20.2.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 47/1

(1)

Svet je 18. junija 2007 Komisijo pooblastil za pogajanja o Protokolu k Evro-mediteranskemu sporazumu o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Libanonsko republiko na drugi strani (1) o okvirnem sporazumu med Evropsko unijo in Libanonsko republiko o splošnih načelih za sodelovanje Libanonske republike v programih Unije (v nadaljnjem besedilu: Protokol).

(2)

Pogajanja so bila zaključena.

(3)

Namen Protokola je določiti finančna in tehnična pravila, ki bi Libanonski republiki omogočila sodelovanje v določenih programih Unije. Horizontalni okvir, vzpostavljen s Protokolom, določa načela gospodarskega, finančnega in tehničnega sodelovanja in Libanonski republiki dovoljuje prejemanje pomoči, zlasti finančne pomoči, ki jo Unija zagotavlja na podlagi navedenih programov. Navedeni okvir se uporablja samo za tiste programe Unije, pri katerih je v ustreznih ustanovnih pravnih aktih predvidena možnost sodelovanja Libanonske republike. Podpis in začasna uporaba Protokola zato ne pomenita tudi izvajanja pooblastil v okviru različnih sektorskih politik, opredeljenih v programih, ta pooblastila se izvajajo ob vzpostavljanju programov.

(4)

Protokol bi bilo treba podpisati v imenu Unije ter ga do zaključka postopkov, potrebnih za njegovo sklenitev, uporabljati začasno –

20.2.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 47/3

(1)

Evro-mediteranski sporazum o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Libanonsko republiko na drugi strani (1) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je bil podpisan v Bruslju 1. aprila 2002 in je začel veljati 1. aprila 2006.

(2)

Evropski svet je na zasedanju 17. in 18. junija 2004 z naklonjenostjo sprejel predloge Evropske komisije o evropski sosedski politiki ter potrdil sklepe Sveta z dne 14. junija 2004.

(3)

Svet je ob številnih drugih priložnostih potrdil to politiko v svojih sklepih.

(4)

Svet je 5. marca 2007 podprl splošni pristop, začrtan v sporočilu Evropske komisije z dne 4. decembra 2006, da se partnerskim državam evropske sosedske politike dovoli sodelovanje v agencijah in programih Skupnosti glede na njihove dosežke in tam, kjer pravna podlaga to dovoljuje.

(5)

Libanon je izrazil željo sodelovati v več programih Unije.

(6)

Posebne pogoje za sodelovanje Libanona v vsakem posameznem programu Unije, zlasti glede finančnega prispevka Libanona, kot tudi postopkov poročanja in vrednotenja, bi bilo treba določiti s sporazumom med Evropsko komisijo in pristojnimi organi Libanona –

20.2.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 47/7

(1)

V skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 je bil zahtevek Latvije za registracijo imena „Carnikavas nēģi“ objavljen v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(2)

Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobene izjave o ugovoru, bi bilo treba ime „Carnikavas nēģi“ registrirati –

20.2.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 47/8

(1)

V skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 je bila vloga Portugalske za registracijo imena „Meloa de Santa Maria – Açores“ objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(2)

Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobene izjave o ugovoru, bi bilo treba ime „Meloa de Santa Maria – Açores“ registrirati –

20.2.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 47/9

(1)

V skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 je bil zahtevek Italije za registracijo imena „Pecorino delle Balze Volterrane“ objavljen v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(2)

Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobene izjave o ugovoru, bi bilo treba ime „Pecorino delle Balze Volterrane“ registrirati –

20.2.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 47/10

(1)

Registrirani prejemniki ali imetniki trošarinskega skladišča ne bi smeli imeti možnosti, da napačno trdijo, da so na podlagi člena 17(2) Direktive Sveta 2008/118/ES (2) pridobili dovoljenje za gibanje trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine do kraja neposredne dobave.

(2)

Registrirani pošiljatelji in imetniki trošarinskega skladišča bi zato morali imeti možnost, da prek centralne evidence iz člena 19(4) Uredbe (EU) št. 389/2012 preverijo, ali so registrirani prejemniki oziroma imetniki trošarinskega skladišča pridobili takšno dovoljenje.

