24.12.2014

Uradni list Evropske unije

L 369/3

PROTOKOL

med Evropsko unijo in Republiko Zelenortski otoki o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka iz Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Zelenortski otoki

Člen 1

Obdobje uporabe in ribolovne možnosti

1. Od datuma začasne uporabe Protokola se za obdobje štirih let v skladu s členom 5 Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju za plovila Evropske unije določijo naslednje ribolovne možnosti:

Izrazito selivske vrste iz Priloge 1 h Konvenciji Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu iz leta 1982 v skladu z omejitvami iz Dodatka 2, razen vrst, ki so zaščitene ali prepovedane v okviru Mednarodne komisije za ohranitev atlantskega tuna (ICCAT) ali drugih mednarodnih konvencij:

—	zamrzovalna plovila za ribolov tuna s potegalko: 28 plovil,

—	plovila za ribolov tuna z ribiško palico: 13 plovil,

—	plovila s površinskim parangalom: 30 plovil.

2. Odstavek 1 se uporablja ob upoštevanju določb členov 4 in 5.

3. Ob uporabi člena 6 Sporazuma lahko ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo države članice Unije (v nadaljnjem besedilu: plovila Unije), izvajajo ribolovne dejavnosti v izključni ekonomski coni (IEC) Republike Zelenortskih otokov le, če imajo veljavno dovoljenje za ribolov, ki so ga izdali Zelenortski otoki na podlagi tega protokola.

Člen 2

Finančni prispevek – načini plačevanja

1. Skupna ocenjena vrednost Protokola za obdobje iz člena 1 znaša 3 300 000 EUR.

2. Znesek iz odstavka 1 je razdeljen na naslednji način:

—

finančni prispevek iz člena 7 Sporazuma v višini 2 100 000 EUR se dodeli na naslednji način:

a)	letni znesek finančnega prispevka, povezanega z dostopom do virov, v višini 275 000 EUR na leto za prvo in drugo leto ter 250 000 EUR na leto za tretje in četrto leto, ki ustreza letni referenčni tonaži 5 000 ton;

b)	posebni znesek za podporo izvajanja sektorske ribiške politike Zelenortskih otokov v višini 275 000 EUR na leto za prvo in drugo leto ter 250 000 EUR na leto za tretje in četrto leto;

—	1 200 000 EUR, kar ustreza ocenjenemu znesku pristojbin, ki jih morajo lastniki plovil plačati za dovoljenja za ribolov, izdana na podlagi členov 5 in 6 Sporazuma ter v skladu s točko 3 poglavja II Priloge.

3. Odstavek 1 se uporablja ob upoštevanju določb členov 3, 4, 5, 7 in 8 tega protokola ter členov 12 in 13 Sporazuma.

4. Če skupna količina ulova plovil Unije v vodah Zelenortskih otokov presega referenčno tonažo iz točke a odstavka 2, se znesek finančnega prispevka iz točke a odstavka 2 za vsako dodatno ujeto tono poveča za 55 EUR za prvi dve leti in za 50 EUR za zadnji dve leti. Vendar skupni letni znesek, ki ga plača Unija, ne sme preseči dvakratnega zneska iz točke a odstavka 2. Če količine ulova plovil Unije presegajo količine, enakovredne dvakratnemu skupnemu letnemu znesku, se znesek za preseženo količino plača naslednje leto.

5. Finančni prispevek iz točk a in b odstavka 2 se plača najpozneje 90 dni po datumu začetka začasne uporabe Protokola za prvo leto in najpozneje na dan obletnice začetka veljavnosti Protokola za vsako naslednje leto.

6. Uporaba finančnega prispevka iz točke a odstavka 2 je v izključni pristojnosti organov Zelenortskih otokov.

7. Finančni prispevek se plača na enotni račun državne zakladnice, odprt pri finančni ustanovi, ki jo določijo organi Zelenortskih otokov.

Člen 3

Spodbujanje trajnostnega in odgovornega ribolova v vodah Zelenortskih otokov

1. Pogodbenici se najpozneje tri mesece po začetku veljavnosti tega protokola v okviru skupnega odbora iz člena 9 Sporazuma dogovorita o večletnem sektorskem programu in njegovem načinu izvajanja, zlasti o:

a)	letnih in večletnih smernicah za uporabo finančnega prispevka iz točke b člena 2(2);

b)	letnih in večletnih ciljih, ki naj bi omogočili razvoj odgovornega in trajnostnega ribolova ob upoštevanju prednostnih ciljev, ki jih Zelenortski otoki določijo za nacionalno ribiško politiko in druge politike, ki so povezane z razvojem odgovornega in trajnostnega ribolova ali nanj vplivajo;

c)	merilih in postopkih za letno oceno rezultatov.

2. Vse predlagane spremembe večletnega sektorskega programa mora odobriti skupni odbor.

3. Za izvajanje večletnega programa se lahko organi Zelenortskih otokov vsako leto odločijo, da poleg finančnega prispevka iz točke b člena 2(2) dodelijo dodatni znesek. Taka dodelitev se mora sporočiti Uniji najpozneje dva meseca pred datumom obletnice začetka veljavnosti tega protokola.

4. Pogodbenici v okviru skupnega odbora vsako leto ocenita rezultate izvajanja večletnega sektorskega programa. Če navedena ocena pokaže, da se cilji, ki se neposredno financirajo z delom finančnega prispevka iz točke b člena 2(2), dosegajo nezadostno, si Unija pridržuje pravico, da ta del finančnega prispevka zmanjša z namenom, da se znesek, dodeljen izvajanju programa, prilagodi rezultatom izvajanja.

Člen 4

Znanstveno sodelovanje na področju odgovornega ribolova

1. Pogodbenici se zavezujeta, da bosta v vodah Zelenortskih otokov spodbujali odgovoren ribolov po načelu nediskriminacije med različnimi flotami, ki se nahajajo v navedenih vodah. Vsi tehnični ukrepi ohranjanja, ki so opisani v Dodatku 2 Priloge in ki so pogoj za dodelitev dovoljenj za ribolov, se uporabljajo za vse tuje flote za industrijski ribolov, ki v podobnih tehničnih pogojih kot flota Unije izvajajo dejavnosti na ribolovnem območju Zelenortskih otokov.

2. V obdobju, ki ga zajema ta protokol, si Unija in organi Zelenortskih otokov prizadevajo spremljati razvoj ulova, ribolovnega napora in stanja virov na ribolovnem območju Zelenortskih otokov za vse vrste, ki jih zajema ta protokol. Zlasti se pogodbenici dogovorita, da bosta okrepili zbiranje in analizo podatkov, kar bo omogočilo razvoj nacionalnega akcijskega načrta za ohranjanje in upravljanje morskih psov v izključni ekonomski coni Zelenortskih otokov.

3. Pogodbenici upoštevata priporočila in resolucije ICCAT glede odgovornega upravljanja ribolova.

4. V skladu s členom 4 Sporazuma se pogodbenici na podlagi priporočil in resolucij, ki jih sprejme ICCAT, in najboljših razpoložljivih strokovnih nasvetov posvetujeta v okviru skupnega odbora iz člena 9 Sporazuma, da bi s sklepom skupnega odbora, po potrebi sporazumno in na podlagi strokovnega sestanka, sprejeli ukrepe za trajnostno upravljanje ribolovnih virov v zvezi z dejavnostmi plovil Unije.

5. Zelenortski otoki se zavežejo, da bodo javno objavili vse sporazume, s katerimi bo plovilom pod tujo zastavo dovoljeno loviti v vodah pod jurisdikcijo Zelenortskih otokov, pri čemer bodo upoštevali občutljivo naravo nekaterih informacij, na primer finančnih pogojev.

6. Ker flota Unije pri ribolovu tunov med drugim lahko ulovi tudi pelagične morske pse in ker iz znanstvenega mnenja ICCAT izhaja, da so navedene vrste ranljive, je ulovu teh vrst s plovili s parangali v okviru navedenega protokola na podlagi previdnostnega načela namenjena posebna pozornost. Pogodbenici sodelujeta pri izboljšanju dostopnosti in spremljanja znanstvenih podatkov o vrstah, ki se lovijo.

V ta namen vzpostavita mehanizem za natančno spremljanje navedenega ribolova, da se zagotovi trajnostno izkoriščanje tega vira. Mehanizem spremljanja temelji zlasti na četrtletni izmenjavi podatkov o ulovu morskih psov. Če tak ulov v enem letu preseže 30 % referenčne tonaže iz točke a člena 2(2), se spremljanje okrepi, vzpostavi se mesečna izmenjava podatkov ter posvetovanje med pogodbenicama. Če tak ulov v enem letu doseže 40 % navedene referenčne tonaže, skupni odbor po potrebi sprejme dodatne ukrepe za upravljanje, s katerimi bolje določi dejavnost flote plovil s parangali.

Poleg tega se pogodbenici odločita, da bosta za osnovo uporabili študijo Unije v sodelovanju z znanstvenimi ustanovami Zelenortskih otokov, katere namen je:

—	analizirati položaj morskih psov in vpliv ribolova na lokalne ekosisteme,

—	pridobiti podatke o migracijskih pojavih teh vrst,

—	identificirati občutljiva biološka in ekološka območja na Zelenortskih otokih in na tropskih območjih Atlantika.

Skupni odbor se bo lahko glede na rezultate študije odločil prilagoditi navedeni mehanizem spremljanja.

Člen 5

Sporazumna revizija ribolovnih možnosti in tehničnih ukrepov v okviru skupnega odbora

1. Skupni odbor lahko ribolovne možnosti iz člena 1 revidira in soglasno prilagodi, če priporočila in resolucije, ki jih je sprejela komisija ICCAT, potrjujejo, da takšna prilagoditev zagotavlja trajnostno upravljanje ribolovnih vrst iz tega protokola. V tem primeru se finančni prispevek iz točke a člena 2(2) sorazmerno in po načelu časovne porazdelitve prilagodi, ta protokol in njegova priloga pa se ustrezno spremenita.

2. Skupni odbor lahko po potrebi preuči in sporazumno prilagodi določbe o pogojih za izvajanje ribolova ter načinu izvajanja tega protokola in njegovih prilog.

Člen 6

Spodbujanje iztovarjanja in sodelovanja med gospodarskimi subjekti

1. Pogodbenici sodelujeta, da bi izboljšali možnosti iztovarjanja v pristaniščih Zelenortskih otokov.

2. Uporabljajo se finančne spodbude za iztovarjanje, kot so navedene v prilogi.

3. Pogodbenici si prizadevata ustvariti ugodne pogoje za krepitev odnosov med njunimi podjetji na tehničnem, gospodarskem in trgovskem področju s spodbujanjem vzpostavitve okolja, naklonjenega razvijanju poslovanja in naložb.

Člen 7

Začasna prekinitev izvajanja protokola

1. Izvajanje tega protokola se lahko začasno prekine na pobudo ene od pogodbenic, če je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

a)	neobičajne okoliščine, kakor so opredeljene v točki a člena 7(3) Sporazuma, ovirajo izvajanje ribolovnih dejavnosti v izključni ekonomski coni Zelenortskih otokov;

b)	znatne spremembe v opredelitvi in izvajanju ribiške politike ene od pogodbenic, ki vplivajo na določbe tega protokola;

c)	sprožitev posvetovalnih mehanizmov iz člena 96 Sporazuma iz Cotonouja v zvezi s kršitvijo bistvenih in temeljnih vidikov človekovih pravic, kot so določeni v členu 9 navedenega sporazuma;

d)	če Unija ne plača finančnega prispevka iz točke a člena 2(2) iz razlogov, ki niso navedeni v členu 8 tega protokola;

e)	če med pogodbenicama nastane resen in nerešen spor glede uporabe ali razlage tega protokola.

2. Če se izvajanje Protokola začasno prekine iz razlogov, ki niso navedeni v točki (c) odstavka 1, mora zadevna pogodbenica pisno uradno sporočiti svojo namero vsaj tri mesece pred datumom, ko naj bi takšna začasna prekinitev začela učinkovati. Začasna prekinitev izvajanja Protokola iz razlogov iz točke (c) odstavka 1 se začne izvajati takoj po sprejemu odločitve o začasni prekinitvi.

3. V primeru začasne prekinitve pogodbenici nadaljujeta posvetovanja in poskušata doseči sporazumno rešitev spora. Če spor sporazumno rešita, se Protokol znova začne izvajati, znesek finančnega prispevka pa se zniža sorazmerno in po načelu časovne porazdelitve glede na dolžino obdobja, v katerem je bilo izvajanje Protokola začasno prekinjeno.

Člen 8

Začasna ustavitev in revizija plačila finančnega prispevka

1. Finančni prispevek iz točk a in b člena 2(2) se lahko revidira ali začasno ustavi, če je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

a)	nastanek neobičajnih razmer razen naravnih pojavov, ki ovirajo izvajanje ribolova v izključni ekonomski coni Zelenortskih otokov;

b)	znatne spremembe v opredelitvi in izvajanju ribiške politike ene od pogodbenic, ki vplivajo na določbe tega protokola;

c)	sprožitev posvetovalnih mehanizmov iz člena 96 Sporazuma iz Cotonouja v zvezi s kršitvijo bistvenih in temeljnih vidikov človekovih pravic, kot so določeni v členu 9 navedenega sporazuma.

2. Unija lahko delno ali v celoti revidira ali začasno ukine plačilo posebnega finančnega prispevka iz točke b člena 2(2) tega protokola, če se ta finančni prispevek ne izvaja ali če skupni odbor pri oceni rezultatov ugotovi, da ti niso v skladu z načrti.

3. Plačilo finančnega prispevka se začne ponovno izvajati po posvetu in ob soglasju obeh pogodbenic, takoj ko se vzpostavi stanje iz obdobja pred dogodki iz odstavka 1 tega člena in/ali če to upravičujejo rezultati finančnega izvajanja iz odstavka 2 tega člena. Vendar se plačilo posebnega finančnega prispevka iz točke b člena 2(2) lahko izvede največ šest mesecev po izteku veljavnosti Protokola.

Člen 9

Informatizacija izmenjave informacij

1. Republika Zelenortski otoki in Unija se zavezujeta, da bosta čim prej vzpostavili informacijske sisteme, potrebne za elektronsko izmenjavo vseh informacij in dokumentov v zvezi z izvajanjem Sporazuma.

2. Čim bodo sistemi iz odstavka 1 začeli delovati, bo elektronski dokument v vseh pogledih veljal za enakovrednega tiskani različici.

3. Republika Zelenortski otoki in Unija se nemudoma obvestita o kakršnih koli motnjah v delovanju informacijskega sistema. Informacije in dokumenti, povezani z izvajanjem Sporazuma, se v takem primeru samodejno nadomestijo s tiskano različico v skladu z določbami iz Priloge.

Člen 10

Spremljanje prek satelita

Satelitsko spremljanje ribiških plovil Unije v okviru tega protokola se izvaja v skladu z določbami iz Priloge.

Člen 11

Zaupnost podatkov

Republika Zelenortski otoki se zavezuje, da se bodo vsi osebni podatki v zvezi s plovili Unije in njihovimi ribolovnimi dejavnostmi, pridobljeni v okviru Sporazuma, vedno obravnavali skrbno v skladu z načeloma zaupnosti in varstva podatkov. Ti podatki se uporabljajo izključno za izvajanje Sporazuma.

Člen 12

Veljavne določbe nacionalne zakonodaje

1. Dejavnosti ribiških plovil Unije, ki v okviru tega protokola opravljajo svojo dejavnost v vodah Zelenortskih otokov, ureja veljavna zakonodaja Zelenortskih otokov, zlasti določbe načrta za upravljanje ribolovnih virov Zelenortskih otokov, razen če ni drugače določeno v Sporazumu ali v tem protokolu ali njegovi prilogi in njegovih dodatkih.

2. Organi Zelenortskih otokov Evropsko komisijo obvestijo o vsakršni spremembi zakonodaje ali novi zakonodaji, povezani z ribiškim sektorjem.

Člen 13

Trajanje

Ta protokol in njegova priloga se uporabljata štiri leta od datuma začetka začasne uporabe v skladu s členom 15, razen v primeru odpovedi v skladu s členom 14.

Člen 14

Odpoved

1. V primeru odpovedi tega protokola zadevna pogodbenica drugo pogodbenico pisno obvesti o svoji nameri, da ga bo odpovedala, najmanj šest mesecev pred datumom, ko naj bi odpoved začela veljati.

2. Po uradnem obvestilu iz odstavka 1 pogodbenici začneta posvetovanja.

Člen 15

Začasna uporaba

Ta protokol se začasno uporablja od datuma podpisa.

Člen 16

Začetek veljavnosti

Ta protokol in njegova priloga začneta veljati na dan, ko se pogodbenici medsebojno uradno obvestita o zaključku postopkov, potrebnih v ta namen.

Za Evropsko unijo

Za Republiko Zelenortskih otokov

PRILOGA

POGOJI ZA IZVAJANJE RIBOLOVA S PLOVILI UNIJE V RIBOLOVNEM OBMOČJU ZELENORTSKIH OTOKOV

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

1. Imenovanje pristojnega organa

Za namene te priloge in če ni navedeno drugače, vsak sklic na Unijo ali Zelenortske otoke v zvezi s pristojnimi organi pomeni:

—	za Unijo: Evropsko komisijo, po potrebi prek delegacije Unije na Zelenortskih otokih,

—	za Zelenortske otoke: ministrstvo, pristojno za ribištvo.

2. Ribolovno območje

Koordinate izključne ekonomske cone Zelenortskih otokov so določene v Dodatku 1. Plovila Unije bodo lahko izvajala ribolovne dejavnosti zunaj omejitev, določenih za posamezno kategorijo v Dodatku 2.

Zelenortski otoki lastnikom plovil ob izdaji dovoljenja za ribolov sporočijo meje območij, v katerih sta plovba in ribolov prepovedana. O tem se obvesti tudi Unija.

3. Imenovanje lokalnega zastopnika

Vsako plovilo Unije, ki namerava raztovarjati ali pretovarjati v enem od pristanišč Zelenortskih otokov, mora zastopati zastopnik s stalnim bivališčem na Zelenortskih otokih.

4. Bančni račun

Zelenortski otoki pred začetkom veljavnosti tega protokola Uniji sporočijo koordinate bančnih računov, na katere je treba nakazati finančne zneske, ki jih plačujejo plovila Unije v okviru Sporazuma. Stroške, ki nastanejo zaradi bančnih nakazil, plačajo lastniki plovil.

POGLAVJE II

DOVOLJENJA ZA RIBOLOV

1. Predpogoj za pridobitev dovoljenja za ribolov – plovila, ki izpolnjujejo pogoje

Dovoljenja za ribolov iz člena 6 Sporazuma se dodelijo pod pogojem, da je plovilo vpisano v register ribiških plovil Unije in da so izpolnjene vse predhodne obveznosti, ki zadevajo lastnika plovila, poveljnika ali samo plovilo in izhajajo iz ribolovnih dejavnosti, ki jih ti izvajajo na Zelenortskih otokih na podlagi Sporazuma.

2. Vloga za izdajo dovoljenja za ribolov

Unija Zelenortskim otokom predloži vlogo za izdajo dovoljenja za ribolov za vsako plovilo, ki želi izvajati ribolov na podlagi Sporazuma, in sicer najpozneje 15 delovnih dni pred datumom zahtevanega začetka veljavnosti dovoljenja in na obrazcu iz Dodatka 3. Vloga mora biti tipkana ali čitljivo napisana z velikimi tiskanimi črkami.

Vsaki začetni vlogi za izdajo dovoljenja za ribolov na podlagi veljavnega protokola ali vlogi zaradi tehnične spremembe zadevnega plovila mora biti priloženo naslednje:

i)	dokazilo o plačilu pavšalne pristojbine za obdobje veljavnosti dovoljenja za ribolov in pavšalnega prispevka za opazovalce iz Poglavja X;

ii)	ime in naslov lokalnega zastopnika plovila, če obstaja;

iii)	nedavna barvna fotografija plovila s strani, v velikosti najmanj 15 cm × 10 cm;

iv)	kakršen koli drug dokument, izrecno zahtevan v okviru Sporazuma.

Pri podaljšanju dovoljenja za ribolov na podlagi veljavnega protokola za plovilo z nespremenjenimi tehničnimi lastnostmi se vlogi za podaljšanje dovoljenja priloži le potrdilo o plačilu pristojbine in pavšalnega prispevka za stroške, povezane z opazovalcem.

3. Pristojbine in plačila

Pristojbina, ki jo plača lastnik plovila, se določi na naslednji način:

—	za prvi dve leti uporabe, 55 EUR na tono, ulovljeno na ribolovnem območju Zelenortskih otokov;

—	za zadnji dve leti uporabe, 65 EUR na tono, ulovljeno na ribolovnem območju Zelenortskih otokov.

