(1)

Uredba Sveta (EU) št. 267/2012 (2) uveljavlja ukrepe iz Sklepa 2010/413/SZVP.

(2)

Svet je 12. februarja 2015 sprejel Sklep (SZVP) 2015/236 (3) o spremembi Sklepa 2010/413/SZVP, s katerim se do 30. junija 2015 podaljša izjema iz člena 20(14) navedenega Sklepa glede dejanj in transakcij, ki se izvajajo v zvezi s subjekti, vključenimi na seznam, če so potrebni za izvajanje obveznosti, izhajajočih iz pogodb, sklenjenih pred 23. januarjem 2012, ali iz pomožnih pogodb, ki jih je bilo treba skleniti zaradi izpolnitve teh obveznosti, kadar je namen dobave iranske surove nafte in petrokemičnih izdelkov ali dobička iz njihove dobave povračilo neporavnanih terjatev v zvezi s pogodbami, sklenjenimi pred 23. januarjem 2012, osebam ali subjektom na ozemlju držav članic ali ozemlju pod njihovo pristojnostjo, če so v teh pogodbah specifično določena taka povračila.

(3)

Ta ukrep spada na področje uporabe Pogodbe, zato je za njegovo izvajanje potreben regulativni ukrep na ravni Unije predvsem z namenom zagotoviti, da ga bodo enotno uporabljali gospodarski subjekti v vseh državah članicah.

(4)

Uredbo (EU) št. 267/2012 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Svet je 23. marca 2012 sprejel Uredbo (EU) št. 267/2012.

(2)

Splošno sodišče Evropske unije je s sodbo z dne 12. decembra 2013 v zadevi T-58/12 razglasilo odločitev Sveta, da Gholama Golparvarja, Ghasema Nabipourja, Mansourja Eslamija, Mohamada Talaija, Mohammada Farda, Alirezo Ghezelayagha, Hassana Zadeha, Mohammada Pajanda, Ahmada Sarkandija, Seyeda Rasoola in Ahmada Tafazolyja uvrsti na seznam oseb in subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi iz Priloge IX k Uredbi (EU) št. 267/2012, za nično.

(3)

Gholama Golparvarja bi bilo treba na podlagi nove obrazložitve znova uvrstiti na seznam oseb in subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi.

(4)

Splošno sodišče Evropske unije je s sodbo z dne 3. julija 2014 v zadevi T-565/12 razglasilo odločitev Sveta, da National Iranian Tanker Company uvrsti na seznam oseb in subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi iz Priloge IX k Uredbi (EU) št. 267/2012, za nično.

(5)

National Iranian Tanker Company bi bilo treba na podlagi nove obrazložitve znova uvrstiti na seznam oseb in subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi.

(6)

Uredbo (EU) št. 267/2012 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

V Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 720/2014 (2) je določen koeficient dodelitve, ki se uporablja za količine uvoznih pravic za obdobje od 1. julija 2014 do 30. junija 2015 v okviru tarifnih kvot za zamrznjeno goveje meso, odprtih z Uredbo Komisije (ES) št. 431/2008 (3).

(2)

Po objavi Izvedbene uredbe (EU) št. 720/2014 je Združeno kraljestvo obvestilo Komisijo o upravni napaki, zaradi katere je bila sporočena višja količina od količine, za katero je bil vložen zahtevek. Ob upoštevanju količine, za katero je bil vložen zahtevek, so bili povečani koeficient dodelitve in uvozne pravice, ki se odobrijo vsem zadevnim tržnim udeležencem.

(3)

Izvedbeno uredbo (EU) št. 720/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Določiti bi bilo treba pravila za odobritev posledičnih dodatnih uvoznih pravic tržnim udeležencem.

(5)

Glede na to, da je treba čim prej odobriti dodatne uvozne pravice, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi –

(1)

Aktivna snov bakrove spojine je bila z Direktivo Komisije 2009/37/ES (2) vključena v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS (3) pod pogojem, da zadevne države članice zagotovijo, da prijavitelj, na čigar zahtevo so bile bakrove spojine vključene v navedeno prilogo, predloži nadaljnje potrditvene informacije o tveganju vdihavanja ter o oceni tveganja za neciljne organizme ter tla in vodo.

(2)

Aktivne snovi, vključene v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, se štejejo za odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 in so navedene v delu A Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (4).

(3)

Prijavitelj je Franciji, državi članici poročevalki, v za to določenem roku predložil dodatne informacije v obliki študij o tveganju vdihavanja ter o oceni tveganja za neciljne organizme ter tla in vodo.

(4)

Francija je ocenila dodatne informacije, ki jih je predložil prijavitelj. Svojo oceno je v obliki dodatka k osnutku poročila o oceni 8. junija 2012 predložila drugim državam članicam, Komisiji in Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija).

