1.   Odbor Sklada za spodbujanje naložb (v nadaljnjem besedilu: Odbor) sestavljajo po en predstavnik vsake države članice in predstavnik Komisije. Pravico do glasovanja imajo samo člani Odbora, ki jih imenujejo države članice, ali njihovi namestniki.

2.   Predsednik in namestnik predsednika Odbora sta izvoljena izmed članov Odbora, ki jih imenujejo države članice, za obdobje dveh let. Volitve se izvedejo na začetku prve seje Odbora s tajnim glasovanjem. Predsednik je izvoljen izmed kandidatov na podlagi kvalificirane večine, kot je določeno v členu 3. Volitve namestnika predsednika potekajo po enakem postopku.

3.   Evropska investicijska banka (v nadaljnjem besedilu: Banka) Odboru zagotavlja tajniške in podporne storitve.

4.   Vsaka država članica imenuje po enega predstavnika in enega namestnika, ki sta pooblaščena za izvrševanje glasovalnih pravic. Namestnik se lahko kot opazovalec udeleži sej Odbora, vendar ima pravico do glasovanja samo, kadar je predstavnik njegove države članice odsoten. V izjemnih okoliščinah, kadar se seje Odbora ne more udeležiti niti predstavnik niti namestnik, lahko predstavnik pooblasti drugega predstavnika ali ga nadomesti tretja oseba, ki jo zadevna država članica imenuje ad hoc. Države članice obvestijo Banko in generalni sekretariat Sveta o imenih in naslovih svojih predstavnikov in njihovih namestnikov prek svojih stalnih predstavništev pri Evropski uniji.

5.   Komisija imenuje enega predstavnika in enega namestnika, ki se udeležujeta sej Odbora, ter njuna imena sporoči Banki in generalnemu sekretariatu Sveta. Tako imenovanima osebama lahko pomagajo drugi uradniki in uslužbenci Komisije.

6.   Banka imenuje dva uradnika, ki se udeležujeta sej in sodelujeta v delu Odbora, ter njuna imena sporoči Komisiji in generalnemu sekretariatu Sveta. Tako imenovanima osebama lahko pomagajo drugi uradniki Banke.

7.   Predstavnik generalnega sekretariata Sveta in predstavnik Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) sta vabljena, da se udeležujeta sej Odbora kot opazovalca.

1.   Odbor v skladu s pogoji iz člena 3 tega poslovnika in člena 16 Uredbe Sveta (EU) 2015/322 (1) (v nadaljnjem besedilu: Izvedbena uredba):

Zaradi racionalizacije odobritvenega postopka za manjše transakcije lahko Odbor izrazi pozitivno mnenje o predlogih Banke za globalno dodelitev (subvencionirane obrestne mere, tehnična pomoč) ali globalno dovoljenje (dajanje posojil, lastniški kapital), v skladu s členom 16(3) Izvedbene uredbe.

Poleg tega lahko organi upravljanja Banke občasno zaprosijo Odbor za mnenje o drugih strateških ali političnih zadevah, povezanih z delovanjem Banke v državah AKP.

2.   Delovne dokumente in predloge za Odbor pripravi ter Odboru in opazovalcem posreduje Banka. Predlogi vsebujejo podatke o:

3.   Podrobna pravila o tehnični izvedbi projekta in časovni razpored izvedbe se povzamejo v prilogi k predlogu.

1.   Banka pošlje ustrezne dokumente in predloge članom Odbora in njihovim namestnikom ter generalnemu sekretariatu Sveta in Evropski službi za zunanje delovanje najmanj 21 koledarskih dni pred datumom, določenim za sejo.

Predsednik lahko v izjemnih primerih odstopi od navedenega roka na podlagi ustrezno utemeljene zahteve Banke. Če pa član Odbora obvesti sekretariat, da odstop od roka ni sprejemljiv, se zadevna točka odstrani z dnevnega reda.