Dovoljenja za ribolov se izdajo po plačilu naslednjih vnaprejšnjih pavšalnih pristojbin pristojnim organom Zelenortskih otokov:

za plovila za ribolov tuna s potegalko:

—	4 950 EUR na leto za prvi dve leti uporabe, tj. 55 EUR na tono za 90 ton;

—	5 525 EUR na leto za zadnji dve leti uporabe, tj. 65 EUR na tono za 85 ton;

za plovila za ribolov z ribiško palico:

—	495 EUR na leto za prvi dve leti uporabe, tj. 55 EUR na tono za 9 ton;

—	585 EUR na leto za zadnji dve leti uporabe, tj. 65 EUR na tono za 9 ton;

za plovila s površinskim parangalom:

—	3 190 EUR na leto za prvi dve leti uporabe, tj. 55 EUR na tono za 58 ton;

—	3 250 EUR na leto za zadnji dve leti uporabe, tj. 65 EUR na tono za 50 ton.

Vnaprejšnja pavšalna pristojbina zajema vse nacionalne in lokalne takse, razen pristaniških taks, taks za pretovarjanje in stroškov storitev. Za prvo in zadnje leto se vnaprejšnja pavšalna pristojbina in njena ustreznica glede tonaže na plovilo izračunata po načelu časovne porazdelitve glede na število mesecev veljavnosti dovoljenja.

4. Osnutek seznama plovil z dovoljenjem za ribolov

Takoj po prejetju vlog za izdajo dovoljenj za ribolov Zelenortski otoki v največ treh koledarskih dneh za vsako kategorijo plovil sestavijo osnutek seznama plovil, za katera je bila vložena vloga. Ta seznam se takoj predloži nacionalnemu organu, pristojnemu za nadzor nad ribištvom, in Uniji.

Unija posreduje osnutek seznama lastniku plovila ali njegovemu zastopniku. Če so uradi Unije zaprti, lahko Zelenortski otoki osnutek seznama izdajo neposredno lastniku plovila ali njegovemu zastopniku, Uniji pa pošljejo izvod.

5. Izdaja dovoljenja za ribolov

Zelenortski otoki Uniji izdajo dovoljenje za ribolov tuna in povezanih vrst („atum e afins“) v 15 dneh po prejemu popolne dokumentacije vloge.

Pri podaljšanju dovoljenja za ribolov med izvajanjem tega protokola mora biti v novem dovoljenju za ribolov naveden jasen sklic na začetno dovoljenje za ribolov.

Unija posreduje dovoljenje za ribolov lastniku plovila ali njegovemu zastopniku. Če so uradi Unije zaprti, lahko Zelenortski otoki dovoljenje za ribolov izdajo neposredno lastniku plovila ali njegovemu zastopniku, Uniji pa pošljejo izvod.

6. Seznam plovil z dovoljenjem za ribolov

Takoj po izdaji dovoljenja za ribolov Zelenortski otoki za vsako kategorijo plovil oblikujejo končni seznam plovil z dovoljenjem za ribolov na območju Zelenortskih otokov. Ta seznam se nemudoma posreduje nacionalnemu organu, pristojnemu za nadzor nad ribištvom, in Uniji, ter nadomesti osnutek seznama iz točke 4.

7. Trajanje veljavnosti dovoljenja za ribolov

Dovoljenja za ribolov veljajo eno leto in se lahko podaljšajo.

Pri določanju začetka obdobja veljavnosti dovoljenja letno obdobje pomeni:

i)	med prvim letom izvajanja Protokola obdobje med začetkom veljavnosti Protokola in 31. decembrom tega istega leta;

ii)	nato vsako celo koledarsko leto;

iii)	med zadnjim letom izvajanja Protokola obdobje med 1. januarjem in datumom prenehanja veljavnosti tega protokola.

8. Hramba dovoljenj za ribolov na krovu

Dovoljenje za ribolov mora biti ves čas na krovu plovila.

Vendar je plovilom dovoljeno izvajati ribolov, čim so vpisana na osnutek seznama iz člena 4. Osnutek seznama se mora hraniti na takih plovilih do izdaje dovoljenj za ribolov za taka plovila.

9. Prenos dovoljenja za ribolov

Dovoljenje za ribolov se izda za določeno plovilo in ni prenosljivo.

Vendar se na zahtevo Unije v primeru višje sile, ki je povzročila izgubo ali daljše mirovanje plovila zaradi hujše tehnične okvare, dovoljenje za ribolov nadomesti z novim dovoljenjem za ribolov, ki se izda na ime drugega plovila, ki je podobno plovilu, ki se ga nadomesti.

Prenos se izvede tako, da lastnik plovila ali njegov zastopnik Zelenortskim otokom predloži dovoljenje za ribolov, ki je predmet nadomestitve, Zelenortski otoki pa v najkrajšem možnem času pripravijo nadomestno dovoljenje. Nadomestno dovoljenje se izda v najkrajšem možnem času lastniku plovila ali njegovemu zastopniku, in sicer ob predložitvi dovoljenja, ki je predmet nadomestitve. Nadomestno dovoljenje začne veljati na dan predložitve dovoljenja, ki je predmet nadomestitve.

Zelenortski otoki v najkrajšem možnem času posodobijo seznam plovil z dovoljenjem za ribolov. Novi seznam se takoj posreduje nacionalnemu organu, pristojnemu za nadzor nad ribištvom, in Uniji.

10. Podporna plovila

Zelenortski otoki ribiškim plovilom dovolijo, da jih spremljajo podporna plovila, pod pogojem, da Zelenortski otoki sprejmejo zakonodajo o ureditvi dejavnosti navedenih plovil.

POGLAVJE III

TEHNIČNI UKREPI OHRANJANJA

Tehnični ukrepi, ki se uporabljajo za plovila z dovoljenjem za ribolov in zadevajo območje, ribolovno orodje in prilov, se določijo za vsako posamezno kategorijo ribolova v tehničnih dokumentih iz Dodatka 2.

Plovila upoštevajo vsa priporočila, ki jih je sprejela komisija ICCAT.

V skladu s priporočili ICCAT si pogodbenici prizadevata zmanjšati stopnje naključnega ulova želv, morskih ptic in drugih neciljnih vrst. Plovila Unije zaradi povečanja možnosti preživetja navedenih vrst take naključne ulove izpustijo.

POGLAVJE IV

PREDLOGA POROČILA O ULOVU

1. Ribolovni ladijski dnevnik

Poveljnik plovila Unije, ki izvaja ribolov na podlagi Sporazuma, vodi ribolovni ladijski dnevnik; obrazec za vsako kategorijo ribolova je v Dodatku 4.

Poveljnik vodi ribolovni ladijski dnevnik za vsak dan prisotnosti plovila na ribolovnem območju Zelenortskih otokov.

Poveljnik v ribolovni ladijski dnevnik vsak dan vpiše količino vsake vrste, določene s tričrkovno oznako FAO, ki je bila ulovljena in se hrani na krovu, pri čemer se količina izrazi v kilogramih žive teže ali, po potrebi, v številu rib. Za vsako glavno vrsto poveljnik navede tudi neuspešen ulov.

Poveljnik v ribolovni ladijski dnevnik vsak dan po potrebi vpiše količino vsake vrste, odvrženo v morje; količina se izrazi v kilogramih žive teže ali, po potrebi, v številu rib.

Ribolovni ladijski dnevnik se izpolni čitljivo z velikimi črkami; podpiše ga poveljnik.

Za pravilnost podatkov v ribolovnem ladijskem dnevniku je odgovoren poveljnik.

2. Prijava ulova

Poveljnik prijavi ulov plovila tako, da Zelenortskim otokom predloži ribolovne ladijske dnevnike, ki zajemajo obdobje prisotnosti plovila v ribolovnem območju Zelenortskih otokov.

Ribolovni ladijski dnevniki se predložijo na naslednji način:

i)	če se plovilo mudi v enem od pristanišč Zelenortskih otokov, se izvirnik vsakega ribolovnega ladijskega dnevnika predloži lokalnemu zastopniku na Zelenortskih otokih, ki pisno potrdi, da ga je prejel;

ii)

če plovilo zapusti ribolovno območje Zelenortskih otokov, ne da bi se ustavilo v enem od pristanišč Zelenortskih otokov, se izvirnik vsakega ribolovnega ladijskega dnevnika najpozneje v 14 dnevih po prihodu v katero koli drugo pristanišče in vsekakor v 30 dneh po zapustitvi ribolovnega območja Zelenortskih otokov pošlje:

a)	po pošti Zelenortskim otokom;

b)	po telefaksu na številko, ki jo sporočijo Zelenortski otoki; ali

c)	po elektronski pošti.

Čim so Zelenortski otoki sposobni prejemati prijave ulova po elektronski pošti, poveljnik plovila ribolovne ladijske dnevnike pošlje Zelenortskim otokom na elektronski naslov, ki ga sporočijo Zelenortski otoki. Zelenortski otoki prejem elektronske pošte takoj potrdijo s povratno elektronsko pošto.

Za plovila za ribolov tuna in plovila s površinskimi parangali poveljnik pošlje tudi izvod vsakega ribolovnega ladijskega dnevnika na enega od naslednjih znanstvenih institutov:

i)	Institut de recherche pour le développement (IRD);

ii)	Instituto Español de Oceanografia (IEO);

iii)	Instituto Português do Mar e da Atmosfera (IPMA); ali

iv)	Instituto Nacional de Desenvolvimento das Pescas (INDP).

Če se plovilo vrne na območje Zelenortskih otokov v obdobju veljavnosti dovoljenja za ribolov, ki ga ima plovilo, je potrebna nova prijava ulova.

Če se določbe v zvezi s prijavo ulova ne spoštujejo, lahko Zelenortski otoki začasno prekličejo dovoljenje za ribolov zadevnega plovila, dokler niso predložene manjkajoče prijave ulova, in lastnika plovila kaznujejo v skladu s predpisi, ki jih v ta namen določa veljavna nacionalna zakonodaja. Če se kršitve teh določb ponovijo, lahko Zelenortski otoki zavrnejo podaljšanje dovoljenja za ribolov. Zelenortski otoki Unijo takoj obvestijo o kakršni koli kazni, naloženi v zvezi s tem.

3. Prehod na elektronski sistem

Pogodbenici se dogovorita, da bosta v skladu s smernicami iz Dodatka 6 vzpostavili elektronski ribolovni ladijski dnevnik in sistem za elektronsko prijavo vseh podatkov o ulovu (ERS). Pogodbenici se bosta dogovorili o vseh načinih izvajanja tega sistema s ciljem, da bo začel delovati s 1. septembrom 2015.

4. Obračun pristojbin za plovila za ribolov tuna in plovila s površinskimi parangali

Do začetka uporabe elektronskega sistema iz točke 3 države članice najpozneje 15. junija vsako leto Evropski komisiji sporočijo tonažo ulova v preteklem letu, kot jo potrdijo znanstveni inštituti iz točke 2. Unija za vsako plovilo za ribolov tuna in vsako plovilo s površinskim parangalom na podlagi navedenih prijav ulova naredi končni obračun pristojbin, ki jih mora plačati določeno plovilo za ribolovno sezono predhodnega koledarskega leta. Unija prek držav članic končni obračun posreduje Zelenortskim otokom in lastniku plovil pred 31. julijem tekočega leta.

Po datumu dejanske vzpostavitve elektronskega sistema iz točke 3 Unija za vsako plovilo za ribolov tuna z ribiško palico, vsako plovilo za ribolov tuna s potegalko in vsako plovilo s površinskim parangalom na podlagi ladijskih dnevnikov, ki se hranijo v centru za spremljanje ribištva (Fisheries Monitoring Center – FMC) države zastave, naredi končni obračun pristojbin, ki jih mora plovilo plačati za ribolovno sezono predhodnega koledarskega leta. Unija ta končni obračun pošlje Zelenortskim otokom in lastniku plovila do 31. marca tekočega leta.

V obeh primerih lahko Zelenortski otoki na podlagi dokazil izpodbijajo končni obračun v 30 dneh po tem, ko je bil obračun poslan. V primeru nestrinjanja se pogodbenici posvetujeta v skupnem odboru. Če Zelenortski otoki v roku 30 dni končnemu obračunu ne ugovarjajo, se šteje, da je sprejet.

Če je končni obračun višji od vnaprejšnje pavšalne pristojbine, ki je bila nakazana za pridobitev dovoljenja za ribolov, lastnik plovila razliko nakaže Zelenortskim otokom najpozneje 30. septembra tekočega leta. Če je končni obračun nižji od vnaprejšnje pavšalne pristojbine, se razlika lastniku plovila ne povrne.

POGLAVJE V

IZTOVARJANJE IN PRETOVARJANJE

1. Obveščanje

Poveljnik plovila Unije, ki želi iztovoriti ali pretovoriti ulov, ulovljen na območju Zelenortskih otokov, v enem od pristanišč Zelenortskih otokov, mora Zelenortske otoke najmanj 24 ur pred iztovarjanjem ali pretovarjanjem uradno obvestiti o naslednjem:

a)	imenu ribiškega plovila, ki bo iztovarjalo ali pretovarjalo;

b)	pristanišču iztovarjanja ali pretovarjanja;

c)	datumu in predvideni uri iztovarjanja ali pretovarjanja;

d)	količini (v kilogramih žive teže ali, kjer je primerno, v številu rib) vsake vrste, ki se bo iztovorila ali pretovorila (vrsta je opredeljena s tričrkovno oznako organizacije FAO);

e)	v primeru pretovarjanja, imenu plovila prejemnika;

f)	sanitarnem potrdilu plovila prejemnika.

Pretovarjanje se mora izvesti v vodah pristanišča Zelenortskih otokov, ki ima za to dovoljenje. Pretovarjanje na morju je prepovedano.

Nespoštovanje teh določb sproži uporabo kazni, ki jih v ta namen določa zakonodaja Zelenortskih otokov.

2. Spodbujanje iztovarjanja

Da bi se prispevalo k razvoju ribiškega sektorja na Zelenortskih otokih in okrepilo gospodarske in socialne koristi Sporazuma, zlasti na področju predelave in vrednotenja ribiških proizvodov, se pogodbenici posvetujeta glede oblikovanja strategije za povečanje iztovarjanja flote Unije.

Lastniki plovil za ribolov tuna si prizadevajo iztovoriti del ulova, ki so ga ujeli v vodah Zelenortskih otokov. Iztovorjeni ulov se lahko proda lokalnim podjetjem po ceni, določeni na podlagi pogajanj med gospodarskimi subjekti.

Skupni odbor po posvetovanju z zadevnimi akterji redno spremlja izvajanje strategije za povečanje iztovarjanja ter dejanske operativnosti pristaniških in predelovalnih infrastruktur.

Plovila Unije z dovoljenjem za ribolov v skladu s tem protokolom, ki ulov tuna iztovorijo v pristanišču Zelenortskih otokov, so upravičena do znižanja pristojbine za 10 EUR na iztovorjeno tono. Dodatno znižanje v višini 10 EUR na tono ulova se dodeli v primeru prodaje ribiških proizvodov predelovalnemu obratu na Zelenortskih otokih. Ta mehanizem se uporablja do največ 50 % zaključnega obračuna ulova.

Dokazila o iztovarjanju in/ali prodaji se predložijo Generalnemu direktoratu za ribištvo. Po odobritvi Unija zadevne lastnike plovil obvesti o zneskih, ki jim bodo povrnjeni. Ti zneski se odbijejo od pristojbin, ki jih morajo plačati za naslednje vloge za dovoljenja.

POGLAVJE VI

NADZOR

1. Vstop na območje in izstop z območja

Zelenortski otoki se o vsakem vstopu plovila Unije z dovoljenjem za ribolov na ribolovno območje Zelenortskih otokov ali izstopu z njega obvestijo 6 ur pred vstopom ali izstopom.

Ob obvestilu o vstopu ali izstopu plovilo sporoči zlasti naslednje:

i)	predvideni datum, čas in mesto vplutja oziroma izplutja;

ii)	količino vsake vrste, ki se hrani na krovu, opredeljene s tričrkovno oznako organizacije FAO in izražene v kilogramih žive teže ali, kadar je primerno, v številu rib;

iii)	obliko proizvodov.

Obvestilo se izvede prednostno po elektronski pošti, če to ni možno pa po telefaksu ali po radijski zvezi, in sicer na elektronski naslov, klicno številko ali frekvenco, ki jih sporočijo Zelenortski otoki. Zelenortski otoki zadevna plovila in Unijo takoj obvestijo o vsakršni spremembi elektronskega naslova, klicne številke ali frekvence.

Vsako plovilo, ki je prestreženo pri izvajanju ribolovnih dejavnosti na območju Zelenortskih otokov in svoje prisotnosti ni vnaprej sporočilo ustreznim organom, se šteje za plovilo, ki izvaja ribolovne dejavnosti brez dovoljenja.

2. Inšpekcijski pregled na morju

Inšpekcijski pregled plovil Unije z dovoljenjem za ribolov, ki se opravi na območju Zelenortskih otokov, izvedejo plovila in inšpektorji Zelenortskih otokov, ki so izrecno zadolženi za nadzor nad ribištvom.

Inšpektorji Zelenortskih otokov plovilo Unije obvestijo o svoji nameri za izvedbo inšpekcijskega pregleda, preden se vkrcajo. Inšpekcijski pregled opravita največ dva inšpektorja, ki se morata pred inšpekcijskim pregledom identificirati in dokazati svojo usposobljenost za izvedbo takega pregleda.

Inšpektorji Zelenortskih otokov se zadržijo na krovu plovila Unije samo tako dolgo, da opravijo naloge, povezane z inšpekcijskim pregledom. Inšpekcijski pregled opravijo tako, da čim manj vplivajo na plovilo, njegovo ribolovno dejavnost in tovor.

Zelenortski otoki lahko pooblastijo Unijo, da sodeluje pri inšpekcijskem pregledu na morju kot opazovalka.

Poveljnik plovila Unije olajša vkrcanje in delo inšpektorjev Zelenortskih otokov.

Po vsakem inšpekcijskem pregledu inšpektorji Zelenortskih otokov sestavijo poročilo o inšpekcijskem pregledu. Poveljnik plovila Unije lahko doda pripombe k poročilu o inšpekcijskem pregledu. Poročilo o inšpekcijskem pregledu podpišeta inšpektor, ki ga je pripravil, in poveljnik plovila Unije.

Preden se izkrcajo, inšpektorji Zelenortskih otokov predložijo izvod poročila o inšpekcijskem pregledu poveljniku plovila Unije. Zelenortski otoki izvod poročila o inšpekcijskem pregledu posredujejo Uniji v osmih dneh po izvedbi pregleda.

3. Inšpekcijski pregled v pristanišču

Inšpekcijski pregled v pristanišču, ki se opravi za plovila Unije, ki v vodah enega od pristanišč Zelenortskih otokov iztovarjajo ali pretovarjajo ulov, ulovljen na območju Zelenortskih otokov, izvedejo inšpektorji Zelenortskih otokov, ki so izrecno zadolženi za nadzor nad ribištvom.

Inšpekcijski pregled opravita največ dva inšpektorja, ki se morata pred inšpekcijskim pregledom identificirati in dokazati svojo usposobljenost za izvedbo takega pregleda. Inšpektorji Zelenortskih otokov se zadržijo na krovu plovila Unije samo tako dolgo, da izvedejo naloge, povezane z inšpekcijskim pregledom, pri čemer pregled opravijo tako, da čim manj vplivajo na plovilo, iztovarjanje ali pretovarjanje in tovor.

Zelenortski otoki lahko pooblastijo Unijo, da sodeluje pri inšpekcijskem pregledu v pristanišču kot opazovalka.

Poveljnik plovila Unije olajša delo inšpektorjev Zelenortskih otokov.

Po vsakem inšpekcijskem pregledu inšpektor Zelenortskih otokov sestavi poročilo o inšpekcijskem pregledu. Poveljnik plovila Unije lahko doda pripombe k poročilu o inšpekcijskem pregledu. Poročilo o inšpekcijskem pregledu podpišeta inšpektor, ki ga je pripravil, in poveljnik plovila Unije.

Po koncu inšpekcijskega pregleda inšpektor Zelenortskih otokov predloži izvod poročila o inšpekcijskem pregledu poveljniku plovila Unije. Zelenortski otoki izvod poročila o inšpekcijskem pregledu posredujejo Uniji v osmih dneh po izvedbi pregleda.

POGLAVJE VII

SATELITSKI SISTEM ZA SPREMLJANJE PLOVIL (VMS)

1. Sporočila o položaju plovil – sistem VMS

Plovila Unije z dovoljenjem za ribolov morajo biti med zadrževanjem na območju Zelenortskih otokov opremljena s satelitskim sistemom za spremljanje plovil (Vessel Monitoring System – VMS), ki vsako uro samodejno sporoča njihov položaj FMC države zastave.

Vsako sporočilo o položaju mora vsebovati:

a)	identifikacijo plovila,

b)	zadnji geografski položaj plovila (zemljepisna dolžina in širina) s toleranco, manjšo od 500 metrov, in 99-odstotnim intervalom zaupanja,

c)	datum in čas zapisa položaja,

d)	hitrost in smer plovila,

e)	oblikovano mora biti v skladu s predlogo iz Dodatka 5.