(3)

Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 612/2013 (3) bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Zagotoviti je treba dovolj dolgo obdobje, da bo lahko Komisija izvedla spremembe evidence gospodarskih subjektov in trošarinskih skladišč iz člena 19(1) Uredbe (EU) št. 389/2012.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za trošarine –

20.2.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 47/11

(1)

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 871/2014 (2) določa odbitke od nizozemske ribolovne kvote za leto 2014 za raže v vodah Unije območij ICES IIa in IV (v nadaljnjem besedilu: nizozemska kvota za leto 2014) zaradi prelova v letu 2013.

(2)

Po objavi navedene uredbe so nizozemski organi ugotovili, da podatki iz poročil o ulovu, na katerih je temeljil odbitek, niso bili pravilno posredovani, kot je potrjeno z dokazi, ki so na voljo Komisiji.

(3)

Na podlagi popravljenih podatkov, ki jih je Nizozemska predložila 12. decembra 2014, je razvidno, da nizozemska kvota v letu 2013 ni bila prelovljena.

(4)

Zato bi bilo treba odbitek od nizozemske kvote za leto 2014 popraviti.

(5)

Izvedbeno Uredbo (EU) št. 871/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Glede na to, da se odbitek od nizozemske kvote za leto 2014 uporablja od datuma začetka veljavnosti Izvedbene uredbe (EU) št. 871/2014, bi se morala ta uredba uporabljati retroaktivno od istega datuma –

20.2.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 47/13

(1)

Priloga I k Uredbi (ES) št. 881/2002 navaja osebe, skupine in subjekte, ki jih zadeva zamrznitev sredstev in gospodarskih virov iz navedene uredbe.

(2)

Odbor za sankcije Varnostnega sveta Združenih narodov je 10. februarja 2015 odobril vključitev ene osebe na seznam oseb, skupin in subjektov, za katere bi morala veljati zamrznitev sredstev in gospodarskih virov, ki ga v zvezi z Al-Kaido vodi Odbor za sankcije.

(3)

Prilogo I k Uredbi (ES) št. 881/2002 bi bilo zato treba ustrezno posodobiti.

(4)

Da se zagotovi učinkovitost ukrepov iz te uredbe, bi morala ta uredba začeti veljati takoj –

20.2.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 47/15

(1)

V Prilogi III k Uredbi (ES) št. 314/2004 so navedeni osebe in subjekti, zajeti z zamrznitvijo sredstev in gospodarskih virov v skladu z navedeno uredbo.

(2)

Sklep Sveta 2011/101/SZVP (2) opredeljuje fizične in pravne osebe, za katere veljajo omejitve, kakor je določeno v členu 5 navedenega Sklepa, Uredba (ES) št. 314/2004 pa uveljavlja navedeni sklep v obsegu, v katerem je potrebno ukrepanje na ravni Unije.

(3)

Svet je 19. februarja 2015 odločil, da se črtajo imena petih umrlih oseb, za katere bi morale veljati omejitve. Prilogo III k Uredbi (ES) št. 314/2004 bi bilo treba spremeniti, da se zagotovi njena skladnost z navedeno odločitvijo Sveta.

(4)

Uredbo (ES) št. 314/2004 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Da se zagotovi učinkovitost ukrepov iz te uredbe, bi morala ta uredba začeti veljati takoj –

20.2.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 47/17

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

20.2.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 47/20

(1)

Svet je 15. februarja 2011 sprejel Sklep 2011/101/SZVP (1).

(2)

Svet je pregledal Sklep 2011/101/SZVP, pri čemer je upošteval razvoj političnih dogodkov v Zimbabveju.

(3)

Omejevalne ukrepe bi bilo treba podaljšati do 20. februarja 2016.

(4)

Prepoved potovanj in zamrznitev sredstev bi se morali še naprej uporabljati za dve osebi in en subjekt iz Priloge I k Sklepu 2011/101/SZVP. Poleg tega bi bilo treba podaljšati začasno odpravo prepovedi potovanj in zamrznitev sredstev za osebe in subjekte s seznama v Prilogi II k navedenemu sklepu. Imena petih umrlih oseb bi bilo treba črtati iz prilog I in II k navedenemu sklepu.

