30.1.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 25/1

(1)

Poljska je z dopisom z dne 20. junija 2013 Komisiji priglasila pomoč za prestrukturiranje družbe LOT Polish Airlines S.A. (v nadaljnjem besedilu: družba LOT) v višini 804,29 milijona PLN (približno 200 milijonov EUR). Pred priglasitvijo je bilo 20. decembra 2012 družbi odobreno posojilo za reševanje v višini 400 milijonov PLN, ki ga je Komisija 15. maja 2013 razglasila za združljivega (4), pod pogojem, da se Poljska zaveže Komisiji do 20. junija 2013 predložiti načrt prestrukturiranja družbe LOT.

(2)

Komisija je z dopisom z dne 6. novembra 2013 Poljsko obvestila, da se je odločila začeti postopek iz člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (5) (v nadaljnjem besedilu: PDEU) v zvezi s pomočjo za prestrukturiranje (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka). Poljska je z dopisoma z dne 10. januarja in 12. februarja 2014 predložila pripombe v zvezi z navedenim sklepom. Komisija je za dodatne informacije zaprosila z dopisom z dne 8. maja 2014, na katerega je Poljska odgovorila 20. maja 2014.

(3)

Sklep o začetku postopka je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije  (6). Komisija je vse zainteresirane strani pozvala, naj predložijo svoje pripombe.

(4)

Komisija je prejela pripombe sedmih zainteresiranih strani. Posredovala jih je Poljski in ji dala možnost za odgovor. Poljska je pripombe predložila z dopisom z dne 28. marca 2014.

(5)

Komisija je 23. maja 2013 prejela pritožbo družbe Ryanair, v kateri je ta trdila, da so letališča v državni lasti družbi LOT odobrila neomejeno kreditno linijo za letališke pristojbine, kar je v škodo vseh drugih letalskih družb in pomeni državno pomoč. Komisija je pritožbo evidentirala pod številko zadeve SA.36752.

(6)

Komisija je pritožbo skupaj z zahtevo za informacije 19. junija 2013 posredovala Poljski, ki je odgovorila 13. avgusta 2013.

(7)

V skladu z uvodno izjavo 99 sklepa o začetku postopka bo Komisija pritožbo ocenila v okviru te preiskave.

(8)

Poljska je z dopisom z dne 26. junija 2014 privolila, da se odpove pravici, ki jo ima na podlagi člena 342 PDEU in člena 3 Uredbe št. 1 (7), ter da se ta sklep sprejme in objavi v angleškem jeziku.

(9)

Družba LOT je poljski nacionalni letalski prevoznik, ki je bil ustanovljen leta 1929. Sedež ima v regiji Mazovija, ki je upravičena do regionalne pomoči na podlagi člena 107(3)(a) PDEU. Družba LOT je v lasti državne zakladnice (67,97 %), investicijskega sklada v lasti države – Towarzystwo Finansowe „Silesia“ Sp. z o.o. (v nadaljnjem besedilu: družba TF Silesia) (25,1 %) in svojih zaposlenih (6,93 %).

(10)

Družba LOT je matična družba skupine LOT, ki jo (od 31. decembra 2013) sestavljajo štiri hčerinske družbe, dejavne na trgih turističnih storitev (LOT Travel Sp. z o.o.), letaliških storitev in storitev zemeljske oskrbe (GLT-LOT Uslugi Lotniskowe Sp. z o.o., WRO-LOT Uslugi Lotniskowe Sp. z o.o.) ter vzdrževanja zrakoplovov (Central European Engine Services Sp. z o.o.).

(11)

Struktura skupine LOT se je v zadnjih letih močno spremenila, saj je družba LOT prodala številne hčerinske družbe, da bi se osredotočila na svojo osnovno dejavnost in ustvarjala denar. Komisija je leta 2012 preiskala prodajo treh hčerinskih družb družbe LOT v letih 2010–2012, tj. LOT Services Sp. z o.o. (v nadaljnjem besedilu: družba LOT Services), LOT Catering Sp. z o.o. (v nadaljnjem besedilu: družba LOT Catering) in LOT Aircraft Maintenance Services Sp. z o.o. (v nadaljnjem besedilu: družba LOT AMS), in ugotovila, da ne pomeni državne pomoči (8). Pred kratkim, in sicer v obdobju 2012–2013, je družba LOT prodala vse svoje deleže v družbah Petrolot Sp. z o.o. (v nadaljnjem besedilu: družba Petrolot), Eurolot Sp. z o.o. (v nadaljnjem besedilu: družba Eurolot) in Casinos Poland Sp. z o.o. (v nadaljnjem besedilu: družba Casinos Poland).

(12)

Od 1. decembra 2013 ima družba LOT 1 661 zaposlenih (po zmanjšanju števila zaposlenih z 2 130 na dan 31. oktobra 2012) (9). Njen promet v poslovnem letu, ki se je končalo 31. decembra 2013, je bil 3 147 milijonov PLN (približno 787 milijonov EUR), zato se uvršča med velika podjetja.

(13)

Družba LOT je članica združenja Star Alliance in upravlja floto 47 zrakoplovov. Pred prestrukturiranjem (med novembrom 2011 in oktobrom 2012) je družba LOT zagotavljala redne povezave do 70 letališč v Evropi, Severni Ameriki, na Bližnjem vzhodu in v Aziji, od tega 51 povezav do evropskih letališč, 11 povezav do letališč zunaj Evrope in 8 notranjih povezav.

(14)

Poljska ocenjuje, da je bil leta 2012 delež družbe LOT v evropskem potniškem zračnem prometu manjši od 1 %. Družba LOT je imela kot poljski nacionalni letalski prevoznik tradicionalno močan položaj v navedeni državi članici. Vendar se je v zadnjih letih srečevala z vse večjo konkurenco nizkocenovnih prevoznikov in tradicionalnih letalskih družb. Njen delež v rastoči dejavnosti potniškega zračnega prometa na Poljskem se je dejansko zmanjšal s 55 % leta 2000 na 27 % leta 2013. Leta 2012 je družba LOT prepeljala približno 5 milijonov potnikov, medtem ko jih je leta 2013, ki je bilo prvo polno leto sedanjega prestrukturiranja, prepeljala približno 4,7 milijona.

(15)

Glavne konkurentke družbe LOT so družbe Ryanair, Wizzair in Lufthansa. Vozlišče in domača baza družbe LOT je letališče Chopin v Varšavi. Družba LOT zagotavlja tudi mednarodne povezave s petih regionalnih letališč na Poljskem.

(16)

Glavna področja dejavnosti družbe LOT so:

Osnovna dejavnost družbe LOT je redni potniški zračni promet. Večina njenih potnikov potuje na letih na kratke razdalje, s katerimi ustvari tudi največji del prihodkov od prodaje.

(17)

V zadnjih letih je družba LOT doživela hude finančne težave, predvsem zaradi neučinkovitega poslovanja, poslabšanja konkurenčnega okolja ter svetovne gospodarske in finančne krize. Družba LOT je izkazala izgubo iz osnovne dejavnosti v vsakem poslovnem letu od leta 2008. Družba LOT se je kljub postopni prodaji hčerinskih družb in drugih sredstev (s katerimi je od leta 2009 (10) ustvarila [1 200–1 400] (11) milijonov PLN) spopadala z nenehnimi težavami z denarnimi tokovi, ki so svoj vrhunec dosegle decembra 2012, ko se je družba znašla na robu nelikvidnosti in je bila prisiljena zaprositi za pomoč za reševanje, da bi se izognila insolventnosti. Izbrani finančni podatki družbe LOT so predstavljeni v spodnji preglednici 1.

Preglednica 1

Izbrani finančni podatki družbe LOT v obdobju 2010–2013 (v milijonih PLN)

(18)

Leta 2012 je družba LOT izkazala rekordno čisto izgubo v višini 400 milijonov EUR, velike negativne denarne tokove iz poslovanja, naraščajoči dolg in negativni lastniški kapital.

(19)

Priglašeno pomoč za prestrukturiranje naj bi dodelilo ministrstvo za finance v obliki kapitalske naložbe. Predvideno je, da bo pomoč sestavljena iz pretvorbe posojila za reševanje v lastniški kapital v višini 423 milijonov PLN, vključno z natečenimi obrestmi do 20. junija 2013 (dejanski znesek obresti bo ponovno izračunan na dan pretvorbe), in dodatnega povečanja osnovnega kapitala za 381,29 milijona PLN. Poljska je z dopisom z dne 20. junija 2013 Komisiji priglasila pomoč za prestrukturiranje, skupaj z načrtom prestrukturiranja (glej uvodno izjavo 1 zgoraj). V načrtu prestrukturiranja je določeno obdobje prestrukturiranja, ki se začne v zadnjem četrtletju leta 2012 in konča leta 2015.

(20)

Družba LOT je kot vzrok za svoje težave opredelila naslednje glavne dejavnike: zamude pri dobavi in začetku delovanja zrakoplovov B787; svetovno gospodarsko krizo, ki je privedla do znižanja potnih stroškov v podjetjih in institucijah; povečanje tržne moči nizkocenovnih prevoznikov in konsolidacijo trga; motnje v cenah na domačem trgu zaradi kratkoročne dejavnosti lokalnega nizkocenovnega konkurenta OLT Express; upad povpraševanja na trgu tovornega prometa; povišanje cene letalskega goriva; nihanja menjalnih tečajev; veliko pogajalsko moč dobaviteljev; bolj zaostreno politiko poslovanja s kreditnimi karticami; zakonodajne ovire glede možnosti privatizacije; pomanjkanje dolgoročne strategije in stabilnega vodenja; neoptimizirano floto in neučinkovito uporabo virov; močne sindikate in nizko storilnost; neučinkovito upravljanje prihodkov; nekonkurenčni proizvod na letih na dolge razdalje in nesposobnost privabiti visokocenovni promet; majhen delež dodatnih prihodkov z visoko maržo; neučinkovite prodajne kanale; nezadostno kapitalizacijo, nezadostne naložbe in pomanjkanje finančne stabilnosti; neučinkovito obvladovanje tveganj.

(21)

Da bi družba LOT premostila navedene dejavnike, je v zadnjem četrtletju leta 2012 začela izvajati načrt prestrukturiranja, s katerim naj bi bila do konca leta 2015 obnovljena dolgoročna sposobnost preživetja družbe.

(22)

V načrtu prestrukturiranja je predvideno izvajanje vrste ukrepov prestrukturiranja, ki jih je mogoče razdeliti na naslednja glavna področja: (i) mreža letov in posodobitev flote; (ii) upravljanje prihodkov; (iii) proizvod, distribucija in dodatni prihodki; (iv) organizacijska učinkovitost in notranja optimizacija; (v) optimizacija zunanjih poslovnih razmerij; (vi) dodatne podporne pobude. Vsako od teh področij je podrobneje opisano v nadaljevanju.

(23)

Posodobitev flote je temelj načrta prestrukturiranja, privedla pa naj bi do občutnega znižanja stroškov poslovanja. Sedanja sestava flote družbe LOT velja za preveč raznoliko, zastarelo in drago. Najpomembnejša sprememba je zamenjava zrakoplovov B767, ki se trenutno uporabljajo, z novimi B787 na progah na dolge razdalje. Poleg tega namerava družba LOT prestrukturirati preostali del flote, da bi omejila število vrst in podvrst zrakoplovov ter zagotovila njihovo učinkovito uporabo. S posodobitvijo flote se ne bosta povečala število ponujenih sedežev in s tem zmogljivost družbe. Število zrakoplovov v floti se je zmanjšalo z 59 decembra 2012 na trenutnih 47, v načrtu pa je predvideno dodatno zmanjšanje na 38 zrakoplovov ob koncu obdobja prestrukturiranja.

(24)

Družba LOT je naročila osem zrakoplovov B787, od katerih jih je bilo šest dobavljenih do 30. aprila 2014. Preostala dva naj bi bila dobavljena po koncu obdobja prestrukturiranja. Štirje B787 naj bi se uporabljali med obdobjem prestrukturiranja, za preostala dva pa se načrtuje podnajem po ceni […].

(25)

Družba LOT meni, da je uvedba novih zrakoplovov B787 glavno gonilo pri obnovi sposobnosti preživetja. Po mnenju družbe LOT imajo zrakoplovi B787 pomembne stroškovne prednosti v primerjavi z zrakoplovi B767. Te prednosti vključujejo:

(26)

Ocenjuje se, da se bo z uvedbo zrakoplovov B787 poslovni rezultat družbe LOT izboljšal za približno [135–165] milijonov PLN na leto (od leta 2015) v primerjavi z rezultatom, ustvarjenim s floto zrakoplovov B767.

(27)

Število zrakoplovov B737-400 se je v skladu z načrtom prestrukturiranja zmanjšalo z devet na tri. V načrtu je bilo predvideno tudi, da naj bi bili s […] sezono […] preostali zrakoplovi B737-400 nadomeščeni z novejšo generacijo ozkotrupnih zrakoplovov (B737NG ali A319/A320). Vendar zamenjava ni bila izvedena v predvidenem časovnem okviru, saj se je družba LOT naknadno dogovorila o podaljšanju najema preostalih B737-400 za dodatnih […] let do […]. Obrok najema se bo postopno zmanjšal z […] USD na mesec/zrakoplov na […] USD na mesec/zrakoplov v zadnjem letu pogodbe.

(28)

Družba LOT je načrtovala, da bo iz svoje flote umaknila vseh deset zrakoplovov Embraer 170 (v nadaljnjem besedilu: zrakoplov E170) in jih nadomestila z zrakoplovi Bombardier Q400 (v nadaljnjem besedilu: zrakoplov DH4). Zlasti je bilo v načrtu prestrukturiranja določeno, da bo […] zrakoplovov E170 prodanih ali oddanih v podnajem od sezone […], preostalih […] pa bo umaknjenih s sezono […]. Prvih […] zrakoplovov do zdaj ni bilo prodanih/oddanih v podnajem. Čeprav družba LOT še vedno dejavno išče kupce ali najemnike za te zrakoplove, je pripravila nadomestni scenarij za floto, ki predvideva njihovo nadaljnjo uporabo, da se zmanjša učinek zamude pri umiku na finančno sposobnost. Ta nadomestni scenarij bo izveden, če družbi LOT ne uspe prodati ali dati v podnajem zrakoplovov Embraer in/ali se dogovoriti o dovolj nizkih obrokih najema za zrakoplove DH4.

(29)

Družba LOT je načrtovala, da bo z zimsko sezono 2014 iz svoje flote umaknila […] od štirinajstih zrakoplovov Embraer 175 (v nadaljnjem besedilu: zrakoplov E175). Zmanjšanje flote zrakoplovov E175 je temeljilo na predpostavki, da bo družba LOT najela dodatne zrakoplove DH4 kot zamenjavo za umaknjene zrakoplove. Ker se je izkazalo, da dodatni zrakoplovi DH4 morda ne bodo na voljo za najem, družba LOT razmišlja o uporabi celotne flote štirinajstih zrakoplovov E175 do konca obdobja prestrukturiranja.

(30)

Družba LOT je izvedla dodatne ukrepe za prestrukturiranje flote, da bi ublažila morebitni učinek nadomestnega scenarija za floto na finančno sposobnost. Prvič, kot je bilo navedeno v uvodni izjavi 27 zgoraj, je zmanjšala obroke poslovnega najema za tri enote B737-400, s čimer naj bi prihranila do […] milijonov USD (približno […] milijonov PLN) v podaljšanjem obdobju najema. Drugič, družba LOT namerava doseči dodatne koristi v višini […] milijonov PLN na leto iz povečanja učinkovitosti tovorne dejavnosti (samo v letu 2013 je tovorna dejavnost prispevala k izboljšanju EBIT za […] milijonov PLN v primerjavi z načrtom).

(31)

Družba LOT namerava ukiniti pet povezav, ki ne izpolnjujejo njenih meril donosnosti: […].

(32)

Ocenjuje, da se bo poslovni rezultat z ukinitvijo nedonosnih prog izboljšal za približno [2,2–2,6] milijona PLN na leto.

(33)

Ukrepi prestrukturiranja na področju upravljanja prihodkov bodo osredotočeni na spremembe tarifne strukture.

(34)

Glede na načrt prestrukturiranja namerava družba LOT za lete s faktorjem zasedenosti, višjim od [76–94] %, povečati delež potnikov v višjem razredu za [9–11] % v razredu, ki je eno tarifo nad sedanjo ravnjo, in za [4–6] % v razredu, ki je dve tarifi nad sedanjo ravnjo. Poleg tega se bo spremenila opredelitev tarife za poslovne stranke na progah na kratke razdalje (14). Prihodki družbe LOT naj bi se povečali tudi z uvedbo agresivnejših tarif na izbranih progah na dolge razdalje. Pričakovane koristi izvajanja tega ukrepa so ocenjene na […] milijonov PLN v letu 2015.

(35)

Analiza faktorja zasedenosti v poslovnem razredu je pokazala, da je leta 2012 […] sedežev ostalo praznih. Družba LOT bo zato uvedla možnost nakupa plačane premestitve v višji razred pred poletom. S tem ukrepom naj bi se zapolnilo 10 % sedežev, ki bi ostali prazni, poslovni rezultat pa se bo izboljšal za približno […] milijonov PLN v letu 2015.

(36)

Tarifna struktura v okviru promocijskega programa, imenovanega „First Minute“, ki ga trenutno ponuja družba LOT, bo spremenjena, da se opravijo pretirano nizke cene, ki so se v preteklosti zaračunavale brez ekonomske utemeljitve. To bi moralo prispevati k dodatni rasti prihodkov.

(37)

Poslovni razred bo na domačih progah ukinjen. Namen tega ukrepa je izboljšati učinkovitost uporabe sedežev v zrakoplovu. Trenutno so v zrakoplovu DH4 za potnike v poslovnem razredu rezervirani trije sedeži, čeprav jim ni na voljo nobena dodatna storitev. S sprostitvijo teh sedežev naj bi se poslovni rezultat izboljšal za približno […] milijonov PLN v letu 2015.

(38)

Notranja revizija družbe LOT je razkrila, da so se zaradi pomanjkljivosti v notranjem sistemu nadzora v preteklosti ponujale ugodne tarife brez utemeljitve. Ta praksa bo prepovedana. Pričakovane koristi tega ukrepa so ocenjene na […] milijonov PLN v letu 2015.

(39)

Na splošno družba LOT zaradi ukrepov v zvezi z upravljanjem prihodkov pričakuje, da se bo poslovni izid leta 2015 izboljšal za približno [62–76] milijonov PLN.

(40)

Glavni cilj tega področja prestrukturiranja je povečati prihodke iz dodatnih storitev z visoko maržo, ki niso neposredno povezane s prodajo vozovnic. Delež dodatnih prihodkov v skupnih prihodkih družbe LOT je pod ravnjo primerljivih družb in mnogo pod ravnjo nizkocenovnih prevoznikov. Družba LOT je na tem področju opredelila možnosti za rast.

(41)

Ključne pobude v tej skupini vključujejo uvedbo storitve „SkyBar“ (plačljiva postrežba hrane in pijače) na progah na kratke razdalje, zmanjšanje storitev na krovu za potnike v ekonomskem razredu in uvedbo vrste dodatnih plačljivih storitev, na primer brezcarinska prodaja, dodatna prtljaga, dodatni prostor za noge, izbira sedeža, prednostno vkrcanje, zavarovanje, najem avtomobila in rezervacija hotela.

(42)

Drugi cilj tega področja prestrukturiranja je znižanje stroškov prodaje. Delež stroškov prodaje v skupnih stroških družbe LOT znaša […] % in je bistveno večji kot pri drugih tradicionalnih letalskih družbah, ki jih je analizirala družba LOT.

(43)

Družba LOT trenutno ustvari samo približno […] % skupne prodaje prek spletne strani LOT.com. To je mogoče primerjati s povprečno prodajo prek spleta, ki znaša 40 % pri tradicionalnih prevoznikih in 80 % pri nizkocenovnih prevoznikih. Ugotovljeno je bilo, da pri prodaji prek spleta obstajajo velike možnosti za prihodnjo rast zaradi njenih razmeroma nizkih stroškov in velikega nadzora nad potekom prodaje. Družba LOT bo nadalje razvila svojo prodajo prek spleta, pri čemer je ciljna ocenjena stopnja rasti prodaje prek spleta v primerjavi s skupno prodajo najmanj […] % na leto.

(44)

V zvezi z mrežo prodajnih agentov družbe LOT bo izveden nov motivacijski program […]. Družba LOT bo tudi reorganizirala domače in tuje mreže prodajnih mest na letališčih in v mestnih središčih. Glede na visoke stroške takih dejavnosti se je družba LOT odločila ta prodajni kanal zmanjšati na najmanjši potrebni obseg.

(45)

Družba LOT načrtuje, da bo svoje možnosti za ustvarjanje prihodkov na področju trženja razširila z na primer ponujanjem oglaševalskega prostora (v zrakoplovu ali zunaj njega) za oglaševalske kampanje tretjih oseb.

(46)

Načrtuje tudi povečanje prodaje poslovnim strankam. Za to bo prek hčerinske družbe LOT Travel (agent združenja IATA) sodelovala na javnih razpisih za zagotavljanje potovalnih storitev za velike institucije in družbe, pri čemer ne bo ponujala samo svojih storitev, ampak tudi storitve drugih letalskih družb, prodajo elektronskega zavarovanja, hotelske storitve in železniške vozovnice. Poleg tega upa, da bo s promocijo programa „LOT for Business“, namenjenega sektorju MSP, privabila več poslovnega prometa.

(47)

Pričakuje se, da naj bi se poslovni rezultat družbe LOT z ukrepi prestrukturiranja, opisanimi v uvodnih izjavah 41 do 46, leta 2015 izboljšal za skoraj [76–94] milijonov PLN.

(48)

Najpomembnejši ukrepi na tem področju prestrukturiranja vključujejo (i) znižanje stroškov goriva, (ii) znižanje stroškov zaposlovanja in (iii) prodajo osnovnih sredstev.

(49)

Stroški goriva znašajo […] % skupnih stroškov družbe LOT. Družba LOT namerava uvesti novo programsko opremo, s katero naj bi optimizirala profil leta. Profil leta bo povezan tudi z uvedbo dinamičnega indeksa stroškov, ki omogoča izbiro med čim manjšo porabo goriva in izvedbo načrtovanega časa leta. Celotni program naj bi prispeval dodatnih […] milijonov PLN k izboljšanju poslovnega rezultata v letu 2015.