Prvi položaj, ki se zabeleži po vstopu na območje Zelenortskih otokov, se označi z oznako „ENT“. Vsak naslednji položaj se označi z oznako „POS“, razen prvega položaja po izstopu z območja Zelenortskih otokov, ki se označi z oznako „EXI“.

FMC države zastave zagotovi samodejno obdelavo in po potrebi elektronski prenos sporočil o položaju. Sporočila o položaju morajo biti varno zabeležena in se hraniti tri leta.

2. Sporočanje položaja plovila ob motnjah delovanja sistema VMS

Poveljnik mora zagotoviti, da sistem VMS njegovega plovila nemoteno deluje in da se sporočila o položaju pravilno prenašajo FMC države zastave.

V primeru motenj se sistem VMS popravi ali zamenja v enem mesecu. Po tem roku plovilu ne bo dovoljeno izvajati ribolovnih dejavnosti na območju Zelenortskih otokov.

Plovila, ki izvajajo ribolovne dejavnosti na območju Zelenortskih otokov in imajo pokvarjen sistem VMS, FMC države zastave pošiljajo sporočila o položaju po elektronski pošti, radijski zvezi ali po telefaksu vsake štiri ure ter predložijo vse zahtevane informacije.

3. Varno pošiljanje sporočil o položaju Zelenortskim otokom

FMC države zastave samodejno pošilja sporočila o položaju zadevnih plovil FMC Zelenortskih otokov. FMC države zastave in Zelenortskih otokov si izmenjata svoje elektronske naslove ter se nemudoma obvestita o vsakršni spremembi teh naslovov.

Pošiljanje sporočil o položaju med FMC države zastave in Zelenortskih otokov se izvaja po elektronski pošti po sistemu varnega komuniciranja.

FMC Zelenortskih otokov nemudoma obvesti FMC države zastave in Unijo o vsakršni prekinitvi pri sprejemanju zaporednih sporočil o položaju plovila z dovoljenjem za ribolov, če zadevno plovilo ni poslalo obvestila o izstopu iz območja.

4. Motnje v sistemu komuniciranja

Zelenortski otoki zagotovijo, da je njihova elektronska oprema združljiva z opremo FMC države zastave in nemudoma obvestijo Unijo o vsakršnih motnjah pri komuniciranju in prejemanju sporočil o položaju, da se čim prej poišče tehnična rešitev. Skupni odbor je obveščen o kakršnem koli morebitnem sporu.

Šteje se, da je poveljnik odgovoren za vsakršno ugotovljeno manipulacijo sistema VMS plovila, ki bi lahko povzročila motnje v delovanju sistema ali spremenila sporočila o položaju. Za vsako kršitev bodo naložene kazni, ki jih določa zakonodaja Zelenortskih otokov.

5. Revizija pogostnosti pošiljanja sporočil o položaju

Na podlagi utemeljenih elementov, ki bi lahko dokazovali kršitev, lahko Zelenortski otoki FMC države zastave zaprosijo za skrajšanje intervala pošiljanja sporočil o položaju plovila na trideset minut za določeno obdobje preiskave, pri čemer se izvod vloge pošlje Uniji. Zelenortski otoki pošljejo dokazni material FMC države zastave in Uniji. FMC države zastave začne takoj pošiljati sporočila o položaju Zelenortskim otokom v na novo določenih presledkih.

Po izteku določenega obdobja preiskave Zelenortski otoki obvestijo FMC države zastave in Unijo o morebitnem razvoju dogodkov.

POGLAVJE VIII

KRŠITVE

1. Obravnava kršitev

Vsaka kršitev, ki jo stori plovilo Unije z dovoljenjem za ribolov v skladu s to prilogo, mora biti omenjena v poročilu o inšpekcijskem pregledu.

Dejstvo, da poveljnik podpiše poročilo o inšpekcijskem pregledu, ne posega v pravico obrambe lastnika plovila v zvezi s prijavljeno kršitvijo.

2. Prisilni privez – informativni sestanek

Če tako določa veljavna zakonodaja Zelenortskih otokov, se v zvezi s prijavljeno kršitvijo od plovila Unije, ki krši predpise, lahko zahteva, da ustavi ribolovne dejavnosti in se, če je na morju, vrne v eno od pristanišč Zelenortskih otokov.

Zelenortski otoki najpozneje v enem delovnem dnevu Unijo uradno obvestijo o vsakršnem prisilnem privezu plovila Unije z dovoljenjem za ribolov. V obvestilu so navedeni vzroki za prisilni privez.

Pred sprejetjem kakršnih koli ukrepov glede plovila, poveljnika, posadke ali tovora, razen ukrepov za varovanje dokazov, Zelenortski otoki na zahtevo Unije v enem delovnem dnevu od uradnega obvestila o prisilnem privezu plovila skličejo informativni sestanek za pojasnitev dejstev, na podlagi katerih je bilo plovilo ustavljeno, in predstavitev morebitnih posledic. Informativnega sestanka se lahko udeleži predstavnik države zastave plovila.

3. Kazni za kršitve – postopek poravnave

Kazen za prijavljeno kršitev določijo Zelenortski otoki v skladu z določbami veljavne nacionalne zakonodaje.

Če razrešitev kršitve zahteva sodni postopek, se pred sprožitvijo le-tega in če kršitev ne vključuje kriminalnega dejanja, izpelje postopek poravnave med Zelenortskimi otoki in Unijo, da se določijo pogoji in raven kazni. V postopek poravnave je lahko vključen predstavnik države zastave plovila. Postopek poravnave se zaključi najpozneje tri dni po uradnem obvestilu o ustavitvi plovila.

4. Sodni postopek – bančna garancija

Če postopek poravnave ni uspešen in se primer kršitve predloži pristojnemu sodnemu organu, lastnik plovila, ki krši predpise, položi bančno varščino pri banki, ki jo izberejo Zelenortski otoki, pri čemer znesek varščine, ki krije vse stroške, povezane z ustavitvijo plovila, ocenjeno globo in morebitne kompenzacijske odškodnine, določijo Zelenortski otoki. Bančna varščina je blokirana do zaključka sodnega postopka.

Bančna varščina se sprosti in vrne lastniku plovila takoj, ko je izrečena sodba, in sicer:

a)	v celoti, če ni izrečena nobena kazen,

b)	v višini razlike, če kazen vključuje globo, ki je nižja od zneska bančne garancije.

Zelenortski otoki Unijo obvestijo o izidu sodnega postopka v osmih dneh po izreku sodbe.

5. Sprostitev plovila in posadke

Plovilo s posadko lahko izpluje iz pristanišča takoj po poravnavi kazni, ki je bila izrečena na podlagi postopka poravnave, ali po pologu bančne varščine.

POGLAVJE IX

VKRCANJE MORNARJEV

1. Število mornarjev, ki se vkrcajo

Med ribolovno sezono na Zelenortskih otokih plovila Unije vkrcajo zelenortske mornarje ob upoštevanju naslednjih pragov:

a)	flota plovil za ribolov tuna s potegalko vkrca najmanj 6 mornarjev;

b)	flota plovil za ribolov tuna z ribiško palico vkrca najmanj dva mornarja;

c)	flota plovil s površinskim parangalom vkrca najmanj pet mornarjev.

Lastniki plovil Unije si prizadevajo na krov vzeti dodatne mornarje iz Zelenortskih otokov.

2. Prosta izbira mornarjev

Zelenortski otoki vodijo seznam zelenortskih mornarjev, ki so usposobljeni za vkrcanje na plovila Unije.

Lastnik plovila ali njegov zastopnik s tega seznama prosto izbere zelenortske mornarje za vkrcanje in Zelenortske otoke obvesti o njihovi vključitvi v posadko.

3. Pogodbe mornarjev

Pogodbo o delu za zelenortske mornarje sestavita lastnik ali njegov zastopnik in mornar, ki ga lahko zastopa sindikat, h kateremu pripada. Pogodbo odobri organ za pomorstvo Zelenortskih otokov. V pogodbi sta zlasti določena datum in pristanišče vkrcanja.

Po pogodbi je mornar upravičen do sistema socialnega varstva, ki mu pripada na Zelenortskih otokih. Socialno varstvo vključuje življenjsko, zdravstveno in nezgodno zavarovanje.

Podpisniki prejmejo izvod pogodbe.

Zelenortski mornarji uživajo temeljne pravice na področju dela, ki jih določa Deklaracija Mednarodne organizacije dela (MOD). To zadeva zlasti svobodo združevanja in dejansko priznanje pravice do pogajanj za sklenitev kolektivnih pogodb ter odpravo diskriminacije pri zaposlovanju in opravljanju poklica.

4. Plača mornarjev

Plače zelenortskih mornarjev plačujejo lastniki plovil. Plača se določi pred izdajo dovoljenja za ribolov z dogovorom med lastnikom plovila ali njegovim zastopnikom in Zelenortskimi otoki.

Plača ne sme biti nižja od plače članov posadk nacionalnih plovil in mora upoštevati standarde MOD.

5. Obveznosti mornarja

Večer pred napovedanim datumom vkrcanja se mornar zglasi pri poveljniku plovila, za vkrcanje na katerega je bil določen. Poveljnik mornarja obvesti o datumu in uri vkrcanja. Če se mornar odpove vkrcanju ali ga na dogovorjeni dan ob dogovorjenem času ni na dogovorjenem kraju, se pogodba mornarja šteje za nično, lastnik plovila pa je samodejno oproščen obveznosti do njegovega vkrcanja. V takem primeru se lastniku plovila ne naloži finančna kazen ali plačilo nadomestila.

6. Nevkrcanje zelenortskih mornarjev

Lastniki plovil, ki ne vkrcajo zelenortskih mornarjev, pred 30. septembrom tekočega leta za vsakega mornarja, ki manjka do števila, določenega na začetku tega poglavja, plačajo pavšalni znesek 20 EUR za vsak dan prisotnosti svojih plovil na območju Zelenortskih otokov.

POGLAVJE X

OPAZOVALCI ZELENORTSKIH OTOKOV

1. Opazovanje ribolovnih dejavnosti

Ribolovne dejavnosti plovil z dovoljenjem za ribolov, ki se izvajajo na podlagi Sporazuma, so predmet opazovanja.

To opazovanje se izvaja v skladu s priporočili, ki jih je sprejela komisija ICCAT.

2. Plovila in imenovani opazovalci

Zelenortski otoki odločijo, katera plovila Unije morajo vkrcati opazovalca, ter najpozneje 15 dni pred predvidenim datumom vkrcanja opazovalca imenujejo opazovalca za posamezno plovilo.

Ob dodelitvi dovoljenj za ribolov Zelenortski otoki Unijo in lastnika plovil ali njegovega zastopnika obvestijo o plovilih, ki morajo vkrcati opazovalca, in določenih opazovalcih ter dolžini obdobja prisotnosti opazovalca na krovu posameznega plovila. Zelenortski otoki Unijo in lastnika plovila ali njegovega zastopnika takoj obvestijo o kakršni koli spremembi izbora plovil in imenovanih opazovalcev.

Zelenortski otoki si prizadevajo, da ne določijo opazovalcev za plovila, ki že imajo opazovalca na krovu ali za katera je že bilo uradno določeno, da vkrcajo opazovalca v zadevni ribolovni sezoni v okviru dejavnosti na ribolovnih območjih, ki niso ribolovna območja Zelenortskih otokov.

Opazovalci se na krovu plovila zadržijo samo tako dolgo, da opravijo svoje naloge.

3. Pavšalni finančni prispevek

Ob plačilu pristojbine lastnik plovila Zelenortskim otokom za vsako plovilo nakaže pavšalni znesek 200 EUR na leto.

4. Plača opazovalca

Plačo in socialne prispevke za opazovalca krijejo Zelenortski otoki.

5. Pogoji vkrcanja

Pogoji vkrcanja opazovalca, zlasti trajanje njegove prisotnosti na krovu, se določijo z dogovorom med lastnikom plovila ali njegovim zastopnikom in Zelenortskimi otoki.

Opazovalec se na krovu obravnava kot častnik. Vendar se pri nastanitvi opazovalca na krovu upošteva tehnična struktura plovila.

Stroške nastanitve in hrane na krovu plovila plača lastnik plovila.

Poveljnik stori vse, kar je v njegovi moči, da zagotovi fizično varnost in dobro počutje opazovalca.

Opazovalec ima na voljo vso opremo, ki jo potrebuje za opravljanje svojih nalog. Opazovalec ima dostop do sredstev komuniciranja in dokumentov v zvezi z ribolovnimi dejavnostmi plovila, zlasti ribolovnega ladijskega dnevnika in navigacijskega dnevnika, ter do delov plovila, ki so neposredno povezani z izvajanjem njegovih nalog.

6. Obveznosti opazovalca

Med prisotnostjo na krovu opazovalec:

a)	stori vse potrebno za zagotovitev nemotenega poteka ribolovnih dejavnosti;

b)	spoštuje blago in opremo na krovu;

c)	spoštuje zaupnost vseh dokumentov, ki pripadajo plovilu.

7. Vkrcanje in izkrcanje opazovalca

Opazovalec se vkrca v pristanišču, ki ga določi lastnik plovila.

Lastnik plovila ali njegov namestnik Zelenortskim otokom 10 dni pred vkrcanjem sporoči datum, uro in pristanišče vkrcanja opazovalca. Če se opazovalec vkrca v tujini, stroške potovanja do pristanišča vkrcanja plača lastnik plovila.

Če opazovalca v 12 urah po dogovorjenem datumu in uri ni v pristanišču vkrcanja, je lastnik plovila samodejno oproščen obveznosti do vkrcanja tega opazovalca. Plovilo lahko zapusti pristanišče in začne izvajati ribolovne dejavnosti.

Če se opazovalec ne izkrca na Zelenortskih otokih, lastnik plovila krije stroške čimprejšnje vrnitve opazovalca na Zelenortske otoke.

8. Naloge opazovalca

Opazovalec opravlja naslednje naloge:

a)	opazovanje ribolovnih dejavnosti plovila;

b)	preverjanje položaja plovila med ribolovnimi dejavnostmi;

c)	biološko vzorčenje v okviru znanstvenega programa;

d)	beleženje uporabljenega ribolovnega orodja;

e)	preverjanje podatkov o ulovu na območju Zelenortskih otokov, zapisanih v ladijskem dnevniku;

f)	preverjanje odstotka prilova in ocena zavrženega ulova;

g)	sporočanje ugotovitev, vključno s količino ulova in prilova na krovu, vsaj enkrat tedensko po radijski zvezi, telefaksu ali elektronski pošti, kadar plovilo izvaja ribolovne dejavnosti na območju Zelenortskih otokov.

9. Poročilo opazovalca

Opazovalec pred izkrcanjem poveljniku plovila predloži poročilo o svojih ugotovitvah. Poveljnik plovila lahko doda pripombe k poročilu opazovalca. Poročilo podpišeta opazovalec in poveljnik. Poveljnik prejme izvod poročila od opazovalca.

Opazovalec poročilo predloži Zelenortskim organom, ti pa najpozneje v osmih dneh po izkrcanju opazovalca posredujejo izvod Uniji.

POGLAVJE XI

ODGOVORNOST UPRAVLJAVCA

1. Upravljavec zagotavlja, da so njegova plovila sposobna za morsko plovbo ter vsebujejo primerno reševalno opremo in opremo za preživetje za vsakega potnika in člana posadke.

2. Upravljavec uredi ustrezno in popolno zavarovanje svojega plovila, sklenjeno pri mednarodno priznani zavarovalnici.

3. Če je plovilo Unije vpleteno v pomorsko nesrečo ali incident na Zelenortskih otokih, ki povzroči onesnaženje in kakršno koli škodo za okolje, plovilo in upravljavec o tem nemudoma obvestita organe Zelenortskih otokov. Če je ugotovljeno škodo povzročilo plovilo upravljavca, ta prevzame odgovornost v skladu z veljavnimi nacionalnimi in mednarodnimi določbami in postopki.

DODATKI K PRILOGI

Dodatek 1 –

Izključna ekonomska cona Zelenortskih otokov

Dodatek 2 –

Tehnični ukrepi ohranjanja

Dodatek 3 –

Obrazec vloge za izdajo dovoljenja za ribolov

Dodatek 4 –

Ribolovni ladijski dnevnik

Dodatek 5 –

Pošiljanje sporočil VMS Zelenortskim otokom

Dodatek 6 –

Smernice za upravljanje in uporabo elektronskega sistema sporočanja podatkov o ribolovnih dejavnostih (sistem ERS)

Dodatek 1

Izključna ekonomska cona Zelenortskih otokov

Izključna ekonomska cona Zelenortskih otokov sega do 200 navtičnih milj od naslednjih osnovnih črt:

Točke	Severna širina	Zahodna dolžina	Otok
A.	14° 48′ 43,17″	24° 43′ 48,85″	I. Brava
C-P1 a Rainha	14° 49′ 59,10″	24° 45′ 33,11″	—
C-P1 a Faja	14° 51′ 52,19″	24° 45′ 09,19″	—
D-P1 Vermelharia	16° 29′ 10,25″	24° 19′ 55,87″	S. Nicolau
E.	16° 36′ 37,32″	24° 36′ 13,93″	Ilhéu Raso
F-P1 a da Peça	16° 54′ 25,10″	25° 18′ 11,00″	Santo Antão
F.	16° 54′ 40,00″	25° 18′ 32,00″	—
G-P1 a Camarin	16° 55′ 32,98″	25° 19′ 10,76″	—
H-P1 a Preta	17° 02′ 28,66″	25° 21′ 51,67″	—
I-P1 A Mangrade	17° 03′ 21,06″	25° 21′ 54,44″	—
J-P1 a Portinha	17° 05′ 33,10″	25° 20′ 29,91″	—
K-P1 a do Sol	17° 12′ 25,21″	25° 05′ 56,15″	—
L-P1 a Sinagoga	17° 10′ 41,58″	25° 01′ 38,24″	—
M-Pta Espechim	16° 40′ 51,64″	24° 20′ 38,79″	S. Nicolau
N-Pta Norte	16° 51′ 21,13″	22° 55′ 40,74″	Sal
O-Pta Casaca	16° 50′ 01,69″	22° 53′ 50,14″	—
P-Ilhéu Cascalho	16° 11′ 31,04″	22° 40′ 52,44″	Boa Vista
P1-Ilhéu Baluarte	16° 09′ 05,00″	22° 39′ 45,00″	—
Q-Pta Roque	16° 05′ 09,83″	22° 40′ 26,06″	—
R-Pta Flamengas	15° 10′ 03,89″	23° 05′ 47,90″	Maio
S.	15° 09′ 02,21″	23° 06′ 24,98″	Santiago
T.	14° 54′ 10,78″	23° 29′ 36,09″	—
U-D. Maria Pia	14° 53′ 50,00″	23° 30′ 54,50″	I. de Fogo
V-Pta Pesqueiro	14° 48′ 52,32″	24° 22′ 43,30″	I. Brava
X-Pta Nho Martinho	14° 48′ 25,59	24° 42′ 34,92″	—
Y = A	14° 48′ 43,17″	24° 43′ 48,85″

V skladu s pogodbo, podpisano 17. februarja 1993 med Republiko Zelenortski otoki in Republiko Senegal, je morska meja s Senegalom omejena z naslednjimi točkami:

Točke	Severna širina	Zahodna dolžina
A	13° 39′ 00″	20° 04′ 25″
B	14° 51′ 00″	20° 04′ 25″
C	14° 55′ 00″	20° 00′ 00″
D	15° 10′ 00″	19° 51′ 30″
E	15° 25′ 00″	19° 44′ 50″
F	15° 40′ 00″	19° 38′ 30″
G	15° 55′ 00″	19° 35′ 40″
H	16° 04′ 05″	19° 33′ 30″

V skladu s pogodbo, podpisano 19. septembra 2003 med Republiko Zelenortski otoki in Islamsko republiko Mavretanijo, je morska meja med državama omejena z naslednjimi točkami:

Točke	Severna širina	Zahodna dolžina
H	16° 04,0′	019° 33,5′
I	16° 17,0′	019° 32,5′
J	16° 28,5′	019° 32,5′
K	16° 38,0′	019° 33,2′
L	17° 00,0′	019° 32,1′
M	17° 06,0′	019° 36,8′
N	17° 26,8′	019° 37,9′
O	17° 31,9′	019° 38,0′
P	17° 44,1′	019° 38,0′
Q	17° 53,3′	019° 38,0′
R	18° 02,5′	019° 42,1′
S	18° 07,8′	019° 44,2′
T	18° 13,4′	019° 47,0′
U	18° 18,8′	019° 49,0′
V	18° 24,0′	019° 51,5′
X	18° 28,8′	019° 53,8′
Y	18° 34,9′	019° 56,0′
Z	18° 44,2′	020° 00,0′

Dodatek 2

Tehnični ukrepi ohranjanja

1. Ukrepi, ki se uporabljajo za vse kategorije

Prepovedane vrste:

V skladu s Konvencijo o selitvenih vrstah in resolucijami ICCAT je prepovedan ribolov mante (Manta birostris), morskega psa orjaka (Cetorhinus maximus), belega morskega volka (Carcharodon carcharias), velikooke morske lisice (Alopias superciliosus), kladvenic iz družine Sphyrnidae (razen kladvenice Sphyrna tiburo), dolgoplavutega morskega psa (Carcharhinus longimanus) in svilnatega morskega psa (Carcharhinus falciformis).