(5)

Sklep 2011/101/SZVP bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

20.2.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 47/22

(1)

Sklep Komisije 2010/221/EU z dne 15. aprila 2010 o odobritvi nacionalnih ukrepov za omejevanje vpliva nekaterih bolezni pri živalih iz ribogojstva in prosto živečih vodnih živalih v skladu s členom 43 Direktive Sveta 2006/88/ES (2) dovoljuje nekaterim državam članicam, da uvedejo omejitve za dajanje na trg in uvoz pošiljk vodnih živali, da preprečijo vnos nekaterih bolezni na njihovo ozemlje, če dokažejo, da so njihovo ozemlje oziroma nekatera razmejena območja njihovega ozemlja prosta takih bolezni, ali če vzpostavijo program za izkoreninjenje ali program nadzora bolezni.

(2)

Sklep 2010/221/EU določa, da se države članice in njihovi deli iz Priloge I k navedenemu sklepu štejejo za proste bolezni iz navedene priloge. Poleg tega so bili z navedenim sklepom odobreni programi izkoreninjenja, ki so jih države članice sprejele za območja in bolezni iz Priloge II k navedenemu sklepu. Z navedenim sklepom so bili prav tako odobreni programi nadzora ostreidnega herpesvirusa 1 μνar (OsHV-1 μVar), ki so jih nekatere države članice sprejele za območja iz Priloge III k navedenemu sklepu.

(3)

V Prilogi I k Sklepu 2010/221/EU so kot prosti ostreidnega herpesvirusa 1 μνar (OsHV-1 μVar) trenutno navedeni naslednji deli Združenega kraljestva: ozemlje Velike Britanije, razen Whitstable Bay v Kentu, Blackwater Estuary v Essexu in Poole Harbour v Dorsetu ter območje Larne Lough na ozemlju Severne Irske in ozemlje Guernseyja.

(4)

Združeno kraljestvo je Komisijo obvestilo, da je bil virus OsHV-1 μVar odkrit tudi pri vrsti Crassostrea gigas iz reke Crouch v Essexu. To je nov izbruh virusa OsHV-1 μVar na območju, vključeno v ozemlje Velike Britanije, ki je trenutno razglašeno za prosto bolezni. Geografsko mejo območij Združenega kraljestva z odobrenimi nacionalnimi ukrepi, navedenimi v Prilogi I k Sklepu 2010/221/EU, bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Združeno kraljestvo je Komisijo tudi obvestilo, da geografska meja za dele Severne Irske, ki so razglašeni za proste virusa OsHV-1 μVar v Prilogi I k Sklepu 2010/221/EU, ni v skladu z njeno izjavo. Pravilna geografska meja bi se morala glasiti: „Ozemlje Severne Irske, razen Dundrum Bay, Killough Bay, Lough Foyle, Carlingford Lough in Strangford Lough“. Prilogo I bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Celinski deli ozemlja Finske so navedeni v Prilogi II k Sklepu 2010/221/EU kot ozemlje z odobrenim programom za izkoreninjenje bakterijskega nefritisa (BKD).

(7)

Zato so bili s Sklepom 2010/221/EU odobreni nekateri nacionalni ukrepi Finske glede premika pošiljk živali iz ribogojstva tistih vrst, ki so dovzetne za bolezni, na navedena območja. Da bi omogočili ponovno oceno primernosti navedenih nacionalnih ukrepov, je s členom 3(2) navedenega sklepa dovoljenje za uporabo navedenih ukrepov časovno omejeno do 31. decembra 2015.

(8)

Finska je Komisijo obvestila, da se je odločila, da bakterijski nefritis umakne s seznama bolezni vodnih živali, ki jih je treba obvezno nadzirati in izkoreniniti na Finskem. Navedeni sklep je začel veljati 1. decembra 2014. Zato Finska od tega datuma dalje nima več vzpostavljenega programa za izkoreninjenje bakterijskega nefritisa, odobrenega v skladu s členom 43 Direktive 2006/88/ES, za njeno celotno ozemlje ali njegove dele. Zato bi bilo treba vnos za Finsko v Prilogi II k Sklepu 2010/221/EU črtati, ta sprememba pa bi morala veljati od 1. decembra 2014.

(9)

V Prilogi III k Sklepu 2010/221/EU je trenutno navedenih sedem kompartmentov na ozemlju Irske z odobrenim programom nadzora ostreidnega herpesvirusa 1 μνar (OsHV-1 μVar).

(10)

Irska je Komisijo obvestila o odkritju virusa OsHV-1 μVar v enem od navedenih kompartmentov, in sicer Askeaton Bay v kompartmentu 6. Geografsko mejo kompartmenta 6 bi bilo zato treba spremeniti v vnosu za Irsko v Prilogi III k Sklepu 2010/221/EU.