2.   Člani Odbora Banko pisno obvestijo o vseh pripombah ali zahtevah po dodatnih informacijah v zvezi z dokumenti, razposlanimi v skladu z odstavkom 1, v naslednjih rokih:

Pravica članov Odbora, da na vprašanja, ki so jih postavili na seji o dokumentih, razdeljenih na podlagi odstavka 1, dobijo ustne odgovore Banke, ni omejena.

3.   Na predlog predsednika Odbor sprejme dnevni red na začetku seje. Vsak član Odbora lahko zahteva, da se dnevnemu redu dodajo točke, vendar le za razpravo. Potrebne informacije se lahko podajo ustno.

4.   Za odsotnega predstavnika države članice velja, da je predložene dokumente potrdil ali o njih podal pozitivno mnenje, razen če ni predsednika Odbora pisno obvestil o svoji nameri, da ne bo potrdil dokumentov ali dal pozitivnega mnenja o njih, oziroma če ni izjemoma pooblastil drugega predstavnika države članice. Kadar član za glasovanje pooblasti drugega člana ali imenuje nadomestno osebo, je treba o tem pravilno in vnaprej obvestiti predsednika Odbora.

Predstavnik države članice lahko sprejme pooblastilo samo od enega predstavnika druge države članice.

1.   Na pobudo Banke in s predhodnim soglasjem predsednika lahko Odbor da mnenje s pisnim postopkom.

2.   Če je predlog predložen v pisnem postopku, ga Banka predloži skupaj z vsemi ustreznimi spremljevalnimi dokumenti. Če predstavnik države članice ne da negativnega glasu v 21 koledarskih dneh po predložitvi predloga, se šteje, da je glasoval za predlog.

3.   Če član Odbora najkasneje pet delovnih dni pred potekom roka 21 koledarskih dni iz odstavka 2 posebej zahteva, da se o predlogu razpravlja na seji Odbora, se predlog prenese na naslednjo načrtovano sejo Odbora. Izjemoma, tj. v posebnih nujnih primerih, lahko Banka zahteva, da predsednik skliče izredno sejo Odbora v skladu s členom 2.

1.   Brez poseganja v člen 16(6) Izvedbene uredbe se lahko odobritev ali pozitivno mnenje Odbora poda s pridržkom zaradi morebitne pripombe, ki jo podrobneje pojasni Odbor.

2.   Odbor lahko zahteva, da se ocena prošnje ali predloga dopolni z določenih vidikov. V takšnem primeru se lahko zahteva ali predlog ponovno predloži Odboru.

3.   Mnenja, ki jih da Odbor, se posredujejo organom upravljanja Banke.

1.   Sekretariat pod vodstvom predsednika v petnajstih delovnih dneh po datumu seje sestavi zapisnik o glavnih zaključkih vsake seje odbora in glavnih stališčih, ki so jih sprejeli člani Odbora. Sekretariat na enak način sestavi zapisnik o mnenjih in glasovih, podanih v okviru pisnega postopka. Zapisniki se pošljejo članom Odbora.

2.   Zapisnik velja za dokončnega, ko ga potrdi Odbor po pisnem postopku ali na naslednji seji.

3.   Pošta, naslovljena na Odbor, se pošilja sekretariatu Odbora, za predsednika Odbora.

4.   Vsi predstavniki in opazovalci, ki se udeležijo seje Odbora, spoštujejo zaupnost njegovega dela in razprav. Dokumenti, povezani s takšnim delom in razpravami, so namenjeni osebam, na katere so naslovljeni, te pa so odgovorne za njihovo varovanje in zaupnost.

5.   Banka, v dogovoru s predsednikom Odbora, dvakrat letno Odboru ERS in pripravljalnim telesom Sveta, zlasti Delovni skupini za AKP, da na voljo splošne informacije o izvajanju Sklada za spodbujanje naložb, da se zagotovi široka skladnost in komplementarnost dejavnosti, ki jih financira Evropski razvojni sklad. To izvede v skladu s pravili o zaupnosti iz odstavka (4).

