1.   Pri izvajanju Sporazuma se za izdelke s poreklom iz EGP štejejo:

V ta namen se ozemlja pogodbenic, za katere se uporablja ta sporazum, štejejo za eno samo ozemlje.

2.   Ne glede na odstavek 1 je ozemlje Kneževine Lihtenštajn za namene določanja porekla izdelkov iz tabel I in II Protokola 3 izključeno iz ozemlja EGP in se takšni izdelki štejejo za izdelke s poreklom iz EGP samo, če so bili bodisi v celoti pridobljeni ali zadosti obdelani ali predelani na ozemljih drugih pogodbenic.

1.   Brez poseganja v določbe člena 2 izdelki veljajo za izdelke s poreklom iz EGP, če so bili tam pridobljeni in vključujejo materiale s poreklom iz Švice (vključno z Lihtenštajnom) (1), Islandije, Norveške, Ferskih otokov, Turčije, Evropske unije ali iz vsake udeleženke stabilizacijsko-pridružitvenega procesa EU (2), če obdelava ali predelava, opravljena v EGP, presega postopke iz člena 6. Ni treba, da bi bili taki materiali zadosti obdelani ali predelani.

2.   Brez poseganja v določbe člena 2 izdelki veljajo za izdelke s poreklom iz EGP, če so bili tam pridobljeni in vključujejo materiale s poreklom iz katere koli druge države, ki je članica evro-mediteranskega partnerstva, ki temelji na Barcelonski deklaraciji, sprejeti na Evro-mediteranski konferenci 27. in 28. novembra 1995, razen Turčije (3), če obdelava ali predelava, opravljena v EGP, presega postopke iz člena 6. Ni treba, da bi bili taki materiali zadosti obdelani ali predelani.

3.   Če obdelava ali predelava, ki se opravlja v EGP, ne presega postopkov iz člena 6, se šteje, da ima pridobljeni izdelek poreklo iz EGP samo, kadar je tam dodana vrednost večja od vrednosti uporabljenih materialov s poreklom iz katere koli države, omenjene v odstavkih 1 in 2. Če ni tako, se pridobljeni izdelek šteje za izdelek s poreklom iz države, ki je prispevala največjo vrednost uporabljenih materialov s poreklom pri izdelavi v EGP.

4.   Izdelki s poreklom iz ene od držav, omenjenih v odstavkih 1 in 2, ki niso obdelani ali predelani v EGP, ohranijo svoje poreklo, če se izvozijo v eno od teh držav.

5.   Kumulacija, predvidena v tem členu, se lahko uporablja le pod pogojem, da:

Kumulacija, določena v tem členu, se uporablja od datuma, navedenega v obvestilu, ki je objavljeno v Uradnem listu Evropske unije (serija C).

Evropska unija prek Evropske komisije priskrbi drugim pogodbenicam podrobnosti o sporazumih, vključno z datumi o začetku njihove veljavnosti in njihovimi ustreznimi pravili o poreklu, ki se uporabljajo z drugimi državami, omenjenimi v odstavkih 1 in 2.

1.   Za v celoti pridobljene v EGP se štejejo:

2.   Izraza ‚lastna plovila‘ in ‚lastne predelovalne ladje‘ iz odstavka 1(f) in (g) se uporabljata samo za plovila in predelovalne ladje:

1.   Za namene člena 2 se šteje, da so izdelki, ki niso v celoti pridobljeni, zadosti obdelani ali predelani, če so izpolnjeni pogoji, navedeni v seznamu Priloge II.

Zgoraj navedeni pogoji navajajo za vse izdelke, za katere velja Sporazum, postopke obdelave ali predelave, ki morajo biti opravljeni na materialih brez porekla, uporabljenih pri izdelavi teh izdelkov, in se nanašajo samo na take materiale. Če se izdelek, ki je pridobil poreklo z izpolnitvijo pogojev s seznama, uporablja pri izdelavi drugega izdelka, se torej pogoji, ki se uporabljajo za izdelek, v katerega je ta vključen, ne uporabljajo zanj in se ne upoštevajo materiali brez porekla, ki so se morda uporabili pri njegovi izdelavi.

2.   Ne glede na odstavek 1 se materiali brez porekla, ki se v skladu s pogoji iz seznama v Prilogi II za ta izdelek ne bi smeli uporabiti pri izdelavi tega izdelka, vseeno lahko uporabijo, če:

Ta odstavek se ne uporablja za izdelke, ki se uvrščajo v poglavja 50 do 63 harmoniziranega sistema.