(11)

Sklep 2010/221/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(12)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

20.2.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 47/26

(1)

Dobavitelj Asola Technologies GmbH (v nadaljnjem besedilu: vložnik) je 12. februarja 2014 predložil vlogo za odobritev sončne strehe za polnjenje akumulatorja Asola kot inovativne tehnologije. Popolnost vloge je bila ocenjena v skladu s členom 4 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 725/2011 (2). Komisija je ugotovila, da v izvirniku vloge manjkajo nekateri pomembni podatki, in vložnika pozvala, naj vlogo dopolni. Vložnik je zahtevane podatke predložil 28. maja 2014. Ugotovljeno je bilo, da je vloga popolna, in obdobje, ki ga ima Komisija na voljo za oceno vloge, je začelo teči na dan po uradnem prejemu popolnih podatkov, tj. 29. maja 2014.

(2)

Vloga je bila ocenjena v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 443/2009, Izvedbeno uredbo (EU) št. 725/2011 in tehničnimi smernicami za pripravo vlog za odobritev inovativnih tehnologij v skladu z Uredbo (ES) št. 443/2009 (v nadaljnjem besedilu: tehnične smernice) (3).

(3)

Vloga se nanaša na sončno streho za polnjenje akumulatorja Asola. Sončno streho tvori fotonapetostni (FN) panel, ki je nameščen na streho vozila. Fotonapetostni panel pretvarja energijo iz okolice v električno energijo, ki se prek regulatorja napetosti shrani v akumulator v vozilu. Komisija ugotavlja, da informacije iz vloge dokazujejo, da so pogoji in merila iz člena 12 Uredbe (ES) št. 443/2009 ter členov 2 in 4 Izvedbene uredbe (EU) št. 725/2011 izpolnjeni.

(4)

Vložnik je dokazal, da sistem sončne strehe za polnjenje akumulatorja, kot je opisan v tej vlogi, ni presegel 3 % novih osebnih vozil, registriranih v referenčnem letu 2009.

(5)

Za določitev prihranka emisij CO2, ki ga bo omogočila inovativna tehnologija, ko bo vgrajena v vozilo, je treba opredeliti osnovno vozilo, s katerim bi bilo treba primerjati učinkovitost vozila, opremljenega z inovativno tehnologijo, kot je določeno v členih 5 in 8 Izvedbene uredbe (EU) št. 725/2011. Komisija ugotavlja, da bi osnovno vozilo moralo biti varianta vozila, ki je enaka vozilu, opremljenemu z ekološko inovacijo, v vseh pogledih razen sončne strehe in, kjer je to primerno, dodatnega akumulatorja ter drugih naprav, potrebnih posebej za pretvorbo sončne energije v električno energijo in njeno skladiščenje. Za novo različico vozila, v katero je vgrajen strešni sončni panel, bi moralo biti osnovno vozilo tisto, kjer je strešni sončni panel izklopljen in se upošteva razlika v masi zaradi namestitve sončne strehe.

(6)

Vložnik je zagotovil metodologijo za preskušanje zmanjšanja emisij CO2, ki vključuje formule, utemeljene na tehničnih smernicah, ki zadevajo sončno streho za polnjenje akumulatorja. Komisija meni, da bi moralo biti razvidno tudi, v kolikšni meri se izboljša celotna poraba energije vozila glede na njegovo prevozno funkcijo v primerjavi s porabo energije za delovanje naprav, ki so namenjene za povečanje udobja voznika ali potnikov.

(7)

Pri ugotavljanju prihrankov je treba upoštevati tudi kapaciteto enega samega akumulatorja v vozilu ali prisotnost dodatnega akumulatorja, ki je namenjen izključno shranjevanju električne energije, ki jo proizvede sončna streha.

(8)

Komisija ugotavlja, da se bodo z metodologijo za preskušanje zagotovili preverljivi, ponovljivi in primerljivi rezultati ter da se bodo realno prikazale koristi inovativne tehnologije v zvezi z emisijami CO2 s pomembno statistično značilnostjo v skladu s členom 6 Izvedbene uredbe (EU) št. 725/2011.