V skladu z nacionalno zakonodajo Zelenortskih otokov je lov na orjaškega kitovca (Rhincondon typus) prepovedan.

Prepoved odstranjevanja plavuti morskih psov:

Na krovu plovil je prepovedano odstranjevati plavuti morskih psov ter jih obdržati na krovu, pretovarjati ali iztovarjati. Brez poseganja v navedeno se za lažje skladiščenje na krovu lahko plavuti morskih psov delno odrežejo in stisnejo ob trup, vendar se jih pred iztovarjanjem ne odstrani s trupa.

Prepoved pretovarjanja na morju:

Pretovarjanje na morju je prepovedano. Pretovarjanje se mora izvesti v vodah pristanišča Zelenortskih otokov, ki ima za to dovoljenje.

2. Posebni ukrepi

OBRAZEC 1: PLOVILA ZA RIBOLOV TUNA Z RIBIŠKIMI PALICAMI

(1)

Ribolovno območje: onstran 12 morskih milj od osnovne črte

(2)

Dovoljeno orodje: ribiške palice

(3)

Ciljne vrste: rumenoplavuti tun (Thunnus albacares), veleoki tun (Thunnus obesus), črtasti tun (Katsuwonus pelamis)

Prilov: upoštevanje priporočil ICCAT in FAO

OBRAZEC 2: PLOVILA ZA RIBOLOV TUNA S POTEGALKO

(1)

Ribolovno območje: onstran 18 milj od osnovne črte ob upoštevanju otoške lege ribolovnega območja Zelenortskih otokov

(2)

Dovoljeno orodje: potegalka

(3)

Ciljne vrste: rumenoplavuti tun (Thunnus albacares), veleoki tun (Thunnus obesus), črtasti tun (Katsuwonus pelamis)

Prilov: upoštevanje priporočil ICCAT in FAO

OBRAZEC 3: PLOVILA ZA RIBOLOV S POVRŠINSKIM PARANGALOM

(1)

Ribolovno območje: onstran 18 morskih milj od osnovne črte

(2)

Dovoljeno orodje: površinski parangal

(3)

Ciljne vrste: mečarica (Xiphias gladius), sinji morski pes (Prionace glauca), rumenoplavuti tun (Thunnus albacares), veleoki tun (Thunnus obesus)

Prilov: upoštevanje priporočil ICCAT in FAO

3. Posodabljanje

Pogodbenici se o posodobitvi teh tehničnih ukrepov ohranjanja na podlagi znanstvenih priporočil posvetujeta v skupnem odboru.

Dodatek 3

Besedilo slike

Besedilo slike

Dodatek 4

Ribolovni ladijski dnevnik

Besedilo slike

Dodatek 5

Pošiljanje sporočil VMS Zelenortskim otokom

POROČILO O POLOŽAJU

Podatek	Oznaka	Obvezen (O)/neobvezen (N)	Opombe
Začetek zapisa	SR	O	Podatek o sistemu – označuje začetek zapisa
Prejemnik	AD	O	Podatek o sporočilu – prejemnik. Tričrkovna ISO oznaka države.
Pošiljatelj	FS	O	Podatek o sporočilu – pošiljatelj. Tričrkovna ISO oznaka države.
Vrsta sporočila	TM	O	Podatek o sporočilu – vrsta sporočila „POS“
Radijski klicni znak	RC	O	Podatek o plovilu – mednarodni radijski klicni znak plovila
Interna referenčna številka pogodbene stranke	IR	N	Podatek o plovilu – enotna številka pogodbenice (tričrkovna ISO oznaka države zastave, ki ji sledi številka)
Zunanja registrska številka	XR	N	Podatek o plovilu – številka na boku plovila
Država zastave	FS	N	Podatki o državi zastave
Zemljepisna širina	LA	O	Podatek o položaju – položaj plovila v stopinjah in minutah S/J SSMM) (WGS-84)
Zemljepisna dolžina	LO	O	Podatek o položaju – položaj plovila v stopinjah in minutah V/Z SSMM) (WGS-84)
Datum	DA	O	Podatek o položaju – datum zabeleženja položaja UTC (LLLLMMDD)
Ura	TI	O	Podatek o položaju – čas zabeleženja položaja UTC (UUMM)
Konec zapisa	ER	O	Podatek o sistemu – označuje konec zapisa

Nabor znakov: ISO 8859.1

Vsak prenos podatkov je strukturiran na naslednji način:

Dvojna poševnica (//) in oznaka „SR“ označujeta začetek prenosa.

Dvojna poševnica (//) in oznaka označujeta začetek podatkovnega elementa.

Enojna poševnica (/) ločuje oznako polja in podatek.

Pari podatkov so ločeni s presledkom.

Oznaka „ER“ in dvojna poševnica (//) označujeta konec zapisa.

Neobvezni podatki se morajo vstaviti med začetek in konec zapisa.

Dodatek 6

Smernice za upravljanje in uporabo elektronskega sistema sporočanja podatkov o ribolovnih dejavnostih (sistem ERS)

SPLOŠNE DOLOČBE

Vsako ribiško plovilo Unije mora biti v času, ko izvaja dejavnosti na ribolovnem območju Zelenortskih otokov, opremljeno z elektronskim sistemom (Electronic Reporting System, v nadaljnjem besedilu: sistem ERS), ki omogoča zapis in prenos podatkov v zvezi z ribolovnimi dejavnostmi plovila (v nadaljnjem besedilu: podatki ERS).

Plovilo Unije, ki ni opremljeno s sistemom ERS ali katerega sistem ERS ne deluje, ne sme vstopiti na ribolovno območje Zelenortskih otokov, da bi tam izvajalo ribolovne dejavnosti.

Podatki ERS se v skladu s temi smernicami sporočajo FMC države zastave, ki zagotovi, da so podatki samodejno na voljo FMC Zelenortskih otokov.

Država zastave in Republika Zelenortski otoki zagotovita, da sta njuna FMC opremljena z računalniško opremo in računalniškimi programi, potrebnimi za samodejen prenos podatkov ERS v formatu XML, ki je na voljo na spletni strani [http://ec.europa.eu/cfp/control/codes/index_en.htm], in uporabljata postopek za shranjevanje, ki omogoča zapisovanje in shranjevanje podatkov ERS v računalniško berljivi obliki za obdobje najmanj treh let.

Vse spremembe ali posodobitve formata iz točke 3 morajo biti označene in datirane ter se morajo začeti uporabljati v šestih mesecih od uvedbe.

Za prenos podatkov ERS se uporabijo elektronska komunikacijska sredstva, imenovana DEH (Data Exchange Highway), ki jih v imenu Unije upravlja Evropska komisija.

Država zastave in Republika Zelenortski otoki imenujeta vsaka svojega korespondenta ERS, ki bo kontaktna oseba.

a)	Korespondent ERS se imenuje za najmanj šest mesecev.

b)	FMC države zastave in Zelenortskih otokov si sporočita kontaktne podatke svojih korespondentov ERS (ime, naslov, telefon, teleks, e-naslov).

c)	Vsako spremembo kontaktnih podatkov korespondentov ERS je treba nemudoma sporočiti.

PRIPRAVA IN SPOROČANJE PODATKOV ERS

Ribiško plovilo Unije mora:

a)	za vsak dan na ribolovnem območju Zelenortskih otokov dnevno sporočati podatke ERS;

b)	za vsak met potegalke ali vleko parangala zabeležiti količino vsake vrste, ki je bila ulovljena in nato zadržana na krovu (tako za ciljne vrste kot za prilov) ali zavržena;

c)	za vsako vrsto, opredeljeno v dovoljenju za ribolov, ki so ga izdali Zelenortski otoki, prijaviti neuspešen ulov;

d)	vsako vrsto opredeliti s tričrkovno oznako organizacije FAO;

e)	količine izraziti v kilogramih žive teže, po potrebi pa tudi s številom posameznih rib;

f)	v podatke ERS za vsako vrsto, opredeljeno v dovoljenju za ribolov, ki so ga izdali Zelenortski otoki, zabeležiti pretovorjene in/ali iztovorjene količine;

g)	v podatke ERS ob vsakem vstopu (sporočilo COE) na ribolovno območje Zelenortskih otokov in izstopu (sporočilo COX) z njega zabeležiti posebno sporočilo, ki za vsako vrsto iz dovoljenja za ribolov, ki so ga izdali Zelenortski otoki, navaja količine rib na krovu ob vsakem vstopu oziroma izstopu;

h)	podatke ERS najpozneje do 23.59 (UTC) dnevno poslati FMC države zastave v skladu s formatom iz odstavka 3.

Za pravilnost zapisanih in sporočenih podatkov ERS je odgovoren poveljnik.

10.

FMC države zastave podatke ERS samodejno in takoj pošlje FMC Zelenortskih otokov.

11.

FMC Zelenortskih otokov potrdi prejem podatkov ERS s povratnim sporočilom in vse podatke ERS obravnava kot zaupne.

OKVARA SISTEMA ERS NA KROVU PLOVILA IN/ALI NEDELOVANJE PRENOSA PODATKOV ERS MED PLOVILOM IN FMC DRŽAVE ZASTAVE

12.

Država zastave nemudoma obvesti poveljnika in/ali lastnika plovila, ki pluje pod njeno zastavo, ali njegovega zastopnika o vsaki tehnični okvari sistema ERS, nameščenega na krovu plovila, ali o nedelovanju prenosa podatkov ERS med plovilom in FMC.

13.

Država zastave Zelenortske otoke obvesti o odkriti okvari in o sprejetih ukrepih za odpravo okvare.

14.

V primeru okvare sistema ERS na krovu poveljnik in/ali lastnik zagotovi popravilo ali nadomestitev sistema ERS v desetih dneh. Če plovilo v tem desetdnevnem obdobju pristane v pristanišču, lahko z izvajanjem ribolovnih dejavnosti na ribolovnem območju Zelenortskih otokov nadaljuje šele, ko njegov sistem ERS v celoti deluje, razen če mu Zelenortski otoki izdajo posebno dovoljenje.

15.

Ribiško plovilo lahko po tehnični okvari sistema ERS pristanišče zapusti šele:

a)	ko njegov sistem ERS ponovno deluje v skladu z zahtevami države zastave in Zelenortskih otokov ali

b)	če plovilo ne nadaljuje z opravljanjem ribolovnih dejavnosti na ribolovnem območju Zelenortskih otokov, potem ko mu to dovoli država zastave. V tem primeru država zastave Zelenortske otoke obvesti o svoji odločitvi pred izplutjem plovila.

16.

Vsako plovilo Evropske unije, ki izvaja dejavnosti na ribolovnem območju Zelenortskih otokov z okvarjenim sistemom ERS, vsak dan najpozneje do 23.59 (UTC) FMC države zastave sporoči vse podatke ERS s katerim koli drugim razpoložljivim sredstvom elektronskega sporočanja, dostopnim FMC Zelenortskih otokov.

17.

Podatke ERS, ki jih zaradi okvare iz odstavka 12 Zelenortskim otokom ni bilo mogoče sporočiti prek sistema ERS, FMC države zastave FMC Zelenortskih otokov sporoči v drugi sporazumno dogovorjeni elektronski obliki. To alternativno sporočanje je treba obravnavati kot prednostno, ob upoštevanju, da običajno veljavnih rokov za posredovanje podatkov morda ne bo mogoče spoštovati.

18.

Če FMC Zelenortskih otokov podatkov ERS od določenega plovila ne prejme tri dni zapored, lahko Zelenortski otoki plovilu naročijo, naj se zaradi preiskave takoj napoti v pristanišče, ki ga določijo Zelenortski otoki.

OKVARA V FMC – NEPREJEM PODATKOV ERS S STRANI FMC ZELENORTSKIH OTOKOV

19.

Kadar FMC ne prejme podatkov ERS, njegov korespondent ERS o tem takoj obvesti korespondenta ERS drugega FMC in po potrebi sodeluje pri odpravi težave.

20.

FMC države zastave in FMC Zelenortskih otokov se dogovorita o alternativnih elektronskih komunikacijskih sredstvih, ki se bodo uporabila za prenos podatkov ERS v primeru okvare v FMC, in se nemudoma obvestita o vsakršni spremembi.

21.

V primeru obvestila FMC Zelenortskih otokov, da ni prejel podatkov ERS, FMC države zastave ugotovi vzroke za težavo in sprejme ukrepe za njeno odpravo. FMC države zastave v 24 urah od ugotovitve okvare obvesti FMC Zelenortskih otokov in Evropsko unijo o rezultatih in sprejetih ukrepih.

22.

Če je za odpravo težave potrebnih več kot 24 ur, FMC države zastave FMC Zelenortskih otokov takoj sporoči manjkajoče podatke ERS z enim od alternativnih elektronskih sredstev iz odstavka 17.

23.

Zelenortski otoki o tem obvestijo svoje pristojne nadzorne službe (MCS), da FMC Zelenortskih otokov plovil Unije zaradi okvare v enem od FMC ne bi obravnaval kot plovil v prekršku zaradi nesporočanja podatkov ERS.

VZDRŽEVANJE FMC

24.

O načrtovanih vzdrževalnih delih FMC (program vzdrževanja), ki bi lahko vplivala na izmenjavo podatkov ERS, je treba drugi FMC obvestiti najmanj 72 ur vnaprej ter po možnosti navesti datum in trajanje vzdrževanja. V primeru nenačrtovanega vzdrževanja se navedene informacije drugemu FMC sporočijo takoj, ko je mogoče.

25.

Med vzdrževanjem se lahko sporočanje podatkov ERS prekine, dokler sistem ne začne ponovno delovati. Zadevni podatki ERS se sporočijo takoj po koncu vzdrževalnih del.

26.

Če vzdrževanje traja več kot 24 ur, se podatki ERS drugemu FMCsporočijo z enim od alternativnih elektronskih sredstev iz odstavka 17.

27.

Zelenortski otoki o tem obvestijo svoje pristojne nadzorne službe (MCS), da se plovila Unije zaradi vzdrževanja enega od FMC ne bi obravnavala kot plovila v prekršku zaradi nesporočanja podatkov ERS.

PRENOS PODATKOV ERS NA ZELENORTSKE OTOKE

28.

Za prenos podatkov ERS države zastave na Zelenortske otoke se uporabljajo sredstva elektronskega sporočanja, imenovana DEH (Data Exchange Highway) iz odstavka 6, ki jih v imenu Unije upravljajo službe Evropske komisije.

29.

Za upravljanje ribolovnih dejavnosti flote Unije bodo ti podatki shranjeni in dostopni pooblaščenemu osebju službam Evropske komisije v imenu Unije.

24.12.2014

Uradni list Evropske unije

L 369/37

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1388/2014

z dne 16. decembra 2014

o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 108(4) Pogodbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 994/98 z dne 7. maja 1998 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za določene vrste horizontalne državne pomoči (1), zlasti člena 1(1)(a)(i) in (vi) Uredbe,

po objavi osnutka te uredbe (2),

po posvetovanju s Svetovalnim odborom za državno pomoč,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Dodeljevanje državnih sredstev, ki izpolnjuje merila iz člena 107(1) Pogodbe, pomeni državno pomoč, ki jo je treba priglasiti Komisiji v skladu s členom 108(3) Pogodbe. Vendar lahko v skladu s členom 109 Pogodbe Svet določi vrste pomoči, ki so izvzete iz te obveznosti priglasitve. Komisija lahko v skladu s členom 108(4) Pogodbe sprejme uredbe glede navedenih vrst pomoči.

(2)

Z Uredbo (ES) št. 994/98 je Komisija pooblaščena, da lahko v skladu s členom 109 Pogodbe razglasi, da so nekatere vrste pomoči pod določenimi pogoji lahko izvzete iz obveznosti priglasitve. Na podlagi navedene uredbe je Komisija sprejela Uredbo Komisije (ES) št. 736/2008 (3), ki določa, da je pod določenimi pogoji pomoč malim in srednjim podjetjem (v nadaljnjem besedilu: MSP), ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov, združljiva z notranjim trgom in zanjo ne velja obveznost priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe. Uredba (ES) št. 736/2008 se je uporabljala do 31. decembra 2013.

(3)

Komisija je v številnih sklepih za MSP, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, uporabila člena 107 in 108 Pogodbe. Svojo politiko je pojasnila tudi v smernicah za navedeni sektor. Ob upoštevanju izkušenj Komisije z uporabo navedenih določb za MSP je primerno, da Komisija še naprej uporablja pooblastila, ki so ji bila podeljena z Uredbo (ES) št. 994/98, za izvzetje pomoči za navedeno vrsto podjetij iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe pod določenimi pogoji.

(4)

Uredba (ES) št. 994/98 je bila 22. julija 2013 spremenjena z Uredbo Sveta (EU) št. 733/2013 (4), ki Komisijo pooblašča, da razširi skupinske izjeme na nove vrste pomoči, v zvezi s katerimi je mogoče določiti jasne pogoje združljivosti. V sektorju ribištva in ribogojstva to velja za pomoč za odpravo škode, ki jo povzročijo nekatere naravne nesreče, ob upoštevanju izkušenj Komisije z uporabo člena 107(2)(b) Pogodbe za to vrsto pomoči.

(5)

Združljivost državnih pomoči v sektorju ribištva in ribogojstva Komisija oceni na podlagi ciljev politike konkurence in skupne ribiške politike. V interesu skladnosti z ukrepi podpore, ki jih financira Unija, bi morala biti največja intenzivnost javne pomoči, odobrene v skladu s to uredbo, enaka tisti, ki je določena za enako vrsto pomoči v členu 95 Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (5) in v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi navedene uredbe.

(6)

Bistveno je, da se nobena pomoč ne dodeli v okoliščinah, kjer zakonodaja Unije in zlasti pravila skupne ribiške politike niso upoštevana. Zato lahko država članica dodeli pomoč v sektorju ribištva in ribogojstva le, če so financirani ukrepi in njihovi učinki usklajeni z zakonodajo Unije. Države članice bi morale zagotoviti, da upravičenci do državne pomoči upoštevajo pravila skupne ribiške politike.

(7)

Komisija je s Sporočilom o posodobitvi področja državnih pomoči EU (6) začela širši pregled pravil o državni pomoči. Glavni cilji navedene posodobitve so: (i) dosežek trajnostne, pametne in vključujoče rasti na konkurenčnem notranjem trgu ter hkrati prispevanje k prizadevanjem držav članic za učinkovitejšo porabo javnih financ; (ii) osredotočanje predhodnega preverjanja ukrepov pomoči, ki ga izvaja Komisija, na primere pomoči z največjim vplivom na notranji trg, hkrati pa krepitev sodelovanja držav članic pri izvajanju pravil o državni pomoči; in (iii) racionaliziranje pravil ter zagotovitev hitrejšega, bolje obveščenega in verodostojnejšega sprejemanja odločitev na podlagi jasnih ekonomskih razlogov, skupnega pristopa in jasnih obveznosti. Ta uredba je del programa posodobitve področja državnih pomoči.

(8)

Ta uredba bi morala omogočati boljše določanje prednostnih nalog izvrševanja državnih pomoči in večjo poenostavitev ter zagotoviti večjo preglednost, učinkovito ocenjevanje in nadzor skladnosti s pravili o državni pomoči na nacionalni ravni in na ravni Unije, pri tem pa ohraniti institucionalne pristojnosti Komisije in držav članic. V skladu z načelom sorazmernosti ta uredba ne presega tega, kar je potrebno za uresničitev navedenih ciljev.

(9)

Splošne pogoje za uporabo te uredbe bi bilo treba opredeliti na podlagi vrste skupnih načel, ki zagotavljajo, da je pomoč namenjena skupnemu interesu, ima jasen spodbujevalni učinek, je ustrezna in sorazmerna, povsem pregledno dodeljena, je predmet nadzornega mehanizma in rednega ocenjevanja ter ne škodi pogojem trgovanja v obsegu, ki je v nasprotju s skupnim interesom.

(10)	Pomoč, ki izpolnjuje vse pogoje iz te uredbe, tako splošne pogoje kot pogoje za posamezne zadevne vrste pomoči, bi morala veljati za združljivo z notranjim trgom in bi jo bilo treba izvzeti iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe.

(11)

Za državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe, ki je ta uredba ali druge uredbe, sprejete v skladu s členom 1 Uredbe (ES) št. 994/98, ne vključujejo, se še naprej uporablja obveznost priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe. Ta uredba ne posega v pravila držav članic o priglasitvi pomoči, ki bi lahko bila zajeta s to uredbo. Tako pomoč bi bilo treba oceniti ob upoštevanju smernic za pregled državnih pomoči v sektorju ribištva in ribogojstva ali katerih koli drugih smernic, ki jih nadomeščajo (7).