(50)

V načrtu prestrukturiranja je predvideno zmanjšanje števila zaposlenih za 833 ekvivalentov polnega delovnega časa (v nadaljnjem besedilu: EPDČ), tj. za 39 % v primerjavi s stopnjo zaposlovanja na dan 31. oktobra 2012. Zmanjšanje naj bi prizadelo vse vrste zaposlenih: letališko zemeljsko osebje (zmanjšanje za […] EPDČ) in osebje v pilotski kabini ter kabinsko osebje (zmanjšanje za […] EPDČ). Cilj tega zmanjšanja je prilagoditi stopnjo zaposlovanja zmanjšani mreži letov in velikosti flote ter povečati storilnost. Učinek zmanjšanja števila zaposlenih na poslovni rezultat družbe LOT v letu 2015 je ocenjen na […] milijonov PLN.

(51)

Družba LOT je spremenila tudi politiko prejemkov za posadko v pilotski kabini in kabinsko posadko (na podlagi novih predpisov bo plača vsakega pilota in člana kabinske posadke strogo povezana s časom, ki ga dejansko preživi v zraku), s čimer naj bi ustvarila prihranke v višini do […] milijonov PLN na leto, ter predvidela dodatna odpuščanja v upravi z ocenjeno letno koristjo v višini […] milijonov PLN. Poleg tega se je odločila centralizirati politiko javnega naročanja v družbi, da bi prihranila do […] milijonov PLN na leto.

(52)

Družba LOT namerava prodati osnovna sredstva (zemljišča, zgradbe in nepremičnine), s čimer naj bi ustvarila enkratni prihodek v višini […] milijonov PLN in letne prihranke v višini […] milijonov PLN.

(53)

Pri drugih ukrepih, ki naj bi bili izvedeni na tem področju prestrukturiranja (npr. znižanje stroškov trženja, poslovnih potovanj, razledenitev, usposabljanja, pisarniškega materiala, čiščenja itd.), je finančni potencial manjši.

(54)

Skupaj naj bi se poslovni rezultat družbe LOT z ukrepi, predvidenimi na tem področju prestrukturiranja, leta 2015 izboljšal za več kot [156–190] milijonov PLN.

(55)

Družba LOT se namerava ponovno pogajati o svojih poslovnih pogodbah z vsemi svojimi ključnimi dobavitelji, da bi znižala stroške in optimizirala obseg storitev, ki jih zagotavlja.

(56)

Prvič, družba LOT se namerava ponovno pogajati o svojem poslovnem razmerju s „Przedsiębiorstwo Państwowe Porty Lotnicze“ (državno podjetje Poljska letališča) (v nadaljnjem besedilu: podjetje PPL), ki upravlja letališče Chopin v Varšavi. Ker se uradne cene na letališču Chopin v Varšavi štejejo za višje od povprečja (15) na primerljivih letališčih, se namerava družba LOT ponovno pogajati o letaliških pristojbinah, pri čemer bi se upoštevalo veliko število dejavnosti, ki jih družba LOT izvaja na svojem baznem letališču.

(57)

Drugič, družba LOT se namerava ponovno pogajati o svojem poslovnem razmerju s „Polska Agencja Żeglugi Powietrznej“ (poljska agencija za storitve zračne navigacije) (v nadaljnjem besedilu: agencija). […]

(58)

Tretjič, družba LOT je navedla, da se namerava ponovno pogajati o pogodbah z družbo LOT AMS, ki izvaja popravila in tehnične storitve. Ponovno pogajanje se bo nanašalo predvsem na določitev metod za optimizacijo postopka servisiranja, popravil in plačila.

(59)

Nazadnje, družba LOT bo nadaljevala pogajanja z družbo Eurolot, da bi […].

(60)

Družba LOT pričakuje, da se bo njen poslovni rezultat zaradi optimizacije zunanjih poslovnih razmerij leta 2015 izboljšal za več kot [54–66] milijonov PLN.

(61)

Dodatne podporne pobude, predvidene v načrtu prestrukturiranja, vključujejo na primer (i) spremembo organizacijske kulture in sistema upravljanja; (ii) izboljšanje upravljanja z denarnimi tokovi; (iii) izvajanje nove politike obvladovanja tveganj, da bi se družba LOT zavarovala pred nenadnimi nihanji cen goriva, in (iv) izboljšanje nabavnega postopka, vključno z uvedbo novih orodij za podporo IT. Učinke teh ukrepov je težko kvantitativno opredeliti, zato niso bili vključeni v finančne projekcije.

(62)

Pričakovani finančni učinek izvajanja vseh ukrepov prestrukturiranja, predvidenih v načrtu prestrukturiranja, v letu 2015 (zadnjem letu obdobja prestrukturiranja) je povzet v spodnji preglednici:

Preglednica 2

Ocenjeni finančni učinek ukrepov prestrukturiranja v letu 2015

(63)

Družba LOT je v preteklosti že izvedla poskuse prestrukturiranja, ki jih je financirala iz lastnih sredstev (prodaja hčerinskih družb, zemljišč, zgradb, nepremičnin in finančnega premoženja). Nedavno, v obdobju 2009–2012, je izvedla program prestrukturiranja, ki je med drugim predvideval zmanjšanje zaposlovanja in flote, druge ukrepe za znižanje stroškov, prodajo nestrateških sredstev in prestrukturiranja dolga. Čeprav je privedel do določenega izboljšanja poslovnega rezultata in denarnih tokov družbe LOT, se je izkazalo, da ne zadostuje, zlasti glede znižanja stroškov, tako da donosnost družbe ni bila obnovljena. Hkrati pa je prodaja sredstev, izvedena za financiranje teh poskusov prestrukturiranja, bistveno omejila notranje vire financiranja družbe LOT, ki bi jih bilo mogoče uporabiti za financiranje sedanjega načrta prestrukturiranja.

(64)

V načrtu prestrukturiranja, ki je bil Komisiji predložen 20. junija 2013, je bilo priznano, da so bili prejšnji poskusi prestrukturiranja izvedeni v veliko bolj pozitivnih tržnih okoliščinah. Leta 2012 je druga faza finančne krize negativno vplivala na poslovanje letalskih prevoznikov. Poleg tega so obstajali negativni trendi v zvezi s cenami goriva in menjalnimi tečaji. Vse večja konsolidacija trga in naraščajoča tržna moč nizkocenovnih in neevropskih letalskih prevoznikov sta še dodatno otežili samostojno uspešno poslovanje majhne tradicionalne letalske družbe, kot je družba LOT.

(65)

Leta 2013, po prvem polnem letu izvajanja načrta prestrukturiranja, se je finančno poslovanje družbe LOT izboljšalo. Zlasti je prvič po letu 2007 izkazala čisti dobiček. Poleg tega je bil dejanski poslovni rezultat mnogo boljši od napovedi v načrtu prestrukturiranja (čisti dobiček v višini 26 milijonov PLN v primerjavi z načrtovano izgubo v višini 196 milijonov PLN). Denarni tokovi iz poslovanja so se bistveno povečali v primerjavi z letom 2012, predvsem zaradi boljših poslovnih rezultatov.

(66)

Kljub izboljšanju finančnega poslovanja je položaj družbe LOT ostal težak. Družba LOT je imela še vedno velik negativni lastniški kapital in je ustvarjala izgube iz osnovne dejavnosti (tj. zračnega prevoza). Njen dolg se je povečal, predvsem zaradi obveznosti iz naslova najema, povezanih z nabavo novih zrakoplovov (predvideno v načrtu prestrukturiranja).

(67)

Kar zadeva posodobitev flote, so bili vsi zrakoplovi B787 dobavljeni z zamudo. Poleg tega sta imela prva dva zrakoplova tehnične težave in sta bila od januarja do junija 2013 prizemljena. Družba LOT je imela izredno izgubo, saj je morala financirati nadomestna zrakoplova. Družba LOT je […] podpisala pogodbo z družbo Boeing, ki določa […].

(68)

Poleg tega je družba LOT še naprej izvajala svojo novo strategijo za spopadanje s spremenjenimi tržnimi razmerami. Prizadeva si doseči finančno stabilnost, tako da bi vzpostavila dolgoročno zvestobo strank, postala eden od najučinkovitejših mrežnih prevoznikov v Evropi, obnovila rast in nazadnje prodala družbo zasebnim vlagateljem.

(69)

Družba LOT naj bi se zlasti osredotočila na zagotavljanje neposrednih povezav s Poljske do glavnih poslovnih destinacij v Evropi in svetu ter najpomembnejših središč poljske skupnosti v Severni Ameriki. Želi privabiti tudi stranke iz srednje in vzhodne Evrope ter jim ponuditi povezave na dolge razdalje z varšavskega vozlišča. Družbe LOT ne zanimajo turistične proge od točke do točke, na katerih lete opravljajo nizkocenovni prevozniki. Družba LOT je možnosti za rast opredelila na progah na dolge razdalje na Poljsko in s Poljske ter navedla, da se namerava po prestrukturiranju razširiti na tem trgu, za kar bo uporabila svoje nove zrakoplove B787, ki se štejejo za glavni steber prestrukturiranja in nove strategije.

(70)

Kar zadeva predvideno prodajo družbe LOT zasebnim vlagateljem, je Poljska spremenila zakonodajo, da bi olajšala privatizacijo družbe LOT. V skladu z novo zakonodajo bodo lahko vlagatelji iz Unije pridobili večinski delež v družbi LOT.

(71)

Skupni stroški prestrukturiranja družbe LOT znašajo [2 000–2 400] milijonov PLN in vključujejo: (i) nabavo petih zrakoplovov B787 – […] milijonov PLN; (ii) stroške umika zrakoplovov B737-400 in Embraer – […] milijonov PLN; (iii) delno kritje izgub iz poslovanja in vrzeli v financiranju – […] milijonov PLN; (iv) stroške prestrukturiranja zaposlovanja – […] milijonov PLN in (v) odplačilo posojila za reševanje (z natečenimi obrestmi) – 423 milijonov PLN.

(72)

Stroški prestrukturiranja se bodo krili iz: (i) lastnega prispevka, ki znaša [1 200–1 600] milijonov PLN ter vključuje finančni najem petih zrakoplovov B787 in prodajo osnovnih sredstev; (ii) državne pomoči v višini 804 milijonov PLN. Lasten prispevek znaša [60–67] % stroškov prestrukturiranja. Stroški prestrukturiranja in viri financiranja so povzeti v spodnji preglednici.

Preglednica 3

Stroški prestrukturiranja in viri financiranja (v milijonih PLN)

(73)

Družba LOT je podpisala pogodbo z Boeingom za nabavo skupno osmih zrakoplovov B787. V skladu z načrtom prestrukturiranja se izdatki družbe LOT v zvezi z nakupom prvih petih enot v višini […] milijonov PLN štejejo za stroške prestrukturiranja.

(74)

V okviru ukrepov za posodobitev flote namerava družba LOT umakniti šest zrakoplovov B737-400, […] zrakoplovov E170 in […] zrakoplovov E175. V obdobju umika, preden bo zrakoplov vrnjen, prodan ali oddan v podnajem, bo nosila stroške obveznosti iz naslova najema in vzdrževanja. Skupni stroški umika so ocenjeni na […] milijonov PLN.

(75)

Družba LOT naj bi v začetku obdobja prestrukturiranja ustvarjala izgube in negativne denarne tokove. Za kritje teh izgub in ohranitev likvidnosti bo potrebovala ocenjenih […] milijonov PLN.

(76)

V načrtu prestrukturiranja je predvideno zmanjšanje števila zaposlenih za 833 EPDČ. Družba LOT ocenjuje, da bodo skupni stroški zmanjšanja števila zaposlenih znašali približno […] milijonov PLN in bodo vključevali naslednje elemente: (i) program prostovoljne odpovedi ([…] milijonov PLN); (ii) postopek kolektivne odpovedi ([…] milijonov PLN); (iii) nadomestila za zaposlene v tujini, za katere velja lokalna zakonodaja ([…] milijonov PLN), in (iv) druge odpovedi, na primer predčasna upokojitev ([…] milijonov PLN).

(77)

Družba LOT je jeseni 2012 od ameriške poslovne banke […] pridobila finančni najem za nabavo petih zrakoplovov B787, ki ga je priglasila kot vir lastnega prispevka. Družba LOT je med 24 poslovnimi ponudbami na trgu izbrala ponudbo […]. Odločila se je na podlagi čiste sedanje vrednosti in tehtane povprečne obrestne mere.

(78)

Obdobje za odplačilo finančnega najema je 12 let od datuma dobave zrakoplova. Družba LOT mora plačati začetno provizijo na datum dobave zrakoplova in četrtletne obroke najema, ki jih je treba plačati vnaprej po trimesečni obrestni meri LIBOR + […] % v primeru prvega zrakoplova ter po fiksnih obrestnih merah v razponu od […] % do […] % v primeru naslednjih štirih zrakoplovov. Struktura finančnega najema temelji na subjektu s posebnim namenom (v nadaljnjem besedilu: SPV), tj. družbi, ki je bila ustanovljena v Združenih državah Amerike ter deluje kot posrednik med […] in družbo LOT (17).

(79)

Najem je zavarovan z naslednjim: (i) izvozno garancijo Export Import Bank of the United States (v nadaljnjem besedilu: Ex-Im Bank), izdano v skladu s pravili dogovora sektorja za velike zrakoplove (Large Aircraft Sector Understanding, v nadaljnjem besedilu: LASU) (18); (ii) zastavno pravico na zrakoplovih; (iii) prenosom pravic iz zavarovalnih pogodb in (iv) zastavno pravico na delnicah SPV.

(80)

Garancija Ex-Im Bank je omejena po trajanju in znesku, tj. nanaša se na nakup petih zrakoplovov B787 s finančnim najemom za 12 let. Garancija krije del kupnine zrakoplova ([75–90] %). Preostanek mora kriti družba LOT. Ex-Im Bank je garancijo izdala na podlagi primerne skrbnosti družbe LOT, pri čemer je ocenila njeno finančno stanje in sposobnost izpolnjevanja obveznosti iz naslova najema.

(81)

Drugi vir lastnega prispevka poleg finančnega najema je prodaja osnovnih sredstev, s katero naj bi družba ustvarila prihodek v višini […] milijonov PLN.

(82)

Državna pomoč obsega pretvorbo posojila za reševanje v lastniški kapital v višini 423 milijonov PLN in dodatne kapitalske naložbe v višini 381,29 milijona PLN, kot je opisano v uvodni izjavi 19.

(83)

V načrtu prestrukturiranja je obnova dolgoročne sposobnosti preživetja predvidena v letu 2015. Finančne projekcije, ki zajemajo obdobje 2013–2018, so bile pripravljene na podlagi najslabšega mogočega, osnovnega in najboljšega mogočega scenarija. Predvideva se, da bo družba LOT od leta 2014 izkazala dobiček iz osnovne dejavnosti, ustvarjala pozitivne denarne tokove iz poslovanja in imela pozitivni donos vloženega kapitala (v nadaljnjem besedilu: ROCE). Čisti dobiček naj bi bil dosežen leta 2015 in v prihodnjih letih. V spodnji preglednici so predstavljeni izbrani finančni podatki glede na napovedi na podlagi osnovnega scenarija.

Preglednica 4

Izbrani finančni podatki glede na napovedi na podlagi osnovnega scenarija (številke v milijonih PLN)

(84)

Finančna projekcija temelji na več predpostavkah v zvezi s floto, mrežo letov, notranjo organizacijo, operativnimi in finančnimi parametri, makroekonomskimi kazalniki, ceno goriva in ravnjo izvajanja ukrepov prestrukturiranja. Glavne predpostavke so povzete spodaj:

(85)

Družba LOT kot izravnalni ukrep predlaga ukinitev 19 povezav in zmanjšanje pogostosti letov na petih povezavah (19). Predlagani ukrep ustreza zmanjšanju zmogljivosti za [13,5–16,5] % v smislu ASK v primerjavi z obdobjem pred prestrukturiranjem od novembra 2011 do oktobra 2012. Po navedbah družbe LOT nobena od zgornjih povezav ni ustvarjala izgube pred prestrukturiranjem, kot se zahteva s točko 40 Smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (20) (v nadaljnjem besedilu: Smernice).

(86)

Poleg tega namerava družba LOT ukiniti pet povezav (21), kar pomeni dodatno zmanjšanje zmogljivosti za [1,4–1,7] %, vendar teh ukinitev ne šteje za izravnalne ukrepe, ker je za te povezave ocenila, da so pred prestrukturiranjem ustvarjale izgubo.

(87)

V obdobju prestrukturiranja ne namerava povečati zmogljivosti na progah na dolge razdalje.

(88)

Zaradi sprememb v mreži družbe LOT bo družba tudi sprostila vrsto slotov.

(89)

Komisija je 6. novembra 2013 začela formalni postopek preiskave. V sklepu o začetku postopka je izrazila dvome glede načela enkratnosti pomoči, obnove dolgoročne sposobnosti preživetja, izravnalnih ukrepov in lastnega prispevka.

(90)

Komisija je izrazila dvome glede tega, ali družba LOT ni prejela pomoči za reševanje ali prestrukturiranje v nasprotju z načelom enkratnosti pomoči zaradi odlogov plačila letaliških pristojbin, ki so jih družbi zagotovila letališča v državni lasti (22). Komisijo je na to vprašanje opozorila družba Ryanair v pritožbi, v kateri je trdila, da so letališča v državni lasti družbi LOT odobrila neomejeno kreditno linijo za letališke pristojbine v škodo vsem drugim letalskim družbam (glej oddelek 1.2 zgoraj).

(91)

Komisija je zlasti izrazila dvome glede trditve Poljske, da sredstva letališč v državni lasti niso državna sredstva. Poleg tega je izrazila tudi dvome glede tega, ali so bili odlogi plačila letaliških pristojbin, ki so jih družbi LOT odobrila letališča v državni lasti, dejansko odobreni pod tržnimi pogoji, glede na to, da so bila obdobja odloga dolga, obresti pogosto nizke, zavarovanje pa pogosto slabo (23). Poleg tega se je zdelo, da vse odložene obveznosti nazadnje niso bile plačane.

(92)

Komisija je izrazila dvome glede tega, da bo s sedanjim načrtom prestrukturiranja obnovljena dolgoročna sposobnost preživetja družbe LOT, in Poljsko pozvala, naj bolje utemelji to trditev. Ugotovila je, da je družba LOT že izvedla poskuse prestrukturiranja, s katerimi pa ni uspela obnoviti donosnosti, čeprav so bili izvedeni v očitno boljšem poslovnem okolju.

(93)

Zaskrbljujoč je bil tudi likvidnostni položaj družbe LOT. Družba LOT je likvidnost izgubila decembra 2012, predvideno pa je bilo, da ji bo denarja znova zmanjkalo avgusta 2013 (kljub pomoči za reševanje). Čeprav se ta napoved ni uresničila, je varnostna rezerva ostala majhna, saj je družba LOT po prodaji sredstev izčrpala notranje vire financiranja in zaradi svojega težkega finančnega položaja ni imela dostopa do zunanjega financiranja (razen finančnega najema).

(94)

Komisija je dvomila, da bodo dolgotrajne strukturne težave družbe LOT večinoma rešene z uvedbo novih zrakoplovov B787. Družba LOT je načrtovala, da bo približno 30 % skupnega ocenjenega finančnega učinka prestrukturiranja dosegla z upravljanjem zrakoplovov B787. Komisija je poudarila, da bo imela uporaba takih zrakoplovov B787 neposreden učinek samo na tržni segment letov na dolge razdalje (ki je leta 2012 znašal samo [< 25] % prihodkov družbe LOT iz rednih letov) in da povpraševanje morda ne bo zadostovalo za zagotovitev učinkovite uporabe novih zrakoplovov.

(95)

Predpostavka, da bo več kot 30 % koristi prestrukturiranja doseženih z ukrepi, povezanimi s prihodki (npr. dodatni prihodki, upravljanje prihodkov), se je zdela precenjena, saj je njihov uspeh delno odvisen od zunanjih dejavnikov, kot je na primer sprememba vedenja strank. Poleg tega se je za nekatere od načrtovanih ukrepov (npr. uvedba plačljive postrežbe hrane in pijače), ki se običajno povezujejo z nizkocenovnimi prevozniki, zdelo, da so v morebitnem nasprotju s strategijo družbe LOT, da bi ostala tradicionalni letalski prevoznik.

(96)

Predpostavka družbe LOT, da se bo rezultat iz osnovne dejavnosti izboljšal z izgube v višini [130–157] milijonov PLN leta 2013 na dobiček v višini [64–78] milijonov PLN leta 2014, tj. izboljšanje za [194–235] milijonov PLN v 12 mesecih, se je zdela nerealna glede na njene pretekle poslovne rezultate (družba LOT ni izkazala dobička iz osnovne dejavnosti od leta 2008) in precejšnjo predhodno izgubo, zabeleženo v prvih štirih mesecih leta 2013.

(97)

Komisija je podvomila tudi o več predpostavkah, na katerih je temeljila finančna projekcija v načrtu prestrukturiranja, zlasti o:

(98)

Komisija je izrazila zadržek glede metodologije družbe LOT za izračun donosnosti prog. V skladu s točko 40 Smernic ukinitve dejavnosti, ki ustvarjajo izgubo, ni mogoče šteti za veljaven izravnalni ukrep. Glede na zgornji zadržek Komisija ni imela zadostnega zagotovila, da je bil ta pogoj izpolnjen.

(99)

Komisija je izrazila dvom glede tega, ali je mogoče finančni najem zrakoplovov B787, podprt z garancijo izvozno-kreditne agencije (v nadaljnjem besedilu: IKA) Ex-Im Bank, sprejeti kot veljaven vir lastnega prispevka. Ob upoštevanju, da je bilo ob tako močnem zavarovanju verjetno, da bo najemodajalcu povrnjen celotni znesek dolga, če družba LOT ne bi izpolnjevala obveznosti, se finančni najem ni zdel znak zaupanja trga v obnovitev sposobnosti preživetja družbe LOT, kot je določeno v točki 43 Smernic.

(100)

Poljska je predložila pripombe in zagotovila dokaze v zvezi z vprašanji, sproženimi v sklepu o začetku postopka. Ugotovila je, da priglašeni ukrep izpolnjuje vse pogoje iz Smernic. Predložila je tudi posodobljene informacije v zvezi z izvajanjem načrta prestrukturiranja, iz katerih je razvidno, da je družba LOT dosegla velik napredek pri postopku prestrukturiranja in da so bili njeni dejanski poslovni rezultati leta 2013 mnogo boljši od načrtovanih.

(101)

Kar zadeva skladnost z načelom enkratnosti pomoči, je Poljska potrdila, da so letališča v državni lasti odložila obveznosti družbe LOT v zvezi z letališkimi pristojbinami. Hkrati pa je vztrajala pri svojem stališču, da odlogi plačila niso pomenili državne pomoči.

(102)

Po mnenju Poljske sredstva letališč niso državna sredstva in odločitev letališč ni mogoče pripisati državi. Vendar tudi če bi bili odlogi plačila letaliških pristojbin, ki so jih odobrila letališča, financirani iz državnih sredstev, izpolnjujejo zahteve merila zasebnega upnika in torej ne pomenijo državne pomoči.

(103)

V zvezi s pripisom odločitev državi je Poljska potrdila, da so vsa letališča, ki so družbi LOT odobrila odloge, pod neposrednim ali posrednim nadzorom poljske države. Podjetje PPL, ki upravlja varšavsko letališče, je v 100-odstotni lasti državne zakladnice. Regionalna letališča v Gdansku, Krakovu, Poznanu, Katovicah in Vroclavu (v nadaljnjem besedilu: regionalna letališča) so v lasti podjetja PPL, regionalnih organov in ene družbe v državni lasti.

(104)

Kljub temu je Poljska znova poudarila, da odločitev, ki jih sprejemajo letališča, ni mogoče pripisati državi, saj zmožnost države, da nadzoruje letališča, samodejno ne utemeljuje predpostavke, da je mogoče njihovo ravnanje pripisati državi. V tem okviru se je Poljska znova sklicevala na sodbo Stardust Marine  (24). Poljska je poudarila, da letališča niso del javne uprave in da svoje poslovne dejavnosti vodijo neodvisno in brez kakršnega koli vmešavanja države.

(105)

Poljska je zlasti pojasnila, da je podjetje PPL pravna oseba in da deluje v skladu z zakonom o državnem podjetju „Letališča“ z dne 23. oktobra 1987 (25) (v nadaljnjem besedilu: zakon o PPL). Podjetje PPL v skladu z zakonom o PPL posluje neodvisno, skladno z razumnimi poslovnimi načeli in je finančno neodvisno. Podjetje PPL ne spada v sektor javnih financ; ne financira se iz državnega proračuna in svoje stroške poslovanja krije iz prihodkov iz lastnih gospodarskih dejavnosti. Dejavnosti podjetja PPL nadzoruje in spremlja minister za promet, ki ima pravico spremeniti ali preklicati odločitve generalnega direktorja podjetja PPL le, če so v nasprotju z zakonom. Po navedbah Poljske minister nima pravice posegati v postopek odločanja, ki se nanaša na poslovna razmerja podjetja PPL.

(106)

Kar zadeva regionalna letališča, je Poljska pojasnila, da so to vse zasebnopravne družbe (26) in da zanje velja običajno pravo gospodarskih družb, tj. poljski zakon o gospodarskih družbah (27) (v nadaljnjem besedilu: zakon o gospodarskih družbah). To so kapitalske družbe, ki so ločene pravne osebe in imajo ločena sredstva; delujejo zunaj struktur javne uprave. Družbe, ki upravljajo regionalna letališča na Poljskem, upravljajo skupščina delničarjev, nadzorni odbor in upravni odbor. Predstavniki javnih organov se udeležujejo skupščin delničarjev in so tudi člani njihovih nadzornih odborov. V skladu z zakonom o gospodarskih družbah upravni odbor vodi vsakodnevne posle družbe in neodvisno sprejema odločitve o zadevah, ki niso pridržane drugim organom družbe. Ker upravni odbor za sklenitev sporazumov o odlogu plačil ne potrebuje soglasja nadzornega organa ali skupščine delničarjev, Poljska meni, da so bile odločitve o odlogih neodvisne odločitve letališč, sprejete brez kakršnega koli vmešavanja države.

(107)

V zvezi z merilom zasebnega upnika je Poljska navedla več vrst argumentov, da bi dokazala, da so bili odlogi plačila letaliških pristojbin odobreni pod tržnimi pogoji.

(108)

Prvič, Poljska je navedla gospodarske okoliščine, v katerih so se letališča odločila, da bodo družbi LOT odobrila odlog plačila letaliških pristojbin: resen upad gospodarske rasti leta 2009 (28) in drugi izredni dogodki (izbruh vulkana Eyjafjallajökull aprila 2010). Po mnenju Poljske so lahko torej letališča ob odobritvi odlogov predpostavljala, da so težave družbe LOT začasne.

(109)

Drugič, Poljska je poudarila, da je družba LOT kot ključna stranka letališč ustvarila bistven delež njihovih prihodkov, medtem ko so odlogi pomenili le del prometa med letališči in družbo LOT (29). Zato so stranke želele nadaljevati svoje sodelovanje. V obratnem hipotetičnem scenariju bi imela insolventnost družbe LOT negativen učinek na poslovanje letališč (30).

(110)

Tretjič, Poljska je pojasnila, da je bilo z vidika letališč bolje odložiti del plačil družbe LOT, kot pa razglasiti insolventnost prevoznika. Zlasti ker je imela družba LOT v času, ko so bile sprejetje odločitve o odlogu, še vedno sredstva, ki jih je bilo mogoče uporabiti kot zavarovanje. Za primerjavo, v primeru insolventnosti bi bile terjatve letališč poplačane v zadnji kategoriji upnikov in z mnogo nižjim odstotkom kot v primeru odloga (31). Poleg tega postopek zaradi insolventnosti na Poljskem traja povprečno od 3 do 3,5 leta, kar precej presega povprečno obdobje odloga v trajanju približno 6,5 meseca, ki so ga družbi LOT odobrila letališča, glej uvodno izjavo 114 spodaj.

(111)

Četrtič, po mnenju Poljske so bili v pogojih odlogov v celoti izraženi tržni pogoji v zvezi z: (i) obrestno mero, (ii) zavarovanjem in (iii) obdobjem odloga.

(112)

Zlasti v zvezi z obrestno mero (32) Poljska navaja, da je treba obrestno mero, uporabljeno v primeru sporazumov o odlogu, razlikovati od zakonske obrestne mere (33), ki je neke vrste kazen za zamude pri plačilu, medtem ko je namen sporazumov o odlogu dolžniku omogočiti, da obveznosti odplača v razumnem času.

(113)

Kar zadeva zavarovanje, Poljska poudarja, da je bil pri dveh tretjinah sporazumov o odlogu odloženi znesek zavarovan s hipotekami in zastavnimi pravicami na premoženju družbe LOT. Pri večini preostalih sporazumov o odlogu je bil odloženi znesek (34) zavarovan z bianco zadolžnicami, s katerimi se pospeši izterjava dolga. Samo pri šestih sporazumih zavarovanja ni bilo. Vendar je družba LOT v vsakem primeru priznala svoj dolg do določenega letališča, kar mu je omogočalo, da po potrebi brez težav vloži tožbo pri sodišču.

(114)

V zvezi z obdobji odloga Poljska poudarja, da je bilo povprečno obdobje odloga približno 6,5 meseca, kar je ugodno v primerjavi s trajanjem pravdnega postopka na Poljskem (več kot dve leti) (35) ali trajanjem postopka zaradi insolventnosti (povprečno od 3 do 3,5 leta) (36).

(115)

Poljska je tudi trdila, da so drugi zasebni upniki družbi LOT dovolili, da odloži plačilo dolgov v višini več sto milijonov PLN v podobnih obdobjih odloga in pod podobnimi pogoji, vključno z obrestno mero, ki je bila nižja od zakonske obrestne mere, ali brez obresti in v nekaterih primerih tudi brez zavarovanja (37).

(116)

Nazadnje, Poljska je potrdila, da so bila vsa odložena plačila v celoti poplačana.

(117)

Poleg tega je Poljska, da bi utemeljila svoje stališče, kot je predstavljeno v uvodnih izjavah 101 do 116 zgoraj, predložila poročilo, ki ga je pripravila družba KPMG Advisory Spółka z ograniczoną odpowiedzialnością sp. k. (v nadaljnjem besedilu: družba KPMG/poročilo KPMG). V poročilu KPMG je opisan postopek odločanja letališč, ki je privedel do vsakega od sporazumov o odlogu. V njem je predstavljena tudi tržna analiza vsakega od sporazumov o odlogu. Metodologija, ki jo je družba KPMG uporabila za tržno analizo, temelji na primerjavi osnovnega scenarija (38) (tj. odlog plačila letaliških pristojbin) z nadomestnim scenarijem (39) (tj. družbi LOT ni odobren odlog). Da bi se preverila ekonomska upravičenost sporazumov o odlogu, sta se osnovni in nadomestni scenarij primerjala na podlagi sedanje in čiste sedanje vrednosti. Primerjava teh dveh scenarijev je pokazala, da je bil odlog plačila letaliških pristojbin v vsakem primeru ekonomsko razumen in ugodnejši za letališča kot nadomestni scenarij z začetkom postopka zaradi insolventnosti.

(118)

Poljska je trdila, da je družba LOT zdaj v boljšem položaju za obnovo dolgoročne sposobnosti preživetja kot med prejšnjimi neuspešnimi poskusi prestrukturiranja. Prvič, prejela je dolgo pričakovane zrakoplove B787, ki so glavni steber načrta prestrukturiranja. Drugič, odpravila je pomanjkljivosti prejšnjih poskusov, tako da se je osredotočila na predhodno nerešene težave (npr. doslednejše zmanjševanje zaposlovanja). Tretjič, makroekonomsko okolje se je izboljšalo. Nazadnje, dejanski poslovni rezultati družbe LOT po petih četrtinah izvajanja načrta prestrukturiranja so mnogo boljši od načrtovanih.

(119)

Likvidnostni položaj družbe LOT se je izboljšal. Ne samo, da avgusta 2013 ni izgubila likvidnosti, kot je bilo napovedano v načrtu prestrukturiranja, ampak je pridobila tudi dodatne vire financiranja, na primer […] od Boeinga […]. V bistvu so bili dejanski denarni tokovi iz poslovanja leta 2013 boljši od načrtovanih.

(120)

Prav tako se je dejanski finančni učinek uvedbe zrakoplovov B787 izkazal za boljšega od načrtovanega. Pozitivnega učinka ni imel samo na segment letov na dolge razdalje, ampak tudi na celotno mrežo letov. Ne pričakuje se, da bodo dolgotrajne strukturne težave družbe LOT rešene samo z zrakoplovi, ampak v kombinaciji z drugimi ukrepi prestrukturiranja. Promet na progah, na katerih naj bi leteli zrakoplovi B787 (Severna Amerika, severna in jugovzhodna Azija), naj bi se povečal za 6,5 % do 10,6 % na leto, tako da zrakoplovi ne bodo premalo izkoriščeni.

(121)

Leta 2013 je bilo z ukrepi, povezanimi s prihodki, uresničenih [> 100] % načrtovanega finančnega potenciala, predvidenega v načrtu prestrukturiranja. Družba LOT je leta 2013 uspešno uvedla plačljivo postrežbo hrane in pijače, pri čemer ni doživela negativnega odziva strank. Glede na tržno raziskavo potniki niso proti plačljivim storitvam. Povečanje dodatnih prihodkov je v skladu s sedanjim tržnim trendom, pri čemer se tradicionalne letalske družbe usmerjajo k hibridnemu poslovnemu modelu, ki vključuje nekatere lastnosti nizkocenovnih prevoznikov, in torej ne bi smelo ogroziti znamke družbe LOT ali odvrniti strank.

(122)

Dejanski poslovni rezultat za leto 2013 je bil mnogo boljši, kot je bilo predvideno v načrtu prestrukturiranja. Družba LOT je opredelila morebitne vire za nadaljnje izboljšanje. To kaže, da je napovedani dobiček iz osnovne dejavnosti v letu 2014 uresničljiv.

(123)

Poljska je zagotovila analizo občutljivosti, iz katere izhaja, da bo družba LOT tudi pri večjih odstopanjih ključnih parametrov od izhodiščne vrednosti, kot so bila predvidena v načrtu prestrukturiranja, ohranila likvidnost v celotnem obdobju finančne projekcije 2014–2018. Za ceno goriva, ki je že predvidena na zelo konzervativni ravni (nad desetletno preteklo najvišjo ceno družbe LOT in za 12,1 % višja od tržne cene ob priglasitvi), je malo verjetno, da bi se strmo povišala. V zvezi z načrtovanim prihodkom od podnajema zrakoplovov je družba LOT pripravila nadomestni scenarij za floto, v katerem je predvidena daljša uporaba nekaterih zrakoplovov. Poljska je predložila finančne projekcije, iz katerih je razvidno, da bi družba LOT v primeru dejanske izvedbe tega scenarija še vedno obnovila sposobnost preživetja. Navedla je tudi, da je družba LOT leta 2013 dosegla [> 100] % načrtovanih koristi prestrukturiranja (v primerjavi s 85 %, predvidenimi v načrtu).

(124)

Poljska je nadalje pojasnila, kako družba LOT izračunava donosnost prog (glej oddelek 7.3.4). Poudarila je, da je metodologija v skladu s standardi industrije.

(125)

Poljska je predložila dokaze, da je Ex-Im Bank opravila skrben pregled poslovanja družbe LOT, preden je privolila v izdajo garancije, in pojasnila, da je bilo leta 2012 približno 30 % poslov financiranja zrakoplovov po svetu sklenjenih s sodelovanjem IKA. Poljska je Komisijo tudi obvestila, da je eden od ponudnikov družbi LOT ponudil financiranje brez garancije IKA. Poleg tega je tveganje družbe LOT ocenil ameriški kapitalski trg, na katerem so leta 2013 najem uspešno refinancirali zasebni vlagatelji.

(126)

Poljska je še poudarila, da je finančni najem glede na prakso odločanja Komisije sprejemljiva oblika lastnega prispevka, in ponovila, da je to značilna oblika financiranja nabave zrakoplovov. Po mnenju Poljske je finančni najem novega zrakoplova pod pogoji, podobnimi pogojem za družbo LOT, glej uvodne izjave 77 do 80 zgoraj (vključno z vrsto uporabljenega zavarovanja), standardna oblika financiranja v letalski industriji, nedavno pa so ga uporabile tudi številne druge evropske letalske družbe, na primer Ryanair, KLM, Norwegian Air, Czech Airlines, Austrian Airlines in Alitalia.

(127)

Komisija je prejela pripombe sedmih zainteresiranih strani: družbe Ryanair, skupine International Airlines Group (v nadaljnjem besedilu: skupina IAG), dveh strani, ki nista želeli razkriti svoje identitete, sindikata „NSZZ Solidarność 80“ podjetja PPL (v nadaljnjem besedilu: sindikat), samega podjetja PPL ter poslovnega združenja delodajalcev Poljske.

(128)

Družba Ryanair je ponovila svojo trditev, prvotno izraženo v pritožbi, da je družba LOT že prejela državno pomoč v obliki odloga plačila letaliških pristojbin, ki so ga odobrila poljska letališča v državni lasti. Poleg tega je izrazila dvome glede ponovnega doseganja rentabilnosti družbe LOT, pri čemer je navedla, da so pretekli poskusi prestrukturiranja spodleteli, da so napovedi o koristih, ki izhajajo iz uvedbe zrakoplovov B787, preveč optimistične in da družbi LOT morda ne bo uspelo znižati stroškov zaposlovanja zaradi morebitnega pritiska sindikatov.

(129)

Po mnenju skupine IAG bi bilo treba prestrukturirati tudi mrežo letov na dolge razdalje družbe LOT. Skupina IAG zlasti meni, da za podporo zmogljivosti, ki jo družba LOT razvija na ameriškem trgu, ni zadostnega povpraševanja. Skupina IAG navaja primer družbe Malév, ki je neuspešno poskušala ohraniti neposredne lete med Budimpešto in New Yorkom. V zvezi s finančnim najemom zrakoplovov B787 je pripomnila, da so morale biti ocene Ex-Im Bank in poslovne banke posojilodajalke opravljene bodisi pred sedanjimi težavami v zvezi z likvidnostjo bodisi v pričakovanju državne pomoči.

(130)

Prva zainteresirana stran, ki ni želela razkriti svoje identitete, je trdila, da načrt prestrukturiranja družbe LOT ni niti verjeten niti uresničljiv in da ne bo obnovil dolgoročne sposobnosti preživetja družbe LOT. Poudarila je, da je napovedani ROCE preveč optimističen, in pripomnila, da namerava družba LOT povečati zmogljivost v času, ko se poljski trg srečuje s presežno zmogljivostjo. Menila je tudi, da odložene letališke pristojbine pomenijo državno pomoč. Nadalje je pripomnila, da je merjenje donosnosti prog, predlaganih za izravnalne ukrepe, samo na podlagi variabilnih stroškov dolgoročno neustrezno. Po mnenju zainteresirane strani bi bilo treba dolgoročno vse proge meriti na podlagi tega, kar družba LOT imenuje Prag 2. Izrazila je tudi stališče, da se finančni najem zrakoplovov B787 ne sme sprejeti kot vir lastnega prispevka, saj ne dokazuje zaupanja trga v ponovno doseganje rentabilnosti družbe LOT.

(131)

Druga zainteresirana stran, ki ni želela razkriti svoje identitete, je pripomnila, da je družba LOT zaradi državne pomoči povečala svojo zmogljivost na poljskem trgu čarterskih poletov, zaradi česar se je domnevno poslabšal konkurenčni položaj zainteresirane strani in so bila kršena pravila EU o državni pomoči. Izrazila je tudi dvome glede ponovnega doseganja rentabilnosti družbe LOT, pri čemer je med drugim trdila, da so koristi zrakoplovov B787 precenjene in da se zdijo finančne napovedi nerealne. Dvomila je tudi v donosnost prog, predlaganih za izravnalne ukrepe. Nazadnje meni, da se finančni najem ne sme upoštevati kot lasten prispevek, ker ni vključeval praktično nobenega tveganja za banke financiranja.

(132)

Poleg tega je tudi ta zainteresirana stran sprožila vprašanje odloženih letaliških pristojbin (40). Komisijo je opozorila tudi na več drugih poslov družbe LOT, ki naj bi domnevno pomenili državno pomoč. Ti posli vključujejo:

(133)

Sindikat predvsem trdi, da bo pomoč za prestrukturiranje kršila načelo enkratnosti pomoči, ker je družba LOT že prejela državno pomoč v obliki številnih ukrepov, med katerimi so najpomembnejše odložene letališke pristojbine. Sindikat je Komisijo opozoril tudi na več drugih poslov družbe LOT, ki naj bi domnevno pomenili državno pomoč. Ti posli vključujejo:

(134)

Poleg tega je sindikat izrazil stališče, da z načrtom prestrukturiranja ne bo obnovljena dolgoročna sposobnost preživetja družbe LOT in da finančni najem ni znak prepričanja trga v ponovno doseganje rentabilnosti.

(135)

Podjetje PPL, lastnik letališča Chopin v Varšavi, je navedlo, da njegovega ravnanja ni mogoče pripisati državi, saj svoje odločitve sprejema samostojno. Sporazumi, sklenjeni z družbo LOT o odlogu plačila letaliških pristojbin, so bili v skladu s trgom in ekonomsko najbolj razumni. Podjetje PPL je izjavilo, da so bili podobni sporazumi, čeprav v manjšem obsegu, sklenjeni z drugimi letalskimi družbami in predlagani nizkocenovnim prevoznikom. Družba LOT je strateški partner podjetja PPL in ima pomemben vpliv na dolgoročni razvoj letališča Chopin v Varšavi. Z morebitno insolventnostjo družbe LOT bi se zmanjšal promet v Varšavo in iz nje, kar bi negativno vplivalo na poljsko gospodarstvo.

(136)

Poslovno združenje delodajalcev Poljske se zanaša na to, da bo Komisija odobrila pomoč za prestrukturiranje. Meni, da je družba LOT na poti k povrnitvi sposobnosti preživetja, kar potrjujejo izboljšani dejanski poslovni rezultati. Po njegovem mnenju bi insolventnost družbe LOT negativno vplivala na povezljivost, kar bi prizadelo potnike, poslovne potnike in sektor turizma.

(137)

Poljska se je odzvala na vse trditve zainteresiranih strani.

(138)

Kar zadeva morebitno kršitev načela enkratnosti pomoči je Poljska:

(139)

Poljska je zlasti glede poslov v zvezi z nepremičninami pojasnila, da:

(140)

Poljska je v zvezi s prodajo in povratnim najemom sedeža družbe LOT pojasnila, da je družba LOT prejela devet ponudb za nakup, med katerimi je bila ponudba družbe PZU/PB1 izbrana kot najugodnejša. Po mnenju Poljske sredstva družb, ki spadajo v skupino PZU, niso državna sredstva in odločitev teh družb ni mogoče pripisati državi, zato tukaj ne gre za državno pomoč. Poleg tega je Poljska pojasnila, da je bila vrednost nepremičnin predmet neodvisnega predhodnega vrednotenja (42).

(141)

Poljska je nadalje pojasnila, da postopek javnega razpisa v primeru prodaje nepremičnine na ulici 17 Stycznia 39, tovornega terminala in gostinskih zmogljivosti ni uspel, ker ni bila oddana nobena ponudba. Vendar je bila v vsakem primeru vrednost nepremičnine predmet neodvisnega predhodnega vrednotenja (43).

(142)

V zvezi s posojilnimi pogodbami je Poljska pojasnila, da:

(143)

Po mnenju Poljske sredstva družb, ki spadajo v skupino PZU in družbo PKN Orlen, niso državna sredstva in njihovih odločitev ni mogoče pripisati državi, ker ima država v teh družbah manjšinski delež, zato tukaj ne gre za državno pomoč.

(144)

Če bi se sredstva za posojili, ki sta ju zagotovili družbi v državni lasti (tj. TF Silesia, OLPP), štela za državna sredstva in bi bilo mogoče njune odločitve pripisati državi, potem sta bili po mnenju Poljske obe posojili zagotovljeni pod tržnimi pogoji: dano zavarovanje je bilo zelo dobro (45) in uporabljene obrestne mere so bile podobne tistim, ki jih uporabljajo zasebni upniki (46).

(145)

V zvezi s prodajo hčerinskih družb družbe LOT je Poljska pojasnila, da:

(146)

Poljska je v zvezi s posli, povezanimi z dobavo goriva družbi LOT s strani družbe PKN Orlen in njene hčerinske družbe Petrolot po nižjih cenah, pojasnila, da sta PKN Orlen in Petrolot zasebni družbi, da njuna sredstva niso državna sredstva in da njunih odločitev ni mogoče pripisati državi, zato navedeni posli ne vključujejo državne pomoči (52).

(147)

Kar zadeva druge pripombe zainteresiranih strani, Poljska trdi, da je družba LOT zdaj v boljšem položaju, da ji uspe, kot v preteklosti. Makroekonomsko okolje se je izboljšalo, poleg tega pa se gospodarstvu EU in Poljske napoveduje hitrejša rast, kot je bila predhodno pričakovana. Zračni promet naj bi se povečal, zlasti v srednji in vzhodni Evropi. Družba LOT je pridobila izkušnje iz preteklih neuspelih poskusov prestrukturiranja in odpravila predhodno nerešene pomanjkljivosti (npr. zaposlovanje je zmanjšala v doslej največjem obsegu, s čimer je leta 2013 ustvarila prihranke v višini […] milijonov PLN). Število zaposlenih se je zmanjšalo brez večjega nasprotovanja sindikatov. Poleg tega je družba LOT končno dobila zrakoplove B787, katerih neobstoj je bil opredeljen kot eden od razlogov za pretekle težave. Poljska je zagotovila podrobne informacije o ekonomskih vidikih upravljanja zrakoplovov B787 in njihovem učinku na prestrukturiranje. Zlasti je na podlagi izračunov družbe LOT ekonomika stroškov/prihodkov zrakoplovov B787 mnogo boljša kot pri njihovih predhodnikih v floti družbe LOT, tj. zrakoplovih B767. Z zrakoplovi B787 je bil v šestih mesecih delovanja v letu 2013 ustvarjen boljši poslovni rezultat (za […] milijonov PLN) kot z njihovimi predhodniki, tj. zrakoplovi B767, v primerljivem obdobju leta 2012.

(148)

V zvezi z domnevnim nezadostnim povpraševanjem na progah na dolge razdalje je Poljska predložila dokaze, da ima enega od največjih in najbolj rastočih trgov za lete v Severno Ameriko, večjega od nekaterih uveljavljenih zahodnoevropskih vozlišč ter večjega kot Praga in Budimpešta skupaj. Poljska trdi, da ima družba LOT v nasprotju z madžarskim primerom močnejšo podlago za vzpostavitev nišnega trga letov na dolge razdalje, saj lahko izkoristi velik etnični promet in prometne tokove z vzhodnih trgov, kot so Ukrajina, Belorusija in Rusija.

(149)

V zvezi s finančnim najemom zrakoplovov B787 kot virom lastnega prispevka in znakom zaupanja trga v družbo LOT je Poljska pojasnila, da so komercialni posojilodajalci in Ex-Im Bank pred odobritvijo financiranja družbi LOT opravili strokoven in izčrpen pregled skrbnega poslovanja. Ocena je bila opravljena tik pred dobavo zrakoplovov novembra 2012 in upniki so bili v celoti seznanjeni s finančnim položajem družbe LOT. Takrat niso vedeli, da bo družba LOT prejela državno pomoč, saj je Poljska pomoč za reševanje priglasila šele 14. decembra 2012.

(150)

Poljska je zagotovila podrobna pojasnila o metodologiji, ki jo je družba LOT uporabila za izračun donosnosti prog. Opozorila je tudi na podatke raziskave, ki kažejo, da je večina prevoznikov uporabila podobno metodologijo kot družba LOT.

(151)

V zvezi z obnovo dolgoročne sposobnosti preživetja in zlasti domnevno precenjenim ROCE je Poljska Komisijo obvestila, da je družba LOT opravila analizo ROCE pri 73 letalskih družbah z vsega sveta v preteklih šestih letih in ugotovila, da njen predvideni ROCE ustreza približno srednji vrednosti pri evropskih letalskih družbah in da je mnogo nižji kot pri najuspešnejših evropskih letalskih prevoznikih v preteklem poslovnem letu. Na tej podlagi Poljska trdi, da predvidenega ROCE ne bi smeli šteti za nerealnega.

(152)

Kar zadeva domnevno presežno zmogljivost na trgu, Poljska poudarja, da se je v zadnjih treh letih zmogljivost letalskih družb na Poljskem, merjena s ponujenimi sedeži, povečala za povprečno 6,2 % na leto, medtem ko se je skupno povpraševanje potnikov povečalo za 7,3 % na leto. Na podlagi tega Poljska ugotavlja, da bo družba LOT leta 2014 ponudila […] % manj sedežev s Poljske in na Poljsko kot pred prestrukturiranjem, medtem ko naj bi konkurenti svojo ponudbo povečali za več kot 30 %.

(153)

V zvezi z domnevno širitvijo družbe LOT na trg čarterskih poletov je Poljska navedla, da je družba LOT dejansko zmanjšala svoj delež v tem segmentu z [> 3] % leta 2012 na [< 1,5] % leta 2013 (z [> 15] % leta 2010). Družba LOT ne načrtuje, da bi po prestrukturiranju ostala na trgu čarterskih poletov.

(154)

Člen 107(1) PDEU določa, da je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami.

(155)

Pomoč za prestrukturiranje bo dodelilo ministrstvo za finance, zato je jasno, da gre za pomoč iz državnih sredstev, ki jo je mogoče pripisati državi.

(156)

Pomoč za prestrukturiranje bo dodeljena le enemu določenemu podjetju, tj. družbi LOT, pod pogoji, ki jih družba LOT glede na svoj težak finančni položaj ne bi mogla doseči na trgu. Poljska to potrjuje v načrtu prestrukturiranja, v katerem je navedeno, da je državna pomoč edini mogoči vir financiranja, ki bo družbi LOT omogočil nadaljnje poslovanje in izvedbo ukrepov prestrukturiranja. Komisija zato ugotavlja, da je z ukrepom upravičencu dana selektivna prednost.

(157)

Poleg tega lahko pomoč izboljša konkurenčni položaj družbe LOT v sektorju zračnega prometa. Podjetja iz različnih držav članic tekmujejo v sektorju zračnega prometa v EU, zlasti od uvedbe tretje faze liberalizacije zračnega prometa (v nadaljnjem besedilu: tretji sveženj) 1. januarja 1993 (53). Pomoč torej izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco in vpliva na trgovino med državami članicami.

(158)

Komisija na podlagi teh preudarkov ugotavlja, da priglašeni ukrep pomeni državno pomoč v skladu s členom 107(1) PDEU.

(159)

V zvezi s pripisom odgovornosti Komisija ugotavlja, da so vsa letališča, ki so družbi LOT odobrila odloge, bodisi pod neposrednim bodisi pod posrednim nadzorom poljske države, kot je opisano v uvodni izjavi 103 zgoraj. Ker v skladu z ustaljeno sodno prakso (54)„zgolj dejstvo, da je javno podjetje pod državnim nadzorom, ne zadostuje, da bi ukrepe tega podjetja […] pripisali državi“, mora Komisija v okviru te preiskave preučiti intenzivnost nadzora, ki ga država izvaja nad upravljanjem letališč. Poleg tega mora preveriti, ali obstajajo kakršni koli drugi kazalniki v zvezi z vključenostjo države v odobritev odlogov plačila letaliških pristojbin družbi LOT oziroma ali so letališča take odločitve sprejela samostojno brez kakršnega koli vmešavanja države.

(160)

Komisija ugotavlja, da je v poročilu KPMG, ki ga je predložila Poljska, opisan postopek odločanja vsakega letališča v primeru vsakega sporazuma o odlogu, vključno z začetkom postopka izterjave dolga, pozivi za plačilo in pogajanji o pogojih odlogov. V poročilu KPMG so navedene tudi stranke, vključene v pogajanja (npr. pravni oddelki, oddelki za izterjavo dolga in finančni oddelki letališč). Iz poročila ni razvidno nobeno vmešavanje države v odobritev odlogov plačila letaliških pristojbin družbi LOT.

(161)

Vendar Komisija v zvezi s podjetjem PPL, ki upravlja letališče Chopin v Varšavi, ugotavlja, da zanj velja javno pravo in da je v 100-odstotni lasti državne zakladnice, ki imenuje njegovega generalnega direktorja. Podjetje PPL je izpostavljeno precejšnjemu nadzoru javnih organov (55), kot je opisano v uvodnih izjavah 103 in 105 zgoraj. Poleg tega je varšavsko letališče glavno poljsko letališče, saj prek njega potuje približno deset milijonov potnikov na leto in je bistvenega pomena za povezanost Poljske s preostalim svetom. V zvezi z regionalnimi letališči Komisija ugotavlja, da so to zasebnopravne družbe, ki so pod neposrednim ali posrednim nadzorom države, in zlasti, da je v vsakem primeru podjetje PPL eden od njihovih javnih delničarjev (56), kot je opisano v uvodni izjavi 103 zgoraj. Poleg tega delovanje regionalnega letališča pomembno vpliva na lokalno gospodarstvo, zato ni verjetno, da lokalni organi niso nekako vključeni v pomembne poslovne odločitve teh letališč, ki jih nadzorujejo.

(162)

Ob upoštevanju vpliva, ki bi jih odločitve v zvezi z odlogom plačila letaliških pristojbin lahko imele na družbo LOT in dejavnosti vseh teh letališč na lokalni ali nacionalni ravni, dejstva, da je družba LOT ključna stranka podjetja PPL, in močnih povezav med podjetjem PPL in državo ter nazadnje dejstva, da za podjetje PPL velja javno pravo, je zelo malo verjetno, da bi lahko bile navedene odločitve sprejete brez kakršne koli vključenosti države. Komisija zato ugotavlja, da čeprav ni mogoče natančno dokazati, da je Poljska podjetje PPL spodbudila k odlogu letaliških pristojbin, ki jih je morala plačati družba LOT, je treba za javne organe šteti, da so bili tako ali drugače vključeni v navedene odločitve. Skratka, Komisija ugotavlja, da je dovolj elementov za mnenje, da je mogoče odloge plačila letaliških pristojbin pripisati državi. Ker odlogi vključujejo morebitno izgubo sredstev javnih podjetij, so navedeni ukrepi odobreni iz državnih sredstev.

(163)

Vendar mora Komisija, da bi določila, ali je z navedenimi ukrepi družbi LOT zagotovljena gospodarska prednost v smislu člena 107(1) PDEU, ugotoviti, ali so podjetje PPL in regionalna letališča (pri odlogu plačila letaliških pristojbin) ravnali podobno, kot bi ravnal zasebni upnik v podobnem položaju. Če to drži, za družbo LOT ni mogoče šteti, da je pridobila prednost, ki je v običajnih tržnih razmerah ne bi pridobila, in ukrepi torej ne bi pomenili državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU (v nadaljnjem besedilu: preskus udeleženca v tržnem gospodarstvu).

(164)

Komisija zlasti ugotavlja, da bi bilo treba v skladu z ustaljeno sodno prakso (57) pri oceni skladnosti odlogov, odobrenih družbi LOT, s trgom upoštevati okoliščine, v katerih so bili odobreni, tj. gospodarsko krizo in druge izredne dogodke, kot je opisano v uvodni izjavi 108 zgoraj.

(165)

Komisija ugotavlja tudi, da je družba LOT ključna stranka letališč na Poljskem in ustvarja precejšen delež njihovih prihodkov, kot je opisano v uvodni izjavi 109 zgoraj. Zato je letališčem zlasti v interesu, da še naprej sodelujejo z družbo LOT.

(166)

Poleg tega je Komisija ocenila informacije, ki jih je predložila Poljska ter se nanašajo na primerjavo prednosti in slabosti različnih možnosti, ki jih imajo letališča na voljo za izterjavo dolga od družbe LOT, tj. odlog plačila letaliških pristojbin, pravdni postopek ali insolventnost. Komisija zlasti v zvezi s časovnim okvirom ugotavlja, da je povprečno obdobje odloga, ki so ga letališča odobrila družbi LOT, trajalo približno 6,5 meseca. To se zdi ugodno za letališča, če se to obdobje primerja s povprečnim časom za izterjavo terjatev na Poljskem (tj. več kot dve leti) ali povprečnim trajanjem postopka zaradi insolventnosti na Poljskem (tj. povprečno tri leta). Ugodno ostane tudi, če se primerja z najdaljšim obdobjem odloga, ki je bilo odobreno družbi LOT in je trajalo približno eno leto. Poleg tega Komisija ugotavlja, da je imela družba LOT v času, ko so bile sprejete odločitve o odlogu, še vedno sredstva, ki bi jih bilo mogoče uporabiti kot zavarovanje (58). Odlogi so bili torej za letališča ugodnejši kot začetek postopka zaradi insolventnosti, v katerem bi bile terjatve letališč poplačane v zadnji kategoriji upnikov, po možnosti z mnogo nižjim odstotkom kot v primeru odlogov, kot je opisano v uvodnih izjavah 110 in 114 zgoraj.

(167)

V zvezi s pogoji odlogov Komisija ugotavlja, da naj bi obresti, ki so jih zaračunala letališča, izražale tržne razmere, ker so bile določene na ravni, primerljivi s povprečno obrestno mero (59), ki se je v zadevnem obdobju zaračunavala za posojila, odobrena v sektorju industrije, hkrati pa letališčem ni bilo treba uporabljati zakonske obrestne mere. Poleg tega Komisija ugotavlja, da je bila večina odloženega zneska zavarovana s premoženjem družbe LOT. V preostalih primerih je družba LOT predložila bianco zadolžnice in/ali priznala svoj dolg do določenega letališča, kar je bistveno izboljšalo položaj letališč v primeru izterjave dolga, kot je opisano v uvodnih izjavah 112 in 113 zgoraj.

(168)

Poleg tega Komisija ugotavlja, da so tudi zasebni upniki družbi LOT omogočili odlog plačila dolgov pod podobnimi pogoji, vključno z obrestno mero, ki je bila nižja od zakonske obrestne mere, ali brez obresti in v nekaterih primerih tudi brez zavarovanja, kot je opisano v uvodni izjavi 115 zgoraj.

(169)

Nazadnje, Komisija priznava, da je družba LOT v celoti odplačala vse odložene letališke pristojbine, kot je opisano v uvodni izjavi 116 zgoraj.

(170)

Komisija v zvezi s poročilom KPMG, ki ga je predložila Poljska, ugotavlja, da je v njem analizirana tržna narava vsakega od sporazumov o odlogu, kot je opisano v uvodni izjavi 117 zgoraj. Zlasti metodologija, ki jo je uporabila družba KPMG in ki vključuje primerjavo osnovnega scenarija, v katerem so družbi LOT odobreni odlogi plačila letaliških pristojbin, z nadomestnim scenarijem, v katerem družbi LOT niso odobreni odlogi plačila letaliških pristojbin in se zoper njo začne postopek zaradi insolventnosti, temelji na objektivno primerljivih podatkih (statistični podatki, konkretni primeri itd.). Scenarija sta se primerjala v treh različnih podscenarijih, kar prispeva k zagotovitvi objektivnega rezultata. Da bi se preverila ekonomska upravičenost sporazumov o odlogu, sta se osnovni in nadomestni scenarij primerjala na podlagi sedanje in čiste sedanje vrednosti. Primerjava teh dveh scenarijev potrjuje, da je bil odlog plačila letaliških pristojbin v vsakem primeru ekonomsko razumen in ugodnejši za letališča kot nadomestni scenarij z začetkom postopka zaradi insolventnosti. Poročilo KPMG temelji na običajnih metodah ocenjevanja in ne vzbuja dvomov glede uporabljene metodologije in standardov. Na podlagi teh preudarkov Komisija meni, da rezultati poročila zagotavljajo zanesljivo potrditev skladnosti sporazumov o odlogu s trgom.

(171)

Komisija navaja, da upnika, ki razmišlja o odlogu plačila svojih terjatev, ni mogoče primerjati z vlagateljem, ker se poslovni pogoji v teh dveh primerih razlikujejo, tj. vlagatelj namerava nekaj zaslužiti, skrbno oceni tveganja, zahteva zadovoljivo jamstvo in lahko v primeru neobstoja jamstva odstopi od naložbe itd., medtem ko je upnik v drugačnem položaju. Njegova terjatev že obstaja in ni zavarovana. Upnik lahko torej izbira le med uveljavljanjem terjatve pri sodišču in sporazumno rešitvijo zadeve ter je lahko zato pripravljen sprejeti drugačne, včasih manj ugodne pogoje odplačila dolga, kot so pogoji, ki jih postavlja vlagatelj. Zlasti lahko sprejme nekatere privolitve dolžnika, kar olajša izvršitev (npr. priznanje dolga, prostovoljna podreditev izvršitvi itd.) ali zagotovi jamstvo, če je to mogoče. Upnik ima lahko torej interes za to, da dovoli odlog plačila dolga, če lahko to pozneje pomaga pri izvršitvi (60).

(172)

Komisija glede na te preudarke ugotavlja, da so letališča v državni lasti pri odobritvi odlogov plačila letaliških pristojbin družbi LOT ravnala kot upnik v tržnem gospodarstvu. S temi posli torej družbi LOT ni bila dana prednost, ki je v običajnih tržnih razmerah ne bi pridobila. Iz tega sledi, da obravnavani odlogi plačila letaliških pristojbin ne pomenijo državne pomoči.

(173)

Kar zadeva posle družbe LOT v zvezi z nepremičninami, Komisija glede na pojasnila, ki jih je zagotovila Poljska, ugotavlja naslednje.

(174)

Kar zadeva prodajo sedeža družbe LOT družbi PZU/PB1, Komisija ugotavlja, da je kupec zasebna družba, kot je opisano v uvodnih izjavah 139 in 140 zgoraj, in zato njena sredstva niso državna sredstva. Ta posel zato ne pomeni državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU.

(175)

Komisija v zvezi s (i) prodajo nepremičnine na ulici 17 Stycznia 39 družbi TF Silesia, (ii) prodajo tovornega terminala družbi LS Airport Services in (iii) prodajo gostinskih zmogljivosti družbi LOT Catering ugotavlja, da je bil kupec družba pod neposrednim ali posrednim nadzorom države. Družbi TF Silesia in LS Airport Services sta obe pod neposrednim nadzorom državne zakladnice. Kar zadeva družbo LOT Catering, je njen edini delničar sklad RGS prav tako v 100-odstotni lasti državne zakladnice, kot je opisano v uvodni izjavi 139 zgoraj. Vse te družbe so zasebnopravne družbe, za katere velja zakon o gospodarskih družbah. V skladu z zakonom je za prodajo ali nakup nepremičnine v primeru družb z omejeno odgovornostjo in pod nekaterimi pogoji tudi v primeru delniških družb potrebno soglasje skupščine delničarjev (61). Ob upoštevanju, da državna zakladnica neposredno ali posredno uresničuje vse glasovalne pravice na skupščinah delničarjev družb TFS, LS Airport Services in LOT Catering, je bila torej država neizogibno vključena v postopek odločanja v zvezi z zadevnimi posli. Komisija glede na te preudarke ugotavlja, da je mogoče odločitve družb TF Silesia, LS Airport Services in LOT Catering pripisati državi. Ker so te družbe javna podjetja, so njihova sredstva državna sredstva.

(176)

V vseh teh primerih je bila vrednost nepremičnine predmet neodvisnega vrednotenja, opravljenega v skladu s splošno sprejetimi tržnimi kazalniki in standardi vrednotenja (med drugim ob upoštevanju primerjalnih poslov in razmer na lokalnem trgu). Cenilci premoženja so bili ustrezno usposobljeni in so imeli ustrezne izkušnje. Komisija ugotavlja, da so bila vrednotenja opravljena pred izvedbo poslov. Ugotavlja tudi, da zadevni posli izpolnjujejo zahteve neodvisnega strokovnega vrednotenja, kot so določene v Sporočilu Komisije o elementih državne pomoči pri prodaji zemljišč in objektov s strani javnih oblasti (62). Komisija na podlagi teh preudarkov ugotavlja, da so rezultati navedenih vrednotenj ustrezen približek tržnih cen za zgoraj opisane nepremičnine.

(177)

Komisija zato ugotavlja, da z zgoraj opisanimi posli v zvezi s prodajo nepremičnin družbe LOT tej družbi ni bila dana prednost, ki je v običajnih tržnih razmerah ne bi pridobila, in zato ti posli ne pomenijo državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU.

(178)

Kar zadeva posojila za družbo LOT, Komisija glede na pojasnila, ki jih je zagotovila Poljska, ugotavlja naslednje.

(179)

Kar zadeva posojili, ki sta ju družbi LOT zagotovili skupina PZU in družba PKN Orlen, kot je opisano v uvodnih izjavah 142 in 143 zgoraj, Komisija ugotavlja, da sta to zasebni družbi. Zato njunih odločitev ni mogoče pripisati državi in njuna sredstva niso državna sredstva. Navedeni posojili torej ne pomenita državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU.

(180)

Kar zadeva posojilo, ki ga je družbi LOT zagotovila družba TF Silesia, je mogoče odločitve družbe TF Silesia, kot je bilo že ugotovljeno v uvodni izjavi 175 zgoraj, pripisati državi, njena sredstva pa so državna sredstva.

(181)

Kar zadeva posojilo, ki ga je družbi LOT zagotovila družba OLPP, Komisija ugotavlja, da je njen edini delničar, tj. družba PERN, v 100-odstotni lasti državne zakladnice, kot je opisano v uvodni izjavi 142 zgoraj. Državna zakladnica torej uresničuje vse glasovalne pravice na skupščini delničarjev te družbe in imenuje vse člane njenega upravnega odbora. Glede na zgoraj navedeno Komisija meni, da je mogoče odločitve družbe OLPP pripisati državi in da so njena sredstva državna sredstva.

(182)

Glede na zgoraj navedeno je morala Komisija v zvezi s posojiloma, ki sta ju družbi LOT zagotovili družbi TF Silesia in OLPP, oceniti, ali sta bili navedeni posojili zagotovljeni pod tržnimi pogoji. Glede na to, da je bilo pri zadevnih posojilih dano zavarovanje zelo dobro in da so bile uporabljene obrestne mere podobne tistim, ki jih uporabljajo zasebni upniki, kot je opisano v uvodni izjavi 144 zgoraj, Komisija ugotavlja, da sta bili navedeni posojili zagotovljeni pod tržnimi pogoji.

(183)

Komisija zato ugotavlja, da posojila, zagotovljena družbi LOT, ne pomenijo državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU.

(184)

Kar zadeva prodajo hčerinskih družb družbe LOT, Komisija glede na pojasnila, ki jih je zagotovila Poljska, ugotavlja naslednje.

(185)

Komisija v zvezi s prodajo družb LOT Services, LOT Catering, LOT AMS in LOT Cargo ugotavlja, da so bili ti posli predmet sklepa Komisije v zadevi SA. 33337 (63), s katerim je Komisija ugotovila, da navedeni posli niso vključevali državne pomoči. Navedeni sklep se ni izpodbijal in je postal dokončen.

