31.12.2014

Uradni list Evropske unije

L 373/3

PROTOKOL

k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, ki vzpostavlja partnerstvo med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Rusko federacijo na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji

KRALJEVINA BELGIJA,

REPUBLIKA BOLGARIJA,

ČEŠKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA DANSKA,

ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,

REPUBLIKA ESTONIJA,

IRSKA,

HELENSKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA ŠPANIJA,

FRANCOSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA HRVAŠKA,

ITALIJANSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA CIPER,

REPUBLIKA LATVIJA,

REPUBLIKA LITVA,

VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,

MADŽARSKA,

REPUBLIKA MALTA,

KRALJEVINA NIZOZEMSKA,

REPUBLIKA AVSTRIJA,

REPUBLIKA POLJSKA,

PORTUGALSKA REPUBLIKA,

ROMUNIJA,

REPUBLIKA SLOVENIJA,

SLOVAŠKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA FINSKA,

KRALJEVINA ŠVEDSKA,

ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKA BRITANIJA IN SEVERNA IRSKA,

pogodbenice Pogodbe o Evropski uniji, Pogodbe o delovanju Evropske unije in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu: države članice) in

EVROPSKA UNIJA (v nadaljnjem besedilu: Unija) in

EVROPSKA SKUPNOST ZA ATOMSKO ENERGIJO

na eni strani ter

RUSKA FEDERACIJA

na drugi strani

(v nadaljnjem besedilu skupaj imenovani: pogodbenice) SO SE –

KER je bil Sporazum o partnerstvu in sodelovanju, ki vzpostavlja partnerstvo med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Rusko federacijo na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) podpisan 24. junija 1994 na Krfu;

KER je bila Pogodba o pristopu Republike Hrvaške k Evropski uniji podpisana 9. decembra 2011 v Bruslju;

KER je treba v skladu s členom 6(2) Akta o pogojih pristopa Republike Hrvaške in prilagoditvah Pogodbe o Evropski uniji, Pogodbe o delovanju Evropske unije in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo odobriti pristop Republike Hrvaške k Sporazumu s sklenitvijo protokola k Sporazumu;

OB UPOŠTEVANJU pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji 1. julija 2013;

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

Republika Hrvaška kot pogodbenica pristopi k Sporazumu. Republika Hrvaška na enak način kot druge države članice sprejme in upošteva besedila Sporazuma, skupnih izjav, izjav in izmenjav pisem, priloženih k Sklepni listini, podpisani istega dne, ter Protokola k Sporazumu z dne 21. maja 1997, ki je začel veljati 1. decembra 2000, Protokola k Sporazumu z dne 27. aprila 2004, ki je začel veljati 1. marca 2005, ter Protokola k Sporazumu z dne 23. aprila 2007, ki je začel veljati 1. maja 2008.

Člen 2

Po podpisu tega protokola Unija državam članicam in Ruski federaciji sporoči hrvaško jezikovno različico Sporazuma, Sklepne listine in vseh dokumentov, ki so ji priloženi, ter protokolov k Sporazumu z dne 21. maja 1997, 27. aprila 2004 in 23. aprila 2007. Od datuma začetka začasne uporabe tega protokola postane hrvaška jezikovna različica verodostojna pod enakimi pogoji kot jezikovne različice Sporazuma v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem, švedskem in ruskem jeziku.

Člen 3

Ta protokol je sestavni del Sporazuma.

Člen 4

1. Ta protokol pogodbenice odobrijo v skladu s svojimi nacionalnimi postopki. Pogodbenice se medsebojno uradno obvestijo o dokončanju postopkov, ki so potrebni v ta namen. Listine o odobritvi se deponirajo pri generalnem sekretariatu Sveta Evropske unije.

2. Ta protokol začne veljati prvi dan prvega meseca po datumu deponiranja zadnje listine o odobritvi.

3. Ta protokol se začasno uporablja po 15 dneh od datuma njegovega podpisa.

4. Ta protokol se uporablja za odnose med pogodbenicami v okviru Sporazuma od datuma pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji.

Člen 5

Ta protokol je sestavljen v dveh izvodih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem slovaškem, slovenskem, španskem, švedskem in ruskem jeziku, pri čemer so besedila v vseh teh jezikih enako verodostojna.

V POTRDITEV TEGA so podpisani pooblaščenci, ki so bili v ta namen ustrezno pooblaščeni, podpisali ta protokol.

Съставено в Брюксел на седемнадесети декември две хиляди и четиринадесета година.

Hecho en Bruselas, el diecisiete de diciembre de dos mil catorce.

V Bruselu dne sedmnáctého prosince dva tisíce čtrnáct.

Udfærdiget i Bruxelles den syttende december to tusind og fjorten.

Geschehen zu Brüssel am siebzehnten Dezember zweitausendvierzehn.

Kahe tuhande neljateistkümnenda aasta detsembrikuu seitsmeteistkümnendal päeval Brüsselis.

Έγινε στις Βρυξέλλες, στις δέκα εφτά Δεκεμβρίου δύο χιλιάδες δεκατέσσερα.

Done at Brussels on the seventeenth day of December in the year two thousand and fourteen.

Fait à Bruxelles, le dix-sept décembre deux mille quatorze.

Sastavljeno u Bruxellesu sedamnaestog prosinca dvije tisuće četrnaeste.

Fatto a Bruxelles, addì diciassette dicembre duemilaquattordici.

Briselē, divi tūkstoši četrpadsmitā gada septiņpadsmitajā decembrī.

Priimta du tūkstančiai keturioliktų metų gruodžio septynioliktą dieną Briuselyje.

Kelt Brüsszelben, a kétezer-tizennegyedik év december havának tizenhetedik napján.

Magħmul fi Brussell, fis-sbatax-il jum ta’ Diċembru tas-sena elfejn u erbatax.

Gedaan te Brussel, de zeventiende december tweeduizend veertien.

Sporządzono w Brukseli dnia siedemnastego grudnia roku dwa tysiące czternastego.

Feito em Bruxelas, em dezassete de dezembro de dois mil e catorze.

Întocmit la Bruxelles la șaptesprezece decembrie două mii paisprezece.

V Bruseli sedemnásteho decembra dvetisícštrnásť.

V Bruslju, dne sedemnajstega decembra leta dva tisoč štirinajst.

Tehty Brysselissä seitsemäntenätoista päivänä joulukuuta vuonna kaksituhattaneljätoista.

Som skedde i Bryssel den sjuttonde december tjugohundrafjorton.

Совершено в г. Брюсселе семнадцатого декабря две тысячи четырнадцатого года.

За държавите-членки

Por los Estados miembros

Za členské státy

For medlemsstaterne

Für die Mitgliedstaaten

Liikmesriikide nimel

Για τα κράτη μέλη

For the Member States

Pour les États membres

Za države članice

Per gli Stati membri

Dalībvalstu vārdā –

Valstybių narių vardu

A tagállamok részéről

Għall-Istati Membri

Voor de lidstaten

W imieniu Państw Członkowskich

Pelos Estados-Membros

Pentru statele membre

Za členské štáty

Za države članice

Jäsenvaltioiden puolesta

För medlemsstaterna

За государства-члень

За Европейския съюз

Рог la Unión Europea

Za Evropskou unii

For Den Europæiske Union

Für die Europäische Union

Euroopa Liidu nimel

Για την Ευρωπαϊκή Ένωση

For the European Union

Pour l'Union européenne

Za Europsku uniju

Per l'Unione europea

Eiropas Savienības vārdā –

Europos Sąjungos vardu

Az Európai Unió részéről

Għall-Unjoni Ewropea

Voor de Europese Unie

W imieniu Unii Europejskiej

Pela União Europeia

Pentru Uniunea Europeană

Za Európsku úniu

Za Evropsko unijo

Euroopan unionin puolesta

För Europeiska unionen

За Евроиейский союз

За Европейската общност за атомна енергия

Por la Comunidad Europea de la Energía Atómica

Za Evropské společenství pro atomovou energii

For Det Europæiske Atomenergifællesskab

Für die Europäische Atomgemeinschaft

Euroopa Aatomienergiaühenduse nimel

Για την Ευρωπαϊκή Κοινότητα Ατομικής Ενέργειας

For the European Atomic Energy Community

Pour la Communauté européenne de l'énergie atomique

Za Europsku zajednicu za atomsku energiju

Per la Comunità europea dell'energia atomica

Eiropas Atomenerģijas Kopienas vārdā –

Europos atominės energijos bendrijos vardu

az Európai Atomenergia-közösség részéről

F'isem il-Komunità Ewropea tal-Enerġija Atomika

Voor de Europese Gemeenschap voor Atoomenergie

W imieniu Europejskiej Wspólnoty Energii Atomowej

Pela Comunidade Europeia da Energia Atómica

Pentru Comunitatea Europeană a Energiei Atomice

za Európske spoločenstvo pre atómovú energiu

Za Evropsko skupnost za atomsko energijo

Euroopan atomienergiajärjestön puolesta

För Europeiska atomenergigemenskapen

За Европейское сообщество по атомной знергии

За Руската Федерация

Por la Federación de Rusia

Za Ruskou Federaci

For Den Russiske Føderation

Für die Russische Föderation

Venemaa Föderatsiooni nimel

Για τη Ρωσική Ομοσπονδία

For the Russian Federation

Pour la Fédération de Russie

Per la Federazione Russa

Krievijas Federācijas vārdā –

Rusijos Federacijos vardu

Az Orosz Föderáció részéről

Għall-Federazzjoni Russa

Voor de Russische Federatie

W imieniu Federacji Rosyjskiej

Pela Federação da Rússia

Pentru Federația Rusă

Za Ruskú Federáciu

Za Rusko Federacijo

Venäjän Federaation puolesta

För Ryska Federationen

За Pоссийскую Федерацию

31.12.2014

Uradni list Evropske unije

L 373/8

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1398/2014

z dne 24. oktobra 2014

o standardih za kandidate za prostovoljce in prostovoljce EU za humanitarno pomoč

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 375/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o ustanovitvi evropske prostovoljske enote za humanitarno pomoč (pobuda „Prostovoljci EU za humanitarno pomoč“) (1) in zlasti člena 9(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu z Uredbo (EU) št. 375/2014 bi Komisija morala določiti standarde in postopke, ki se nanašajo na potrebne pogoje, podrobna pravila in zahteve, ki jih morajo uporabljati organizacije pošiljateljice in organizacije gostiteljice pri identifikaciji, izboru, pripravi, upravljanju in napotitvi kandidatov za prostovoljce in prostovoljcev EU za humanitarno pomoč na izvajanje nalog v podporo humanitarni pomoči v tretjih državah. Uredba (EU) št. 375/2014 določa, da se ti standardi sprejmejo z delegiranimi akti, postopki pa z izvedbenimi akti.

(2)	Vse zainteresirani strani pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč, tudi prostovoljce ter organizacije pošiljateljice in organizacije gostiteljice, bi bilo treba spodbujati, da se poistovetijo s pobudo.

(3)

Okvir usposobljenosti, ki se uporablja za pobudo Prostovoljci EU za humanitarno pomoč, mora opredeliti prečne kompetence, potrebne na mnogih področjih prostovoljstva in zaposlovanja, ter določiti posebne kompetence, potrebne za pobudo Prostovoljci EU za humanitarno pomoč in za delo na področju humanitarne pomoči. Prav tako bi moral navajati neizčrpen seznam tehničnih kompetenc. Ta skupni okvir kompetenc bi moral olajšati učinkovit izbor kandidatov za prostovoljce, ki bi temeljil na potrebah, in njihove priprave.

(4)

Za beleženje in ocenjevanje kompetenc, učnih potreb in rezultatov usposabljanja prostovoljcev EU za humanitarno pomoč bi se moral ves čas njihovega sodelovanja v pobudi uporabljati učni in razvojni načrt, ki je preprost za uporabo. Zasnova tega načrta bo temeljila na izkušnjah pobud Youth Pass (2) in Europass (3).

(5)

Sodelovanje v pobudi Prostovoljci EU za humanitarno pomoč lahko izboljša zaposljivost prostovoljcev, saj pridobijo znanja, spretnosti in kompetence. Prav tako priča o njihovi solidarnosti z ljudmi v stiski in njihovi zavezanosti vidno spodbujati evropsko državljansko zavest. S posebnimi določbami bi bilo zato treba čim bolj olajšali potrjevanje neformalnega in priložnostnega učenja prostovoljcev EU za humanitarno pomoč v skladu s Priporočilom Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja (4).

(6)

Standardi, ki urejajo partnerstva med organizacijami pošiljateljicami in organizacijami gostiteljicami, so pomembni za humanitarni sektor in prostovoljske organizacije. Podpirajo cilj sklepanja partnerstev med izvajalskimi organizacijami in odražajo skupno odgovornost teh organizacij za doseganje ciljev pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč in za prostovoljce EU za humanitarno pomoč kot posameznike. Opredeliti je treba načela, na katerih temelji partnerstvo, sporazum o partnerstvu pa bi moral izpolnjevati minimalne zahteve, da bi se partnerji lahko prijavili in upravljali projekte, ki vključujejo napotitev prostovoljcev EU za humanitarno pomoč v tretje države.

(7)

Načeli enakih možnosti in nediskriminacije sta zapisani v nacionalno zakonodajo ter zakonodajo Unije, organizacije pošiljateljice in organizacije gostiteljice pa bi ju morale vedno spoštovati in spodbujati. Če je potrebno, so glede na okoliščine predvidene izjeme, ki se nanašajo na opredelitev vloge in profila prostovoljcev EU za humanitarno pomoč.