(12)

Ta uredba se ne bi smela uporabljati za pomoč, ki daje prednost uporabi domačih proizvodov pred uvoženimi, ali pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom. Zlasti se ne bi smela uporabljati za pomoč, s katero se financirata vzpostavitev in delovanje distribucijske mreže v drugih državah članicah ali tretjih državah. Pomoč za kritje stroškov sodelovanja na sejmih, študij ali svetovalnih storitev, potrebnih za uvajanje novega ali obstoječega proizvoda na novem trgu v drugi državi članici ali tretji državi, se običajno ne bi smelo šteti za pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom.

(13)

Komisija bi morala zagotoviti, da odobrena pomoč nima škodljivega vpliva na pogoje trgovanja, ki bi bili v nasprotju s skupnim interesom. Zato bi bilo treba iz področja uporabe te uredbe izključiti pomoč, dodeljeno upravičencu, ki je naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo zaradi predhodnega sklepa Komisije o razglasitvi pomoči za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom, z izjemo sheme pomoči za povrnitev škode, ki so jo povzročile naravne nesreče.

(14)

Pomoč, dodeljeno podjetjem v težavah, bi bilo treba izvzeti iz področja uporabe te uredbe, saj bi bilo takšno pomoč treba oceniti v skladu s smernicami o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah (8), s čimer se prepreči, da bi se jim izogibali, z izjemo shem pomoči za povrnitev škode, ki so jo povzročile naravne nesreče. Zaradi zagotovitve pravne varnosti je za ugotovitev, ali gre za podjetje v težavah, za namene te uredbe primerno določiti jasna merila, ki ne zahtevajo ocene vseh posebnosti stanja podjetja.

(15)	Izvrševanje pravil o državni pomoči je zelo odvisno od sodelovanja držav članic. Zato bi morale države članice sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti s to uredbo, vključno s skladnostjo individualnih pomoči, dodeljenih v okviru shem skupinskih izjem.

(16)

Ob upoštevanju potrebe po doseganju primernega ravnotežja med čim večjim zmanjšanjem izkrivljanja konkurence v sektorju, ki prejema pomoč, in cilji te uredbe, ta uredba ne sme izvzeti posameznih nepovratnih sredstev, ki presegajo določen največji znesek, ne glede na to, ali so bila izvedena v okviru sheme pomoči, izvzete v skladu s to uredbo.

(17)	Zaradi preglednosti, enakega obravnavanja in učinkovitega spremljanja bi bilo treba to uredbo uporabljati le za pomoč, za katero je mogoče vnaprej in brez ocene tveganja natančno izračunati bruto ekvivalent nepovratnih sredstev (v nadaljnjem besedilu: pregledna pomoč).

(18)

Za nekatere posebne instrumente pomoči, kot so posojila, jamstva, davčni ukrepi in zlasti vračljivi predujmi, bi morala ta uredba opredeliti, pod kakšnimi pogoji se lahko obravnavajo kot pregledni. Pomoč v obliki jamstev bi bilo treba šteti za pregledno, če je bil bruto ekvivalent nepovratnih sredstev izračunan na podlagi premij varnega pristana, določenih za ustrezno vrsto podjetja. V primeru MSP Obvestilo Komisije o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoč v obliki poroštev (9) določa ravni letnih premij, nad katerimi se državno jamstvo ne bi štelo za pomoč. V tej uredbi se kapitalske injekcije in ukrepi tveganega kapitala ne bi smeli šteti za pregledno pomoč.

(19)

Za zagotovitev nujnosti pomoči in njenega spodbudnega delovanja na razvoj nadaljnjih dejavnosti ali projektov se ta uredba ne bi smela uporabljati v primeru pomoči za dejavnosti, ki bi jih upravičenec izvajal v vsakem primeru, tudi če ne bi bilo pomoči. Pomoč bi se morala iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe v skladu s to uredbo izvzeti samo, kadar se dejavnost ali delo na projektu, ki prejema pomoč, začne po tem, ko je upravičenec predložil pisni zahtevek za pomoč.

(20)

Za samodejne sheme pomoči v obliki davčnih ugodnosti bi moral še naprej veljati poseben pogoj glede spodbujevalnega učinka, ker je ta vrsta pomoči dodeljena v okviru drugačnih postopkov kot druge vrste pomoči. Take sheme bi se morale sprejeti že pred začetkom izvajanja projekta ali dejavnosti, ki prejema pomoč. Vendar se ta pogoj ne bi smel uporabljati v primeru naslednic davčnih shem, če je bila dejavnost zajeta že v prejšnjih davčnih shemah v obliki davčnih ugodnosti. Za oceno spodbujevalnega učinka takih shem je ključni trenutek takrat, ko je bil davčni ukrep prvič določen v prvotni shemi, ki jo nato nadomesti naslednica sheme.

(21)

V izračun intenzivnosti pomoči bi bilo treba vključiti samo upravičene stroške. Ta uredba ne bi smela izvzeti pomoči, ki presega ustrezno intenzivnost pomoči, ker so vključeni neupravičeni stroški. Opredelitev upravičenih stroškov bi morala biti podprta z razumljivimi, podrobnimi in posodobljenimi dokumentarnimi dokazili. Upoštevati bi bilo treba vse zneske pred kakršnim koli odbitkom davkov ali drugih dajatev. Pomoč, plačljivo v več obrokih, bi bilo treba diskontirati na vrednost, ki jo je imela na dan dodelitve pomoči. Upravičene stroške bi bilo prav tako treba diskontirati na vrednost, ki so jo imeli na dan dodelitve pomoči. Obrestna mera, ki jo je treba uporabiti za diskontiranje in izračun zneska pomoči v primeru pomoči, ki ni v obliki nepovratnih sredstev, bi morala biti diskontna stopnja oziroma referenčna mera, veljavna ob dodelitvi, kot je določeno v Sporočilu Komisije o spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj (10). Kadar je pomoč dodeljena v obliki davčnih ugodnosti, bi morali biti obroki pomoči diskontirani na podlagi diskontnih stopenj, veljavnih na različne dni začetka veljavnosti davčnih ugodnosti. Spodbujati bi bilo treba uporabo pomoči v obliki vračljivih predujmov, saj so taki instrumenti za porazdelitev tveganja ugodni za krepitev spodbujevalnega učinka pomoči. Zato je primerno določiti, da se lahko veljavne intenzivnosti pomoči iz te uredbe povečajo, kadar je pomoč dodeljena v obliki vračljivih predujmov.

(22)

V primeru davčnih ugodnosti za davke, ki jih je treba plačati v prihodnosti, veljavna diskontna stopnja in točni znesek obrokov pomoči morda nista znana vnaprej. Države članice bi morale v takih primerih ob upoštevanju veljavne intenzivnosti pomoči vnaprej določiti najvišjo diskontirano vrednost pomoči. Ko je znesek obroka pomoči na določen dan znan, se nato lahko diskontiranje opravi na podlagi diskontne stopnje, ki se takrat uporablja. Diskontirano vrednost vsakega obroka pomoči bi bilo treba odšteti od skupne zgornje meje.

(23)

Da bi ugotovili, ali se spoštujejo pragovi za priglasitev in največje intenzivnosti pomoči iz te uredbe, bi bilo treba upoštevati skupni znesek javne podpore za dejavnost ali projekt, ki prejema pomoč. Poleg tega bi bilo treba v tej uredbi podrobno opredeliti okoliščine, v katerih se lahko različne vrste pomoči kumulirajo. Pomoči, izvzete s to uredbo, in vse druge združljive pomoči, izvzete z drugimi uredbami ali ki jih odobri Komisija, se lahko kumulirajo, dokler se navedeni podporni ukrepi nanašajo na različne opredeljive upravičene stroške. Kadar se različni viri pomoči nanašajo na iste deloma ali v celoti prekrivajoče se opredeljive upravičene stroške, bi morala biti kumulacija dovoljena do največje intenzivnosti pomoči ali zneska pomoči, ki se uporablja za navedeno pomoč v skladu s to uredbo. S to uredbo bi bilo treba določiti tudi posebna pravila za kumulacijo ukrepov pomoči s pomočjo de minimis. Pomoč de minimis se pogosto ne dodeli za specifične opredeljive upravičene stroške in se jim pogosto tudi ne pripisuje. V takšnem primeru bi morala obstajati možnost proste kumulacije pomoči de minimis z državno pomočjo, ki je izvzeta v skladu s to uredbo. Če pa je pomoč de minimis dodeljena za iste opredeljive upravičene stroške kot državna pomoč, izvzeta v skladu s to uredbo, bi se morala kumulacija dovoliti samo do največje intenzivnosti pomoči, kot je navedeno v poglavju III te uredbe.

(24)

Ker je državna pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe načeloma prepovedana, je pomembno, da lahko vse strani preverijo, ali je pomoč dodeljena v skladu z veljavnimi predpisi. Preglednost državne pomoči je zato ključnega pomena za pravilno uporabo pravil Pogodbe ter prispeva k večji skladnosti, večji odgovornosti, medsebojnim strokovnim pregledom in nenazadnje k učinkovitejši javni porabi. Da se zagotovi preglednost, bi morale države članice vzpostaviti celovita spletišča za državno pomoč na regionalni ali nacionalni ravni s povzetki informacij o vsakem ukrepu pomoči, izvzetem v skladu s to uredbo. Navedena obveznost bi morala biti pogoj za združljivost individualne pomoči z notranjim trgom. V skladu s standardno prakso glede objavljanja informacij iz Direktive 2013/37/EU Evropskega parlamenta in Sveta (11) bi bilo treba uporabiti standardno obliko, ki omogoča iskanje po informacijah ter njihov prenos in enostavno objavo na internetu. Povezave na spletišča državnih pomoči vseh držav članic bi morale biti objavljene na spletišču Komisije. V skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 994/98, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) št. 733/2013, bi bilo treba na spletišču Komisije objaviti povzetek informacij o vsakem ukrepu pomoči, izvzetem na podlagi te uredbe.

(25)

Da bi zagotovili učinkovito spremljanje ukrepov pomoči v skladu z Uredbo (ES) št. 994/98, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) št. 733/2013, je primerno, da se določijo zahteve v zvezi s poročanjem držav članic o ukrepih pomoči, ki so bili izvzeti na podlagi te uredbe, ter o uporabi te uredbe. Glede na zastaralni rok iz člena 15 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 (12) je prav tako primerno določiti pravila glede evidenc, ki bi jih morale imeti države članice o pomoči, izvzeti po tej uredbi. Prav tako pa bi se morala vsaka individualna pomoč izrecno sklicevati na to uredbo.

(26)

Za večjo učinkovitost pogojev združljivosti iz te uredbe bi morala imeti Komisija možnost, da odvzame ugodnosti skupinskih izjem za prihodnje ukrepe pomoči v primeru neizpolnjevanja teh zahtev. Komisija bi morala imeti možnost, da omeji odvzem ugodnosti skupinske izjeme na nekatere vrste pomoči, nekatere upravičence ali ukrepe pomoči, ki so jih sprejeli nekateri organi, kadar neskladnost s to uredbo vpliva le na omejeno število ukrepov ali nekatere organe. Takšen ciljni odvzem bi moral zagotoviti sorazmerno popravo, neposredno povezano z ugotovljeno neskladnostjo s to uredbo. V primeru neizpolnjevanja pogojev o združljivosti iz poglavij I in III dodeljena pomoč ne bo zajeta s to uredbo in bo posledično predstavljala nezakonito pomoč, ki jo bo Komisija preučila v okviru ustreznega postopka iz Uredbe (ES) št. 659/1999. V primeru neizpolnjevanja zahtev iz poglavja II odvzem ugodnosti skupinskih izjem za prihodnje ukrepe pomoči ne vpliva na dejstvo, da so za pretekle ukrepe, ki so v skladu s to uredbo, veljale skupinske izjeme.

(27)

Da bi se odpravile razlike, ki bi lahko povzročile izkrivljanje konkurence, olajšalo usklajevanje med različnimi pobudami Unije in nacionalnimi pobudami v zvezi z MSP ter izboljšala jasnost upravnih postopkov in pravna varnost, bi morala opredelitev MSP v tej uredbi temeljiti na opredelitvi iz Priporočila Komisije 2003/361/ES (13).

(28)	Ta uredba bi morala zajeti vrste pomoči, ki so dodeljene v sektorju ribištva in ribogojstva in jih je Komisija sistematično odobrila za več let. Ta pomoč ne bi smela zahtevati ocene Komisije o združljivosti z notranjim trgom za vsak posamezen primer, če ustreza pogojem iz Uredbe (EU) št. 508/2014.

(29)

V skladu s členom 107(2)(b) Pogodbe je pomoč za odpravo škode, ki jo povzročijo naravne nesreče, združljiva z notranjim trgom. Za zagotovitev pravne varnosti je treba določiti vrsto dogodkov, ki se lahko štejejo za naravne nesreče, izvzete po tej uredbi. Za namene te uredbe je treba potrese, zemeljske plazove, poplave, zlasti poplave zaradi vode, ki prestopa rečne in jezerske bregove, snežne plazove, tornade, orkane, vulkanske izbruhe in požare naravnega izvora obravnavati kot dogodke, ki pomenijo naravno nesrečo. Škoda, ki jo povzročijo slabe vremenske razmere, kot so nevihte, slana, toča, zmrzal, deževje ali suša, ki se bolj redno pojavljajo, se ne bi smela šteti za naravno nesrečo v smislu člena 107(2)(b) Pogodbe. Da se zagotovi, da se izjema dejansko nanaša na pomoč, dodeljeno za odpravo škode, ki so jo povzročile naravne nesreče, bi bilo treba v tej uredbi po ustaljeni praksi določiti pogoje, pod katerimi se takšne sheme pomoči lahko upravičene do skupinske izjeme. Ti pogoji bi se morali nanašati zlasti na formalno priznanje značaja dogodka kot naravne nesreče s strani pristojnih organov držav članic ter na neposredno vzročno zvezo med naravno nesrečo in škodo, ki jo je utrpelo upravičeno podjetje, ki je lahko tudi podjetje v težavah, morali pa bi tudi preprečevati prekomerna nadomestila. Nadomestilo ne bi smelo presegati tistega, kar je potrebno za to, da se upravičenec povrne v podoben položaj kot pred nesrečo.

(30)

V skladu s členom 15(1)(f) in členom 15(3) Direktive Sveta 2003/96/ES (14) lahko države članice uvedejo oprostitve ali znižanja davkov, ki veljajo za ribolov v celinskih vodah in ribogojniške dejavnosti. Zato je primerno, da so ti ukrepi še naprej izvzeti iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so pogoji iz navedene direktive izpolnjeni. Oprostitve davkov, ki veljajo za ribištvo v vodah EU, ki jih morajo države članice uvesti v skladu s členom 14(1)(c) navedene direktive ni mogoče pripisati državi in zato ne bi smele pomeniti državne pomoči.

(31)

Glede na dosedanje izkušnje Komisije na tem področju, bi bilo treba politiko državnih pomoči redno revidirati. Zato bi bilo treba omejiti obdobje uporabe te uredbe in določiti prehodne določbe. Ob upoštevanju dejstva, da so bili pogoji za dodeljevanje pomoči na podlagi te uredbe usklajeni s pogoji, ki so bili določeni za uporabo Uredbe (EU) št. 508/2014 (15), je primerno, da se zagotovi doslednost med obdobjem uporabe te uredbe in obdobjem uporabe Uredbe (EU) št. 508/2014. Če ta uredba preneha veljati in se ne podaljša, morajo biti sheme pomoči, ki so že izvzete v skladu s to uredbo, izvzete še nadaljnjih šest mesecev –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Področje uporabe

1. Ta uredba se uporablja za pomoč, dodeljeno malim in srednjim podjetjem (v nadaljnjem besedilu: MSP), ki so dejavna v proizvodnji, predelavi ali trženju ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva.

2. Ta uredba se uporablja tudi za pomoč, dodeljeno podjetjem, ki so dejavna v proizvodnji, predelavi ali trženju ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, za odpravo škode zaradi naravnih nesreč v skladu s členom 44 ne glede na velikost upravičenca do pomoči.

3. Ta uredba se ne uporablja za:

(a)	pomoč, katere znesek je določen na podlagi cene ali količine proizvodov, danih na trg;

(b)	pomoč za z izvozom povezane dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo;

(c)	pomoč, pogojeno s prednostjo rabe domačega blaga pred rabo uvoženega blaga;

(d)	pomoč, dodeljeno podjetjem v težavah, z izjemo pomoči za odpravo škode, ki so jo povzročile naravne nesreče;

(e)

sheme pomoči, ki ne izključujejo izrecno plačil individualne pomoči za podjetje, ki je naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo zaradi predhodnega sklepa Komisije o razglasitvi pomoči za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom, z izjemo sheme pomoči za odpravo škode, ki so jo povzročile naravne nesreče;

(f)	ad hoc pomoč za podjetje iz točke (e);

(g)	pomoč, dodeljeno za operacije, ki ne bi bile upravičene do podpore v skladu s členom 11 Uredbe (EU) št. 508/2014;

(h)	pomoč, dodeljeno podjetjem, ki niso upravičena do podpore iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo iz razlogov, določenih v členu 10(1) do (3) Uredbe (EU) št. 508/2014.

4. Ta uredba se ne uporablja za ukrepe državne pomoči, ki so sami po sebi, zaradi z njimi povezanih pogojev ali zaradi metode njihovega financiranja neločljivo povezani s kršitvijo zakonodaje Unije, zlasti za:

(a)	pomoč, pri kateri je dodelitev pomoči pogojena z obveznostjo upravičenca, da ima svoj sedež v zadevni državi članici ali da ima tam večino poslovnih enot. Vendar se dovoli zahteva, da je v trenutku plačila pomoči poslovna enota ali podružnica v državi članici, ki dodeli pomoč;

(b)	pomoč, kadar je dodelitev pomoči pogojena z obveznostjo, da upravičenec uporabi doma proizvedeno blago ali storitve;

(c)	pomoč, ki upravičencem omejuje možnost za izkoriščanje rezultatov raziskav, razvoja in inovacij v drugih državah članicah.

Člen 2

Prag za priglasitev

1. Ta uredba se ne uporablja za pomoč za kateri koli projekt z upravičenimi stroški, ki presegajo 2 milijona EUR, ali kadar znesek pomoči na upravičenca presega 1 milijon EUR na leto.

2. Pragom, določenim v odstavku 1, se ni mogoče izogniti z namerno delitvijo shem ali projektov pomoči.

Člen 3

Opredelitve pojmov

Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)	„pomoč“ pomeni vsak ukrep, ki izpolnjuje vse pogoje iz člena 107(1) Pogodbe;

(2)	„mala in srednja podjetja“ ali „MSP“ pomeni podjetja, ki izpolnjujejo pogoje iz Priloge I;

(3)	„ribiški proizvodi in proizvodi iz ribogojstva“ pomeni proizvode, opredeljene v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 (16);

(4)	„naravne nesreče“ pomeni potrese, snežne plazove, zemeljske plazove in poplave, tornade, hurikane, izbruhe vulkanov in požare v naravi naravnega izvora;

(5)

„podjetje v težavah“ pomeni podjetje, za katerega velja vsaj ena od naslednjih okoliščin:

(a)

v primeru družbe z omejeno odgovornostjo (ki ni MSP, ki obstaja manj kot tri leta) – kadar je zaradi nakopičenih izgub izgubila več kot polovico vpisanega osnovnega kapitala. To je v primeru, ko nakopičene izgube, ki se odštejejo od rezerv (in vseh drugih elementov, ki se na splošno štejejo kot del lastnih sredstev družbe), povzročijo negativen kumulativni znesek, ki presega polovico vpisanega osnovnega kapitala. Za namene te določbe se „družba z omejeno odgovornostjo“ nanaša predvsem na vrste podjetij iz Priloge I k Direktivi 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (17), „osnovni kapital“ pa vključuje po potrebi vse vplačane presežke kapitala;

(b)

v primeru družbe, v kateri vsaj nekaj članov nosi neomejeno odgovornost za dolg družbe (ki ni MSP, ki obstaja manj kot tri leta) – kadar je zaradi nakopičenih izgub izgubila več kot polovico prikazanega kapitala v računovodski bilanci. Za namene te določbe se „družba, v kateri vsaj nekaj članov nosi neomejeno odgovornost za dolg družbe“ nanaša predvsem na vrste podjetij iz Priloge II k Direktivi 2013/34/EU;

(c)	če je podjetje v kolektivnem postopku zaradi insolventnosti ali če v skladu z nacionalno zakonodajo izpolnjuje merila za uvedbo kolektivnega postopka zaradi insolventnosti na zahtevo njegovih upnikov;

(d)	če je podjetje prejelo pomoč za reševanje in posojila še ni vrnilo ali prekinilo jamstva ali če je podjetje prejelo pomoč za reševanje in je še vedno predmet načrta prestrukturiranja;

(6)	„ad hoc pomoč“ pomeni pomoč, ki ni dodeljena na podlagi sheme pomoči;

(7)

„shema pomoči“ pomeni vsak akt, na podlagi katerega je mogoče brez nadaljnjih izvedbenih ukrepov dodeliti individualno pomoč podjetjem, opredeljenim v aktu na splošen in abstrakten način, ter vsak akt, na podlagi katerega je mogoče enemu ali več podjetjem dodeliti pomoč, ki ni povezana z določenim projektom, za nedoločen čas in/ali v nedoločenem znesku;

(8)

„individualna pomoč“ pomeni:

(a)	ad hoc pomoč in

(b)	pomoč, ki je dodeljena posameznim upravičencem na podlagi sheme pomoči;

(9)	„bruto ekvivalent nepovratnih sredstev“ pomeni znesek pomoči, predane upravičencu v obliki nepovratnih sredstev pred vsakim odbitkom davkov ali drugih dajatev;

(10)	„vračljiva predplačila“ pomeni posojilo za projekt, ki se izplača v enem ali več obrokih, pogoji za njegovo vračilo pa so odvisni od rezultata projekta;

(11)

„začetek del“ pomeni začetek gradbenih del, povezanih z naložbo, ali prvo pravno zavezujočo zavezo za naročilo opreme ali vsako drugo zavezo, zaradi katere naložbe ni več mogoče preklicati, kar nastopi prej. Nakup zemljišča in pripravljalna dela, kot je pridobivanje dovoljenj in opravljanje študij izvedljivosti, se ne štejejo za začetek del. Pri prevzemih „začetek del“ pomeni trenutek, ko se pridobijo sredstva, ki so neposredno povezana s prevzeto poslovno enoto;

(12)	„naslednica davčne sheme“ pomeni shemo v obliki davčne ugodnosti, ki je spremenjena različica predhodno obstoječe sheme v obliki davčne ugodnosti in ki jo nadomešča;

(13)	„intenzivnost pomoči“ pomeni bruto znesek pomoči, izražen kot odstotek upravičenih stroškov pred odbitkom davkov ali drugih dajatev;

(14)	„datum dodelitve pomoči“ pomeni datum, ko se zakonska pravica do prejema pomoči dodeli upravičencu v skladu z veljavnim nacionalnim pravnim sistemom.