(186)

V zvezi s pripombami zainteresiranih strani, da je družba LOT delnice v navedenih hčerinskih družbah prodala nad njihovo tržno vrednostjo, in zlasti, da prodajna cena družb LOT AMS in LOT Services ni izražala dejstva, da: (i) je bila družba LOT AMS še v posebno težkem finančnem položaju in (ii) da je bila predhodnica družbe LOT Services, tj. družba LOT Ground Services Sp. z o.o. (v nadaljnjem besedilu: družba LOT Ground Services), predmet postopka zaradi insolventnosti, kot je opisano v uvodni izjavi 132 zgoraj, Komisija ugotavlja, da so bili zgoraj navedeni posli že predmet preiskave Komisije.

(187)

Zlasti kar zadeva družbo LOT AMS, je prodajna cena delnic temeljila na treh neodvisnih predhodnih vrednotenjih, ki so bila opisana in ocenjena v sklepu Komisije v zadevi SA. 33337 (64). Prav tako so bili v sklepu Komisije v zadevi SA. 33337 (65) opisani in ocenjeni posli v zvezi z družbo LOT Cargo. Kar zadeva družbi LOT Ground Services in LOT Services, je Komisija preverila, ali je bila družba LOT Services pravni naslednik družbe LOT Ground Services, in ugotovila, da je ta prevzela le del sredstev likvidirane družbe (66). Glede na navedeno Komisija nima razloga, da bi spremenila svojo oceno iz sklepa o državni pomoči v zadevi SA. 33337.

(188)

Glede prodaje družbe Casinos Poland družbi Vicco, kot je opisano v uvodni izjavi 145 zgoraj, Komisija ugotavlja, da je družba Vicco zasebna družba. Zato odločitev družbe Vicco ni mogoče pripisati državi in njena sredstva niso državna sredstva.

(189)

V zvezi s prodajo družbe Petrolot družbi PKN Orlen, kot je opisano v uvodni izjavi 145 zgoraj, je Komisija v uvodni izjavi 179 zgoraj že ugotovila, da je PKN Orlen zasebna družna, zato njenih odločitev ni mogoče pripisati državi in njena sredstva niso državna sredstva.

(190)

V zvezi s prodajo družbe Eurolot družbi TF Silesia, kot je opisano v uvodni izjavi 145 zgoraj, je Komisija že ugotovila, da je mogoče njene odločitve pripisati državi in da so njena sredstva državna sredstva. Vendar Komisija ugotavlja tudi, da je bilo pred poslom objavljeno javno povabilo k pogajanjem. Poleg tega je bila vrednost delnic družbe Eurolot določena na podlagi poročil o vrednotenju, ki so bila pripravljena pred izvedbo posla. Vrednotenja so temeljila na običajnih in sprejetih metodologijah (tj. metodi diskontiranih denarnih tokov (DCF) in metodi prilagojene vrednosti čistega premoženja) ter verjetnih predpostavkah. Na podlagi navedenega Komisija ugotavlja, da so rezultati teh vrednotenj ustrezen približek tržnih cen deleža družbe LOT v družbi Eurolot. Glede na navedeno ugotavlja še, da je ta posel v skladu s trgom.

(191)

Komisija torej ugotavlja, da prodaja hčerinskih družb družbe LOT ne pomeni državne pomoči.

(192)

Komisija v zvezi z dobavo goriva družbi LOT s strani družbe PKN Orlen in njene hčerinske družbe Petrolot po domnevno nižjih cenah, kot je opisano v uvodni izjavi 146 zgoraj, navaja, da sta družba PKN Orlen in njena hčerinska družba Petrolot zasebni družbi. Zato sredstva družbe PKN Orlen niso državna sredstva; Komisija ugotavlja, da posli v zvezi z dobavo goriva za družbo LOT ne pomenijo državne pomoči.

(193)

V skladu s členom 3 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (67) se pomoč ne izvaja, preden Komisija sprejme ali se šteje, da je sprejela, sklep o odobritvi takšne pomoči (v nadaljnjem besedilu: obveznost mirovanja).

(194)

Poljska do danes ni izvedla pomoči za prestrukturiranje družbe LOT. Komisija zato ugotavlja, da je bila obveznost mirovanja upoštevana.

(195)

Člen 107(3)(c) PDEU določa, da se lahko državna pomoč odobri, če je dodeljena za pospeševanje razvoja nekaterih gospodarskih sektorjev, kadar takšna pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi.

(196)

Komisija meni, da ta ukrep pomeni pomoč za prestrukturiranje, ki jo je treba oceniti glede na Smernice, da se ugotovi, ali je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3) PDEU.

(197)

V skladu s točkama 12(a) in 14 Smernic so do pomoči za prestrukturiranje upravičena samo podjetja v težavah. Da bi bila družba opredeljena kot podjetje v težavah, mora izpolnjevati merila iz točke 10 ali 11 Smernic.

(198)

V skladu s točko 10 se za podjetje šteje, da je v težavah, kadar:

(199)

Komisija je v sklepu o začetku postopka navedla, da družba LOT, ki je družba z omejeno odgovornostjo, izpolnjuje merili iz točke 10(a) Smernic, ker je na dan 31. decembra 2012 izgubila več kot polovico svojega osnovnega kapitala (169,7 %) in več kot eno četrtino tega v preteklih 12 mesecih (89,3 %) (68).

(200)

Zaradi čistega dobička, izkazanega leta 2013, bi se zdelo, da družba LOT trenutno ne izpolnjuje drugega podmerila iz točke 10(a). Vendar je bil čisti dobiček, dosežen leta 2013, mogoč zgolj zaradi pomoči za reševanje. Brez te pomoči leta 2013 ne bi bilo nobenega dobička, saj se družba ne bi finančno obdržala. Komisija zato meni, da je bila družba LOT podjetje v težavah v smislu točke 10(a), ko se je začel postopek prestrukturiranja, in še vedno je.

(201)

Poleg tega se je decembra 2012 družba LOT znašla na robu nelikvidnosti in je bila prisiljena zaprositi za pomoč za reševanje, da bi se izognila insolventnosti, glej uvodno izjavo 17 zgoraj. Poljska je potrdila, da bi družba LOT brez pomoči za reševanje hitro šla v stečaj.

(202)

Komisija zato meni, da je bila družba LOT podjetje v težavah od začetka postopka prestrukturiranja v smislu točke 10(a) in (c) Smernic.

(203)

Komisija je poleg tega preučila tudi, ali družba LOT izpolnjuje merila iz točke 11 Smernic.

(204)

V točki 11 Smernic je določeno, da se lahko podjetje šteje za podjetje v težavah, tudi če ni izpolnjena nobena od okoliščin iz točke 10, in navedeni so nekateri običajni znaki podjetja v težavah, kot so: upadanje prometa, kopičenje zalog, presežna zmogljivost, naraščajoči dolgovi, naraščajoči stroški obresti in zniževanje vrednosti ali nična vrednost premoženja.

(205)

Iz računovodskih izkazov družbe LOT so razvidni naslednji znaki podjetja v težavah (glej preglednico 1 zgoraj):

Poleg tega je družba LOT izkazala izgubo v vsakem poslovnem letu od leta 2008. Ta trend se je obrnil šele leta 2013, ko je družba izkazala čisti dobiček, potem ko je prejela pomoč za reševanje. Komisija meni, da je družba, ki je več let izkazovala tako velike izgube, verjetno v težavah.

(206)

Poleg tega glede na revizorjevo mnenje o računovodskih izkazih za leto 2013 obstaja materialna negotovost glede sposobnosti družbe LOT za nadaljevanje poslovanja zaradi negativnega lastniškega kapitala in kratkoročnih obveznosti, ki presegajo kratkoročna sredstva. V preteklih zadevah (69) je Komisija ugotovila, da se, kadar ima družba negativen lastniški kapital, a priori predpostavlja, da so merila iz točke 10(a) Smernic izpolnjena, kar bi veljalo za družbo LOT od leta 2012. Tudi Splošno sodišče je ugotovilo (70), da je družba z negativnim lastniškim kapitalom podjetje v težavah.

(207)

Glede na navedeno Komisija meni, da je družba LOT podjetje v težavah tudi v smislu točke 11 Smernic.

(208)

Družba LOT je bila ustanovljena leta 1929 (v sedanji obliki je bila registrirana leta 2001) in od svoje ustanovitve deluje v potniškem zračnem prometu, zato je ni mogoče šteti za novoustanovljeno podjetje za namene točke 12 Smernic.

(209)

Točka 13 Smernic določa, da podjetje, ki pripada večji poslovni skupini ali ki ga je ta skupina prevzela, običajno ni upravičeno do pomoči za prestrukturiranje, razen če je mogoče dokazati, da je vzrok težav v podjetju samem in da te niso posledica samovoljnega prerazporejanja stroškov v skupini ter da so težave prehude, da bi jih lahko skupina odpravila sama.

(210)

Družba LOT je matična družba poslovne skupine, vendar so njene težave povezane z njeno dejavnostjo in niso posledica samovoljnega prerazporejanja stroškov v skupini LOT. Dejavniki, za katere se šteje, da so družbi LOT povzročili težave, so opisani v uvodni izjavi 20 zgoraj.

(211)

Hčerinske družbe skupine LOT so premajhne in ne ustvarjajo zadostnega denarnega presežka, da bi rešile matično družbo. Njihovi skupni prihodki v letu 2013 so znašali le približno 2,5 % prihodkov družbe LOT, izkazale pa so skupno čisto izgubo v višini 2 milijonov PLN. Poleg tega se zdi, da je sama skupina LOT v težavah, saj je izkazala konsolidirano čisto izgubo v višini 164 milijonov PLN za leto, ki se je končalo 31. decembra 2011 (družbi LOT zaradi brezpredmetnosti hčerinskih družb od takrat ni treba pripravljati konsolidiranih računovodskih izkazov), in nakopičene izgube v višini 270 milijonov PLN na ta datum. Težave družbe LOT so torej prehude, da bi jih lahko skupina odpravila sama.

(212)

Na podlagi navedenega Komisija ugotavlja, da je družba LOT podjetje v težavah in upravičena do pomoči za prestrukturiranje.

(213)

V skladu s točko 73 Smernic Komisija ne bo dovolila dodatne pomoči za reševanje ali prestrukturiranje, če je zadevno podjetje v preteklosti že prejelo pomoč za reševanje ali prestrukturiranje, vključno s kakršno koli nepriglašeno pomočjo, in če je od dodelitve pomoči za reševanje ali od konca obdobja prestrukturiranja ali od ustavitve izvajanja načrta prestrukturiranja preteklo manj kot deset let (upošteva se tisto, kar je bilo pozneje).

(214)

Komisija je v okviru te preiskave ocenila, ali so odložene letališke pristojbine, ki so bile predmet pritožbe družbe Ryanair iz oddelka 1.2 zgoraj in v zvezi s katerimi so druge zainteresirane strani izrazile nadaljnje pripombe, kot je opisano v uvodnih izjavah 130, 132, 133 in 135 zgoraj, vplivale na skladnost Poljske z načelom enkratnosti pomoči. Po ugotovitvi, da odložene letališke pristojbine ne pomenijo državne pomoči, glej uvodno izjavo 172 zgoraj, sledi, da navedeni posli ne vplivajo na skladnost Poljske z načelom enkratnosti pomoči.

(215)

Enako velja za druge posle, za katere so zainteresirane strani navedle, da domnevno pomenijo državno pomoč, tj. v zvezi s: (i) prodajo nepremičnin, (ii) zagotovitvijo posojil, (iii) prodajo hčerinskih družb in (iv) zagotavljanjem drugih storitev, kot je navedeno v uvodnih izjavah 132 in 133 zgoraj, ker je Komisija ugotovila, da ne pomenijo državne pomoči, glej uvodne izjave 177, 183, 191 in 192 zgoraj.

(216)

Glede na navedeno Komisija meni, da niti odlog plačila letaliških pristojbin niti posli, ki so jih navedle zainteresirane strani, ne pomenijo državne pomoči. Poleg tega je Poljska potrdila, da družba LOT v zadnjih desetih letih ni prejela nobene pomoči za reševanje ali prestrukturiranje. Komisija zato meni, da je načelo enkratnosti pomoči upoštevano.

(217)

Da bi se ukrep štel za združljivega na podlagi točk 34 do 37 Smernic, se mora z načrtom prestrukturiranja obnoviti dolgoročna sposobnost preživetja podjetja v razumnem časovnem okviru in na podlagi realnih predvidevanj prihodnjih pogojev poslovanja. Načrt mora družbi omogočati, da bo po prestrukturiranju vse svoje stroške krila sama, in pričakovani donos kapitala mora biti dovolj velik, da prestrukturiranemu podjetju omogoča samostojno konkuriranje na trgu. V načrtu prestrukturiranja morajo biti opisane okoliščine, zaradi katerih je podjetje zašlo v težave, in s tem zagotovljena podlaga za oceno ustreznosti predlaganih ukrepov prestrukturiranja.

(218)

V načrtu prestrukturiranja je obnovitev dolgoročne sposobnosti preživetja predvidena leta 2015 (glej preglednico 4). Družba LOT naj bi ustvarila čisti dobiček, kar pomeni, da bi bila po koncu prestrukturiranja sposobna kriti vse svoje stroške, vključno z amortizacijo in finančnimi dajatvami. Pričakovani donos vloženega kapitala naj bi bil v obdobju po prestrukturiranju od [5–6] % do [10–12] %. Ker je donos na poljske desetletne državne obveznice, ki se običajno šteje za približek donosa netvegane naložbe, približno 3,4-odstoten, pričakovani donos kapitala ponuja razmeroma ustrezno premijo za tveganja in ga je mogoče šteti za zadostnega, da družbi LOT omogoča samostojno konkuriranje na trgu. Po drugi strani se cilj, ki si ga je zastavila družba LOT, glede na to, da je srednja vrednost ROCE evropskih letalskih družb v zadnjem poslovnem letu znašala 6,9 % (10,3 %, če se upoštevajo samo donosni prevozniki) in da je ROCE najuspešnejših evropskih prevoznikov znašal 13,4 %, ne zdi niti nerealen niti pretiran po uspešnem prestrukturiranju.

(219)

V načrtu prestrukturiranja so podrobno opisane okoliščine, zaradi katerih je družba LOT zašla v težave, in določeni so ukrepi, s katerimi naj bi bile te težave, ki so podrobno opisane v poglavju III zgoraj, odpravljene.

(220)

Komisija je pregledala ključne predpostavke, na katerih temeljijo finančne projekcije v načrtu prestrukturiranja, ter ocenila ukrepe prestrukturiranja in vprašanja, ki so jih zainteresirane strani postavile v zvezi z obnovo dolgoročne sposobnosti preživetja. Na podlagi te ocene meni, da je družba LOT zdaj v boljšem položaju, da uspe, kot je bila v obdobju 2009–2012.

(221)

Prvič, družba LOT je leta 2013 začela uporabljati dolgo pričakovane zrakoplove B787, ki so ključni element nove strategije in pomemben dejavnik koristi prestrukturiranja. Poljska je zamudo pri dobavi zrakoplovov B787 štela za enega od glavnih razlogov za pretekle finančne težave družbe LOT in njeno nezmožnost za obnovo sposobnosti preživetja. Nova strategija družbe LOT temelji na uporabi zrakoplovov B787 na nišnih progah na dolge razdalje in učinkoviti mreži povezav s Poljske in iz srednje Evrope, zgrajene okrog letališča Chopin v Varšavi, ki je bilo nedavno posodobljeno in se širi (71).

(222)

Prvi dejanski rezultati uporabe zrakoplovov B787 potrjujejo predpostavko, da bodo z njihovo uvedbo dosežene pomembne koristi prestrukturiranja. V obdobju od junija do novembra 2013 je bil dobiček, ustvarjen s floto zrakoplovov B787, za […] milijonov PLN večji do dobička, ki je bil v primerljivem obdobju leta 2012 ustvarjen z njihovimi predhodniki B767. To je bilo boljše od napovedi v načrtu prestrukturiranja. Ob predpostavki, da se zrakoplovi uporabljajo polnih 12 mesecev (v nasprotju z letom 2013, ko so bili pol leta na tleh), se načrtovani letni finančni učinek v višini [135–165] milijonov PLN zdi uresničljiv. Z novimi zrakoplovi so bili doseženi tudi pomembni prihranki: stroški goriva so bili za [> 15] % nižji, skupni neposredni stroški pa so bili nižji za [> 25] %.

(223)

Poljska je predložila tudi kvantitativne dokaze, ki potrjujejo, da uvedba zrakoplovov B787 pozitivno vpliva ne samo na segment letov na dolge razdalje, ampak tudi na celotno mrežo letov, vključno s segmentoma letov na kratke in srednje razdalje, ki zagotavljata povezovalne lete za lete na dolge razdalje. Dobiček družbe LOT iz povezav, na katerih letijo zrakoplovi B787, izmerjen s kazalnikom Prag 2 (72) (tj. vključno z učinkom prispevka na celotno mrežo letov), je v obdobju od junija do novembra 2013 dosegel [> 100] milijonov PLN in je bil za [> 100] % večji kot v primerljivem obdobju leta 2012, ko je družba LOT uporabljala stare zrakoplove B767.

(224)

V zvezi s premajhno izkoriščenostjo zrakoplovov B787, na katero je bilo opozorjeno v sklepu o začetku postopka, je Poljska pojasnila, da je družba LOT do leta 2013 upravljala pet zrakoplovov B767 na progah s Poljske v ZDA in Kanado. Trenutno ima šest zrakoplovov B787, ki lahko letijo na istih progah in dodatni progi v Peking. Družba LOT namerava po obdobju prestrukturiranja odpreti nove proge na dolge razdalje v Azijo. Po podatkih združenja IATA naj bi bila letna rast čezatlantskih letov s Poljske v obdobju 2013–2017 6,5-odstotna, letna rast potniškega prometa iz srednje in vzhodne Evrope v Azijo pa 9,1- do 10,6-odstotna. Poljska je predložila podatke, ki kažejo, da ima enega od največjih in najbolj rastočih lokalnih trgov za lete v Severno Ameriko, večjega od nekaterih uveljavljenih zahodnoevropskih vozlišč (München, Dunaj, København in na nekaterih progah Zürich) in večjega od trenutnega trga Prage in Budimpešte skupaj. To je dodatno zagotovilo, da se lahko zrakoplovi B787 uporabljajo učinkovito in uspešno.

(225)

Drugič, družba LOT je odpravila pomanjkljivosti prejšnjih poskusov prestrukturiranja, tako da se je osredotočila na predhodno nerešene težave, na primer nedosledno prestrukturiranje zaposlovanja. Družba LOT je že do novembra 2013 število osebja za zemeljsko oskrbo zmanjšala v doslej največjem obsegu, tj. za 35 %, in načrtuje dodatna zmanjševanja. Okrepila je tudi spremljanje izvajanja načrta prestrukturiranja.

(226)

Ukrepi, povezani s prihodki, so dosegli [> 100] % njihovega načrtovanega finančnega potenciala v letu 2013. Družba LOT je avgusta 2013 uvedla plačljivo postrežbo hrane in pijače, ki ni naletela na negativen odziv strank. Glede na tržno raziskavo družbe LOT ni verjetno, da bodo potniki v njenem ekonomskem razredu nasprotovali drugim plačljivim storitvam, razen plačilu za prtljago (ki pa ga družba LOT ne namerava uvesti). Potniki so na poljskem trgu, na katerem imajo nizkocenovni prevozniki več kot 50-odstotni delež, vajeni plačljivih storitev.

(227)

Zdi se, da tukaj obstajajo možnosti za rast dodatnih prihodkov. Dodatni prihodki družbe LOT znašajo […] % skupnih prihodkov in so manjši od povprečja pri tradicionalnih prevoznikih (3,1 % in se povečuje) ter mnogo manjši kot pri družbi Aer Lingus (13–14 %), ki za družbo LOT pomeni strateško merilo primerjave (zaradi podobne velikosti in poslovnega modela). Družba LOT je ustanovila posebno enoto, ki je odgovorna za povečanje dodatnih prihodkov. Ker se tradicionalne letalske družbe usmerjajo k mešanemu poslovnemu modelu, v katerem se več dodatnih prihodkov povezuje s tradicionalnimi elementi mrežnih prevoznikov, se zdi upravičeno šteti, da preobrat družbe LOT v isto smer ne bo ogrozil njene strategije (da ostane tradicionalni prevoznik) in odvrnil strank.

(228)

Kar zadeva nadaljnje izvajanje načrta prestrukturiranja, je družba LOT do 31. decembra 2013 že uresničila 69 % načrtovanega izboljšanja v letu 2014. Za dosego cilja, določenega za leto, ki se konča 31. decembra 2014 (dobiček iz osnovne dejavnosti v višini 71 milijonov PLN), mora družba LOT finančno uspešnost izboljšati še za 75 milijonov PLN, kar je realen cilj.

(229)

Družba LOT je opredelila vire te potrebne izboljšave, tj. koristi iz že izvedenih ukrepov prestrukturiranja, ki imajo ponavljajoči se finančni učinek ([> 100] milijonov PLN leta 2013); neobstoj enkratnih stroškov prizemljitve zrakoplovov B787 v prvi polovici leta 2013 ([> 25] milijonov PLN); dodatni dobiček od zrakoplovov B787, če se uporabljajo vse leto in ne samo pol leta kot v letu 2013 ([> 50] milijonov PLN); prihranki pri stroških goriva ([> 75] milijonov PLN). Če bo dejansko uresničen le del teh morebitnih izboljšav, bi morala družba LOT doseči svoji finančni cilj za leto 2014.

(230)

Tretjič, makroekonomsko okolje, ki je onemogočilo predhodne poskuse prestrukturiranja, se je izboljšalo. Zdi se, da se gospodarstvo EU po recesiji v letih 2009 in 2012 zdaj postavlja na noge, po napovedih pa naj bi bila njegova rast 1,6-odstotna leta 2014 in 2,0-odstotna leta 2015. Rast poljskega gospodarstva naj bi bila leta 2014 3,2-odstotna, tj. večja, kot je bilo predvideno v času priprave načrta prestrukturiranja (2,2-odstotna), in 3,4-odstotna leta 2015 (73). Glede na pretekle podatke, ki jih navaja družba LOT, je povpraševanje po storitvah potniškega zračnega prometa močno povezano z gospodarsko rastjo. Združenje IATA napoveduje, da bo letna rast potniškega prometa v obdobju 2013–2017 5,4-odstotna. Po navedbah Združenja evropskih letalskih prevoznikov bosta srednja in vzhodna Evropa v poletnem časovnem okviru leta 2014 zabeležili največjo širitev (7-odstotno povečanje letov) na vseh evropskih območjih. Poljska obvladuje približno 25 % skupnega zračnega prometa v srednji in vzhodni Evropi.