3.   Odstavka 1 in 2 se uporabljata pod pogoji, ki jih določa člen 6.

1.   Brez poseganja v odstavek 2 se naslednji postopki štejejo za nezadostno obdelavo ali predelavo, da bi izdelek pridobil status izdelka s poreklom, ne glede na to, ali je zadoščeno zahtevam iz člena 5:

2.   Pri ugotavljanju, ali se obdelava ali predelava, opravljena na posameznem izdelku, šteje za nezadostno v smislu odstavka 1, se skupno upoštevajo vsi postopki, opravljeni na tem izdelku v EGP.

1.   Enota kvalifikacije za uporabo določb tega protokola je določen izdelek, ki se šteje za osnovno enoto, kadar se določa uvrstitev blaga ob uporabi nomenklature harmoniziranega sistema.

Iz tega sledi:

2.   Kadar je v skladu s splošnim pravilom 5 harmoniziranega sistema embalaža vključena v izdelek zaradi uvrščanja, mora biti vključena tudi pri določanju porekla.

1.   Razen v primerih iz člena 3 in odstavka 3 tega člena morajo biti pogoji za pridobitev statusa blaga s poreklom, določeni v naslovu II, brez prekinitve izpolnjeni v EGP.

2.   Razen v primerih iz člena 3 se blago s poreklom, izvoženo iz EGP v drugo državo, ob vrnitvi šteje za blago brez porekla, razen če se carinskim organom lahko zadovoljivo dokaže:

3.   Na pridobitev statusa blaga s poreklom v skladu s pogoji iz naslova II ne vpliva obdelava ali predelava, opravljena zunaj EGP na materialih, izvoženih iz EGP in tja ponovno uvoženih, če:

4.   Za namene odstavka 3 se pogoji za pridobitev statusa blaga s poreklom iz naslova II ne uporabljajo za obdelavo ali predelavo, opravljeno zunaj EGP. Kadar pa se v seznamu v Prilogi II za določitev statusa blaga s poreklom za končni izdelek uporablja pravilo, ki določa največjo vrednost vseh vključenih materialov brez porekla, skupna vrednost materialov brez porekla, vključenih na ozemlju določene pogodbenice in upoštevana skupaj s skupno dodano vrednostjo, pridobljeno zunaj EGP z uporabo določb tega člena, ne sme presegati navedenega odstotka.

5.   Za namene uporabe določb odstavkov 3 in 4 se šteje, da ‚skupna dodana vrednost‘ pomeni vse stroške, nastale zunaj EGP, vključno z vrednostjo tam vključenih materialov.

6.   Določbe odstavkov 3 in 4 se ne uporabljajo za izdelke, ki ne izpolnjujejo pogojev, določenih v seznamu Priloge II, ali za izdelke, ki se lahko štejejo za zadosti obdelane ali predelane samo ob uporabi splošno dovoljenega odstopanja iz člena 5(2).

7.   Določbe odstavkov 3 in 4 se ne uporabljajo za izdelke iz poglavij od 50 do 63 harmoniziranega sistema.

8.   Vsaka obdelava ali predelava, ki je zajeta s tem členom, opravljena zunaj EGP, se opravi v skladu s postopki pasivnega oplemenitenja ali podobnimi postopki.

1.   Preferencialno obravnavanje, predvideno s Sporazumom, se uporablja samo za izdelke, ki izpolnjujejo zahteve tega protokola ter se prevažajo neposredno znotraj EGP ali prek ozemelj drugih držav, omenjenih v členu 3, s katerimi se uporablja kumulacija. Vendar se izdelki, ki sestavljajo eno samo pošiljko, lahko prevažajo prek drugih ozemelj, če do tega pride s pretovarjanjem ali začasnim skladiščenjem na takšnih ozemljih, pod pogojem, da je blago v državi tranzita ali skladiščenja ostalo pod nadzorom carinskih organov in da na njem niso bili opravljeni drugi postopki razen raztovarjanja, ponovnega natovarjanja ali kakršni koli postopki za ohranitev blaga v dobrem stanju.

Izdelki s poreklom se lahko pošiljajo po cevovodih čez ozemlja, ki niso ozemlja EGP.

2.   Kot dokazilo, da so pogoji iz odstavka 1 izpolnjeni, je treba predložiti carinskim organom države uvoznice:

1.   Za izdelke s poreklom, ki se pošiljajo na razstavo v drugo državo razen tistih, ki so omenjene v členu 3, s katerimi se uporablja kumulacija, in se po razstavi prodajo z namenom uvoza v EGP, veljajo pri uvozu ugodnosti po določbah Sporazuma, če se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da:

2.   Dokazilo o poreklu se izda ali sestavi v skladu z določbami iz naslova V in se na običajen način predloži carinskim organom države uvoznice. V njem se navedeta ime in naslov razstave. Po potrebi se lahko zahtevajo dodatna dokumentarna dokazila o pogojih, pod katerimi so bili ti izdelki razstavljeni.