Člen 4

Pogoji za izvzetje

1. Sheme pomoči, individualna pomoč, dodeljena v okviru shem pomoči, in ad hoc pomoč so združljive z notranjim trgom v smislu člena 107(2) ali (3) Pogodbe in so izvzete iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe pod pogojem, da taka pomoč izpolnjuje pogoje iz poglavja I te uredbe ter posebne pogoje za ustrezne vrste pomoči iz poglavja III te uredbe.

2. Ukrepi pomoči so izvzeti iz te uredbe le, če izrecno določajo, da v obdobju dodelitve nepovratnih sredstev upravičenci do pomoči upoštevajo pravila skupne ribiške politike in da se, če je v tem obdobju ugotovljeno, da upravičenec ne upošteva pravil skupne ribiške politike, znesek pomoči povrne sorazmerno z resnostjo kršitve.

Člen 5

Preglednost pomoči

1. Ta uredba se uporablja le za pomoč, za katero je mogoče bruto ekvivalent nepovratnih sredstev natančno izračunati vnaprej in brez vsakršne potrebe po oceni tveganja (v nadaljnjem besedilu: pregledna pomoč).

2. Naslednje vrste pomoči se obravnavajo kot pregledne:

(a)	pomoč v obliki nepovratnih sredstev in subvencioniranih obrestnih mer;

(b)	pomoč v obliki posojil, kadar se bruto ekvivalent nepovratnih sredstev izračuna na podlagi referenčne mere, ki velja ob dodelitvi nepovratnih sredstev;

(c)

pomoč v obliki jamstev:

(i)	kadar je bil bruto ekvivalent nepovratnih sredstev izračunan na podlagi premij varnega pristana iz obvestila Komisije; ali

(ii)

kadar je bila pred izvajanjem ukrepa metodologija za izračun jamstvenega bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev sprejeta na podlagi Obvestila Komisije o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoč v obliki poroštev (18) ali katerega koli naslednjega obvestila, po priglasitvi te metodologije Komisiji, na podlagi katere koli uredbe, ki jo je sprejela Komisija na področju državnih pomoči, ki so takrat veljale, in odobrena metodologija izrecno obravnava vrsto jamstva in vrsto zadevne osnovne transakcije v smislu uporabe te uredbe;

(d)	pomoč v obliki davčnih ugodnosti, kadar ukrep določa najvišjo vrednost, s katero se zagotovi, da veljavni prag ni presežen;

(e)	pomoč v obliki vračljivih predujmov, če skupni nominalni znesek vračljivih predujmov ne presega pragov, ki se uporabljajo v skladu s to uredbo, ali če je bila pred izvajanjem ukrepa sprejeta metodologija za izračun bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev vračljivih predujmov po priglasitvi Komisiji.

3. V tej uredbi se naslednje vrste pomoči ne obravnavajo kot pregledne:

(a)	pomoč v obliki kapitalskih injekcij;

(b)	pomoč v obliki ukrepov za financiranje tveganja.

Člen 6

Spodbujevalni učinek

1. Ta uredba se uporablja le za pomoč, ki ima spodbujevalni učinek.

2. Šteje se, da ima pomoč spodbujevalni učinek, če upravičenec zadevni državi članici predloži pisni zahtevek za pomoč pred začetkom izvajanja projekta ali dejavnosti. Zahtevek za odobritev pomoči mora vsebovati najmanj naslednje podatke:

(a)	ime in velikost podjetja;

(b)	opis projekta ali dejavnosti, vključno z datumom začetka in konca;

(c)	lokacija projekta ali dejavnosti;

(d)	seznam upravičenih stroškov;

(e)	vrsta pomoči (nepovratna sredstva, posojilo, jamstvo, vračljivo predplačilo ali drugo) in znesek javnega financiranja, potrebnega za projekt ali dejavnost.

3. Z odstopanjem od odstavka 2 se za ukrepe v obliki davčnih ugodnosti šteje, da imajo spodbujevalni učinek, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	ukrep uvaja pravico do pomoči v skladu z objektivnimi merili, ne da bi se država članica dodatno odločala po lastnem preudarku, in

(b)	ukrep je bil sprejet in je v veljavi, preden se je projekt ali dejavnost začela izvajati, razen za sheme, ki so naslednice davčnih shem, kadar je dejavnost že zajeta v prejšnjih shemah v obliki davčnih ugodnosti.

4. Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 se za naslednje vrste pomoči ne zahteva spodbujevalni učinek ali se zanje šteje, da imajo spodbujevalni učinek:

(a)	pomoč za odpravo škode, ki jo povzročijo naravne nesreče, če so izpolnjeni pogoji iz člena 44;

(b)	pomoč v obliki oprostitev ali znižanj davkov, ki so jih države članice sprejele v skladu s členom 15(1)(f) in členom 15(3) Direktive 2003/96/ES, če so pogoji iz člena 45 te uredbe izpolnjeni.

Člen 7

Intenzivnost pomoči in upravičeni stroški

1. Za izračun intenzivnosti pomoči in upravičenih stroškov se uporabijo zneski pred kakršnim koli odbitkom davkov ali drugih dajatev. Upravičeni stroški se podprejo z dokumentarnimi dokazili, ki morajo biti razumljiva, podrobna in posodobljena.

2. Če se pomoč ne dodeli v obliki nepovratnih sredstev, je znesek pomoči enak bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev.

3. Pomoč, plačljiva v več obrokih, se diskontira na vrednost, ki jo je imela na dan dodelitve pomoči. Upravičeni stroški se diskontirajo na vrednost, ki so jo imeli na dan dodelitve pomoči. Obrestna mera, ki se uporablja za diskontiranje, je diskontna stopnja, ki velja na dan dodelitve pomoči.

4. Če je pomoč dodeljena v obliki davčnih ugodnosti, se diskontiranje obrokov pomoči opravi na osnovi diskontnih stopenj, veljavnih na različne datume začetka veljavnosti davčnih ugodnosti.

5. Kadar je pomoč dodeljena v obliki vračljivih predplačil, ki so v odsotnosti sprejete metodologije za izračun bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev izražena kot odstotek upravičenih stroškov, in ukrep določa, da se bodo predplačila v primeru uspešnega izida projekta, kot je opredeljen na podlagi razumne in preudarne domneve, povrnila z obrestno mero, ki je vsaj enaka diskontni stopnji, ki velja na dan dodelitve pomoči, se lahko največja intenzivnost pomoči iz poglavja III poveča za 10 odstotnih točk.

6. Upravičeni stroški so v skladu z zahtevami členov od 67 do 69 Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (19).

Člen 8

Kumulacija

1. Pri določanju, ali se spoštujejo pragovi za priglasitev iz člena 2 in največja intenzivnost pomoči iz poglavja III, se upošteva skupni znesek ukrepov javne podpore za dejavnost ali projekt ali podjetje, ki prejema pomoč, ne glede na to, ali se ta podpora financira iz lokalnih, regionalnih, nacionalnih virov ali virov Unije.

2. Pomoč, izvzeta v skladu s to uredbo, se lahko kumulira:

(a)	z vsako drugo državno pomočjo, če se ti ukrepi nanašajo na različne opredeljive upravičene stroške;

(b)	z vsako drugo državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ki se deloma ali v celoti prekrivajo, samo če se s tako kumulacijo ne preseže največje intenzivnosti pomoči ali zneska pomoči, ki se uporablja za to pomoč v skladu s to uredbo.

3. Državna pomoč, izvzeta v skladu s to uredbo, se ne kumulira z nobeno pomočjo de minimis v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi taka kumulacija povzročila intenzivnost pomoči, ki presega intenzivnost pomoči, določeno v poglavju III.

Člen 9

Objave in informacije

1. Zadevna država članica zagotovi, da se na celovitem spletišču državne pomoči na nacionalni ali regionalni ravni objavi:

(a)	povzetek informacij iz člena 11 v standardizirani obliki, določeni v Prilogi II, ali povezavo, ki omogoča dostop do njega;

(b)	celotno besedilo vsakega ukrepa pomoči, kot je navedeno v členu 11, ali povezavo, ki zagotavlja dostop do celotnega besedila;

(c)	informacije, določene v Prilogi III za vsako dodelitev individualne pomoči, ki presega 30 000 EUR.

2. Za sheme v obliki davčnih ugodnosti se šteje, da so pogoji iz odstavka 1(c) izpolnjeni, če države članice objavijo zahtevane informacije o posameznih zneskih pomoči v naslednjih razponih (v milijonih EUR):

(a)

0,03–0,2;

(b)

0,2–0,4;

(c)

0,4–0,6;

(d)

0,6–0,8;

(e)

0,8–1.

3. Informacije iz odstavka 1(c) so organizirane in dostopne v standardizirani obliki, kot je opisano v Prilogi III, ter omogočajo učinkoviti funkciji iskanja in prenosa. Informacije iz odstavka 1 se objavijo v šestih mesecih od datuma dodelitve pomoči, za pomoč v obliki davčnih ugodnosti pa v enem letu od roka za oddajo davčne napovedi, in so na voljo vsaj 10 let od dneva, ko je bila pomoč dodeljena.

4. Vsaka shema pomoči in individualna pomoč vključuje izrecen sklic na to uredbo z navedbo njenega naslova ter sklica na objavo v Uradnem listu Evropske unije in na posebne določbe iz poglavja III, ki se nanašajo na navedeni akt, ali po potrebi na nacionalno zakonodajo, ki zagotavlja upoštevanje ustreznih določb te uredbe. Besedilu so priložene izvedbene določbe in spremembe.

5. Komisija na svojem spletišču objavi:

(a)	povezave na spletišča državne pomoči iz odstavka 1 tega člena;

(b)	povzetek informacij iz člena 11.

6. Država članica ravna v skladu z določbami tega člena najpozneje v dveh letih po začetku veljavnosti te uredbe.

POGLAVJE II

SPREMLJANJE

Člen 10

Odvzem ugodnosti skupinskih izjem

Kadar država članica dodeli pomoč, ki je domnevno izvzeta iz obveznosti priglasitve v skladu s to uredbo, ne da bi izpolnila pogoje iz poglavij I, II in III, lahko Komisija, po tem ko zadevni državi članici omogoči, da izrazi svoja stališča, sprejme sklep, da je treba vse ali nekatere prihodnje ukrepe pomoči, ki jih sprejme zadevna država članica in ki bi sicer izpolnjevali zahteve iz te uredbe, priglasiti Komisiji v skladu s členom 108(3) Pogodbe. Ukrepi, ki jih je treba priglasiti, se lahko omejijo na ukrepe, ki dodeljujejo določeno vrsto pomoči, od katerih imajo korist določeni upravičenci ali ki jih sprejmejo določeni organi zadevne države članice.

Člen 11

Poročanje

Države članice Komisiji pošljejo:

(a)

prek elektronskega sistema obveščanja Komisije, povzetek informacij o vsakem ukrepu pomoči, izvzetem na podlagi te uredbe, v standardizirani obliki, določeni v Prilogi II, ter povezavo, ki zagotavlja dostop do celotnega besedila ukrepa pomoči, vključno z njegovimi spremembami, in sicer v 20 delovnih dneh po začetku veljavnosti ukrepa;

(b)	letno poročilo v elektronski obliki v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 794/2004 (20) o uporabi te uredbe, ki vsebuje informacije, navedene v Uredbi (ES) št. 794/2004, in sicer za celotno leto ali vsak del leta, v katerem se ta uredba uporablja.

Člen 12

Spremljanje

Da se Komisiji omogoči spremljanje pomoči, izvzete iz priglasitve na podlagi te uredbe, države članice vodijo podrobno evidenco z informacijami in dokazili, ki so potrebni za potrditev, da so vsi pogoji iz te uredbe izpolnjeni. Take evidence se hranijo 10 let od dneva dodelitve ad hoc pomoči ali od dneva zadnje dodelitve pomoči v okviru sheme. Zadevna država članica Komisiji v 20 delovnih dneh ali daljšem obdobju, če je tako določeno v zahtevi, predloži vse informacije in dokazila, ki so po mnenju Komisije potrebni za spremljanje uporabe te uredbe.

POGLAVJE III

POSEBNE DOLOČBE ZA RAZLIČNE VRSTE POMOČI

ODDELEK 1

Trajnostni razvoj ribištva

Člen 13

Pomoč za inovacije

Pomoč za inovacije v ribištvu, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja I, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če:

(a)	pomoč izpolnjuje pogoje iz člena 25(1) in (2) ter člena 26 Uredbe (EU) št. 508/2014 ter

(b)	znesek pomoči v ekvivalentu bruto nepovratnih sredstev ne presega največje intenzivnosti javne pomoči, določene v členu 95 Uredbe (EU) št. 508/2014 in v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi člena 95(5) navedene uredbe.

Člen 14

Pomoč za storitve svetovanja

Pomoč za storitve svetovanja, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja I, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če:

(a)	pomoč izpolnjuje pogoje iz člena 25(1) in (2) ter člena 27 Uredbe (EU) št. 508/2014 ter

(b)	znesek pomoči v ekvivalentu bruto nepovratnih sredstev ne presega največje intenzivnosti javne pomoči, določene v členu 95 Uredbe (EU) št. 508/2014 in v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi člena 95(5) navedene uredbe.

Člen 15

Pomoč za partnerstva med znanstveniki in ribiči

Pomoč za partnerstva med znanstveniki in ribiči, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja I, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če:

(a)	pomoč izpolnjuje pogoje iz člena 25(1) in (2) ter člena 28 Uredbe (EU) št. 508/2014 ter

(b)	znesek pomoči v ekvivalentu bruto nepovratnih sredstev ne presega največje intenzivnosti javne pomoči, določene v členu 95 Uredbe (EU) št. 508/2014 in v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi člena 95(5) navedene uredbe.

Člen 16

Pomoč za spodbujanje človeškega kapitala, ustvarjanja delovnih mest in socialnega dialoga

Pomoč za spodbujanje človeškega kapitala, ustvarjanja delovnih mest in socialnega dialoga, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja I, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če:

(a)	pomoč izpolnjuje pogoje iz člena 25(1) in (2) ter člena 29 Uredbe (EU) št. 508/2014 ter

(b)	znesek pomoči v ekvivalentu bruto nepovratnih sredstev ne presega največje intenzivnosti javne pomoči, določene v členu 95 Uredbe (EU) št. 508/2014 in v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi člena 95(5) navedene uredbe.

Člen 17

Pomoč za spodbujanje diverzifikacije in novih oblik prihodka

Pomoč za spodbujanje diverzifikacije in novih oblik prihodka, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja I, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če:

(a)	pomoč izpolnjuje pogoje iz člena 25(1) in (2) ter člena 30 Uredbe (EU) št. 508/2014 ter

(b)	znesek pomoči v ekvivalentu bruto nepovratnih sredstev ne presega največje intenzivnosti javne pomoči, določene v členu 95 Uredbe (EU) št. 508/2014 in v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi člena 95(5) navedene uredbe.

Člen 18

Pomoč za zagonsko podporo mladim ribičem

Pomoč za zagonsko podporo mladim ribičem, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja I, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če:

(a)	pomoč izpolnjuje pogoje iz člena 25(1) in (2) ter člena 31 Uredbe (EU) št. 508/2014 ter

(b)	znesek pomoči v ekvivalentu bruto nepovratnih sredstev ne presega največje intenzivnosti javne pomoči, določene v členu 95 Uredbe (EU) št. 508/2014 in v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi člena 95(5) navedene uredbe.

Člen 19

Pomoč za izboljšanje zdravja in varnosti

Pomoč za izboljšanje zdravja in varnosti, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja I, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če:

(a)	pomoč izpolnjuje pogoje iz člena 25(1) in (2) ter člena 32 Uredbe (EU) št. 508/2014 in delegiranih aktov, sprejetih na podlagi člena 32(4) navedene uredbe, ter

(b)	znesek pomoči v ekvivalentu bruto nepovratnih sredstev ne presega največje intenzivnosti javne pomoči, določene v členu 95 Uredbe (EU) št. 508/2014 in v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi člena 95(5) navedene uredbe.

Člen 20

Pomoč za vzajemne sklade za primer neugodnih vremenskih razmer in okoljskih nezgod

Pomoč za vzajemne sklade za primer neugodnih vremenskih razmer in okoljskih nezgod, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja I, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če:

(a)	pomoč izpolnjuje pogoje iz člena 25(1) in (2) ter člena 35 Uredbe (EU) št. 508/2014 ter

(b)	znesek pomoči v ekvivalentu bruto nepovratnih sredstev ne presega največje intenzivnosti javne pomoči, določene v členu 95 Uredbe (EU) št. 508/2014 in v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi člena 95(5) navedene uredbe.

Člen 21

Pomoč za podporo sistemom za dodelitev ribolovnih možnosti

Pomoč za podporo sistemom za dodelitev ribolovnih možnosti, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja I, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če:

(a)	pomoč izpolnjuje pogoje iz člena 25(1) in (2) ter člena 36 Uredbe (EU) št. 508/2014 ter

(b)	znesek pomoči v ekvivalentu bruto nepovratnih sredstev ne presega največje intenzivnosti javne pomoči, določene v členu 95 Uredbe (EU) št. 508/2014 in v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi člena 95(5) navedene uredbe.

Člen 22

Pomoč za podporo oblikovanju in izvajanju ohranitvenih ukrepov ter regionalnega sodelovanja

Pomoč za podporo oblikovanju in izvajanju ohranitvenih ukrepov ter regionalnega sodelovanja, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja I, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če:

(a)	pomoč izpolnjuje pogoje iz člena 25(1) in (2) ter člena 37 Uredbe (EU) št. 508/2014 ter

(b)	znesek pomoči v ekvivalentu bruto nepovratnih sredstev ne presega največje intenzivnosti javne pomoči, določene v členu 95 Uredbe (EU) št. 508/2014 in v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi člena 95(5) navedene uredbe.

Člen 23

Pomoč za omejitev vpliva ribolova na morsko okolje in prilagoditev ribolova varstvu vrst

Pomoč za omejitev vpliva ribolova na morsko okolje in prilagoditev ribolova varstvu vrst, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja I, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če:

(a)	pomoč izpolnjuje pogoje iz člena 25(1) in (2) ter člena 38 Uredbe (EU) št. 508/2014 ter

(b)	znesek pomoči v ekvivalentu bruto nepovratnih sredstev ne presega največje intenzivnosti javne pomoči, določene v členu 95 Uredbe (EU) št. 508/2014 in v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi člena 95(5) navedene uredbe.

Člen 24

Pomoč za inovacije, povezane z ohranjanjem morskih bioloških virov

Pomoč za inovacije, povezane z ohranjanjem morskih bioloških virov, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja I, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če:

(a)	pomoč izpolnjuje pogoje iz člena 25(1) in (2) ter člena 39 Uredbe (EU) št. 508/2014 ter

(b)	znesek pomoči v ekvivalentu bruto nepovratnih sredstev ne presega največje intenzivnosti javne pomoči, določene v členu 95 Uredbe (EU) št. 508/2014 in v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi člena 95(5) navedene uredbe.