(5)

Komisija se je posvetovala z Agencijo, ki je svoje mnenje o oceni tveganja bakrovih spojin predstavila 22. maja 2013 (5).

(6)

Komisija je prijavitelja pozvala, naj predloži pripombe na poročilo o pregledu za bakrove spojine.

(7)

Komisija je glede na dodatne informacije, ki jih je predložil prijavitelj, menila, da zahtevane nadaljnje potrditvene informacije niso bile predložene v celoti in da zlasti posebna določba iz vrstice 277 dela A Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011, ki zadeva programe spremljanja onesnaženja z bakrom, ne zadostuje za sklepanje o oceni tveganja za okolje.

(8)

Potrjeno je, da se aktivna snov bakrove spojine šteje za odobreno v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009. Zlasti je primerno zahtevati, da prijavitelj predloži Komisiji, Agenciji in državam članicam program spremljanja za območja, kjer je onesnaženje tal in vode (vključno z usedlinami) z bakrom zaskrbljujoče ali lahko postane zaskrbljujoče, da se preveri, ali so za preprečitev kakršnega koli nesprejemljivega vpliva na okolje potrebne nadaljnje omejitve uporabe. Predložiti bi bilo treba tudi rezultate navedenega programa spremljanja.

(9)

Najvišje vsebnosti za nekatere težke kovine, kot so določene v vrstici 277 dela A Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011, so bile po pomoti določene z napačnimi merskimi enotami, ki so drugačne od merskih enot iz ustreznih specifikacij FAO. Zato bi bilo treba popraviti najvišjo vsebnost, določeno v Prilogi k navedeni izvedbeni uredbi.

(10)

Prilogo k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(11)

Državam članicam bi bilo treba zagotoviti čas za spremembo ali preklic registracij fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo bakrove spojine.

(12)

Za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo bakrove spojine in pri katerih države članice odobrijo prehodno obdobje v skladu s členom 46 Uredbe (ES) št. 1107/2009, bi to obdobje moralo trajati največ osemnajst mesecev po začetku uporabe te uredbe.

(13)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Člen 416(3) Uredbe (EU) št. 575/2013 določa, da morajo institucije o sredstvih poročati kot o likvidnih sredstvih, če ta izpolnjujejo določene pogoje. V skladu s tretjim pododstavkom navedenega člena, se lahko pogoj, da morajo sredstva predstavljati ustrezno zavarovanje s premoženjem za standardne likvidnostne operacije centralne banke v državi članici ali centralne banke v tretji državi, opusti za likvidna sredstva, ki se vzdržujejo za uravnavanje likvidnostnih odlivov v valuti, v kateri je opredelitev ustreznosti centralne banke izjemno omejena.

(2)

Zaradi priznavanja pomena, ki ga Uredba (EU) št. 575/2013 pripisuje ustreznosti centralne banke pri razvrščanju sredstva kot likvidnega, je treba seznam valut, v katerih je opredelitev ustreznosti centralne banke izjemno omejena, omejiti na tiste valute, pri katerih je ustreznost centralne banke omejena na dolg enot centralne ravni države in dolg, ki ga je izdala centralna banka, in ne zajema nobenih drugih sredstev, ki vključujejo likvidna sredstva v skladu z dodatnimi zahtevami iz členov 416 in 417 navedene uredbe.

(3)

Evropski bančni organ (v nadaljnjem besedilu: EBA) je izvedel oceno na podlagi najboljših razpoložljivih informacij o ustreznosti centralnih bank v zadevnih valutah, ki so jih predložili pristojni organi držav članic. V primeru Bolgarije je ocena pokazala, da centralna banka ne zagotavlja likvidnosti institucijam, razen v izjemnih razmerah. Ob nastopu likvidnostnega tveganja, ki bi lahko vplivalo na stabilnost bančnega sistema, lahko bolgarska centralna banka solventni banki zagotovi kredite, denominirane v levih, z zapadlostjo največ treh mesecev, pod pogojem, da so v celoti zavarovani z zlatom, tujo valuto ali drugimi tovrstnimi visoko likvidnimi sredstvi. Zato bi bilo treba bolgarski lev obravnavati kot valuto z izjemno omejeno opredelitvijo ustreznosti centralne banke.

(4)

Ta uredba temelji na osnutkih izvedbenih tehničnih standardov, ki jih je EBA predložila Komisiji.

(5)

EBA je opravila odprta javna posvetovanja o osnutkih izvedbenih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, analizirala morebitne povezane stroške in koristi ter zaprosila za mnenje interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (2) –

(1)

Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 (2) omogoča, da se lahko prevozna sredstva začasno uvozijo na carinsko območje Unije, fizične osebe pa jih lahko na tem območju uporabljajo pod določenimi pogoji.