3.   Odstavek 1 se uporablja za vse trgovinske, industrijske, kmetijske ali obrtne razstave, sejme ali podobne javne prireditve ali prikaze, ki niso organizirani za zasebne namene v trgovinah ali poslovnih prostorih zaradi prodaje tujih izdelkov in med katerimi ostanejo izdelki pod carinskim nadzorom.

1.   Za materiale brez porekla, ki se uporabljajo pri izdelavi izdelkov s poreklom iz EGP ali iz ene od držav, omenjenih v členu 3, za katere je izdano ali izdelano dokazilo o poreklu v skladu z določbami iz naslova V, se v nobeni od pogodbenic ne more uveljavljati kakršno koli povračilo ali izvzetje od carin.

2.   Prepoved iz odstavka 1 se nanaša na kakršno koli delno ali celotno povračilo, odpust ali neplačilo carin ali dajatev z enakim učinkom, ki se lahko uporablja v kateri koli pogodbenici izrecno ali posledično, za materiale, uporabljene pri izdelavi, takrat, ko se izdelki, pridobljeni iz omenjenih materialov, izvozijo, in ne, če tam ostanejo za domačo porabo.

3.   Izvoznik izdelkov, na katere se nanaša dokazilo o poreklu, mora biti pripravljen na zahtevo carinskih organov kadar koli predložiti vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo, da za materiale brez porekla, uporabljene pri izdelavi teh izdelkov, ni bilo prejeto povračilo carin in da so bile vse carine ali dajatve z enakim učinkom, ki se uporabljajo za takšne materiale, dejansko plačane.

4.   Določbe iz odstavkov od 1 do 3 se prav tako uporabljajo za embalažo v smislu člena 7(2), dodatke, nadomestne dele in orodje v smislu člena 8 ter izdelke v garnituri v smislu člena 9, če so takšni predmeti brez porekla.

5.   Določbe odstavkov od 1 do 4 se uporabljajo samo za materiale, za katere velja Sporazum. Prav tako ne preprečujejo uporabe sistema izvoznih nadomestil, ki se uporabljajo pri izvozu kmetijskih izdelkov v skladu z določbami Sporazuma.

1.   Za izdelke s poreklom ob uvozu v eno od pogodbenic veljajo ugodnosti Sporazuma ob predložitvi enega od naslednjih dokazil o poreklu:

2.   Ne glede na odstavek 1 za izdelke s poreklom v smislu tega protokola v primerih, kot jih določa člen 26, veljajo ugodnosti Sporazuma, ne da bi bilo treba predložiti kakršno koli dokazilo o poreklu iz odstavka 1.

1.   Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED izdajo carinski organi države izvoznice na podlagi pisnega zahtevka izvoznika ali njegovega pooblaščenega zastopnika na izvoznikovo odgovornost.

2.   Izvoznik ali njegov pooblaščeni zastopnik izpolni v ta namen obrazca potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED in zahtevka za potrdilo o gibanju, katerih vzorca sta v prilogah IIIa in IIIb. Obrazci se izpolnijo v enem od jezikov, v katerih je sestavljen Sporazum, in v skladu z določbami nacionalnega prava države izvoznice. Če so obrazci napisani z roko, morajo biti izpolnjeni s črnilom in s tiskanimi črkami. Izdelki se poimenujejo v za to predvidenem polju brez praznih vmesnih vrstic. Če polje ni v celoti zapolnjeno, se pod zadnjo vrstico poimenovanja potegne vodoravno črto in prečrta prazen prostor pod njo.

3.   Izvoznik, ki vlaga zahtevek za izdajo potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED, mora biti pripravljen, da na zahtevo carinskih organov države izvoznice, v kateri se izda potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED, kadar koli predloži vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo status izdelkov s poreklom kot tudi izpolnitev drugih zahtev iz tega protokola.