(8)

Skladnost z ustrezno nacionalno zakonodajo in zakonodajo Unije ter zakonodajo države gostiteljice je ključnega pomena. To je odgovornost organizacij pošiljateljic in organizacij gostiteljic, ki so prav tako dolžne obvestiti prostovoljce EU za humanitarno pomoč o njihovih pravicah in pravnih obveznostih, ki izhajajo iz navedene zakonodaje, ter njihovi pravici do zavarovalnega kritja. Jasen pravni status prostovoljcev je predpogoj za njihovo napotitev, zato bi ga bilo treba opredeliti v pogodbi o napotitvi med organizacijo pošiljateljico in prostovoljcem EU za humanitarno pomoč. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti tudi varstvu osebnih podatkov, potrebi po poštenem ravnanju v skladu s kodeksom ravnanja ter varstvu otrok in ranljivih odraslih, tudi z vzpostavitvijo načela nične tolerance do spolne zlorabe.

(9)	Da se zagotovi pravočasno izvajanje pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč, mora ta uredba začeti veljati čim prej, saj vsebuje določbe, na podlagi katerih izvajalske organizacije napotijo prostovoljce EU za humanitarno pomoč na delo v tretje države –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE 1

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa standarde za kandidate za prostovoljce in prostovoljce EU za humanitarno pomoč, in sicer v zvezi z naslednjimi področji iz člena 9(2) Uredbe (EU) št. 375/2014:

(a)	okvir kompetenc za identifikacijo, izbor in pripravo prostovoljcev kot poklicnih humanitarnih delavcev, bodisi začetnikov bodisi izkušenih;

(b)	določbe za zagotavljanje enakih možnosti in nediskriminacije v postopku identifikacije in izbora;

(c)	določbe za zagotavljanje, da bodo organizacije pošiljateljice in organizacije gostiteljice spoštovale ustrezno nacionalno pravo, pravo Unije in pravo države gostiteljice;

(d)	standardi, ki urejajo partnerstva med organizacijami pošiljateljicami in organizacijami gostiteljicami, ter

(e)	določbe za priznavanje spretnosti in kompetenc, ki jih prostovoljci EU za humanitarno pomoč pridobijo v skladu z ustreznimi obstoječimi pobudami Unije.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 3 Uredbe (EU) št. 375/2014 in opredelitve pojmov iz Izvedbene uredbe Komisije, ki se sprejme v skladu s členom 9(3) Uredbe (EU) št. 375/2014. Uporabljajo se tudi naslednje opredelitve:

(a)

„kompetence“ v skladu z opredelitvijo iz evropskega referenčnega okvira o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (5) pomenijo kombinacijo znanja, spretnosti in odnosov, ustrezajočih okoliščinam, ki prostovoljcem EU za humanitarno pomoč omogočajo, da prispevajo k zagotavljanju humanitarne pomoči, ki temelji na potrebah.

(b)	„prečne kompetence“ pomenijo kompetence, ki se zahtevajo v mnogih sektorjih prostovoljstva in zaposlovanja ter niso specifične za humanitarno pomoč;

(c)	„posebne kompetence“ pomenijo kompetence, ki so potrebne za delo v okviru pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč in na področju humanitarne pomoči nasploh;

(d)	„tehnične kompetence“ pomenijo kompetence, ki izhajajo iz strokovnega znanja s področja humanitarne pomoči;

(e)	„rezultati usposabljanja“ v skladu z opredelitvijo iz evropskega ogrodja kvalifikacij (6) pomenijo ugotovitve o tem, kaj udeleženec ob zaključku učnega procesa zna, razume in je sposoben opraviti. Izraženi so v smislu znanja, spretnosti in kompetenc.

POGLAVJE 2

OKVIR KOMPETENC

Člen 3

Okvir kompetenc

1. Okvir kompetenc za pobudo Prostovoljci EU za humanitarno pomoč ima tri razsežnosti:

(a)	prečne kompetence;

(b)	posebne kompetence in

(c)	tehnične kompetence.

2. Okvir kompetenc je prilagojen:

(a)	mladim strokovnjakom, zlasti diplomantom z manj kot petimi leti delovnih izkušenj in manj kot petimi leti izkušenj na področju humanitarne pomoči in

(b)	izkušenim humanitarnim delavcem z najmanj petimi leti delovnih izkušenj na odgovornih položajih ali strokovnih delovnih mestih.

3. Okvir kompetenc spodbuja stalni osebni razvoj prostovoljcev EU za humanitarno pomoč v različnih fazah njihovega sodelovanja v pobudi, obenem pa ocenjuje njihov napredek. Raven doseganja posamezne kompetence se oceni v skladu s pristopom evropskega ogrodja kvalifikacij in naslednjo lestvico:

(a)	raven 4: odlično znanje;

(b)	raven 3: dobro znanje;

(c)	raven 2: znanje s potencialom za izboljšanje;

(d)	raven 1: slabo znanje.

4. Opredelitve glavnih kompetenc so določene v Prilogi.

Člen 4

Učni in razvojni načrt

1. Učni in razvojni načrt navaja učne izide, ki naj bi jih dosegli prostovoljci EU za humanitarno pomoč, ter zagotavlja informacije o njihovih pričakovanih kompetencah, učnih potrebah in dosežkih v različnih fazah sodelovanja v pobudi Prostovoljci EU za humanitarno pomoč.

2. V učni in razvojni načrt se vključijo naslednje informacije:

(a)	osnovne informacije o prostovoljcu EU za humanitarno pomoč;

(b)	osnovne informacije o napotitvi prostovoljca in opis nalog, ki jih je treba opraviti;

(c)	kompetence, določene v okviru kompetenc, ter ocena uspešnosti in učnih izidov prostovoljca na podlagi teh kompetenc;

(d)	učne potrebe in načrtovane razvojne dejavnosti, kadar je to primerno;

(e)	tečaji, ki se jih je prostovoljec udeležil med usposabljanjem ali napotitvijo, in

(f)	druge ustrezne informacije.

3. Uporaba različnih elementov učnega in razvojnega načrta je odvisna od posameznih potreb in želja prostovoljca EU za humanitarno pomoč ter se redno posodablja, tudi v naslednjih fazah:

(a)

izbira;

(b)	usposabljanje, vključno s pripravništvom, kjer je to ustrezno;

(c)	napotitev in

(d)	poročanje po končani napotitvi, kadar je to ustrezno.

POGLAVJE 3

PRIZNAVANJE SPRETNOSTI IN KOMPETENC, KI JIH PRIDOBIJO PROSTOVOLJCI EU ZA HUMANITARNO POMOČ

Člen 5

Postopek ocenjevanja in beleženja

1. Ocenjevanje in beleženje kompetenc, ki jih prostovoljci EU za humanitarno pomoč pridobijo med sodelovanjem v pobudi Prostovoljci EU za humanitarno pomoč, zajema:

(a)	poklicno priznavanje pridobljenih kompetenc, ki bi bile uporabne v poklicnem okolju in bi izboljšale zaposljivost prostovoljcev in

(b)	socialno priznavanje prispevka prostovoljcev k izražanju solidarnosti Unije z ljudmi, ki potrebujejo pomoč, ter vidnemu spodbujanju evropske državljanske zavesti.

2. Področje uporabe in postopek ocenjevanja in beleženja se prilagodita tako, da sta primerna za mlade ali izkušene strokovnjake ter sta odvisna od potreb in želja posameznih prostovoljcev EU za humanitarno pomoč.

3. Pri ocenjevanju in beleženju učnih izkušenj se upošteva proces stalnega razvoja prostovoljcev EU za humanitarno pomoč ter tako priznavata in podpirata učenje in razvoj v različnih fazah sodelovanja prostovoljca v pobudi. Ocenjevanje in beleženje se opravita na podlagi učnega in razvojnega načrta iz člena 4.

4. Organizacije pošiljateljice in organizacije gostiteljice si stalno prizadevajo za ocenjevanje in beleženje učnih izkušenj prostovoljcev EU za humanitarno pomoč, da se omogoči poklicno in družbeno priznanje.

5. Komisija in države članice EU pristojnim nacionalnim organom, odgovornim za potrjevanje neformalnega in priložnostnega učenja, zagotovijo zadevne informacije o pobudi Prostovoljci EU za humanitarno pomoč ter o postopku ocenjevanja in beleženja, da se olajšajo formalni postopki potrjevanja učnih izkušenj prostovoljcev EU za humanitarno pomoč v njihovih matičnih državah, kadar je to primerno.

Člen 6

Priznanje poklicnih kvalifikacij

1. Prostovoljci EU za humanitarno pomoč na zahtevo prejmejo potrdilo o udeležbi v pobudi. Izda ga Komisija, vsebuje pa vsaj naslednje podatke:

(a)	datum napotitve;

(b)	naziv in podrobne podatke organizacije pošiljateljice in organizacije gostiteljice;

(c)	ime in priimek ter kontaktne podatke prostovoljčevega mentorja ter njegovega nadrejenega;

(d)	imena in priimke ter kontaktne podatke oseb v organizacijah pošiljateljicah in organizacijah gostiteljicah, ki lahko zagotovijo reference o delu prostovoljca;

(e)	glavne naloge in odgovornosti prostovoljca EU za humanitarno pomoč;

(f)	opis glavnih dosežkov prostovoljca EU za humanitarno pomoč v času napotitve;

(g)	opis učnih izidov, ki jih je prostovoljec EU za humanitarno pomoč dosegel v različnih fazah sodelovanja v pobudi in so bili ocenjeni v skladu s členom 3(3) te uredbe.

2. Na zahtevo prostovoljca EU za humanitarno pomoč se potrdilu lahko priloži izvod učnega in razvojnega načrta.

Člen 7

Družbeno priznanje

1. Družbeno priznanje se spodbuja z dejavnostmi iz komunikacijskega načrta iz člena 17 Uredbe (EU) št. 375/2014. Prostovoljcem EU za humanitarno pomoč se zagotovi možnost, da sodelujejo v zunanjih komunikacijskih dejavnostih za promocijo pobude in zavezanosti prostovoljcev.

2. Kadar je to primerno, Komisija organizira dogodke na visoki ravni za osveščanje javnosti in izboljšanje prepoznavnosti pobude.

3. Organizacije pošiljateljice razširjajo informacije o mreži za pobudo Prostovoljci EU za humanitarno pomoč in spodbujajo sodelovanje z njo, in sicer s poudarjanjem možnosti, da prostovoljci tudi po končani napotitvi še naprej sodelujejo pri vprašanjih, povezanih s humanitarno pomočjo in dejavnim evropskim državljanstvom.

4. Organizacije pošiljateljice in organizacije gostiteljice prostovoljce EU za humanitarno pomoč seznanijo z možnostmi za nadaljnje sodelovanje pri vprašanjih, povezanih s humanitarno pomočjo in aktivnim evropskim državljanstvom. Zlasti prostovoljce EU za humanitarno pomoč spodbujajo, da sodelujejo na konferencah in delavnicah, ki so organizirane na ravni EU in na nacionalni ravni, da bi svoje izkušnje izmenjali z zainteresiranimi stranmi.

POGLAVJE 4

STANDARDI, KI UREJAJO PARTNERSTVA MED ORGANIZACIJAMI POŠILJATELJICAMI IN ORGANIZACIJAMI GOSTITELJICAMI

Člen 8

Cilj in člani partnerstva

1. Partnerstvo med organizacijami pošiljateljicami in organizacijami gostiteljicami določi ureditve med partnerji, ki upravljajo in se potegujejo za projekte, ki vključujejo napotitev prostovoljcev EU za humanitarno pomoč v tretje države; te lahko vključujejo tudi dejavnosti v zvezi s krepitvijo zmogljivosti in/ali tehnično pomočjo.

2. Člani partnerstva so organizacije pošiljateljice, ki so organizacije v skladu s členom 10(3) Uredbe (EU) št. 375/2014, in organizacije gostiteljice, ki so organizacije v skladu s členom 10(4) Uredbe (EU) št. 375/2014.

3. Pri oblikovanju partnerstva lahko organizacije pošiljateljice in organizacije gostiteljice kot partnerje vključijo druge organizacije, specializirane na področjih, ki so pomembna za cilje ali ukrepe projektov iz odstavka 1, da prispevajo svoje posebno strokovno znanje.

4. Če projekti vključujejo dejavnosti v zvezi s krepitvijo zmogljivosti in/ali tehnično pomočjo, se organizacije pošiljateljice in organizacije gostiteljice, ki so že prestale postopek certificiranja v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU), ki se sprejme v skladu s členom 10(1) Uredbe (EU) št. 375/2014, vendar jim certifikat ni bil podeljen, prav tako štejejo za upravičene partnerje pod pogojem, da imajo vzpostavljeno strategijo za krepitev zmogljivosti in/ali tehnično pomoč, ki temelji na potrebah.

5. Če projekti podpirajo operacije odzivanja v izrednih razmerah, lahko partnerstvo sklenejo tudi samo organizacije pošiljateljice.

Člen 9

Načela partnerstva

Dejavnosti prostovoljcev EU za humanitarno pomoč spodbujajo nadnacionalna partnerstva med organizacijami pošiljateljicami in organizacijami gostiteljicami, ki temeljijo na naslednjih načelih:

(a)

enakost;

(b)	skupne vrednote in skupna vizija;

(c)	preglednost;

(d)	odgovornost in zanesljivost;

(e)	medsebojno zaupanje in spoštovanje;

(f)	dopolnjevanje, ki temelji na raznolikosti skupnosti humanitarnega in prostovoljnega dela z močnim poudarkom na krepitvi lokalnih zmogljivosti;

(g)	prožnost in prilagodljivost ter

(h)	vzajemnost pri dodeljevanju sredstev in določanju ciljev.

Člen 10

Sporazum in standardi o partnerstvu

1. Preden organizacije pošiljateljice in organizacije gostiteljice sklenejo partnerstvo, organizacije gostiteljice izvedejo oceno potreb, po potrebi v sodelovanju z organizacijami pošiljateljicami, ob upoštevanju ocene potreb po humanitarni pomoči, ki jo je izvedla Komisija.

2. Ocena potreb vsebuje najmanj:

(a)	oceno ranljivosti in tveganja države namestitve, vključno z oceno tveganj za varnost, potovanje in zdravje, ki so relevantna za prostovoljce EU za humanitarno pomoč;

(b)	upoštevanje trenutnih zmogljivosti organizacije gostiteljice, da sprejme prostovoljce EU za humanitarno pomoč;

(c)	analizo kompetenc in zmogljivosti, ki trenutno primanjkujejo organizaciji gostiteljici in lokalni skupnosti, v kateri se opredelijo potrebe ter preuči, kako se te lahko najbolje izpolnijo;

(d)	analizo pričakovane dodane vrednosti prostovoljca EU za humanitarno pomoč in, kadar je to ustrezno, predvidene podpore za krepitev zmogljivosti na ravni organizacije gostiteljice in lokalne skupnosti.

3. Sporazum o partnerstvu podpišejo vsi partnerji, da se zagotovi spoštovanje naslednjih minimalnih standardov o partnerstvu:

(a)	partnerstva temeljijo na dogovoru o skupnih vrednotah in skupni viziji, zlasti kar zadeva prostovoljstvo in humanitarno pomoč;

(b)	dodana vrednost vsakega od partnerjev in njihove vloge so jasno opredeljene;

(c)

vsi partnerji se strinjajo o skupnih ciljih partnerstva in načinu, kako se partnerstvo upravlja, zlasti o:

(i)	postopkih sprejemanja odločitev in delovnih metodah;

(ii)	finančni ureditvi in upravljanju;

(iii)

komunikacijskih poteh med vsemi deležniki; pogostosti sestankov in obiskov, ki jih organizacije pošiljateljic opravijo na terenu;

(iv)	delovnih načrtih in dejavnostih, vključno s časovnico;

(v)	razdelitvi nalog v skladu s komunikacijskim načrtom pobude;

(vi)	spremljanju in vrednotenju partnerstva;

(vii)

knjigovodstvu in dokumentaciji;

(viii)

izboljšanju in dokončanju ocene potreb iz odstavka 1;

(ix)	skupnem oblikovanju in vrednotenju nalog prostovoljcev EU za humanitarno pomoč;

(x)	vlogah in odgovornostih kandidatov za prostovoljce in prostovoljcev EU za humanitarno pomoč v različnih fazah njihovega sodelovanja v pobudi Prostovoljci EU za humanitarno pomoč;

(xi)	postopki za obravnavanje pritožb (tako pritožb znotraj partnerstva kot pritožb tretjih oseb v zvezi z delom partnerstva) in reševanje sporov med partnerji;

(xii)

politike in postopki za izstop partnerja;

(xiii)

finančne posledice in

(xiv)

pogodbene posledice (tudi za prostovoljce EU za humanitarno pomoč in zadevne skupnosti).

(d)	Če je primerno, partnerji na podlagi potreb oblikujejo strategijo za krepitev zmogljivosti in/ali tehnično pomoč ter ji dodelijo posebna sredstva.

(e)	Partnerji prispevajo k učnim dejavnostim in se zavežejo k izvajanju ukrepov v zvezi s komunikacijo in prepoznavnostjo v skladu s komunikacijskim načrtom iz člena 17 Uredbe (EU) št. 375/2014.

POGLAVJE 5

ENAKE MOŽNOSTI IN NEDISKRIMINACIJA

Člen 11

Splošno načelo

1. Pobuda Prostovoljci EU za humanitarno pomoč je odprta za vse primerne kandidate, ne glede na njihovo državljanstvo, spol, raso, narodnost, starost, socialno poreklo, vero ali prepričanje, zakonski stan, spolno usmerjenost ali invalidnost.

2. Organizacije pošiljateljice in organizacije gostiteljice se zavežejo k spoštovanju načel enake obravnave, enakih možnosti in nediskriminacije. Ta načela se v celoti vključijo v postopek za identifikacijo, izbor, zaposlitev in pripravo prostovoljcev ter v politike in postopke upravljanja uspešnosti.

Člen 12

Enaka obravnava, enake možnosti in nediskriminacija

1. Organizacija pošiljateljica sprejme načelno izjavo in politiko za zagotovitev, da se na delovnem mestu spoštujejo načela enake obravnave, enakih možnosti in nediskriminacije ter spodbuja vključujoča organizacijska kultura.

2. Politika enake obravnave, enakih možnosti in nediskriminacije iz odstavka 1 izpolnjuje najmanj naslednje zahteve:

(a)

je skladna z ustrezno zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo ter si prizadeva preprečevati ali odpraviti diskriminatorne politike in prakse, vključno z morebitnimi ovirami pri zaposlovanju za vse skupine, opredeljene v navedeni zakonodaji in/ali za katere je znano, da se soočajo s predsodki pri iskanju zaposlitve, zaradi česar jim grozi premajhna zastopanost;

(b)	med drugim zajema vse vidike prostovoljčevih izkušenj, vključno s posameznimi standardi ravnanja, oglaševanjem napotitve, izbiranjem in zaposlovanjem, usposabljanjem in razvojem, upravljanjem uspešnosti, delovnimi pogoji, vključno s plačilom in postopki odpovedi;

(c)	jasno opredeliti vloge in odgovornosti za vse osebje in prostovoljce, višje vodstvo in vodstvene ekipe, kadrovske oddelke in katere koli druge zainteresirane strani, ki jih opredeli organizacija;

(d)	biti redno spremljana in pregledovana, da se zagotovi, da je še vedno v skladu z ustrezno zakonodajo in da se pravilno in učinkovito izvaja.

3. Organizacija gostiteljica organizaciji pošiljateljici pisno potrdi načela in politike enake obravnave, enakih možnosti in nediskriminacije ter organizacijo pošiljateljico obvesti o kakršnih koli izjemah pri opredelitvi vloge in profila prostovoljcev EU za humanitarno pomoč, ki so potrebne zaradi posebnosti njihovega dela.

4. Organizacija pošiljateljica organizacijo gostiteljico podpira pri izvajanju politike enake obravnave, enakih možnosti in nediskriminacije ter jo izjemoma podpre pri prilagoditvah teh načel, če okoliščine tako zahtevajo.

5. Kadar je mogoče, organizacija pošiljateljica za vse osebje redno zagotavlja ustrezno usposabljanje in ga seznanja o politiki in njenih načelih, da se zagotovi, da vse zainteresirane strani politiko razumejo, podpirajo in izvajajo.

POGLAVJE 6

SKLADNOST Z NACIONALNIM PRAVOM, PRAVOM UNIJE IN PRAVOM DRŽAVE GOSTITELJICE

Člen 13

Splošne določbe

1. Organizacije pošiljateljice in organizacije gostiteljice zagotovijo skladnost z ustreznim nacionalnim pravom, pravom Unije in pravom države gostiteljice, vključno z:

(a)	Uredbo (EU) št. 375/2014, vključno s spoštovanjem splošnih načel, navedenih v členu 5;

(b)	zakonodajo, ki se uporablja za pravni status prostovoljcev EU za humanitarno pomoč;

(c)	veljavno zakonodajo, ki ureja delovne pogoje, zdravstveno varstvo, in varnost prostovoljcev;

(d)	zakonodajo o enaki obravnavi in nediskriminaciji ter

(e)	zakonodajo o varstvu osebnih podatkov.

2. Organizacije pošiljateljice in organizacije gostiteljice prostovoljce EU za humanitarno pomoč obvestijo o njihovih pravicah in pravnih obveznostih, ki izhajajo iz zakonodaje iz odstavka 1, in njihovih pravicah do zavarovalnega kritja iz Izvedbene uredbe Komisije (EU), ki se sprejme v skladu s členom 9(3) Uredbe (EU) št. 375/2014.

Člen 14

Pravni status prostovoljca EU za humanitarno pomoč

1. Organizacija pošiljateljica spoštuje zakonodajo, ki se uporablja za pravni status prostovoljca EU za humanitarno pomoč. Zato pripravi pogodbo o napotitvi, kakor je navedeno v členu 14(5) Uredbe (EU) št. 375/2014, ki jo podpišeta organizacija pošiljateljica in prostovoljec EU za humanitarno pomoč. V pogodbi se navede zakonodaja, ki se uporablja, in pristojno sodišče.

2. Organizacija pošiljateljica zagotovi, da organizacija gostiteljica pogodbo spoštuje, in je odgovorna, če organizacija gostiteljica krši določbe o napotitvi.

Člen 15

Dolžnost obveščanja prostovoljca EU za humanitarno pomoč o davčnih predpisih

1. Pred napotitvijo organizacija pošiljateljica prostovoljca EU za humanitarno pomoč obvesti o kakršnih koli davčnih predpisih, ki se uporabljajo za dnevnice v državi, v kateri ima organizacija pošiljateljica svoj sedež, in, kadar je to primerno, v državi napotitve.

2. Če prostovoljec EU za humanitarno pomoč ni rezident države, v kateri ima organizacija pošiljateljica svoj sedež, organizacija pošiljateljica prostovoljca EU za humanitarno pomoč obvesti o njegovi obveznosti, da se seznani z davčnimi predpisi, ki v državi njegovega stalnega prebivališča veljajo za njegov poseben primer.

Člen 16

Varstvo podatkov

1. Organizacija pošiljateljica in organizacija gostiteljica osebne podatke obdelujeta v skladu z Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7) in Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (8), kjer je to primerno.

2. Organizacije pošiljateljice in organizacije gostiteljice zagotovijo, da se med obdelavo prepreči kakšna koli zloraba in nepravilna raba osebnih podatkov, vključno z zbiranjem, uporabo, razkritjem in izbrisom vseh osebnih podatkov kandidatov za prostovoljce in prostovoljcev EU za humanitarno pomoč. To se nanaša na vse ukrepe glede kandidatov za prostovoljce in prostovoljcev EU za humanitarno pomoč, zlasti na:

(a)	zaposlitev in izbor (vključno s prijavnimi obrazci, zapiski z razgovorov in vprašalniki za samoocenjevanje) ter

(b)	pripravo in upravljanje prostovoljcev EU za humanitarno pomoč (vključno z učnimi in razvojnimi načrti, pregledi uspešnosti in evidencami mentorstva, zdravniškimi pregledi ali disciplinskimi zadevami).

3. Organizacije pošiljateljice in organizacije gostiteljice zagotovijo, da se obdelujejo samo relevantni podatki ter da se osebni podatki, kot so ime in priimek, starost, naslov in datum rojstva, vključno z občutljivimi podatki, podatki v zvezi z izborom, zaposlovanjem in uspešnostjo:

(a)	pridobijo zakonito in ustrezno v zakonit namen;

(b)	obdelajo pošteno in zakonito;

(c)	po potrebi popravijo ali posodobijo;

(d)	so dostopni samo pooblaščenemu osebju;

(e)	so kandidatom za prostovoljce in prostovoljcem EU za humanitarno pomoč dostopni na zahtevo;

(f)	varno hranijo in

(g)	hranijo le toliko časa, kolikor je potrebno.

4. Pri obdelavi podatkov iz odstavka 3 organizacije pošiljateljice in organizacije gostiteljice pridobijo izrecno soglasje prostovoljcev EU za humanitarno pomoč.

5. Organizacije pošiljateljice in organizacije gostiteljice kandidata za prostovoljca ali prostovoljca EU za humanitarno pomoč obvestijo o njegovi pravici do varstva osebnih podatkov, pravici do pritožbe in uporabe svojih podatkov ter dostopa do njih in njegovi pravici, da se seznani s tem, kateri subjekti bodo imeli dostop do njihovih osebnih podatkov in do katerih podatkov bo imel vsak od teh subjektov dostop.

Člen 17

Neoporečnost in kodeks ravnanja

1. Organizacije pošiljateljice in organizacije gostiteljice se dogovorijo o politiki neoporečnosti za preprečevanje korupcije in podkupovanja ter o kodeksu ravnanja na podlagi politike upravljanja organizacije pošiljateljice, ki je primeren in se uporablja za prostovoljce EU za humanitarno pomoč ter zajema smernice glede pričakovanega vedenja, spodobnosti in neoporečnosti, ki se zahtevajo med njihovim celotnim sodelovanjem v pobudi Prostovoljci EU za humanitarno pomoč.

2. Kodeks ravnanja je za prostovoljce EU za humanitarno pomoč zavezujoč in vključuje vsaj naslednje zahteve:

(a)	zavezanost poistovetenju s pobudo Prostovoljci EU za humanitarno pomoč in prispevek k njenim ciljem;

(b)	spoštovanje drugih ljudi in njihovega dostojanstva ter spoštovanje načela nediskriminacije;

(c)	spoštovanje načel humanitarne pomoči iz člena 5(1) Uredbe (EU) št. 375/2014;

(d)	zavezanost varovanju otrok in zaščiti ranljivih odraslih, vključno z ničelno toleranco do spolne zlorabe;

(e)	ničelno toleranco do nezakonite uporabe drog v državi napotitve;

(f)	spoštovanje lokalne zakonodaje;

(g)	neoporečnost, prepoved goljufij in korupcije;

(h)	ohranjanje visokih standardov osebnega in poklicnega ravnanja;

(i)	upoštevanje varnostnih in zdravstvenih postopkov ter postopkov zaščite;

(j)	dolžnost poročanja o kršitvah in določbe glede razkrivanja nepravilnosti;

(k)	pravila za stike z mediji in upravljanje informacij ter

(l)	pravila, ki prepovedujejo zlorabo opreme organizacije.

3. Vsaka kršitev kodeksa ravnanja s strani prostovoljca EU za humanitarno pomoč se obravnava v skladu s politiko upravljanja organizacije pošiljateljice.

4. Če se kršitev šteje za hudo kršitev, ta privede do predčasne vrnitve prostovoljca EU za humanitarno pomoč, o njegovem ravnanju pa se po potrebi obvestijo ustrezne strokovne ali pravne organizacije ali organi.

Člen 18

Varstvo otrok in ranljivih odraslih, vključno z ničelno toleranco do spolne zlorabe

1. Organizacije pošiljateljice in gostiteljice se zavežejo, da bodo spoštovale politiko ničelne tolerance do zlorabe otrok in/ali ranljivih odraslih, vključno s spolnimi zlorabami. Sposobne morajo biti prijaviti zlorabe, nemudoma in ustrezno obravnavati incidente, podpreti žrtve, preprečiti viktimizacijo prijaviteljev nepravilnosti ter storilce poklicati na odgovornost.

2. Organizacije pošiljateljice in organizacije gostiteljice preprečujejo zlorabe s postopkom, ki se uporablja za izbor prostovoljcev EU za humanitarno pomoč ter njihovo uvajanje in usposabljanje, z vzpostavitvijo kulture odprtosti in ozaveščanjem o tem vprašanju ter jasno opredelitvijo odgovornosti za upravljanje in nadzor.

3. Organizacija pošiljateljica izvede vse zakonsko predpisane obvezne preglede za potrditev kandidatov za prostovoljce za delo s temi ciljnimi skupinami.

4. Organizacije pošiljateljice in organizacije gostiteljice obvestijo kandidate za prostovoljce in prostovoljce EU za humanitarno pomoč o tveganjih in priporočenih preventivnih ukrepih za zagotovitev, da ne bi prišlo do zlorab.

POGLAVJE 7

KONČNE DOLOČBE

Člen 19

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 24. oktobra 2014

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 122, 24.4.2014, str. 1.

(2) https://www.youthpass.eu/sl/youthpass/.

(3) https://europass.cedefop.europa.eu/editors/sl/esp/compose#.

(4) UL C 398, 22.12.2012, str. 1.

(5) UL L 394, 30.12.2006, str. 10.

(6) UL C 111, 6.5.2008, str. 1-7.

(7) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

(8) Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

PRILOGA

Okvir kompetenc

1. Prečne kompetence, ki se zahtevajo v mnogih sektorjih prostovoljstva in zaposlovanja ter niso specifične za področje humanitarne pomoči

Kompetenca

Opis

1. Razvijanje in vzdrževanje dobrih delovnih odnosov

Skupinsko delo

—	Zaveda se različnih delovnih pristopov, jih spoštuje in se jim je sposoben prilagajati.

—	Razume in sprejema svojo vlogo v skupini ter pozitivno in dejavno prispeva k doseganju ciljev skupine.

—	Koristne informacije in znanje deli s sodelavci ter širšim krogom ljudi, kadar je to primerno.

—	Ob morebitnih težavah konstruktivno ukrepa za njihovo rešitev.

Komuniciranje

—	Učinkovito komunicira s člani znotraj skupine in drugimi.

—	Aktivno prisluhne novim in drugačnim stališčem znotraj skupine.

—	Uporablja različne načine komuniciranja (osebno, preko telefona in elektronske pošte), vključno z neverbalno komunikacijo, prilagojeno lokalnemu okolju in razmeram.

2. Pozitiven odnos do prostovoljstva

—	Prostovoljno delo ga izpolnjuje.

—	Razume in ima izoblikovano mnenje glede konceptov prostovoljstva in aktivnega državljanstva ter njune vloge v družbi.

—	Je pripravljen prispevati, ne da bi v zameno prejel plačilo.

—	Z zavzetostjo opravlja dodeljene naloge in jih tudi brez finančnega nadomestila izvaja po najboljših zmožnostih.

—	Kot prostovoljec želi prispevati k organizaciji in pomagati upravičencem (tj. lokalnim skupnostim).

3. Delovanje v stresnem in spreminjajočem se okolju

Samozavedanje in vzdržljivost

—	Zna obvladovati stres in reševati težave.

—	Opredeliti zna vire stresa in ve, kako čim bolj zmanjšati njegove negativne učinke.

—	Pripravljen je govoriti o stresu in težavah ter prositi za pomoč, kadar je to potrebno.

—	Lahko se prilagodi življenjskim razmeram, kjer so viri zelo omejeni in raven udobja zelo nizka.

—	Prilagaja se mirno in se konstruktivno odziva na spreminjajoče se razmere in omejitve.

—	Zaveda se svojih prednosti in omejitev ter kako te lahko vplivajo na njegovo delo.

Samostojnost

—	Samostojno organizira svoje dejavnosti na delovnem mestu in v prostem času.

—	Upravlja svoj delovni čas in prednostno razvršča delovne naloge.

—	Priznava omejitve svojih odgovornosti in poroča nadrejeni odgovorni osebi, kadar je to primerno.

Pričakovanja

—	Ima realistično predstavo glede svojega prispevka k organizaciji in pomoči, ki jo lahko nudi upravičencem.

—	Pričakovanja prilagaja spreminjajočim se razmeram.

Zavedanje medkulturnih razlik

—	Izogiba se kulturnim stereotipom.

—	Je odprt za kulturne razlike in jih sprejema.

—	Spoštuje druge kulture in prilagodi svoje vedenje, da ne bi prišlo do nesporazumov.

—	Je pozoren na neverbalno komunikacijo v večkulturnem okolju.

—	Nima predsodkov do drugačnih prepričanj, družbenih norm in vrednot.

—	Izkazuje sočutje in občutljivost.

4. Sposobnost vodenja

—	Pri delu spodbuja druge člane ekipe (lokalne ali mednarodne).

—	Ljudem pomaga, da prevzamejo odgovornost za svoje dejavnosti.

—	Aktivno prisluhne drugim.

—	V drugih vzbuja zaupanje.

Pri prevzemu odgovornega položaja:

—	Jasno opredeli naloge, ki naj bi jih drugi opravili, in svoja pričakovanja.

—	Preveri, ali so bila navodila razumljena.

—	Daje povratne informacije in priznava prispevek drugih.

—	Pri sprejemanju odločitev pretehta tveganje, ki izhaja iz ukrepa, in njegovo nujnost.

5. Doseganje rezultatov

Dosega neposredne rezultate ukrepa in poroča o rezultatih ter napredku pri krepitvi zmogljivosti

—	Zavzame proaktiven pristop „zmorem“.

—	Opredeli bistvene izboljšave, ki so potrebne za zagotavljanje trajnosti rezultatov.

—	Učinkovito sporoča rezultate.

—	Opredeli posameznike, ki naj bi se učili iz njegovega dela, in tistim, ki naj bi ohranjali rezultate, pojasni opravljeno delo.

—	Išče rešitve.

—	Ob morebitnih težavah ukrepa za njihovo rešitev.

Če mu je pri krepitvi zmogljivosti dodeljena posebna vloga:

—	Pozna in uporablja različne načine za krepitev organizacijskih zmogljivosti v okoliščinah, kjer so sredstva omejena.

—	Pozna in uporablja metode in orodja za oceno potreb, da opredeli področja, pomembna pri krepitvi zmogljivosti.

Odgovornost

—	Osredotoča se na pravočasno doseganje rezultatov.

—	Prosi za povratne informacije in ukrepa na podlagi prejetih povratnih informacij.

—	Poroča pristojnim osebam.

—	Nasprotuje odločitvam in ravnanjem, ki kršijo organizacijski kodeks ravnanja in/ali druge zadevne humanitarne standarde.

2. Posebne kompetence, ki so potrebne za delo v okviru pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč in na področju humanitarne pomoči nasploh

Kompetenca

Opis

6. Razumevanje humanitarnega pomena pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč in uporaba humanitarnih načel

—	Pozna sistem humanitarne pomoči, različne vključene akterje ter povezave med humanitarno pomočjo in drugimi zunanjimi politikami, zlasti z vidika EU.

—	Pozna teoretska načela in splošne prakse, na katerih temelji humanitarna pomoč.

—	Pozna ustrezne standarde in kodekse ravnanja na področju humanitarne pomoči, vključno s tistimi, ki se nanašajo na odgovornost, upravljanje kakovosti in pravni okvir.

—	Pozna različne faze humanitarnega odziva, vključno s preprečevanjem in pripravljenostjo, zmanjševanjem tveganja nesreč, obvladovanjem tveganja nesreč, odzivanjem in obnovo.

—	Pozna teorijo in prakso s področja pomoči in razvojnega sodelovanja ter koncept vzdržljivosti.

—	Upošteva potrebe, spretnosti, zmogljivosti in izkušnje ljudi, ki so jih prizadele nesreče ali humanitarne krize.

—	Razume cilje pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč in posledice teh ciljev za svoje delo pri napotitvi.

—	Razume postopek izbora, usposabljanja in napotitve.

—	Razume vlogo prostovoljca in ukrepe, ki se sprejmejo pred napotitvijo, med njo in po njej.

—	Uporablja svoje razumevanje namena te pobude v širšem okviru humanitarne pomoči EU.

7. Varnost vedno na prvem mestu

—	Razume pomembnost upoštevanja varnostnih postopkov v primeru napotitve.

—	Razume in uporablja načelo „neškodovanja“.

—	Prepoznava in preprečuje tveganja pri projektu.

—	V nevarnosti je sposoben ukrepati.

—	Zna obvladovati stres, povezan z varnostnimi incidenti.

—	Ima osnovno znanje prve pomoči.

8. Upravljanje projektov na področju humanitarne pomoči

—	Opisati in analizirati zna različne faze projektnega cikla na področju humanitarne pomoči, vključno z oceno potreb, pripravo glavnega predloga in proračuna ter izvajanjem, spremljanjem in oceno projekta.

—	Razume in uporablja osnovna načela priprave proračuna in predlogov.

—	Razume in uporablja osnovna načela finančnega upravljanja projektov.

—	Razume in vzdržuje preglednost postopkov upravljanja projektov.

—	Razume in uporablja osnovna načela upravljanja uspešnosti, spremljanja in ocenjevanja.

9. Komuniciranje in zastopanje interesov

—	Pozna in dejavno sodeluje pri komunikacijskem načrtu prostovoljcev EU za humanitarno pomoč ter izpolnjuje svojo vlogo pri njegovi uresničitvi.

—	Jasno izraža svojo podporo organizacijskim vrednotam in vrednotam pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč, kadar je to ustrezno.

—	Opredeli primarne, sekundarne in ključne zainteresirane strani v lokalnem humanitarnem okolju.

—	Razume in uporablja orodja, ki se uporabljajo za pridobitev podpore mednarodnih in lokalnih zainteresiranih strani za humanitarno pomoč na področju, na katerem deluje.

—	Kot zagovornik pobude oblikuje jasne in z dokazi podprte argumente ter oblikuje učinkovito komunikacijsko strategijo.

3. Tehnične kompetence, ki izhajajo iz strokovnega znanja in so uporabne na področju humanitarne pomoči;

Prostovoljci EU za humanitarno pomoč lahko posedujejo kompetence na naslednjih področjih (neizčrpen seznam):

—	finance in računovodstvo

—	pravne zadeve

—	vodenje in upravljanje projektov

—	spremljanje in ocenjevanje projektov

—	komuniciranje (vključno s prepoznavnostjo, odnosi z javnostjo in zastopanjem interesov)

—	logistika in prevoz

—	upravljanje človeških virov in usposabljanje

—	organizacijski razvoj in krepitev zmogljivosti

—	strateško oblikovanje politik in načrtovanje

—	obveščanje o tveganju in informacijska tehnologija

—	voda in sanitarni pogoji

—	zaščita in zatočišče

—	hrana, prehrana in zdravje

—	begunci in notranje razseljene osebe

—	vprašanja enakosti spolov

—	zaščita otrok

—	sredstva za preživljanje

—	povezovanje pomoči, obnove in razvoja

—	obvladovanje tveganja nesreč

—	krepitev vzdržljivosti

—	podatki in znanje o nesrečah

—	ocenjevanje in kartiranje tveganja in ranljivosti ter analiziranje nestabilnosti in konfliktov

—	prilagajanje podnebnim spremembam in ekosistemsko upravljanje

—	ozaveščanje in izobraževanje

—	odpornost mest in prostorsko načrtovanje

—	razvoj lokalnih skupnosti

—	socialna zaščita in varnostne mreže

—	odporno gospodarstvo in infrastruktura, vključno z zaščito kritične infrastrukture

—	financiranje tveganja

—	sistemi za spremljanje in zgodnje opozarjanje

—	pripravljenost na nesreče in načrtovanje izrednih ukrepov

—	civilna zaščita in krizno odzivanje

—	ocenjevanje in obnova po nesrečah in konfliktih

—	zdravstvene in reševalne storitve

—	inženiring

—	upravljanje prostovoljnega dela

31.12.2014

Uradni list Evropske unije

L 373/24

SKLEP št. 2/2014 SKUPNEGA ODBORA EVROPSKE UNIJE IN ŠVICE ZA ZRAČNI PROMET, USTANOVLJENEGA NA PODLAGI SPORAZUMA MED EVROPSKO SKUPNOSTJO IN ŠVICARSKO KONFEDERACIJO O ZRAČNEM PROMETU

z dne 5. decembra 2014

o nadomestitvi Priloge k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prometu

(2014/957/EU)

ODBOR EVROPSKE UNIJE IN ŠVICE ZA ZRAČNI PROMET JE –

ob upoštevanju Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prometu (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) ter zlasti člena 23(4) Sporazuma –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Edini člen

Priloga k Sporazumu se s 1. februarjem 2015 nadomesti s Prilogo k temu sklepu.

V Bernu, 5. decembra 2014

Za Skupni odbor

Vodja delegacije Evropske unije

Margus RAHUOJA

Vodja švicarske delegacije

Peter MÜLLER

PRILOGA

Za namene tega sporazuma velja:

—	na podlagi Lizbonske pogodbe, ki je začela veljati 1. decembra 2009, Evropska unija nadomesti in nasledi Evropsko skupnost,

—	kadar akti iz te priloge vsebujejo sklicevanje na države članice Evropske skupnosti, ki je bila nadomeščena z Evropsko unijo, ali zahtevo po povezavi s slednjo, se za namen Sporazuma razume, da se sklicevanja enako nanašajo na Švico ali na zahtevo po povezavi s Švico,

—	sklicevanja na uredbi Sveta (EGS) št. 2407/92 in (EGS) št. 2408/92 v členih 4, 15, 18, 27 in 35 Sporazuma se razumejo kot sklicevanja na Uredbo (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta,

—

brez poseganja v člen 15 tega sporazuma zajema izraz „letalski prevoznik Skupnosti“ v naslednjih direktivah in uredbah Skupnosti tudi letalskega prevoznika z licenco in glavno poslovno enoto ter registriranim sedežem, če ga ima, v Švici v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 1008/2008. Vsako sklicevanje na Uredbo (EGS) št. 2407/92 se razume kot sklicevanje na Uredbo (ES) št. 1008/2008,

—	vsi sklici v naslednjih besedilih na člena 81 in 82 Pogodbe ali na člena 101 in 102 Pogodbe o delovanju Evropske unije se razumejo kot sklici na člena 8 in 9 tega sporazuma.

1. Liberalizacija letalstva in drugi predpisi civilnega letalstva

Št. 1008/2008

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti

Št. 2000/79

Direktiva Sveta z dne 27. novembra 2000 o Evropskem sporazumu o razporejanju delovnega časa mobilnih delavcev v civilnem letalstvu, ki so ga sklenili Združenje evropskih letalskih prevoznikov (AEA), Evropska federacija delavcev v prometu (ETF), Evropsko združenje pilotov (ECA), Evropsko združenje regionalnih letalskih prevoznikov (ERA) in Mednarodno združenje letalskih prevoznikov (IACA)

Št. 93/104

Direktiva Sveta z dne 23. novembra 1993 o določenih vidikih organizacije delovnega časa, kakor je bila spremenjena z:

—	Direktivo 2000/34/ES

Št. 437/2003

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. februarja 2003 o statističnih podatkih v zvezi z zračnim prevozom potnikov, tovora in pošte

Št. 1358/2003

Uredba Komisije z dne 31. julija 2003 o izvajanju Uredbe (ES) št. 437/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o statističnih podatkih v zvezi z zračnim prevozom potnikov, tovora in pošte ter o spremembi prilog I in II k Uredbi

Št. 785/2004

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o zahtevah v zvezi z zavarovanjem za letalske prevoznike in operaterje, kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo Komisije (EU) št. 285/2010

Št. 95/93

Uredba Sveta z dne 18. januarja 1993 o skupnih pravilih dodeljevanja slotov na letališčih Skupnosti (členi 1–12), kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo (ES) št. 793/2004

Št. 2009/12

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o letaliških pristojbinah

Št. 96/67

Direktiva Sveta z dne 15. oktobra 1996 o dostopu do trga storitev zemeljske oskrbe na letališčih Skupnosti

(členi 1–9, členi 11–23 in člen 25)

Št. 80/2009

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. januarja 2009 o kodeksu poslovanja računalniških sistemov rezervacij in razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 2299/89

2. Predpisi o konkurenci

Št. 1/2003

Uredba Sveta z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (členi 1–13 in členi 15–45)

(V obsegu, v katerem je ta uredba relevantna za uporabo tega sporazuma. Vstavitev te uredbe ne vpliva na razdelitev nalog v skladu s tem sporazumom.)

Št. 773/2004

Uredba Komisije z dne 7. aprila 2004 v zvezi z vodenjem postopkov Komisije v skladu s členoma 81 in 82 Pogodbe ES, kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo Komisije (ES) št. 1792/2006,

—	Uredbo Komisije (ES) št. 622/2008

Št. 139/2004

Uredba Sveta z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah)

(členi 1–18, člen 19(1) in (2) ter členi 20–23)

V skladu s členom 4(5) Uredbe o združitvah se med Evropsko skupnostjo in Švico uporablja naslednje:

Pri koncentraciji, kakor je opredeljena v členu 3 Uredbe (ES) št. 139/2004 in ki nima razsežnosti Skupnosti v smislu člena 1 navedene uredbe ter ki se lahko preveri po nacionalnem pravu o konkurenci vsaj treh držav članic ES in Švicarske konfederacije, lahko osebe ali podjetja iz člena 4(2) navedene uredbe pred vsako priglasitvijo pristojnim organom z utemeljeno vlogo obvestijo Komisijo ES, da bi morala koncentracijo pregledati Komisija.

2.	Evropska komisija v skladu s členom 4(5) Uredbe (ES) št. 139/2004 in prejšnjim odstavkom vse vloge nemudoma pošlje Švicarski konfederaciji.

3.	Če Švicarska konfederacija izrazi nesoglasje v zvezi z zahtevo po predložitvi zadeve, pristojni švicarski urad za konkurenco ohrani svojo pristojnost in Švicarska konfederacija v skladu s tem odstavkom zadeve ne predloži naprej.

Ob upoštevanju rokov iz členov 4(4) in (5), 9(2) in (6) ter 22(2) Uredbe o združitvah:

1.	Evropska komisija v skladu s členom 4(4) in (5), členom 9(2) in (6) ter členom 22(2) vse zadevne dokumente nemudoma pošlje pristojnemu švicarskemu uradu za konkurenco.

2.	Roki iz člena 4(4) in (5), člena 9(2) in (6) ter člena 22(2) Uredbe (ES) št. 139/2004 za Švicarsko konfederacijo začnejo teči, ko pristojni švicarski urad za konkurenco prejme zadevne dokumente.

Št. 802/2004

Uredba Komisije z dne 7. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 o nadzoru koncentracij podjetij (členi 1–24), kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo Komisije (ES) št. 1792/2006,

—	Uredbo Komisije (ES) št. 1033/2008,

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1269/2013

Št. 2006/111

Direktiva Komisije z dne 16. novembra 2006 o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji ter o finančni preglednosti znotraj določenih podjetij

Št. 487/2009

Uredba Sveta (ES) z dne 25. maja 2009 o uporabi člena 81(3) Pogodbe za nekatere kategorije sporazumov in usklajenih ravnanj v sektorju zračnega prevoza

3. Varnost v letalstvu

Št. 216/2008

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu in razveljavitvi Direktive Sveta 91/670/EGS, Uredbe (ES) št. 1592/2002 in Direktive 2004/36/ES, kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo Komisije (ES) št. 690/2009

—	Uredbo (ES) št. 1108/2009

—	Uredbo Komisije (EU) št. 6/2013

Agencija ima tudi v Švici pooblastila, ki so ji dodeljena v skladu z določbami Uredbe.

Komisija ima tudi v Švici pooblastila, ki so ji dodeljena na podlagi člena 11(2), člena 14(5) in (7), člena 24(5), člena 25(1), člena 38(3)(i), člena 39(1), člena 40(3), člena 41(3) in (5), člena 42(4), člena 54(1) in člena 61(3).

Ne glede na horizontalno prilagoditev, predvideno v drugi alinei Priloge k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prometu, se navedbe „držav članic“ v členu 65 Uredbe ali v določbah Sklepa 1999/468/ES, navedene v omenjeni določbi, ne nanašajo na Švico.

Nobena določba v tej uredbi se ne sme razlagati tako, da bi se na Evropsko agencijo za varnost v letalstvu (EASA) prenesla pooblastila za ukrepanje v imenu Švice v skladu z mednarodnimi sporazumi za kateri koli drug namen kot za pomoč pri izvajanju njenih obveznosti v skladu z navedenimi sporazumi.

Za namene tega sporazuma velja besedilo Uredbe z naslednjimi prilagoditvami:

(a)

Člen 12 se spremeni:

(i)	v odstavku 1 se za besedo „Skupnostjo“ vstavita besedi „ali Švico“;

(ii)	v odstavku 2(a) se za besedo „Skupnostjo“ vstavita besedi „ali Švico“;

(iii)

v odstavku 2 se črtata točki (b) in (c);

(iv)

doda se naslednji odstavek:

„3. Kadar koli se Skupnost pogaja s tretjo državo o sklenitvi sporazuma, v skladu s katerim lahko država članica ali Agencija izda certifikate na podlagi certifikatov, ki so jih izdali letalski organi te tretje države, si prizadeva za Švico pridobiti ponudbo za podoben sporazum z zadevno tretjo državo. Švica pa si po drugi strani prizadeva s tretjimi državami skleniti sporazume, ki ustrezajo sporazumom Skupnosti.“

(b)	V členu 29 se doda naslednji odstavek: „4. Z odstopanjem od člena 12(2)(a) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti lahko izvršni direktor Agencije pogodbeno zaposli švicarske državljane, ki imajo vse državljanske pravice.“

(c)	V členu 30 se doda naslednji odstavek: „Švica za Agencijo uporabi Protokol o privilegijih in imunitetah Evropske unije iz Priloge A k tej prilogi v skladu z Dodatkom k Prilogi A.“

(d)	V členu 37 se doda naslednji odstavek: „Švica v celoti sodeluje v upravnem odboru ter ima v njem enake pravice in obveznosti kot države članice Evropske unije, razen glasovalne pravice.“

(e)

V členu 59 se doda naslednji odstavek:

„12. Švica sodeluje pri finančnem prispevku iz odstavka 1(b) po naslednji formuli:

S (0,2/100) + S [1 – (a + b) 0,2/100] c/C

pri čemer je:

S	=	del proračuna Agencije, ki ni krit s taksami in dajatvami iz odstavka 1(c) in (d),
a	=	število pridruženih držav,
b	=	število držav članic EU,
c	=	prispevek Švice v proračun ICAO,
C	=	skupni prispevek držav članic EU in pridruženih držav v proračun ICAO.“

(f)	V členu 61 se doda naslednji odstavek: „Določbe, ki se nanašajo na finančni nadzor s strani Skupnosti v Švici v zvezi z udeleženci v dejavnostih Agencije, so določene v Prilogi B k tej prilogi.“

(g)

Priloga II k Uredbi se razširi, tako da se vanjo vključijo naslednji zrakoplovi kot proizvodi, ki sodijo v člen 2(3)(a)(ii) Uredbe Komisije (ES) št. 1702/2003 z dne 24. septembra 2003 o določitvi izvedbenih določb za certificiranje zrakoplovov in sorodnih proizvodov, delov in naprav glede plovnosti in okoljske ustreznosti ter potrjevanje projektivnih in proizvodnih organizacij (1):

A/c – [HB-IDJ] – tip CL600-2B19,

A/c – [HB-IKR, HB-IMY, HB-IWY] – tip Gulfstream G-IV,

A/c – [HB-IMJ, HB-IVZ, HB-JES] – tip Gulfstream G-V,

A/c – [HB-XJF, HB-ZCW, HB-ZDF] – tip MD900.

Št. 1108/2009

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 216/2008 v zvezi z aerodromi, upravljanjem zračnega prometa in navigacijskimi službami zračnega prometa ter o razveljavitvi Direktive 2006/23/ES

Št. 805/2011

Uredba Komisije z dne 10. avgusta 2011 o določitvi podrobnih pravil za licence kontrolorjev zračnega prometa in nekatere certifikate v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta

Št. 1178/2011

Uredba Komisije z dne 3. novembra 2011 o tehničnih zahtevah in upravnih postopkih za letalsko osebje v civilnem letalstvu v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta, kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo Komisije (EU) št. 290/2012,

—	Uredbo Komisije (EU) št. 70/2014,

—	Uredbo Komisije (EU) št. 245/2014

Št. 3922/91

Uredba Sveta z dne 16. decembra 1991 o uskladitvi tehničnih predpisov in upravnih postopkov na področju civilnega letalstva (členi 1–3, 4(2), (5–11 in 13)), kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo (ES) št. 1899/2006,

—	Uredbo (ES) št. 1900/2006,

—	Uredbo Komisije (ES) št. 8/2008,

—	Uredbo Komisije (ES) št. 859/2008

Št. 996/2010

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o preiskavah in preprečevanju nesreč in incidentov v civilnem letalstvu ter razveljavitvi Direktive 94/56/ES

Št. 2003/42

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2003 o poročanju o dogodkih v civilnem letalstvu (členi 1–12)

Št. 1321/2007

Uredba Komisije z dne 12. novembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za vključitev informacij o dogodkih v civilnem letalstvu, izmenjanih v skladu z Direktivo 2003/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta, v centralno podatkovno bazo

Št. 1330/2007

Uredba Komisije z dne 24. septembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za razširjanje informacij zainteresiranim strankam o dogodkih v civilnem letalstvu iz člena 7(2) Direktive 2003/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta

Št. 2042/2003

Uredba Komisije z dne 20. novembra 2003 o stalni plovnosti zrakoplovov in letalskih proizvodov, delov in naprav ter o potrjevanju organizacij in osebja, ki se ukvarjajo s temi nalogami, kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo Komisije (ES) št. 707/2006,

—	Uredbo Komisije (ES) št. 376/2007,

—	Uredbo Komisije (ES) št. 1056/2008,

—	Uredbo Komisije (EU) št. 127/2010,

—	Uredbo Komisije (EU) št. 962/2010,

—	Uredbo Komisije (EU) št. 1149/2011,

—	Uredbo Komisije (EU) št. 593/2012

Št. 104/2004

Uredba Komisije z dne 22. januarja 2004 o predpisih glede organizacije in sestave Odbora za pritožbe Evropske agencije za varnost v letalstvu

Št. 2111/2005

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2005 o vzpostavitvi seznama Skupnosti o letalskih prevoznikih, za katere velja prepoved opravljanja letov v Skupnosti, in informiranju potnikov v zračnem prometu o identiteti letalskega prevoznika, ki opravlja let, ter razveljavitvi člena 9 Direktive 2004/36/ES