(9)

Glede na navedeno Komisija ugotavlja, da je vložnik zadovoljivo dokazal, da je inovativna tehnologija dosegla zmanjšanje emisij za najmanj 1 g CO2/km.

(10)

Ker v homologacijskem preskusu emisij CO2 iz Uredbe (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta (4) in Uredbe Komisije (ES) št. 692/2008 (5) nista upoštevani prisotnost sončne strehe in dodatna energija, ki jo zagotavlja ta tehnologija, se Komisija strinja, da standardni preskusni ciklus ne zadeva sončne strehe za polnjenje akumulatorja Asola. Komisija ugotavlja, da je poročilo o preverjanju pripravila družba TÜV SÜD Auto Service GmbH, ki je neodvisen in priglašen organ, ter da so v poročilu potrjene ugotovitve, navedene v vlogi.

(11)

Glede na navedeno Komisija ugotavlja, da odobritvi zadevne inovativne tehnologije ni treba ugovarjati.

(12)

Glede na to, da je predlagana metodologija za določitev prihrankov emisij CO2 v zvezi s sončno streho Asola v vseh bistvenih elementih podobna tisti, odobreni z Izvedbenim sklepom Komisije 2014/806/EU (6), Komisija meni, da je primerno za zagotovitev usklajenega pristopa določiti, da se metodologija preskušanja iz navedenega sklepa uporablja tudi za sončno streho Asola.

(13)

Vsak proizvajalec, ki želi izkoristiti ugodnosti, povezane z zmanjšanjem njegovih povprečnih specifičnih emisij CO2, da bi izpolnil svoj cilj glede specifičnih emisij s prihranki CO2 zaradi uporabe inovativne tehnologije, odobrene s tem sklepom, bi se moral v vlogi za pridobitev certifikata o ES-homologaciji za zadevna vozila v skladu s členom 11(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 725/2011 sklicevati na ta sklep.

(14)

Za namene določanja splošne kode ekološke inovacije, ki se uporablja v zadevnih homologacijskih dokumentih v skladu s prilogami I, VIII in IX k Direktivi 2007/46/ES, bi bilo treba določiti posamično kodo, ki se uporablja za inovativno tehnologijo, odobreno s tem izvedbenim sklepom.

(15)

Obdobje za oceno inovativne tehnologije iz člena 10(2) Izvedbene uredbe (EU) št. 725/2011 bo kmalu poteklo. Zato je primerno, da izvedbeni sklep začne veljati čim prej –

20.2.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 47/29

(1)

V skladu s členom 128(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogodba) in členom 16 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB) ima Svet Evropske centralne banke (ECB) izključno pravico odobriti izdajanje eurobankovcev v Uniji. Izključna pravica vključuje pristojnost, da določi pravni okvir za proizvodnjo in naročanje eurobankovcev. ECB lahko pristojnost za proizvodnjo eurobankovcev dodeli nacionalnim centralnim bankam držav članic, katerih valuta je euro (v nadaljnjem besedilu: nacionalne centralne banke oziroma NCB), v skladu z odstotnimi deleži NCB v vpisanem kapitalu ECB za ustrezno poslovno leto, ki se izračuna z uporabo ponderjev v ključu iz člena 29.1 Statuta ESCB (v nadaljnjem besedilu: kapitalski ključ). Pravni okvir za proizvodnjo in naročanje eurobankovcev mora na eni strani izpolnjevati zahtevo iz člena 127(1) Pogodbe in člena 2 Statuta ESCB, da Eurosistem ravna po načelu odprtega tržnega gospodarstva s svobodno konkurenco, pri čemer daje prednost učinkovitemu razporejanju virov, in na drugi strani upoštevati posebno naravo eurobankovcev, ki se proizvajajo zato, da jih Eurosistem izda kot varno plačilno sredstvo. Pravni okvir za proizvodnjo in naročanje eurobankovcev mora upoštevati tudi dejstvo, da nekatere NCB za proizvodnjo eurobankovcev uporabljajo interne tiskarne.

(2)

Ob upoštevanju zgoraj navedenih načel je Svet ECB 10. julija 2003 odločil, da bi se moral skupni konkurenčni pristop Eurosistema k javnim razpisom (v nadaljnjem besedilu: enotni razpisni postopek Eurosistema) uporabljati za naročanje eurobankovcev od 1. januarja 2012, kot je določeno v Smernici ECB/2004/18 (1). Marca 2011 je Svet ECB odločil, da začetek enotnega razpisnega postopka Eurosistema odloži do 1. januarja 2014, razen če sam ne določi drugega datuma začetka glede na nadaljnji pregled situacije (2). Decembra 2013 je Svet ECB odločil tudi, da naj bi se enotni razpisni postopek Eurosistem začel na datum, ki ga določi Svet ECB glede na spremembe v predpostavkah, na katerih je bil določen pričakovani datum začetka enotnega razpisnega postopka Eurosistema (3).

(3)

Ob upoštevanju dejstva, da je trg od leta 2004 postal bolj konkurenčen in da trenutno ni opazne prednosti pri uporabi enotnega razpisnega postopka Eurosistema namesto obstoječih ureditev, je Svet ECB odločil, da je treba kot možno alternativo obravnavati sistem Eurosistema za proizvodnjo in naročanje eurobankovcev (Eurosystem Production and Procurement System, EPPS).

(4)

Za zagotovitev kontinuitete dobave, ohranjanje internega strokovnega znanja in izkušenj znotraj Eurosistema, spodbujanje konkurence in zmanjševanje stroškov na ravni Eurosistema ter da se izkoristijo inovacije iz zasebnega in javnega sektorja, bi moral biti EPPS sestavljen iz dveh stebrov: skupine nacionalnih centralnih bank, ki eurobankovce proizvajajo v internih tiskarnah (v nadaljnjem besedilu: NCB z internimi tiskarnami), in skupine NCB, ki eurobankovce naročajo (v nadaljnjem besedilu: NCB naročnice). EPPS mora spodbujati učinkovito proizvodnjo eurobankovcev v Eurosistemu. EPPS zahteva tudi nadaljnjo uskladitev pravnih zahtev, ki veljajo za skupino NCB naročnic, npr. zahtev v zvezi uporabo meril za sposobnost za sodelovanje v razpisnem postopku in pogodbenih pogojev. Namen zahtev v zvezi z EPPS bi moral biti zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev v razpisih za proizvodnjo eurobankovcev.

(5)

NCB naročnice bodo ostale odgovorne za proizvodnjo in naročanje eurobankovcev, ki so jim bili dodeljeni v skladu s kapitalskim ključem. Za izpolnitev svojih obveznosti bodo te NCB izvedle razpis za proizvodnjo eurobankovcev in izvajale razpisne postopke posamično ali skupaj z drugimi NCB v skladu z veljavnimi pravili javnega naročanja. Za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev bi morale NCB naročnice uskladiti svoje razpisne pogoje v skladu z zahtevami Unije in nacionalno zakonodajo o naročilih.

(6)

NCB z internimi tiskarnami bodo ostale odgovorne za proizvodnjo eurobankovcev, ki so jim bili dodeljeni v skladu s kapitalskim ključem. Ob upoštevanju potrebe po zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev za vse tiskarne bi morale te NCB zagotoviti, da interne tiskarne ne bodo sodelovale v kakršnih koli razpisnih postopkih za proizvodnjo eurobankovcev, ki se organizirajo ali izvajajo znotraj Unije, in da ne bodo sprejemale naročil za proizvodnjo eurobankovcev od tretjih oseb zunaj skupine NCB z internimi tiskarnami.

(7)

Če NCB z internimi tiskarnami sklenejo kakršno koli obliko sodelovanja, morajo upoštevati veljavno nacionalno zakonodajo in pravo Unije. Kadar se za vzpostavitev takega sodelovanja ustanovi ločena pravna oseba, lahko NCB postane članica skupine NCB z internimi tiskarnami, če skupaj obvladuje to pravno osebo v smislu te smernice.

(8)

Eurobankovci so občutljive in tehnološko napredne narave. Zato jih je treba proizvajati v popolnoma varovanem, nadzorovanem in zaupnem okolju, ki zagotavlja zanesljivo, visoko kakovostno in trajno dobavo v daljšem časovnem obdobju. Poleg tega mora Eurosistem ustrezno upoštevati možen vpliv proizvodnje eurobankovcev na javno zdravje in varnost ter okolje.

(9)

Svet ECB bo spremljal gibanja glede ključnih surovin in dejavnikov proizvodnje, ki so vključeni v naročanje in proizvodnjo eurobankovcev, in po potrebi sprejel ustrezne ukrepe, s katerimi bo zagotovil, da so izbrani in/ali naročeni tako, da se zagotavlja kontinuiteta dobave eurobankovcev in, brez poseganja v konkurenčno pravo Unije in pristojnosti Evropske komisije, prepreči zloraba prevladujočega tržnega položaja s strani katerega koli izvajalca ali dobavitelja.

(10)

Določbe te smernice naj se, kadar je to potrebno, razlagajo v skladu s pravili iz Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4), od 18. aprila 2016 naprej pa v skladu s pravili iz Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta (5) –

(1)

„tržno načelo“ (arm's length principle) pomeni učinkovite notranje ureditve, ki zagotavljajo popolno ločenost med računovodskimi izkazi javne tiskarne in njenega javnega organa, javna tiskarna pa mora povrniti vse stroške administrativne in organizacijske podpore, ki jo prejme od svojega javnega organa. Kadar se javne tiskarne prijavljajo na razpise, je treba za zagotovitev poštene konkurence dejavnosti tiskanja eurobankovcev finančno popolnoma ločiti od drugih dejavnosti teh tiskarn, zato da se prepreči nudenje neposredne ali posredne državne pomoči, ki bi bila kakor koli nezdružljiva s Pogodbo. To finančno ločenost vsako leto preveri in potrdi neodvisni zunanji revizor, o tem pa se tudi obvesti Svet ECB;

(2)

„interna tiskarna“ pomeni katero koli tiskarno, ki je (a) pravno in organizacijsko del NCB; ali (b) samostojna pravna oseba, pod pogojem, da so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji:

Pri določanju odstotka dejavnosti iz točke (b)(ii) se upošteva skupni povprečni promet ali drug ustrezen dejavnik, temelječ na dejavnosti, kot so stroški zadevne pravne osebe v zvezi s storitvami, blagom in gradnjami v treh letih pred oddajo naročila.

Če zaradi datuma, na katerega je bila zadevna pravna oseba ustanovljena ali je začela opravljati dejavnost, ali zaradi reorganizacije njenih dejavnosti podatki o prometu ali drugem ustreznem dejavniku, temelječem na dejavnosti, kot so stroški, za predhodna tri leta niso na voljo ali niso več relevantni, zadostuje, da pravna oseba zlasti v poslovnem načrtu prikaže, da je meritev dejavnosti verodostojna.

Šteje se, da NCB obvladuje pravno osebo na podoben način, kot obvladuje svoje oddelke v smislu točke (b)(i) prvega pododstavka, če odločilno vpliva na strateške cilje in pomembne odločitve odvisne pravne osebe.

Za več NCB se šteje, da skupaj obvladujejo pravno osebo, kadar so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji: (a) organe odločanja odvisne pravne osebe sestavljajo predstavniki vseh sodelujočih NCB; posamezni predstavniki lahko zastopajo več ali vse sodelujoče NCB; (b) te NCB lahko skupaj odločilno vplivajo na strateške cilje in pomembne odločitve odvisne pravne osebe; (c) odvisna pravna oseba nima interesov, ki so v nasprotju z interesi NCB, ki jo obvladujejo;

(3)

„javni organ“ pomeni kateri koli javni organ, vključno z državnimi, regionalnimi, lokalnimi ali drugimi teritorialnimi organi in centralnimi bankami;

(4)

„javna tiskarna“ pomeni katero koli tiskarno, v kateri imajo javni organi neposreden ali posreden prevladujoč vpliv zaradi lastništva tiskarne, finančne udeležbe v njej ali predpisov, ki urejajo njeno delovanje. Domneva se, da imajo javni organi prevladujoč vpliv, kadar ti organi neposredno ali posredno: (a) imajo večino vpisanega kapitala tiskarne; (b) obvladujejo večino glasov iz delnic, ki jih izda tiskarna; ali (c) lahko imenujejo več kot polovico članov upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa tiskarne.

(a)

Če je pravni osebi, ustanovljeni v skladu s členom 8(1)(a), neposredno dodeljena pogodba za proizvodnjo eurobankovcev, jo morajo zadevne NCB skupaj obvladovati v smislu opredelitve skupnega nadzora v skladu s točko (2) v členu 1.

(b)

Vsak sporazum, sklenjen na podlagi člena 8(1)(b), mora ustrezati naslednjim kumulativnim pogojem:

20.2.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 47/34