(231)

Posledično je družba LOT v poslovnem letu, ki se je končalo 31. decembra 2013 in je bilo prvo polno leto obdobja prestrukturiranja, izkazala čisti dobiček v višini 26 milijonov PLN (v nasprotju z načrtovano izgubo v višini 196 milijonov PLN). Glede na analizo družbe LOT je bil ta prvi dobiček od leta 2007 večinoma posledica izvajanja ukrepov prestrukturiranja in ne zunanjih dejavnikov.

(232)

Likvidnost družbe LOT se je prav tako zelo izboljšala. Dejanski denarni tokovi iz poslovanja so bili leta 2013 za 285 milijonov PLN večji od načrtovanih. Čeprav je bilo v načrtu prestrukturiranja predvideno, da bo družba LOT pomoč za prestrukturiranje potrebovala avgusta 2013, je do danes zmogla brez nje in je celo ustvarila dodatne vire financiranja, kot so […] Boeinga v višini […] milijonov USD ter neto prihodek od prodaje in povratnega najema šestega zrakoplova B787 v višini […] milijonov USD (74). Čeprav družba LOT še vedno potrebuje pomoč, da bi preživela, se je varnostna rezerva likvidnosti povečala, kar še dodatno podpira trditev v zvezi z obnovo sposobnosti preživetja.

(233)

Komisija je v sklepu o začetku postopka podvomila o nekaterih predpostavkah, na katerih temeljijo finančne projekcije, na primer o razmeroma majhnem odstopanju ključnih parametrov, na katerih temeljijo finančne projekcije, od izhodiščne vrednosti (npr. povprečni prihodki enote na potnika (donos) – za 1 %, število potnikov – za 1 %, menjalni tečaj PLN/USD – za 10 %), fiksni ceni goriva v šestletnem obdobju projekcije, 85-odstotni stopnji izvajanja ukrepov prestrukturiranja, znesku prihodkov, ki naj bi bili ustvarjeni s podnajemom zrakoplovov.

(234)

Poljska je predložila posodobljeno analizo občutljivosti, v kateri so predvidena večja odstopanja ključnih parametrov od izhodiščne vrednosti: donos – za 4 %, število potnikov – za 3,5 %, padec vrednosti PLN v primerjavi z USD – za 55 %. Glede na to analizo se v vseh scenarijih še vedno pričakuje, da bo družba LOT ohranila sposobnost preživetja v celotnem obdobju projekcije 2014–2018. Ne glede na to je Poljska poudarila, da so izhodiščne ravni konzervativne. Načrtovani donos je utemeljen s preteklimi vrednostmi in je bil potrjen z dejanskimi rezultati (leta 2013 je rasel hitreje, kot je bilo načrtovano). Število potnikov, že predvideno na bistveno nižjih ravneh zaradi ukrepov prestrukturiranja in izravnalnih ukrepov, je manjše, kot bi bilo utemeljeno na podlagi primerjave s podobnimi letalskimi družbami in napovedi rasti za poljski trg. Nazadnje, glede na napovedi finančnih institucij, ki jih navaja družba LOT, naj bi menjalni tečaj PLN/USD ostal pod ravnjo, predvideno v načrtu prestrukturiranja, do konca obdobja napovedi, tj. leta 2016.

(235)

Izhodiščna cena goriva, predvidena v načrtu prestrukturiranja, je nad desetletno preteklo najvišjo ceno družbe LOT in 12,1 % nad tržno ceno v času priglasitve, kar pomeni, da je precej višja od cen, ki jih je Komisija analizirala v predhodnih zadevah v zvezi s prestrukturiranjem letalskih družb (75) (tj. najvišja cena goriva, analizirana v zadevi v zvezi z družbo Czech Airlines, je bila 5 % in v zvezi z družbo Air Malta 4,5 % nad takratnimi tržnimi cenami). Družba LOT lahko trenutno ceno goriva zavaruje (hedging) na […] % pod izhodiščno ravnjo do leta 2015, kar pomeni, da lahko zagotovi, da cena ne bo presegla zavarovane ravni do konca obdobja prestrukturiranja. Poleg tega bi družba LOT glede na analizo občutljivosti, tudi če bi se ta zelo konzervativna izhodiščna cena povišala za 15 %, še vedno ohranila likvidnost v celotnem obdobju finančne projekcije.

(236)

Kar zadeva prihodek, ki naj bi bil ustvarjen s podnajemom zrakoplovov, je družba LOT en zrakoplov B787 oddala v podnajem organizatorjem potovanj in trenutno pripravlja končno pogodbo z najemnikom drugega zrakoplova. Družba LOT verjetnost posla ocenjuje kot veliko. Glede na pripombe zainteresirane strani je B787 zrakoplov, ki se dobro trži. Predpostavka v zvezi s podnajemom dveh zrakoplovov B787 se zato zdi uresničljiva.

(237)

Družba LOT še vedno išče kupce ali najemnike za […] zrakoplovov E170. Kljub temu je pripravila nadomestni scenarij za floto, v katerem je predvidena nadaljnja uporaba zrakoplovov za zagotovitev, da bo sposobnost preživetja obnovljena, tudi če ti poskusi ne uspejo. Komisija je preučila, kako bi nadomestni scenarij, če bi bil izveden, vplival na finančne projekcije. Ugotovila je, da bi bili skupni denarni odlivi v obdobju 2014–2018 za [64–78] milijonov PLN večji kot pri osnovnem scenariju. Ta negativni odmik ostaja v okviru varnostne rezerve, predvidene v načrtu prestrukturiranja. Družba LOT naj bi celo na podlagi najslabšega mogočega scenarija ustvarila akumulirane denarne tokove v višini [> 150] milijonov PLN v obdobju 2014–2018.

(238)

Poleg tega je družba LOT predvidela nadaljnje ukrepe prestrukturiranja (ki niso vključeni v načrt prestrukturiranja), da bi amortizirala morebitne negativne učinke nadomestnega scenarija za floto. Ocenjeni finančni učinek teh dodatnih ukrepov znaša [> 50] milijonov PLN na leto in precej presega morebitno finančno vrzel v višini [64–78] milijonov PLN v obdobju 2014–2018. Glede na finančne projekcije na podlagi nadomestnega scenarija za floto v povezavi z dodatnimi ukrepi prestrukturiranja naj bi bil likvidnostni položaj družbe LOT celo nekoliko boljši, kot je bilo predvideno v načrtu prestrukturiranja.

(239)

V zvezi s stopnjo izvajanja načrta prestrukturiranja Komisija na podlagi zgornje analize meni, da je predvidena 85-odstotna stopnja izvajanja ukrepov prestrukturiranja realna. Poleg tega ugotavlja, da je družba LOT leta 2013 dosegla 137 % načrtovanih koristi prestrukturiranja.

(240)

Komisija zato meni, da posodobljena analiza občutljivosti dodatno dokazuje, da lahko družba LOT s predlaganimi ukrepi prestrukturiranja obnovi dolgoročno sposobnost preživetja.

(241)

Komisija nadalje ugotavlja, da je trajanje načrta prestrukturiranja omejeno na tri leta in eno četrtletje, tj. od zadnjega četrtletja leta 2012 do konca leta 2015, kar se v tem primeru zdi ustrezno glede na ukrepe prestrukturiranja, predvidene v načrtu, časovni razpored, po katerem bi morali biti izvedeni, in prve rezultate navedenih ukrepov. Trajanje je krajše kot pri predhodno odobrenih zadevah v zvezi s prestrukturiranjem letalskih družb (76), v katerih je obdobje prestrukturiranja trajalo pet let.

(242)

Nazadnje, Komisija opaža, da je datum priglašenega načrta prestrukturiranja 14. junij 2013, medtem ko se je postopek prestrukturiranja začel konec leta 2012. Za prestrukturiranje podjetja v težavah je namreč običajno potrebnih več ukrepov, od katerih se lahko nekateri sprejmejo takoj, medtem ko bo za opredelitev in izvedbo drugih morda potrebno več časa. Bilo bi torej kontraproduktivno, če bi določili, da se prvi ukrepi, zato da bi se šteli za del istega postopka prestrukturiranja, ne smejo izvajati, dokler nazadnje navedeni ukrepi niso opredeljeni v vseh svojih podrobnostih. S tako prepovedjo izvajanja ukrepov, ki bi jih bilo mogoče sprejeti takoj, bi se povečale težave družbe in potreba po dodatni državni pomoči.

(243)

Komisija zato ugotavlja, da so predlagani ukrepi prestrukturiranja primerni za obnovo dolgoročne sposobnosti preživetja družbe LOT v razumnem časovnem okviru in na podlagi realnih predvidevanj.

(244)

V skladu s točkami 38 do 42 Smernic je treba sprejeti izravnalne ukrepe za zagotovitev čim večjega zmanjšanja škodljivih učinkov pomoči na pogoje poslovanja. Pomoč ne sme neupravičeno izkrivljati konkurence. To običajno pomeni omejitev prisotnosti, ki jo lahko družba uživa na svojih trgih ob koncu obdobja prestrukturiranja. Izravnalni ukrepi morajo biti sorazmerni z izkrivljajočimi učinki pomoči ter zlasti z velikostjo in relativno pomembnostjo podjetja na njegovem trgu ali trgih. Opustitve dejavnosti, ki ustvarjajo izgubo, ni mogoče šteti za veljaven izravnalni ukrep. Obseg izravnalnih ukrepov je treba določiti za vsak primer posebej in ob upoštevanju cilja obnove dolgoročne sposobnosti preživetja podjetja. Poleg tega bo Komisija v skladu s točko 7 Smernic zahtevala izravnalne ukrepe, s katerimi se čim bolj zmanjša učinek na konkurente.

(245)

V skladu s točko 56 Smernic so pogoji za odobritev pomoči manj strogi, kar zadeva izvajanje izravnalnih ukrepov na območjih, ki prejemajo pomoč. V zvezi s tem Komisija ugotavlja, da ima družba LOT sedež na območju, ki prejema pomoč v skladu s členom 107(3)(a) PDEU.

(246)

Komisija ugotavlja, da je družba LOT relativno majhna družba, ki se srečuje s konkurenco tradicionalnih in nizkocenovnih prevoznikov. Njen delež v skupnem evropskem potniškem zračnem prometu je ocenjen na manj kot 1 %. Ima razmeroma močnejši (čeprav postaja šibkejši) položaj na mednarodnih progah na Poljsko in s Poljske, na katerih je njen delež ocenjen na 27 %. Komisija zato meni, da so potrebni izravnalni ukrepi. Vendar lahko Komisija zaradi razmeroma majhne velikosti in omejene tržne pomembnosti družbe LOT šteje, da bodo izkrivljajoči učinki pomoči omejeni. To pa je treba tudi upoštevati pri oceni izravnalnih ukrepov.

(247)

Družba LOT kot izravnalne ukrepe načrtuje ukinitev 19 povezav in zmanjšanje pogostosti letov na petih povezavah (glej podrobnosti v oddelku 3.4). Predlagani izravnalni ukrepi ustrezajo zmanjšanju zmogljivosti za [13,5–16,5] % v smislu ASK v primerjavi z obdobjem pred prestrukturiranjem od novembra 2011 do oktobra 2012. Družba LOT trdi, da nobena od zadevnih povezav ni ustvarjala izgube pred prestrukturiranjem.

(248)

Družba LOT donosnost prog izračunava z dvema meriloma: „Pragom 1“ in „Pragom 2“. Pri Pragu 1 se upoštevajo prihodki in variabilni stroški proge, kot so na primer stroški prodaje, stroški, povezani s potniki, in stroški letov. Pri Pragu 2 se dodatno upoštevajo tako imenovani „prispevek“ (finančni učinek proge na celotno mrežo letov družbe LOT) in posredni stroški, ki jih je mogoče pripisati progi (npr. poslovni najem, amortizacija, fiksni stroški osebja, trženje in oglaševanje). Vse zadevne proge so bile donosne na podlagi merila Prag 1.

(249)

Praksa Komisije je, da proge šteje za donosne, če so imele pozitiven prispevek za kritje v letu pred njihovo ukinitvijo (77). Pri prispevku za kritje (ki ustreza „Pragu 1“ družbe LOT) se upoštevajo prihodki od prodaje in variabilni stroški (stroški, povezani z leti, potniki in distribucijo), ki jih je mogoče pripisati posamezni progi. Prispevek za kritje je ustrezno merilo, ker upošteva vse stroške, ki so neposredno povezani z zadevno progo. Proge s pozitivnim prispevkom za kritje ne krijejo samo variabilnih stroškov proge, ampak prispevajo tudi k fiksnim stroškom družbe.

(250)

Običajna poslovna praksa je, da se nadaljujejo dejavnosti, s katerimi se kratko- do srednjeročno krijejo variabilni stroški. Fiksni stroški se načeloma ne spreminjajo z obsegom dejavnosti in jih je treba kriti ne glede na to, ali povezava deluje ali ne. Zato je za letalsko družbo ugodneje, da obdrži tako povezavo, dokler krije vsaj del fiksnih stroškov, kot da jo opusti. To je implicitno priznala ena od zainteresiranih strani, ki je navedla, da je merjenje donosnosti samo na podlagi variabilnih stroškov neustrezno za dolgoročne preudarke.

(251)

Na podlagi navedenega Komisija ugotavlja, da zadevne proge pomenijo ustrezne izravnalne ukrepe, ker pred prestrukturiranjem niso ustvarjale izgube.

(252)

Komisija v zvezi s trditvijo zainteresirane strani, da je družba LOT zaradi državne pomoči povečala svojo zmogljivost na poljskem trgu čarterskih poletov, navaja, prvič, da je družba LOT do zdaj prejela le pomoč za reševanje, ki je bila v celoti porabljena za odplačilo zapadlih obveznosti in kritje finančnega primanjkljaja iz dejavnosti poslovanja v obdobju reševanja. Družba LOT torej ni imela nikakršne presežne državne pomoči, ki bi bila na voljo za financiranje domnevne širitve na trgu čarterskih poletov. Tudi prihodnja pomoč za prestrukturiranje se ne bo uporabljala za to, ampak izključno za financiranje ukrepov prestrukturiranja.

(253)

Drugič, družba LOT ni povečala svoje zmogljivosti na poljskem trgu čarterskih poletov. Nasprotno, svojo prisotnost na rastočem poljskem trgu čarterskih poletov je z [> 3] % leta 2012 zmanjšala na [< 1,5] % leta 2013 (v preteklosti je imela družba LOT mnogo močnejši položaj z [> 15]-odstotnim tržnim deležem leta 2010). Dejavnosti družbe LOT na trgu čarterskih poletov so začasne in se izvajajo zgolj za zagotovitev učinkovite uporabe njene flote, kot je bilo predvideno v načrtu prestrukturiranja. Družba LOT ne načrtuje, da bo po koncu obdobja prestrukturiranja ohranila svojo navzočnost na trgu čarterskih poletov.

(254)

Tretjič, čarterska dejavnost je postranska dejavnost družbe LOT, saj pomeni le [< 1] % njene dejavnosti. V skladu s Smernicami je treba zmanjšati zmogljivost na glavnem trgu, tj. v primeru družbe LOT – na trgu rednih letov.

(255)

Skratka, skupni obseg zmanjšanja zmogljivosti, ki izhaja iz izravnalnih ukrepov, ki jih je ponudila družba LOT, je [13,5–16,5] % in je večji od obsega, ki ga je Komisija sprejela v prej navedenih zadevah v zvezi s prestrukturiranjem letalskih družb, tj. Czech Airlines in Air Malta. Navesti je treba tudi, da je bilo dejansko zmanjšanje zmogljivosti, ki ga je družba LOT zabeležila leta 2013, za 1,6 odstotne točke večje od načrtovanega.

(256)

Poleg tega Komisija ugotavlja, da je družba LOT ukinila vrsto prog s popolnoma koordiniranih (78) letališč v Frankfurtu, Münchnu, Düsseldorfu, na Dunaju, v Zürichu, Helsinkih, Parizu, Nici, Rimu, Amsterdamu in Stockholmu. Posledično so bili na navedenih letališčih sproščeni pari slotov, kar ustvarja nove poslovne priložnosti za konkurenčne letalske družbe za upravljanje letov na ta letališča in z njih ter povečanje njihove prisotnosti na teh letališčih.

(257)

Glede na navedeno predlagani izravnalni ukrepi zadostujejo za zagotovitev, da se čim bolj zmanjšajo škodljivi učinki državne pomoči na pogoje poslovanja. Predlagani izravnalni ukrepi so torej v skladu s točkami 38 do 42 Smernic.

(258)

V skladu s točkami 43 do 45 Smernic mora biti pomoč omejena na najmanjši potrebni znesek za prestrukturiranje družbe. Upravičenec naj bi pomemben delež k načrtu prestrukturiranja prispeval iz lastnih virov, tudi s prodajo sredstev, ki niso bistvenega pomena za preživetje družbe, ali iz zunanjega financiranja pod tržnimi pogoji. Takšen prispevek mora biti realen, tj. dejanski, izključevati mora vse prihodnje dobičke, kot je denarni tok, in je znak, da trgi verjamejo v izvedljivost obnovitve sposobnosti preživetja družbe. Pri velikih podjetjih, kot je družba LOT, mora biti delež lastnega prispevka vsaj 50 % stroškov prestrukturiranja.

(259)

Izkazani lastni prispevek družbe LOT znaša [1 200–1 600] milijonov PLN in pomeni [60–67] % stroškov prestrukturiranja. Vključuje: (i) finančni najem zrakoplovov B787 v višini […] milijonov PLN in (ii) prodajo osnovnih sredstev, s katero bi bilo ustvarjenih […] milijonov PLN.

(260)

Finančni najem je zagotovila zasebna ameriška banka […] za financiranje nabave petih zrakoplovov B787. Med drugim je zavarovan z garancijo Ex-Im Bank in zastavnimi pravicami na zrakoplovih.

(261)

V skladu s Smernicami lahko lasten prispevek izhaja iz „zunanjega financiranja pri tržnih pogojih“. Ta finančni najem izpolnjuje to zahtevo. Prvič, zagotovila ga je zasebna banka. Drugič, družba LOT je v konkurenčnem postopku med 24 poslovnimi ponudbami, ki jih je prejela na trgu, izbrala ponudbo […]. Tretjič, finančni najem zrakoplova je standardna oblika financiranja (vključno z vrsto zavarovanja) v letalski industriji, ki jo uporabljajo tudi konkurenti družbe LOT. Glede na informacije, ki jih je predložila Poljska, je v zadnjih treh letih več letalskih družb EU kupilo zrakoplove z garancijami IKA, vključno z Air France, British Airways, Lufthansa, Norwegian in KLM. Leta 2012 je bilo približno 30 % poslov financiranja zrakoplovov po svetu sklenjenih s sodelovanjem IKA. Nazadnje, financiranje krije le del nabavne cene zrakoplovov ([75–90] %), medtem ko mora preostanek plačati družba LOT.

(262)

Po drugi strani je v Smernicah določeno, da lasten prispevek „kaže, da trgi verjamejo, da lahko podjetje znova postane sposobno preživeti“. Glede na visoko kakovost zavarovanja in očitno malo ali nič plačilnega tveganja je Komisija v sklepu o začetku postopka izrazila zadržek v zvezi s tem, ali je mogoče ta najem šteti za dokaz, da trgi verjamejo v obnovitev dolgoročne sposobnosti preživetja družbe LOT.

(263)

Poljska je za odpravo tega pomisleka zagotovila dodatna pojasnila in dokaze. Ex-Im Bank je pred odobritvijo garancije opravila skrben pregled poslovanja ter analizirala finančno stanje in dejavnosti družbe LOT. Ugotovila je, da ima družba LOT izvedljiv poslovni model in da bo lahko dolgoročno odplačala najem.

(264)

Poleg tega dejstvo, da je 24 zasebnih družb ponudilo različne pogoje financiranja za isti posel, kaže, da so kljub visokokakovostnemu zavarovanju še vedno menile, da financiranje družbe LOT vključuje določeno tveganje (saj bi v nasprotnem primeru vsi ponudniki ponudili enako netvegano obrestno mero). Razumen upnik v tržnem gospodarstvu bi to tveganje ocenil in sposobnost preživetja družbe LOT upošteval kot ključni dejavnik, ki vpliva na sposobnost dolžnika za odplačevanje najema.

(265)

Poleg tega je eden od ponudnikov ponudil financiranje brez garancije IKA, kar kaže, da je bil trg pripravljen ponuditi financiranje celo brez kakršnega koli posredovanja IKA. Na podlagi analize, ki jo je opravil zunanji svetovalec, je družba LOT izbrala ponudbo […] kot bolj konkurenčno.

(266)

Tveganje družbe LOT je ocenil tudi kapitalski trg ZDA, na katerem je bil najem leta 2013 uspešno refinanciran iz začetne strukture financiranja na podlagi mehanizma posojila za strukturo financiranja na podlagi izdaje obveznic. Obveznice so kupili zasebni vlagatelji, ki so sprejeli povezano tveganje in s tem tiho izrazili svoje prepričanje, da bodo osnovne obveznosti iz naslova najema poravnane.

(267)

Za najemodajalce je običajna tržna praksa, da zmanjšajo tveganje tako, da zahtevajo najkakovostnejše zavarovanje in po možnosti garancijo. Dejstvo, da je […] zagotovil financiranje na podlagi garancije IKA, torej ni dokaz, da trgi niso verjeli v sposobnost preživetja družbe LOT. Po drugi strani pa najemodajalec ne bi zagotovil financiranja samo zato, ker je zavarovanje dobro, če je prepričan, da najemojemalec ne bo sposoben odplačevati najema. Najemodajalec vsekakor nosi določeno kreditno tveganje, ker bi utrpel izgubo, če najemojemalec ne bi izpolnjeval obveznosti (tj. takojšnja izguba dohodka iz najemnine, ki traja, dokler zrakoplova ni mogoče ponovno oddati v najem novi stranki, pa tudi stroški, nastali zaradi rekonfiguracije zrakoplova za drugega upravljavca, ter stroški, nastali pri urejanju zavarovanja in garancije).

(268)

Glede na navedeno je mogoče finančni najem šteti za znak, da so trgi verjeli v obnovitev sposobnosti preživetja družbe LOT. Komisija v zvezi s tem navaja, da je finančni najem že sprejela kot veljaven vir lastnega prispevka v zadevah o prestrukturiranju letalskih družb Czech Airlines in airBaltic (79).