Št. 473/2006

Uredba Komisije z dne 22. marca 2006 o določitvi izvedbenih pravil za seznam Skupnosti o letalskih prevoznikih, za katere velja prepoved opravljanja letov v Skupnosti iz poglavja II Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2111/2005

Št. 474/2006

Uredba Komisije z dne 22. marca 2006 o vzpostavitvi seznama Skupnosti o letalskih prevoznikih, za katere velja prepoved opravljanja letov v Skupnosti iz poglavja II Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2111/2005, kakor je bila nazadnje spremenjena z:

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 368/2014

Št. 1332/2011

Uredba Komisije z dne 16. decembra 2011 o določitvi pogojev uporabe skupnega zračnega prostora in operativnih postopkov za izogibanje trčenj v zraku

Št. 646/2012

Izvedbena uredba Komisije z dne 16. julija 2012 o določitvi podrobnih pravil o globah in periodičnih denarnih kaznih na podlagi Uredbe (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta

Št. 748/2012

Uredba Komisije z dne 3. avgusta 2012 o določitvi izvedbenih določb za certificiranje zrakoplovov in sorodnih proizvodov, delov in naprav glede plovnosti in okoljske ustreznosti ter potrjevanje projektivnih in proizvodnih organizacij, kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo Komisije (EU) št. 7/2013,

—	Uredbo Komisije (EU) št. 69/2014

Št. 965/2012

Uredba Komisije z dne 5. oktobra 2012 o tehničnih zahtevah in upravnih postopkih za letalske operacije v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008, kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo Komisije (EU) št. 800/2013,

—	Uredbo Komisije (EU) št. 71/2014,

—	Uredbo Komisije (EU) št. 83/2014,

—	Uredbo Komisije (EU) št. 379/2014

Št. 2012/780

Sklep Komisije z dne 5. decembra 2012 o pravicah dostopa do evropske osrednje zbirke varnostnih priporočil in odgovorov nanje, ustanovljene s členom 18(5) Uredbe (EU) št. 996/2010 Evropskega parlamenta in Sveta o preiskavah in preprečevanju nesreč in incidentov v civilnem letalstvu ter razveljavitvi Direktive 94/56/ES

Št. 628/2013

Izvedbena uredba Komisije z dne 28. junija 2013 o načinu dela Evropske agencije za varnost v letalstvu pri izvajanju inšpekcijskih pregledov standardiziranja in spremljanju uporabe predpisov Uredbe (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 736/2006

Št. 139/2014

Uredba Komisije z dne 12. februarja 2014 o določitvi zahtev in upravnih postopkov v zvezi z aerodromi v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta

Št. 319/2014

Uredba Komisije z dne 27. marca 2014 o taksah in pristojbinah, ki jih zaračunava Evropska agencija za varnost v letalstvu, in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 593/2007

Št. 452/2014

Uredba Komisije (EU) z dne 29. aprila 2014 o določitvi tehničnih zahtev in upravnih postopkov v zvezi z zračnimi operacijami operatorjev iz tretjih držav v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta

4. Varovanje v letalstvu

Št. 300/2008

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o skupnih pravilih na področju varovanja civilnega letalstva in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2320/2002

Št. 272/2009

Uredba Komisije z dne 2. aprila 2009 o dopolnitvi skupnih osnovnih standardov na področju varovanja v civilnem letalstvu iz Priloge k Uredbi (ES) št. 300/2008 Evropskega parlamenta in Sveta, kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo Komisije (EU) št. 297/2010,

—	Uredbo Komisije (EU) št. 720/2011,

—	Uredbo Komisije (EU) št. 1141/2011,

—	Uredbo Komisije (EU) št. 245/2013

Št. 1254/2009

Uredba Komisije z dne 18. decembra 2009 o določitvi meril, na podlagi katerih lahko države članice odstopajo od skupnih osnovnih standardov za varnost civilnega letalstva ter sprejmejo druge alternativne varnostne ukrepe

Št. 18/2010

Uredba Komisije z dne 8. januarja 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 300/2008 Evropskega parlamenta in Sveta glede specifikacij za nacionalne programe za nadzor kakovosti na področju varovanja civilnega letalstva

Št. 72/2010

Uredba Komisije z dne 26. januarja 2010 o določitvi postopkov za izvajanje inšpekcijskih pregledov Komisije na področju varovanja letalstva

Št. 185/2010

Uredba Komisije z dne 4. marca 2010 o določitvi podrobnih ukrepov za izvajanje skupnih osnovnih standardov za varnost letalstva, kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo Komisije (EU) št. 357/2010,

—	Uredbo Komisije (EU) št. 358/2010,

—	Uredbo Komisije (EU) št. 573/2010,

—	Uredbo Komisije (EU) št. 983/2010,

—	Uredbo Komisije (EU) št. 334/2011,

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 859/2011,

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1087/2011,

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1147/2011,

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 173/2012,

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 711/2012,

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1082/2012,

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 104/2013,

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 246/2013,

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 654/2013,

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1103/2013,

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1116/2013,

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 278/2014,

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 687/2014

Št. 2010/774

Sklep Komisije z dne 13. aprila 2010 o določitvi podrobnih ukrepov za izvajanje skupnih osnovnih standardov za varnost letalstva, ki vsebujejo podatke iz točke (a) člena 18 Uredbe (ES) št. 300/2008, kakor je bil spremenjen s:

—	Sklepom Komisije C(2010) 2604,

—	Sklepom Komisije C(2010) 3572,

—	Sklepom Komisije C(2010) 9139,

—	Izvedbenim sklepom Komisije C(2011) 5862,

—	Izvedbenim sklepom Komisije C(2011) 8042,

—	Izvedbenim sklepom Komisije C(2011) 9407,

—	Izvedbenim sklepom Komisije C(2012) 1228,

—	Izvedbenim sklepom Komisije C(2012) 5672,

—	Izvedbenim sklepom Komisije C(2012) 5880,

—	Izvedbenim sklepom Komisije C(2013) 1587,

—	Izvedbenim sklepom Komisije C(2013) 2045,

—	Izvedbenim sklepom Komisije C(2013) 4180,

—	Izvedbenim sklepom Komisije C(2013) 7275,

—	Izvedbenim sklepom Komisije C(2014) 1200,

—	Izvedbenim sklepom Komisije C(2014) 1635,

—	Izvedbenim sklepom Komisije C(2014) 3870,

—	Izvedbenim sklepom Komisije C(2014) 4054

Št. 2013/511

Izvedbeni sklep Komisije z dne 4. februarja 2013 glede varnostnega pregledovanja potnikov in oseb, ki niso potniki, z napravami za zaznavanje sledi eksplozivov (ETD) v kombinaciji z detektorji kovin za ročno uporabo (HHMD)

5. Upravljanje zračnega prometa

Št. 549/2004

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o določitvi okvira za oblikovanje enotnega evropskega neba (okvirna uredba), kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo (ES) št. 1070/2009

Komisija ima v Švici pooblastila po členih 6, 8, 10, 11 in 12.

Člen 10 se spremeni:

v odstavku 2 se izraz „na ravni Skupnosti“ nadomesti z izrazom „na ravni Skupnosti, vključno s Švico“.

Ne glede na horizontalno prilagoditev, navedeno v drugi alinei Priloge k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prometu, se navedbe „držav članic“ v členu 5 Uredbe (ES) št. 549/2004 ali v določbah Sklepa 1999/468/ES, navedene v navedeni določbi, ne nanašajo na Švico.

Št. 550/2004

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o izvajanju navigacijskih služb zračnega prometa na enotnem evropskem nebu (Uredba o izvajanju služb), kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo (ES) št. 1070/2009

Komisija ima v Švici pooblastila po členih 9a, 9b, 15a, 16 in 17.

Za namene tega sporazuma veljajo določbe Uredbe z naslednjimi prilagoditvami:

(a)	Člen 3 se spremeni: v odstavku 2 se za besedo „Skupnosti“ vstavita besedi „in Švici“.

(b)	Člen 7 se spremeni: v odstavkih 1 in 6 se za besedo „Skupnosti“ vstavita besedi „in Švici“.

(c)	Člen 8 se spremeni: v odstavku 1 se za besedo „Skupnosti“ vstavita besedi „in Švici“.

(d)	Člen 10 se spremeni: v odstavku 1 se za besedo „Skupnosti“ vstavita besedi „in Švici“.

(e)	Člen 16(3) se nadomesti z naslednjim: „3. Komisija o svoji odločitvi obvesti države članice in izvajalca služb, če ga pravno zadeva.“

Št. 551/2004

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o organiziranosti in uporabi zračnega prostora na enotnem evropskem nebu (uredba o zračnem prostoru), kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo (ES) št. 1070/2009

Komisija ima v Švici pooblastila po členih 3a, 6 in 10.

Št. 552/2004

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o interoperabilnosti evropske mreže za upravljanje zračnega prometa (uredba o interoperabilnosti), kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo (ES) št. 1070/2009

Komisija uživa v Švici pooblastila, ki so ji dodeljena v skladu s členi 4, 7 in 10(3).

Za namene tega sporazuma veljajo določbe Uredbe z naslednjimi prilagoditvami:

(a)	Člen 5 se spremeni: v odstavku 2 se za besedo „Skupnosti“ vstavita besedi „ali Švici“.

(b)	Člen 7 se spremeni: v odstavku 4 se za besedo „Skupnosti“ vstavita besedi „ali Švici“.

(c)	Priloga III se spremeni: v drugi in zadnji alinei oddelka 3 se za besedo „Skupnosti“ vstavita besedi „ali Švici“.

Št. 2150/2005

Uredba Komisije z dne 23. decembra 2005 o določitvi skupnih pravil za prilagodljivo uporabo zračnega prostora

Št. 1033/2006

Uredba Komisije z dne 4. julija 2006 o določitvi zahtev glede postopkov za načrte leta v fazi pred letom za enotno evropsko nebo, kakor je bila spremenjena z:

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 923/2012,

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 428/2013

Št. 1032/2006

Uredba Komisije z dne 6. julija 2006 o zahtevah za avtomatske sisteme za izmenjavo podatkov o letih za namen obveščanja, koordinacije in predaje letov med enotami kontrole letenja, kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo Komisije (ES) št. 30/2009

Št. 1794/2006

Uredba Komisije z dne 6. decembra 2006 o določitvi skupne ureditve pristojbin za navigacijske službe zračnega prometa, kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo Komisije (EU) št. 1191/2010,

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 923/2012

Št. 730/2006

Uredba Komisije z dne 11. maja 2006 o razvrstitvi zračnega prostora in dostopu letov, upravljanih v skladu s pravili vizualnega letenja, nad nivo letenja 195, kakor je bila spremenjena z:

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 923/2012

Št. 219/2007

Uredba Sveta z dne 27. februarja 2007 o ustanovitvi skupnega podjetja za razvoj nove generacije evropskega sistema upravljanja zračnega prometa (SESAR), kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo Sveta (ES) št. 1361/2008,

—	Uredbo Sveta (EU) št. 721/2014

Št. 633/2007

Uredba Komisije z dne 7. junija 2007 o zahtevah za uporabo protokola prenosa sporočila o letu, ki se uporablja za namen obveščanja, koordinacije in predaje letov med enotami kontrole letenja, kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo Komisije (EU) št. 283/2011

Št. 482/2008

Uredba Komisije z dne 30. maja 2008 o vzpostavitvi sistema za zagotavljanje varnosti programske opreme, ki ga morajo uvesti izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa, in spremembi Priloge II k Uredbi (ES) št. 2096/2005

Št. 29/2009

Uredba Komisije z dne 16. januarja 2009 o zahtevah glede storitev podatkovnih zvez za enotno evropsko nebo, kakor je bila spremenjena z:

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 441/2014

Za namene tega sporazuma velja besedilo Uredbe z naslednjo prilagoditvijo:

v delu A Priloge I se doda „Switzerland UIR“.

Št. 262/2009

Uredba Komisije z dne 30. marca 2009 o določitvi zahtev za usklajeno dodelitev in uporabo spraševalnih kod Mode S za enotno evropsko nebo

Št. 73/2010

Uredba Komisije z dne 26. januarja 2010 o zahtevah glede kakovosti letalskih podatkov in letalskih informacij za enotno evropsko nebo

Št. 255/2010

Uredba Komisije z dne 25. marca 2010 o določitvi skupnih pravil za upravljanje pretoka zračnega prometa, kakor je bila spremenjena z:

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 923/2012

Št. 691/2010

Uredba Komisije z dne 29. julija 2010 o določitvi načrta izvedbe za navigacijske službe zračnega prometa in funkcije omrežja ter o spremembi Uredbe (ES) št. 2096/2005 o skupnih zahtevah za izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa, kakor je bila spremenjena z:

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1216/2011

Korektivni ukrepi, ki jih sprejme Komisija v skladu s členom 14(3) Uredbe, so za Švico obvezni, potem ko se sprejmejo s sklepom Skupnega odbora.