4.   Brez poseganja v odstavek 5 potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izdajo carinski organi pogodbenice v naslednjih primerih:

5.   Potrdilo o gibanju blaga EUR-MED izdajo carinski organi pogodbenice, če se zadevni izdelki lahko štejejo za izdelke s poreklom iz EGP ali iz ene od držav, omenjenih v členu 3, s katerimi se uporablja kumulacija, če izpolnjujejo zahteve tega protokola in:

6.   Potrdilo o gibanju blaga EUR-MED mora v polju 7 vsebovati enega od naslednjih zaznamkov v angleščini:

7.   Carinski organi, ki izdajo potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED, naredijo vse potrebno za preverjanje porekla izdelkov in izpolnjevanja drugih zahtev tega protokola. V ta namen imajo pravico zahtevati katero koli dokazilo in opraviti kakršen koli pregled izvoznikovega knjigovodstva ali kakršen koli drug pregled, ki se jim zdi potreben. Zagotoviti morajo tudi, da so obrazci iz odstavka 2 pravilno izpolnjeni. Zlasti morajo preveriti, ali je prostor, namenjen poimenovanju izdelkov, izpolnjen tako, da izključuje vse možnosti pripisov z namenom goljufije.

8.   Datum izdaje potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED mora biti naveden v polju 11 potrdila.

9.   Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED izdajo carinski organi in ga dajo izvozniku na razpolago takoj, ko je dejanski izvoz opravljen ali zagotovljen.

1.   Ne glede na člen 16(9) se potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED izjemoma lahko izda tudi po izvozu izdelkov, na katere se nanaša:

2.   Ne glede na člen 16(9) se potrdilo o gibanju blaga EUR-MED lahko izda po izvozu izdelkov, na katere se nanaša in za katere je bilo ob izvozu izdano potrdilo o gibanju blaga EUR.1, pod pogojem, da se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da so pogoji iz člena 16(5) izpolnjeni.

3.   Izvoznik za izvajanje odstavkov 1 in 2 v zahtevi navede kraj in datum izvoza izdelkov, na katere se nanaša potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED, in navede razloge za svojo zahtevo.

4.   Carinski organi lahko izdajo potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED naknadno šele potem, ko preverijo, če se podatki v izvoznikovi zahtevi ujemajo s podatki v ustreznem spisu.

5.   Potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED, ki so izdana naknadno, imajo naslednji zaznamek v angleščini:

Potrdila o gibanju blaga EUR-MED, ki so izdana naknadno z uporabo odstavka 2, imajo naslednji zaznamek v angleščini:

6.   Zaznamek iz odstavka 5 se vpiše v polje 7 potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED.

1.   Če je bilo potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED ukradeno, izgubljeno ali uničeno, lahko izvoznik carinske organe, ki so to potrdilo izdali, zaprosi za dvojnik, sestavljen na podlagi izvoznih dokumentov, ki jih imajo.

2.   Na takšen način izdani dvojnik ima naslednji zaznamek v angleščini:

3.   Zaznamek iz odstavka 2 se vpiše v polje 7 dvojnika potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED.

4.   Dvojnik, na katerem je datum izdaje izvirnega potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED, začne veljati s tem datumom.

1.   Če pri ločenem skladiščenju zalog izdelkov s poreklom in izdelkov brez porekla, ki so enaki ali med seboj zamenljivi, nastanejo precejšnje stroškovne ali materialne težave, lahko carinski organi na pisno zahtevo prizadetih strank za vodenje teh zalog dovolijo tako imenovano ‚metodo ločenega knjigovodskega izkazovanja‘ (v nadaljnjem besedilu ‚metoda‘).

2.   Metoda mora zagotoviti, da je število pridobljenih izdelkov v določenem dogovorjenem obdobju, ki se lahko štejejo za izdelke s poreklom, enako, kot bi ga dobili, če bi bile zaloge fizično ločene.

3.   Carinski organi lahko dovoljenje iz odstavka 1 izdajo pod kakršnimi koli pogoji, za katere menijo, da so primerni.

4.   Metoda se uporablja in njena uporaba se beleži na podlagi splošnih računovodskih načel, ki veljajo v državi, v kateri je bil izdelek narejen.

5.   Uporabnik metode lahko sestavi oziroma zaprosi za dokazilo o poreklu za tiste količine izdelkov, ki se lahko štejejo za izdelke s poreklom. Uporabnik mora na zahtevo carinskih organov dati izjavo o tem, kako so bile količine vodene.

6.   Carinski organi nadzorujejo uporabo dovoljenja in lahko dovoljenje kadar koli odvzamejo, če ga uporabnik kakor koli nepravilno uporablja ali ne izpolnjuje katerega od drugih pogojev, določenih v tem protokolu.

1.   Izjavo o poreklu ali izjavo o poreklu EUR-MED iz člena 15(1)(c) lahko da:

2.   Brez poseganja v odstavek 3 je izjavo o poreklu mogoče dati v naslednjih primerih:

3.   Izjavo o poreklu EUR-MED je mogoče dati, če se izdelki, na katere se nanaša, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz EGP ali iz ene od držav, omenjenih v členu 3, s katerimi se uporablja kumulacija, če izpolnjujejo zahteve tega protokola in:

4.   Izjava o poreklu EUR-MED mora vsebovati enega od naslednjih zaznamkov v angleščini:

5.   Izvoznik, ki daje izjavo o poreklu ali izjavo o poreklu EUR-MED, mora biti kadar koli pripravljen, da na zahtevo carinskih organov države izvoznice predloži vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo status porekla blaga kot tudi izpolnitev drugih zahtev tega protokola.

6.   Izjavo o poreklu ali izjavo o poreklu EUR-MED, katere besedilo je v prilogah IVa in b, mora izvoznik natipkati, odtisniti ali natisniti na račun, dobavnico ali na drug trgovinski dokument v eni od jezikovnih različic, ki so navedene v teh prilogah, v skladu z določbami nacionalnega prava države izvoznice. Če je izjava napisana z roko, mora biti napisana s črnilom in s tiskanimi črkami.

7.   Izjave o poreklu in izjave o poreklu EUR-MED morajo imeti izvirni lastnoročni podpis izvoznika. Vendar se od pooblaščenega izvoznika v smislu člena 22 ne zahteva, da podpisuje take izjave, če se carinskim organom države izvoznice pisno zaveže, da sprejema polno odgovornost za vsako izjavo o poreklu, po kateri ga je mogoče prepoznati, kot da jo je podpisal lastnoročno.

8.   Izjavo o poreklu ali izjavo o poreklu EUR-MED lahko izvoznik da ob izvozu izdelkov, na katere se nanaša, ali po izvozu, pod pogojem, da je predložena državi uvoznici najpozneje v dveh letih po uvozu izdelkov, na katere se nanaša.

1.   Carinski organi države izvoznice lahko pooblastijo katerega koli izvoznika (v nadaljnjem besedilu ‚pooblaščenega izvoznika‘), ki pogosto pošilja izdelke na podlagi Sporazuma, da daje izjave o poreklu ali izjave o poreklu EUR-MED ne glede na vrednost izdelkov, na katere se nanaša. Izvoznik, ki prosi za takšno pooblastilo, carinskim organom ponudi vsa zadovoljiva jamstva, potrebna za preverjanje porekla teh izdelkov, kot tudi za preverjanje izpolnjevanja vseh drugih zahtev tega protokola.

2.   Carinski organi lahko odobrijo status pooblaščenega izvoznika pod kakršnimi koli pogoji, za katere menijo, da so primerni.

3.   Carinski organi dodelijo pooblaščenemu izvozniku številko carinskega pooblastila, ki se navede v izjavi o poreklu ali v izjavi o poreklu EUR-MED.

4.   Carinski organi spremljajo in nadzorujejo, kako pooblaščeni izvoznik uporablja pooblastilo.

5.   Carinski organi lahko pooblastilo kadar koli umaknejo. To morajo storiti, če pooblaščeni izvoznik ne nudi več jamstev iz odstavka 1, če ne izpolnjuje več pogojev iz odstavka 2 ali če drugače nepravilno uporablja pooblastilo.

1.   Dokazilo o poreklu je veljavno štiri mesece od datuma izdaje v državi izvoznici in se v tem roku predloži carinskim organom države uvoznice.

2.   Dokazila o poreklu, ki so carinskim organom države uvoznice predložena po poteku roka za predložitev, določenega v odstavku 1, se lahko sprejme zaradi uporabe preferencialne obravnave, če jih zaradi izjemnih okoliščin ni bilo možno predložiti do določenega končnega datuma.

3.   V drugih primerih predložitve z zamudo lahko carinski organi države uvoznice sprejmejo dokazila o poreklu v primeru, da so jim bili izdelki predloženi pred tem končnim datumom.

1.   Izdelki, ki jih posamezniki kot majhne tovorke pošiljajo drugim posameznikom ali ki so del osebne prtljage potnikov, se priznavajo za izdelke s poreklom, ne da bi bilo potrebno predložiti dokazilo o poreklu, če se ti izdelki ne uvažajo v trgovinske namene in je bila dana izjava, da ustrezajo zahtevam tega protokola, in ni dvoma o resničnosti takšne izjave. Če se izdelki pošiljajo po pošti, se izjava lahko napiše na carinsko deklaracijo CN22/CN23 ali na list papirja, ki se priloži temu dokumentu.

