja centralne banke Lietuvos bankas za poslovna leta od 2015 do 2017.

(4)

Primerno je upoštevati priporočilo Sveta ECB in v skladu z njim spremeniti Sklep Sveta 1999/70/ES (4) –

14.3.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 70/47

(1)

Svet je 17. marca 2014 sprejel Sklep 2014/145/SZVP o omejevalnih ukrepih v zvezi z ukrepi, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (1).

(2)

Svet je 8. septembra 2014 sprejel Sklep 2014/658/SZVP (2), s katerim je veljavnost ukrepov podaljšal za nadaljnjih šest mesecev.

(3)

Svet za zunanje zadeve je 29. januarja 2015 sklenil, da bi bilo treba veljavnost ukrepov podaljšati. Svet je pregledal posamezne uvrstitve. Treba bi bilo spremeniti vnose za 50 oseb in črtati vnos za eno umrlo osebo.

(4)

Sklep 2014/145/SZVP bi bilo treba ustrezno spremeniti –

1.

drugi odstavek člena 6 se nadomesti z naslednjim:

„Ta sklep se uporablja do 15. septembra 2015.“

2.

Priloga se spremeni v skladu s Prilogo k temu sklepu.

14.3.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 70/58

(1)

Svet Evropske centralne banke (ECB) namerava z ustanovitvijo Odbora ECB za poklicno etiko (v nadaljnjem besedilu: Odbor za poklicno etiko) okrepiti veljavna etična pravila in dodatno izboljšati korporativno upravljanje ECB, Evropskega sistema centralnih bank (ESCB), Eurosistema in enotnega mehanizma nadzora (EMN).

(2)

V zadnjih letih se je ozaveščenost javnosti o vprašanjih korporativnega upravljanja in etičnih pravilih povečala. Po vzpostavitvi EMN so vprašanja upravljanja za ECB še pomembnejša. Večja ozaveščenost in nadzor javnosti zahtevata, da ECB vzpostavi najsodobnejša etična pravila za zagotavljanje svoje integritete in preprečitev tveganj za svoj ugled ter se jih strogo drži.

(3)

Etična pravila za člane teles, ki sodelujejo v postopkih odločanja ECB (v nadaljnjem besedilu: naslovniki), bi morala temeljiti na istih načelih kot pravila, ki se uporabljajo za zaposlene v ECB, in bi morala biti sorazmerna z zadevnimi nalogami naslovnikov. Zato bi bilo treba raznovrstna pravila, ki tvorijo etični okvir ECB, tj. Kodeks ravnanja za člane Sveta ECB (2), Dopolnilni kodeks meril poklicne etike za člane izvršilnega odbora Evropske centralne banke (3), Kodeks ravnanja za člane Nadzornega odbora in Pravila za zaposlene v ECB, razlagati skladno.

(4)

Etična pravila je treba podkrepiti z dobro delujočim spremljanjem, mehanizmi poročanja in postopki za doseganje ustreznega in skladnega izvajanja, pri čemer bo imel ključno vlogo Odbor za poklicno etiko.

(5)

Za zagotovitev učinkovitega medsebojnega delovanja med tistimi vidiki etičnih pravil, ki se nanašajo predvsem na operativno izvajanje, in tistimi vidiki, ki se nanašajo predvsem na institucionalna vprašanja in vprašanja, povezana s pravnim okvirom, bi moral biti vsaj eden izmed članov Revizijskega odbora ECB (v nadaljnjem besedilu: Revizijski odbor) tudi član Odbora za poklicno etiko.

(6)

V Odboru za poklicno etiko bi moral bil tudi zunanji član Revizijskega odbora. Zunanji člani Revizijskega odbora se izberejo izmed visokih uradnikov z izkušnjami na področju centralnega bančništva –

14.3.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 70/61

1. a)

Stran 12, Priloga III, tabela „I. Horizontalne obveze“, naslov

b)

Strani 13–25, Priloga III, tabela „I. Horizontalne obveze“, naslov

2. a)

Stran 26, Priloga III, tabela „II. Obveze posameznih sektorjev“, naslov

b)

Strani 27–111, Priloga III, tabela „II. Obveze posameznih sektorjev“, naslov

3. a)

Stran 115, Priloga IV, tabela „I. Horizontalne obveze“, naslov

b)

Strani 116–125, Priloga IV, tabela „I. Horizontalne obveze“, naslov

4. a)

Stran 126, Priloga IV, tabela „II.1 Finančne storitve – Posebne obveze (prvi del) (1)“, naslov

b)

Strani 127–142, Priloga IV, tabela „II.1 Finančne storitve – Posebne obveze (prvi del)“, naslov

5. a)

Stran 143, Priloga IV, tabela „II.2 Finančne storitve – Posebne obveze (drugi del)“, naslov

b)

Strani 144–155, Priloga IV, tabela „II.2 Finančne storitve – Posebne obveze (drugi del)“, naslov

14.3.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 70/65