Št. C(2010) 5134

Sklep Komisije z dne 29. julija 2010 o imenovanju organa za oceno uspešnosti enotnega evropskega neba

Št. 2014/672

Izvedbeni sklep Komisije z dne 24. septembra 2014 o razširitvi imenovanja organa za oceno uspešnosti enotnega evropskega neba

Št. 176/2011

Uredba Komisije z dne 24. februarja 2011 o informacijah, ki jih je treba dostaviti pred vzpostavitvijo in spremembo funkcionalnega bloka zračnega prostora

Št. 2011/121

Sklep Komisije z dne 21. februarja 2011 o vzpostavitvi vseevropskih ciljev uspešnosti in mejnih vrednosti opozarjanja za izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa med letoma 2012 in 2014

Št. 677/2011

Uredba Komisije z dne 7. julija 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje funkcij omrežja za upravljanje zračnega prometa (ATM) in spremembi Uredbe (EU) št. 691/2010

Št. 2011/4130

Sklep Komisije z dne 7. julija 2011 o imenovanju upravljavca omrežja za funkcije omrežja za upravljanje zračnega prometa (ATM) enotnega evropskega neba

Št. 1034/2011

Izvedbena uredba Komisije z dne 17. oktobra 2011 o nadzoru varnosti pri upravljanju letalskega prometa in službah letalske navigacije in spremembi Uredbe (EU) št. 691/2010

Št. 1035/2011

Izvedbena uredba Komisije z dne 17. oktobra 2011 o skupnih zahtevah za izvajanje služb navigacijskih služb v zračnem prometu ter o spremembi uredb (ES) št. 482/2008 in (EU) št. 691/2010, kakor je bila spremenjena z:

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 923/2012,

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 448/2014

Št. 1206/2011

Izvedbena uredba Komisije z dne 22. novembra 2011 o zahtevah glede identifikacije zrakoplova v okviru dejavnosti nadzora za enotno evropsko nebo

Za namene tega sporazuma velja besedilo Uredbe z naslednjo prilagoditvijo:

v Prilogi I se doda „Switzerland UIR“.

Št. 1207/2011

Izvedbena uredba Komisije z dne 22. novembra 2011 o določitvi zahtev glede učinkovitosti in interoperabilnosti nadzora za enotno evropsko nebo

Št. 923/2012

Izvedbena uredba Komisije z dne 26. septembra 2012 o določitvi skupnih pravil zračnega prometa in operativnih določb v zvezi z navigacijskimi službami in postopki zračnega prometa ter spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 1035/2011 in uredb (ES) št. 1265/2007, (ES) št. 1794/2006, (ES) št. 730/2006, (ES) št. 1033/2006 in (EU) št. 255/2010

Št. 1079/2012

Izvedbena uredba Komisije z dne 16. novembra 2012 o zahtevah glede razmika med govornimi kanali za enotno evropsko nebo, kakor je bila spremenjena z:

—	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 657/2013

Št. 390/2013

Izvedbena uredba Komisije z dne 3. maja 2013 o določitvi načrta izvedbe za navigacijske službe zračnega prometa in funkcije omrežja

Št. 391/2013

Izvedbena uredba Komisije z dne 3. maja 2013 o določitvi skupne ureditve pristojbin za navigacijske službe zračnega prometa

Št. 409/2013

Izvedbena uredba Komisije z dne 3. maja 2013 o opredelitvi skupnih projektov, vzpostavitvi mehanizma upravljanja in določitvi spodbud za podporo izvajanju osrednjega načrta za upravljanje zračnega prometa v Evropi

Št. 2014/132

Izvedbeni sklep Komisije z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi vseevropskih ciljev uspešnosti za mrežo za upravljanje zračnega prometa in mejnih vrednosti opozarjanja za drugo referenčno obdobje 2015–2019

Št. 716/2014

Izvedbena uredba Komisije z dne 27. junija 2014 o vzpostavitvi pilotnega skupnega projekta za podporo izvajanju osrednjega načrta za upravljanje zračnega prometa v Evropi

6. Okolje in hrup

Št. 2002/30

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. marca 2002 o oblikovanju pravil in postopkov glede uvedbe s hrupom povezanih omejitev obratovanja na letališčih Skupnosti (členi 1–12 in 14–18)

(Uporabljajo se spremembe Priloge I, ki izhajajo iz točke 2 oddelka G (Zračni promet) poglavja 8 (Prometna politika) Priloge II k Aktu o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Cipra, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike ter prilagoditvah Pogodb, na katerih temelji Evropska unija.)

Št. 89/629

Direktiva Sveta z dne 4. decembra 1989 o omejevanju hrupa civilnih podzvočnih reaktivnih letal

(členi 1–8)

Št. 2006/93

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o reguliranju uporabe letal, ki jo ureja del II poglavja 3 zvezka 1 Priloge 16 h Konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu, druga izdaja (1988)

7. Varstvo potrošnikov

Št. 90/314

Direktiva Sveta z dne 13. junija 1990 o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih

(členi 1–10)

Št. 93/13

Direktiva Sveta z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah

(členi 1–11)

Št. 2027/97

Uredba Sveta z dne 9. oktobra 1997 o odgovornosti letalskih prevoznikov v primeru nesreč (členi 1–8), kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo (ES) št. 889/2002

Št. 261/2004

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91

(členi 1–18)

Št. 1107/2006

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o pravicah invalidnih oseb in oseb z omejeno mobilnostjo v zračnem prevozu

8. Razno

Št. 2003/96

Direktiva Sveta z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije

(člen 14(1)(b) in člen 14(2)).

9. Priloge:

A: Protokol o privilegijih in imunitetah Evropske unije

B: Določbe o finančnem nadzoru s strani Evropske unije v zvezi s švicarskimi udeleženci v dejavnostih Evropske agencije za varnost v letalstvu (EASA)

(1) UL L 243, 27.9.2003, str. 6.

PRILOGA A

PROTOKOL O PRIVILEGIJIH IN IMUNITETAH EVROPSKE UNIJE

VISOKE POGODBENICE SO SE –

OB UPOŠTEVANJU, da skladno s členom 343 Pogodbe o delovanju Evropske unije in členom 191 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (ESAE) Evropska unija in ESAE na ozemljih držav članic uživata privilegije in imunitete, ki jih potrebujeta za opravljanje svojih nalog –

DOGOVORILE o naslednjih določbah, ki so priložene Pogodbi o Evropski uniji, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o Evropski skupnosti za atomsko energijo:

POGLAVJE I

NEPREMIČNINE, SREDSTVA, PREMOŽENJE IN POSLOVANJE EVROPSKE UNIJE

Člen 1

Prostori in stavbe Unije so nedotakljivi. Ne smejo se preiskovati, zaseči, zapleniti ali razlastiti. Nepremičnine in premoženje Unije ne morejo biti predmet upravnega ali pravnega prisilnega ukrepa brez dovoljenja Sodišča.

Člen 2

Arhivi Unije so nedotakljivi.

Člen 3

Unija, njena sredstva, prihodki in drugo premoženje so oproščeni vseh neposrednih davkov.

Vlade držav članic vsakokrat, ko je mogoče, sprejmejo ustrezne ukrepe za odpustitev ali vračilo zneskov posrednih davkov ali davkov na promet, ki so vključeni v ceno nepremičnine ali premičnine, če Unija za svoje službene potrebe izvede večje nakupe, katerih cena vključuje tovrstne davke. Vendar uporaba teh ukrepov ne sme povzročiti izkrivljanja konkurence v Uniji.

Ne odobri se oprostitev za davke in dajatve, ki so le plačilo za zagotavljanje javnih storitev.

Člen 4

Unija je oproščena vseh carin, prepovedi in omejitev pri uvozu in izvozu za predmete, namenjene službeni uporabi; tako uvoženih predmetov se na ozemlju države, v katero so bili uvoženi, ne sme odplačno ali neodplačno odstopiti, razen pod pogoji, ki jih je odobrila vlada te države.

Unija je oproščena tudi vseh carin ter prepovedi in omejitev pri uvozu in izvozu za svoje publikacije.

POGLAVJE II

SPORAZUMEVANJE IN PREPUSTNICE

Člen 5

Pri uradnem sporazumevanju in prenosu vseh svojih dokumentov uživajo institucije Unije na ozemlju vsake države članice tako obravnavanje, kakršno ta država daje diplomatskim predstavništvom.

Uradnega dopisovanja in drugega uradnega sporazumevanja institucij Unije se ne sme cenzurirati.

Člen 6

Članom in uslužbencem institucij Unije lahko predsedniki teh institucij izdajo prepustnice v obliki, ki jo bo določil Svet z navadno večino in ki jih organi držav članic priznajo kot veljavne potne dokumente. Te prepustnice se izdajo uradnikom in drugim uslužbencem pod pogoji, določenimi v kadrovskih predpisih za uradnike in pogojih za zaposlitev drugih uslužbencev Unije.

Komisija lahko sklepa sporazume, na podlagi katerih so te prepustnice priznane kot veljavni potni dokumenti na ozemlju tretjih držav.

POGLAVJE III

ČLANI EVROPSKEGA PARLAMENTA

Člen 7

Prosto gibanje članov Evropskega parlamenta do kraja zasedanja Evropskega parlamenta ali nazaj se ne sme upravno ali kako drugače omejevati.

Člani Evropskega parlamenta uživajo pri carinskem in deviznem nadzoru:

(a)	enake olajšave, kot jih njihove vlade priznajo visokim uradnikom, ki potujejo v tujino zaradi začasne uradne naloge;

(b)	enake olajšave, kot jih vlade drugih držav članic podeljujejo predstavnikom tujih vlad na začasni uradni nalogi.

Člen 8

Zoper člana Evropskega parlamenta se ne sme začeti preiskava, ne sme biti priprt niti se zoper njega ne sme začeti sodni postopek zaradi mnenja ali glasu, ki ga je izrekel pri opravljanju svojih dolžnosti.

Člen 9

Med zasedanjem Evropskega parlamenta njegovi člani uživajo:

(a)	na ozemlju svoje države imunitete, priznane članom parlamenta te države;

(b)	na ozemlju vseh drugih držav članic imuniteto pred kakršnim koli priporom in sodnim postopkom.

Za člane velja imuniteta tudi, ko potujejo na kraj zasedanja Evropskega parlamenta in nazaj.

Kadar je član zaloten pri storitvi kaznivega dejanja, sklicevanje na imuniteto ni mogoče in Evropskemu parlamentu ne preprečuje uresničevanja pravice do odvzema imunitete svojemu članu.

POGLAVJE IV

PREDSTAVNIKI DRŽAV ČLANIC, KI SODELUJEJO PRI DELU INSTITUCIJ EVROPSKE UNIJE

Člen 10

Predstavniki držav članic, ki sodelujejo pri delu institucij Unije, njihovi svetovalci in tehnični strokovnjaki pri opravljanju svojih nalog in medtem, ko potujejo do kraja zasedanja in nazaj, uživajo običajne privilegije, imunitete in olajšave.

Ta člen se uporablja tudi za člane svetovalnih organov Unije.

POGLAVJE V

URADNIKI IN DRUGI USLUŽBENCI EVROPSKE UNIJE

Člen 11

Na ozemlju vsake države članice in ne glede na njihovo državljanstvo, uradniki in drugi uslužbenci Unije:

(a)

uživajo, ob upoštevanju določb Pogodb, ki se nanašajo na odgovornost uradnikov in drugih uslužbencev do Unije in na pristojnost Sodišča v sporih med Unijo in njenimi uradniki in drugimi uslužbenci, imuniteto pred sodnimi postopki za dejanja, storjena pri opravljanju uradnih dolžnosti, vključno z izgovorjenimi ali zapisanimi besedami. To imuniteto uživajo tudi po prenehanju funkcije;

(b)	zanje ter za njihove zakonce in vzdrževane družinske člane ne veljajo omejitve glede priseljevanja ali formalnosti glede registriranja tujcev;

(c)	glede monetarnih ali deviznih predpisov uživajo enake olajšave, kot jih imajo običajno uradniki mednarodnih organizacij;

(d)

imajo pravico, da brez carine uvozijo pohištvo in druge predmete za osebno uporabo, ko prvič prevzamejo dolžnost v zadevni državi, ter pravico, da jih potem ob prenehanju dolžnosti v tej državi brez carin ponovno izvozijo; v obeh primerih pod pogoji, ki jih vlada države, v kateri uveljavljajo to pravico, šteje za potrebne;

(e)

imajo pravico uvoziti brez carine avtomobil za osebno uporabo, pridobljen v državi njihovega zadnjega prebivališča ali državi njihovega državljanstva, pod pogoji, ki veljajo na domačem trgu te države, ter ga ponovno izvoziti brez carine, v obeh primerih pod pogoji, ki jih vlada države, v kateri uresničujejo to pravico, šteje za potrebne.

Člen 12

Uradniki in drugi uslužbenci Unije so dolžni plačevati davek v korist Unije od plač, mezd in prejemkov, ki jih prejemajo od Unije, v skladu s pogoji in postopki, ki jih določita Evropski parlament in Svet z uredbami po rednem zakonodajnem postopku in po posvetovanju z zadevnimi institucijami.

Oproščeni so nacionalnih davkov od plač, mezd in prejemkov, ki jih plačujejo Uniji.

Člen 13

Pri izvajanju davka od dohodka, od premoženja in od dediščin ter pri uporabi konvencij o izogibanju dvojnega obdavčevanja, sklenjenih med državami članicami Unije, se za uradnike in druge uslužbence Unije, ki imajo izključno zaradi opravljanja svojih dolžnosti v službi Unije prebivališče na ozemlju države članice, ki ni država njihovega davčnega domicila v času, ko nastopijo službo pri Uniji, šteje tako v državi njihovega dejanskega prebivališča kot v državi njihovega davčnega domicila, da so obdržali domicil v slednji državi, če je ta država članica Unije. Ta določba se uporablja tudi za zakonca, kolikor ta sam ne opravlja pridobitne dejavnosti in za vzdrževane otroke, za katere skrbijo osebe iz tega člena.

Premičnine oseb iz prejšnjega odstavka, ki so na ozemlju države bivanja, so v tej državi oproščene davka od dediščin; pri odmeri tega davka se ob upoštevanju pravic tretjih držav in ob morebitni uporabi določb mednarodnih konvencij o dvojnem obdavčevanju šteje, da so take premičnine na ozemlju države davčnega domicila.

Pri uporabi določb tega člena se ne upošteva domicil, pridobljen izključno zaradi opravljanja dolžnosti v službi drugih mednarodnih organizacij.