2.   Občasni uvozi, pri čemer gre le za izdelke za osebno uporabo prejemnikov ali potnikov ali njihovih družin, se ne štejejo za uvoz v trgovinske namene, če je iz narave in količine izdelkov razvidno, da niso namenjeni za trgovanje.

3.   Poleg tega skupna vrednost teh izdelkov ne sme presegati 500 EUR v primeru majhnih tovorkov ali 1 200 EUR v primeru izdelkov, ki so del osebne prtljage potnikov.

1.   Kadar se izda potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali se sestavi izjava o poreklu v eni od pogodbenic za izdelke s poreklom, pri izdelavi katerih je bilo uporabljeno blago iz drugih pogodbenic, ki je bilo obdelano ali predelano v EGP in ni pridobilo preferencialnega statusa porekla, se upošteva izjava dobavitelja, dana za to blago v skladu s tem členom.

2.   Izjava dobavitelja iz odstavka 1 služi kot dokazilo o opravljeni obdelavi ali predelavi zadevnega blaga v EGP, za namene določanja, ali se izdelki, v izdelavi katerih se to blago uporablja, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz EGP in izpolnjujejo druge zahteve tega protokola.

3.   Razen v primerih iz odstavka 4, dobavitelj sestavi ločeno izjavo dobavitelja za vsako pošiljko blaga v obliki, določeni v Prilogi V, na listu papirja, priloženemu k računu, dobavnici ali kakšnemu drugemu trgovinskemu dokumentu, ki dovolj natančno opisuje zadevno blago, da ga je mogoče prepoznati.

4.   Kadar dobavitelj redno dobavlja blago določeni stranki, za katerega se pričakuje, da bo njegova obdelava ali predelava ostala daljše obdobje nespremenjena v EGP, lahko predloži eno samo izjavo dobavitelja, v nadaljnjem besedilu ‚dolgoročna izjava dobavitelja‘, ki velja za nadaljnje pošiljke omenjenega blaga.

Dolgoročna izjava dobavitelja običajno velja do enega leta od datuma, ko se da izjava. Carinski organi države, v kateri se sestavi izjava, določijo pogoje za daljše obdobje veljavnosti.

Dolgoročno izjavo dobavitelja sestavi dobavitelj v obliki, predpisani v Prilogi VI, in v njej zadevno blago opiše tako natančno, da ga je mogoče prepoznati. Zadevni stranki jo predloži pred prvo pošiljko blaga, na katero se nanaša ta izjava, ali skupaj s prvo pošiljko.

Dobavitelj stranko takoj obvesti, če se dolgoročna izjava dobavitelja za dobavljeno blago ne uporablja več.

5.   Izjava dobavitelja iz odstavkov 3 in 4 mora biti natipkana ali natisnjena v enem od jezikov, v katerih je sestavljen Sporazum, v skladu z določbami nacionalne zakonodaje države, v kateri se sestavi, in mora imeti izvirni lastnoročni podpis dobavitelja. Izjava je lahko napisana tudi z roko; v takem primeru mora biti napisana s črnilom in tiskanimi črkami.

6.   Dobavitelj, ki izpolni izjavo, mora biti pripravljen, da na zahtevo carinskih organov države, v kateri je bila izjava sestavljena, kadar koli predloži vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo, da so informacije v tej izjavi točne.

1.   Izvoznik, ki vlaga zahtevek za izdajo potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED, mora najmanj tri leta hraniti dokumente iz člena 16(3).

2.   Izvoznik, ki daje izjavo o poreklu ali izjavo o poreklu EUR-MED, mora najmanj tri leta hraniti kopijo te izjave o poreklu, kot tudi dokumente iz člena 21(5).

3.   Dobavitelj, ki sestavi izjavo dobavitelja, mora najmanj tri leta hraniti kopije izjave in računa, dobavnic ali drugih trgovinskih dokumentov, h katerim je ta izjava priložena, kot tudi dokumente iz člena 27(6).

Dobavitelj, ki sestavi dolgoročno izjavo dobavitelja, mora najmanj tri leta hraniti kopije izjave in vseh računov, dobavnic ali drugih trgovinskih dokumentov v zvezi z blagom, na katerega se nanaša ta izjava, poslanega zadevni stranki, kot tudi dokumente iz člena 27(6). To obdobje začne teči z datumom izteka veljavnosti dolgoročne izjave dobavitelja.

4.   Carinski organi države izvoznice, ki izdajo potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED, morajo vsaj tri leta hraniti zahtevke iz člena 16(2).

5.   Carinski organi države uvoznice morajo vsaj tri leta hraniti njim predložena potrdila o gibanju blaga EUR.1 in EUR-MED, izjave o poreklu in izjave o poreklu EUR-MED.

1.   Če so ugotovljene manjše razlike med navedbami na dokazilu o poreklu in tistimi na dokumentih, ki so bili predloženi carinskemu uradu zaradi izpolnjevanja uvoznih formalnosti za izdelke, to še ne pomeni ničnosti omenjenega dokazila, če se pravilno ugotovi, da ta dokument ustreza predloženim izdelkom.

2.   Očitne oblikovne napake, kot so npr. tipkarske napake na dokazilu o poreklu, ne smejo biti razlog za zavrnitev, če te napake ne ustvarjajo dvomov o pravilnosti navedb v tem dokumentu.

1.   Za uporabo določb člena 21(1)(b) in člena 26(3) v primerih, ko se izda račun v drugi valuti kot euro, vsako leto vsaka od zadevnih držav določi zneske v nacionalnih valutah držav članic Evropske unije in držav, omenjenih v členu 3, ki ustrezajo zneskom, izraženim v eurih.

2.   Za pošiljko se lahko uveljavljajo ugodnosti določb člena 21(1)(b) ali člena 26(3) s sklicevanjem na valuto, v kateri je izdan račun, glede na znesek, ki ga je določila zadevna država.

3.   Zneski, ki jih je treba uporabiti v kateri koli dani nacionalni valuti, so protivrednosti zneskov v tisti nacionalni valuti, izraženih v eurih, po tečaju na prvi delovni dan v oktobru tekočega leta. Zneski se sporočijo Evropski komisiji do 15. oktobra in se uporabljajo od 1. januarja naslednjega leta. Evropska komisija o ustreznih zneskih uradno obvesti vse zadevne države.

4.   Država lahko navzgor ali navzdol zaokroži znesek, ki ga dobi pri preračunavanju v eurih izraženega zneska v nacionalno valuto. Zaokroženi znesek se od zneska, ki se dobi pri preračunu, ne sme razlikovati za več kot 5 %. Država lahko ohrani nespremenjeno protivrednost v nacionalni valuti zneska, izraženega v eurih, če je ob letni uskladitvi iz odstavka 3 preračun tega zneska pred zaokrožitvijo večji za manj kot 15 % protivrednosti v nacionalni valuti. Protivrednost v nacionalni valuti se lahko ohrani nespremenjena, če bi preračun povzročil zmanjšanje te protivrednosti.

5.   Zneske, izražene v eurih, na zahtevo pogodbenic pregleda Skupni odbor EGP. Skupni odbor EGP pri tem pregledu upošteva zaželeno ohranjanje realnih učinkov teh vrednostnih omejitev. V ta namen se lahko odloči za spremembo zneskov, izraženih v eurih.

1.   Carinski organi pogodbenic si prek Evropske komisije medsebojno izmenjajo vzorčne odtise žigov, ki jih uporabljajo njihovi carinski uradi pri izdajanju potrdil o gibanju blaga EUR.1 in EUR-MED, in naslove carinskih organov, odgovornih za preverjanje teh potrdil, izjav o poreklu in izjav o poreklu EUR-MED ali izjav dobavitelja.

2.   Da bi zagotovili pravilno uporabo tega protokola, si pogodbenice prek pristojnih carinskih uprav medsebojno pomagajo pri preverjanju pristnosti potrdil o gibanju EUR.1 in EUR-MED, izjav o poreklu in izjav o poreklu EUR-MED ali izjav dobavitelja in točnosti informacij, ki so tam navedene.

1.   Dokazila o poreklu se naknadno preverjajo naključno ali kadar carinski organi države uvoznice upravičeno dvomijo o pristnosti teh dokumentov, o statusu porekla zadevnih izdelkov ali o izpolnjevanju drugih zahtev tega protokola.

2.   Za namene izvajanja odstavka 1 morajo carinski organi države uvoznice vrniti potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED in račun, če je bil predložen, izjavo o poreklu ali izjavo o poreklu EUR-MED ali kopijo teh listin carinskim organom države izvoznice, in če je to primerno, navesti razloge za zahtevo za preverjanje. V podporo zahtevi za preverjanje se pošlje vsak pridobljeni dokument ali informacija, ki kaže, da so podatki na dokazilu o poreklu napačni.

3.   Preverjanje opravijo carinski organi države izvoznice. V ta namen imajo pravico zahtevati katero koli dokazilo in opraviti kakršen koli pregled izvoznikovega knjigovodstva ali kakršen koli drug pregled, ki se jim zdi potreben.