Člen 25

Pomoč za varstvo in obnovo morske biotske raznovrstnosti in ekosistemov ter za sisteme nadomestil v okviru trajnostnih ribolovnih dejavnosti

Pomoč za varstvo in obnovo morske biotske raznovrstnosti in ekosistemov ter za sisteme nadomestil v okviru trajnostnih ribolovnih dejavnosti, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja I, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če:

(a)	pomoč izpolnjuje pogoje iz člena 25(1) in (2) ter člena 40 Uredbe (EU) št. 508/2014 in delegiranih aktov, sprejetih na podlagi člena 40(4) navedene uredbe, ter

(b)	znesek pomoči v ekvivalentu bruto nepovratnih sredstev ne presega največje intenzivnosti javne pomoči, določene v členu 95 Uredbe (EU) št. 508/2014 in v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi člena 95(5) navedene uredbe.

Člen 26

Pomoč za izboljšanje energetske učinkovitosti in za ublažitev posledic podnebnih sprememb

Pomoč za izboljšanje energetske učinkovitosti in za ublažitev posledic podnebnih sprememb, z izjemo pomoči za nadomestitev in posodobitev motorjev, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja I, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če:

(a)	pomoč izpolnjuje pogoje iz člena 25(1) in (2) ter člena 41 Uredbe (EU) št. 508/2014 in delegiranih aktov, sprejetih na podlagi člena 41(10) navedene uredbe, ter

(b)	znesek pomoči v ekvivalentu bruto nepovratnih sredstev ne presega največje intenzivnosti javne pomoči, določene v členu 95 Uredbe (EU) št. 508/2014 in v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi člena 95(5) navedene uredbe.

Člen 27

Pomoč za dodano vrednost, kakovost proizvodov in uporabo naključnega ulova

Pomoč za dodano vrednost, kakovost proizvodov in uporabo naključnega ulova, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja I, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če:

(a)	pomoč izpolnjuje pogoje iz člena 25(1) in (2) ter člena 42 Uredbe (EU) št. 508/2014 ter

(b)	znesek pomoči v ekvivalentu bruto nepovratnih sredstev ne presega največje intenzivnosti javne pomoči, določene v členu 95 Uredbe (EU) št. 508/2014 in v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi člena 95(5) navedene uredbe.

Člen 28

Pomoč za ribiška pristanišča, mesta iztovarjanja, prodajne dvorane in zavetja

Pomoč za ribiška pristanišča, mesta iztovarjanja, prodajne dvorane in zavetja, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja I, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če:

(a)	pomoč izpolnjuje pogoje iz člena 25(1) in (2) ter člena 43 Uredbe (EU) št. 508/2014 ter

(b)	znesek pomoči v ekvivalentu bruto nepovratnih sredstev ne presega največje intenzivnosti javne pomoči, določene v členu 95 Uredbe (EU) št. 508/2014 in v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi člena 95(5) navedene uredbe.

Člen 29

Pomoč za ribolov v celinskih vodah ter živalske in rastlinske vrste v celinskih vodah

Pomoč za ribolov v celinskih vodah ter živalske in rastlinske vrste v celinskih vodah, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja I, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če:

(a)	pomoč izpolnjuje pogoje iz člena 25(1) in (2) ter člena 44 Uredbe (EU) št. 508/2014 ter

(b)	znesek pomoči v ekvivalentu bruto nepovratnih sredstev ne presega največje intenzivnosti javne pomoči, določene v členu 95 Uredbe (EU) št. 508/2014 in v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi člena 95(5) navedene uredbe.

ODDELEK 2

Trajnostni razvoj ribogojstva

Člen 30

Pomoč za inovacije v ribogojstvu

Pomoč za inovacije v ribogojstvu, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja I, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če:

(a)	pomoč izpolnjuje pogoje iz členov 46 in 47 Uredbe (EU) št. 508/2014 ter

(b)	znesek pomoči v ekvivalentu bruto nepovratnih sredstev ne presega največje intenzivnosti javne pomoči, določene v členu 95 Uredbe (EU) št. 508/2014 in v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi člena 95(5) navedene uredbe.

Člen 31

Pomoč za produktivne naložbe v ribogojstvu

Pomoč za produktivne naložbe v ribogojstvu, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja I, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če:

(a)	pomoč izpolnjuje pogoje iz členov 46 in 48 Uredbe (EU) št. 508/2014 ter

(b)	znesek pomoči v ekvivalentu bruto nepovratnih sredstev ne presega največje intenzivnosti javne pomoči, določene v členu 95 Uredbe (EU) št. 508/2014 in v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi člena 95(5) navedene uredbe.

Člen 32

Pomoč za storitve upravljanja, nadomeščanja in svetovanja za ribogojnice

Pomoč za storitve upravljanja, nadomeščanja in svetovanja za ribogojnice, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja I, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če:

(a)	pomoč izpolnjuje pogoje iz členov 46 in 49 Uredbe (EU) št. 508/2014 ter

(b)	znesek pomoči v ekvivalentu bruto nepovratnih sredstev ne presega največje intenzivnosti javne pomoči, določene v členu 95 Uredbe (EU) št. 508/2014 in v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi člena 95(5) navedene uredbe.

Člen 33

Pomoč za spodbujanje človeškega kapitala in povezovanja v mreže na področju ribogojstva

Pomoč za spodbujanje človeškega kapitala in povezovanja v mreže na področju ribogojstva, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja I, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če:

(a)	pomoč izpolnjuje pogoje iz členov 46 in 50 Uredbe (EU) št. 508/2014 ter

(b)	znesek pomoči v ekvivalentu bruto nepovratnih sredstev ne presega največje intenzivnosti javne pomoči, določene v členu 95 Uredbe (EU) št. 508/2014 in v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi člena 95(5) navedene uredbe.

Člen 34

Pomoč za povečanje potenciala ribogojnic

Pomoč za povečanje potenciala ribogojnic, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja I, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če:

(a)	pomoč izpolnjuje pogoje iz členov 46 in 51 Uredbe (EU) št. 508/2014 ter

(b)	znesek pomoči v ekvivalentu bruto nepovratnih sredstev ne presega največje intenzivnosti javne pomoči, določene v členu 95 Uredbe (EU) št. 508/2014 in v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi člena 95(5) navedene uredbe.

Člen 35

Pomoč za spodbujanje novih ribogojcev, ki se ukvarjajo s trajnostnim ribogojstvom

Pomoč za spodbujanje novih ribogojcev, ki se ukvarjajo s trajnostnim ribogojstvom, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja I, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če:

(a)	pomoč izpolnjuje pogoje iz členov 46 in 52 Uredbe (EU) št. 508/2014 ter

(b)	znesek pomoči v ekvivalentu bruto nepovratnih sredstev ne presega največje intenzivnosti javne pomoči, določene v členu 95 Uredbe (EU) št. 508/2014 in v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi člena 95(5) navedene uredbe.

Člen 36

Pomoč za prehod na sistem za okoljsko ravnanje in presojo ter ekološko ribogojstvo

Pomoč za prehod na sistem za okoljsko ravnanje in presojo ter ekološko ribogojstvo, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja I, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če:

(a)	pomoč izpolnjuje pogoje iz členov 46 in 53 Uredbe (EU) št. 508/2014 ter

(b)	znesek pomoči v ekvivalentu bruto nepovratnih sredstev ne presega največje intenzivnosti javne pomoči, določene v členu 95 Uredbe (EU) št. 508/2014 in v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi člena 95(5) navedene uredbe.

Člen 37

Pomoč za ribogojstvo, ki zagotavlja okoljske storitve

Pomoč za ribogojstvo, ki zagotavlja okoljske storitve, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja I, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če:

(a)	pomoč izpolnjuje pogoje iz členov 46 in 54 Uredbe (EU) št. 508/2014 ter

(b)	znesek pomoči v ekvivalentu bruto nepovratnih sredstev ne presega največje intenzivnosti javne pomoči, določene v členu 95 Uredbe (EU) št. 508/2014 in v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi člena 95(5) navedene uredbe.

Člen 38

Pomoč za ukrepe v zvezi z javnim zdravjem

Pomoč za ukrepe v zvezi z javnim zdravjem, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja I, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če:

(a)	pomoč izpolnjuje pogoje iz členov 46 in 55 Uredbe (EU) št. 508/2014 ter

(b)	znesek pomoči v ekvivalentu bruto nepovratnih sredstev ne presega največje intenzivnosti javne pomoči, določene v členu 95 Uredbe (EU) št. 508/2014 in v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi člena 95(5) navedene uredbe.

Člen 39

Pomoč za ukrepe za zdravje in dobrobit živali

Pomoč za ukrepe za zdravje in dobrobit živali, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja I, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če:

(a)	pomoč izpolnjuje pogoje iz členov 46 in 56 Uredbe (EU) št. 508/2014 ter

(b)	znesek pomoči v ekvivalentu bruto nepovratnih sredstev ne presega največje intenzivnosti javne pomoči, določene v členu 95 Uredbe (EU) št. 508/2014 in v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi člena 95(5) navedene uredbe.

Člen 40

Pomoč za zavarovanje staleža v ribogojstvu

Pomoč za zavarovanje staleža v ribogojstvu, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja I, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če:

(a)	pomoč izpolnjuje pogoje iz členov 46 in 57 Uredbe (EU) št. 508/2014 ter

(b)	znesek pomoči v ekvivalentu bruto nepovratnih sredstev ne presega največje intenzivnosti javne pomoči, določene v členu 95 Uredbe (EU) št. 508/2014 in v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi člena 95(5) navedene uredbe.

ODDELEK 3

Ukrepi, povezani s trženjem in predelavo

Člen 41

Pomoč za ukrepe trženja

Pomoč za ukrepe trženja, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja I, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če:

(a)	pomoč izpolnjuje pogoje iz člena 68 Uredbe (EU) št. 508/2014 in

(b)	znesek pomoči v ekvivalentu bruto nepovratnih sredstev ne presega največje intenzivnosti javne pomoči, določene v členu 95 Uredbe (EU) št. 508/2014 in v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi člena 95(5) navedene uredbe.

Člen 42

Pomoč za predelavo ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva

Pomoč za predelavo ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja I, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če:

(a)	pomoč izpolnjuje pogoje iz člena 69 Uredbe (EU) št. 508/2014 in

(b)	znesek pomoči v ekvivalentu bruto nepovratnih sredstev ne presega največje intenzivnosti javne pomoči, določene v členu 95 Uredbe (EU) št. 508/2014 in v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi člena 95(5) navedene uredbe.

ODDELEK 4

Druge vrste pomoči

Člen 43

Pomoč za zbiranje podatkov

Pomoč za zbiranje podatkov, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja I, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če:

(a)	pomoč izpolnjuje pogoje iz člena 77 Uredbe (EU) št. 508/2014 in

(b)	znesek pomoči v ekvivalentu bruto nepovratnih sredstev ne presega največje intenzivnosti javne pomoči, določene v členu 95 Uredbe (EU) št. 508/2014 in v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi člena 95(5) navedene uredbe.

Člen 44

Pomoč za odpravo škode zaradi naravnih nesreč

1. Sheme pomoči za odpravo škode zaradi naravnih nesreč so združljive z notranjim trgom v smislu člena 107(2)(b) Pogodbe in so izvzete iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, kadar izpolnjujejo pogoje iz tega člena in iz poglavja I.

2. Pomoč, dodeljena v skladu s tem členom, izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)	pristojni organ države članice je uradno potrdil značaj razmer kot naravno nesrečo ter

(b)	obstaja neposredna vzročna zveza med naravno nesrečo in škodo, ki jo je utrpelo podjetje.

3. Pomoč se izplača neposredno zadevnemu podjetju.

4. Sheme pomoči, povezane z določeno naravno nesrečo, se uvedejo v treh letih od datuma pojava naravne nesreče. Pomoč se plača v štirih letih po navedenem datumu.

5. Upravičeni so stroški, povezani s škodo, ki je neposredna posledica naravne nesreče, kot je ocenil bodisi pristojni organ, neodvisni strokovnjak, ki ga priznava organ, ki dodeli pomoč, bodisi zavarovalnica. Navedena škoda lahko vključuje naslednje:

(a)	materialno škodo na premoženju, na primer stavbah, opremi, strojih, zalogah in proizvodnih sredstvih;

(b)	izpad dohodka zaradi popolnega ali delnega prenehanja dejavnosti za obdobje največ šestih mesecev po pojavu nesreče.

6. Izračun materialne škode temelji na stroških popravila ali ekonomski vrednosti, ki jo je zadevno sredstvo imelo pred nesrečo. Ne presega stroškov popravila ali zmanjšanja poštene tržne vrednosti, ki jo je povzročila nesreča, in sicer razlike med vrednostjo premoženja tik pred nesrečo in takoj po njej.

7. Izguba prihodka se izračuna z odštetjem:

(a)	količine ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, proizvedenih v letu naravne nesreče, ali v vsakem naslednjem letu, v katerem so prisotne posledice popolnega ali delnega uničenja proizvodnih sredstev, pomnožene s povprečno prodajno ceno v navedenem letu, od

(b)	povprečne letne količine ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, proizvedenih v triletnem obdobju pred naravno nesrečo, ali triletnega povprečja, osnovanega na petletnem obdobju pred naravno nesrečo, brez najvišjega in najnižjega vnosa, pomnožene s povprečno prodajno ceno.

8. Škoda se izračuna za vsakega upravičenca posebej.

9. Pomoč in druga prejeta plačila za nadomestilo škode, vključno s plačili na podlagi zavarovalnih shem, so omejeni na 100 % upravičenih stroškov.

Člen 45

Oprostitev in znižanje davkov v skladu z Direktivo 2003/96/ES

1. Pomoč v obliki oprostitev ali znižanj davkov, ki so jih države članice sprejele v skladu s členom 15(1)(f) in členom 15(3) Direktive 2003/96/ES, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) in izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz Direktive 2003/96/ES in poglavja I te uredbe.

2. Upravičenci oprostitve ali znižanja davkov se izberejo na podlagi preglednih in objektivnih meril. Kjer je primerno, plačajo vsaj ustrezno najnižjo raven obdavčitve, določeno v Direktivi 2003/96/ES.

POGLAVJE IV

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 46

Prehodne določbe

1. Ta uredba se uporablja za individualno pomoč, dodeljeno pred njenim začetkom veljavnosti, če pomoč izpolnjuje vse pogoje iz te uredbe, z izjemo člena 9.

2. Vsaka pomoč, dodeljena pred 1. julijem 2014 na podlagi katere koli prej veljavne uredbe, sprejete v skladu s členom 1 Uredbe (ES) št. 994/98, je združljiva z notranjim trgom in izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe.

3. Vsako pomoč, ki ni izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe na podlagi te uredbe ali drugih prej veljavnih uredb, sprejetih na podlagi člena 1 Uredbe (ES) št. 994/98, Komisija oceni v skladu z ustreznimi okviri, smernicami, sporočili in obvestili.

4. Ob koncu obdobja veljavnosti te uredbe so vse sheme pomoči, ki so bile izvzete po tej uredbi, še naprej izvzete v prilagoditvenem obdobju šestih mesecev.

Člen 47

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati 1. januarja 2015.

Uporablja se do 31. decembra 2020.

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. decembra 2014

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) Uredba Sveta (ES) št. 994/98 z dne 7. maja 1998 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za določene vrste horizontalne državne pomoči (UL L 142, 14.5.1998, str. 1).

(2) UL C 258, 8.8.2014, str. 1.

(3) Uredba Komisije (ES) št. 736/2008 z dne 22. julija 2008 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe za državne pomoči malim in srednje velikim podjetjem, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov (UL L 201, 30.7.2008, str. 16).

(4) Uredba Sveta (EU) št. 733/2013 z dne 22. julija 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 994/98 o uporabi členov 92 in 93 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za določene vrste horizontalne državne pomoči (UL L 204, 31.7.2013, str. 11).

(5) Uredba (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2328/2003, (ES) št. 861/2006, (ES) št. 1198/2006 in (ES) št. 791/2007 in Uredbe (EU) št. 1255/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 149, 20.5.2014, str. 1).

(6) COM(2012) 209, 8.5.2012.

(7) UL C 84, 3.4.2008, str. 10.

(8) UL C 249, 31.7.2014, str. 1.

(9) UL C 155, 20.6.2008, str. 10.

(10) UL C 14, 19.1.2008, str. 6.

(11) Direktiva 2013/37/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o spremembi Direktive 2003/98/ES o ponovni uporabi informacij javnega sektorja (UL L 175, 27.6.2013, str. 1).

(12) Uredba Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (UL L 83, 27.3.1999, str. 1).

(13) Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).

(14) Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (UL L 283, 31.10.2003, str. 51).

(15) Uredba (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2328/2003, (ES) št. 861/2006, (ES) št. 1198/2006 in (ES) št. 791/2007 in Uredbe (EU) št. 1255/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 149, 20.5.2014, str. 1).

(16) Uredba (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (UL L 354, 28.12.2013, str. 1).

(17) Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

(18) UL C 155, 20.6.2008, str. 10.

(19) Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320).

(20) Uredba Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (UL L 140, 30.4.2004, str. 1).

PRILOGA I

OPREDELITEV MSP

Člen 1

Podjetje

Podjetje je vsak subjekt, ki se ukvarja z gospodarsko dejavnostjo, ne glede na njegovo pravno obliko. To zlasti vključuje samozaposlene osebe in družinska podjetja, ki se ukvarjajo z obrtjo ali drugimi dejavnostmi, ter partnerska podjetja ali združenja, ki se redno ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo.

Člen 2

Število zaposlenih in najvišje finančne vrednosti, ki določajo vrsto podjetja

1. Kategorijo mikro, malih in srednjih podjetij (v nadaljnjem besedilu: MSP) sestavljajo podjetja, ki imajo manj kot 250 zaposlenih ter letni promet, ki ne presega 50 milijonov EUR in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 43 milijonov EUR.

2. V kategoriji MSP se malo podjetje opredeljuje kot tisto, ki ima manj kot 50 zaposlenih in ima letni promet in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 10 milijonov EUR.

3. V kategoriji MSP se mikro podjetje opredeljuje kot tisto, ki ima manj kot 10 zaposlenih in ima letni promet in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 2 milijonov EUR.

Člen 3

Vrste podjetij, upoštevane pri izračunu števila zaposlenih in finančnih zneskov

1. „Neodvisno podjetje“ je vsako podjetje, ki ni opredeljeno kot partnersko podjetje v smislu odstavka 2 ali povezano podjetje v smislu odstavka 3.

2. „Partnerska podjetja“ so vsa podjetja, ki niso opredeljena kot povezana podjetja v smislu odstavka 3 in med katerimi obstaja naslednje razmerje: podjetje (podjetje višje v lastniški verigi) ima samo ali skupaj z enim ali več povezanimi podjetji v smislu odstavka 3 v lasti 25 % ali več kapitala ali glasovalnih pravic drugega podjetja (podjetje nižje v lastniški verigi).

Vendar se podjetje lahko obravnava kot neodvisno, torej takšno, ki nima partnerskih podjetij, tudi če 25-odstotni prag dosežejo ali presežejo naslednji vlagatelji, če ti vlagatelji posamezno ali skupaj niso povezani z zadevnim podjetjem v smislu odstavka 3:

(a)	javne investicijske družbe, družbe za tvegani kapital, posamezniki ali skupine posameznikov, ki redno vlagajo lastniški kapital v podjetja, ki ne kotirajo na borzi (poslovni angeli), če je skupno vlaganje teh poslovnih angelov v isto podjetje manjše od 1 250 000 EUR;

(b)	univerze ali neprofitni raziskovalni centri;

(c)	institucionalni vlagatelji, vključno z regionalnimi razvojnimi skladi;

(d)	avtonomni lokalni organi z letnim proračunom manj kot 10 milijonov EUR in z manj kot 5 000 prebivalci.

3. „Povezana podjetja“ so podjetja, med katerimi obstaja eno naslednjih razmerij:

(a)	podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov v drugem podjetju;

(b)	podjetje ima pravico, da imenuje ali odstavi večino članov upravnega, upravljavskega ali nadzornega organa v drugem podjetju;

(c)	podjetje ima pravico, da izvaja prevladujoč vpliv nad drugim podjetjem na podlagi pogodbe, podpisane z navedenim podjetjem, ali določbe v aktu o ustanovitvi ali statutu navedenega podjetja;

(d)	podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi sporazuma z drugimi delničarji ali družbeniki tega podjetja samo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov v tem podjetju.

Domneva, da v podjetju ni prevladujočega vpliva, obstaja, če se vlagatelji iz drugega pododstavka odstavka 2 ne vključujejo, neposredno ali posredno, v upravljanje zadevnega podjetja, ne glede na svoje pravice kot delničarji podjetja.

Kot povezana se obravnavajo tudi podjetja, med katerimi obstaja katero koli razmerje, opisano v prvem pododstavku, prek enega ali več drugih podjetij, ali kateri koli vlagatelj iz odstavka 2.

Kot povezana podjetja se obravnavajo tudi podjetja, ki so med seboj povezana prek fizične osebe ali skupine fizičnih oseb, ki skupno delujejo, če opravljajo svojo dejavnost ali del svoje dejavnosti na istem zadevnem trgu ali na sosednih trgih.

„Sosedni trg“ je trg za izdelek ali storitev, ki je na vertikalni razdelitvi trgov neposredno nad ali pod zadevnim trgom.

4. Podjetje se ne more obravnavati kot MSP, če ima en ali več javnih organov neposredno ali posredno, skupaj ali posamezno v lasti 25 % ali več kapitala ali glasovalnih pravic, razen v primerih iz drugega pododstavka odstavka 2.

5. Podjetje lahko poda uradno izjavo o svojem statusu neodvisnega podjetja, partnerskega podjetja ali povezanega podjetja, vključno s podatki o najvišjih vrednostih iz člena 2. To lahko izjavi tudi, če je kapital razpršen tako, da ni mogoče natančno določiti, v čigavi lasti je, v tem primeru lahko podjetje v dobri veri izjavi, da lahko upravičeno domneva, da eno podjetje ali več medsebojno povezanih podjetij skupaj nima v lasti 25 % kapitala ali več. Take izjave se podajo, ne da bi to vplivalo na preverjanja in preiskave v skladu z nacionalnimi pravili ali pravili Unije.

Člen 4

Podatki za določanje števila zaposlenih ter finančnih zneskov in referenčnih obdobij

1. Podatki glede števila zaposlenih in finančnih zneskov so podatki, ki se navezujejo na zadnje potrjeno obračunsko obdobje in se izračunajo na letni osnovi. Podatki se upoštevajo od datuma zaključka računovodskih izkazov. Višina prometa se izračuna brez davka na dodano vrednost (DDV) in drugih posrednih davkov.

2. Če podjetje na dan zaključka računovodskih izkazov ugotovi, da je za preteklo leto preseglo ali padlo pod zaposlitveni prag ali najvišje finančne vrednosti iz člena 2, izgubi ali pridobi status srednjega, malega ali mikropodjetja samo, če se to ponovi v dveh zaporednih obračunskih obdobjih.

3. V primeru novoustanovljenih podjetij, katerih računovodski izkazi še niso bili potrjeni, se podatki za uporabo izpeljejo iz ocene, opravljene v dobri veri med finančnim letom.

Člen 5

Število zaposlenih

Število zaposlenih ustreza številu delovnih enot na leto, tj. številu zaposlenih za polni delovni čas, ki so delali v zadevnem podjetju ali v imenu tega podjetja vse obravnavano leto. Delo oseb, ki niso delale vse leto, delo s krajšim delovnim časom ne glede na trajanje dela ter delo sezonskih delavcev se upošteva kot delež letnih delovnih enot. Osebje podjetja sestavljajo:

(a)	zaposleni;

(b)	osebe, ki opravljajo delo za podrejeno podjetje in se po nacionalni zakonodaji obravnavajo kot zaposleni;

(c)	lastniki-upravljavci;

(d)	partnerji, ki se redno vključujejo v dejavnost podjetja in imajo koristi od finančnih prednosti podjetja.

Vajenci ali študentje, vključeni v poklicno usposabljanje na podlagi vajeniške pogodbe ali pogodbe o poklicnem usposabljanju, niso del osebja. Trajanje porodniškega ali starševskega dopusta ni všteto.

Člen 6

Določitev podatkov o podjetju

1. Za neodvisna podjetja se podatki, tudi o številu zaposlenih, določajo izključno na podlagi računovodskih izkazov navedenega podjetja.

2. Za podjetje, ki ima partnerska podjetja ali povezana podjetja, se podatki, tudi glede števila zaposlenih, določijo na podlagi računovodskih izkazov in drugih podatkov podjetja oziroma na podlagi konsolidiranih računovodskih izkazov podjetja ali računovodskih izkazov, v katere je podjetje vključeno s konsolidacijo, če ti obstajajo.

Podatkom iz prvega pododstavka je treba prišteti podatke za vsako partnersko podjetje zadevnega podjetja, ki se z vidika lastniške verige nahaja neposredno nad zadevnim podjetjem ali pod njim. Vsota podatkov za skupino je sorazmerna z deležem kapitala ali glasovalnih pravic (kar je večje). Pri navzkrižnih lastništvih velja višji odstotek.

Podatkom iz prvega in drugega pododstavka je treba prišteti 100 % podatkov za vsako podjetje, ki je neposredno ali posredno povezano z zadevnim podjetjem, če podatki niso bili že vključeni v konsolidacijo računovodskih izkazov.

3. Podatki o partnerskih podjetjih zadevnega podjetja za uporabo odstavka 2 izhajajo iz njihovih zaključnih računov in drugih podatkov v konsolidirani obliki, če ti obstajajo. Tem se prišteje 100 % podatkov za vsa podjetja, ki so povezana s temi partnerskimi podjetji, razen če njihovi podatki niso bili že vključeni s konsolidacijo.

Podatki o podjetjih, povezanih z zadevnim podjetjem, izhajajo za uporabo istega odstavka 2 iz njihovih računovodskih izkazov in drugih podatkov v konsolidirani obliki, če ti obstajajo. Tem podatkom se sorazmerno prištejejo podatki vsakega morebitnega partnerskega podjetja tega povezanega podjetja, ki se z vidika lastniške verige nahaja neposredno nad ali pod zadevnim podjetjem, razen če niso bili ti podatki že vključeni v konsolidirane računovodske izkaze v odstotku, ki je najmanj sorazmeren z odstotkom, ugotovljenim na podlagi drugega pododstavka odstavka 2.

4. Če v konsolidiranih računovodskih izkazih ni podatkov o osebju zadevnega podjetja, se število zaposlenih izračuna s sorazmerno vsoto podatkov za partnerska podjetja ter s prištevanjem podatkov podjetij, s katerimi je zadevno podjetje povezano.

PRILOGA II

Informacije o državni pomoči, izvzeti v skladu s pogoji iz te uredbe, ki se predložijo prek elektronske aplikacije, ki jo Komisija vzpostavi v skladu s členom 11

Besedilo slike

Besedilo slike

Besedilo slike

PRILOGA III

Določbe v zvezi z objavo informacij iz člena 9(1)

Države članice vzpostavijo celovita spletišča za državno pomoč, na katerih se objavijo informacije iz člena 9(1) na način, ki omogoča enostaven dostop do njih.

Informacije se objavijo v obliki preglednic, ki omogoča iskanje, izpis in enostavno objavo podatkov na internetu, na primer v formatu CSV ali XML. Dostop do spletišča je omogočen vsem zainteresiranim stranem brez omejitev. Za dostop do spletišča se ne zahteva predhodna registracija uporabnika.

Objavijo se naslednje informacije o individualnih dodelitvah iz člena 9(1)(c):

—	ime upravičenca,

—	identifikacijska oznaka upravičenca,

—	vrsta podjetja (MSP/veliko podjetje) na dan dodelitve pomoči,

—	regija, v kateri ima upravičenec sedež (na ravni NUTS II) (1),

—	sektor dejavnosti na ravni skupine NACE (2),

—	element pomoči, izražen kot celotni znesek v nacionalni valuti (3),

—	instrument pomoči (4) (nepovratna sredstva/subvencionirana obrestna mera, posojilo/vračljivi predujem/povratna sredstva, jamstvo, davčna olajšava ali davčna oprostitev, drugo (navedite)),

—	datum dodelitve,

—	cilj pomoči,

—	organ, ki dodeli pomoč.

(1) NUTS – skupna klasifikacija statističnih teritorialnih enot. Regija je običajno določena na ravni 2.

(2) Uredba Sveta (EGS) št. 3037/90 z dne 9. oktobra 1990 o statistični klasifikaciji gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti (UL L 293, 24.10.1990, str. 1).

(3) Bruto ekvivalent nepovratnih sredstev. Za davčne sheme se ta znesek lahko zagotovi v razponih, določenih v členu 9(2).

(4) Če je pomoč dodeljena prek več instrumentov pomoči, je treba navesti znesek pomoči za posamezen instrument.

24.12.2014

Uradni list Evropske unije

L 369/71

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE

z dne 19. decembra 2014

o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS), Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) iz financiranja Evropske unije

(notificirano pod dokumentarno številko C(2014) 10135

(Besedilo v angleškem, grškem in slovenskem jeziku je edino verodostojno)

(2014/950/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1258/1999 z dne 17. maja 1999 o financiranju skupne kmetijske politike (1) in zlasti člena 7(4) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (2) in zlasti člena 31 Uredbe,

po posvetovanju z Odborom za kmetijske sklade,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 7(4) Uredbe (ES) št. 1258/1999 in členom 31 Uredbe (ES) št. 1290/2005 mora Komisija opraviti potrebna preverjanja, državam članicam sporočiti rezultate teh preverjanj, upoštevati opažanja držav članic, začeti dvostranske razprave, da bi z zadevnimi državami članicami lahko dosegla dogovor, in slednjim uradno sporočiti svoje sklepne ugotovitve.

(2)	Države članice so imele možnost zahtevati začetek spravnega postopka. Navedena možnost je bila v nekaterih primerih uporabljena in Komisija je pregledala poročila, ki so bila izdana o izidu postopka.

(3)	V skladu z Uredbo (ES) št. 1258/1999 in Uredbo (ES) št. 1290/2005 se lahko financirajo samo kmetijski odhodki, ki so nastali skladno s predpisi Evropske unije.

(4)	Opravljena preverjanja, rezultati dvostranskih razprav in spravni postopki so pokazali, da del odhodkov, ki so jih prijavile države članice, ne izpolnjuje te zahteve in torej ne more biti financiran iz Jamstvenega oddelka EKUJS, EKJS in EKSRP.

(5)

Navesti bi bilo treba zneske, za katere niso izpolnjeni pogoji za financiranje iz Jamstvenega oddelka EKUJS, EKJS in EKSRP. Navedeni zneski se ne nanašajo na odhodke, nastale več kot štiriindvajset mesecev pred pisnim sporočilom, v katerem je Komisija države članice obvestila o rezultatih preverjanj.

(6)	V primerih, na katere se nanaša ta sklep, je Komisija državam članicam v zbirnem poročilu sporočila oceno zneskov, ki bodo zaradi neskladnosti s predpisi Evropske unije izključeni.

(7)	Ta sklep ne vpliva na morebitne finančne ugotovitve, do katerih bi Komisija lahko prišla na podlagi sodb Sodišča v zadevah, ki so 1. septembra 2014 še nerešene in so povezane z vsebino tega sklepa –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

V Prilogi navedeni odhodki akreditiranih plačilnih agencij držav članic, prijavljeni v okviru Jamstvenega oddelka EKUJS, EKJS ali EKSRP, so izključeni iz financiranja Evropske unije, ker niso skladni s predpisi Evropske unije.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na Irsko, Helensko republiko in Republiko Slovenijo.

V Bruslju, 19. decembra 2014

Za Komisijo

Phil HOGAN

Član Komisije

(1) UL L 160, 26.6.1999, str. 103.

(2) UL L 209, 11.8.2005, str. 1.

PRILOGA

Proračunska postavka: 6701

DČ	Ukrep	Proračunsko leto	Razlog	Vrsta	Popravek %	Valuta	Znesek	Odbitki	Finančni vpliv
GR	Izvozna nadomestila – ki niso navedena v Prilogi I	2008	Pomanjkanje navodil v zvezi z Uredbo (ES) št. 952/2006	PAVŠAL	5,00 %	EUR	– 13 507,00	0,00	– 13 507,00
	Izvozna nadomestila – sladkor in izoglukoza	2008	Pomanjkanje navodil v zvezi z Uredbo (ES) št. 952/2006	PAVŠAL	5,00 %	EUR	– 47 747,49	0,00	– 47 747,49
	_Terjatve	2009	Pomanjkanje navodil v zvezi z Uredbo (ES) št. 952/2006	PAVŠAL	2,00 %	EUR	– 872 542,52	0,00	– 872 542,52
	_Terjatve	2010	Pomanjkanje navodil v zvezi z Uredbo (ES) št. 952/2006	PAVŠAL	2,00 %	EUR	– 845 323,17	0,00	– 845 323,17
	Vino – pravice do zasaditve		Povračilo na podlagi sodbe Sodišča v zadevi T-367/12	ENKRATNA POMOČ	0,00 %	EUR	21 336 120,00	0,00	21 336 120,00
GR	Druga neposredna pomoč – členi 68–72 Uredbe (ES) št. 73/2009	2011	Nedoseganje stopnje regulativnega nadzora, pomanjkljivosti v zvezi s časovnim okvirom in neupoštevanje predpisane najnižje stopnje pregledov na kraju samem za pomoči v zvezi z ovcami in kozami	PAVŠAL	2,00 %	EUR	– 476 400,54	0,00	– 476 400,54
GR	Ločene neposredne pomoči	2009	Slabosti v LPIS in pri pregledih na kraju samem, leto zahtevka 2008	PAVŠAL	2,00 %	EUR	– 34 622 028,32	– 68 359,28	– 34 553 669,04
	Druge neposredne pomoči	2009	Slabosti v LPIS in pri pregledih na kraju samem, leto zahtevka 2008	PAVŠAL	5,00 %	EUR	– 11 294 787,52	– 97 073,53	– 11 197 713,99
	Ločene neposredne pomoči	2009	Slabosti v LPIS in pri pregledih na kraju samem, leto zahtevka 2008	PAVŠAL	10,00 %	EUR	– 32 548 736,62	– 64 265,67	– 32 484 470,95
	Druge neposredne pomoči	2009	Slabosti v LPIS in pri pregledih na kraju samem, leto zahtevka 2008	PAVŠAL	100,00 %	EUR	0,00	– 132 067,09	132 067,09
	Ločene neposredne pomoči	2010	Slabosti v LPIS in pri pregledih na kraju samem, leto zahtevka 2008	PAVŠAL	2,00 %	EUR	6 274,63	12,55	6 262,08
	Druge neposredne pomoči	2010	Slabosti v LPIS in pri pregledih na kraju samem, leto zahtevka 2008	PAVŠAL	5,00 %	EUR	27,37	0,05	27,32
	Ločene neposredne pomoči	2010	Slabosti v LPIS in pri pregledih na kraju samem, leto zahtevka 2008	PAVŠAL	10,00 %	EUR	5 898,88	11,80	5 887,08
GR	Finančna revizija – prekoračitev	2011	Prekoračitev zgornjih finančnih meja	ENKRATNA POMOČ	0,00 %	EUR	– 21 940,77	– 21 940,77	0,00
	Finančna revizija – zamujena plačila in roki za plačila	2011	Zamujena plačila	ENKRATNA POMOČ	0,00 %	EUR	– 1 617 403,78	– 1 751 757,38	134 353,60
					Skupaj GR:	EUR	– 61 012 096,85	– 2 135 439,32	– 58 876 657,53
DČ	Ukrep	Proračunsko leto	Razlog	Vrsta	Popravek %	Valuta	Znesek	Odbitki	Finančni vpliv
IE	Sadje in zelenjava – operativni programi	2009	Neopravljanje pregledov izpolnjevanja meril za priznanje	PAVŠAL	10,00 %	EUR	– 477 165,20	0,00	– 477 165,20
	Sadje in zelenjava – operativni programi	2010	Neopravljanje pregledov izpolnjevanja meril za priznanje	PAVŠAL	10,00 %	EUR	– 578 539,13	0,00	– 578 539,13
					Skupaj IE:	EUR	– 1 055 704,33	0,00	– 1 055 704,33
DČ	Ukrep	Proračunsko leto	Razlog	Vrsta	Popravek %	Valuta	Znesek	Odbitki	Finančni vpliv
SI	Sladkor – Sklad za prestrukturiranje	2009	Silosi so še vedno prisotni v prostorih tovarne sladkorja	ENKRATNA POMOČ	0,00 %	EUR	– 8 700 815,25	0,00	– 8 700 815,25
					Skupaj SI:	EUR	– 8 700 815,25	0,00	– 8 700 815,25

Skupaj prorač. postavka: 6701

Znesek	Odbitki	Finančni vpliv
– 70 768 616,43	– 2 135 439,32	– 68 633 177,11

Proračunska postavka: 6711

DČ	Ukrep	Proračunsko leto	Razlog	Vrsta	Popravek %	Valuta	Znesek	Odbitki	Finančni vpliv
GR	Razvoj podeželja EKSRP os 2 (2007–2013, ukrepi v zvezi s površino)	2009	Slabosti v LPIS in pri pregledih na kraju samem, 2. steber, leto zahtevka 2008	PAVŠAL	5,00 %	EUR	– 5 007 867,36	– 2 318 055,75	– 2 689 811,61
	Razvoj podeželja EKSRP os 2 (2007–2013, ukrepi v zvezi s površino)	2010	Slabosti v LPIS in pri pregledih na kraju samem, 2. steber, leto zahtevka 2008	PAVŠAL	5,00 %	EUR	– 5 496 524,54	– 270 175,45	– 5 226 349,09
					Total GR:	EUR	– 10 504 391,90	– 2 588 231,20	– 7 916 160,70

Skupaj prorač. postavka: 6711

Znesek	Odbitki	Finančni vpliv
– 10 504 391,90	– 2 588 231,20	– 7 916 160,70

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 369

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 57 24. december 2014

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		MEDNARODNI SPORAZUMI
		2014/948/EU
	*	Sklep Sveta z dne 15. decembra 2014 o podpisu Protokola med Evropsko unijo in Republiko Zelenortski otoki o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka iz Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Zelenortski otoki v imenu Evropske unije in o njegovi začasni uporabi	1
		Protokol med Evropsko unijo in Republiko Zelenortski otoki o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka iz Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Zelenortski otoki	3
		UREDBE
	*	Uredba Sveta (EU) št. 1385/2014 z dne 15. decembra 2014 o razdelitvi ribolovnih možnosti v skladu s Protokolom med Evropsko unijo in Republiko Zelenortski otoki o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka iz Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Zelenortski otoki	31
	*	Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1386/2014 z dne 19. avgusta 2014 o spremembi Priloge III k Uredbi (EU) št. 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov	33
	*	Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1387/2014 z dne 14. novembra 2014 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (ES) št. 1528/2007 o uporabi ureditev za blago s poreklom iz nekaterih držav iz skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP), določenih v sporazumih, ki vzpostavljajo ali vodijo k vzpostavitvi sporazumov o gospodarskem partnerstvu	35
	*	Uredba Komisije (EU) št. 1388/2014 z dne 16. decembra 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije	37
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1389/2014 z dne 16. decembra 2014 o odobritvi večje spremembe specifikacije za ime, vpisano v registru zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Beaufort (ZOP))	64
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1390/2014 z dne 19. decembra 2014 o spremembi Priloge k Uredbi (EU) št. 37/2010 v zvezi s snovjo eprinomektin ( 1 )	65
		Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1391/2014 z dne 23. decembra 2014 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	68
		SKLEPI
		2014/949/EU, Euratom
	*	Sklep Evropskega parlamenta z dne 16. decembra 2014 o izvolitvi evropskega varuha človekovih pravic	70
		2014/950/EU
	*	Izvedbeni sklep Komisije z dne 19. decembra 2014 o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS), Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) iz financiranja Evropske unije (notificirano pod dokumentarno številko C(2014) 10135	71
		AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI
		2014/951/EU
	*	Sklep Političnega in varnostnega odbora EUFOR RCA/6/2014 z dne 16. decembra 2014 o imenovanju poveljnika sil EU v vojaški operaciji Evropske unije v Srednjeafriški republiki (EUFOR RCA) in razveljavitvi Sklepa EUFOR RCA/1/2014	76
		2014/952/EU
	*	Sklep Političnega in varnostnega odbora EUMM Georgia/1/2014 z dne 19. decembra 2014 o imenovanju vodje nadzorne misije Evropske unije v Gruziji (EUMM Georgia)	78

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Standardna uvozna vrednost
0702 00 00	AL	78,3
	EG	176,9
	IL	69,8
	MA	93,5
	TN	214,0
	TR	80,0
	ZZ	118,8
0707 00 05	IL	241,9
	TR	154,7
	ZZ	198,3
0709 93 10	MA	74,4
	TR	130,5
	ZZ	102,5
0805 10 20	MA	68,6
	TR	57,7
	UY	32,5
	ZA	56,1
	ZW	33,9
	ZZ	49,8
0805 20 10	MA	62,7
0805 20 10	ZZ	62,7
0805 20 30 , 0805 20 50 , 0805 20 70 , 0805 20 90	IL	94,1
	JM	156,9
	TR	80,7
	ZZ	110,6
0805 50 10	TR	70,8
	US	236,5
	ZZ	153,7
0808 10 80	BR	59,0
	CA	135,9
	CL	80,2
	NZ	90,6
	US	93,7
	ZA	54,1
	ZZ	85,6
0808 30 90	CN	98,8
	US	141,4
	ZZ	120,1