(269)

Poljska je v zvezi z drugim virom priglašenega lastnega prispevka, tj. prodajo osnovnih sredstev, navedla, da je bil do zdaj ustvarjen prihodek v višini […] PLN. Poleg tega je zagotovila neodvisna strokovna vrednotenja, s katerimi je bila potrjena tržna vrednost dodatnih nepremičnin v višini […] PLN. Analiza teh vrednotenj, ki jo je opravila Komisija, ni razkrila nobenih napak. Pri vrednotenjih so bile uporabljene sprejete metodologije, sama vrednotenja pa so temeljila na verjetnih predpostavkah. Komisija zato meni, da so rezultati vrednotenj ustrezen približek za tržne cene sredstev, ki naj bi bila prodana. Vrednost preostalih sredstev (80), predvidenih kot lastni prispevek, bodisi ni bila potrjena z neodvisnim vrednotenjem ali katerimi koli drugimi zanesljivimi dokazi bodisi vrednotenja niso posodobljena. Komisija zato lasten prispevek v višini 30 650 928 PLN (tj. dejansko dosežen prihodek in načrtovani prihodek, ki je bil potrjen z neodvisnimi strokovnimi vrednotenji) šteje za sprejemljiv v zvezi s prodajo teh sredstev.

(270)

Na podlagi teh preudarkov Komisija ugotavlja, da lasten prispevek v višini [1 200–1 600] PLN izpolnjuje merila Smernic. Ta znesek znaša [60–67] % skupnih stroškov prestrukturiranja in je precej nad pragom 50 %, ki se zahteva za velika podjetja. Samo finančni najem znaša [60–67] % skupnih stroškov prestrukturiranja in bi torej zadostoval za izpolnitev zahtevanega pragu.

(271)

Glede na navedeno Komisija ugotavlja, da priglašeni ukrep izpolnjuje merila združljivosti iz Smernic.

(272)

Komisija ugotavlja, da priglašeni ukrep pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, ki je združljiva z notranjim trgom na podlagi člena 107(3)(c) PDEU v povezavi s Smernicami.

(273)

Komisija tudi ugotavlja, da odlogi plačila letaliških pristojbin, navedeni v uvodni izjavi 90, in drugi posli, navedeni v uvodnih izjavah 132 in 133, ne pomenijo pomoči v smislu člena 107(1) PDEU.

(274)

Nazadnje, Komisija navaja, da je Poljska privolila v sprejetje in objavo tega sklepa v angleškem jeziku –

1.

odlogi plačila letaliških pristojbin, ki so jih družbi LOT odobrila letališča v državni lasti med majem 2009 in aprilom 2013;

2.

naslednji nepremičninski posli:

3.

naslednje posojilne pogodbe:

4.

prodaja naslednjih hčerinskih družb družbe LOT:

5.

posli v zvezi z dobavo goriva družbi LOT s strani družbe PKN Orlen in njene hčerinske družbe Petrolot.

30.1.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 25/37

(1)

Italija je 30. decembra 2008 Komisijo uradno obvestila, da namerava uvesti davčne olajšave za naložbe in distribucijo na področju kinematografije ter tudi digitalne kinematografije. Italijanski organi so predložili dodatne informacije 2. aprila 2009 in 23. junija 2009.

(2)

Komisija je z dopisom z dne 22. julija 2009 Italiji sporočila, da bo odobrila njene davčne olajšave za naložbe in distribucijo na področju kinematografije. Poleg tega ji je sporočila tudi, da bo glede predlagane davčne olajšave za naložbe v opremo za digitalno projekcijo začela postopek v skladu s členom 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(3)

Sklep Komisije o začetku postopka je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije  (2). Komisija je pozvala vse zainteresirane strani, naj predložijo svoje pripombe.

(4)

Italijansko ministrstvo za kulturo in turizem ter Evropska komisija sta 21. oktobra 2009 v Rimu organizirala delavnico na to temo.

(5)

Komisija je prejela pripombe zainteresiranih strani in jih je posredovala Italiji, da bi ta lahko nanje odgovorila; opažanja italijanskih organov je prejela 19. januarja 2010. Sledile so nadaljnje izmenjave informacij, vključno z dodatnimi dopisi italijanskih organov, ki jih je Komisija prejela 7. septembra 2010, 12. aprila 2011, 1. junija 2011, 1. decembra 2011, 10. maja 2012, 14. septembra 2012, 23. aprila 2013, 6. decembra 2013, 18. aprila 2014, 11. junija 2014 in 1. avgusta 2014.

(6)

Davčna olajšava za kinematografe, ki nameščajo opremo za digitalno projekcijo, je bila del davčnih ukrepov za filmski sektor, ki so jih uvedli italijanski organi. Skupni cilj teh ukrepov je bil spodbuditi tržno dinamiko v podporo italijanskim kulturnim filmom v okolju, ki je ugodno za konkurenčnost, ter promovirati take filme v Italiji in Evropi.

(7)

Shema davčnih olajšav za digitalno kinematografijo omogoča 30-odstotno davčno olajšavo za stroške uvedbe opreme za digitalno projekcijo. Največja letna davčna olajšava je omejena na 50 000 EUR na platno.

(8)

Upravičeni so lahko naslednji stroški:

Stroški iz zadnjih dveh točk ne smejo presegati 20 % skupnih stroškov za točke (a), (b) in (c).

(9)

Glede na izvirno priglasitev italijanskih organov bi bila podpora brezpogojna za kinematografe z največ štirimi platni in za multiplekse s petimi do desetimi platni v mestih z največ 50 000 prebivalci. Za druge multiplekse z največ 24 platni bi kot pogoj za pomoč veljala obveznost prikazovanja kulturnih filmov v 50 % predstav in zamenjave najmanj 50 % platen za digitalne projekcije.

(10)

Davčna olajšava se uporablja za filmske družbe, ki so davčne zavezanke v Italiji.

(11)

Pravne podlage za shemo so naslednje:

(12)

Komisija je v sklepu o začetku postopka menila, da ukrep pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU. Italija se je s tem, ko je ponujala davčne olajšave, odrekla nekaterim davčnim prihodkom, zato je shema vključevala državna sredstva. Shema je zagotavljala gospodarsko prednost posameznim podjetjem, v tem primeru kinematografom. Glede na mednarodno trgovino s filmi bi lahko ta selektivna prednost vplivala na trgovino znotraj Unije. Komisija je dvomila, da je bila pomoč združljiva.

(13)

Kot prvo je Komisija imela pomisleke o nujnosti predlagane davčne olajšave za digitalno kinematografijo. Podvomila je v predlagano največjo davčno olajšavo (v višini 50 000 EUR na platno): pri 30-odstotni davčni stopnji je to pomenilo najvišje upravičene stroške namestitve v višini 166 667 EUR na platno (50 000 EUR × 100/30). To je bilo višje od ocenjenih stroškov opreme za digitalno projekcijo, ki so jih predložili italijanski organi, tj. 100 000 EUR. Komisija je imela pomisleke, ali bi največja davčna olajšava morala biti tako visoka in ali so bili predloženi stroški prehoda ustrezno ocenjeni. Poleg tega je imela pomisleke, ali je bila namestitev opreme za projekcijo ločljivosti 2K (3), skladne z DCI (4), potrebna za prikazovanje italijanskih ali evropskih kulturnih filmov.

(14)

Kot drugo je Komisija imela pomisleke o sorazmernosti predlaganega ukrepa pomoči. Ugotovila je, da je za večje kinematografe verjetneje, da si lahko privoščijo opremo za digitalno projekcijo brez državne pomoči. Poleg tega je ugotovila, da so prikazovalcem na voljo komercialni modeli prehoda, kot so modeli pristojbine za virtualni film (Virtual Print Fee – VPF) (5). Zato jo je zanimalo, ali bi javna podpora v predlagani višini na platno izrinila komercialne nadomestne možnosti.

(15)

Kot tretje je Komisija dvomila, da je bila predlagana davčna olajšava primeren ukrep pomoči. Ugotovila je, da je ocenjeni proračun ukrepa (16,8 milijona EUR) ustrezal stroškom namestitve v višini 56 milijonov EUR, kar je bilo znatno manj od ocenjenih stroškov prehoda (395,7 milijona EUR na podlagi stroškov v višini 100 000 EUR na platno). Poleg primernosti razpoložljivih sredstev je Komisija imela pomisleke tudi o tem, ali je bil predlagani ukrep zadostno usmerjen, da bi dosegel cilj v zvezi z izboljšanjem kroženja italijanskih in evropskih kulturnih filmov. Dvomila je, da italijanski organi lahko zagotovijo, da bi prikazovalci z digitalno opremo uvedli nadomestne komercialne modele, ki bi obiskovalcem italijanskih kinematografov ponujali večjo izbiro kulturnih filmov. Glede na to, da je bila uporaba davčne olajšave pogojena s tem, da ima upravičenec zadostne davčne obveznosti, in da je ukrep pomenil 70-odstotno naložbo s strani prikazovalca, je Komisija imela pomisleke o tem, ali bi kinematografi, ki najbolj potrebujejo pomoč, lahko to izkoristili. Poleg tega je dvomila, da bi predvidena enkratna podpora (v priglasitvi je bil napovedan dveletni pilotni ukrep) lahko zagotovila trajnostno rešitev za pričakovano krajšo življenjsko dobo in višje tekoče stroške, ki so povezani z namestitvijo digitalne opreme.

(16)

Nazadnje je Komisija imela pomisleke o gospodarskem, socialnem in kulturnem učinku pomoči. Sicer je priznala, da bi uporaba državne pomoči za naložbo v prehod na digitalno tehnologijo v kinematografih lahko bila v skupnem interesu države članice, vendar je zahtevala zagotovila, da bo ukrep tehnološko nevtralen. Zahtevala je zlasti potrditev, da prikazovalci ne bodo prisiljeni vlagati v en sam digitalni standard namesto v druge. Poleg tega je od italijanskih organov zahtevala, da zagotovijo, da se lahko prikazujejo tudi tisti filmi, ki so posneti v odprti digitalni obliki, ki je po kakovosti slabša od digitalnega standarda opreme, za katero se je prejela podpora. Komisija je tudi ugotovila, da bi lahko pomoč za namestitev opreme za digitalno projekcijo posredno koristila pomembnejšim ameriškim produkcijskim hišam (v primeru opreme, skladne z DCI). Ob povečanem povpraševanju zaradi predlagane pomoči bi se lahko povišala cena opreme za projekcijo, katere zaloge so že tako ali tako omejene. Zaradi pomoči bi se lahko v Italiji hitreje dosegla kritična masa digitalnih kinematografov, kar bi posledično lahko pospešilo prehod na digitalno distribucijo in s tem tudi zaprtje tistih kinematografov, ki do takrat ne bi mogli namestiti digitalne opreme. Glede na navedeno je Komisija dvomila, da bi se morebitna izkrivljanja konkurence lahko izravnala s socialnimi in kulturnimi prednostmi pomoči.

(17)

Ko je Komisija začela postopek preiskave, se je italijanski ukrep v zvezi z davčno olajšavo za digitalno kinematografijo izvajal v okviru mejnih vrednosti de minimis  (6). Italijanski organi nameravajo ob odobritvi Komisije v celoti izvesti ukrep v obsegu, ki presega mejne vrednosti de minimis.

(18)

Italijanski organi ocenjujejo, da bo proračun ukrepa za obdobje 2014–2015 znašal približno 7,5 milijona EUR.

(19)

Obdobje, obravnavano v tem sklepu, traja do 31. decembra 2022. Italijanski organi pričakujejo, da se bo davčna olajšava najbolj uporabljala v obdobju 2014–2015.

(20)

Osnutki izvedbenih predpisov, ki jih italijanski organi nameravajo izvesti v celoti (v obsegu, ki presega mejne vrednosti de minimis), se v številnih pomembnih točkah razlikujejo od izvirne priglasitve.

(21)

Kot prvo je bila v spremenjenih izvedbenih predpisih črtana zahteva, da morajo srednje veliki in veliki kinematografi kot pogoj za pridobitev pomoči prikazovati določeno število italijanskih in evropskih kulturnih filmov. V zadnjih letih so italijanski organi v primeru srednje velikih in velikih kinematografov težko spremljali izpolnjevanje te zahteve. Poleg tega trdijo, da je odprava te zahteve potrebna za ponovno vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev med večjimi kinematografi, ki potrebujejo pomoč, in mrežama kinematografov, ki prevladujeta na italijanskem kinematografskem trgu (glej odstavek 37).

(22)

Kot drugo in v zvezi s tem je bila v spremenjenih izvedbenih predpisih uvedena mejna vrednost 60 platen. Kinematografski prikazovalci, ki imajo ali upravljajo večje število platen, niso upravičeni do davčne olajšave. Italijanski organi menijo, da je to dobra nadomestna možnost za programske zahteve, ki so bile prvotno uvedene za zagotovitev, da bi ukrep izpolnil svoje cilje in da bi se izključili tisti akterji na trgu, ki zaradi svoje tržne moči za prehod ne bi smeli potrebovati pomoči.

(23)

Kot tretje je v skladu s spremenjenimi izvedbenimi predpisi potrebna izjava upravičenca za zagotovitev, da se prepreči prekomerno nadomestilo ali preusmeritev pomoči, če se davčna olajšava kombinira s komercialnimi modeli (VPF).

(24)

Nazadnje spremenjeni predpisi omogočajo kombiniranje pomoči do intenzivnosti v višini največ 75 % skupnih stroškov. Za kinematografe z enim platnom ali dvema največja kumulativna intenzivnost pomoči znaša 90 %.

(25)

Poleg teh sprememb lahko upravičenci od leta 2012 prenesejo davčne olajšave za digitalno kinematografijo na dobavitelje digitalne opreme, banke, finančne posrednike in zavarovalnice (glej odstavek 56).

(26)

Komisija je prejela približno 20 pripomb zainteresiranih tretjih strani, ki so se odzvale na javno posvetovanje o ukrepu pomoči, ki je potekalo leta 2009. Pripombe so poslale naslednje strani:

Poleg tega je oktobra 2009 v Rimu potekala delavnica na to temo.

(27)

Kar zadeva nujnost pomoči, so vse strani, ki so poslale pripombe, poudarile potrebo po državni pomoči pri prehodu na digitalno kinematografijo, pri čemer se je ta prehod štel za neizogibnega. Francoski organi in filmski sklad Združenega kraljestva so pojasnili, da so splošne koristi digitalne kinematografije hkrati vključevale tudi asimetrično porazdelitev stroškov, povezanih s prehodom (ki jih krije prikazovalec), in neposrednih finančnih koristi (za distributerja). Zaradi te asimetričnosti je bilo težko pravočasno izvesti prehod brez zunanje pomoči. V zvezi s tem so strani, ki so poslale pripombe, navedle jasno nevarnost, da bodo številni manjši neodvisni in/ali oddaljeni evropski kinematografi zapustili trg, če sistemi za digitalno projekcijo ne bodo dostopnejši in cenovno ugodnejši. EFAD je v svoji izjavi iz septembra 2009 navedel, da za 30 % evropskih platen obstaja nevarnost, da se ne bodo več uporabljala. Francoski organi in nemški filmski sklad so poudarili, da bi odsotnost pomoči negativno vplivala tako na prikazovanje filmov kot tudi na njihovo distribucijo. Dolgotrajen prehod, ki bi vključeval vzporedno kroženje analognih in digitalnih filmskih kopij, bi bil predrag, zlasti za manjše distributerje filmov. Poleg tega bi odsotnost pomoči znatno negativno vplivala na kroženje evropskih filmov, kulturno raznolikost in dostop evropskih državljanov do kulture.

(28)

Vse strani, ki so poslale pripombe, so tudi poudarile, da se t. i. standardi DCI na splošno sprejemajo kot skupni standard za digitalno kinematografijo. Spodbujanje enega samega svetovnega standarda se je za kinematografe štelo za pozitiven element in ne za slabost, saj zagotavlja enake konkurenčne pogoje.

(29)

Kar zadeva stroške namestitve opreme za digitalno projekcijo, se 100 000 EUR na platno na splošno ni štelo za pretirano oceno. Več strani, ki so poslale pripombe, je dejansko trdilo, da bi lahko bili stroški precej višji, na primer kadar so potrebna znatna dela v projekcijskih kabinah, kar lahko velja zlasti za majhne kinematografe. Kljub temu so nekatere strani, ki so poslale pripombe, navedle, da se cene opreme za digitalno kinematografijo znižujejo.

(30)

Več strani, ki so poslale pripombe, je trdilo, da bi bilo treba državno pomoč tudi v primeru, da bi bili stroški prehoda precej višji od razpoložljive državne podpore (kot se zdi, da je veljalo za italijansko davčno olajšavo), obravnavati kot dopolnilo k drugim virom prihodkov, kot so na primer VPF in lastna sredstva prikazovalcev.

(31)

Kar zadeva sorazmernost pomoči, so bile nekatere zainteresirane strani kritične do davčne olajšave, saj so pričakovale, da bodo od pomoči najverjetneje imeli koristi večji kinematografi. Druge strani so trdile, da bi pomoč morebiti lahko bila primerna za večje kinematografe na podlagi programskih obveznosti. Vendar so nekatere strani, ki so poslale pripombe, ponovile, kar je navedeno v izjavi EFAD, in poudarile, da je pomembno, da se ne uvedejo razlike v obravnavanju, na primer (kar zadeva italijansko davčno olajšavo) zaradi različne stopnje davčnih obveznosti zadevnih kinematografov ali (splošneje) zaradi omejitve dostopa na podlagi programa, velikosti in lokacije kinematografov. Mednarodna zveza združenj distributerjev filmov (FIAD) je trdila, da se na trenutnem kinematografskem trgu in v splošnih gospodarskih razmerah niti pomembnejši prikazovalci morda ne štejejo za dobičkonosne.

(32)

Kar zadeva razpoložljivost komercialnih poslovnih modelov prehoda in njihove uporabe med manjšimi kinematografi, so si bila mnenja precej različna. Nekateri so trdili, da ni standardnega poslovnega modela prehoda na digitalno kinematografijo. Drugi so trdili, da veliko kinematografov nima dostopa do sporazumov o VPF, ki jih ponujajo tretji integratorji (glej tudi opombo 5), zaradi narave in obsega programov (obseg ustvarjenih VPF je odvisen od števila filmov, vključenih v program v prvem tednu njihovega predvajanja, in/ali števila platen kinematografa). Mreža Europa Distribution je trdila, da komercialni poslovni modeli delujejo le za bolj dobičkonosne kinematografe in velike komercialne distributerje. Po podatkih iz spremnega dokumenta EFAD bi se lahko model VPF uporabil le pri približno 10 000 evropskih platnih od skupno 30 000. Ena od strani, ki so poslale pripombe, je trdila, da so komercialni modeli VPF prav tako primerni za manjše kinematografe. Francoski organi so trdili, da razpoložljivi komercialni modeli prehoda v nobenem primeru ne krijejo vseh stroškov prehoda na digitalno kinematografijo (na primer stroškov posodobitve projekcijskih kabin) in da je vedno potreben tudi prispevek kinematografskega prikazovalca. V teh primerih bi lahko ključno dopolnilno vlogo imela tudi javna podpora.

(33)

Kar zadeva primernost pomoči, so zainteresirane strani izjavile, da bi državna pomoč na splošno pomagala manjšim kinematografom, da konkurirajo z močnejšimi velikimi multipleksi, in da bi ustvarila enake konkurenčne pogoje. Pričakuje se, da bodo obiskovalci z namestitvijo opreme za digitalno kinematografijo imeli večjo izbiro. Strani, ki so poslale pripombe, so poudarile tudi druge prednosti, povezane z digitalno kinematografijo, kot so kakovost projekcije, prilagodljivost programov in nižji stroški distribucije. Francoski organi so trdili, da se primernost podpore za digitalno kinematografijo ne bi smela obravnavati v smislu večje raznolikosti programov, temveč v smislu preprečevanja zaprtja kinematografov. Po njihovem mnenju bi se velika izbira filmov lahko zagotovila z digitalizacijo različnih vrst kinematografov. EDCF je trdil, da bi od italijanskega ukrepa lahko imeli koristi tudi manj dobičkonosni kinematografi, če bi se lahko davčne olajšave krile z DDV.

(34)

Nekatere strani, ki so poslale pripombe, so omenile kratkoročnost davčne olajšave in to primerjale z dolgoročnimi izzivi prehoda na digitalno kinematografijo. Vendar se je hkrati trdilo, da so standardi dovolj uveljavljeni, da bi se obdržali vsaj desetletje, ali da življenjske dobe opreme za digitalno opremo še ni mogoče določiti. Nemški filmski sklad je izjavil, da bi bili stroški podpore za prehod na digitalno kinematografijo nižji od stroškov, povezanih z obnovo kinematografov in kulturno raznolikostjo, potrebno po zaprtju tistih akterjev, ki ne bi mogli sami financirati prehoda. Nemčija je tudi poudarila, da sta zaradi posebnih nacionalnih in regionalnih razmer v vsaki državi članici potrebna posebej oblikovan ukrep pomoči in prilagojena oblika pomoči. V izjavi EFAD je izraženo enako mnenje, pri čemer je bilo poudarjeno, da ni enotne rešitve, ki bi ustrezala vsem. Italijansko združenje kinematografskih prikazovalcev (ANEC) pričakuje, da se bodo razmere do konca življenjske dobe digitalne opreme znatno spremenile, tako da zamenjava ne bo tako velik izziv. Poleg tega je EDCF izjavil, da bi bilo morebitne dodatne tekoče stroške mogoče kriti z novimi viri prihodkov za zadevne kinematografe.

(35)

Kar zadeva gospodarski, socialni in kulturni učinek pomoči, so strani, ki so poslale pripombe, na splošno poudarile potrebo po enem samem standardu za digitalno kinematografijo in splošno priznavanje standardov DCI. V izjavi EFAD je bilo navedeno, da se v okviru podpore za digitalno kinematografijo ne bi smela vsiljevati tehnološka rešitev in da bi bilo treba proučiti tehnološke razmere v sektorju. Mreža Europa Distribution je opozorila, da bi se zaradi neupoštevanja industrijskega standarda številni kinematografi lahko zaprli. ANEC je potrdil, da se lahko kinematografi v okviru ukrepa vsekakor prosto odločajo, v kateri standard bodo vlagali. Več strani, ki so poslale pripombe, je trdilo, da bi se lahko oprema, skladna z DCI, uporabljala tudi za prikazovanje nadomestnih programov drugačnih (nižjih) digitalnih standardov, medtem ko obratno (tj. prikazovanje filmskih kopij, skladnih z DCI, z opremo za projekcijo v ločljivosti na primer 1.3K) ni mogoče. Strani, ki so poslale pripombe, so menile, da ni nevarnosti povišanja cen. Pričakuje se namreč, da se bodo cene sčasoma dejansko znižale. V zvezi s tem so francoski organi in EFAD v svojem spremnem dokumentu poudarili, da bi moral biti vsak ukrep pomoči oblikovan tako, da preprečuje izkrivljanje konkurence na trgu z digitalno opremo. Zato bi moral vsak ukrep pomoči temeljiti na oceni stroškov digitalne opreme, pri čemer bi morala biti pomoč omejena v skladu z ocenjenimi stroški. Strani, ki so poslale pripombe, niso izrazile pomislekov, ki jih ima Komisija, tj. da bi se z državno pomočjo pospešil prehod in s tem tudi zaprtje kinematografov (glej odstavek 16). Državna pomoč se namreč dejansko šteje za trajnostno rešitev za izziv digitalne kinematografije. Italijanska zveza umetniških kinematografov je opozorila na omejen geografski doseg kinematografov, kar po njenem mnenju pomeni, da bi bili izkrivljajoči učinki na konkurenco majhni.

(36)

Italijanski organi so Komisiji zagotovili informacije o značilnostih italijanskega kinematografskega trga (nazadnje posodobljeno oktobra 2013). Ocenjuje se, da je v Italiji skupno 3 936 platen v 1 872 kinematografih. Razlikovati je mogoče med štirimi kategorijami kinematografov:

(37)

Medtem ko največji mreži kinematografov (kategorija (a)) predstavljata 40 % nacionalnega tržnega deleža, kinematografi iz kategorije (d) predstavljajo le 5–10 % tržnega deleža.

(38)

Shema davčnih olajšav je usmerjena v kinematografe iz kategorij od (b) do (d). Italijanski organi zlasti zaradi močnega tržnega položaja obeh velikih mrež kinematografov menijo, da je državna pomoč potrebna za izvedbo digitalnega prehoda teh kinematografskih prikazovalcev, ki so vsi majhni ali srednje veliki.

(39)

Po podatkih ministrstva za kulturo in turizem so bile v obdobju 2010–2013 (podatki iz aprila 2014) prošnje za davčne olajšave za digitalno kinematografijo vložene za skupaj 1 603 platna. Ukrep, ki se je izvajal v skladu s pravili de minimis, se je izkazal za posebej priljubljenega takoj po uvedbi leta 2010, ko je od njega imelo koristi 671 platen.

(40)

Vendar se je izkazalo, da izvajanje ukrepa pomoči v skladu s pravili de minimis ni bilo dovolj, da bi se razmere spremenile. Zlasti srednje veliki kinematografi z več platni so zaradi tega lahko digitalizirali le nekatera platna.

(41)

Italijanski organi menijo, da je digitalizacija italijanskih kinematografov še vedno v zaostanku. Oktobra 2013 je stopnja digitalizacije znašala približno 62 % (9). Po ocenah, ki so jih italijanski organi zagotovili junija 2014, je treba digitalizirati vsaj še 700 kinematografskih platen.

(42)

Zaradi tega je ogroženo znatno število kinematografov, ki so večinoma majhni ali srednje veliki. Njihovo zaprtje ne bi pomenilo le izgube delovnih mest na ravni prikazovalcev, temveč bi tudi vplivalo na distribucijo filmov in obiskovalcem omejilo izbiro.

(43)

Italijanski organi so izpostavili zlasti vlogo kinematografov s samo enim platnom in srednje velikih kinematografov v Italiji. Stalna navzočnost prve skupine je ključna za zagotovitev, da imajo vsi državljani enak dostop do kinematografov, vključno s kinematografi v majhnih podeželskih in gorskih mestih. Druga skupina, v kateri so srednje veliki kinematografi, pa je temelj distribucije in prikazovanja kakovostnih filmov v Italiji. Njihova stalna navzočnost je pomembna zato, ker ponujajo nadomestno možnost za veliki mreži kinematografov, ki prevladujeta na trgu.

(44)

Italijanski organi pričakujejo, da bodo tradicionalni filmi v le nekaj tednih ali mesecih popolnoma izginili s trga. Ker je tak razvoj dogodkov vedno bolj verjeten, italijanski organi poudarjajo potrebo po izvajanju ukrepa v obsegu, ki presega mejne vrednosti de minimis.

(45)

Kar zadeva največjo predlagano davčno olajšavo (50 000 EUR na platno) in ocenjene stroške opreme za digitalno projekcijo, so italijanski organi spremenili svoje ocene povprečnih stroškov digitalnega prehoda na platno na 50 000–60 000 EUR (podatki iz aprila in junija 2014). To pomeni, da največja davčna olajšava ustreza stroškom prehoda, ki so znatno višji od ocenjenih povprečnih stroškov prehoda. Vendar italijanski organi trdijo, da so davčne olajšave izračunane na podlagi odstotka dejansko nastalih stroškov. Na podlagi povprečne naložbe v višini 50 000 EUR bi zagotovljena davčna olajšava (pri 30 %) znašala 15 000 EUR. Največje davčne olajšave se torej v praksi praviloma niso uporabljale. Ne glede na to največja mejna vrednost zagotavlja, da so zneski pomoči tudi v primeru neobičajno visokih stroškov prehoda še vedno omejeni v absolutnem smislu.

(46)

Kar zadeva nujnost pomoči, je pomembno poudariti tudi, da glede na najnovejše navedbe italijanskih organov stroški digitalnega prehoda še vedno znašajo več deset tisoč EUR na platno. Številni kinematografi, predvsem manjši, ne morejo zbrati dovolj sredstev iz zasebnih virov, še zlasti ne v trenutnih gospodarskih razmerah v Italiji in Evropi.

(47)

Italijanski organi na splošno poudarjajo, da davčna olajšava dopolnjuje komercialne modele prehoda in ne konkurira z modeli VPF.

(48)

Spremenjeni izvedbeni predpisi vsebujejo številne določbe, ki zagotavljajo sorazmernost ukrepa pomoči. Te določbe upoštevajo tržne mehanizme, ki so na voljo za prehod na digitalno kinematografijo (tj. modele VPF).

(49)

Za davčne olajšave lahko zaprosijo le kinematografski prikazovalci z največ 60 platni. To pomeni, da sta italijanski mreži kinematografov (UCI in The Space) izključeni iz pomoči. Italijanski organi trdijo, da se je pri prehodu teh prevladujočih akterjev na trgu uspešno uporabljal klasični model VPF. Poleg tega akterja glede na svojo tržno moč (glej odstavek 37) ne bi smela biti odvisna od državne pomoči za digitalni prehod.

(50)

Po podatkih italijanskih organov sta veliki mreži kinematografov edini, ki sta izkoristili klasični model VPF. Vendar so tudi manjši upravljavci kinematografov uporabili komercialne mehanizme, da bi si olajšali digitalni prehod. V Italiji je bil na podlagi sporazuma med združenjem distributerjev in združenjem prikazovalcev razvit nadomestni model VPF, prilagojen srednje velikim in majhnim kinematografom. V spodnji preglednici so opisane glavne razlike in podobnosti med klasičnim in nadomestnim modelom VPF, kot sta se izvajala v Italiji.

Primerjava med klasičnim in nadomestnim modelom VPF v Italiji

(51)

Italijanski organi so ob upoštevanju navedenega spremenili izvedbene predpise za zagotovitev, da se prepreči prekomerno nadomestilo ali preusmeritev pomoči, če se davčna olajšava kombinira s komercialnimi modeli (VPF). Upravičenec mora dati izjavo, da prosi za davčno olajšavo le zaradi kritja lastnih dejanskih stroškov (glej odstavek 23). Italijanski organi so izjavili, da bodo z rednim preverjanjem pri ministrstvu za kulturo in turizem za vsak primer posebej zagotovili, da pomoč krije le tisti del naložbe, ki ga dejansko mora kriti kinematografski prikazovalec.

(52)

Poleg tega so bile uvedene največje kumulativne intenzivnosti pomoči, da bi se zagotovila sorazmernost ukrepa pomoči. Pri tem se razlikuje med najmanjšimi kinematografi (z enim platnom ali dvema) in drugimi kinematografi (glej odstavek 24).

(53)

Komisija je v sklepu o začetku postopka dvomila, da ocenjeni proračun ukrepa zadostuje za kritje ocenjenih stroškov prehoda. Italijanski organi so zagotovili posodobljene ocene proračuna in stroškov (glej odstavka 18 in 45), iz katerih so razvidne najnovejše razmere, ki se obravnavajo z ukrepom pomoči. Na podlagi povprečne davčne olajšave v višini 15 000 EUR in ob upoštevanju ocenjenega proračuna sheme (glej odstavek 18) bi ukrep pomoči v obdobju 2014–2015, tj. obdobju, ko naj bi se najbolj uporabljal, lahko koristil 500 platnom. To ustreza znatnemu številu platen, ki jih je še treba digitalizirati (glej odstavek 40).

(54)

Čeprav je bila zahteva v zvezi s kulturnimi programi v okviru sheme pomoči odpravljena, so italijanski organi trdili, da ima shema še vedno zelo kulturno usmerjen cilj. Z izvedbo celovite digitalizacije italijanskega kinematografskega trga naj bi se namreč izboljšalo kroženje različnih vrst filmov in povečale možnosti za kroženje kulturnih filmov. Če vse različne vrste kinematografov v Italiji ne bodo mogle izvesti digitalnega prehoda, bi to lahko negativno vplivalo na kulturo.

(55)

Italijanski organi vztrajajo pri tem, da bi se lahko ukrep davčne olajšave kril z neposrednimi davki, dolgovanimi italijanskemu davčnemu organu (davek od dobička pravnih oseb), posrednimi davki (kot je DDV) ter davčnimi odtegljaji in prispevki za socialno varnost (ki jih delodajalci plačujejo za zaposlene). Pri izračunu davčnih olajšav se upoštevajo vsi ti davki. Na ta način je shema bolj dostopna, saj njena uporaba ni odvisna od stopnje dobička zadevnega podjetja.

(56)

Poleg tega je bila s členom 51 uredbe z zakonsko močjo št. 83 iz leta 2012 uvedena možnost, da se lahko davčne olajšave prenesejo na dobavitelje digitalne opreme, banke, finančne posrednike in zavarovalnice (glej odstavek 25). Tako je ukrep pomoči bolj dostopen manjšim kinematografom, zlasti tistim, ki so družinsko vodeni in nimajo zaposlenih.

(57)

Davčne olajšave so že med izvajanjem ukrepa v skladu s pravili de minimis koristile vsem vrstam kinematografov, vključno z najmanjšimi kinematografi na trgu. Spodnji tortni grafikon vsebuje pregled upravičencev shem (2010–2013), ki to tudi dokazuje.

Upravičenci glede na vrsto kinematografov (2010–2013; na podlagi števila platen) (podatki so bili nazadnje posodobljeni aprila 2014, zagotovilo pa jih je ministrstvo za kulturo in turizem)

(58)

Iz zagotovljenih podatkov je razvidno, da sta se leta 2012, še bolj pa leta 2013, znatno povečala število in delež majhnih kinematografov, ki so imeli koristi od davčne olajšave. Po podatkih italijanskih organov je med letom 2010 in koncem leta 2013 skupno 325 kinematografov ali 24,3 % od 1 340 najmanjših kinematografov v Italiji lahko uporabilo davčno olajšavo za digitalni prehod.

(59)

Italijanski organi poudarjajo, da je zagotovitev obsežnega prehoda na digitalno kinematografijo pomembna za kulturo. Namestitev digitalne opreme ima številne pomembne prednosti (kot je večja prilagodljivost) za celoten kinematografski sektor (in nenazadnje tudi za obiskovalce kinematografov). Vendar so stroški prehoda visoki in neenakomerno porazdeljeni, pri čemer so kinematografi najbolj obremenjeni. Zlasti manjši akterji na trgu ne morejo izvesti prehoda brez državne pomoči. Tržni modeli prehoda (VPF), ki so bili razviti, niso dovolj, da bi se izravnalo to neravnovesje, poleg tega pa vsi kinematografi nimajo enakega dostopa do njih.

(60)

Italijanski organi potrjujejo, da mehanizmi sheme po njihovem mnenju ne izpodbijajo načela tehnološke nevtralnosti.

(61)

V členu 107(1) PDEU je določeno naslednje: „Razen če Pogodbi ne določata drugače, je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami.“

(62)

Kot je pojasnjeno v sklepu o začetku postopka in na kratko omenjeno v odstavku 12, ukrep pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU. Vir financiranja so davčne olajšave, kar pomeni, da se Italija odreka nekaterim davčnim prihodkom. V okviru sheme bodo nekatere filmske družbe imele finančne koristi, zaradi česar ukrep posameznim podjetjem zagotavlja selektivno prednost. Upravičenci konkurirajo z drugimi podjetji, ki morda nimajo koristi od sheme. Zato shema izkrivlja konkurenco ali bi jo lahko izkrivljala. Glede na mednarodno trgovino s filmi bi lahko ukrep vplival na trgovino znotraj Unije.

(63)

Italijanski organi ukrep upravičujejo kot pomoč za pospeševanje kulture. Nenehno poudarjajo, da je čimprejšnja izvedba digitalizacije kinematografije v Italiji pomembna za kulturo. Cilj ukrepa pomoči je zagotoviti, da lahko vse vrste kinematografov izvedejo digitalni prehod kljub njegovim visokim stroškom.

(64)

Ko je Komisija sprejela sklep o začetku postopka glede ukrepa, ni opredelila svoje politike glede podpore za digitalno projekcijo. Zato je pozneje sprejela novo sporočilo o državni pomoči za filmsko produkcijo in produkcijo drugih avdiovizualnih del (10), s katerim je posodobila pravila, ki se uporabljajo za oceno združljivosti državne pomoči za filmsko produkcijo in produkcijo drugih avdiovizualnih del v skladu s členom 107(3)(d) PDEU.

(65)

V novem sporočilu o kinematografiji se jasno priznava, da se pomoč za kinematografe lahko oceni kot pomoč za pospeševanje kulture v smislu člena 107(3)(d) PDEU. Zato se združljivost zadevne pomoči lahko oceni v skladu s to določbo. V sporočilu o kinematografiji je določeno, da je pomoč za posodobitev kinematografov, vključno z njihovo digitalizacijo, lahko upravičena, če je nujna, sorazmerna in primerna.

(66)

Kot so dokazali italijanski organi in kot potrjujejo zainteresirane strani v svojih pripombah, je prehod na digitalno kinematografijo izziv za filmski sektor in vpliva na celotno evropsko kinematografijo, zlasti na manjše kinematografe. Z zaprtjem kinematografov, zlasti neodvisnih majhnih in srednje velikih kinematografov v manjših mestih, bi se zmanjšala raznolikost in regionalni doseg ponujenih filmov. To pomeni, da dolgotrajen in neenakomeren prehod negativno vpliva na prikazovanje in distribucijo filmov, nenazadnje pa tudi na evropske obiskovalce.

(67)

Italija kljub izvajanju davčnega ukrepa v skladu s pravili de minimis še naprej zaostaja pri prehodu na digitalno kinematografijo.

(68)

Hkrati se je na trgu presegla „kritična točka“ prehoda, saj je bilo ob koncu leta 2013 v Italiji digitaliziranih več kot 60 % platen, s čimer so se razmere poslabšale za tiste kinematografe, ki za prehod potrebujejo državno pomoč. Razpoložljivost 35-milimetrskih filmov namreč kratkoročno dejansko ni zagotovljena.

(69)

Ukrep ni usmerjen le v najmanjše kinematografe, temveč tudi v večje komercialne kinematografe in mreže. Vendar so največje mreže kinematografov (z več kot 60 platni) izključene iz pomoči. Italijanski organi so trdili, da davčne olajšave, odobrene vsem manjšim kinematografom, zagotavljajo enake konkurenčne pogoje v sektorju, v katerem prevladujeta zelo veliki mreži kinematografov.

(70)

Cilj davčne olajšave je pomagati kinematografom, ki zlasti v trenutnih gospodarskih razmerah ne morejo zbrati dovolj zasebnih sredstev za drag prehod na digitalno kinematografijo.

(71)

Komisija ob upoštevanju navedenega meni, da se lahko ukrep pomoči šteje za nujnega za ohranitev in ponovno oživitev raznolikosti kinematografov v Italiji v digitalnem okviru. Nadaljnja prisotnost različnih vrst kinematografov, od umetniških kinematografov s samo enim platnom do kinematografov z več platni in komercialnimi programi, je ključna za zagotovitev, da se italijanskim obiskovalcem še naprej ponuja raznolika izbira filmov. Kot so zainteresirane strani priznale v svojih pripombah, je prehod na digitalno kinematografijo izziv za celoten filmski sektor, pri čemer le največje mreže kinematografov zlahka dostopajo do komercialnih modelov prehoda. Iz podatkov o trgu, ki so jih zagotovili italijanski organi, je razvidno, da izvajanje ukrepa v skladu s pravili de minimis ni zadostovalo za izvedbo tega prehoda, kar zlasti velja za kinematografe z več kot enim platnom. Nekateri kinematografi so sicer res imeli dostop do sporazumov o VPF, vendar komercialni modeli prehoda ne krijejo vseh stroškov prehoda na digitalno kinematografijo (glej odstavek 32). V teh primerih se lahko za nujno šteje tudi javna podpora, vendar mora biti dopolnilna, da se zagotovi sorazmernost ukrepa ne glede na vrsto zadevnega kinematografa.

(72)

Italijanski organi so iz davčne olajšave izključili kinematografske prikazovalce z več kot 60 platni. Struktura italijanskega kinematografskega trga kaže na jasno razliko med upravljavci z največ 60 platni in večjimi upravljavci (glej odstavka 36 in 37). Zato se zdi, da je uvedena mejna vrednost sorazmerna glede na cilj sheme.

(73)

Poleg tega davčna olajšava krije le del (30 %) stroškov prehoda in je omejena na 50 000 EUR na leto. Italijanski organi so s tem, ko so znesek pomoči določili z odstotkom dejanskih stroškov digitalizacije, zagotovili sorazmernost pomoči, čeprav se lahko stroški v posameznih primerih razlikujejo. Kot je izpostavilo več strani, ki so poslale pripombe (odstavek 29), so lahko stroški digitalizacije v nekaterih primerih nadpovprečno visoki, na primer kadar so potrebna znatna dela v projekcijskih kabinah. V takih neobičajnih primerih omejitev v višini 50 000 EUR vseeno zagotavlja sorazmernost zneskov pomoči v absolutnem smislu.

(74)

Medtem ko je bilo v sklepu o začetku postopka izpostavljeno vprašanje izrinjanja komercialnih modelov prehoda na digitalno kinematografijo, je iz odstavka 50 razvidno, da sta bila v Italiji razvita dva različna komercialna modela prehoda. Slednja se lahko kombinirata s predlagano davčno olajšavo za digitalno kinematografijo. Italijanski organi so v spremenjene izvedbene predpise vključili posebne določbe za zagotovitev, da se prepreči prekomerno nadomestilo ali preusmeritev pomoči (npr. distributerjem ali integratorjem VPF) v primeru kombiniranja zasebnih in javnih sredstev za prehod na digitalno kinematografijo. Italijanski organi na ta način spodbujajo optimalno sinergijo med razpoložljivimi tržnimi modeli in državno pomočjo, da bi se olajšala izvedba digitalizacije.

(75)

Davčna olajšava se lahko kombinira tudi z drugimi ukrepi pomoči. Italijanski organi so za zagotovitev sorazmernosti pomoči uvedli največje kumulativne intenzivnosti pomoči v višini 90 % za majhne kinematografe (z enim platnom ali dvema) in 75 % za druge vrste kinematografov.

(76)

Na splošno mora biti prošnji priložen certificiran dokument, v katerem so navedeni dejanski nastali stroški za vsako platno, pri čemer mora ministrstvo za kulturo in turizem to preveriti za vsak primer posebej. Poleg tega izvedbeni predpisi določajo izterjavo davčne olajšave (vključno z obrestmi in kaznimi), če se zahteve ne izpolnijo.

(77)

Pojasnila italijanskih organov in uvedba prenosljivosti davčnih olajšav zagotavljajo, da bo ukrep vplival na ustrezne upravičence sheme. Dostop do sheme bi morali imeti tudi najmanj dobičkonosni kinematografi.

(78)

Ukrep se več ne predlaga kot pilotni ukrep, temveč bi se izvajal do konca leta 2022.

(79)

Iz podatkov italijanskih organov (odstavka 57 in 58) je razvidno, da je ukrep dostopen vsem vrstam zadevnih kinematografov, zlasti manjšim. Poudariti je treba, da znatno povečanje števila kinematografov z največ štirimi platni, ki so imeli koristi od davčnih olajšav (v skladu s pravili de minimis), v letih 2012 in 2013 sovpada z uvedbo prenosljivosti davčnih olajšav leta 2012 (odstavek 25), čeprav so na to morda vplivali tudi drugi dejavniki.

(80)

Na splošno se ukrep zdi primeren za zaščito raznolikosti kinematografov na italijanskem trgu, od kinematografov s samo enim platnom do majhnih komercialnih kinematografov in različnih vrst multipleksov. Ta raznolikost platen je predpogoj za raznoliko izbiro filmov, ki se na navedenih platnih prikazujejo.

(81)

Izkrivljanja konkurence in vpliv na trgovino so omejeni. Čezmejni vpliv kinematografov je omejen na prisotnost mednarodnih upravljavcev kinematografov in mednarodno razsežnost trgovine s filmi na splošno. Vendar imajo posamezni kinematografi zaradi svoje lokacije neizogibno omejen geografski doseg, saj obiskovalci za obisk kinematografa ne želijo potovati daleč.

(82)

Ukrep se nanaša na pomoč za naložbe in zagotavlja enkratno korist za kinematografe, ki se soočajo z enkratnim prehodom. Davčna olajšava zagotavlja, da lahko vsi kinematografi izvedejo digitalni prehod, vendar ne izkrivlja neupravičeno konkurence v smislu njihovega vsakdanjega delovanja.

(83)

Poleg tega se pričakuje, da bo izvedba prehoda na digitalno kinematografijo v Evropi koristila celotni evropski filmski industriji. Glede na to pomisleki o standardih za digitalno kinematografijo iz sklepa o začetku postopka več niso relevantni. Iz pripomb tretjih strani je razvidno, da se v sektorju na splošno podpirajo prevladujoči standardi za digitalno kinematografijo.

(84)

Komisija glede na navedeno meni, da ima pomoč dobro opredeljen kulturno usmerjen cilj. Pomisleki o nujnosti, sorazmernosti, primernosti in učinku iz sklepa o začetku postopka so bili obravnavani. Izkrivljanja konkurence in vplivi ukrepa na trgovino so omejeni in niso v nasprotju s skupnim interesom. V skladu s tem se davčna olajšava za opremo za digitalno projekcijo lahko šteje za združljivo z notranjim trgom na podlagi člena 107(3)(d) Pogodbe o delovanju Evropske unije –