4.   Če se carinski organi države uvoznice odločijo, da bodo začasno prenehali priznavati preferencialno obravnavo za te izdelke, medtem ko čakajo na rezultate preverjanja, morajo uvozniku ponuditi sprostitev blaga, pogojeno z vsemi previdnostnimi ukrepi, ki se jim zdijo potrebni.

5.   Carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, morajo biti o rezultatih tega preverjanja čim prej obveščeni. Takšni rezultati morajo jasno pokazati, ali so dokumenti pristni in ali se izdelki, na katere se nanašajo, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz EGP ali iz ene od držav, omenjenih v členu 3, ter izpolnjujejo druge zahteve tega protokola.

6.   Če v primerih upravičenega dvoma ni odgovora v desetih mesecih od datuma zahteve za preverjanje ali če odgovor ne vsebuje zadostnih informacij za določitev pristnosti obravnavanega dokumenta ali pravega porekla izdelkov, carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, razen v izjemnih okoliščinah, zavrnejo upravičenost za preferencialno obravnavo.

1.   Izjave dobavitelja ali dolgoročne izjave dobavitelja se naknadno preverjajo naključno ali kadar carinski organi države, v kateri so bile take izjave upoštevane pri izdajanju potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED ali sestavljanju izjave o poreklu ali izjave o poreklu EUR-MED, upravičeno dvomijo o pristnosti dokumenta ali točnosti informacij v tem dokumentu.

2.   Za namene izvajanja odstavka 1 morajo carinski organi države iz odstavka 1 vrniti izjavo dobavitelja in račun(-e), dobavnico(-e) ali druge trgovinske dokumente za blago, na katerega se nanaša ta izjava, carinskim organom države, v kateri je bila izjava sestavljena, in navesti vsebinske ali oblikovne razloge za zahtevo za preverjanje, kadar je to primerno.

V podporo zahtevi za naknadno preverjanje se pošlje vsak pridobljeni dokument in informacija, ki kaže, da so informacije v izjavi dobavitelja nepravilne.

3.   Preverjanje opravijo carinski organi države, v kateri je bila izjava dobavitelja sestavljena. V ta namen imajo pravico zahtevati kakršno koli dokazilo in opraviti kakršen koli pregled dobaviteljevega knjigovodstva ali kakršen koli drug pregled, ki se jim zdi potreben.

4.   Carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, morajo biti o rezultatih tega preverjanja čim prej obveščeni. Rezultati morajo jasno pokazati, ali so informacije, dane v izjavi dobavitelja, točne in jim morajo omogočiti, da se ugotovi, ali in v kakšni meri se ta izjava dobavitelja lahko upošteva pri izdajanju potrdila o gibanju EUR.1 ali EUR-MED ali pri sestavljanju izjave o poreklu ali izjave o poreklu EUR-MED.

1.   Pogodbenice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo, da se izdelki, s katerimi se trguje na podlagi dokazila o poreklu in za katere med prevozom uporabljajo prosto cono na svojem ozemlju, ne nadomestijo z drugim blagom ter da na njih niso opravljeni drugi postopki razen običajnih postopkov, potrebnih za preprečitev njihovega poslabšanja.

2.   Če se z odstopanjem od določb iz odstavka 1 izdelki s poreklom iz EGP, ki imajo dokazilo o poreklu, uvozijo v prosto cono in se na njih opravijo obdelave in predelave, pristojni organi na izvoznikovo zahtevo izdajo novo potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED, če je opravljena obdelava ali predelava v skladu z določbami tega protokola.

1.   Izraz ‚EGP‘ v tem protokolu ne zajema Ceute in Melille. Izraz ‚izdelki s poreklom iz EGP‘ ne zajema izdelkov s poreklom iz Ceute in Melille.

2.   Za namene uporabe Protokola 49 v zvezi z izdelki s poreklom iz Ceute in Melille se ta protokol uporablja smiselno, ob upoštevanju posebnih pogojev iz člena 39.

1.   Če se prevažajo neposredno v skladu s členom 12, se štejejo kot:

2.   Ceuta in Melilla se štejeta za enotno ozemlje.

3.   Izvoznik ali njegov pooblaščeni zastopnik vpišeta ‚EGP‘ in ‚Ceuta in Melilla‘ v polje 2 potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED ali izjav no poreklu ali izjav o poreklu EUR-MED. Poleg tega je, če gre za izdelke s poreklom iz Ceute in Melille, to treba označiti v polju 4 potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED ali izjav o poreklu ali izjav o poreklu EUR-MED.

4.   Za uporabo tega protokola v Ceuti in Melilli so odgovorni španski carinski organi.