1.   Stroške delovanja Odbora, vključno s potnimi stroški po enega predstavnika vsake posamezne države članice, nosi Banka. Do povrnitve potnih stroškov je upravičen tudi predstavnik države članice, ki predseduje Odboru, poleg morebitnega drugega predstavnika te države članice.

2.   Prostore in opremo, ki jih Odbor potrebuje za svoje delo, zagotovi Banka.

1.   Odboru se v obravnavo predložijo zadeve v primerih in v skladu s postopki, določenimi v Uredbi Sveta (EU) 2015/322 (1) (v nadaljnjem besedilu: Uredba o izvajanju 11. ERS), in zlasti v členih 7, 9 in 14 navedene uredbe, ter po potrebi v Sklepu Sveta 2013/755/EU (2) (v nadaljnjem besedilu: Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj). Odbor se v zvezi s pooblastili, ki so nanj prenesena na podlagi Sklepa o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj, imenuje „Odbor ERS-ČDO“.

2.   Poleg v obravnavo predloženih zadev, kot je določeno v odstavku 1:

1.   Sejo Odbora skliče predsednik na lastno pobudo ali na zahtevo države članice.

2.   Skličejo se lahko skupne seje Odbora z drugimi odbori, da se razpravlja o zadevah, za katere so posamezni odbori pristojni.

1.   Predsednik sestavi osnutek dnevnega reda in ga predloži Odboru.

2.   Na dnevnem redu se ločeno obravnavajo:

3.   Vsaka delegacija lahko zahteva uvrstitev točke na dnevni red seje Odbora. Ustrezne informacije o teh točkah se lahko podajo ustno ali po potrebi naknadno pisno.

4.   Dnevni red vsebuje odobritev zapisnika predhodne seje.

5.   Najmanj vsake tri mesece, in kadar koli so na razpolago posodobljene informacije, se dnevnemu redu priloži okviren dolgoročni načrt za prihodnje seje. Ta načrt vključuje točke, ki se predložijo zaradi podaje mnenja, in strateška vprašanja, ki zadevajo celotni ERS, ki so predložena v vednost in/ali za izmenjavo mnenj. Ta načrt vključuje točke, ki se bodo Odboru predložile v prihodnjem šestmesečnem obdobju. Kolikor je mogoče, so v tem načrtu navedene tudi točke, ki bodo Odboru verjetno predložene v naslednjem šestmesečnem obdobju.

1.   Predsednik vabilo in osnutek dnevnega reda seje ter kakršne koli osnutke ukrepov, v zvezi s katerimi je Odbor zaprošen, da poda mnenje, pošlje članom Odbora dovolj zgodaj pred sejo, pri čemer upošteva nujnost in kompleksnost zadeve, v vsakem primeru pa najpozneje 21 koledarskih dni pred datumom seje. Kolikor je mogoče, se tudi drugi dokumenti v zvezi s sejo, zlasti dokumenti, predloženi v vednost in za izmenjavo mnenj, predložijo v istem roku.

Vsi dokumenti se predložijo v skladu s členom 15(2) in (3).

2.   V nujnih primerih in kadar se mora ukrep, ki se sprejme, začeti nemudoma izvajati, lahko predsednik na lastno pobudo ali na zahtevo člana Odbora skrajša rok za predložitev dokumentov iz odstavka 1. Ta rok ne sme biti krajši od sedmih koledarskih dni. Take nujne primere mora Komisija ustrezno pisno utemeljiti.

3.   Izjemoma, v zelo nujnih primerih v partnerski državi ali regiji, na primer v resnih gospodarskih, družbenih in političnih okoliščinah, ob naravnih nesrečah v državi prejemnici, ter humanitarnih krizah ali v drugih zunanjih okoliščinah podobne narave, na katere se je treba zelo hitro odzvati, lahko predsednik na zahtevo člana Odbora ali na lastno pobudo odstopa od rokov, določenih v odstavkih 1 in 2. Take nujne primere mora Komisija ustrezno pisno utemeljiti.

4.   Odstavka 2 in 3 se ne uporabljata za strateške dokumente in večletne okvirne programe ter njihove prilagoditve, ki so posledica vmesnih in končnih pregledov iz člena 7(2) Uredbe o izvajanju 11. ERS.

5.   V primeru osnutkov ukrepov, ki se predložijo Odboru za podajo mnenja po ustnem postopku, delegacije najmanj tri delovne dni pred datumom seje pisno obvestijo sekretariat Odbora o:

na dnevni red iz člena 4(1).

Na zahtevo države članice se lahko katera koli točka pod A predloži v razpravo in prenese na seznam točk pod B čim prej pred sejo, ali, v izjemnih primerih, na seji.

Delegacije prav tako pripravijo kakršne koli pripombe in zahteve po dodatnih informacijah v pisni obliki in, kadar je to mogoče, najpozneje tri delovne dni pred datumom seje.

Komisija, kadar je to mogoče, pisno in najpozneje dan pred sejo zagotovi dodatne informacije in odgovori na morebitne pripombe.

6.   Komisija lahko v ustrezno utemeljenih izredno nujnih primerih tudi uporabi postopek iz člena 14(4) Uredbe o izvajanju 11. ERS. V takih primerih predsednik predloži ukrepe Odboru v 14 dneh po njihovem sprejetju z namenom, da pridobi njegovo mnenje.

1.   Kadar je Odbor o posamezni zadevi zaprošen za mnenje, se o njej razpravlja pod pogoji in v skladu s postopkom, kakor je določeno v členu 14(3) oziroma (4) Uredbe o izvajanju 11. ERS ter v členu 8(2) in (3) Notranjega sporazuma med predstavniki vlad držav članic Evropske unije, ki so se sestali v okviru Sveta, o financiranju pomoči Evropske unije v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 v skladu s Sporazumom o partnerstvu AKP-EU in o dodelitvi finančne pomoči čezmorskim državam in ozemljem, za katere se uporablja četrti del Pogodbe o delovanju Evropske unije (3) (v nadaljnjem besedilu: Notranji sporazum).

2.   Če noben član Odbora temu ne nasprotuje, lahko predsednik brez uradnega glasovanja sklene, da Odbor soglasno daje pozitivno mnenje o osnutkih ukrepov.

3.   Kadar se uporablja ustni postopek, ob tem pa se med sejo osnutke ukrepov vsebinsko spremeni ali se mu dodajo nova dejstva, lahko predsednik na lastno pobudo ali na zahtevo države članice odloži glasovanje o določeni točki dnevnega reda do konca seje ali do prihodnje seje.

4.   Če se na podlagi odstavka 3, predsednik odloči, da ne odloži glasovanja, kot zahteva ena delegacija ali več delegacij, lahko delegacija(-e), ki to zahteva(-jo), poda(-jo) pridržek, ki se lahko umakne najpozneje v treh delovnih dneh od dneva, ki sledi seji. Mnenje Odbora se po izteku tega roka zabeleži kot dokončno. Komisija države članice obvesti o dokončnem stališču, ki ga je (so) sprejela(-e) država(-e) članica(-e), katere(-ih) delegacija(-e) je (so) v Odboru izrazila(-e) pridržek.

5.   Ob upoštevanju drugega pododstavka tega odstavka se glasovanje o zadevi preloži na naslednjo sejo, če dokumenti v zvezi z določeno točko dnevnega reda članom Odbora niso bili poslani v roku, določenem v členu 5(1) in (2).

Odbor lahko na predlog predsednika ali na zahtevo člana Odbora z navadno večino svojih članov odloči, da točka zaradi nujnosti zadeve ostane na dnevnem redu. Po potrebi se lahko uporabi pisni postopek iz člena 11 tega poslovnika.

6.   V okviru pregleda letnih ali večletnih akcijskih programov lahko vsaka delegacija zahteva umik projekta ali programa iz akcijskega programa. Če to zahtevo podpre manjšina delegacij, ki lahko prepreči sprejetje, kakor je določeno v členu 8(3) Notranjega sporazuma v povezavi s členom 8(2) Notranjega sporazuma, Komisija sprejme akcijski program brez zadevnega projekta ali programa. Razen če Komisija v skladu z mnenji delegacij iz Odbora umaknjenega projekta ali programa ne želi nadaljevati, ga pozneje ponovno predloži Odboru ločeno od akcijskega programa, in sicer v obliki posameznega ukrepa, ki ga Komisija nato sprejme v skladu s postopkom iz člena 14 Uredbe o izvajanju 11. ERS.

1.   Vsaka delegacija lahko kadar koli pozove Komisijo, da Odboru predloži informacije in opravi izmenjavo mnenj o vprašanjih v zvezi z nalogami, opisanimi v členih 3(3), 7(2) in 14(2) Uredbe o izvajanju 11. ERS. Na zahtevo države članice se lahko v skladu s členom 18(2) Uredbe o izvajanju 11. ERS v Odboru razpravlja o kateri koli oceni, vključno s priporočili in nadaljnjimi ukrepi. Kot je določeno v členu 18(4) Uredbe o izvajanju 11. ERS, Komisija pregleduje napredek pri izvajanju 11. ERS, vključno z nacionalnimi okvirnimi programi, in Svetu za vsako leto, začenši z letom 2015, predloži poročilo o izvajanju. Na zahtevo države članice se lahko o tem poročilu tudi razpravlja v Odboru.

2.   Na podlagi takšne izmenjave mnenj lahko delegacije oblikujejo priporočila, ki jih Komisija upošteva. Zapisnik Odbora odraža izražena stališča. Stališče, ki ga podpira kvalificirana večina delegacij, kakor je določeno v členu 8(3) Notranjega sporazuma v povezavi s členom 8(2) Notranjega sporazuma, se evidentira kot priporočilo.

1.   Vsaka delegacija se šteje kot en član Odbora. Vsaka država članica določi sestavo svoje delegacije in o tem obvesti predsednika.

2.   Z odobritvijo predsednika lahko delegacije na stroške zadevne države članice spremljajo nevladni strokovnjaki.

V razumnem času, v vsakem primeru pa najpozneje pet koledarskih dni pred datumom seje, se predsedniku sporočijo naslednje informacije:

Če predsednik vnaprej ne nasprotuje udeležbi strokovnjaka na zadevni seji, se šteje, da je dovoljena.

Predsednik pred sejo delegacije obvesti o sodelovanju nevladnega strokovnjaka, pri čemer navede organizacijo, ki jo zastopa.

3.   Delegacija lahko po potrebi zastopa največ eno drugo državo članico. Zastopana delegacija o tem pred začetkom seje uradno pisno obvesti predsednika.

4.   Zahtevana sklepčnost v razpravah Odbora je enaka tisti, ki se zahteva za mnenje kvalificirane večine, ki se poda v skladu s členom 14(3) in (4) Uredbe o izvajanju 11. ERS.

1.   Predstavnike držav pristopnic se od dne podpisa pristopne pogodbe povabi, da se udeležijo sej Odbora.

2.   Predsednik lahko na lastno pobudo ali na zahtevo člana Odbora povabi predstavnike drugih tretjih strani ali druge strokovnjake, da izrazijo mnenje o posameznih točkah dnevnega reda sej Odbora. Vendar lahko njihovi udeležbi na seji nasprotuje navadna večina držav članic.

3.   Predstavniki tretjih strani in strokovnjaki iz odstavkov 1 in 2 ter tisti, ki so navedeni v členu 9(2), med glasovanjem Odbora niso prisotni in pri njem ne sodelujejo.

1.   Predsednik lahko v ustrezno utemeljenih primerih mnenje Odbora pridobi po pisnem postopku. Predsednik članom Odbora pošlje predloge osnutkov ukrepov in glede na nujnost zadeve določi rok, v katerem lahko podajo mnenje.

