(1)

Da bi se zagotovila enotna uporaba kombinirane nomenklature, priložene Uredbi (EGS) št. 2658/87, je treba sprejeti ukrepe za uvrstitev blaga iz Priloge k tej uredbi.

(2)

Uredba (EGS) št. 2658/87 določa splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature. Ta pravila se uporabljajo tudi za vsako drugo nomenklaturo, ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali pa uvaja dodatne pododdelke ter se s posebnimi določbami Unije predpiše zaradi uporabe tarifnih in drugih ukrepov v zvezi z blagovno menjavo.

(3)

Po navedenih splošnih pravilih bi bilo blago iz stolpca 1 razpredelnice iz Priloge treba uvrstiti pod oznako KN v stolpcu 2 zaradi utemeljitve v stolpcu 3 iste razpredelnice.

(4)

Primerno je določiti, da se lahko imetnik v skladu s členom 12(6) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 (2) še nekaj časa sklicuje na zavezujoče tarifne informacije, ki se izdajo za blago, na katero se nanaša ta uredba, in niso v skladu s to uredbo. To obdobje bi moralo biti omejeno na tri mesece.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

(1)

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 827/2011 (2) uvršča modro polimetinsko (fluorescentno) barvilo, razredčeno v mešanici topil etilen glikola in metanola, ki se uporablja v avtomatskih analizatorjih krvi za obarvanje levkocitov s fluorescenčnim barvilom po specifični pripravljalni obdelavi, pod tarifno številko 3212 kombinirane nomenklature kot barvila in druge barvilne snovi. Uvrstitev proizvoda pod tarifno številko 3822 kombinirane nomenklature je bila izključena, ker se sredstvo za barvanje s tarifno številko 3204 v primeru maloprodaje uvrsti pod tarifno številko 3212 .

(2)

Sodišče Evropske unije je v zadevi C-480/13 Sysmex Europe GmbH proti Hauptzollamt Halburg-Hafen (3) razsodilo, da je treba proizvod, ki sestoji iz topil in polimetinske snovi, uvrstiti pod tarifno številko 3822 kombinirane nomenklature kot laboratorijske reagente. Sodišče je na podlagi predloženih informacij menilo, da je uporaba navedenega proizvoda kot barvilne snovi povsem teoretična.

(3)

Proizvod, ki ga je Sodišče preučilo v zadevi C-480/13, je enak proizvodu, katerega razvrstitev je določena v Izvedbeni Uredbi (EU) št. 827/2011.

(4)

Izvedbeno Uredbo (EU) št. 827/2011 bi bilo zato treba razveljaviti, da se preprečijo morebitne razlike v tarifnem razvrščanju modrega polimetinskega (fluorescentnega) barvila, razredčenega v mešanici topil etilen glikola in metanola, ter zagotovi enotna uporaba kombinirane nomenklature v Evropski uniji.

(5)

Izvedbeno uredbo (EU) št. 827/2011 bi bilo zato treba razveljaviti.

(6)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

(1)

V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 635/2005 (2) je bil proizvod, sestavljen iz predkuhanih suhih rezancev iz pšenične moke in začimb, za prodajo na drobno pakiran v posodo ter pripravljen za uživanje po dodatku vrele vode, uvrščen pod tarifno številko 1902 kombinirane nomenklature. Uvrstitev tega proizvoda pod tarifno številko 2104 kombinirane nomenklature je bila izključena, ker dodatek vode v posodo ne zadostuje za pripravo juhe ali mesne juhe, vendar daje proizvodu značilnost jedi iz testenin.

(2)

V skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 767/2014 (3) je bil dovolj podoben proizvod, sestavljen iz kocke posušenih predkuhanih rezancev, vrečice z začimbami, vrečice jedilnega olja in vrečice posušene zelenjave, kot sestavljena jed pakiran za prodajo na drobno ter primeren za uživanje po dodatku vrele vode, uvrščen pod tarifno številko 1902 kombinirane nomenklature. Uvrstitev tega proizvoda pod tarifno številko 2104 kombinirane nomenklature je bila izključena, ker je izdelek sestavljena jed za prodajo na drobno v smislu splošnega pravila 3(b) za razlago kombinirane nomenklature, bistven značaj pa mu dajejo rezanci, ki predstavljajo njegov največji delež.

(3)

Čeprav je uvrstitev obeh proizvodov enaka, se utemeljitvi za izključitev uvrstitve teh dveh proizvodov pod tarifno številko 2104 kombinirane nomenklature razlikujeta. Pri prvem je kot utemeljitev navedena količina dodane vode, pri drugem pa količina rezancev, ki jo proizvod vsebuje. Vendar dodana količina vode kot merilo za uvrstitev teh proizvodov lahko privede do različnih uvrstitev, ki bi bile neupravičene glede na iste objektivne značilnosti in lastnosti obeh proizvodov. Edino veljavno merilo bi zato morala biti količina rezancev, ki jo vsebuje proizvod.

(4)

Ker je točka 1 v tabeli iz Priloge k Uredbi (ES) št. 635/2005 postala brezpredmetna zaradi spremembe opisa zadevnega proizvoda in drugačne utemeljitve za njegovo uvrstitev, bi jo bilo treba črtati.

(5)

Zato je primerno spremeniti Uredbo (ES) št. 635/2005, da bi se izognili morebitnim različnim tarifnim uvrstitvam in zagotovili enotno uporabo kombinirane nomenklature v Uniji.

(6)

Uredbo (ES) št. 635/2005 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

(1)

Da bi se zagotovila enotna uporaba kombinirane nomenklature, priložene k Uredbi (EGS) št. 2658/87, je treba sprejeti ukrepe za uvrstitev blaga iz Priloge tej uredbi.

(2)

Uredba (EGS) št. 2658/87 določa splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature. Ta pravila se uporabljajo tudi za vsako drugo nomenklaturo, ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali pa uvaja dodatne pododdelke ter se s posebnimi določbami Unije predpiše zaradi uporabe tarifnih in drugih ukrepov v zvezi z blagovno menjavo.

(3)

Po navedenih splošnih pravilih bi bilo blago iz stolpca 1 razpredelnice iz Priloge treba uvrstiti pod oznako KN v stolpcu 2 zaradi utemeljitve v stolpcu 3 iste razpredelnice.

(4)

Primerno je določiti, da se lahko imetnik v skladu s členom 12(6) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 (2) še nekaj časa sklicuje na zavezujoče tarifne informacije, ki se izdajo za blago, na katero se nanaša ta uredba, in niso v skladu s to uredbo. To obdobje bi moralo biti omejeno na tri mesece.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

(1)

Da bi se zagotovila enotna uporaba kombinirane nomenklature, priložene Uredbi (EGS) št. 2658/87, je treba sprejeti ukrepe za uvrstitev blaga iz Priloge k tej uredbi.

(2)

Uredba (EGS) št. 2658/87 določa splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature. Ta pravila se uporabljajo tudi za vsako drugo nomenklaturo, ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali pa uvaja dodatne pododdelke ter se s posebnimi določbami Unije predpiše zaradi uporabe tarifnih in drugih ukrepov v zvezi z blagovno menjavo.

(3)

Po navedenih splošnih pravilih bi bilo blago iz stolpca 1 razpredelnice iz Priloge treba uvrstiti pod oznako KN v stolpcu 2 zaradi utemeljitve v stolpcu 3 iste razpredelnice.

(4)

Primerno je določiti, da se lahko imetnik v skladu s členom 12(6) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 (2) še nekaj časa sklicuje na zavezujoče tarifne informacije, ki se izdajo za blago, na katero se nanaša ta uredba, in niso v skladu s to uredbo. To obdobje bi moralo biti omejeno na tri mesece.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

(1)

Direktiva 2002/32/ES določa, da je uporaba proizvodov, namenjenih živalski krmi, pri katerih vrednosti nezaželenih snovi presegajo mejne vrednosti iz Priloge I k navedeni direktivi, prepovedana.

(2)

Novi podatki kažejo, da sedanje mejne vrednosti arzena, fluora in svinca niso dosegljive v apnenčastih morskih lupinah. Zato je primerno, da se za zagotovitev razpoložljivosti apnenčastih morskih lupin za prehrano živali mejne vrednosti za arzen, fluor in svinec v apnenčastih morskih lupinah povišajo, pri čemer se ohrani visoka raven varovanja zdravja živali in javnega zdravja.

(3)

Industrija hrane za hišne živali uporablja številne soproizvode in stranske proizvode živilske industrije kot surovine za proizvodnjo hrane za hišne živali, ki zagotavlja uravnoteženo prehrano za mačke ali pse in zadovoljuje njihove potrebe po aminokislinah, ogljikovih hidratih, beljakovinah, mineralih, mikrohranilih in vitaminih. Sedanje mejne vrednosti živega srebra so za te soproizvode in stranske proizvode, namenjene za živalsko krmo, strožje od mejnih vrednosti živega srebra, ki se uporabljajo za mišičnino rib za prehrano ljudi. Zato primanjkuje dobave takih soproizvodov in stranskih proizvodov, ki ustrezajo mejnim vrednostim živega srebra za uporabo v hrani za hišne živali, zaradi česar je za proizvodnjo hrane za hišne živali treba uporabljati manjše ribe z nižjo vsebnostjo živega srebra, kar je v nasprotju z načeli trajnostnega ribolova. Zato je primerno, da se prilagodijo mejne vrednosti živega srebra za ribe, druge vodne živali in proizvode iz njih, namenjene proizvodnji krmnih mešanic za pse, mačke, okrasne ribe in kožuharje, pri čemer se ohrani visoka raven varovanja zdravja živali.

(4)

Ocena zadnjih podatkov o prisotnosti endosulfana v posamičnih krmilih je pokazala, da bi se mejne vrednosti endosulfana v oljnicah in koruzi ter proizvodih iz njih lahko zmanjšale.

(5)

Opomba o prisotnosti semen ambrozije v posamičnih krmilih je bila z Uredbo Komisije (EU) št. 1275/2013 (2) iz Priloge I k Direktivi 2002/32/ES pomotoma črtana. Izkušnje kažejo, da je treba za preprečitev razširjanja semen ambrozije v okolje nekatere določbe opombe okrepiti. Zato je primerno, da se opomba ponovno vključi v navedeno prilogo.

(6)

Direktivo 2002/32/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Nedavni dokazi kažejo, da skušajo teroristi razviti nove načine skrivanja improviziranih eksplozivnih naprav, zasnovanih tako, da obidejo obstoječe ukrepe za varnost letalstva v zvezi z varnostnim pregledom ročne prtljage.

(2)

Določene posebne ukrepe za varnost letalstva iz Uredbe Komisije (EU) št. 185/2010 (2) bi zato bilo treba spremeniti, da se izboljša odpravljanje nevarnosti, ki izvirajo iz improviziranih eksplozivnih naprav, skritih v ročni prtljagi.

(3)

Spremembe bi morale izboljšati tehnične specifikacije za varnostni pregled ročne prtljage z uporabo sistemov za odkrivanje eksploziva.

(4)

Spremembe bi pod določenimi pogoji morale omogočati tudi varnostni pregled ročne prtljage, v kateri so prenosni računalniki in druge večje električne naprave.

(5)

Uredbo (EU) št. 185/2010 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Ta uredba bi morala zaradi zmanjšanja tveganj v zvezi z varnostjo v letalstvu začeti veljati čim prej.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za varnost civilnega letalstva –

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

(1)

Člen 3(1) in (2) Protokola 1 (3) k Evro-mediteranskemu sporazumu o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Tunizijo na drugi strani (4) je odprl tarifno kvoto z dajatvijo nič za uvoz neobdelanega oljčnega olja, ki spada pod oznaki KN 1509 10 10 in 1509 10 90 ter je v celoti pridobljeno v Tuniziji in pripeljano neposredno iz te države v Evropsko unijo v količinski meji, ki je določena za vsako leto.

(2)

Člen 2(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1918/2006 z dne 20. decembra 2006 o odprtju in zagotavljanju upravljanja tarifnih kvot za olivno olje, s poreklom iz Tunizije (5), določa mesečne količinske omejitve za izdajo uvoznih dovoljenj.

(3)

V skladu s členom 3(1) Uredbe (ES) št. 1918/2006 so bili pri pristojnih organih vloženi zahtevki za izdajo uvoznih dovoljenj za skupno količino, ki presega mesečno vrednost, ki je v členu 2(2) navedene uredbe določena za mesec februar.