(2)

Nedavni dogodki so pokazali zlorabo začasnega uvoza prevoznih sredstev.

(3)

Potrebna je sprememba Uredbe (EGS) št. 2454/93, da se izključi možnost take zlorabe.

(4)

Da se prepreči nastajanje carinskih dolgov zaradi pomanjkanja informacij o novih določbah, je treba za države članice in Komisijo določiti rok za obveščanje javnosti o novem pravnem položaju.

(5)

Uredbo (EGS) št. 2454/93 je zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

(1)

Svet je 26. julija 2010 sprejel Sklep 2010/413/SZVP.

(2)

Sklep 2010/413/SZVP med drugim dopušča izpolnitev obveznosti, izhajajočih iz pogodb, sklenjenih pred 23. januarjem 2012, ali iz dodatnih pogodb, ki jih je bilo treba skleniti zaradi izpolnitve teh obveznosti, kadar je namen dobave iranske surove nafte in petrokemičnih izdelkov ali dobička iz njihove dobave povračilo neporavnanih terjatev v zvezi s pogodbami, sklenjenimi pred 23. januarjem 2012, osebam ali subjektom na ozemlju držav članic ali ozemlju pod njihovo pristojnostjo, če so v teh pogodbah specifično določena taka povračila.

(3)

V Sklepu 2010/413/SZVP je tudi določeno, da se ukrepi zamrznitve sredstev iz navedenega sklepa ne uporabljajo za dejanja in transakcije, ki se izvršijo v zvezi s subjekti iz Priloge II k navedenemu sklepu, če so ta dejanja in transakcije potrebni, da se do 31. decembra 2014 izpolnijo zadevne obveznosti.

(4)

Svet meni, da bi bilo treba to izjemo podaljšati do 30. junija 2015.

(5)

Za izvajanje ukrepov iz tega sklepa je potrebno nadaljnje ukrepanje Unije.

(6)

Splošno sodišče Evropske unije je s sodbo z dne 12. decembra 2013 v zadevi T-58/12 razglasilo odločitev Sveta, da Gholama Golparvarja, Ghasema Nabipourja, Mansourja Eslamija, Mohamada Talaia, Mohammada Farda, Alirezo Ghezelayaghija, Hassana Zadeha, Mohammada Pajanda, Ahmada Sarkandija, Seyeda Rasoola and Ahmada Tafazolyja uvrsti na seznam oseb in subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi iz Priloge II k Sklepu 2010/413/SZVP, za nično.

(7)

Gholama Golparvarja bi bilo treba na podlagi nove obrazložitve znova uvrstiti na seznam oseb in subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi.

(8)

Splošno sodišče Evropske unije je s sodbo z dne 3. julija 2014 v zadevi T-565/12 razglasilo odločitev Sveta, da National Iranian Tanker Company uvrsti na seznam oseb in subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi iz Priloge II k Sklepu 2010/413/SZVP, za nično.

(9)

National Iranian Tanker Company bi bilo treba na podlagi nove obrazložitve znova uvrstiti na seznam oseb in subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi.

(10)

Sklep 2010/413/SZVP bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Glede na pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene pri revizijah, ki jih je Komisija izvedla v Indiji v letih 2010 in 2013, ter glede na veliko število najdb škodljivih organizmov na nekaterih rastlinah in rastlinskih proizvodih s poreklom iz Indije, je bil uvoz petih proizvodov, ki so bili najpogosteje prestreženi zaradi prisotnosti škodljivih organizmov, vključno z rastlinami iz vrst Mangifera L., razen semena, prepovedan z Izvedbenim sklepom Komisije 2014/237/EU (2).

(2)

Revizija, ki jo je Komisija opravila v Indiji od 2. do 12. septembra 2014, je pokazala znatne izboljšave v sistemu izdajanja fitosanitarnih izvoznih spričeval te države.

(3)

Poleg tega je Indija zagotovila, da so na voljo ustrezni tehnični ukrepi za zagotovitev, da pri izvozu rastlin iz vrst Mangifera L., razen semena, s poreklom iz Indije, ni škodljivih organizmov.

(4)

V zvezi s tem je bilo ugotovljeno, da je mogoče tveganje vnosa škodljivih organizmov v Unijo prek uvoza rastlin iz vrst Mangifera L., razen semena, zmanjšati na sprejemljivo raven, če se sprejmejo ustrezni ukrepi.

(5)

Zato bi bilo treba Izvedbeni sklep 2014/237/EU ustrezno spremeniti, da se omogoči vnos rastlin iz vrst Mangifera L., razen semena, iz Indije na ozemlje Unije.

(6)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

1.

Člen 1 se nadomesti z naslednjim besedilom:

2.

Vstavi se naslednji člen 1a: