(1)

Svet je po protidampinški preiskavi („prvotna preiskava“) z Uredbo (ES) št. 1193/2008 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz citronske kisline, ki se trenutno uvršča pod oznaki KN 2918 14 00 in ex 2918 15 00 , s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“) („prvotni ukrepi“). Ukrepi so bili uvedeni kot dajatev ad valorem v višini 6,6 % do 42,7 %.

(2)

Evropska komisija („Komisija“) je s Sklepom 2008/899/ES (3) sprejela cenovne zaveze, ki jih je ponudilo šest kitajskih proizvajalcev izvoznikov (vključno s skupino proizvajalcev izvoznikov) skupaj z Gospodarsko zbornico uvoznikov in izvoznikov kovin, rudnin in kemikalij Kitajske.

(3)

Komisija je s Sklepom 2012/501/EU (4) preklicala zavezo, ki jo je ponudil en proizvajalec izvoznik, tj. družba Laiwu Taihe Biochemistry Co. Ltd („Laiwu“).

(4)

Po objavi obvestila o bližnjem izteku (5) prvotnih ukrepov je Komisija 2. avgusta 2013 prejela zahtevek za začetek pregleda zaradi izteka teh ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe. Zahtevek sta vložili družbi SA Citrique Belge in Jungbunzlauer Austria AG („vložnika“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo 100 % proizvodnje citronske kisline v Uniji.

(5)

Zahtevek temelji na izhodišču, da bi iztek ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje dampinga in ponovitev škode industriji Unije.

(6)

Vložnika sta prav tako vložila zahtevek za delni vmesni pregled v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe, po obsegu omejenim na preiskavo dampinga glede družbe Laiwu. Vložnika sta predložila dokaze prima facie, da je družba Laiwu od obdobja zadnje preiskave povečala proizvodno zmogljivost in razširila svojo ponudbo izdelkov.

(7)

Glede na to, da je bila družbi Laiwu v prvotni preiskavi odobrena tržnogospodarska obravnava, sta vložnika predložila izračun stopnje dampinga, ki temelji na primerjavi konstruirane normalne vrednosti (proizvodni, prodajni, splošni in administrativni stroški ter dobiček) v LRK v domnevni odsotnosti reprezentativne domače prodaje in izvozne cene družbe Laiwu za Unijo. Izračun je pokazal, da se stopnja dampinga zdi višja od trenutne ravni ukrepov. Zato sta vložnika trdila, da nadaljevanje ukrepov na obstoječi ravni, ki je temeljila na prej ugotovljeni stopnji dampinga, ne bi zadostovalo za izravnavo učinkov škodljivega dampinga. Vložnika sta tudi trdila, da družba Laiwu ne sme biti več upravičena do tržnogospodarske obravnave.

(8)

Komisija je 30. novembra 2013 začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom citronske kisline s poreklom iz LRK („zadevna država“) v Unijo in objavila obvestilo o začetku v Uradnem listu Evropske unije (6) („obvestilo o začetku“). Začetek sestavljajo:

(9)

Komisija je v obvestilu o začetku pozvala zainteresirane strani, da se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je Komisija izrecno obvestila vložnika, znane proizvajalce izvoznike, kitajske organe, znane uvoznike in uporabnike o začetku pregledov ter jih povabila k sodelovanju. V obvestilu o začetku je Komisija obvestila zainteresirane strani, da namerava uporabiti Kanado kot tretjo državo s tržnim gospodarstvom („primerljiva država“) v smislu člena 2(7)(a) osnovne uredbe. Zato je Komisija o začetku obvestila tudi proizvajalce v Kanadi in jih povabila k sodelovanju.

(10)

Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe o začetku preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(11)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec proizvajalcev izvoznikov in uvoznikov v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(12)

Komisija je prosila nepovezane uvoznike, da predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku, da bi se odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec.

(13)

Šest nepovezanih uvoznikov je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec treh nepovezanih uvoznikov na podlagi največjega obsega uvoza v Unijo. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe se je o izbiri vzorca posvetovala z vsemi znanimi zadevnimi uvozniki. Nihče ni predložil pripomb.

(14)

Komisija je prosila vse proizvajalce izvoznike v LRK, da predložijo vse informacije, določene v obvestilu o začetku, da bi se odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec. Poleg tega je Komisija pozvala predstavništvo LRK v Evropski uniji, da navede morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi jih zanimalo sodelovanje v preiskavi, in/ali stopi v stik z njimi.

(15)

Devet proizvajalcev izvoznikov v zadevni državi, med katerimi sta dva medsebojno povezana, je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Glede na zapletenost zadeve in strukturo zadevne industrije se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno. Nobeden od proizvajalcev izvoznikov ni predložil pripomb v zvezi z vzorčenjem. Sedem od devetih proizvajalcev izvoznikov je predložilo izpolnjene vprašalnike, dva pa sta prekinila sodelovanje.

(16)

Za namene člena 2(7)(b) osnovne uredbe je Komisija družbi Laiwu poslala obrazec zahtevka za TGO.

(17)

Komisija je poslala vprašalnike sedmim sodelujočim proizvajalcem izvoznikom, da bi ocenila verjetnost nadaljevanja ali ponovitve dampinga. Odzvalo se je vseh sedem proizvajalcev izvoznikov. Komisija je poslala ločen vprašalnik družbi Laiwu, da bi ocenila trajnost spremenjenih okoliščin v zvezi z dampingom. Družba se je odzvala.

(18)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za ugotavljanje dampinga, nastale škode in interesa Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(a)   proizvajalci Unije

(b)   uvozniki

(c)   uporabniki

(d)   proizvajalci izvozniki iz LRK

(e)   proizvajalci v primerljivi državi

(19)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. oktobra 2012 do 30. septembra 2013 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“). Preučevanje trendov, pomembnih za oceno škode, je zajelo obdobje od 1. januarja 2010 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom („obravnavano obdobje“).

(20)

Zadevni izdelek je citronska kislina (vključno s trinatrijevim citrat dihidratom) s poreklom iz LRK, ki se trenutno uvršča pod oznaki KN 2918 14 00 in ex 2918 15 00 („zadevni izdelek“).

(21)

Citronska kislina se kot sredstvo za kisanje in regulator pH uporablja v različne namene, na primer v pijačah, hrani, čistilnih sredstvih, kozmetičnih izdelkih in farmacevtskih izdelkih. Večinoma se jo pridobiva iz sladkorja/melase, tapioke, koruze ali glukoze (pridobljene iz žit) in različnih agensov za submerzno mikrobno fermentacijo ogljikovih hidratov.

(22)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter enake osnovne uporabe:

(23)

Komisija se je odločila, da so navedeni izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(24)

V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je Komisija preučila, ali je damping trenutno prisoten in ali obstaja verjetnost, da se nadaljuje ali ponovno pojavi zaradi morebitnega izteka veljavnih ukrepov za uvoz iz LRK.

(25)

Ker se LRK šteje za državo brez tržnega gospodarstva, je bila normalna vrednost določena na podlagi cene v tretji državi s tržnim gospodarstvom v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe. V ta namen je bilo treba izbrati primerljivo državo (glej uvodno izjavo 9).

(26)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani obvestila, da namerava uporabiti Kanado kot primerno primerljivo državo, in jih pozvala, da predložijo pripombe. Nihče ni predložil pripomb.

(27)

V prvotni preiskavi je bila primerljiva država Kanada. Ker je kanadska družba, ki je bila pripravljena na sodelovanje, edini proizvajalec citronske kisline v Kanadi in je povezana z enim od proizvajalcev pritožnikov, je Komisija raziskala možnosti za sodelovanje drugih znanih držav proizvajalk, kot so ZDA, Brazilija, Tajska in Ukrajina. Ena brazilska in ena tajska družba sta izrazili pripravljenost za sodelovanje, vendar na koncu nista izpolnili vprašalnika. Le edini kanadski proizvajalec citronske kisline je predložil zahtevane informacije.

(28)

Kanada za razliko od ZDA, Brazilije, Tajske in Ukrajine nima veljavnih protidampinških dajatev na uvoz citronske kisline. Poleg tega stopnja konvencionalne carine znaša 0 % (7).

(29)

Ker je na kanadskem trgu svobodna konkurenca, je Komisija sklenila, da je Kanada ustrezna primerljiva država v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe. Komisija je določila normalno vrednost na podlagi domače prodaje nepovezanim strankam kanadskega proizvajalca.

(30)

Ena vrsta izdelka ni bila proizvedena in prodana v primerljivi državi in je zato ni bilo mogoče primerjati z vrsto izdelka, ki se proizvaja v LRK in izvaža v Unijo. Zato je bilo treba normalno vrednost za to vrsto izdelka konstruirati v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe na podlagi proizvodnih stroškov proizvajalca podobnega izdelka iz primerljive države, h katerim se je prištel razumen znesek za prodajne, splošne in administrativne stroške („PSA-stroški“) ter za dobiček.

(31)

Komisija je izvozno ceno določila na podlagi izvoznih cen, ki so se dejansko plačevale ali jih plačujejo neodvisne stranke v Uniji. Vsi sodelujoči proizvajalci izvozniki razen družbe Laiwu so izvažali v Unijo neposredno neodvisnim strankam v skladu s pogoji zaveze.

(32)

Komisija je primerjala normalno vrednost in izvozno ceno sodelujočih proizvajalcev izvoznikov na podlagi franko tovarna.

(33)

Kadar je to upravičeno s potrebo, da se zagotovi poštena primerjava, je Komisija prilagodila normalno vrednost in/ali izvozno ceno za razlike, ki so vplivale na cene in primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. Prilagoditve so bile izvedene za stroške prevoza, zavarovanja, manipulativne stroške, stroške natovarjanja in tozadevne stroške, stroške pakiranja, kreditov in provizij.

(34)

Za sodelujoče proizvajalce izvoznike je Komisija primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka iz primerljive države s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(35)

Na podlagi tega so bile stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, ugotovljene v višini do 38 % v OPP.

(36)

Raven sodelovanja je bila visoka, ker je izvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov zajemal skoraj celoten izvoz v Unijo v OPP.

(37)

Ta izračun je pokazal damping tudi za proizvajalce izvoznike, za katere veljajo zaveze. Treba je opozoriti, da je minimalna uvozna cena („MIP“) iz zavez temeljila na neškodljivi ceni (pravilo nižje dajatve) in tako zaveze niso v celoti odpravile dampinga, ki je bil ugotovljen v prvotni preiskavi.

(38)

V zvezi z določitvijo izvoznih cen se je s sedanjo preiskavo poskušalo ugotoviti, ali obstaja verjetnost nadaljevanja dampinga. Določitev izvoznih cen ne more biti omejena na preučitev preteklega ravnanja izvoznikov, temveč je treba preučiti tudi možen razvoj izvoznih cen v prihodnosti. Drugače povedano, ugotoviti je treba, ali so pretekle izvozne cene dovolj zanesljiv kazalnik za določanje možnih prihodnjih izvoznih cen. V zvezi s tem je treba opomniti, da pet družb opravlja izvoz v Unijo v skladu s pogoji zaveze. Komisija je zato preučila, ali je obstoj teh zavez vplival na pretekle izvozne cene, da so postale nezanesljive za določitev prihodnjega gibanja izvoza.

(39)

Da bi se preučilo, ali so bile izvozne cene za Unijo zanesljive, ter ob upoštevanju obstoja zavez so bile izvozne cene za Unijo analizirane v povezavi z MIP iz zavez. Dejansko je bilo treba ugotoviti, ali so bile izvozne cene za Unijo določene na določeni stopnji zlasti zaradi MIP, ki so bile določene v zavezah, in ali so bile zato trajnostne ali ne. Komisija je v zvezi s tem preučila, ali so bile na podlagi tehtanega povprečja na ravni posamezne družbe izvozne cene za Unijo občutno višje od MIP ali ne. Komisija je preučila tudi, kako so bile te cene povezane s cenami za izvoz v tretje države.

(40)

Izvozne cene vseh družb, ki so sprejele zaveze, za Unijo so bile v povprečju na ravni MIP. Poleg tega so bile njihove izvozne cene za Unijo občutno višje od izvoznih cen za tretje države. Zato je zelo verjetno, da bi se v odsotnosti zavez izvozne cene za Unijo približale ravni izvoznih cen za druge tretje države.

(41)

Zato se je za izvozne cene družb, ki so sprejele zaveze, za Unijo v OPP štelo, da so nanje vplivale zaveze in zato niso bile dovolj zanesljive, da bi se lahko uporabile za določitev, ali se bo damping nadaljeval v okviru pregleda zaradi izteka ukrepov.

(42)

V odsotnosti zanesljivih izvoznih cen za te kitajske proizvajalce izvoznike, v tem primeru zaradi obstoja zavez, je Komisija preučila drugo možnost za določitev izvozne cene, da bi ocenila verjetnost nadaljevanja dampinga. Glede na to, da so sodelujoči proizvajalci izvozniki prodajali citronsko kislino na svetovnem trgu, je Komisija preučila, ali so izvozne cene, ki so jih dejansko plačevale ali jih plačujejo tretje države v OPP, dampinške.

(43)

Komisija je primerjala te izvozne cene z normalno vrednostjo, določeno v primerljivi državi (glej uvodno izjavo 26 in nadaljnje izjave). Tako ugotovljene stopnje dampinga so v razponu 43 % do 85 %. Te stopnje dampinga so višje od tistih stopenj, ki so bile določene na podlagi izvoznih cen za Unijo v OPP (glej uvodno izjavo 36).

(44)

V zahtevku za pregled sta vložnika ocenila, da je neizkoriščena proizvodna zmogljivost za citronsko kislino v LRK višja od celotnega letnega povpraševanja po citronski kislini v EU. Skupna zmogljivost za citronsko kislino je bila ocenjena na 1 800 000 ton. Komisija meni, da sta vložnika precenila neizkoriščene zmogljivosti.

(45)

Kljub temu je preiskava pokazala, da imajo kitajski proizvajalci izvozniki precejšne neizkoriščene zmogljivosti. Neizkoriščene zmogljivosti sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v LRK obsegajo okoli 192 000 ton, kar ustreza približno 41 % potrošnje EU.

(46)

Poleg tega študija, specifična za industrijo, iz priročnika „IHS Chemical Economics Handbook“ (8), na katero so se med preiskavo sklicevale različne strani, ocenjuje, da je bila v letu 2012 celotna letna zmogljivost LRK na ravni, ki nekajkrat presega raven potrošnje na trgu Unije. LRK je predstavljala „59 % svetovne proizvodnje v letu 2012, v istem letu pa je prav tako predstavljala 69 % svetovne zmogljivosti, 74 % izvoza in 12 % potrošnje“ (9). Ti podatki kažejo, da ima LRK na splošno precejšnjo proizvodno zmogljivost.

(47)

Čeprav se pričakuje, da se bo potrošnja v LRK zvišala, je bilo v priročniku „IHS Chemical Economics Handbook“ ocenjeno, da bo skupna letna potrošnja Kitajske znatno nižja od potrošnje na trgu Unije. Rast do leta 2018 ne bo presegla trenutne potrošnje v Uniji.

(48)

Ti podatki potrjujejo, da sta kitajska proizvodnja in zmogljivost večinoma namenjeni izvozu.

(49)

Na podlagi podatkov o cenah za citronsko kislino, pridobljenih med preiskavo, so bile kitajske domače cene za približno 48 % nižje od cen na trgu Unije kot celote.

(50)

Zato trg Unije ostaja privlačen za izvoz kitajskih proizvajalcev izvoznikov.

(51)

V OPP so bile cene za trge tretjih držav v povprečju za 40 % nižje od cen za trg Unije.

(52)

Kitajski izvozniki imajo močno cenovno spodbudo, da v primeru razveljavitve ukrepov svoj izvoz preusmerijo v Unijo.

(53)

Ta sklep dodatno potrjujeta raven cen izvoza v Unijo družbe Laiwu ter cenovna razlika med cenami družbe Laiwu za Unijo in tretje države.

(54)

Ta sklep potrjujejo tudi nizke cene izvoza v Unijo, ki ga v omejenih količinah opravijo proizvajalci izvozniki, ki niso sodelovali v tej preiskavi.

(55)

Skupna proizvodna zmogljivost (vključno z neizkoriščeno zmogljivostjo) v LRK v primerjavi z velikostjo trga Unije kaže, da bi se v primeru razveljavitve ukrepov izvoz v Unijo verjetno povečal. Verjetno je, da bi navedeni izvoz še vedno potekal po znatno dampinških cenah.

(56)

Po razkritju so zainteresirane strani izrazile dvom v ugotovitve, da so bile cene za trg EU v okviru MIP v zadnjih letih netrajnostne in bi se zato občutno znižale oz. celo približale ravni izvoznih cen tretjih držav. Poleg tega so izrazile dvom, da bi se zaradi kitajskega izvoza, ki je stabilen, brez podaljšanja ukrepov verjetno povečal obseg izvoza, ki bi se še naprej izvajal po dampinških cenah. Vendar je preiskava jasno pokazala, da se damping nadaljuje tudi na podlagi izvoznih cen, ki se štejejo za nezanesljive, saj so narasle zaradi MIP iz zavez. Ugotovljeno je bilo, da so bile te cene občutno višje od izvoznih cen za druge trge za vse proizvajalce izvoznike, za katere veljajo zaveze. Ti proizvajalci izvozniki običajno izvažajo po cenah, ki so nižje od cen za EU. Poleg tega je treba spomniti na ugotovitve iz prvotne preiskave, da se je dampinški uvoz po nizkih cenah iz LRK v Unijo povečal za 37 % med letom 2004 in obdobjem dvanajstih mesecev, ki se je izteklo junija 2007 (obdobje prvotne preiskave) (10). Vsi ti dejavniki skupaj z znatnimi neizkoriščenimi zmogljivostmi v LRK, ki niso vprašljive, so jasno v prid ugotovitvi, da bi se ob razveljavitvi ukrepov izvoz v Unijo verjetno nadaljeval po dampinških cenah in v povečanem obsegu.

(57)

Komisija je v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe določila, ali se normalna vrednost lahko določi v skladu s členom 2(1) do (6) osnovne uredbe, če družba Laiwu izpolnjuje merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe in bi se zato zanjo lahko odobrila TGO.

(58)

Ta merila so zgolj zaradi lažjega sklicevanja povzeta kot sledi:

(59)

Komisija je pri ugotavljanju, ali so merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe izpolnjena, zaprosila družbo Laiwu, da izpolni obrazec zahtevka za TGO. Družba Laiwu je odgovorila v predpisanem roku. Komisija je preverila predložene informacije v prostorih družbe Laiwu.

(60)

Komisija je ugotovila, da družba Laiwu ni izpolnjevala meril št. 2 in 3 za TGO iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe.

(61)

V zvezi z merilom št. 2 družba ni mogla dokazati, da vodi popolne računovodske izkaze v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi. Poleg tega v evidencah ni trdnih dokumentarnih dokazil, ki bi podpirali točnost in celovitost računovodskih izkazov. Družba ni imela dokumentarnih dokazil, ki bi utemeljili določene rezervacije v svojih računovodskih izkazih. Poleg tega računovodski izkazi družbe niso vsebovali izkaza sprememb lastniškega kapitala za nekatera obdobja. Te pomanjkljivosti so kršile načelo poštenega prikaza računovodskih informacij in računovodskih izkazov in, kar je še pomembneje, revizor jih ni opazil. Zato niti vodenje evidence niti revidiranje ni bilo opravljeno v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi.

(62)

Družba Laiwu je trdila, da so njeni računovodski izkazi dovolj jasni, da izpolnjujejo splošno sprejeta računovodska načela Kitajske. Družba je nadalje trdila, da neskladja iz dokumenta o razkritju za TGO niso vplivala na zanesljivost računovodskih izkazov. Družba je menila, da je treba računovodske zahteve obravnavati glede na njihov namen (npr. varstvo vlagateljev).

(63)

Komisija ugotavlja, da druga alinea člena 2(7)(c) osnovne uredbe določa, da bi morale družbe imeti en jasen sklop osnovnih računovodskih evidenc, ki se neodvisno revidirajo v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi. To je dejansko formalna zahteva. V nasprotju s trditvijo družbe morajo biti računovodski izkazi skladni z mednarodnimi računovodskimi standardi, ne glede na status družbe, ki je določen z nacionalno računovodsko zakonodajo.

(64)

Poleg tega Komisija meni, da računovodski izkazi družbe Laiwu niso bili vodeni v skladu s kitajsko računovodsko zakonodajo, ker revizor ni predložil pripomb glede kršitve kitajske računovodske zakonodaje iz uvodne izjave 61.

(65)

Ob upoštevanju navedenega je bilo treba te trditve zavrniti.

(66)

V zvezi z merilom št. 3 družba ni dokazala, da deluje brez večjih izkrivljanj, prenesenih iz sistema netržnega gospodarstva. Natančneje, družba s statusom „visokotehnološkega podjetja in podjetja z novo tehnologijo“ uživa ugodnosti preferencialnega režima davka od dohodka pravnih oseb, ki znatno vpliva na njeno finančno stanje.

(67)

Družba Laiwu je trdila, da se ugodnejši davčni režim ne more obravnavati na podlagi merila št. 3 v zvezi s TGO, saj gre za obliko subvencije.

(68)

Komisija opozarja, da je namen ocene na podlagi merila št. 3 v zvezi s TGO določiti, ali so proizvajalci izpostavljeni znatnim izkrivljanjem, prenesenim iz nekdanjega sistema netržnega gospodarstva.

(69)

Državna ugodnost, ki jo je prejela družba Laiwu v obliki preferencialne davčne stopnje, je trajna ugodnost v skladu s členom 28 zakona o davku na dohodek podjetij iz leta 2007. Ta ugodnost je bila dodeljena v skladu s preambulo Ustave LRK: „Partija je dolžna podpirati in izboljševati osnovni gospodarski sistem, pri čemer ima javna lastnina vodilno vlogo in se različni gospodarski sektorji razvijajo drug ob drugem ….“

(70)

Eden od ciljev dodelitve ugodnosti je privabiti kapital po znižanih stopnjah. To povzroča izkrivljanje na kapitalskih trgih. Dejansko sistem obdavčitve dohodka, s katerim se ugodnejše obravnava nekatere družbe, ki jih vlada šteje za strateške, kaže, da davčni sistem ne temelji na tržnem gospodarstvu, temveč je še vedno pod močnim vplivom državnega načrtovanja, kar je značilno za sistem netržnega gospodarstva. Komisija meni, da takšno znižanje davkov prav tako pomeni znatno izkrivljanje, saj spremeni znesek dobička pred obdavčitvijo, ki ga mora družba ustvariti, da bi bila privlačna za vlagatelje.

(71)

Ob upoštevanju navedenega je bilo treba te trditve zavrniti.

(72)

Komisija je rezultate preiskave v zvezi s TGO razkrila družbi Laiwu, kitajskim organom in vložnikoma. Komisija jih je povabila, da predložijo svoje pripombe in zahtevajo zaslišanje. Prejete pripombe niso zadostovale za spremembo predhodnih ugotovitev Komisije.

(73)

Družba Laiwu je trdila, da je Komisija predlagala zavrnitev TGO zaradi razlogov, ki se razlikujejo od tistih, ki so pripeljali do začetka preiskave. Stališče družbe je, da bi morala Komisija omejiti oceno za TGO na merilo št. 1.

(74)

Najprej je treba opozoriti, da člen 2(7)(c) navaja pet kumulativnih meril, ki jih je treba vse izpolniti za odobritev TGO. Poleg tega je dokazno breme na družbi, ki vloži zahtevek za TGO.

(75)

Poleg tega točka 5.2 obvestila o začetku (11) določa razloge za začetek preiskave, ki se nanašajo na povečanje proizvodne zmogljivosti družbe Laiwu in razširjeni obseg prodaje izdelka. Obvestilo o začetku nikakor ne omejuje preiskave na oceno merila št. 1 v zvezi s TGO. Poleg tega so se dokazi prima facie ocenjevali glede na lastne značilnosti, ki upravičujejo začetek preiskave. Ocena za TGO v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe je celostna preiskava, ali določen proizvajalec deluje v pogojih tržnega gospodarstva iz točke 6.1.1.2 obvestila o začetku.

(76)

Nazadnje Komisija ugotavlja, da je družba Laiwu v predloženem obrazcu zahtevka za TGO trdila, da izpolnjuje vseh pet meril za TGO. V skladu z ustreznimi določbami osnovne uredbe mora družba, ki zaprosi za TGO, uspešno dokazati, da deluje v pogojih tržnega gospodarstva, tj. dokazno breme, ki ustrezno utemeljuje zahtevek za TGO z zadostnimi dokazi, nosi družba sama. Ta trditev družbe Laiwu je bila zato zavrnjena.

(77)

Po predložitvi informacij o presoji zahtevka za TGO državam članicam v skladu s členom 2(7)(c) je Komisija zainteresirane strani obvestila o končnih rezultatih ocene za TGO.

(78)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe je bila normalna vrednost za družbo Laiwu določena na podlagi cene v tretji državi s tržnim gospodarstvom. V ta namen je Komisija izbrala tretjo državo s tržnim gospodarstvom, tj. Kanado (glej uvodno izjavo 26 in nadaljnje izjave).

(79)

Komisija je določila normalno vrednost na podlagi domače prodaje kanadskega proizvajalca nepovezanim strankam.

(80)

Komisija je izvozno ceno določila na podlagi izvoznih cen, ki so jih neodvisne stranke v Uniji dejansko plačevale ali jih plačujejo v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(81)

Komisija je primerjala normalno vrednost z izvozno ceno na podlagi franko tovarna.

(82)

Kadar je to upravičeno s potrebo, da se zagotovi poštena primerjava, je Komisija prilagodila normalno vrednost in/ali izvozno ceno za razlike, ki so vplivale na cene in primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. Prilagoditve so bile izvedene za stroške prevoza, zavarovanja, manipulativne stroške, stroške natovarjanja in tozadevne stroške, stroške pakiranja, kreditov in provizij.

(83)

Komisija je primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka iz primerljive države s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(84)

Na podlagi tega tehtana povprečna stopnja dampinga, izražena kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, za družbo Laiwu znaša 37,8 %.

(85)

V skladu s členom 11(3) osnovne uredbe je Komisija analizirala, ali se sprememba okoliščin glede dampinga lahko utemeljeno šteje za trajno.

(86)

Dejstvo, da se je družba Laiwu razširila od najmanjšega do največjega proizvajalca izvoznika v EU, se šteje kot trajna sprememba. Družba je v svojem izpolnjenem vprašalniku potrdila, da bo ohranila svoj obseg izvoza in da ne bo spremenila svojega vzorca izvoza.

(87)

Podobni izdelek sta v OPP proizvajala dva proizvajalca v Uniji. Ta predstavljata „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(88)

Ker industrijo Unije sestavljata le dva proizvajalca, so vse številke, povezane z občutljivimi podatki, zaradi zaupnosti indeksirane ali navedene v razponu.

(89)

Komisija je potrošnjo Unije določila tako, da je prodaji industrije Unije na trgu Unije prištela uvoz iz LRK in drugih tretjih držav na podlagi podatkov Eurostata in izpolnjenih vprašalnikov.

(90)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 1

Potrošnja Unije

(91)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju gibala med ± 5 %. Vendar pa razvoj ne kaže jasnega trenda v celotnem obravnavanem obdobju.

(92)

Komisija je določila obseg uvoza na podlagi Eurostatovih podatkov. Tržni delež uvoza je bil določen na podlagi potrošnje Unije, kot je navedeno v uvodni izjavi 88 in naslednjih uvodnih izjavah.

(93)

Uvoz iz zadevne države v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 2

Obseg uvoza in tržni delež

(94)

Obseg uvoza je v obravnavanem obdobju nihal. Zdi se, da je nihanje do neke mere sledilo trendu potrošnje Unije. Leta 2011, ko je bila potrošnja nizka, je bil uvoz iz Kitajske na najnižji ravni. Leta 2012, ko je potrošnja dosegla najvišjo raven, je tudi uvoz iz Kitajske dosegel najvišjo raven.

(95)

Kitajski uvoz le v OPP ni sledil temu trendu, ko je bil kljub primerljivi potrošnji Unije za približno 10 % nižji kot leta 2010. Kljub zmanjšanju je uvoz iz Kitajske ohranil znaten tržni delež v višini 35–45 % na trgu Unije v celotnem obravnavanem obdobju.

(96)

Komisija je določila cene uvoza na podlagi Eurostatovih podatkov. Povprečna cena uvoza iz zadevne države v Unijo se je gibala na naslednji način:

Preglednica 3

Uvozne cene

(97)

Uvozne cene citronske kisline iz Kitajske so se med letoma 2010 in 2012 povišale za 24 %, nato pa so se med letom 2012 in OPP znižale za 8 odstotnih točk. V celotnem obravnavanem obdobju so te cene sledile razvoju cen surovin, kot je koruza.

(98)

Po razkritju je ena od zainteresiranih strani izrazila dvom v natančnost podatkov Eurostata, ni pa predložila nobenih tehtnih dokazov, s katerimi bi lahko utemeljila svojo trditev. Zato te trditve ni bilo mogoče sprejeti.

(99)

Komisija je določila nelojalno nižanje prodajnih cen v OPP s primerjavo:

(100)

Za proizvajalce izvoznike, ki niso sprejeli zaveze iz uvodne izjave 2, je bila za primerjavo uporabljena cena za prvo neodvisno stranko v Uniji. Za proizvajalce izvoznike, ki so sprejeli zaveze, ni bilo mogoče upoštevati cen za prvo neodvisno stranko v Uniji, saj so nanje vplivali pogoji iz zaveze. Za te izvoznike je bilo nelojalno nižanje prodajnih cen določeno na podlagi cene, zaračunane za prvo neodvisno stranko v tretjih državah.

(101)

Po razkritju so zainteresirane strani trdile, da bi bilo treba pri določitvi nelojalnega nižanja prodajnih cen tudi za strani, za katere ne veljajo zaveze, uporabiti ceno, ki so jo zaračunavale prvi neodvisni stranki v tretjih državah. Vendar je preiskava pokazala, da so strani, za katere ne veljajo zaveze, zaračunavale precej nižje cene kot strani, za katere veljajo zaveze. To pomeni, da na njihove cene ne vpliva zaveza, zato se lahko uporabijo pri določanju nelojalnega nižanja prodajnih cen.

(102)

Primerjava cen je bila opravljena za vsako vrsto transakcije posebej na isti ravni trgovine, ki je bila po potrebi ustrezno prilagojena provizijam in postopku razčlenitve.

(103)

Po razkritju so zainteresirane strani trdile, da prilagoditev za postopek razčlenitve ni več upravičena, ker citronske kisline iz Kitajske ni več treba razčleniti. Vendar je preiskava pokazala, da postopek razčlenitve ni vedno potreben, še vedno pa obstajajo primeri, v katerih je potreben, kar utemeljuje prilagoditev.

(104)

Za nesodelujoče proizvajalce izvoznike nelojalnega nižanja prodajnih cen ni bilo mogoče določiti z uporabo cen za vsako posamezno vrsto izdelka, ker teh informacij ni bilo na voljo. Zato je bilo nelojalno nižanje prodajnih cen določeno na podlagi primerjave skupnih tehtanih povprečnih prodajnih cen za proizvajalce Unije in za nesodelujoče kitajske proizvajalce izvoznike.

(105)

Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek prihodkov od prodaje proizvajalcev Unije v OPP. Na splošno je pokazal tehtano povprečno stopnjo nelojalno znižanih prodajnih cen med 20 % in 45 %.

(106)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preiskava učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh gospodarskih dejavnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(107)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 4

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(108)

Obseg proizvodnje se je v obravnavanem obdobju razvijal pozitivno. Med letoma 2010 in 2011 se je povečal za 6 %, z manjšimi spremembami v naslednjih obdobjih.

(109)

Ker je proizvodna zmogljivost ostala skoraj nespremenjena, je izkoriščenost zmogljivosti odražala razvoj obsega proizvodnje. Izkoriščenost zmogljivosti se je med letoma 2010 in 2011 znatno povečala za 5 %, v naslednjih obdobjih pa je ostala skoraj nespremenjena.

(110)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 5

Obseg prodaje in tržni delež

(111)

Industrija Unije je med letoma 2010 in 2011 uspela povečati svoj obseg prodaje za 8 %. Posledično je obseg prodaje do OPP ostal na isti ravni.

(112)

Tržni delež se je razvijal na podoben način, tj. v obravnavanem obdobju se je povečal za 7 %. V letih 2011 in 2012 je na tržni delež vplivalo tudi nihanje potrošnje Unije, opisano v uvodni izjavi 91.

(113)

Industrija Unije je uspela povečati svoj obseg prodaje za 8 % in tržni delež za 7 %. Hkrati se je na podoben način povečal obseg proizvodnje. Industrija Unije je zato lahko izkoristila možnosti za rast s povečanjem njenega tržnega deleža na dokaj stabilnem trgu.

(114)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 6

Zaposlenost in produktivnost

(115)

Zaposlovanje je v obravnavanem obdobju kazalo pozitiven razvoj, tj. povišanje za 6 %. Hkrati je produktivnost na zaposlenega ostala precej stabilna v celotnem obravnavanem obdobju.

(116)

Ugotovljene stopnje dampinga so bile precej nad stopnjo de minimis. Učinek višine dejanskih stopenj dampinga na industrijo Unije pa je bil manjši, ker so na raven cen številnih kitajskih proizvajalcev izvoznikov vplivale zaveze. Za druge proizvajalce izvoznike je škodljiv učinek uravnotežil učinek dajatev. Zato je mogoče skleniti, da si je industrija Unije opomogla od škode, ki jo je povzročil pretekli damping kitajskih proizvajalcev izvoznikov.

(117)

Tehtano povprečje prodajnih cen na enoto proizvajalcev Unije pri prodaji nepovezanim strankam v Uniji se je v obravnavanem obdobju gibalo na naslednji način:

Preglednica 7

Prodajne cene v Uniji

(118)

Tehtani povprečni proizvodni stroški na enoto so se med letoma 2010 in 2011 povečali za 13 % in nato še za dodatni 2 odstotni točki do OPP.

(119)

Prodajne cene so se razvijale na podoben način, vendar z zamikom približno 1 leta. Industrija Unije je lahko povišanje stroškov, ki so nastali v letu 2011, v celoti prenesla na stranke šele v letu 2012. To je privedlo do manjše dobičkonosnosti v letu 2011, kot je prikazano v uvodni izjavi 120 in nadaljnjih uvodnih izjavah.

(120)

Povprečni stroški dela proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 8

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(121)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so se povečali za skupaj 18 %, predvsem zaradi znatnega povečanja za 11 odstotnih točk med letoma 2011 in 2012.

(122)

Ravni zalog proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 9

Zaloge

(123)

Končne zaloge proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju znatno povečale. Višja raven zalog na koncu OPP je odvisna od sezonskih dejavnikov. Medtem ko se za druga obdobja končne zaloge beležijo konec decembra, so se za konec OPP beležile konec junija, kar je tik pred obdobjem precej visokega povpraševanja zaradi povečane potrošnje pijač in razmeroma nizke proizvodnje zaradi bližajočih se poletnih počitnic. Zato je nekoliko višja raven zalog v tistem času povsem običajna.

(124)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 10

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(125)

Komisija je dobičkonosnost proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot odstotek prihodkov od te prodaje. Raven dobičkonosnosti je bila skoraj v celotnem obravnavanem obdobju stabilna. Dobičkonosnost industrije Unije je v celotnem obravnavanem obdobju presegla ciljni dobiček, določen v prvotni preiskavi.

(126)

Neto denarni tok je zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Razvoj denarnega toka je v celotnem obravnavanem obdobju ostal na zadovoljivi ravni.

(127)

Donosnost naložb je dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Razvoj donosnosti naložb je v veliki meri odražal razvoj dobičkonosnosti ter ostal na zadovoljivi ravni skoraj v celotnem obravnavanem obdobju.

(128)

Nobeden od proizvajalcev Unije ni poročal o težavah pri zbiranju kapitala v obravnavanem obdobju.

(129)

Večina kazalnikov škode, kot so proizvodnja, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, zaposlovanje, stroški dela in prodajne cene, se je razvijala pozitivno. Medtem ko finančni kazalniki, kot so dobičkonosnost, denarni tok in donosnost naložb, kažejo na različen trend, pa so absolutne ravni zadovoljive in ne kažejo znakov škode.

(130)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da si je industrija Unije opomogla od škode preteklega dampinga in ne trpi znatne škode v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(131)

Zgoraj navedeni trendi v zvezi s cenami in obsegom uvoza zadevnega izdelka iz Kitajske kažejo, da medtem ko so kitajski izvozniki ohranili močno prisotnost na trgu Unije, so veljavni ukrepi (dajatev in zaveze) povzročili zvišanje cen ter zmanjšanje obsega. Največ koristi od tega razvoja je imela industrija Unije, saj je prisotnost drugih tretjih držav na trgu ostala precej omejena. To pomeni, da je razlog za odpravo škode predvsem obstoj veljavnih ukrepov.

(132)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 45, imajo proizvajalci izvozniki v LRK na voljo neizkoriščene zmogljivosti za zelo hitro povečanje izvoza. Poleg tega je glede na donosnejše cene na trgu EU v primerjavi s trgi večine tretjih držav verjetno, da bi bil znaten obseg izdelkov, ki se trenutno izvažajo v te države, tudi lahko preusmerjen na trg EU v primeru izteka protidampinških ukrepov.

(133)

Poleg tega so bile na glavnih mednarodnih trgih, kot so ZDA, Brazilija, Tajska in Ukrajina, uvedene protidampinške dajatve na citronsko kislino iz Kitajske. Zato bodo kitajski proizvajalci izvozniki v primeru izteka protidampinških ukrepov težje prodajali na navedenih trgih kot na nezaščitenem trgu EU.

(134)

Poleg tega ravni cen kitajskih proizvajalcev izvoznikov, za katere ne veljajo zaveze, znatno nelojalno nižajo prodajne cene industrije Unije, in sicer za 20 % do 45 %. Podobno so cene, ki so jih zaračunavali proizvajalci izvozniki, za katere veljajo zaveze, za trge tretjih držav, nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije za 20 % do 39 %. To nakazuje ravni cen, s katerimi bi kitajski proizvajalci izvozniki verjetno vstopili na trg Unije, če ukrepov ne bi bilo.

(135)

Verjetnost poceni izvoza iz Kitajske v odsotnosti ukrepov potrjujejo številne protidampinške preiskave v zvezi s citronsko kislino iz Kitajske v drugih državah, navedenih v uvodni izjavi 133.

(136)

Kitajski proizvajalci izvozniki lahko zelo povečajo svoj že tako znaten tržni delež po cenah, ki povzročajo škodo industriji Unije zaradi znatnega nelojalnega nižanja prodajnih cen industrije Unije.

(137)

Po razkritju so zainteresirane strani trdile, da kitajski proizvajalci izvozniki verjetno ne bodo znižali svojih cen na ravni cen, ki prevladujejo na trgih drugih tretjih držav. Vendar ta trditev ne temelji na dejstvih, ki jih je razkrila preiskava. Kot je navedeno v uvodni izjavi 134, stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen, ugotovljene za kitajske proizvajalce izvoznike, za katere ne veljajo zaveze, so na trgu Unije (20–45 %) zelo podobne stopnjam, ugotovljenim za kitajske proizvajalce izvoznike, za katere veljajo zaveze, na trgih tretjih držav (20–39 %). Zato je verjetno, da bi se v odsotnosti ukrepov kitajske cene na trgu Unije približale cenam, ki jih kitajski proizvajalci izvozniki zaračunavajo na drugih trgih.

(138)

Zato se lahko sklene, da obstaja verjetnost ponovitve škode v primeru izteka ukrepov.

(139)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je Komisija preučila, ali je uvedba protidampinških ukrepov na uvoz citronske kisline s poreklom iz LRK na podlagi ugotovitev sedanjega pregleda zaradi izteka ukrepov v interesu Unije kot celote. Ugotavljanje interesa Unije je temeljilo na oceni vseh vključenih interesov, ki zajema tudi interese industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov. Vse zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo svoja stališča v skladu s členom 21(2) osnovne uredbe.

(140)

Oba proizvajalca Unije, ki skupaj obsegata 100 % proizvodnje Unije, sta sodelovala v tej preiskavi. Kot je navedeno v uvodni izjavi 130, si je industrija Unije opomogla od škode, ki ji jo je damping povzročil v preteklosti.

(141)

Veljavni ukrepi so industriji Unije omogočili, da si opomore od pretekle škode. Hkrati je industrija Unije dokazala, da je njeno delovanje vzdržno, kadar ni izpostavljena nepošteni konkurenci zaradi dampinškega uvoza.

(142)

Obenem bi prenehanje ukrepov zelo verjetno povzročilo večjo nelojalno konkurenco zaradi dampinškega uvoza iz Kitajske, ki ogroža neprekinjeno delovanje preostalih proizvajalcev v sicer vzdržni industriji. Opozoriti je treba, da so trije proizvajalci v Uniji prenehali z delovanjem pred uvedbo ukrepov proti uvozu iz Kitajske.

(143)

Zato se sklene, da je ohranitev veljavnosti ukrepov v interesu industrije Unije.

(144)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 13, je šest nepovezanih uvoznikov predložilo odgovore v okviru vzorčenja. Vzorčeni so bili trije največji uvozniki, en uvoznik pa na koncu ni predložil smiselno izpolnjenega vprašalnika. Končni vzorec je vključeval preostala dva uvoznika.

(145)

Oba uvoznika trgujeta s široko paleto izdelkov. Pomen citronske kisline za njun celotni promet se močno razlikuje. Za enega uvoznika citronska kislina predstavlja le neznaten del celotnega prometa, medtem ko je za drugega uvoznika eden najpomembnejših izdelkov.

(146)

Oba vzorčena uvoznika ne nasprotujeta popolnoma veljavnim ukrepom, vendar sta opozorila na dejstvo, da je trenutna raven MIP previsoka, ker vodi do znatnega dobička za industrijo Unije. Ta uvoznika sta zato zaprosila za znižanje ravni MIP.

(147)

Komisija je prejela šest v celoti izpolnjenih vprašalnikov od uporabnikov, ki so večinoma iz kemične in farmacevtske industrije. Čeprav se v prehrambni industriji in industriji pijač porabi daleč največ citronske kisline, tj. vsaj 50 % skupne potrošnje, noben uporabnik iz teh industrij ni v celoti sodeloval.

(148)

Uporabniki so izrazili zaskrbljenost glede zanesljivosti oskrbe. En razlog za zaskrbljenost je nezmožnost industrije Unije, da oskrbi celoten trg Unije. Vendar pa je bil obseg uvoza iz Kitajske na trgu Unije kljub veljavnim ukrepom še vedno znaten, tako da je omogočil oskrbo tistega dela trga, ki ga industrija Unije ne more oskrbeti.

(149)

Velike skupine uporabnikov, kot so prehrambna industrija, industrija pijač in farmacevtska industrija, le delno potrebujejo citronsko kislino za svoje izdelke. Po njihovem mnenju je težko nadomestiti citronsko kislino, zato je zanesljivost dobave pogosto pomembnejša od cene. Finančni učinek ukrepov na te uporabnike je zanemarljiv, saj citronska kislina ni zelo pomembna v njihovi strukturi stroškov.

(150)

Za uporabnike, ki proizvajajo kemične izdelke in predstavljajo približno 25 % celotne potrošnje EU, je citronska kislina zmernega pomena, saj predstavlja približno 5 % stroškov surovin. Po njihovem mnenju se protidampinški ukrepi ne bi smeli ohraniti. Nekateri uporabniki so opozorili tudi na dobro finančno stanje proizvajalcev EU. Učinek ukrepov na te uporabnike je večji kot učinek na prehrambno industrijo, industrijo pijač in farmacevtsko industrijo. Vendar informacije, ki so jih predložili sodelujoči uporabniki, ki proizvajajo kemične izdelke, kažejo, da so kljub veljavnim ukrepom uspeli doseči zdravo stopnjo dobička. Učinek ukrepov na te uporabnike se zato šteje za omejen.

(151)

Po razkritju so zainteresirane strani iz industrije detergentov trdile, da citronska kislina za nekatere izdelke predstavlja večji delež stroškov kot omenjeno 5-odstotno povprečje. Hkrati te strani niso predložile nobenega dokaza, da se povprečje ravno v industriji detergentov razlikuje od 5-odstotnega povprečja v kemični industriji na splošno. Zato se šteje, da sklepi za kemično industrijo na splošno veljajo tudi za industrijo detergentov.

(152)

Po razkritju so zainteresirane strani nadalje trdile, da bo zaradi prihodnje prepovedi uporabe fosfatov v detergentih za strojno pomivanje posode prišlo od leta 2017 do večje potrošnje citronske kisline v Uniji. Čeprav je jasno, da bo do takrat treba nadomestiti fosfate z drugimi snovmi, še ni jasno, ali jih bo nadomestila citronska kislina ali druge snovi. Poleg tega strani niso predložile nobenih dejanskih dokazov o splošnem učinku te spremembe.

(153)

Na splošno pozitivni učinek ukrepov na industrijo Unije precej odtehta omejen ali zanemarljiv negativen vpliv veljavnih ukrepov na uporabnike.

(154)

Zainteresirane strani so se pritožile glede na domnevno pomanjkanje konkurence na trgu Unije. V EU sta res samo dva proizvajalca Unije. Da bi izpolnili zahteve uporabnikov EU, trg Unije potrebuje uvoz, ki je večinoma s poreklom iz LRK.

(155)

Dejstvo, da sta v Uniji ostala samo dva proizvajalca, pa je posledica dampinga kitajskih proizvajalcev izvoznikov, ki je privedel do ukrepov, ki se pregledujejo. Leta 2004, na začetku obravnavanega obdobja prvotne preiskave, je bilo v Uniji še vedno pet proizvajalcev, ki so konkurirali znatnim količinam kitajskega dampinškega uvoza. V naslednjih letih (2004–2007), ko je bila Unija zelo izpostavljena velikim količinam dampinškega izvoza iz LRK, pa so morali trije proizvajalci Unije zapustiti trg, kar je privedlo do sedanjega dvopolnega položaja.

(156)

Od uvedbe veljavnih ukrepov bi se padajoči trend glede števila proizvajalcev Unije lahko ustavil. Če bi kitajski proizvajalci izvozniki lahko ponovno izvajali damping v neomejenih količinah, bi industrija Unije ponovno utrpela škodo, vključno z izgubo tržnega deleža zaradi uvoza iz Kitajske.

(157)

Proizvajalci Unije ne morejo v celoti zadostiti povpraševanju na trgu Unije (glej uvodno izjavo 107). Kljub veljavnim ukrepom so velike količine uvoza iz Kitajske še vedno prihajale na trg in v obravnavanem obdobju ohranjale tržni delež v višini 35 % do 45 %, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 93.

(158)

V odsotnosti ukrepov bi tudi edina obstoječa proizvajalca EU morda bila prisiljena zapustiti trg EU. V tem primeru bi uporabniki EU postali še bolj odvisni od enega samega vira uvoza, tj. iz LRK, ki glede na omenjen velik pomen zanesljivosti oskrbe ne bi bil v interesu Unije.

(159)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da ni bilo prepričljivih razlogov, da ohranitev ukrepov za uvoz citronske kisline s poreklom iz LRK ni v interesu Unije.

(160)

Večina sodelujočih kitajskih proizvajalcev izvoznikov je sprejela zaveze iz uvodne izjave 2. Preiskava v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepov iz uvodne izjave 41 je pokazala, da so bile njihove izvozne cene za EU oblikovane na podlagi cenovnih zavez, ki določajo MIP. Zato se njihove izvozne cene niso štele za dovolj zanesljive, da bi se lahko uporabile za analizo verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga v specifičnih okoliščinah te preiskave. Podobno se take izvozne cene pri zanesljivem in smiselnem izračunu nelojalnega nižanja prodajnih cen ne morejo šteti za zanesljiv kazalnik, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 100. Iz istega razloga navedene cene prav tako niso dovolj zanesljive za nov izračun stopnje odprave škode.

(161)

Za sodelujočega kitajskega proizvajalca izvoznika, ki ni sprejel zavez, tj. družba Laiwu, zaveze niso vplivale na izvozne cene, zato jih je mogoče uporabiti za določitev nove stopnje odprave škode.

(162)

Za določitev stopnje teh ukrepov je Komisija najprej določila znesek dajatve, potreben za preprečitev ponovitve škode za industrijo Unije.

(163)

Škoda se ne bi ponovila, če bi industrija Unije lahko pokrila svoje proizvodne stroške in imela dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka na trgu Unije, ki bi ga lahko dosegla v okviru normalnih konkurenčnih pogojev industrije te vrste v sektorju, tj. v odsotnosti dampinškega uvoza. Stopnja dobička, določena za ta namen v prvotni preiskavi, je znašala 6 %.

(164)

Na tej podlagi je Komisija izračunala neškodljivo ceno podobnega izdelka za industrijo Unije tako, da je od prodajnih cen Unije odštela dejansko stopnjo dobička, doseženo v OPP, in jo zamenjala z navedeno stopnjo dobička v višini 6 %.

(165)

Ena zainteresirana stran je trdila, da je stopnja dobička pred obdavčitvijo v višini 6 % prenizka, saj zaradi znatne davčne stopnje nastali dobiček po obdavčitvi ne zagotavlja potrebnih virov.

(166)

V zvezi s tem stopnja dobička, uporabljena pri določitvi ravni odprave škode, odraža stopnjo dobička v odsotnosti dampinškega uvoza. Zainteresirana stran ni predložila nobenih argumentov, da 6-odstotna stopnja dobička, ki je dejanska stopnja dobička, ki jo je ustvarila industrija Unije v odsotnosti dampinškega uvoza in je bila določena v prvotni preiskavi, ni primerna za ta namen.

(167)

Komisija je nato določila stopnjo odprave škode na podlagi primerjave tehtane povprečne uvozne cene družbe Laiwu, kakor je bila določena za izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen, in tehtane povprečne neškodljive cene podobnega izdelka, ki so ga proizvajalci Unije prodajali na trgu Unije v OPP. Kakršna koli razlika, ki izhaja iz te primerjave, je bila izražena kot odstotek tehtane povprečne uvozne vrednosti CIF.

(168)

Za družbo Laiwu Taihe Biochemistry Co., Ltd. bi bilo treba uvesti dokončne protidampinške ukrepe za uvoz zadevnega izdelka v skladu s pravilom nižje dajatve iz člena 9(4) osnovne uredbe. Komisija je primerjala stopnjo škode in stopnjo dampinga. Stopnjo dajatve je treba določiti tako, da se med stopnjo dampinga in stopnjo odprave škode izbere nižjo.

(169)

Na podlagi navedenega bi dokončna stopnja protidampinške dajatve, izražena kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, morala biti naslednja:

(170)

V okviru pregleda zaradi izteka ukrepov, kot je določeno v členu 11(2) osnovne uredbe, bi bilo treba ohraniti protidampinške ukrepe za uvoz citronske kisline s poreklom iz LRK. Treba je opozoriti, da navedeni ukrepi vključujejo dajatev ad valorem na različnih stopnjah in z različnimi zavezami za nekatere družbe.

(171)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato so izražale stanje, v katerem so bile te družbe med to preiskavo. Te stopnje dajatev veljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz zadevne države, ki so ga proizvedle poimensko navedene pravne osebe. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni izrecno navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, bi bilo treba uporabljati stopnjo dajatve za „vse druge družbe“. Za njih se ne smejo uporabljati kakršne koli individualne stopnje protidampinške dajatve.

(172)

Družba lahko zahteva uporabo teh individualnih stopenj protidampinške dajatve, če se spremeni ime ali naslov njenega subjekta. Zahtevo mora nasloviti na Komisijo (12). Zahtevek mora vsebovati vse ustrezne informacije, ki dokazujejo, da sprememba ne vpliva na pravico družbe do stopnje dajatve, ki se nanjo nanaša. Če sprememba imena ali naslova družbe ne vpliva na njeno upravičenost do dajatve, ki se nanjo nanaša, bo obvestilo o spremembi imena ali naslova objavljeno v Uradnem listu Evropske unije.

(173)

Dva proizvajalca izvoznika sta Komisijo obvestila o spremembi naslova. Eden od njiju je Komisijo obvestil tudi o spremembi svojega imena. Te spremembe ne vplivajo na njuno dejavnost v zvezi z zadevnim izdelkom.

(174)

Drug proizvajalec izvoznik ne bi smel več biti upravičeni do individualne stopnje dajatve, ker je prenehal obstajati.

(175)

Ugotovitve iz uvodnih izjav 173 in 174 so bile razkrite, prav tako pa niso bile predložene nobene pripombe.

(176)

Komisija je v okviru pregleda oblike ukrepov upoštevala določitev MIP iz zavez. Komisija je zlasti preučila indeksacijski mehanizem.

(177)

MIP je bila prvotno indeksirana na podlagi nihanj cen koruze v ZDA. Ko so bili prvotni ukrepi uvedeni, proizvajalci izvozniki, ki so ponudili zaveze, niso mogli najti javnega referenčnega vira cen koruze za EU. Tak vir je zdaj na voljo in se zdi ustreznejši zaradi dejstva, da MIP temelji na neškodljivi ceni industrije Unije.

(178)

Komisija je preučila tudi spremenljivko indeksacije za potrošnjo surovin na tono citronske kisline in ugotovila, da je pravilna.

(179)

Po razkritju so zainteresirane strani trdile, da bi bilo treba namesto omenjene indeksacije MIP uporabiti fiksno najnižjo ceno ali indeksacijo na osnovi cen drugih surovin poleg koruze, saj vsi proizvajalci Unije ne uporabljajo koruze kot surovine za proizvodnjo citronske kisline. Glede na znatno nihanje stroškov proizvodnje in cen citronske kisline pa lahko fiksna najnižja cena hitro postane zastarela in s tem pretirano visoka ali nizka. Poleg tega se indeksacija za surovine z razmeroma stabilnimi cenami ne šteje za primerno, ker cene citronske kisline precej nihajo, za njih pa ni niti zanesljivega javnega vira.

(180)

Zato se šteje, da fiksna najnižja cena ali indeksacija na podlagi različnih surovin ni nič bolj smiselna kot indeksacija na podlagi cen koruze. Ker pa koruza ni osnovna surovina za vse proizvajalce Unije, se je štelo za primerno, da se pregleda spremenljivka indeksacije za potrošnjo surovin, da bi bolje odražala tehtano povprečno potrošnjo koruze industrije Unije in razvoj neškodljive cene industrije Unije kot celote.

(181)

V okviru delnega vmesnega pregleda, omejenega na škodo, je Komisija določila novo neškodljivo ceno za industrijo Unije. Na podlagi tega bi bilo treba pregledati in posodobiti MIP, da zaveze ostanejo v veljavi.

(182)

Po dokončnem razkritju je pet sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, vključno s skupino proizvajalcev izvoznikov, za katero trenutno veljajo zaveze, skupaj z Gospodarsko zbornico uvoznikov in izvoznikov kovin, rudnin in kemikalij Kitajske (glej uvodni izjavi 2 in 3) ponudilo nove sprejemljive cenovne zaveze.

(183)

Komisija je z Izvedbenim sklepom (EU) 2015/87 (13) sprejela te nove ponudbe zavez, ki nadomeščajo veljavne zaveze. Nove ponudbe zavez odpravljajo škodljive učinke dampinga in v zadostnem obsegu omejujejo tveganje izogibanja.

(184)

Da bi lahko Komisija in carinski organi še učinkoviteje nadzorovali, da družbe upoštevajo zaveze, bo pri predložitvi zahtevka za sprostitev v prosti promet pristojnemu carinskemu organu oprostitev protidampinške dajatve pogojena:

Kadar zgoraj navedeni pogoji niso izpolnjeni, se v času sprejetja deklaracije za sprostitev v prosti promet uvede ustrezna protidampinška dajatev.

(185)

Kadar Komisija v skladu s členom 8(9) osnovne uredbe zaradi kršitve umakne sprejetje zaveze in se pri tem sklicuje na konkretne transakcije ter ustrezne račune na podlagi zaveze razglasi za neveljavne, nastane v času sprejetja deklaracije za sprostitev v prosti promet teh transakcij carinski dolg.

(186)

Uvozniki se morajo zavedati, da lahko v času sprejetja deklaracije za sprostitev v prosti promet carinski dolg nastane kot del običajnega poslovnega tveganja, kot je opisano v uvodnih izjavah 184 in 185, čeprav je Komisija sprejela zavezo, ki jo je ponudil proizvajalec, od katerega so uvozniki neposredno ali posredno kupovali.

(187)

Odbor, ustanovljen v skladu s členom 15(1) osnovne uredbe, ni predložil mnenja –

(1)

Svet je po protidampinški preiskavi („prvotna preiskava“) z Uredbo (ES) št. 1187/2008 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz mononatrijevega glutamata s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („Kitajska“).

(2)

Uvedeni ukrepi so bili v obliki dajatve ad valorem v višini 39,7 % z izjemo družb Hebei Meihus MSG Group Co. Ltd. (33,8 %), Tongliao Meihua Bio-Tech Co. Ltd. (33,8 %) in Fujian Province Jianyang Wuyi MSG Co. Ltd. (36,5 %).

(3)

Po objavi obvestila o bližnjem izteku (3) veljavnih protidampinških ukrepov je Komisija prejela zahtevek za začetek pregleda zaradi izteka teh ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(4)

Zahtevek je vložila družba Ajinomoto Foods Europe SAS („vložnik“), ki kot edini proizvajalec mononatrijevega glutamata v Uniji predstavlja 100 % celotne proizvodnje mononatrijevega glutamata v Uniji.

(5)

Zahtevek je bil utemeljen s tem, da bi se zaradi izteka ukrepov damping in škoda za industrijo Unije verjetno nadaljevala ali ponovila.

(6)

Komisija je po posvetu s svetovalnim odborom ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, in zato 29. novembra 2013 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (4) („obvestilo o začetku“), napovedala pregled zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(7)

Vzporedno je Komisija na isti datum napovedala začetek protidampinške preiskave v skladu s členom 5 osnovne uredbe v zvezi z uvozom mononatrijevega glutamata s poreklom iz Indonezije v Unijo (5).

(8)

Komisija je v okviru navedene preiskave avgusta 2014 z Izvedbeno uredbo (EU) št. 904/2014 (6) uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz mononatrijevega glutamata s poreklom iz Indonezije („začasna uredba“). Začasni ukrepi so se uvedli za obdobje šestih mesecev.

(9)

Vzporedni preiskavi sta zajemali obdobje preiskave (v zvezi s pregledom) in obravnavano obdobje, ki sta navedeni v uvodni izjavi 10.

(10)

Preiskava verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode je potekala v obdobju od 1. oktobra 2012 do 30. septembra 2013 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemala obdobje od 1. aprila 2010 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom („obravnavano obdobje“) (7).

(11)

Komisija je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa uradno obvestila vložnika, proizvajalce izvoznike, uvoznike, uporabnike v Uniji, za katere je znano, da jih to zadeva, in predstavnike zadevne države izvoznice.

(12)

Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo svoja stališča v pisni obliki in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku. Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(13)

Zaradi očitnega velikega števila kitajskih proizvajalcev izvoznikov in nepovezanih uvoznikov v Uniji je bilo v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(14)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala reprezentativni vzorec, so bili proizvajalci izvozniki na Kitajskem pozvani, naj se v 15 dneh od začetka pregleda javijo Komisiji in ji predložijo informacije, zahtevane v obvestilu o začetku. Ker sta le dva proizvajalca izvoznika na Kitajskem Komisiji predložila zahtevane informacije, se vzorčenje ni štelo za potrebno.

(15)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse nepovezane uvoznike pozvala, naj se ji javijo in predložijo informacije, opredeljene v obvestilu o začetku.

(16)

Javilo se je štirinajst nepovezanih uvoznikov. Vendar nobena od teh družb v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni uvažala MNG iz Kitajske v Unijo. Zato vzorčenje ni bilo potrebno.

(17)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in posledične škode ter za ugotovitev interesa Unije.

(18)

Vprašalniki so bili poslani obema kitajskima proizvajalcema izvoznikoma, ki sta se javila za vzorčenje, edinemu proizvajalcu Unije in 33 opredeljenim uporabnikom v Uniji.

(19)

Izpolnjene vprašalnike so poslali edini proizvajalec Unije, en trgovec in pet uporabnikov. Nobeden od obeh kitajskih proizvajalcev izvoznikov ni predložil izpolnjenega vprašalnika.

(20)

Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

proizvajalec Unije:

uporabnika:

(21)

Vse zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bil predvideno priporočilo za ohranitev dokončne protidampinške dajatve na uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz Kitajske. Stranem je bilo odobreno tudi obdobje, v katerem so lahko predložile svoja stališča v zvezi s tem razkritjem. Njihove pripombe so se proučile in upoštevale, kadar je bilo to primerno.

(22)

Izdelek, za katerega se opravlja ta pregled, je enak kot izdelek, zajet v prvotni raziskavi, in sicer mononatrijev glutamat („MNG“) s poreklom iz Kitajske, trenutno uvrščen pod oznako KN ex 2922 42 00 („zadevni izdelek“). MNG je aditiv za živila in se uporablja predvsem kot ojačevalec okusa v juhah, mesnih juhah, ribjih in mesnih jedeh, mešanicah začimb ter pripravljeni hrani. Uporablja se tudi v kemični industriji za neprehrambene izdelke, kot so detergenti. Proizvaja se v obliki različno velikih belih kristalov brez vonja. Na voljo je v različnih velikostih pakiranja, od potrošniškega pakiranja po 0,5 grama do 1 000-kilogramskega pakiranja v velikih količinah v vrečah. Majhna pakiranja se prodajajo zasebnim potrošnikom prek prodajalcev na drobno, medtem ko so večja pakiranja po 20 kg in več namenjena industrijskim porabnikom. Poleg tega so na voljo različne stopnje čistosti. Vendar se lastnosti MNG na podlagi velikosti pakiranja ali stopnje čistosti v ničemer ne razlikujejo.

(23)

MNG se proizvaja predvsem s fermentacijo različnih virov sladkorja (koruzni škrob, škrob tapioke, sladkorni sirup, melasa iz sladkornega trsa in melasa iz sladkorne pese).

(24)

Preiskave v zvezi s pregledi so tako kot prvotne preiskave potrdile, da imajo zadevni izdelek in MNG, ki se proizvajata in prodajata na domačem trgu v zadevni državi, MNG, ki ga industrija Unije proizvaja in prodaja na trgu Unije, ter MNG, ki se proizvaja in prodaja na trgih dveh potencialno primerljivih držav, tj. Tajske in Indonezije, enake osnovne fizikalne, tehnične in kemične lastnosti ter enako osnovno uporabo.

(25)

Zato se ti izdelki štejejo za podobne izdelke v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(26)

V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je bilo proučeno, ali je damping trenutno prisoten in ali obstaja verjetnost, da se bo zaradi izteka veljavnosti obstoječih ukrepov nadaljeval ali ponovil.

(27)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 18 in 19, so bili vprašalniki sicer poslani obema kitajskima proizvajalcema izvoznikoma, ki sta se javila za vzorčenje, vendar nobeden od njiju ni predložil izpolnjenega vprašalnika niti ni sodeloval v preiskavi. Zato je bilo treba uporabiti razpoložljiva dejstva v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(28)

Kitajski organi in nesodelujoči kitajski proizvajalci izvozniki so bili obveščeni o uporabi člena 18(1) osnovne uredbe, dana pa jim je bila tudi možnost, da predložijo svoje pripombe. Pripombe niso bile prejete.

(29)

Na podlagi tega in v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe so ugotovitve v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja dampinga, opredeljene v nadaljevanju, temeljile na razpoložljivih dejstvih, zlasti informacijah v zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepov in razpoložljivih statističnih podatkih, tj. podatkih Eurostata in kitajski podatkovni zbirki o izvozu.

(30)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se je normalna vrednost določila na podlagi cene ali konstruirane vrednosti v tretji državi s tržnim gospodarstvom za proizvajalce izvoznike, ki jim ni bila odobrena TGO. Zato je bilo treba izbrati tretjo državo s tržnim gospodarstvom („primerljiva država“).

(31)

Komisija je v obvestilu o začetku obvestila zainteresirane strani, da je kot možni ustrezni primerljivi državi predvidela Tajsko in Indonezijo, ter jih povabila k predložitvi pripomb. Tajska je bila kot ustrezna primerljiva država uporabljena tudi pri prvotni preiskavi (8). Indonezija je bila v sedanji preiskavi predlagana ob upoštevanju dejstva, da se je, kot je navedeno v uvodni izjavi 7, vzporedna protidampinška preiskava izvoza MNG s poreklom iz Indonezije v Unijo začela na isti datum kot sedanja preiskava v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa (9). Ena zainteresirana stran je trdila, da Tajska ni ustrezna primerljiva država, saj je bil sodelujoči tajski proizvajalec del iste družbe v skupini kot vložnik. Poleg tega se je trdilo, da je bilo na tajskem trgu pomanjkanje konkurence in da se je domača prodaja na Tajskem izvajala predvsem v obliki majhnih paketov na ravni prodaje na drobno, medtem ko se je izvoz iz Kitajske v Unijo domnevno izvajal v velikih vrečah ali velikih količinah za industrijsko uporabo.

(32)

Komisija je več kot pet znanih proizvajalcev podobnega izdelka na Tajskem pozvala, naj predložijo informacije. Le en proizvajalec na Tajskem se je javil in predložil izpolnjen vprašalnik. Ta proizvajalec je bil del iste skupine kot vložnik. V nasprotju s trditvami zainteresirane strani dejstvo, da je proizvajalec del iste skupine kot vložnik, samo po sebi še ne pomeni, da normalna vrednost ni zanesljiva. Zadevna zainteresirana stran tudi ni pojasnila, kako bi takšna povezanost lahko vplivala na normalno vrednost na domačem trgu na Tajskem. Zato bi bilo treba ta argument zavrniti.

(33)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 24, se je v preiskavi ugotovilo, da je imel MNG, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu na Tajskem, enake osnovne fizikalne, tehnične in kemične lastnosti ter enako osnovno uporabo kot izdelek, ki ga proizvajajo in v Unijo izvažajo kitajski proizvajalci izvozniki. Poleg tega so bili proizvodni procesi na Kitajskem podobni tistim na tajskem trgu. Na Tajskem je bila znatna stopnja konkurence s številnimi domačimi proizvajalci in uvozom iz drugih tretjih držav, vključno s Kitajsko. Poleg tega je preiskava v nasprotju s trditvami pokazala, da se je domača prodaja na Tajskem izvajala v velikih količinah in na drobno. Zato bi bilo treba trditev, da Tajska iz navedenih razlogov ne bi bila primerna izbira za primerljivo državo, zavrniti.

(34)

Indonezijski proizvajalci izvozniki so se strinjali, da se lahko njihovi podatki, ki so jih predložili v okviru vzporedne preiskave iz uvodne izjave 7, uporabijo za namen sedanje preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa. Kot je navedeno v uvodni izjavi 24, se je v preiskavi ugotovilo, da je imel MNG, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu v Indoneziji, enake osnovne fizikalne, tehnične in kemične lastnosti ter enako osnovno uporabo kot izdelek, ki ga proizvajajo in v Unijo izvažajo kitajski proizvajalci izvozniki. Poleg tega so bili na podlagi razpoložljivih informacij proizvodni procesi na Kitajskem podobni kot na indonezijskem trgu. V Indoneziji je bila znatna stopnja konkurence z več domačimi proizvajalci in uvozom iz drugih tretjih držav, vključno s Kitajsko. Poleg tega je preiskava pokazala, da se je domača prodaja v Indoneziji izvajala v velikih količinah in tudi na drobno.

(35)

Iz navedenega sledi, da sta bili tako Tajska kot tudi Indonezija potencialno ustrezni izbiri za primerljivo državo. Glede na to, da je bilo v primerjavi z edinim sodelujočim proizvajalcem na Tajskem od indonezijskih proizvajalcev izvoznikov, zajetih v vzporedni preiskavi, na voljo veliko več podatkov, je bila kot ustrezna primerljiva država po mnenju Komisije Indonezija kljub vsemu razumnejša izbira v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe.

(36)

Informacije, prejete od sodelujočih proizvajalcev v Indoneziji, so se uporabile kot podlaga za določitev normalne vrednosti za proizvajalce izvoznike na Kitajskem.

(37)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej proučila, ali je bil celotni obseg domače prodaje v obdobju preiskave v zvezi s pregledom reprezentativen za vse posamezne sodelujoče proizvajalce v Indoneziji. Domača prodaja se je štela za reprezentativno, če je celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljal najmanj 5 % celotnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Unijo. Ugotovljeno je bilo, da je bila domača prodaja v Indoneziji reprezentativna za vse posamezne proizvajalce. Dodatno se je proučilo, ali se lahko domača prodaja podobnega izdelka šteje za prodajo v običajnem poteku trgovanja v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To se je izvedlo tako, da se je določil delež dobičkonosne domače prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(38)

Ker se je ugotovilo, da se je domača prodaja izvedla v zadostnih količinah in v običajnem poteku trgovanja, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, ki je bila izračunana kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(39)

Ker kitajski proizvajalci izvozniki niso sodelovali, je izvozna cena temeljila na razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(40)

Izvozna cena je bila torej določena na podlagi statističnih podatkov Eurostata in izračunana na podlagi tehtanega povprečja.

(41)

Komisija je primerjala normalno vrednost in izvozno ceno na podlagi franko tovarna. Kadar je bilo to utemeljeno s potrebo po zagotavljanju poštene primerjave, je prilagodila normalno vrednost in izvozno ceno ob upoštevanju razlik, ki vplivajo na cene in primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. Prilagoditve so se izvedle za stroške prevoza in tovora ob upoštevanju prilagoditev normalni vrednosti indonezijskih proizvajalcev izvoznikov, kot je bila ugotovljena v vzporedni preiskavi iz uvodne izjave 41 začasne uredbe.

(42)

Poleg tega je ena zainteresirana stran trdila, da imajo kitajski proizvajalci izvozniki pred tajskimi proizvajalci primerljive stroškovne prednosti, kar zadeva proizvodni proces (vertikalna integracija), razvoj cen surovin in potrošnjo energije. Ker se je kot primerljiva država uporabila Indonezija, ta trditev ni bila pomembna. V zvezi z Indonezijo, kot je opisano tudi v uvodni izjavi 34, so bili procesi proizvodnje MNG na Kitajskem podobni kot na indonezijskem trgu. Opozoriti je treba, da vsi proizvajalci MNG po vsem svetu uporabljajo podobne proizvodne metode. MNG se proizvaja s fermentacijo različnih virov sladkorja (koruzni škrob, škrob tapioke, sladkorni sirup, melasa iz sladkornega trsa in melasa iz sladkorne pese).

(43)

Ena zainteresirana stran je trdila, da se je izvoz iz Kitajske izvajal predvsem v velikih količinah, medtem ko domača prodaja na Tajskem poteka predvsem v obliki prodaje na drobno. Zato se je trdilo, da bi bilo treba stopnjo dampinga izračunati le na podlagi prodaje v velikih količinah. Ker ni sodeloval nobeden od kitajskih proizvajalcev izvoznikov, ni bilo na voljo nobenih informacij v zvezi s prodajnimi pogoji, ravnjo trgovine ali embalažo kitajskega izvoza.

(44)

Poleg tega ta trditev ni bila pomembna, saj se je kot primerljiva država uporabila Indonezija. Ne glede na to, ali je bila prodaja na drobno vključena ali ne, pa je primerjava v vseh primerih pokazala znatne stopnje dampinga, kot je prikazano v uvodni izjavi 47.

(45)

Poleg tega je Komisija stopnje dampinga izračunala na podlagi normalne vrednosti, ugotovljene v primerljivi državi. Primerjava je pokazala znatne stopnje dampinga, kot je navedeno v uvodni izjavi 47.

(46)

Komisija je v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe primerjala tehtano povprečno normalno vrednost in tehtano povprečno izvozno ceno. Ker kitajski proizvajalci izvozniki niso sodelovali, vrst izdelka, izvoženih iz Kitajske, ni bilo mogoče določiti. Zato primerjava po vrsti izdelka ni bila mogoča. Namesto tega je morala primerjava temeljiti na statističnih podatkih o izvozni ceni, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 39 in 40.

(47)

Na podlagi tega je bila tehtana povprečna stopnja dampinga, izražena kot odstotek cene CIF meja Unije, v vseh primerih višja od 25 %.

(48)

Poleg ugotavljanja obstoja dampinga v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bila proučena verjetnost nadaljevanja dampinga v primeru razveljavitve ukrepov, pri čemer so bili analizirani naslednji elementi: količina in cene dampinškega uvoza iz Kitajske, proizvodna zmogljivost in neizkoriščena zmogljivost na Kitajskem ter privlačnost trga Unije v zvezi z uvozom iz Kitajske.

(49)

Kljub veljavnim ukrepom se je obseg uvoza iz Kitajske v obravnavanem obdobju povečal za 65 %, pripadajoči tržni delež pa za 68 %, kot je ugotovljeno v uvodni izjavi 81. Vendar sta kitajski obseg uvoza in tržni delež kljub navedenemu povečanju v relativnem smislu v celotnem obravnavanem obdobju ostala nizka v absolutnem smislu.

(50)

Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov so se uvozne cene določile na podlagi podatkov Eurostata. Povprečne cene uvoza iz Kitajske so se od poslovnega leta 2010/2011 do obdobja preiskave v zvezi s pregledom nenehno zniževale, pri čemer so se v obravnavanem obdobju na splošno znižale za 20 %, kot je ugotovljeno v uvodni izjavi 84, poleg tega pa se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ugotovilo, da so bile cene dampinške. Ugotovilo se je tudi, da bi v primeru neupoštevanja protidampinških dajatev nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije, in sicer v povprečju za več kot 10 %.

(51)

Proizvodna zmogljivost in neizkoriščena zmogljivost na Kitajskem sta se določili na podlagi informacij, ki jih je predložil vložnik. Ti podatki niso bili javno dostopni, zato jih je Komisija navzkrižno preverila pri drugih javno dostopnih virih, vključno s časopisnimi članki, priloženimi v dokumentaciji, ki je na vpogled zainteresiranim stranem. Na podlagi tega je Kitajska največja država proizvajalka MNG na svetu, pri čemer sta se njena letna proizvodna zmogljivost in letna proizvodnja v obravnavanem obdobju povečali. Proizvodna zmogljivost MNG je bila leta 2012 približno 3,5 do 4 milijone ton, proizvodnja MNG pa približno 2,5 do 3 milijone ton. Leta 2012 je bila torej neizkoriščena proizvodna zmogljivost približno 600 000–900 000 ton.

(52)

Glede na navedbe istega vira se bosta proizvodna zmogljivost MNG in proizvodnja na Kitajskem do leta 2017 še dodatno povečali, saj se povpraševanje po MNG na Kitajskem povečuje.

(53)

Kitajska vlada je leta 2011 prek kitajskega ministrstva za industrijo in informacijsko tehnologijo začela izvajati splošno politiko za odpravljanje stare in neučinkovite tovarniške tehnologije, ki je zadevala 19 ključnih industrij na Kitajskem, vključno z MNG. Posledica je bila znatno zmanjšanje števila proizvajalcev MNG na Kitajskem. Na podlagi tega je ena zainteresirana stran trdila, da se zmogljivost na Kitajskem verjetno ni povečala. Preiskava je na podlagi informacij iz zahtevka in časopisnih člankov pokazala, da so večje družbe povečale svojo zmogljivost. Zato se je zmogljivost proizvodnje MNG na Kitajskem na splošno povečala, kar pomeni, da bi bilo treba trditev zadevne strani zavrniti.

(54)

Poleg tega so se na podlagi informacij, ki jih je predložil vložnik, zaloge MNG na Kitajskem v zadnjih letih nenehno povečevale, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa so bile več kot dvakrat večje od potrošnje Unije. Ena zainteresirana stran je trdila, da ker informacije o domnevnih presežnih zalogah niso bile dane na voljo v dokumentaciji, ki ni zaupne narave, jih zainteresirane strani niso mogle preveriti, zato se jih ne bi smelo upoštevati. Poleg tega se je trdilo, da se ob upoštevanju zmanjšanja zmogljivosti s strani kitajske vlade presežek zalog ne zdi verjeten. V zvezi s tem bi bilo treba opozoriti, da zadevna zainteresirana stran ni predložila nobenih dokazov v podporo tej trditvi. Poleg tega, kot je že pojasnjeno v uvodni izjavi 27, noben kitajski proizvajalec izvoznik ni sodeloval v preiskavi. Zato je bilo treba uporabiti razpoložljiva dejstva v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Komisija lahko v skladu s členom 19(3) osnovne uredbe tudi zanemari informacije, predložene zaupno, če ni zagotovljen tudi smiseln povzetek, ki ni zaupne narave, vendar če tak povzetek ni predložen, to ne pomeni samodejne zavrnitve poslanih zaupnih informacij. Vseh elementov zahtevka ni bilo mogoče navzkrižno preveriti, vključno s predloženimi informacijami o kitajskih zalogah, vendar so se v tem primeru predložene informacije vseeno štele za razumne in pravilne, saj so povzemale podobno vsebino kot informacije s strani vložnika, ki pa so se lahko navzkrižno preverile. Glede na to, da se je splošna proizvodna zmogljivost na Kitajskem povečala, kot je opisano v uvodni izjavi 51, presežna zaloga ni bila edini element, na katerem je temeljil sklep, da imajo kitajski proizvajalci izvozniki znatno neizkoriščeno zmogljivost. Komisija je prav tako, kadar je bilo mogoče, navzkrižno preverila še druge razpoložljive vire, kot so časopisni članki, in je informacije uporabila le, kadar so bile po njenem mnenju razumne in ustrezno zanesljive. Zato bi bilo treba to trditev zavrniti.

(55)

Po razkritju je ista zainteresirana stran trdila, da Komisija pri svojih ugotovitvah ni izhajala iz dejstev, kot to zahteva člen 11(3) Protidampinškega sporazuma STO (10), ampak zgolj iz predpostavk. Ta zainteresirana stran je ponovila svoje trditve glede domnevnega zmanjšanja zmogljivosti in neizkoriščene zmogljivosti na Kitajskem.

(56)

Kakor je omenjeno zgoraj v uvodni izjavi 27, nihče od kitajskih proizvajalcev izvoznikov ni sodeloval v preiskavi, zato je morala Komisija pri svojih ugotovitvah izhajati iz razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Kakor je tudi opisano v uvodnih izjavah 29 in 51, so bile uporabljene predvsem informacije, ki jih je vložnik navedel v svoji vlogi za zahtevek in so bile skrbno navzkrižno preverjene, kadar koli je bilo to mogoče. Ker so bile to edine razpoložljive zanesljive informacije, je bila trditev, da so ugotovitve izhajale iz golih predpostavk, zavrnjena.

(57)

Informacije, ki jih je predložila zadevna zainteresirana stran, so bile prav tako obravnavane. Vendar je zainteresirana stran glede razpoložljive in neizkoriščene zmogljivosti na Kitajskem predložila nasprotujoče si informacije. V nasprotju s trditvami zadevne strani, so na primer dokazi, ki so bili priloženi k njenim prispevkom, kazali bolj na povečanje kot pa na zmanjšanje zmogljivosti MNG na Kitajskem. To je v skladu z ugotovitvami Komisije, kakor je navedeno v zgornji uvodni izjavi 53. Zato je bila trditev navedene strani, da se bo verjetno splošna zmogljivost na Kitajskem zmanjšala, zavrnjena.

(58)

Zato se sklene, da imajo kitajski proizvajalci izvozniki pomembno neizkoriščeno zmogljivost, ki se bo verjetno uporabila za znaten dodatni izvoz v Unijo, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 61 in 62, če bi se protidampinški ukrepi iztekli.

(59)

V obravnavanem obdobju je trg Unije zaradi veljavnih ukrepov predstavljal le manjši del kitajskega izvoza. Ena zainteresirana stran je trdila, da Unija ne bi bila privlačen trg za kitajske proizvajalce izvoznike, saj se bo povpraševanje po MNG v Aziji in drugih gospodarstvih v vzponu, vključno s Kitajsko, po pričakovanjih povečalo. Ta stran je nadalje domnevala, da glede na to, da bi bile ravni cen izvoza iz Kitajske v druge tretje države v povprečju višje ali podobne ravnem cen kitajskega izvoza v Unijo, kitajski proizvajalci izvozniki ne bi imeli nobene spodbude za povečanje svojega izvoza na trg Unije.

(60)

V preiskavi se je sicer ugotovilo, da so bile cene kitajskega izvoza v tretje države v povprečju nekoliko višje od cen izvoza v Unijo, vendar bi lahko razlog za to bilo tudi dejstvo, da so kitajski proizvajalci izvozniki znižali svoje cene izvoza v Unijo zaradi uvedenih protidampinških dajatev. Zato to ne kaže nujno možne ravni cen v primeru izteka veljavnosti ukrepov. Ravno nasprotno, glede na raven uvedenih protidampinških dajatev bi lahko kitajski proizvajalci izvozniki dvignili svoje cene izvoza, hkrati pa ohranili dampinške ravni in še naprej nelojalno nižali prodajne cene industrije Unije.

(61)

Tudi če se bosta domača potrošnja na Kitajskem in potrošnja v preostalih delih Azije ter na drugih trgih v vzponu po pričakovanjih povečali, raven presežne proizvodne zmogljivosti na Kitajskem kaže na močno spodbudo za iskanje drugih trgov, ki bi to presežno zmogljivost absorbirali.

(62)

Komisija je upoštevala tudi morebitno uvedbo ukrepov zoper kitajski izvoz MNG v Združene države Amerike („ZDA“), ko so organi ZDA začeli izvajati vzporedno protidampinško in protisubvencijsko preiskavo zoper Kitajsko v zvezi z enakim izdelkom. Organi ZDA so dejansko uvedli dokončne protidampinške ukrepe 26 novembra 2014. Štirim kitajskim proizvajalcem izvoznikom so bile dodeljene posamezne stopnje, določene na 20,09 %, stopnja preostale dajatve pa je bila določena na 39,03 %. Zato je verjetno, da bo dostop do trga ZDA za kitajski izvoz manjši, velike količine kitajskega MNG pa se verjetno lahko preusmerijo na trg Unije, zlasti če se hkrati izteče veljavnost ukrepov v Uniji. V zvezi s tem je treba opozoriti, da se je leta 2013 v ZDA izvozilo okrog 26 600 ton MNG iz Kitajske, kar je ustrezalo znatnemu delu potrošnje Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(63)

Poleg tega sta bili povprečna cena industrije Unije in povprečna cena uvoza indonezijskih proizvajalcev izvoznikov v Uniji, kot je bilo ugotovljeno v vzporedni preiskavi iz uvodnih izjav 61 in 80 začasne uredbe, višji v primerjavi s povprečnimi cenami kitajskega uvoza v Unijo brez protidampinških dajatev in v primerjavi s povprečnimi cenami kitajskega uvoza v druge tretje države. Ta analiza je zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov temeljila na razpoložljivih informacijah, tj. na kitajski podatkovni zbirki o izvozu. Določanje cen kitajskih izvoznikov je kazalo na to, da če bi se iztekla veljavnost protidampinških ukrepov, bi bila Unija privlačen trg za kitajske izvoznike, saj bi dejansko lahko zvišali svoje cene izvoza v Unijo.

(64)

Vedno večji tržni delež kitajskega uvoza je kljub veljavnim ukrepom pokazal, da so bili kitajski proizvajalci izvozniki še naprej zainteresirani za trg Unije. Glede na ugotovljene ravni cen trg Unije za MNG dejansko ostaja privlačen za kitajski izvoz. Ta interes se bo v primeru razveljavitve ukrepa verjetno povečal.

(65)

Po razkritju je zgoraj omenjena zainteresirana stran ponovila svoje trditve glede povečanega domačega povpraševanja po MNG na Kitajskem, nizkega obsega izvoza iz Kitajske v Unijo, kitajskega tržnega deleža in višjih cen kitajskega MNG v drugih tretjih državah v primerjavi z Unijo. Ta stran je trdila, da se pri analizi Komisije ti elementi niso upoštevali.

(66)

Prvič, trditev, da gibanje kitajske proizvodne in neizkoriščene zmogljivosti, povečevanje domačega povpraševanja po MNG na Kitajskem, nizek obseg izvoza iz Kitajske v Unijo in njen tržni delež, kakor sta opisana v uvodni izjavi 49, ter kitajske ravni cen v Uniji in drugih tretjih državah niso bili upoštevani, ni utemeljena. Ti elementi so bili dejansko analizirani, kakor je razvidno iz uvodnih izjav 49 do 64, ustrezne ugotovitve pa so bile razkrite zainteresiranim stranem. Drugič, zadevna stran ni predložila nobenega novega dokaza, ki bi podprl njene trditve, poleg elementov, ki jih je ugotovila Komisija med preiskavo.

(67)

Tretjič, zadevna stran je ugovarjala oceni Komisije iz uvodne izjave 62, da bi se lahko kitajski izvoz iz ZDA preusmeril v Unijo zaradi protidampinških ukrepov, ki so jih uvedli organi ZDA v zvezi z izvozom MNG iz Kitajske v ZDA.

(68)

Vendar, kakor je že bilo pojasnjeno v uvodni izjavi 62, bi bilo verjetno, če bi se ukrepi v Uniji razveljavili, da bi se zaradi uvedbe protidampinških ukrepov, ki so jih ZDA uvedle v zvezi z izvozom kitajskega MNG, kitajski izvoz preusmeril na trg Unije.

(69)

Zato je bilo treba trditve te strani v tem smislu zavrniti.

(70)

Navedena analiza je pokazala, da je kitajski uvoz na trg Unije še naprej potekal po dampinških cenah z znatnimi stopnjami dampinga. Glede na ugotovitve o znatni neizkoriščeni proizvodni zmogljivosti na Kitajskem in verjetnost, da bi se izvoz preusmeril na trg Unije v znatnih količinah in po dampinških cenah, je Komisija sklenila, da obstaja velika verjetnost nadaljevanja dampinga, če bodo ukrepi odpravljeni.

(71)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je podobni izdelek proizvajal en proizvajalec Unije. Ta predstavlja industrijo Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(72)

Ker industrijo Unije predstavlja le en proizvajalec, so vse številke, povezane z občutljivimi podatki, zaradi zaupnosti indeksirane ali navedene v okvirni vrednosti.

(73)

Komisija je potrošnjo Unije določila tako, da je obsegu prodaje industrije Unije na trgu Unije prištela uvoz iz Kitajske in drugih tretjih držav na podlagi podatkov Eurostata ter podatkov, ki so jih predložili indonezijski proizvajalci izvozniki, zajeti v vzporedni protidampinški preiskavi iz uvodne izjave 7.

(74)

Ena zainteresirana stran je trdila, da ustrezne oznake KN v podatkih Eurostata poleg zadevnega izdelka zajemajo tudi druge izdelke, zato lahko obseg uvoza iz Kitajske vključuje glutaminsko kislino in njene soli. Ker pa so bili podatki o uvozu iz podatkov Eurostata o ravni oznake TARIC (integrirana tarifa Evropske unije), so ti podatki zajemali le zadevni izdelek, zato se je ta trditev zavrnila.

(75)

Ista zainteresirana stran je trdila, da stopnja čistosti vseh MNG, proizvedenih na Kitajskem in izvoženih v Unijo, ni ustrezala stopnji, ki se zahteva v Uniji za aditive za živila, in jo je zanimalo, ali se je to ustrezno odražalo v obsegu uvoza iz Kitajske. Kot je navedeno v uvodni izjavi 22, sedanja preiskava zajema vse vrste MNG ne glede na stopnjo čistosti, zato je bila ta trditev zavrnjena.

(76)

Na podlagi tega se je potrošnja Unije gibala na naslednji način:

Preglednica 1

Potrošnja Unije (v tonah)

(77)

Potrošnja Unije se je v poslovnih letih 2010/2011 in 2011/2012 zmanjšala, v poslovnem letu 2012/2013 in obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa spet nekoliko povečala. Skupno se je potrošnja v obravnavanem obdobju zmanjšala za 2 %. Zmanjšanje potrošnje v poslovnih letih 2010/2011 in 2011/2012 je bila predvsem posledica zmanjšanja prodaje industrije Unije na trgu Unije zaradi zmanjšanja proizvodnje v istem obdobju (glej uvodno izjavo 100). Celotni uvoz je v istem obdobju ostal na podobnih ravneh. Povečanje potrošnje v poslovnem letu 2012/2013 je skoraj izključno posledica povečanja uvoza, saj je prodaja industrije Unije ostala na približno enaki ravni. Obseg uvoza se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom občutno povečal, zlasti obseg uvoza iz Indonezije (glej uvodno izjavo 88), prodaja industrije Unije pa se je spet zmanjšala.

(78)

Ena zainteresirana stran je trdila, da bi bil opis gibanja potrošnje nepopoln, saj se ni upoštevalo, da se je vietnamski uvoz MNG nadomestil z indonezijskim uvozom ter da zato uporabniki niso več pričakovali dodatnih zvišanj cene in so zmanjšali svoje zaloge. Sicer je res, da se je uvoz MNG iz drugih tretjih držav, vključno z Vietnamom, v obravnavanem obdobju zmanjšal, uvoz MNG iz Indonezije pa povečal, vendar to ne vpliva na gibanje skupne potrošnje v Uniji kot take. Prav tako učinki morebitnih gibanj v tokovih uvoza in možen odziv gospodarskih subjektov, npr. uporabnikov, na ta gibanja na noben način ne vplivajo na gibanje potrošnje kot take. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(79)

Obseg in tržni delež uvoza iz Kitajske sta se ugotovila na podlagi podatkov Eurostata in podatkov, ki so jih predložili indonezijski proizvajalci izvozniki, zajeti v vzporedni protidampinški preiskavi iz uvodne izjave 7.

(80)

Obseg uvoza v Unijo iz zadevne države in tržni delež sta se gibala na naslednji način:

Preglednica 2

Obseg uvoza in tržni delež

(81)

Obseg uvoza iz Kitajske se je med poslovnima letoma 2010/2011 in 2011/2012 zmanjšal, vendar se je v poslovnem letu 2012/2013 znatno povečal, ponovno pa se je povečal še v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Na splošno se je obseg uvoza iz Kitajske v obravnavanem obdobju povečal za 65 %. Pripadajoči tržni delež je pokazal podobno gibanje, in sicer se je med poslovnima letoma 2010/2011 in 2011/2012 najprej zmanjšal, nato pa do obdobja preiskave v zvezi s pregledom znatno povečal. Na splošno se je v obravnavanem obdobju tržni delež povečal za 68 %. Kljub navedenim povečanjem v relativnem smislu sta obseg in tržni delež kitajskega uvoza v absolutnem smislu v obravnavanem obdobju ostala na nizkih ravneh.

(82)

Cene uvoza so bile določene na podlagi podatkov Eurostata.

(83)

Spodnja preglednica prikazuje povprečno ceno uvoza iz Kitajske:

Preglednica 3

Cene uvoza

(84)

Povprečne uvozne cene iz Kitajske so se od poslovnega leta 2010/2011 in obdobja preiskave v zvezi s pregledom nenehno zniževale, pri čemer so se v obravnavanem obdobju na splošno znižale za 20 %.

(85)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom določila tako, da je primerjala:

(86)

Primerjava ni pokazala, da bi uvoz iz Kitajske na trg Unije nelojalno nižal cene industrije Unije. Vendar je brez upoštevanja učinka protidampinških dajatev stopnja nelojalnega nižanja cen dejansko znašala več kot 10 %.

(87)

Komisija je obseg uvoza iz Indonezije določila na podlagi podatkov Eurostata in podatkov, ki so jih predložili indonezijski proizvajalci izvozniki v vzporedni preiskavi iz uvodne izjave 7.

(88)

Uvoz iz Indonezije v Unijo in tržni delež sta se gibala na naslednji način:

Preglednica 4

Obseg uvoza in tržni delež

(89)

Obseg uvoza iz Indonezije se je v obravnavanem obdobju skoraj potrojil. Povečeval se je neprekinjeno in hitro, in sicer za 182 %, tj. z 8 638 ton v poslovnem letu 2010/2011 na 24 385 ton v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(90)

Pripadajoči tržni delež se je v obravnavanem obdobju skoraj potrojil. Kljub splošnemu zmanjšanju potrošnje (– 2 %) se je povečal za 187 %.

(91)

Komisija je uvozne cene določila na podlagi podatkov Eurostata in podatkov, ki so jih predložili vzorčeni indonezijski proizvajalci izvozniki v vzporedni tekoči preiskavi iz uvodne izjave 7.

(92)

Povprečna uvozna cena iz Indonezije v Unijo se je gibala na naslednji način:

Preglednica 5

Uvozna cena

(93)

Povprečna cena uvoza MNG iz Indonezije se je nekoliko zvišala v poslovnih letih 2010/2011 in 2011/2012, znižala pa se je v poslovnem letu 2012/2013 in še dodatno v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Povprečna cena uvoza MNG iz Indonezije se je v obravnavanem obdobju na splošno znižala za 8 %.

(94)

Obseg, tržni delež in cene uvoza iz drugih tretjih držav so se gibali na naslednji način:

Preglednica 6

Uvoz iz drugih tretjih držav

(95)

Na splošno se je obseg uvoza iz drugih tretjih držav zmanjšal z 10 268 ton v poslovnem letu 2010/2011 na 2 894 ton v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, tj. za 72 % v obravnavanem obdobju. Pripadajoči tržni delež se je v istem obdobju zmanjšal za 71 %. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je tržni delež uvoza iz drugih tretjih držav predstavljal le približno četrtino svoje ravni v poslovnem letu 2010/2011. Na splošno so se cene uvoza tretjih držav v obravnavanem obdobju zvišale za 10 %.

(96)

Zainteresirana stran je trdila, da je celotni uvoz, vključno z uvozom iz Kitajske in iz Indonezije, v obravnavanem obdobju ostal nespremenjen.

(97)

Ta trditev je bila v nasprotju z razpoložljivimi statističnimi podatki, na katerih temeljijo ugotovitve preiskave in ki so prikazani v preglednici 7. Celotni uvoz v Unijo se je v obravnavanem obdobju dejansko povečal za 46 %. Trditev je bila zato zavrnjena.

(98)

Celotni uvoz, vključno s Kitajsko in Indonezijo, se je gibal na naslednji način:

Preglednica 7

Celotni uvoz

(99)

Komisija je v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe proučila vse gospodarske dejavnike in kazalnike, ki vplivajo na stanje industrije Unije.

(100)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 8

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(101)

Obseg proizvodnje se je v obravnavanem obdobju spreminjal. Med poslovnima letoma 2010/2011 in 2011/2012 se je zmanjšal, med poslovnima letoma 2011/2012 in 2012/2013 povečal, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa dosegel najnižjo raven. Preiskava je pokazala, da so bila ta nihanja predvsem posledica ustavitev zaradi vzdrževanja, ki ga je industrija Unije opravila vsakih 15 mesecev, in slabih vremenskih razmer pozimi 2010/2011, ki so povzročile motnje v oskrbi z eno od glavnih surovin (amonijak). Ustavitve zaradi vzdrževanja so bile v obdobju preiskave v zvezi s pregledom podaljšane, da bi se znižala visoka raven zalog. Na splošno se je obseg proizvodnje v obravnavanem obdobju zmanjšal za 9 %.

(102)

Ena stran je trdila, da sta se obseg proizvodnje in izkoriščenost zmogljivosti zmanjšali šele po tem, ko sta se znatno povečali v obdobju pred obravnavanim obdobjem. Na podlagi tega je stran trdila, da zmanjševanje teh dejavnikov zato ne kaže na škodo. Komisija je pri ugotavljanju gibanj različnih kazalnikov škode svojo oceno osnovala na obravnavanem obdobju, kar se je določilo ob začetku preiskave. Obravnavano obdobje zajema obdobje preiskave v zvezi s pregledom in tri predhodna finančna leta, kar ustreza ustaljeni praksi. Zgolj dejstvo, da nekateri kazalniki škode kažejo višje vrednosti pred obravnavanim obdobjem, ne zadostuje za odstopanje od navedene prakse. Zato se lahko upoštevajo le gibanja v obravnavanem obdobju. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(103)

Proizvodna zmogljivost je v obravnavanem obdobju na splošno ostala nespremenjena.

(104)

Zaradi zmanjšanja obsega proizvodnje in stabilne proizvodne zmogljivosti se je izkoriščenost zmogljivosti gibala v skladu z obsegom proizvodnje, tj. v poslovnem letu 2011/2012 se je najprej zmanjšala, v poslovnem letu 2012/13 se je povečala, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa spet zmanjšala. Na splošno se je izkoriščenost zmogljivosti v obravnavanem obdobju zmanjšala za 9 % v skladu z zmanjšanjem obsega proizvodnje.

(105)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v Uniji v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 9

Obseg prodaje in tržni delež

(106)

Obseg prodaje MNG s strani industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 17 %. Zmanjšal se je predvsem v poslovnih letih 2010/2011 in 2011/2012, v naslednjih letih pa je ostal razmeroma nespremenjen. Upad obsega prodaje je skupaj z vzporednim zmanjšanjem potrošnje in povečanjem uvoza predvsem iz Indonezije povzročil zmanjšanje skupnega tržnega deleža industrije Unije, ki se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za približno 15 %. Med poslovnima letoma 2010/2011 in 2011/2012 se je tržni delež industrije Unije zmanjšal za 4 %, kar je sovpadalo s povečanjem tržnega deleža indonezijskega in kitajskega uvoza v istem obdobju. Tržni deleži industrije Unije so se od poslovnega leta 2012/2013 do obdobja preiskave v zvezi s pregledom še naprej neprekinjeno zmanjševali, obseg uvoza in tržni deleži uvoza iz Indonezije pa so se bistveno povečali. Podobno sta se uvoz in tržni delež Kitajske v obravnavanem obdobju povečala, čeprav so njune ravni v celotnem navedenem obdobju ostale nizke.

(107)

Medtem ko se je potrošnja Unije v obravnavanem obdobju zmanjšala za 2 %, se je obseg prodaje industrije Unije zmanjšal za 17 %, kar je pomenilo zmanjšanje tržnega deleža za 15 %.

(108)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 10

Zaposlenost in produktivnost

(109)

Zaposlenost v industriji Unije se je nenehno povečevala, in sicer se je v obravnavanem obdobju na splošno povečala za 8 %. To povečanje je bilo zlasti posledica vključitve nekdanje povezane družbe leta 2011 in razširitve sektorja vzdrževalnih del industrije Unije.

(110)

Produktivnost se je zmanjšala zaradi povečanja zaposlenosti in zmanjšanja proizvodnje, kot je prikazano v preglednici 8 v uvodni izjavi 100.

(111)

Stopnja dampinga, ugotovljena za Kitajsko, je bila precej nad stopnjo de minimis, medtem ko je bil obseg uvoza iz Kitajske majhen v celotnem obravnavanem obdobju. V primeru razveljavitve ukrepov bi bil učinek dejanskih stopenj dampinga na industrijo Unije znaten glede na vedno večji obseg in zniževanje cen uvoza iz Kitajske ter glede na pričakovani razvoj kitajskega uvoza, če bi se iztekla veljavnost ukrepov. Vzporedno so bile v protidampinški preiskavi v zvezi z uvozom MNG iz Indonezije, kot je navedeno v uvodni izjavi 7, ugotovljene znatne stopnje dampinga za sodelujoče proizvajalce izvoznike iz Indonezije, kar je znatno povečalo njihov tržni delež na trgu Unije v obravnavanem obdobju.

(112)

Industrija Unije je bila še vedno v procesu okrevanja od učinkov preteklega škodljivega dampinškega uvoza MNG s poreklom iz Kitajske, kot je navedeno v uvodni izjavi 124. Ker se je dampinški uvoz iz Indonezije v obravnavanem obdobju znatno povečal in se je ugotovilo, da je povzročil znatno škodo industriji Unije (12), bi bilo mogoče sklepati, da je proces okrevanja nazadoval.

(113)

Povprečna prodajna cena industrije Unije za nepovezane stranke v Uniji se je v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 11

Povprečne prodajne cene

(114)

Povprečna prodajna cena industrije Unije na enoto, zaračunana nepovezanim strankam v Uniji, se je v obravnavanem obdobju znižala za 3 %. Med poslovnima letoma 2010/2011 in 2011/2012 se je najprej zvišala za 7 %, po tem pa se je nenehno zniževala do obdobja preiskave v zvezi s pregledom. Zvišanje cene v poslovnih letih 2010/2011 in 2011/2012 je mogoče obravnavati kot posledico zvišanja stroškov v istem obdobju, čeprav je bilo to zvišanje izrazitejše od zvišanja cen. Hkrati se je uvoz iz Indonezije povečal in izvajal močan cenovni pritisk na industrijo Unije. Zato so se cene industrije Unije v poslovnih letih 2011/2012 in 2012/2013 znižale za 6 %, med poslovnim letom 2012/2013 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom pa še za 4 %.

(115)

Proizvodni stroški na enoto so se v obravnavanem obdobju zvišali za 30 %. Njihovo neprekinjeno zviševanje se je začelo v poslovnem letu 2011/2012, zlasti zaradi zvišanja stroškov surovin in dela. Kot je navedeno zgoraj, tega zvišanja stroškov ni bilo mogoče pokriti z enakovrednim zvišanjem cene, saj se je z dampinškim uvozom iz Indonezije izvajal cenovni pritisk.

(116)

Ena zainteresirana stran je pozvala Komisijo, naj razišče, ali je morebitna vključitev stranskih izdelkov v strošek proizvodnje industrije Unije lahko povzročila umetno zvišanje povprečnih stroškov proizvodnje industrije Unije. V preiskavi se je ugotovilo, da so bili stranski izdelki pravilno razporejeni in na noben način niso izkrivljali celotne slike škode. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(117)

Povprečni stroški dela v industriji Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 12

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(118)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so se zvišali za 24 %. To bi bilo mogoče pojasniti predvsem z okrepljenimi prizadevanji industrije Unije za izboljšanje učinkovitosti svojih delavcev in osebja, da bi se optimiziral proizvodni proces.

(119)

Zaloge proizvajalca Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 13

Zaloge

(120)

Končne zaloge so se v obravnavanem obdobju na splošno povečale za 43 %. Med poslovnima letoma 2010/2011 in 2011/2012 so se zmanjšale, ko se je zmanjšal obseg proizvodnje in povečal obseg izvoza. Med poslovnima letoma 2011/2012 in 2012/2013 so se povečale zaradi povečanja proizvodnje, prodaja industrije Unije na trgu Unije pa je ostala skoraj nespremenjena. Od poslovnega leta 2012/2013 do obdobja preiskave v zvezi s pregledom so se končne zaloge ponovno zmanjšale, zlasti zaradi odločitve za zmanjšanje proizvodnje, da bi se zmanjšale velike zaloge.

(121)

Končne zaloge, izražene kot odstotek proizvodnje, so se med poslovnima letoma 2010/2011 in 2011/2012 zmanjšale, med poslovnima letoma 2011/2012 in 2012/2013 pa skoraj podvojile. Dodatno so se povečale med poslovnim letom 2012/2013 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom. Na splošno so se v obravnavanem obdobju povečale za 56 %. Povečanje v poslovnem letu 2012/2013 in obdobju preiskave v zvezi s pregledom je treba obravnavati ob upoštevanju povečanja obsega dampinškega uvoza iz Indonezije, medtem ko je prodaja Unije v istem obdobju ostala skoraj nespremenjena.

(122)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb proizvajalca Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 14

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(123)

Komisija je dobičkonosnost industrije Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot odstotek prihodkov od te prodaje. Dobičkonosnost se je v poslovnih letih 2010/2011 in 2011/2012 znatno zmanjšala, vendar je ostala pozitivna. V poslovnem letu 2012/2013 je postala negativna. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom se je še dodatno zmanjšala. Dobičkonosnost se je v obravnavanem obdobju na splošno zmanjšala za 180 %. To zmanjšanje je bilo predvsem posledica cenovnega pritiska uvoza iz Indonezije, ki je na trg Unije vstopal po dampinških cenah in je industriji Unije preprečeval, da bi svoje cene določala v skladu z zvišanjem stroškov. Neto denarni tok je sposobnost industrije Unije, da sama financira svoje dejavnosti. Gibal se je na enak način kot dobičkonosnost, in sicer se je v obravnavanem obdobju neprekinjeno zmanjševal, od poslovnega leta 2012/2013 naprej pa je bil negativen. To gibanje se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom še stopnjevalo. Neto denarni tok se je v obravnavanem obdobju na splošno zmanjšal za 119 %.

(124)

Naložbe so se v obravnavanem obdobju povečale za 97 %. Vključevale so predvsem naložbe, potrebne za vzdrževanje in skladnost z zakonskimi varnostnimi zahtevami. Industrija Unije je pred obravnavanim obdobjem še vedno okrevala od preteklega dampinga kitajskih proizvajalcev izvoznikov, pri čemer se je njen položaj začel izboljševati in je bila od začetka obravnavanega obdobja do poslovnega leta 2011/2012 dobičkonosna. V teh okoliščinah se je izvedlo veliko naložb, ki jih ni bilo več mogoče odložiti, kar je razlog za bistveno povečanje naložb v poslovnem letu 2011/2012 in naslednjih letih.

(125)

Donosnost naložb je dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Enako kot drugi finančni kazalniki je bila donosnost naložb pri proizvodnji in prodaji podobnega izdelka od poslovnega leta 2012/2013 naprej negativna, kar je izražalo negativno gibanje dobičkonosnosti. Donosnost naložb se je v obravnavanem obdobju na splošno zmanjšala za 210 %.

(126)

Zaradi zmanjševanja dobičkonosnosti in denarnega toka se je zmanjšala tudi zmožnost zbiranja kapitala družbe.

(127)

Skoraj vsi glavni kazalniki škode so pokazali negativno gibanje. Obseg proizvodnje in izkoriščenost zmogljivosti sta se v obravnavanem obdobju zmanjšala za približno 9 %, obseg prodaje pa za 17 %. Ker je industrija Unije poskušala nadomestiti zmanjšanje obsega prodaje in tržnega deleža, so se njene povprečne cene v obravnavanem obdobju znižale za 3 %, stroški proizvodnje pa so se vzporedno zvišali za 30 %. Zato se je dobičkonosnost, ki je bila na začetku obravnavanega obdobja pozitivna, zmanjšala in v poslovnem letu 2012/2013 postala negativna, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa se je še naprej zmanjševala. Podobna negativna gibanja je bilo mogoče opaziti pri neto denarnem toku in donosnosti naložb.

(128)

Zaposlenost se je v obravnavanem obdobju povečala za 8 %. To povečanje v obravnavanem obdobju je mogoče pojasniti z vključitvijo nekdanje povezane družbe leta 2011 in razširitvijo sektorja vzdrževalnih del industrije Unije. Tudi naložbe so pokazale pozitivno gibanje. Povezane so bile predvsem s preventivnimi ukrepi in varnostnimi zahtevami, ne pa s povečanjem zmogljivosti. Ta pozitivna gibanja torej niso izključevala obstoja škode.

(129)

Ena zainteresirana stran je trdila, da negativno gibanje v zgolj nekaterih kazalnikih škode ne zadostuje za sklepanje o znatni škodi. Člen 3(5) osnovne uredbe ne določa, da morajo negativno gibanje pokazati vsi kazalniki škode, vendar je treba industrijo Unije proučiti z ocenjevanjem razvoja vseh kazalnikov škode kot celote. V sedanjem primeru so skoraj vsi kazalniki škode pokazali negativno gibanje, vključno z glavnimi kazalniki, kot so obseg prodaje in proizvodnje, tržni delež, povprečne prodajne cene in dobičkonosnost.

(130)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(131)

Kot je prikazano v uvodnih izjavah 99 do 130, je industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom utrpela znatno škodo. Kitajski izvoz je bil v celotnem obravnavanem obdobju na trgu Unije prisoten le v omejenih količinah, medtem ko sta se obseg uvoza in tržni delež iz Indonezije v istem obdobju skoraj potrojila. V vzporedni preiskavi v zvezi z uvozom MNG iz Indonezije iz uvodne izjave 7 se je ugotovilo, da je bil uvoz iz Indonezije dampinški in je povzročil znatno škodo industriji Unije, medtem ko uvoz iz Kitajske glede na majhen obseg in nizke ravni cen k tej škodi ni prispeval (13). Kot je navedeno v uvodnih izjavah 48 in 70, je preiskava hkrati pokazala, da se je kitajski uvoz v obdobju preiskave v zvezi s pregledom izvajal po dampinških ravneh cen, pri čemer je obstajala verjetnost nadaljevanja dampinga, če bi se iztekla veljavnost ukrepov.

(132)

Komisija je ocenila verjetnost ponovitve škode v primeru izteka trenutno veljavnih ukrepov, in sicer morebitni vpliv kitajskega uvoza na trg in industrijo Unije, v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(133)

Ta analiza se je osredotočila na neizkoriščeno zmogljivost kitajskih proizvajalcev izvoznikov, privlačnost trga Unije in gibanje cen kitajskih proizvajalcev v Uniji. Upoštevali so se tudi uvedeni protidampinški ukrepi za uvoz MNG iz Indonezije.

(134)

Kot je določeno v uvodni izjavi 51, je bila skupna neizkoriščena zmogljivost proizvodnje MNG na Kitajskem leta 2012 ocenjena na približno 600 000–900 000 ton. Ta znesek je v veliki meri presegel skupno potrošnjo MNG v Uniji v istem obdobju.

(135)

Zaradi privlačnosti trga Unije, opisane v uvodnih izjavah 59 do 64, se lahko upravičeno pričakuje, da se bo v primeru razveljavitve ukrepov vsaj del navedene neizkoriščene zmogljivosti po vsej verjetnosti preusmeril na trg Unije.

(136)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 50, bi kitajske cene uvoza brez protidampinških dajatev v povprečju za več kot 10 % nelojalno znižale prodajne cene Unije. Prav tako bi bile nižje tudi od indonezijskih cen uvoza. Na podlagi tega se je sklenilo, da bodo brez ukrepov kitajski proizvajalci izvozniki verjetno povečali cenovni pritisk na trg Unije in s tem še povečali znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je vzporedna protidampinška preiskava pokazala, da je uvoz iz Indonezije na trgu Unije ustvaril cenovni pritisk, zaradi katerega industrija Unije ni mogla zvišati svojih cen v skladu z zvišanjem stroškov, ampak je morala v obravnavanem obdobju svoje cene znižati.

(137)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 60, bi se lahko kitajske cene uvoza zvišale, če bi se iztekla veljavnost ukrepov. Vendar ob upoštevanju znatnih stopenj nelojalnega nižanja cen, ugotovljenih ob odštetju protidampinških dajatev, in tudi če so se kitajske cene uvoza dejansko zvišale, torej obstaja stopnja, ki kitajskim izvoznikom omogoča ohranjanje ravni cen uvoza pod ravnmi cen industrije Unije, s čimer bodo zelo verjetno lahko pridobili dodatne tržne deleže na trgu Unije. Če bi se to zgodilo, bi se industrija Unije soočila s takojšnjim padcem svoje prodaje in prodajnih cen.

(138)

Ob upoštevanju vzporedne preiskave v zvezi z Indonezijo in ustreznih ukrepov zoper uvoz MNG iz te države, bo industrija Unije po pričakovanjih lahko okrevala od znatne škode. Ta proces okrevanja bi bil ogrožen, če bi se uvoz iz Kitajske ponovno začel izvajati v znatnih količinah in po dampinških cenah, kar bi se zgodilo, če bi se iztekla veljavnost ukrepov.

(139)

Po razkritju je ena zainteresirana stran trdila, da ohranitev ukrepov ne bi izboljšala stanja proizvajalca Unije, ker so poslabšanje razmer povzročili predvsem dejavniki, ki niso povezani z uvozom MNG iz Kitajske. Ta stran je trdila, da so bili ti dejavniki predvsem učinek naložbene politike industrije Unije na njeno dobičkonosnost, povečanje stroškov dela in domnevna neučinkovita uporaba virov. Trdila je še, da učinek teh faktorjev pri oceni splošnega stanja industrije Unije ni bil dovolj upoštevan.

(140)

Treba je opozoriti, da zadevna zainteresirana stran ni predložila nobenih novih informacij ali dokazov v podporo tem trditvam.

(141)

Kar zadeva naložbe industrije Unije, ta stran ni pojasnila, v kolikšni meri bi lahko te naložbe vplivale na njeno dobičkonosnost. Kakor je opisano v uvodni izjavi 124, so naložbe industrije Unije izhajale iz razumnih poslovnih odločitev in jih ne moremo šteti za neprimerne. Poleg tega se naložbeni stroški sčasoma amortizirajo in kot taki niso imeli nobenega bistvenega vpliva na dobičkonosnost industrije Unije.

(142)

Kar zadeva povečanje stroškov dela, natančnih podatkov zaradi njihove zaupnosti sicer ni mogoče objaviti, vendar je preiskava pokazala, da vpliv tega povečanja na skupne stroške proizvodnje ni bil bistven.

(143)

V zvezi z neučinkovito uporabo virov stran ni navedla narave domnevnih neučinkovitosti, preiskava pa ni odkrila nobenih morebitnih neučinkovitosti industrije Unije.

(144)

Zato so bile te trditve zavrnjene.

(145)

Glede na ugotovitve preiskave, in sicer v zvezi z neizkoriščeno zmogljivostjo, privlačnostjo trga Unije in pričakovanih ravni cen kitajskega uvoza, se šteje, da se bo škoda po vsej verjetnosti ponovila, če bi se ukrepi razveljavili, pri tem pa se bodo dodatno poslabšale razmere industrije Unije, ki so nastale zaradi povzročene škode, saj se bo kitajski uvoz po dampinških cenah verjetno povečal in s tem nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije.

(146)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je Komisija proučila, ali bi bila ohranitev veljavnih protidampinških ukrepov zoper Kitajsko v nasprotju z interesom Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na oceni vseh različnih zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

(147)

Vse zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo svoja stališča v skladu s členom 21(2) osnovne uredbe.

(148)

Na podlagi tega je Komisija proučila, ali so kljub sklepom o verjetnosti nadaljevanja dampinga in škode obstajali nujni razlogi, ki bi privedli do sklepa, da ohranitev obstoječih ukrepov ni bila v interesu Unije.

(149)

Preiskava je pokazala, da je industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom utrpela znatno škodo. Kot je navedeno v uvodni izjavi 131, je znatno škodo povzročil dampinški uvoz iz Indonezije. V preiskavi se je ugotovilo tudi, da je obstajala verjetnost ponovitve znatne škode, če bi se iztekla veljavnost ukrepov zoper kitajski uvoz. Zlasti je verjetno, da bo pričakovano okrevanje industrije Unije od povzročene škode zaradi uvoza iz Indonezije zaradi protidampinških ukrepov, uvedenih zoper to državo, ogroženo, če bi se nadaljeval kitajski uvoz MNG na trgu Unije po dampinških cenah.

(150)

Če bi se ukrepi ohranili, se pričakuje, da bo industrija Unije lahko imela vse koristi od učinkov uvedenih ukrepov v okviru vzporedne preiskave v zvezi z uvozom MNG iz Indonezije, kar pomeni, da bo okrevala od povzročene znatne škode. Sčasoma bi morala tudi izboljšati dobičkonosnost.

(151)

Zato se je sklenilo, da bi bila ohranitev veljavnih ukrepov zoper Kitajsko v interesu industrije Unije.

(152)

Po objavi obvestila o začetku se je javilo 14 družb. Vendar nobena od teh družb v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni uvažala MNG iz Kitajske v Unijo.

(153)

Med preiskavo se je kot uporabnik javil en trgovec v Uniji, ki se ukvarja s preprodajo MNG v Uniji in zunaj nje. Ta trgovec je MNG kupoval predvsem od industrije Unije, pa tudi od uvoznikov. MNG, ki ga je kupil od trgovcev, ni bil kitajskega porekla, temveč je izviral iz Indonezije in drugih tretjih držav. Dejavnost trgovca, povezana z MNG, je zanemarljiva v primerjavi z njegovo celotno dejavnostjo. Na podlagi tega se je štelo, da veljavni ukrepi za uvoz MNG iz Kitajske niso imeli nobenega bistvenega negativnega učinka na položaj tega trgovca.

(154)

Uporabniki so dejavni predvsem v živilskem sektorju in MNG uporabljajo pri proizvodnji mešanic začimb, juh in pripravljene hrane. MNG se uporablja tudi v posebne neprehrambene namene, na primer pri proizvodnji detergentov.

(155)

Javilo se je 33 družb in poslani so jim bili vprašalniki. Pet družb je sodelovalo v preiskavi in predložilo izpolnjen vprašalnik. Štiri od njih so bile dejavne v živilskem sektorju, ena pa v neživilskem sektorju. Dve od sodelujočih družb, od katerih je ena dejavna v živilskem sektorju, druga pa proizvaja detergente, sta bili preverjeni na kraju samem.

(156)

Preiskava je pokazala, da je MNG v povprečju predstavljal približno 5 % skupnih stroškov za izdelke, ki vsebujejo MNG, ki ga proizvajajo sodelujoče družbe, ki so zagotovile potrebne podatke.

(157)

Od štirih sodelujočih uporabnikov je le eden uvažal MNG iz Kitajske. Ta sodelujoča družba je MNG kupovala od industrije Unije in približno 40 % vseh svojih nakupov MNG uvažala iz Kitajske. Dejavnost, povezana z izdelki, ki vsebujejo MNG, je predstavljala približno eno tretjino njene celotne dejavnosti. Ugotovljeno je bilo, da je bila družba v obdobju preiskave dobičkonosna.

(158)

Ostale tri družbe v obdobju preiskave v zvezi s pregledom niso uvažale MNG iz Kitajske. Med njimi sta bili družbi, katerih dejavnost, povezana z MNG, je bila razmeroma nepomembna v primerjavi z njuno celotno dejavnostjo. Poleg tega sta bili ti družbi v obdobju preiskave v zvezi s pregledom glede na zagotovljene podatke dobičkonosni. Dejavnost tretje družbe, ki je bila sicer povezana z izdelki, ki vsebujejo MNG, je predstavljala približno eno tretjino njene celotne dejavnosti, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa se je ugotovilo, da je bila družba dobičkonosna.

(159)

Ena od sodelujočih družb je MNG uporabljala za proizvodnjo detergentov. MNG je predstavljal med 15 % in 20 % stroškov proizvodnje teh izdelkov. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je družba MNG kupovala predvsem od industrije Unije. MNG je uvažala tudi iz drugih tretjih držav, vendar ne iz Kitajske. V primerjavi z njeno celotno dejavnostjo je bil z izdelki, ki vsebujejo MNG, povezan samo manjši del njenih dejavnosti, za katerega je bilo poleg tega ugotovljeno, da je pozitivna stopnja dobička v obdobju preiskave znašala [5–10] %.

(160)

Ta zainteresirana stran je trdila, da se bo glede na regulativni okvir EU, ki prepoveduje uporabo fosfatov in drugih fosforjevih spojin (14), MNG pri proizvodnji detergentov verjetno uporabljal v večjih količinah, saj bo zamenjal fosfate in druge fosforjeve spojine. Zato se pričakuje, da se bo povpraševanje po MNG v Uniji bistveno povečalo in da bodo morebitne protidampinške dajatve na uvoz MNG škodile razvoju tega novega trga. Zlasti je stran trdila, da kitajski uvoz zaradi stopnje uvedenih protidampinških ukrepov na uvoz MNG iz Kitajske ne more vstopiti na trg Unije in da zato obstaja tveganje pomanjkanja dobave v Uniji. Družba je nadalje trdila, da ker veljajo tudi ukrepi zoper uvoz MNG iz Indonezije, to pomeni pomanjkanje drugih virov dobave.

(161)

Ta uporabnik je nadalje trdil, da bo imela industrija Unije glede na pričakovano povečanje potrošnje MNG od tega koristi ter bo tudi povečala svoj obseg prodaje na trgu Unije. Po drugi strani pa je uporabnik trdil, da industrija Unije ne bo imela dovolj zmogljivosti za preskrbo vedno večjega povpraševanja na trgu Unije.

(162)

Vendar je v tej fazi težko predvideti, kako bo novi pravni okvir vplival na trg Unije in ali bo spodbudil proizvodnjo detergentov na osnovi MNG (ali v kakšnem obsegu) ter s tem vplival na povpraševanje po MNG v Uniji. Poleg tega zainteresirana stran ni zagotovila nobenih dokazov o tem, kako obsežni bi bili lahko škodljivi učinki protidampinške dajatve. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je cilj protidampinške dajatve vzpostaviti enake konkurenčne pogoje na trgu Unije. Preiskava je pokazala tudi, da je veliko drugih virov dobave, na primer države, kot so Brazilija, Vietnam in Republika Koreja.

(163)

Po razkritju je ista zainteresirana stran ponovila svojo trditev, da se bo povpraševanje po MNG v Uniji bistveno povečalo zaradi prepovedi fosfatov in da industrija Unije ne bo mogla zadostiti temu povečanemu povpraševanju v Uniji. Vendar zadevna stran ni navedla nobenih novih informacij ali dokazov, s katerimi bi podprla svojo trditev, zato je bila ta trditev zavrnjena.

(164)

Kar zadeva druge vire dobave, je bil tržni delež uvoza iz drugih tretjih držav v poslovnem letu 2010/2011 precejšen, zmanjšal pa se je le zaradi nepoštenih cen uvoza iz Indonezije. Pričakuje se, da bo uvedba dajatev na uvoz MNG iz Indonezije v vzporedni preiskavi drugim tretjim državam omogočila ponovno pridobitev izgubljenih tržnih deležev v Uniji. Če bi se razveljavili ukrepi v zvezi s Kitajsko, bi bil ogrožen pričakovani učinek protidampinških dajatev za Indonezijo, saj bo uvoz iz Kitajske verjetno vstopil na trg Unije v bistveno večjih količinah po dampinških ravneh cen, ki bi nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije na trgu Unije (kot je bilo že ugotovljeno v uvodnih izjavah 149 do 151).

(165)

Po razkritju je zgoraj omenjena zainteresirana stran ponovila, da ni nobenih alternativnih virov dobave, ker proizvajalci na drugih trgih tretjih držav pripadajo isti skupini kot industrija Unije.

(166)

Kot je bilo navedeno v uvodnih izjavah 94 in 95 zgoraj, alternativni viri dobave MNG obstajajo v več tretjih državah, kot so Brazilija, Republika Koreja ali Vietnam. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je tržni delež uvoza iz tretjih držav, razen iz Kitajske ali Indonezije, pomenil le četrtino svoje ravni v poslovnem letu 2010/2011. Če se bodo ukrepi za uvoz iz Kitajske ohranili, ni nobenega razloga, da ne bi mogel uvoz iz drugih tretjih držav vsaj delno pokriti potreb uporabnikov MNG, ustrezni tržni delež pa bi se lahko povzpel nazaj na raven iz poslovnega leta 2010/2011 oziroma še višje. Poleg tega po informacijah, ki so bile na voljo stranem v nezaupnem spisu, ti alternativni viri pripadajo bodisi podjetjem/skupinam podjetij, ki so neodvisna od skupine Ajinomoto, bodisi tej skupini. Tudi če bi ti alternativni viri pripadali skupini Ajinomoto, pa ni nobenega znaka, da trgu Unije ne bi dobavljali po poštenih pogojih. To trditev bi bilo zato treba zavrniti.

(167)

Ista stran je trdila tudi, da ima industrija Unije prevladujoč položaj in da bi na trgu Unije prišlo do pomanjkanja konkurence. Trdila je, da bi ohranitev ukrepov zoper kitajski MNG še dodatno okrepila položaj industrije Unije na trgu Unije.

(168)

Preiskava je jasno pokazala, da industrija Unije ni mogla ohraniti svojega obsega prodaje v Uniji, saj je izgubila svoj tržni delež, in sicer zlasti zaradi uvoza iz Indonezije. Poleg tega industrija Unije zaradi cenovnega pritiska, ki se je izvajal z dampinškim uvozom iz Indonezije, ni mogla zvišati svojih cen v skladu z zvišanjem stroškov surovin, zato je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom utrpela velike izgube. Komisija je ugotovila tudi, da v Uniji konkurira tudi uvoz iz več tretjih držav, ki imajo prost dostop do trga Unije. Glede na to ni bilo dovolj dokazov v zvezi z domnevnim prevladujočim položajem industrije Unije in trditev je bilo treba zavrniti.

(169)

Po razkritju je zadevna zainteresirana stran trdila, da ne bi bilo v interesu Unije, da bi bili uporabniki v Uniji odvisni od industrije Unije in da bi moralo biti dovolj alternativnih virov dobave. V podporo tej trditvi je zadevna stran navedla, da je bila manjša potrošnja med poslovnima letoma 2010/2011 in 2011/2012 predvsem rezultat zmanjšanja obsega proizvodnje industrije Unije.

(170)

Kakor je bilo omenjeno zgoraj v uvodni izjavi 100, se je proizvodnja med poslovnima letoma 2010/2011 in 2011/2012 zmanjšala za 5 %, potrošnja pa se je v istem obdobju zmanjšala za 13 % (glej uvodni izjavi 76 in 78). V poslovnem letu 2011/2012 je bila izkoriščenost zmogljivosti 5 % pod svojo ravnjo iz poslovnega leta 2010/2011, kar pomeni, da so obstajale rezervne zmogljivosti v poslovnem letu 2011/2012. Proizvodnja industrije Unije se zato ne more obravnavati kot dejavnik, ki bi imel vpliv na zmanjšanje potrošnje v poslovnem letu 2011/2012. V vsakem primeru, kakor je bilo navedeno zgoraj v uvodni izjavi 166, obstajajo alternativni viri dobave v drugih tretjih državah. To trditev bi bilo zato treba zavrniti.

(171)

Na podlagi tega in zlasti dejstva, da ukrepi zoper Kitajsko dozdevno niso imeli nobenih bistvenih negativnih učinkov na sodelujoče uporabnike, je Komisija sklenila, da v primeru ohranitve ukrepov učinek na gospodarski položaj teh gospodarskih subjektov verjetno ne bo bistven.

(172)

Javili so se štirje dobavitelji surovin v Uniji in predložili izpolnjene vprašalnike. Njihova prodaja surovin industriji Unije je predstavljala le majhen delež njihovega celotnega prihodka od prodaje. Dva od teh dobaviteljev sta izpodbijala navedeni sklep s trditvijo, da bi izginotje industrije Unije bistveno vplivalo na njuno poslovno dejavnost. Dobavitelja sta trdila, da bi morebitna zaustavitev proizvodnje MNG v Uniji škodila njunemu splošnemu poslovanju, saj sladkorne rastline nujno proizvedejo tudi določeno količino sladkornih sirupov in melase, katerih glavni kupec je industrija Unije. Če se sladkor v teh oblikah ne proda, bi to vplivalo na splošno učinkovitost zadevne rastline.

(173)

Vendar te trditve niso bile podprte z dokazi, zato so se zavrnile.

(174)

Ena zainteresirana stran je trdila, da bi bilo treba veljavne ukrepe zoper Kitajsko oceniti skupaj z učinki ukrepov, uvedenih za uvoz MNG iz Indonezije.

(175)

Učinek obeh ukrepov na uporabnike se je proučil v okviru razpoložljivosti drugih virov dobave. Analiza je pokazala, da so imele številne tretje države dejansko možnost izvažati MNG v Unijo. Te tretje države so bile dejansko prisotne na trgu Unije, preden je indonezijski dampinški uvoz vstopil v Unijo v velikih količinah.

(176)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da v okviru interesa Unije ni utemeljenih razlogov, ki bi nasprotovali ohranitvi sedanjih protidampinških ukrepov zoper Kitajsko.

(177)

Vse strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravalo priporočiti ohranitev obstoječih ukrepov. Po navedenem razkritju jim je bilo odobreno tudi obdobje za predložitev pripomb. Stališča in pripombe so bili ustrezno upoštevani, če je bilo to upravičeno.

(178)

Iz navedenega sledi, kakor določa člen 11(2) osnovne uredbe, da bi bilo treba protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo za uvoz MNG s poreklom iz Kitajske in so bili uvedeni z Uredbo (ES) št. 1187/2008, ohraniti.

(179)

Podjetje lahko zahteva uporabo teh posameznih stopenj protidampinških dajatev, če naknadno spremeni ime. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo. Zahtevek mora vsebovati vse relevantne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na upravičenost podjetja do stopnje dajatve, ki se zanj uporablja. Če sprememba imena podjetja ne vpliva na upravičenost podjetja do stopnje dajatve, ki se zanj uporablja, se obvestilo o spremembi imena objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(180)

Odbor, ustanovljen s členom 15(1) osnovne uredbe, ni predložil mnenja –

(1)

Evropska komisija (Komisija) je z 22. avgustom 2014 z Izvedbeno uredbo (EU) št. 904/2014 (2) (začasna uredba) uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz mononatrijevega glutamata s poreklom iz Indonezije.

(2)

Komisija je postopek začela 29. novembra 2013 na podlagi pritožbe, ki jo je 16. oktobra 2013 vložila družba Ajinomoto Foods Europe SAS (pritožnik), ki je edini proizvajalec mononatrijevega glutamata v Uniji in zato predstavlja 100 % celotne proizvodnje mononatrijevega glutamata v Uniji.

(3)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 20 začasne uredbe, je preiskava dampinga in škode zajemala obdobje od 1. oktobra 2012 do 30. septembra 2013 (obdobje preiskave). Gibanja, pomembna za oceno škode, so se proučila za obdobje od 1. aprila 2010 do konca obdobja preiskave (obravnavano obdobje).

(4)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila uvedena začasna protidampinška dajatev (začasno razkritje), je več zainteresiranih strani predložilo pisna stališča glede začasnih ugotovitev. Stranem, ki so to zahtevale, je bila dana tudi možnost za zaslišanje.

(5)

Komisija je obravnavala ustne in pisne pripombe, ki so jih predložile zainteresirane strani, in po potrebi ustrezno spremenila začasne ugotovitve.

(6)

Komisija je vse strani obvestila o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je nameravala uvesti dokončno protidampinško dajatev na uvoz mononatrijevega glutamata s poreklom iz Indonezije in dokončno pobrati zneske, zavarovane z začasno dajatvijo (dokončno razkritje). Za vse strani je bil določen rok, v katerem so lahko predložile pripombe k dokončnemu razkritju.

(7)

Pripombe, ki so jih predložile zainteresirane strani, so bile obravnavane in po potrebi upoštevane.

(8)

Ker ni bilo pripomb v zvezi z metodo vzorčenja nepovezanih uvoznikov, se začasne ugotovitve iz uvodnih izjav 7 do 19 začasne uredbe potrdijo.

(9)

Kot je določeno v uvodni izjavi 21 začasne uredbe, je zadevni izdelek mononatrijev glutamat (MNG) s poreklom iz Indonezije, ki se trenutno uvršča pod oznako KN ex 2922 42 00 (zadevni izdelek). MNG je aditiv za živila in se uporablja predvsem kot ojačevalec okusa v juhah, mesnih juhah, ribjih in mesnih jedeh, mešanicah začimb ter pripravljeni hrani. Proizvaja se v obliki različno velikih belih kristalov brez vonja. MNG se uporablja tudi v kemični industriji za neprehrambene izdelke, kot so detergenti. MNG je na voljo v različnih velikostih pakiranja, od potrošniškega pakiranja po 0,5 g do 1 000-kilogramskega pakiranja v razsutem stanju v vrečah. Majhna pakiranja se prodajajo zasebnim potrošnikom prek prodajalcev na drobno, medtem ko so večja pakiranja po 20 kg in več namenjena industrijskim uporabnikom. Poleg tega so na voljo različne stopnje čistosti. Vendar ni razlik v značilnostih mononatrijevega glutamata, pakiranega v različno velikih pakiranjih ali pri različnih stopnjah čistosti.

(10)

Ker ni bilo pripomb v zvezi z zadevnim izdelkom in podobnim izdelkom, se sklepi iz uvodnih izjav 21 do 25 začasne uredbe potrdijo.

(11)

Ker ni bilo pripomb v zvezi z določitvijo normalne vrednosti, se uvodne izjave 26 do 31 začasne uredbe potrdijo.

(12)

Oba sodelujoča indonezijska proizvajalca izvoznika sta ponovila svoje trditve, da so bile prodajne cene za njune povezane družbe enake običajnim cenam na trgu in da bi bilo treba izvozno ceno zato določiti na podlagi prodajne cene indonezijske matične družbe za prvo povezano stranko in ne na podlagi konstruirane izvozne cene.

(13)

V podporo tej trditvi sta oba proizvajalca izvoznika trdila, da ni bilo na voljo nobenih dokazov v zvezi z navzkrižno kompenzacijo med izdelki niti da so pri poslovanju med indonezijsko matično družbo in njunimi povezanimi družbami nastali drugi stroški. Sklepi iz uvodne izjave 37 začasne uredbe zato ne bi smeli temeljiti na teh elementih.

(14)

Eden od proizvajalcev izvoznikov je poleg tega trdil, da njegova povezana družba v Uniji ni uvoznik, ampak posrednik, ki je nadalje prodajal izdelek v Uniji pred carinjenjem. Ta proizvajalec izvoznik je glede na navedeno trdil, da sklepi iz uvodne izjave 37 začasne uredbe, tj. da transferne cene med povezanimi družbami niso bile na ravni, ki bi povezanim uvoznikom omogočila, da v Uniji ustvarijo razumen dobiček, ne bi bili primerni.

(15)

Že od začetka je treba poudariti, da je že samo dejstvo povezanosti med izvoznikom in uvoznikom dovolj, da Komisija obravnava dejanske izvozne cene kot nezanesljive, saj je obstoj povezanosti med izvoznikom in uvoznikom eden izmed več razlogov, zaradi katerih je mogoče dejanske izvozne cene šteti za nezanesljive. Zaradi povezanosti med dobaviteljem in uvoznikom so cene, ki jih dobavitelj zaračuna svoji povezani družbi v Uniji, transferne cene, ki niso rezultat pogajanj na podlagi strogo poslovnih odnosov, ki so navadno razširjeni med neodvisnimi družbami. Poleg tega je jasno, da stroški, ki nastanejo pri dejavnostih povezane družbe, in stopnja dobička, ki jo takšna družba ustvari, dejansko zmanjšujejo znesek, ki ga prejme proizvajalec izvoznik, saj ti stroški običajno nastanejo uvozniku.

(16)

Nadalje je preiskava te zadeve pokazala, da zadevne povezane družbe niso ustvarjale vzdržne stopnje dobička v Uniji. S tega vidika je treba najprej poudariti, da ni bilo mogoče uporabiti stopnje dobička sodelujočega nepovezanega uvoznika, saj je bila ta zaupna in je tako ni bilo mogoče razkriti konkurentom. Zato se je za referenčno vrednost v tej zadevi uporabila stopnja dobička, ki je bila uporabljena v prejšnjem postopku v zvezi z drugim kemičnim izdelkom, ki ga proizvaja podobna industrija in se v Unijo uvaža pod podobnimi pogoji (3). Ta stopnja dobička je najbolj objektivna podlaga, ki je na voljo za izračun zadovoljive ocene enake izvozne cene. Uporabljena je bila 5-odstotna stopnja dobička. Ker je dobiček, ki so ga ustvarile povezane družbe v Uniji, precej nižji od tega praga in ker je tak dobiček nevzdržen, transfernih cen ni bilo mogoče šteti za zanesljive.

(17)

Poleg tega ni obvezno nujno predložiti nedvoumnih dokazov, da je prišlo med povezanimi družbami do navzkrižne kompenzacije ali da so pri poslovanju nastali določeni stroški, ki jih navadno nosi uvoznik, vendar plačuje katera koli stran. Kot je bilo že omenjeno, ti stroški vedno nastanejo povezani družbi, takoj ko ta družba izvaja funkcije prodaje in uvoza. Zaradi te povezanosti med povezanimi družbami obstoja navzkrižne kompenzacije z drugimi izdelki ali tovrstnih stroškov ni mogoče izključiti in zato so transferne cene nezanesljive.

(18)

Prav tako ni pomembno, ali povezana družba v Uniji v celoti izvaja funkcije uvoznika ali druge funkcije. Relevantni dejavnik je, ali je izvozna cena na ravni meja Skupnosti zanesljiva. Kot je omenjeno v uvodni izjavi 15, je trenutna preiskava pokazala, da ravni cen med povezanimi družbami niso omogočile povezanim družbam v Uniji, da bi ustvarile razumno stopnjo dobička. Nobeden od izvoznikov ni predložil dokazov, zakaj bi bila ta stopnja dobička neprimerna, zato bi bilo treba trditve v zvezi s tem šteti za neutemeljene. Argument, da ena od teh povezanih družb ni izvajala funkcije uvoznika v Unijo, ni bil na mestu, saj – kot je omenjeno zgoraj – ni pomembno, točno katere funkcije je družba izvajala v Uniji. Poleg tega se dejstvo, da je družba izvajala zgolj nekatere funkcije uvoznika, nujno odraža v obsegu prodajnih, splošnih in upravnih stroškov povezanih družb, prav gotovo pa ne v uporabljeni stopnji dobička. Nadalje je treba opozoriti, da dejstvo, da je povezana družba nekatere dejavnosti opravljala pred uvozom, ne pomeni, da izvozne cene ni mogoče konstruirati na podlagi preprodajne cene prvi neodvisni stranki s potrebnimi prilagoditvami iz člena 2(9) osnovne uredbe.

(19)

Po dokončnem razkritju sta dva sodelujoča indonezijska proizvajalca izvoznika ponovila svoje trditve v zvezi z določitvijo izvozne cene. En proizvajalec izvoznik je oporekal ugotovitvam iz uvodne izjave 15, da je že samo dejstvo povezanosti med izvoznikom in uvoznikom dovolj, da Komisija obravnava dejanske izvozne cene kot nezanesljive, ter trdil, da bi bilo to v nasprotju s členom 2(9) osnovne uredbe. Poleg tega je isti proizvajalec izvoznik trdil, da pomisleki iz uvodne izjave 17, tj. da nekateri stroški nastanejo povezani družbi, takoj ko ta družba izvaja funkcije prodaje in uvoza, niso temeljili na dejstvih iz te zadeve. Proizvajalec izvoznik je trdil tudi, da Komisija ni obravnavala dejstva, da so bile ravni cen, ki so veljale za povezano družbo, in teh, ki so veljale za neodvisne stranke v Uniji, podobne.

(20)

Drugi proizvajalec izvoznik je ponovil svojo trditev, da bi bilo treba njegovo izvozno ceno za prvo neodvisno stranko na meji Unije upoštevati pri določitvi izvozne cene, pri čemer je poudaril, da je povezana družba delovala le kot posrednik in da so med drugim carinjenje opravile nepovezane stranke v Uniji.

(21)

V odgovor na te trditve je treba poudariti, da je Komisija v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe menila, da bi bilo treba glede na dejstva iz te zadeve izvozno ceno konstruirati zaradi povezanosti med izvozniki in povezanimi stranmi. Dejansko je preiskava pokazala, da zadevne povezane strani v obravnavanem obdobju niso ustvarjale vzdržne stopnje dobička v Uniji. Iz tega vidika funkcija povezane družbe v Uniji ni relevantna pri določitvi, ali bi bilo treba izvozne cene v tej zadevi konstruirati. Poleg tega, kot je navedeno v uvodni izjavi 18, dejstvo, da povezane družbe izvajajo zgolj nekatere funkcije, ne ovira uporabe člena 2(9) osnovne uredbe, vendar se to odraža v nižjem znesku prodajnih, splošnih in upravnih stroškov, ki se odštejejo od preprodajne cene prvemu neodvisnemu kupcu. Končno je treba poudariti, da proizvajalca izvoznika nista zagotovila nobenih novih z dejstvi podprtih dokazov, ki bi lahko spremenili te sklepe. Kar zadeva trditev v zvezi s podobnimi ravnmi cen za povezane in neodvisne stranke v Uniji, je treba poudariti, da je bila ta trditev obravnavana v uvodni izjavi 37 začasne uredbe. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da kljub podobnim ravnem cen za neodvisne stranke, transferne cene med povezanimi družbami niso bile na ravni, ki bi povezanim uvoznikom dovoljevala, da bi ustvarjali vzdržen dobiček v Uniji. Zato bi bilo treba te argumente zavrniti.

(22)

Argumente v zvezi z uporabo konstruiranih izvoznih cen v tej preiskavi bi bilo zato treba zavrniti.

(23)

Ista proizvajalca izvoznika sta trdila, da – če bi bile izvozne cene konstruirane, kljub njunim argumentom iz uvodnih izjav 12 do 14 – je bila 5-odstotna razumna stopnja dobička, ki je bila uporabljena za konstruiranje izvozne cene, precenjena in da bi bilo treba namesto te uporabiti dejansko stopnjo dobička povezanih družb, saj so bile cene med povezanimi družbami na isti ravni kot cene za neodvisne stranke.

(24)

Na podlagi pomislekov iz uvodnih izjav 15 do 18 v zvezi z zanesljivostjo transfernih cen in stopenj dobička povezanih družb v Uniji bi bilo treba ta argument zavrniti. V vsakem primeru so prilagoditve za nastale stroške v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe temeljile na prodajnih, splošnih in upravnih stroških povezanih družb in so torej odražale dejavnosti teh družb ne glede na njihove funkcije. Zato bi bilo treba ta argument zavrniti.

(25)

Eden od omenjenih proizvajalcev izvoznikov je trdil, da bi morala biti za posamezne transakcije z družbo, ki ni povezana s proizvajalcem izvoznikom, izvozna cena zasnovana na ceni, ki se je dejansko plačala ali se plačuje za izdelek v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe. Vendar je Komisija ugotovila, da pri zadevni prodaji ni šlo za izvoz v Unijo. Glede na navedeno zadevne transakcije niso bile upoštevane pri določitvi izvozne cene. Po dokončnem razkritju je proizvajalec izvoznik oporekal tej izključitvi, in sicer je trdil, da bi morala Komisija upoštevati vso prodajo zadevnega izdelka, ki ga je proizvedel proizvajalec izvoznik, v Uniji. Vendar je bil ves izvoz zadevni neodvisni stranki upoštevan pri določitvi izvozne cene. Vse naknadne transakcije od te neodvisne stranke je treba prezreti, saj ne pomenijo izvoza v smislu člena 2(8) in (9) osnovne uredbe, poleg tega pa obstaja tveganje dvojnega štetja te prodaje. Na tej podlagi so bile trditve proizvajalca izvoznika zavrnjene.

(26)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb v zvezi z določitvijo izvozne cene, se sklepi iz uvodnih izjav 32 do 38 začasne uredbe potrdijo.

(27)

Po začasnem razkritju sta sodelujoča proizvajalca izvoznika oporekala, da je treba stroške prevoza blaga od tovarne do skladišča šteti kot notranje logistične stroške, ki torej niso vplivali na primerljivost cen.

(28)

Eden od proizvajalcev izvoznikov je imel več distribucijskih skladišč na domačem trgu, iz katerih je bil MNG razposlan h končnim strankam. Ta proizvajalec izvoznik je trdil, da bi bilo treba stroške prevoza od tovarne do skladišča šteti kot stroške domačega prevoza in jih odšteti od normalne vrednosti, saj pri izvozu tovrstni stroški niso nastali. Drugi proizvajalec izvoznik je trdil, da bi bilo mogoče v nekaterih primerih strošek prevoza blaga do skladišča povezati s posameznim računom, zato gre za neposredni strošek prodaje in ta strošek je vključen v ceno, ki se zaračuna strankam, torej vpliva na primerljivost cen. Zato bi jih ga bilo treba odšteti od normalne vrednosti.

(29)

Skladišča se štejejo kot del poslovnih prostorov proizvajalca izvoznika in izdelek je pripravljen za prodajo šele, ko je v skladišču. Razdalja med skladiščem in tovarno pri tem ni pomembna, prav tako pa ni pomembno dejstvo, ali je mogoče prevoz od tovarne do skladišča povezati s posameznim prodajnim poslom na domačem trgu, saj ti stroški navadno nastanejo še pred prodajo in zato niso neposredni stroški prodaje, ki bi vplivali na primerljivost cen. Zato bi bilo treba na podlagi člena 2(10)(e) osnovne uredbe trditve v zvezi s tem zavrniti.

(30)

Po začasnem razkritju je sodelujoči proizvajalec izvoznik, ki je MNG izvažal prek povezane družbe zunaj Unije, trdil, da se njegov izvoz ne bi smel prilagoditi na podlagi člena 2(10)(i) osnovne uredbe, saj povezana družba zunaj Unije ni delovala v vlogi zastopnika in ni delala na podlagi provizije. Proizvajalec izvoznik je nadalje trdil, da pribitek za zadevno povezano družbo, ki je bil osnova za izvedeno prilagoditev, ne vpliva na primerljivost cen, ker je Komisija pri konstruiranju izvozne cene že odštela razumno stopnjo dobička na ravni povezane družbe v Uniji, kar bi zajelo vse stopnje dobička, povezane z vsemi transakcijami med družbami. Proizvajalec izvoznik je nadalje trdil, da če bi se naj sploh kaj odštelo od konstruirane izvozne cene, potem so to le prodajni, splošni in upravni stroški povezane družbe zunaj Unije.

(31)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je povezana družba zunaj Unije določila pribitek za vsak izvoz v Unijo. Pribitek je vplival na primerljivost cen, saj je bil določen le za izvoz, ne pa tudi za prodajo na domačem trgu. Trditve, da je bila stopnja dobička povezane družbe že upoštevana pri konstruiranju izvozne cene v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe, ni bilo mogoče sprejeti. To pa zato, ker imajo prilagoditve na podlagi člena 2(9) in (10) osnovne uredbe različne namene, so med sabo ločene in se razlikujejo ter jih urejajo različna pravila materialnega prava. Člen 2(9) osnovne uredbe je namenjen določitvi zanesljive izvozne cene, medtem ko je člen 2(10) osnovne uredbe namenjen zagotovitvi primerljivosti izvozne cene in normalne vrednosti. Ko je izvozna cena ustrezno določena na podlagi člena 2(8) in (9) osnovne uredbe, se nadaljnje prilagoditve na podlagi člena 2(10) navedene uredbe ne nanašajo več na izvozno ceno kot tako in nikakor niso namenjene določitvi normalne vrednosti in izvozne cene kot takih. Zato je sodelujoči proizvajalec izvoznik narobe razumel namen prilagoditve na podlagi člena 2(10)(i) osnovne uredbe, tj. napraviti ceno primerljivo z normalno vrednostjo, ne pa določiti izvozno ceno kot tako. Razumna stopnja dobička, odšteta na podlagi člena 2(9) osnovne uredbe, torej ne pokriva morebitnih pribitkov, ki se prištejejo na isti prodajni poti. Kar zadeva znesek, ki ga je treba prilagoditi, izvedena prilagoditev odraža pribitek, ki se je dejansko zaračunal med povezanimi družbami in je torej dejansko vplival na cene in primerljivost cen. Zato ga ni upravičeno nadomestiti z drugim teoretičnim zneskom. Nenazadnje ima Komisija pravico, da upošteva dejstvo, da nepovezana družba zunaj Unije prejema plačilo (v obliki pribitka, ki ga povezana družba zadrži od prodaje, ki jo zaračuna strankam v Uniji). Da bi se povezana družba štela za družbo, zavezano k plačilu davka od dohodkov pravnih oseb v državi zunaj Unije (v kateri je davek od dohodkov pravnih oseb znatno nižji kot v Indoneziji) za navedena plačila, mora v tej državi izvajati resnično gospodarsko dejavnost. Kot tak si indonezijski proizvajalec izvoznik ne more hkrati prizadevati za zagotovitev ugodne davčne obravnave, ki jo uživa zaradi prisotnosti povezane družbe v državi zunaj Unije ter gospodarske dejavnosti slednje v navedeni državi, in v okviru protidampinškega postopka trditi, da povezana družba ne izvaja gospodarske dejavnosti. Zato bi bilo treba te trditve zavrniti.

(32)

Po dokončnem razkritju je proizvajalec izvoznik ponovil svoje trditve v zvezi s prilagoditvijo za pribitek za njegovo povezano družbo in je oporekal, da bi bilo treba pomisleke glede obdavčitve obravnavati v okviru protidampinške preiskave. Proizvajalec izvoznik je trdil tudi, da čeprav ne oporeka, da je njegova povezana družba opravljala komercialne dejavnosti v zadevni tretji državi, so bile te dejavnosti za zadevni izdelek omejene. Poleg tega je bilo ponovljeno, da so bile dejavnosti povezane družbe očitno različne od dejavnosti zastopnika in da družba od proizvajalca izvoznika ni prejela provizije za prodajo v Unijo. Končno je proizvajalec izvoznik ponovil svojo trditev, da je Komisija pri konstruiranju izvozne cene že odštela razumno stopnjo dobička na ravni povezane družbe v Uniji, ki bi zajemala vse stopnje dobička, povezane z vsemi transakcijami znotraj družbe. V tem oziru je proizvajalec izvoznik trdil, da je pri zaporednih prodajah med povezanimi družbami praksa Komisije dejansko, da odšteje le stopnjo dobička povezane družbe, ki prodaja neposredno neodvisni stranki v Uniji, ne pa tudi stopnje dobička drugih povezanih družb na isti prodajni poti.

(33)

Poudariti je treba, da v tej zadevi obstoj ločenega davčnega subjekta lahko pomeni, da povezana stran, ki je zunaj Unije, opravlja precejšen del gospodarskih dejavnosti, saj take dejavnosti zahteva domača davčna zakonodaja. V tej zadevi, in kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 31, je Komisija upoštevala dejstvo, da ima zadevni proizvajalec izvoznik povezano stran zunaj Unije, ki opravlja precejšen del gospodarskih dejavnosti, ter dejstvo, da je povezana stran zunaj Unije odštela pribitek za vsak posel prodaje zadevnega izdelka med povezanimi stranmi, kar je vplivalo na primerljivost cen izvoza MNG v Unijo. Poleg tega, kot je navedeno v uvodni izjavi 31, je znesek, na katerem je temeljila prilagoditev, odražal dejanski preverjeni pribitek, zaračunan med povezanimi družbami, in je torej natančno odražal dejavnosti povezane družbe. Zato bi bilo treba te argumente zavrniti.