Člen 14

Evropski parlament in Svet z uredbami po rednem zakonodajnem postopku in po posvetovanju z zadevnimi institucijami določita sistem socialnovarnostnih dajatev za uradnike in druge uslužbence Unije.

Člen 15

Evropski parlament in Svet z uredbami po rednem zakonodajnem postopku in po posvetovanju z drugimi zadevnimi institucijami določita kategorije uradnikov in drugih uslužbencev Unije, za katere se v celoti ali delno uporabljajo določbe člena 11, drugega odstavka člena 12 in člena 13.

Vladam držav članic se redno sporočajo imena, službeni položaji in naslovi uradnikov in drugih uslužbencev, vključenih v take kategorije.

POGLAVJE VI

PRIVILEGIJI IN IMUNITETE PREDSTAVNIŠTEV TRETJIH DRŽAV PRI EVROPSKI UNIJI

Člen 16

Država članica, na ozemlju katere ima Unija sedež, priznava predstavništvom tretjih držav, ki so akreditirane pri Uniji, običajne diplomatske imunitete.

POGLAVJE VII

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 17

Uradnikom in drugim uslužbencem Unije se priznajo privilegiji, imunitete in olajšave izključno v interesu Unije.

Vsaka institucija Unije mora uradniku ali drugemu uslužbencu odvzeti priznano imuniteto, kadar meni, da odvzem imunitete ni v nasprotju z interesi Unije.

Člen 18

Institucije Unije sodelujejo s pristojnimi organi zadevnih držav članic pri uporabi tega protokola.

Člen 19

Členi od 11 do 14 in člen 17 se uporabljajo za člane Komisije.

Člen 20

Členi od 11 do 14 in člen 17 se uporabljajo za sodnike, generalne pravobranilce, sodnega tajnika in pomožne poročevalce Sodišča Evropske unije, ne da bi to posegalo v določbe člena 3 Protokola o statutu Sodišča Evropske unije, ki se nanaša na imuniteto sodnikov in generalnih pravobranilcev pred sodnimi postopki.

Člen 21

Ta protokol se uporablja tudi za Evropsko investicijsko banko, za člane njenih organov, njene zaposlene in za predstavnike držav članic, ki sodelujejo pri njenem delu, ne da bi to posegalo v določbe protokola o statutu banke.

Poleg tega je Evropska investicijska banka oproščena vseh davkov in podobnih dajatev ob povečanju svojega kapitala ter raznih formalnosti, ki so s tem lahko povezane v državi, v kateri ima banka sedež. Ob njenem prenehanju delovanja ali likvidaciji prav tako ni nikakršnih dajatev. Dejavnosti banke in njenih organov, ki se izvajajo v skladu z njenim statutom, pa tudi niso predmet kakršnih koli prometnih davkov.

Člen 22

Ta protokol se uporablja tudi za Evropsko centralno banko, za člane njenih organov in zaposlene, brez poseganja v določbe Protokola o statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke.

Poleg tega je Evropska centralna banka oproščena vseh davkov in podobnih dajatev ob povečanju svojega kapitala ter raznih formalnosti, ki so s tem lahko povezane v državi, v kateri ima banka sedež. Dejavnosti banke in njenih organov, ki se izvajajo v skladu s statutom Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, niso predmet kakršnih koli prometnih davkov.

Dodatek

POSTOPKI ZA UPORABO PROTOKOLA O PRIVILEGIJIH IN IMUNITETAH EVROPSKE UNIJE V ŠVICI

1. Razširitev uporabe na Švico

Kadar koli Protokol o privilegijih in imunitetah Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Protokol) vsebuje sklicevanja na države članice, se razume, da se ta sklicevanja enako uporabljajo za Švico, razen kadar naslednje določbe določajo drugače:

2. Izvzetje Agencije iz posredne obdavčitve (vključno z DDV)

Blago in storitve, ki se izvažajo iz Švice, niso zavezani švicarskemu davku na dodano vrednost (DDV). Če gre za blago in storitve, dobavljene Agenciji v Švici za njeno službeno rabo, se oprostitev DDV v skladu z drugim odstavkom člena 3 Protokola izvede z vračilom. Oprostitev plačila DDV se odobri, če dejanska skupna nakupna cena blaga in storitev, navedenih v računu ali enakovrednem dokumentu, znaša vsaj 100 švicarskih frankov (vključno z davkom).

Vračilo DDV se odobri ob predložitvi švicarskih obrazcev, predvidenih za ta namen, Glavnemu oddelku za DDV Zvezne davčne uprave. Zahtevki za vračilo se morajo praviloma obravnavati v treh mesecih po njihovi vložitvi skupaj s potrebnimi dokazili.

3. Postopki uporabe pravil za osebje Agencije

Kar zadeva drugi odstavek člena 12 Protokola, Švica po načelih svojega nacionalnega prava in v smislu člena 2 Uredbe Sveta (Euratom, ESPJ, EGS) št. 549/69 (1) oprosti uradnike in druge uslužbence Agencije zveznih, kantonskih in občinskih davkov na plače, mezde in prejemke, ki jim jih izplačuje Evropska unija in ki so zavezani notranjemu davku v korist slednje.

Za uporabo člena 13 Protokola se Švica ne šteje za državo članico v smislu točke 1 zgoraj.

Uradniki in drugi uslužbenci Agencije ter njihovi družinski člani, ki so vključeni v sistem socialnega zavarovanja za uradnike in druge uslužbence Evropske unije, se niso dolžni vključiti v švicarski sistem socialnega zavarovanja.

Sodišče Evropske unije ima izključno pristojnost za vse zadeve, ki se nanašajo na odnose med Agencijo ali Komisijo in njunim osebjem, v zvezi z uporabo Uredbe (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (2) in drugih določb prava Evropske unije, ki opredeljujejo pogoje dela.

(1) Uredba Sveta (Euratom, ESPJ, EGS) št. 549/69 z dne 25. marca 1969 o določitvi kategorij uradnikov in drugih uslužbencev Evropskih skupnosti, za katere se uporabljajo določbe člena 12, drugega odstavka člena 13 in člena 14 Protokola o privilegijih in imunitetah Skupnosti (UL L 74, 27.3.1969, str. 1).

(2) Uredba Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 z dne 29. februarja 1968 o določitvi kadrovskih predpisov za uradnike in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti ter uvedbi posebnih ukrepov, ki se začasno uporabljajo za uslužbence Komisije (pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev) (UL L 56, 4.3.1968, str. 1).

PRILOGA B

FINANČNI NADZOR ŠVICARSKIH UDELEŽENCEV PRI DEJAVNOSTIH V OKVIRU EVROPSKEGA SPORAZUMA O ZRAČNEM PROMETU

Člen 1

Neposredno sporazumevanje

Agencija in Komisija neposredno komunicirata z vsemi fizičnimi ali pravnimi osebami s sedežem v Švici, ki sodelujejo pri dejavnostih Agencije kot pogodbeniki, udeleženci programov Agencije, prejemniki plačil iz proračuna Agencije ali Skupnosti ali kot podizvajalci. Te osebe lahko Komisiji in Agenciji neposredno pošljejo vse ustrezne informacije in dokumentacijo, ki jih morajo sporočiti na podlagi predpisov, navedenih v tem sklepu, in na podlagi pogodb ali sporazumov, sklenjenih v skladu z navedenimi predpisi, ter odločitev, sprejetih v skladu z navedenimi predpisi.

Člen 2

Pregledi

1. V skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (1) in finančno uredbo, sprejeto na upravnem odboru Agencije 26. marca 2003, v skladu z Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 (2) ter z drugimi predpisi, navedenimi v tem sklepu, lahko sklenjene pogodbe ali sporazumi ter odločitve, sprejete z upravičenci s sedežem v Švici, predvidijo možnost znanstvenih, finančnih, tehnoloških ali drugih revizij, ki jih lahko pri njih ali pri njihovih podizvajalcih kadar koli opravijo uradniki Agencije in Komisije ali druge osebe s pooblastilom Agencije in Komisije.

2. Uradniki Agencije in Komisije ter druge osebe, ki jih pooblastita Agencija in Komisija, morajo imeti ustrezen dostop do lokacij, del in dokumentov ter vseh informacij, tudi v elektronski obliki, ki jih potrebujejo za izvajanje takih revizij. Ta pravica dostopa se izrecno navede v pogodbah ali sporazumih, sklenjenih za izvajanje predpisov, na katere se sklicuje ta sklep.

3. Evropsko računsko sodišče ima enake pravice kot Komisija.

4. Revizije se lahko opravijo v petih letih po izteku veljavnosti tega sklepa ali v skladu s pogoji, navedenimi v sklenjenih pogodbah ali sporazumih ter v sprejetih odločitvah.

5. Švicarska zvezna finančna inšpekcija se vnaprej obvesti o revizijah, opravljenih na švicarskem ozemlju. To obveščanje ni pravni pogoj za izvedbo teh revizij.

Člen 3

Pregledi na kraju samem

1. Po tem sklepu je Komisija (OLAF) pooblaščena za izvajanje kontrol in inšpekcijskih pregledov na kraju samem na švicarskem ozemlju v skladu s pogoji iz Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (3).

2. Preverjanja in preglede na kraju samem pripravlja in izvaja Komisija v tesnem sodelovanju s Švicarsko zvezno finančno inšpekcijo ali drugimi pristojnimi švicarskimi organi, ki jih določi Švicarska zvezna finančna inšpekcija in ki jih je treba pravočasno obvestiti o predmetu, namenu in pravni podlagi preverjanj in pregledov, tako da lahko zagotovijo vso potrebno pomoč. V ta namen lahko uradniki pristojnih švicarskih organov sodelujejo pri preverjanjih in pregledih na kraju samem.

3. Komisija in pristojni švicarski organi lahko skupaj opravljajo preverjanja in preglede na kraju samem, če to želijo zadevni pristojni švicarski organi.

4. Če udeleženci programa nasprotujejo preverjanju ali pregledu na kraju samem, švicarski organi v skladu z nacionalnimi pravili zagotovijo inšpektorjem Komisije vso potrebno pomoč, da lahko ti opravijo svojo nalogo preverjanja in pregleda na kraju samem.

5. Komisija Švicarsko zvezno finančno inšpekcijo v najkrajšem možnem času obvesti o vsakem dejstvu ali sumu v zvezi z nepravilnostjo, ki jo je odkrila med preverjanjem ali pregledom na kraju samem. Komisija mora navedeni organ v vsakem primeru obvestiti o rezultatih takih preverjanj in pregledov.

Člen 4

Obveščanje in posvetovanje

1. Za pravilno izvajanje te priloge si pristojni švicarski organi in organi Skupnosti redno izmenjujejo informacije in se, na zahtevo ene od pogodbenic, posvetujejo.

2. Pristojni švicarski organi nemudoma obvestijo Agencijo in Komisijo, če naletijo na kakršno koli dejstvo ali sum glede nepravilnosti v zvezi s sklepanjem in izvajanjem pogodb ali sporazumov, sprejetih pri uporabi predpisov, navedenih v tem sklepu.

Člen 5

Zaupnost

Informacije v kakršni koli obliki, sporočene ali pridobljene v skladu s to prilogo, so poslovna skrivnost in so varovane tako, kot za podobne informacije določajo švicarsko nacionalno pravo in ustrezne določbe, ki se uporabljajo za institucije Skupnosti. Take informacije se ne smejo sporočati drugim osebam kot tistim v institucijah Skupnosti, državah članicah ali v Švici, ki jih morajo poznati zaradi svoje funkcije, niti se ne smejo uporabljati v drug namen kot za zagotavljanje učinkovitega varovanja finančnih interesov pogodbenic.

Člen 6

Upravni ukrepi in kazni

Brez poseganja v izvajanje švicarskega kazenskega prava lahko Agencija ali Komisija predpiše upravne ukrepe in sankcije v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 1605/2002 in Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 (4) ter z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (5).

Člen 7

Izterjava in izvršba

Odločitve, ki jih Agencija ali Komisija sprejme znotraj področja uporabe tega sklepa in ki vsebujejo finančne obveznosti za tiste osebe, ki niso države, se izvršujejo v Švici.

Nalog za izvršbo mora izdati organ, ki ga imenuje švicarska vlada in ki mora o tem obvestiti Agencijo ali Komisijo, pri čemer ni potrebna nobena druga formalnost razen overitve verodostojnosti akta. Izvršba poteka v skladu s poslovnikom Švice. Zakonitost odločbe o izvršbi nadzira Sodišče Evropske unije.

Sodbe Sodišča Evropske unije na podlagi arbitražne klavzule so izvršljive pod istimi pogoji.

(1) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L 248, 16.9.2002, str. 1).

(2) Uredba Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 23. decembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L 357, 31.12.2002, str. 72).

(3) Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(4) Uredba Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L 357, 31.12.2002, str. 1).

(5) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 373

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 57 31. december 2014

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		MEDNARODNI SPORAZUMI
		2014/956/EU
	*	Sklep Sveta z dne 23. julija 2014 o podpisu, v imenu Evropske unije in njenih držav članic, ter začasni uporabi Protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, ki vzpostavlja partnerstvo med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Rusko federacijo na drugi, da se upošteva pristop Republike Hrvaške k Evropski uniji	1
		Protokol k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, ki vzpostavlja partnerstvo med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Rusko federacijo na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji	3
		UREDBE
	*	Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1398/2014 z dne 24. oktobra 2014 o standardih za kandidate za prostovoljce in prostovoljce EU za humanitarno pomoč ( 1 )	8
		AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI
		2014/957/EU
	*	Sklep št. 2/2014 Skupnega odbora Evropske unije in Švice za zračni promet, ustanovljenega na podlagi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prometu z dne 5. decembra 2014 o nadomestitvi Priloge k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prometu	24


	(1) Besedilo velja za EGP