Delegacije lahko oblikujejo stališče v roku 21 koledarskih dni od dneva, ko so bili predlogi poslani. Za vsako delegacijo v Odboru, ki do izteka roka, določenega v sporočilu, ne izrazi svojega nasprotovanja ali namere, da se vzdrži, se šteje, da je dala tiho soglasje k predlogu.

V nujnih ali zelo nujnih primerih v partnerski državi ali regiji se uporabljajo enaki roki, kot so določeni v členu 5(2) in (3). Take nujne ali zelo nujne primere mora Komisija ustrezno pisno utemeljiti.

2.   Vendar se, če član Odbora zahteva, da se osnutki ukrepov obravnavajo na seji, pisni postopek s tem zaključi, predlagani ukrepi pa se prenesejo na naslednjo sejo.

3.   Komisija člane Odbora nemudoma pisno obvesti o izidu pisnega postopka, v vsakem primeru pa najpozneje sedem koledarskih dni po izteku roka.

1.   Predsednik na vsaki seji sestavi seznam prisotnih z navedbo organov ali teles, ki jih udeleženci zastopajo, in ga udeležencem razdeli med sejo.

2.   Na začetku vsake seje mora vsaka delegacija, katere sodelovanje pri delu Odbora pomeni navzkrižje interesov v zvezi s posamezno točko dnevnega reda, o tem obvestiti predsednika. Poleg tega vsaka oseba, ki je bila imenovana s strani držav članic, pa tudi strokovnjaki, katerih udeležbo na seji je odobril predsednik v skladu s členom 9(2) in členom 10(2), ter predstavniki tretjih oseb, ki so bili povabljeni, da se udeležijo seje v skladu s členom 10, predsednika obvesti o kakršnem koli navzkrižju interesov v zvezi s posamezno točko dnevnega reda.

V primeru takšnega navzkrižja interesov se zadevna oseba na zahtevo predsednika umakne s seje, ko se obravnavajo zadevne točke dnevnega reda.

1.   Korespondenca v zvezi Odborom se naslovijo na Komisijo, in sicer na sekretariat Odbora.

2.   Korespondenca, ki jo na delegacije naslovi sekretariat, se z najhitrejšimi in najzanesljivejšimi elektronskimi sredstvi pošlje stalnemu predstavništvu zadevne države članice. Če stalno predstavništvo Komisiji sporoči poseben osrednji elektronski naslov za korespondenco v zvezi z delom odborov, se za korespondenco uporablja ta naslov. Poleg tega se lahko korespondenca naslovi neposredno na osebe, ki so jih države članice imenovale za svoje predstavnike v Odboru.

3.   Razen v izrednih okoliščinah se korespondenca med Komisijo in delegacijami v obeh smereh pošilja z elektronskimi sredstvi, ki jih v ta namen določi Komisija.

1.   Zahteve za dostop do dokumentov Odbora se obravnavajo v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (4). O zahtevah za dostop do teh dokumentov odloča Komisija v skladu s svojim poslovnikom (5). Če je zahteva naslovljena na državo članico, ta država članica uporabi člen 5 Uredbe (ES) št. 1049/2001.

2.   Razprave Odbora so zaupne.

3.   Dokumenti, ki se predložijo članom Odbora, strokovnjakom in predstavnikom tretjih strani, so zaupni, razen če je dostop do teh dokumentov odobren v skladu z odstavkom 1 ali če jih Komisija objavi na drug način.

4.   Člani Odbora, pa tudi strokovnjaki in predstavniki tretjih oseb, morajo spoštovati obveznosti v zvezi z zaupnostjo iz tega člena. Predsednik zagotovi, da so strokovnjaki in predstavniki tretjih strani seznanjeni z zahtevami v zvezi z zaupnostjo, ki veljajo zanje.

1.   Stroške delovanja Odbora, vključno s potnimi izdatki za enega udeleženca na državo članico, krije Komisija.

Če je to v okviru dodeljenih finančnih sredstev mogoče, Komisija krije potne izdatke dveh članov delegacije, ki za to zaprosita.

2.   Komisija zagotovi prostore in materialna sredstva, ki jih Odbor potrebuje za svoje delo.