(4)

Zato mora Komisija določiti koeficient dodelitve, na podlagi katerega se bodo uvozna dovoljenja izdajala sorazmerno z razpoložljivo količino.

(5)

Ker je vrednost za mesec februar dosežena, se za zadevni mesec uvozna dovoljenja ne morejo več izdati –

(1)

Člen 300(3) Pogodbe predvideva, da so člani ali nadomestni člani Odbora regij predstavniki regionalnih ali lokalnih organov, ki so poleg tega bodisi izvoljeni v regionalne ali lokalne skupnosti ali pa so politično odgovorni izvoljeni skupščini.

(2)

Člen 305 Pogodbe določa, da Svet v skladu s predlogi držav članic imenuje člane Odbora regij in enako število nadomestnih članov za dobo petih let.

(3)

Mandat članov in nadomestnih članov Odbora regij se je iztekel 25. januarja 2015, zato je bilo potrebno imenovati nove člane in nadomestne člane.

(4)

Svet je 26. januarja 2015 sprejel Sklep (EU) 2015/116 (2) o imenovanju članov in nadomestnih članov, ki so jih predlagale vlade Belgije, Bolgarije, Češke, Danske, Estonije, Irske, Grčije, Španije, Francije, Hrvaške, Italije, Cipra, Latvije, Litve, Luksemburga, Madžarske, Malte, Nizozemske, Avstrije, Portugalske, Romunije, Slovenije, Slovaške, Finske in Švedske, 23 članov in 23 nadomestnih članov, ki jih je predlagala nemška vlada, ter 18 članov in 16 nadomestnih članov, ki jih je predlagala poljska vlada, za obdobje od 26. januarja 2015 do 25. januarja 2020. Članov in nadomestnih članov, katerih predlogi niso bili sporočeni Svetu do 22. januarja 2015, ni bilo mogoče vključiti v Sklep (EU) 2015/116.

(5)

2. februarja 2015 oziroma 3. februarja 2015 je bil Svetu predložen seznam članov in nadomestnih članov, ki jih je predlagala vlada Združenega kraljestva, ter seznam, ki vključuje enega člana in enega nadomestnega člana, ki ju je predlagala nemška vlada. Ti člani in nadomestni člani bi morali biti imenovani za isto obdobje od 26. januarja 2015 do 25. januarja 2020 kot člani in nadomestni člani, imenovani s Sklepom (EU) 2015/116. Ta sklep bi bilo zato treba uporabljati retroaktivno od 26. januarja 2015. Tretji sklep o imenovanju ostalih članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2015 do 25. januarja 2020 bo sprejet naknadno –

—

za člane se imenujejo osebe s seznama po državah članicah iz Priloge I,

—

za nadomestne člane se imenujejo osebe s seznama po državah članicah iz Priloge II.

(1)

Sklep Komisije 2010/670/EU (2) določa pravila in merila za izbiranje in izvajanje komercialnih demonstracijskih projektov, katerih cilj je okoljsko varno zajemanje in geološko shranjevanje CO2 (v nadaljnjem besedilu: demonstracijski projekti CCS), ter demonstracijskih projektov inovativnih tehnologij obnovljive energije (v nadaljnjem besedilu: demonstracijski projekti OVE), ki zajemajo 300 milijonov pravic iz rezerve za nove udeležence v sistemu Unije za trgovanje z emisijami, ter osnovna pravila za monetizacijo pravic in upravljanje prihodkov.

(2)

Za veliko število projektov, dodeljenih na podlagi Sklepa 2010/670/EU, zaradi gospodarske krize ne bo mogoče sprejeti končne odločitve o naložbah v roku 24 mesecev od sprejetja odločitve o dodelitvi sredstev za demonstracijske projekte OVE ali v roku 36 mesecev od sprejetja odločitve o dodelitvi sredstev za demonstracijske projekte CCS. Ti projekti zato tudi ne bodo mogli začeti delovati v štirih letih od sprejetja odločitve o dodelitvi. Roka za končno odločitev o naložbah in datum začetka delovanja bi bilo zato treba podaljšati za dve leti. Prav tako bi bilo treba uporabiti obdobje odloga enega leta za datum začetka delovanja.

(3)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za podnebne spremembe –

1.

člen 9 se spremeni:

2.

člen 11(1) se spremeni: