23.12.2014

Uradni list Evropske unije

L 367/1

SKLEP SVETA št. 940/2014/EU

z dne 17. decembra 2014

o režimu pristaniških pristojbin v najbolj oddaljenih francoskih regijah

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 349 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

v skladu s posebnim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Določbe Pogodbe, ki se uporabljajo za najbolj oddaljene regije Unije, ki zajemajo tudi francoske čezmorske departmaje, načeloma ne omogočajo nobene razlike v obdavčitvi lokalnih proizvodov in proizvodov iz celinske Francije ali drugih držav članic. Člen 349 Pogodbe kljub temu določa možnost uvedbe posebnih ukrepov v korist najbolj oddaljenih regij zaradi stalnih omejitev, ki vplivajo na njihov ekonomski in socialni položaj.

(2)

Taki posebni ukrepi morajo upoštevati posebne značilnosti in omejitve navedenih regij, ne da bi s tem ogrozili celovitost in povezanost pravnega reda Unije, vključno z notranjim trgom in skupnimi politikami. Stalnost in kombinacija omejitev, s katerimi se soočajo najbolj oddaljene regije Unije, kot so omenjene v členu 349 Pogodbe (oddaljenost, odvisnost od surovin in energije, obveznost ustvarjanja večjih zalog, majhnost lokalnega trga skupaj z nizko ravnjo izvozne dejavnosti, itd.), pomeni, da so proizvodni stroški in s tem neto cena lokalno proizvedenih proizvodov višji, tako da brez posebnih ukrepov ne morejo konkurirati proizvodom od drugod, tudi če se upoštevajo stroški njihovega prevoza v francoske čezmorske departmaje. Zaradi tega bi bilo težje ohraniti lokalno proizvodnjo. Zato je treba sprejeti posebne ukrepe, da bi se z izboljšanjem konkurenčnosti okrepila lokalna industrija. Da bi Francija ponovno vzpostavila konkurenčnost lokalno proizvedenih proizvodov, lahko v skladu z Odločbo Sveta 2004/162/ES (1) do 31. decembra 2014 uporablja oprostitve ali znižanja pristaniških pristojbin za nekatere proizvode, ki so proizvedeni v najbolj oddaljenih regijah Guadeloupe, Francoska Gvajana, Martinik in Reunion, od 1. januarja 2014 pa tudi Mayotte. Priloga k navedeni odločbi vsebuje seznam proizvodov, za katere se lahko uporabljajo oprostitve ali znižanja tega davka. Razlika v obdavčitvi med lokalno proizvedenimi in drugimi proizvodi ne sme presegati 10, 20 ali 30 odstotnih točk, kar je odvisno od proizvoda.

(3)

Francija je zaprosila, da se po 1. januarju 2015 ohrani sistem, ki je podoben tistemu iz Odločbe 2004/162/ES. Francija poudarja, da so navedene omejitve trajne narave, da je sistem obdavčitve, ki ga določa Odločba 2004/162/ES, omogočil ohranitev, v nekaterih primerih pa razvoj lokalne proizvodnje ter da ta sistem ni pomenil prednosti za upravičena podjetja, saj je na splošno uvoz proizvodov, za katere se uporablja diferencirana obdavčitev, še naprej naraščal.

(4)

Francija je Komisiji za vsako od zadevnih najbolj oddaljenih regij (Guadeloupe, Francoska Gvajana, Martinik, Mayotte in Reunion) predložila pet sklopov seznamov proizvodov, za katere namerava uporabiti diferencirano obdavčitev v višini 10, 20 ali 30 odstotnih točk, odvisno od tega, ali gre za lokalno proizvedene proizvode ali ne. To ne zadeva najbolj oddaljene francoske regije Saint-Martin.

(5)

S tem sklepom se izvajajo določbe člena 349 Pogodbe in se Franciji dovoli, da uporabi diferencirano obdavčitev za proizvode, za katere je bilo utemeljeno: prvič, da so proizvedeni lokalno; drugič, da obstaja znaten uvoz blaga (vključno iz celinske Francije in drugih držav članic), ki bi lahko ogrozil ohranitev lokalne proizvodnje; in tretjič, da obstajajo višji stroški, ki povečujejo neto ceno lokalnih proizvodov v primerjavi s proizvodi od drugod ter ogrožajo konkurenčnost lokalno proizvedenih proizvodov. Dovoljena diferencirana obdavčitev ne sme presegati dokazanih višjih stroškov. Uporaba navedenih načel bi omogočila izvajanje določb člena 349 Pogodbe, ne da bi prekoračila to, kar je potrebno za dosego cilja, in brez ustvarjanja neupravičenih prednosti za lokalno proizvodnjo, da ne bi škodovala celovitosti in povezanosti pravnega reda Unije, vključno z ohranitvijo neizkrivljene konkurence na notranjem trgu in politikami državne pomoči.

(6)

Zaradi poenostavitve zavez malih podjetij bi morale oprostitve in znižanja davkov zadevati vse gospodarske subjekte, katerih letni promet je 300 000 EUR ali več. Gospodarski subjekti, katerih letni promet je nižji od tega praga, naj ne bi bili zavezani pristaniškim pristojbinam, vendar zneska te pristojbine ne morejo odbiti od davka na svoj dohodek.

(7)

Skladnost z zakonodajo Unije obenem pomeni izključitev razlik v obdavčevanju za kmetijske proizvode, ki so upravičeni do pomoči na podlagi poglavja III Uredbe (EU) št. 228/2013 Evropskega parlamenta in Sveta. (2) Navedeni ukrep preprečuje, da bi se učinek finančne pomoči za kmetijstvo, ki jo zagotavlja posebni režim preskrbe, izničil ali skrčil zaradi višjega davka na subvencionirane proizvode s pomočjo pristaniških pristojbin.

(8)

Cilji podpore socialnemu in gospodarskemu razvoju francoskih čezmorskih departmajev, že določeni v Odločbi 2004/162/ES, so potrjeni z zahtevami glede namena pristaniških pristojbin. Pravna obveznost zahteva, da prihodki iz te dajatve postanejo del virov gospodarske in davčne ureditve francoskih čezmorskih departmajev in se dodelijo gospodarski in socialni strategiji francoskih čezmorskih departmajev, ki vključuje pomoč za spodbujanje lokalnih dejavnosti.

(9)	Obdobje uporabe Odločbe 2004/162/ES je treba podaljšati za šest mesecev, tj. do 30. junija 2015. To obdobje bi Franciji omogočilo, da prenese ta sklep v svoj pravni red.

(10)

Obdobje režima je omejeno na pet let in šest mesecev, tj. do 31. decembra 2020, ko bodo prenehale veljati tudi trenutne smernice za državno pomoč, namenjeno regijam. Ne glede na to bo treba predhodno oceniti rezultate uporabe tega režima. Zato bi morala Francija Komisiji najpozneje 31. decembra 2017 predložiti poročilo o uporabi režima obdavčevanja, da se preveri vpliv sprejetih ukrepov in njihov prispevek k ohranjanju, spodbujanju in razvoju lokalnih ekonomskih dejavnosti, ob upoštevanju omejitev, s katerimi se soočajo najbolj oddaljene regije. Namen poročila bi moralo biti preverjanje, da davčne prednosti, ki jih Francija daje lokalno proizvedenim proizvodom, ne presegajo tega, kar je nujno potrebno, in da so te prednosti še vedno potrebne in sorazmerne. Poleg tega bi moralo poročilo vsebovati analizo učinka, ki ga ima uveljavljeni režim na raven cen v najbolj oddaljenih francoskih regijah. Na osnovi tega poročila bi morala Komisija predložiti Svetu poročilo in po potrebi predlog o prilagoditvi določb tega sklepa, da bi se upoštevale ugotovitve omenjenega poročila.

(11)	Da se prepreči pravna praznina, bi bilo treba ta sklep uporabljati od 1. julija 2015.

(12)	Ta sklep ne posega v morebitno uporabo členov 107 in 108 Pogodbe.

(13)

Namen tega sklepa je od 1. januarja 2015 vzpostaviti pravni okvir za pristaniške pristojbine. Zaradi te nujnosti bi bilo treba narediti izjemo v zvezi z rokom osmih tednov, določenem v členu 4 Protokola (št. 1) o vlogi nacionalnih parlamentov, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1. Z odstopanjem od členov 28, 30 in 110 Pogodbe lahko Francija do 31. decembra 2020 dovoli oprostitve in znižanja davkov, tako imenovanih pristaniških pristojbin, za proizvode, katerih seznam je v Prilogi in ki se proizvajajo lokalno v naslednjih najbolj oddaljenih regijah v smislu člena 349 Pogodbe: Guadeloupe, Francoska Gvajana, Martinik, Mayotte in Reunion.

Te oprostitve ali znižanja morajo upoštevati gospodarsko in socialno strategijo razvoja zadevnih najbolj oddaljenih regij, ob upoštevanju ustreznega okvira Unije, in prispevati k spodbujanju lokalnih dejavnosti, ne da bi negativno vplivale na trgovinske pogoje v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnim interesom.

2. V skladu s stopnjo obdavčitve, ki se uporablja za podobne proizvode s poreklom zunaj zadevnih najbolj oddaljenih regij, uporaba celotnih oprostitev ali znižanj iz odstavka 1 ne sme voditi k razlikam, ki bi presegale:

(a)	10 odstotnih točk za proizvode, navedene v delu A Priloge;

(b)	20 odstotnih točk za proizvode, navedene v delu B Priloge;

(c)	30 odstotnih točk za proizvode, navedene v delu C Priloge.

Francija se zavezuje, da oprostitve ali znižanja, ki se uporabljajo za proizvode, navedene v Prilogi, ne bodo presegli odstotka, ki je nujno potreben za ohranitev, spodbujanje in razvoj lokalnih gospodarskih dejavnosti.

3. Francija uporablja oprostitve ali znižanja omenjenih davkov iz odstavkov 1 in 2 za gospodarske subjekte, katerih letni promet je 300 000 EUR ali več. Vsi gospodarski subjekti, katerih letni promet je nižji od tega praga, niso zavezani plačilu pristaniških pristojbin.

Člen 2

Francoski organi uporabljajo enak režim obdavčevanja, ki velja za lokalno proizvedene proizvode, tudi za proizvode, za katere velja poseben režim preskrbe, kot ga določa poglavje III Uredbe (EU) št. 228/2013.

Člen 3

1. Francija nemudoma uradno obvesti Komisijo o režimu obdavčevanja iz člena 1.

2. Francija do 31. decembra 2017 Komisiji predloži poročilo o uporabi režima obdavčevanja iz člena 1, ter pri tem opiše vpliv sprejetih ukrepov in njihov prispevek k ohranjanju, spodbujanju in razvoju lokalnih gospodarskih dejavnosti, ob upoštevanju omejitev, s katerimi se soočajo najbolj oddaljene regije.

Na podlagi navedenega poročila Komisija predloži Svetu poročilo in po potrebi tudi predlog za spremembo določb tega sklepa.

Člen 4

V členu 1(1) Odločbe 2004/162/ES se datum „31. decembra 2014“ nadomesti z datumom „30. junija 2015“.

Člen 5

Členi 1 do 3 se uporabljajo od 1. julija 2015.

Člen 4 se uporablja od 1. januarja 2015.

Člen 6

Ta sklep je naslovljen na Francosko republiko.

V Bruslju, 17. decembra 2014,

Za Svet

Predsednik

G. L. GALLETTI

(1) Odločba Sveta 2004/162/ES z dne 10. februarja 2004 o pristaniških pristojbinah v francoskih čezmorskih departmajih ter o podaljšanju veljavnosti Odločbe 89/688/EGS (UL L 52, 21.2.2004, str. 64).

(2) Uredba (EU) št. 228/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 247/2006 (UL L 78, 20.3.2013, str. 23).

PRILOGA

A. Seznam proizvodov iz v skladu z uvrstitvijo v nomenklaturi skupne carinske tarife (1)

1. Najbolj oddaljena regija Guadeloupe

0105 11, 0201, 0203, 0207, 0208, 0305 49 80, 0702, 0705 19, 0706100010, 0707 00 05, 0709 60 10, 0709 60 99, 1106, 2103 30 90, 2103 90 30, 2209 00 91, 2505, 2712 10 90, 2804, 2806, 2811, 2814, 2853 00 10, 3808, 4407 10, 4407 21 do 4407 29, 4407 99, 7003 12 99, 7003 19 90, 7003 20, 8419 19.

2. Najbolj oddaljena regija Francoska Gvajana

0105 11, 0702, 0709 60, 0805, 0807, 1006 20, 1006 30, 2505 10, 2517 10, 3824 50, 3919, 3920 43, 3920 51, 6810 11, 7215, 7606 razen 7606 91, 9405 60.

3. Najbolj oddaljena regija Martinik

0105 11, 0105 12, 0105 15, 0201, 0203, 0207, 0208 10, 0209, 0305, 0403 razen 0403 10, 0405, 0706, 0707, 0709 60, 0709 99, 0710 razen 0710 90, 0711, 0801 11 do 0801 19, 0802 90, 0803, 0804 30, 0804 50, 0805, 0809 10, 0809 40, 0810 30, 0810 90, 0812, 0813, 0910 91, 1102, 1106 20, 1904 10, 1904 20, 2001, 2005 razen 2005 99, 2103 30, 2103 90, 2104 10, 2505, 2710, 2711, 2712, 2804, 2806, 2811 razen 2811 21, 2814, 2836, 2853 00 10, 2907, 3204, 3205, 3206, 3207, 3401, 3808, 3820, 4012 11, 4012 12, 4012 19, 4401, 4407 21 do 4407 29, 4408, 4409, 4415 20, 4421 90, 4811, 4820, 6306 12, 6306 19, 6306 30, 6902, 6904 10, 7006, 7003 12, 7003 19, 7113 do 7117, 7225, 7309, 7310 razen 7310 21, 7616 91, 7616 99, 8402 90, 8419 19, 8902, 8903 99, 9406.

4. Najbolj oddaljena regija Mayotte

0407, 0702, 0704 90 90, 0705 19, 0709 99 10, 0707 00 05, 0708 90, 0709 30, 0709 60, 0709 93 10, 0709 99 60, 0714, 0801 11, 0801 12, 0801 19, 0803, 0804 30, 0805 10, 0904 11, 0904 12, 0905, 1806, 2309 90 razen 2309 90 96, 3925 10 00, 3925 90 80, 3926 90 92, 3926 90 97, 6901, 6902, 9021 21 90.

5. Najbolj oddaljena regija Reunion

0105 11, 0105 12, 0105 13, 0105 15, 0207, 0208 10, 0208 90 30, 0208 90 98, 0209, 0301, 0302, 0303, 0304, 0305, 0403, 0405 razen 0405 10, 0406 10, 0406 90, 0407, 0408, 0601, 0602, 0710, 0711 90 10, 0801, 0803, 0804, 0805, 0806, 0807, 0808, 0809, 0810, 0811, 0812, 0813, 0904, 0909 31, 0910 99 99, 1101 00 15, 1106 20, 1108 14, 1604 14, 1604 19, 1604 20, 1701, 1702, 1903, 1904, 2001, 2002 10, 2004 10 10, 2004 10 91, 2004 90 50, 2004 90 98, 2005 10, 2005 20, 2005 40, 2006, 2007 razen 2007999710, 2103 20, 2103 90, 2104, 2201, 2309 90 razen 2309 90 35 in 2309909690, 2710 19 81 do 2710 19 99, 3211, 3214, 3402, 3403 99, 3505 20, 3506 10, 3808 92, 3808 99, 3809, 3811 90, 3814, 3820, 3824, 3921 11, 3921 13, 3921 90 90, 3925 10, 3926 90, 4009, 4010, 4016, 4407 10, 4409 10, 4409 21, 4409 29, 4415 20, 4421, 4811, 4820, 6306, 6801, 6811 89, 7007 29, 7009 razen 7009 10, 7312 90, 7314 razen 7314 20, 7314 39, 7314 41, 7314 49 in 7314 50, 7606, 8310, 8418 50, 8418 69, 8418 91, 8418 99, 8421 21 do 8421 29, 8471 30, 8471 41, 8471 49, 8537, 8706, 8707, 8708, 8902, 8903 99, 9001, 9021 21 90, 9021 29, 9405, 9406, 9506 21, 9506 29, 9619.

B. Seznam proizvodov v skladu z uvrstitvijo v nomenklaturi skupne carinske tarife

1. Najbolj oddaljena regija Guadeloupe

0302, 0306 15, 0306 16, 0306 19, 0307 91, 0307 99, 0403, 0407, 0409, 0807 11, 0807 19, 1601, 1602 41 10, 1604 20 10, 1806 31, 1806 32 10, 1806 32 90, 1806 90 31, 1806 90 60, 1901 20, 1902 11, 1902 19, 1905, 2105, 2106, 2201 90, 2202 10, 2202 90, 2207 10, 2208 40, 2309 90 razen 2309903130, 2309 90 51 in 2309909690, 2523 29, 2828, 3101, 3102 90, 3103 90, 3104 20, 3105 20, 3208, 3209, 3305 10, 3401, 3402, 3406, 3917 razen 3917 10 10, 3919, 3920, 3923, 3924 10, 3925 10, 3925 30, 3925 90, 3926 90, 4418 10, 4418 20, 4418 90, 4818 10, 4818 20, 4818 30, 4818 90, 4821 10, 4821 90, 4823 40, 4823 61, 4823 69, 4823 70 10, 4910, 4911 10, 6303 12, 6303 91, 6303 92 90, 6303 99 90, 6306 12, 6306 19, 6306 30, 6810 razen 6810 11 10, 7213 10, 7213 91 10, 7214 20, 7214 99 10, 7308 30, 7308 40, 7308 90 59, 7308 90 98, 7309 00 10, 7310 10, 7310 21 11, 7310 21 19, 7310 29, 7314 razen 7314 12, 7610 10, 7610 90 90, 7616 99 90, 9001 40, 9404 10, 9404 21, 9406 00 20.

2. Najbolj oddaljena regija Francoska Gvajana

0201, 0203, 0204, 0206 10 95, 0206 10 98, 0206 30, 0206 80 99, 0207 11, 0207 13, 0207 41, 0207 43, 0208 10, 0208 90 10, 0208 90 30, 0209 10 90, 0209 90, 0210 11, 0210 12, 0210 19, 0210 99, 0302, 0303 89, 0304, 0305 39 90, 0305 49 80, 0305 59 80, 0305 69 80, 0306 17, 0403 10, 0406 10, 0406 40, 0406 90, 0901 razen 0901 90, 1601, 1602, 1604 11 do 1604 20, 1605 10 do 1605 29, 1605 52 do 1605 54, 1905, 2001 90 10, 2001 90 20, 2001 90 40, 2001 90 70, 2001 90 92, 2001 90 97, 2006 00 10, 2006 00 31, 2006 00 35, 2006003881, 2006003889, 2006 00 91, 2006009999, 2008 11, 2008 99, 2008 99 razen 2008994819, 2008994899, 2008994980, 2103, 2105, 2106 90 98, 2201, 2202, 2208 40, 2309 90 razen 2309909690, 2309909630, 2309903130, 2309 90 35, 2309 90 43, 2309904120, 2309904180 in 2309 90 51, 2828 90, 3208 90, 3208 90, 3209 10, 3402, 3809 91, 3923 razen 3923 10, 3923 40 in 3923 90, 3925, 3926 90, 4201, 4817, 4818, 4819 40, 4819 50, 4819 60, 4820 10, 4821 10, 4823 69, 4823 90 85, 4905 91, 4905 99, 4909, 4910, 4911, 5907, 6109, 6205, 6206, 6306 12, 6306 19, 6307 90 98, 6802 23, 6802 29, 6802 93, 6802 99, 6810 19, 6815, 7006 00 90, 7009, 7210, 7214 20, 7214 99, 7216, 7301, 7306, 7308 10, 7308 30, 7308 90, 7309, 7310 razen 7310 21 11 in 7310 21 19, 7314, 7326 90 98, 7411, 7412, 7604, 7607, 7610 10, 7610 90, 7612 10, 7612 90 30, 7612 90 80, 7616 91, 7616 99, 7907, 8211, 8421210090, 8537 10, 9404 21, 9405 20, 9405 40.

3. Najbolj oddaljena regija Martinik

0210 11, 0210 12, 0210 19, 0210 20, 0210 99 41, 0210 99 49, 0210 99 51, 0210 99 59, 0302, 0303, 0304, 0306, 0307, 0403 10, 0406 10, 0406 90 50, 0407, 0408 99, 0409, 0601, 0602, 0603, 0604, 0702, 0704 90, 0705, 0710 90, 0807, 0811, 1601, 1602, 1604 20, 1605 10, 1605 21, 1605 62, 1702, 1704 90 61, 1704 90 65, 1704 90 71, 1806, 1902, 2005 99, 2105, 2106, 2201, 2202 10, 2202 90, 2208 40, 2309 razen 2309909630, 2517 10, 2523 21, 2523 29, 2811 21, 2828 10, 2828 90, 3101, 3102, 3103, 3104, 3105, 3208, 3209, 3210, 3211, 3212, 3213, 3214, 3215, 3303, 3304, 3305, 3402, 3406, 3917,3919, 3920, 3921 11, 3921 19, 3923 21, 3923 29, 3923 30, 3924, 3925, 3926 10, 3926 30, 3926 90 92, 4418 10, 4418 20, 4418 90, 4818 10, 4818 20, 4818 30, 4818 40, 4818 90, 4819, 4821, 4823, 4902, 4907 00 90, 4909, 4910, 4911 10, 6103, 6104, 6105, 6107, 6109 10, 6109 90 20, 6109 90 90, 6203, 6204, 6205, 6207, 6208, 6805, 6810 11, 6810 19, 6810 91, 6811 81, 6811 82, 7015 10, 7213, 7214, 7217, 7308, 7314, 7610, 8421 21, 8708 21 90, 8708 99 97, 8716 40, 8901 90 10, 9021 21, 9021 29, 9401 30, 9401 51, 9401 59, 9401 69, 9401 71, 9401 79, 9401 90, 9403, 9404 10, 9404 21, 9405 60.

4. Najbolj oddaljena regija Mayotte

0301, 0302, 0303, 0304, 0305, 4407, 4409, 4414, 4418, 4419, 4420, 4421, 4819, 4821, 4902, 4909, 4910, 4911, 7003, 7005, 7210, 7212 30, 7216 61 90, 7216 91 10, 7301, 7308 30, 7312, 7314, 7326 90 98, 7606, 7610 10, 8310, 9401 69, 9401 90 30, 9403 20 80, 9403 40, 9406 00 31, 9406 00 38.

5. Najbolj oddaljena regija Reunion

0306 11, 0306 16, 0306 17, 0306 21, 0306 26, 0306 27, 0307 11, 0307 19, 0307 59, 0409, 0603, 0604 20 40, 0604 90 91, 0604 90 99, 0709 60, 0901 21, 0901 22, 0910 11, 0910 12, 0910 30, 0910 91 10, 0910 91 90, 1516 20, 1601, 1602, 1605,1704, 1806, 1901, 1902, 1905, 2005 51, 2005 59, 2005 99 10, 2005 99 30, 2005 99 50, 2005 99 80, 2008 razen 2008191980, 2008305590, 2008405190, 2008405990, 2008506190, 2008605090, 2008706190, 2008805090, 2008975990 in 2008994980, 2105, 2106 90, 2208 40, 2309 10, 3208, 3209, 3210, 3212, 3301 12, 3301 13, 3301 24, 3301 29, 3301 30, 3401 11, 3917, 3920, 3921 90 60, 3923, 3925 20, 3925 30, 4012, 4418, 4818 10, 4819 10, 4819 20, 4821, 4823 70, 4823 90, 4909, 4910, 4911 10, 4911 91, 7216 61 10, 7308 razen 7308 90, 7309, 7310, 7314 20, 7314 39, 7314 41, 7314 49, 7314 50, 7326, 7608, 7610, 7616 91, 7616 99 90, 8419 19, 8528 51, 8528 71, 8528 72, 8528 73, 9401 razen 9401 10 in 9401 20, 9403, 9404 10, 9506 99 90.

C. Seznam proizvodov iz v skladu z uvrstitvijo v nomenklaturi skupne carinske tarife

1. Najbolj oddaljena regija Guadeloupe

0901 21, 0901 22, 1006 30, 1006 40, 1101, 1701, 2007, 2009 razen 2009119998, 2009499990, 2009791990, 2009896990, 2009897390, 2009899799, 2009905939 in 2009905990, 2208 70 (2), 2208 90 (2), 7009 91, 7009 92.

2. Najbolj oddaljena regija Francoska Gvajana

1702, 2007, 2009 razen 2009119998, 2009311999, 2009499990, 2009893690, 2009819990 in 2009909880, 2203, 2208 70 (2), 2208 90 (2), 4403 49, 4403 99 95, 4407 22, 4407 29, 4407 99 96, 4409 29 91, 4409 29 99, 4418 10 10, 4418 10 90, 4418 20 10, 4418 20 80, 4418 40, 4418 50, 4418 60, 4418 90, 4420 10, 9403 40 10, 9406 00 11, 9406 00 20, 9406 00 38.

3. Najbolj oddaljena regija Martinik

0901 21, 0901 22, 1006 30, 1006 40, 1101 00 11, 1101 00 15, 1701, 1901, 1905, 2006 00 10, 2006 00 35, 2006 00 91, 2007 razen 2007109915, 2007993315 in 2007993929, 2008 razen 2008 20 51, 2008506190, 2008605010, 2008805090, 2008939390, 2008975190, 2008975990, 2008994894, 2008994899, 2008994980 in 2008999990, 2009 razen 2009119996, 2009119998, 2009199899, 2009299990, 2009393919, 2009393999, 2009493091, 2009493099, 2009499190, 2009695110, 2009791191, 2009791199, 2009899799 (3), 2009899999 (3) in 2009905990 (3), 2203, 2204 29, 2205, 2208 70 (2), 2208 90 (2), 7009 91, 7009 92, 7212 30, 9001 40.

4. Najbolj oddaljena regija Mayotte

0401, 0403, 0406, 1601, 1602, 1901, 1905, 2105, 2201, 2202, 2203, 3301 29 11, 3301 29 31, 3401, 3402, 9404 29 90.

5. Najbolj oddaljena regija Reunion

0905 10, 1512 19, 1514 19 90, 1515 29, 2009 razen 2009119996, 2009199899, 2009299990, 2009393119, 2009691910, 2009695110, 2009791990, 2009799820, 2009896990 (2), 2009897390, 2009899799 (2), 2009899999 (2), 2009905180 in 2009 90 59 (2), 2202 10, 2202 90, 2203, 2204 21 79, 2204 21 80, 2204 21 83, 2204 21 84, 2204 29 83, 2204 29 84, 2206 00 59, 2206 00 89, 2208 70 (3), 2208 90 (3), 2402 20, 7113, 7114, 7115, 7117, 7308 90, 9404 21 10, 9404 21 90, 9404 29 10, 9404 29 90.

(1) Priloga I Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, 7.9.1987, str. 1).

(2) Le proizvodi na osnovi ruma pod tarifno številko 2208 40.

(3) Če je vrednost brix proizvoda večja od 20.

23.12.2014

Uradni list Evropske unije

L 367/8

SKLEP SVETA

z dne 27. junija 2013

o sprejetju Sporazuma med Evropsko unijo in Kanado o carinskem sodelovanju pri zadevah, povezanih z varnostjo dobavne verige

(2014/941/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 207(4) v povezavi s členom 218(6)(a) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Unija in Kanada bi morali razširiti svoje carinsko sodelovanje na zadeve, ki zajemajo varnost dobavne verige in s tem povezano obvladovanje tveganj z namenom povečanja celovite varnosti dobavne verige ter ob sočasnem olajševanju zakonite trgovine.

(2)	V skladu s Sklepom Sveta 2012/643/EU (1) je bil 4. marca 2013 podpisan Sporazum med Evropsko unijo in Kanado o carinskem sodelovanju pri zadevah, povezanih z varnostjo dobavne verige (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), s pridržkom njegove sklenitve.

(3)

Stališče, ki ga sprejme Unija v okviru Skupnega odbora za carinsko sodelovanje EU-Kanada pri odločanju o sprejetju aktov s pravnimi učinki, bi bilo treba sprejeti v skladu s postopkom iz člena 218(9) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Po potrebi bi Svet v skladu s členom 16 Pogodbe o Evropski uniji moral oblikovati druga stališča, ki jih zavzame Unija v okviru Skupnega odbora za carinsko sodelovanje EU-Kanada.

(4)	Sporazum bi bilo treba odobriti v imenu Unije –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sporazum med Evropsko unijo in Kanado o carinskem sodelovanju pri zadevah, povezanih z varnostjo dobavne verige (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), se odobri v imenu Unije.

Besedilo Sporazuma je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta imenuje osebo, ki je pooblaščena, da v imenu Unije posreduje uradno obvestilo iz člena 9 Sporazuma, s čimer izrazi soglasje Unije, da jo Sporazum zavezuje (2).

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 27. junija 2013

Za Svet

Predsednik

E. GILMORE

(1) UL L 287, 18.10.2012, str. 1.

(2) Generalni sekretariat Sveta bo v Uradnem listu Evropske unije objavil datum začetka veljavnosti Sporazuma.

23.12.2014

Uradni list Evropske unije

L 367/10

SPORAZUM

med Evropsko unijo in Kanado o carinskem sodelovanju pri varnosti dobavne verige

EVROPSKA UNIJA in KANADA (v nadaljnjem besedilu: pogodbenici) STA SE –

OB SPOZNANJU potrebe po povečanju celovite varnosti dobavne verige za Kanado in Evropsko unijo in hkrati olajševanju zakonite trgovine;

OB PRIZNAVANJU dolgoletnih, tesnih in plodnih odnosov med carinskimi organi Kanade in Evropske unije;

OB SPOZNANJU, da lahko te odnose izboljša tesnejše sodelovanje pri varnosti zabojnikov in drugih zadevah, povezanih z varnostjo dobavne verige, ki temelji na čim večjem medsebojnem priznavanju tehnik obvladovanja tveganj, standardov tveganj, varnostnih pregledov in programov trgovinskega partnerstva;

Z NAMENOM zagotavljanja okvirja za preučitev bodočih načinov za sodelovanje za izboljšanje praks varovanja dobavne verige, ki bi povečali carinsko učinkovitost pri zagotovitvi celovite varnostne dobavne verige ter olajšali zakonito trgovino v korist njunih trgovinskih skupnosti;

Z NAMENOM razviti strategijo, ki Kanadi in Evropski uniji omogoča sodelovanje na področju pregleda tovora;

NA PODLAGI ključnih elementov okvira standardov za zaščito in olajševanje svetovne trgovine SAFE, ki jih je pripravila Svetovna carinska organizacija;

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Kanado o carinskem sodelovanju in medsebojni pomoči v carinskih zadevah, ki je začel veljati 1. januarja 1998 (v nadaljnjem besedilu: CMMA), in z željo po razširitvi obsega navedenega sporazuma z dogovorom o specifični zadevi v skladu s členom 23 Sporazuma CMAA;

OB PRIZNAVANJU, da je bil Skupni odbor za carinsko sodelovanje ustanovljen na podlagi člena 20 Sporazuma CMAA, da zagotovi ustrezno delovanje CMAA in med drugim sprejme potrebne ukrepe za carinsko sodelovanje v skladu s cilji CMAA in za razširitev CMAA z namenom povečanja stopnje carinskega sodelovanja in njegovo dopolnjevanje na specifičnih področjih ali zadevah –

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

Za namene tega Sporazuma „carinski organ“ pomeni:

—	v Evropski uniji: pristojne službe Evropske komisije in carinske organe držav članic Evropske unije,

—	v Kanadi: državno upravo, ki jo Kanada določi za odgovorno za izvajanje svoje carinske zakonodaje.

Člen 2

Pogodbenici sodelujeta pri varnosti dobavne verige in pri s tem povezanem obvladovanju tveganj.

Člen 3

Pogodbenici to sodelovanje upravljata s pomočjo svojih carinskih organov.

Člen 4

Pogodbenici sodelujeta pri:

(a)	krepitvi carinskih vidikov zavarovanja logistične verige mednarodne trgovine in hkrati olajševanju zakonite trgovine;

(b)	določanju minimalnih standardov v izvedljivem obsegu za tehnike obvladovanja tveganj in s tem povezanimi zahtevami in programi;

(c)	prizadevanju in po potrebi vzpostavljanju vzajemnega priznavanja tehnik obvladovanja tveganj, standardov tveganj, varnostnih ukrepov, varnosti dobavne verige in programov trgovinskega partnerstva, vključno z enakovrednimi ukrepi za olajševanje trgovine;

(d)	izmenjavi podatkov o varnosti dobavne verige in obvladovanju tveganj; za vsako izmenjavo podatkov iz tega Sporazuma veljajo zaupnost informacij in zahteve za varstvo osebnih podatkov v skladu s členom 16 Sporazuma CMAA in vsemi zahtevami zaupnosti in zasebnosti v skladu z zakonodajo pogodbenic;

(e)	vzpostavitvi kontaktnih točk za izmenjavo podatkov o varnosti dobavne verige;

(f)	uvajanju vmesnika za izmenjavo podatkov, kjer je to potrebno, vključno za podatke pred prihodom ali pred odhodom;

(g)	razvoju strategije, ki carinskim organom omogoča sodelovanje na področju pregleda tovora;

(h)	sodelovanju, kolikor je to mogoče, v vseh multilateralnih forumih, ki omogočajo razpravo o vprašanjih v zvezi z varnostjo dobavne verige.

Člen 5

Skupni odbor za carinsko sodelovanje, ustanovljen v skladu s členom 20 Sporazuma CMAA, skrbi za pravilno delovanje tega sporazuma in preuči vsa vprašanja, ki izhajajo iz njegove uporabe. Pooblaščen bo za sprejemanje odločitev za izvajanje tega sporazuma v skladu z nacionalno zakonodajo pogodbenic pri vidikih, kot so prenos podatkov in skupne dogovorjene koristi, medsebojno priznavanje tehnik obvladovanja tveganj, standardov tveganj, varnostnih ukrepov in programov trgovskega partnerstva.

Člen 6

Skupni odbor za carinsko sodelovanje bo vzpostavil ustrezne delovne mehanizme, vključno z delovnimi skupinami, ki bodo pomagali pri izvajanju tega sporazuma in bodo obravnavali zlasti naslednje vidike:

(a)	prepoznavanje vseh regulatornih ali zakonodajnih sprememb, ki so potrebne za izvajanje tega sporazuma;

(b)	prepoznavanje in vzpostavitev ukrepov za izboljšanje mehanizmov za izmenjavo podatkov;

(c)	prepoznavanje in vzpostavitev dobrih praks, vključno z dobrimi praksami za harmonizacijo zahtev po predhodnih elektronskih podatkih o tovoru z mednarodnimi standardi pri dohodnih, odhodnih in tranzitnih pošiljkah;

(d)	opredelitev in vzpostavitev standardov za analizo tveganja za podatke, ki so potrebni za prepoznavanje pošiljk z visokim tveganjem, ki se uvažajo v, pretovarjajo ali prečkajo Kanado in Evropsko unijo;

(e)	opredelitev in vzpostavitev ukrepov za harmonizacijo standardov v zvezi z ocenjevanjem tveganj;

(f)	opredelitev minimalnih nadzornih standardov in metod, po katerih se te standarde lahko doseže;

(g)	izboljšanje in vzpostavitev standardov za programe trgovinskega partnerstva, katerih namen je izboljšava varnosti dobavne verige in olajševanje gibanja zakonite trgovine;

(h)	opredelitev in izvajanje konkretnih korakov v zvezi z vzpostavitvijo vzajemnega priznavanja tehnik za obvladovanje tveganj, standardov tveganj, varnostnih ukrepov in programov trgovinskega partnerstva, vključno z enakovrednimi ukrepi za olajševanje trgovine;

Člen 7

1. Če med pogodbenicama nastopijo težave ali spori v zvezi z izvajanjem tega sporazuma, si bodo carinski organi pogodbenic zadevo prizadevali rešiti s pomočjo posvetovanj in razprav.

2. Pogodbenici se lahko strinjata tudi z drugimi oblikami reševanja sporov.

Člen 8

1. Ta sporazum se lahko spremeni na podlagi pisnega dogovora med pogodbenicama.

2. Sprememba začne veljati 90 dni po datumu, na katerega je bilo poslano drugo uradno sporočilo, z izmenjavo not po diplomatski poti, ki nakazuje, da sta pogodbenici zaključili svoje notranje postopke, ki so potrebni za začetek veljavnosti spremembe.

Člen 9

Ta sporazum začne veljati prvi dan v mesecu, ki sledi dnevu, ko sta se pogodbenici medsebojno uradno obvestili o zaključku postopkov, potrebnih za začetek veljavnosti tega sporazuma.

Člen 10

1. Ta sporazum velja za nedoločen čas.

2. Pogodbenica lahko ta sporazum odpove z obvestilom o odpovedi, ki ga po diplomatski poti predloži drugi pogodbenici.

3. Ta odpoved začne učinkovati prvi dan v mesecu po poteku šestih mesecev od dneva, ko druga pogodbenica prejme obvestilo o odpovedi.

4. Če se ta sporazum odpove, ostanejo vse odločbe Skupnega odbora za carinsko sodelovanje v veljavi, razen če pogodbenici odločita drugače.

V POTRDITEV tega so spodaj podpisani, ki so za to ustrezno pooblaščeni, podpisali ta sporazum.

Sestavljeno v dveh izvodih v Bruslju, 4. marca 2013, v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna.

За Европейския съюз

Рог la Unión Europea

Za Evropskou unii

For Den Europæiske Union

Für die Europäische Union

Euroopa Liidu nimel

Για την Ευρωπαϊκή Ένωση

For the European Union

Pour l'Union européenne

Per l'Unione europea

Eiropas Savienības vārdā –

Europos Sąjungos vardu

Az Európai Unió részéről

Għall-Unjoni Ewropea

Voor de Europese Unie

W imieniu Unii Europejskiej

Pela União Europeia

Pentru Uniunea Europeană

Za Európsku úniu

Za Evropsko unijo

Euroopan unionin puolesta

För Europeiska unionen

За Канада

Por Canadá

Za Kanadu

For Canada

Für Kanada

Kanada nimel

Για τον Καναδά

For Canada

Pour le Canada

Per il Canada

Kanādas vārdā –

Kanados vardu

Kanada részéről

Għall-Kanada

Voor Canada

W imieniu Kanady

Pelo Canadá

Pentru Canada

Za Kanadu

Za Kanado

Kanadan puolesta

För Kanada

23.12.2014

Uradni list Evropske unije

L 367/14

UREDBA SVETA (EU, Euratom) št. 1377/2014

z dne 18. decembra 2014

o spremembi Uredbe (ES, Euratom) št. 1150/2000 o izvajanju Sklepa 2007/436/ES, Euratom o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 322(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 106a Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju mnenja Evropskega računskega sodišča (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 10(4) do (8) Uredbe Sveta (ES) št. 1150/2000 (2) Komisija izračuna prilagoditve lastnih sredstev iz naslova iz davka na dodano vrednost iz točke (b) člena 2(1) Sklepa Sveta 2007/436/ES, Euratom (3) (v nadaljnjem besedilu: sredstva iz DDV vira) in iz naslova bruto nacionalnega dohodka (BND) iz točke (c) člena 2(1) navedenega sklepa ( v nadaljnjem besedilu: dodatni vir) in o tem pravočasno obvesti države članice, da lahko te prilagoditve na prvi delovni dan decembra knjižijo na račun Komisije iz člena 9(1) Uredbe (ES, Euratom) št. 1150/2000.

(2)

V izjemnih okoliščinah lahko te prilagoditve prdstavljajo zelo visoke zneske, ki lahko pri nekaterih državah članicah močno presegajo dve mesečni dvanajstini, ki se dasta na voljo kot sredstva iz DDV vira in sredstva iz dodatnega vira, skupni znesek za vse države članice pa lahko presega polovico skupne vsote mesečnih dvanajstin.

(3)	Za nekatere države članice lahko obveznost, da dajo na voljo tako visoke zneske, pomeni veliko finančno breme, ki lahko močno obremeni proračun zadevnih držav članic, zlasti proti koncu leta.

(4)	Zato bi morale imeti države članice možnost, da zaprosijo za odložitev dajanja na voljo teh zneskov do prvega delovnega dne septembra naslednjega leta, če so izpolnjeni nekateri pogoji.

(5)

Brez poseganja v obstoječe obveznosti, da se zahtevani zneski dajo na voljo na račun Komisije, bi morale vse države članice, ki se odločijo za to možnost, Komisiji predložiti prošnjo dovolj zgodaj pred prvim delovnim dnem decembra, v kateri navedejo datum ali datume, ko bodo dale na voljo te prilagoditve, da se omogoči učinkovito upravljanje denarnih potreb Unije. Če se dajo prilagoditve na voljo po datumih, ki so bili sporočeni Komisiji, se zaračunajo obresti v skladu s pogoji iz člena 11 Uredbe (ES, Euratom) št. 1150/2000.

(6)	Višina zneskov, ki se dajo na voljo prvega delovnega dne decembra 2014 kot posledica prilagoditev, ni določena, saj te situacije ni bilo moč predvideti ob sprejetju Uredbe (EU, Euratom) št. 1150/2000.

(7)

V izogib, da bi takšna izredna in nepredvidena situacija povzročila pretirane proračunske pritiske na države članice tik pred koncem leta, bi bilo treba možnost iz te uredbe uporabiti za prilagoditve, ki se morajo v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 1150/2000 knjižiti na račune Komisije na prvi delovni dan decembra 2014. V ta namen so države članice, ki želijo uporabiti to možnost, pred prvim delovnim dnem decembra 2014 Komisiji predložile uradno prošnjo, ki vsebuje načrt plačil.

(8)	Uredbo (ES, Euratom) št. 1150/2000 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V členu 10 Uredbe (ES, Euratom) št. 1150/2000 se vstavi naslednji odstavek:

„7a. Ne glede na pravila iz odstavkov 4 do 7 tega člena lahko država članica z uradno prošnjo Komisiji na račun iz člena 9(1) knjiži zneske v dobro Komisije v skladu z navedenimi odstavki do prvega delovnega dne septembra naslednjega leta, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a)

zadevna država članica bi morala na račun iz člena 9(1) prvi delovni dan decembra istega leta knjižiti znesek, ki presega dve dvanajstini skupnih zneskov za zadevno državo članico v proračunu za sredstva iz DDV-vira in sredstva iz dodatnega vira, kakor se uporablja 15. novembra istega leta, kot je navedeno v prvem pododstavku odstavka 3 tega člena, ali

(b)

države članice bi morale skupaj na račun iz člena 9(1) prvi delovni dan decembra istega leta knjižiti skupni znesek, ki presega polovico dvanajstine skupnih zneskov v proračunu za sredstva iz DDV-vira in sredstva iz dodatnega vira, kakor se uporablja 15. novembra istega leta, kot je navedeno v prvem pododstavku odstavka 3 tega člena in z uporabo menjalnih tečajev iz navedenega pododstavka.

Države članice lahko prvi pododstavek tega odstavka uporabljajo le, če so Komisiji pred prvim delovnim dnem v decembru predložile uradno prošnjo z načrtom plačil, ki vsebuje datum ali datume, ko bodo zneske prilagoditev knjižile na račun iz člena 9(1).

Komisija po prejemu uradne prošnje potrdi, da so bili izpolnjeni pogoji iz točk (a) ali (b) prvega pododstavka in iz drugega pododstavka in o tem ustrezno obvesti državo članico.

Če je znesek prilagoditve knjižen na račun iz člena 9(1) po datumu, ki je bil sporočen Komisiji v skladu z drugim pododstavkom tega odstavka, se zadevni državi članici zaračunajo obresti v skladu s pogoji iz člena 11.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se za zneske, ki se knjižijo na račune iz člena 9(1) Uredbe (ES, Euratom) št. 1150/2000 po 30. novembru 2014.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. decembra 2014

Za Svet

Predsednik

S. GOZI

(1) Mnenje z dne 27. novembra 2014 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1150/2000 z dne 22. maja 2000 o izvajanju Sklepa 2007/436/ES, Euratom o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti (UL L 130, 31.5.2000, str. 1).

(3) Sklep Sveta 2007/436/ES, Euratom z dne 7. junija 2007 o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti (UL L 163, 23.6.2007, str. 17).

23.12.2014

Uradni list Evropske unije

L 367/16

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1378/2014

z dne 17. oktobra 2014

o spremembi Priloge I k Uredbi (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ter prilog II in III k Uredbi (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (1) in zlasti člena 58(7) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (2), zlasti členov 6(3) in 7(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 11(6) Uredbe (EU) št. 1307/2013 so Belgija, Bolgarija, Češka, Danska, Estonija, Irska, Grčija, Španija, Italija, Ciper, Latvija, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nizozemska, Avstrija, Poljska, Portugalska, Slovenija, Slovaška, Finska, Švedska in Združeno kraljestvo do 1. avgusta 2014 Komisijo obvestili o svojih odločitvah, sprejetih na podlagi člena 11 navedene uredbe, in ocenjenem rezultatu zmanjšanj za koledarska leta od 2015 do 2019.

(2)

V skladu s členom 7(2) Uredbe (EU) št. 1307/2013 se ocenjeni rezultat zmanjšanja plačil iz člena 11(6) navedene uredbe, ki ga sporočijo države članice, da na voljo kot podpora Unije za ukrepe v okviru načrtovanja programov razvoja podeželja. Zato je treba Prilogo I k Uredbi (EU) št. 1305/2013 in Prilogo III k Uredbi (EU) št. 1307/2013 prilagoditi glede na zneske, ki so jih sporočile države članice.

(3)

Poleg tega je lahko v nekaterih primerih rezultat zmanjšanja plačil ničen zlasti zaradi struktur kmetijskih gospodarstev v državah članicah ter pričakovane porazdelitve neposrednih plačil in možnosti držav članic, da uporabijo člen 11(2) Uredbe (EU) št. 1307/2013. Tako so Belgija, Luksemburg, Malta, Avstrija, Slovenija in Finska Komisijo obvestile o ocenjenem rezultatu zmanjšanj, ki je ničen za vsa koledarska leta od 2015 do 2019.

(4)	Belgija, Nemčija, Francija, Hrvaška, Litva in Romunija so se odločile, da uporabijo člen 11(3) Uredbe (EU) št. 1307/2013.

(5)

V skladu s členom 136a(1) Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (3) in členom 14(1) Uredbe (EU) št. 1307/2013 so Belgija, Češka, Danska, Nemčija, Estonija, Grčija, Nizozemska in Romunija Komisijo do 1. avgusta 2014 obvestile o svoji odločitvi, da določen odstotek svojih letnih nacionalnih zgornjih mej za koledarska leta od 2015 do 2019 prenesejo v načrtovanje programov za razvoj podeželja, ki se financirajo v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), kot določa Uredba (EU) št. 1305/2013.

(6)

V skladu s tretjim pododstavkom člena 136a(2) Uredbe (ES) št. 73/2009 in členom 14(2) Uredbe (EU) št. 1307/2013 je Madžarska Komisijo do 1. avgusta 2014 obvestila o svoji odločitvi, da v neposredna plačila prenese določen odstotek zneska, dodeljenega podpori za ukrepe v okviru načrtovanja programov za razvoj podeželja, ki se financirajo v okviru EKSRP, za obdobje od 2016 do 2020, kot določa Uredba (EU) št. 1305/2013.

(7)	Prilogo I k Uredbi (EU) št. 1305/2013 ter prilogi II in III k Uredbi (EU) št. 1307/2013 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(8)	Ker je ta uredba bistvena za nemoteno in pravočasno sprejetje programov za razvoj podeželja, je primerno, da začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije —

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga I k Uredbi (EU) št. 1305/2013 se nadomesti z besedilom iz Priloge I k tej uredbi.

Člen 2

Prilogi II in III k Uredbi (EU) št. 1307/2013 se nadomestita z besedilom iz Priloge II k tej uredbi.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 17. oktobra 2014

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 487.

(2) UL L 347, 20.12.2013, str. 608.

(3) Uredba Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 (UL L 30, 31.1.2009, str. 16).

PRILOGA I

„PRILOGA I

RAZDELITEV PODPORE UNIJE ZA RAZVOJ PODEžELJA (2014–2020)

(trenutne cene v EUR)
	2014	2015	2016	2017	2018	2019	2020	SKUPAJ 2014–2020
Belgija	78 342 401	78 499 837	91 078 375	97 175 076	97 066 202	102 912 713	102 723 155	647 797 759
Bolgarija	335 499 038	335 057 822	337 270 538	340 409 994	339 966 052	339 523 306	338 990 216	2 366 716 966
Češka	314 349 445	312 969 048	345 955 782	344 509 078	343 033 490	323 242 050	321 615 103	2 305 673 996
Danska	90 287 658	90 168 920	136 397 742	144 868 072	153 125 142	152 367 537	151 588 619	918 803 690
Nemčija	1 221 378 847	1 219 851 936	1 407 185 642	1 404 073 302	1 400 926 899	1 397 914 658	1 394 588 766	9 445 920 050
Estonija	103 626 144	103 651 030	111 192 345	122 865 093	125 552 583	127 277 180	129 177 183	823 341 558
Irska	313 148 955	313 059 463	313 149 965	313 007 411	312 891 690	312 764 355	312 570 314	2 190 592 153
Grčija	605 051 830	604 533 693	705 210 906	703 471 245	701 719 722	700 043 071	698 261 326	4 718 291 793
Španija	1 187 488 617	1 186 425 595	1 186 659 141	1 185 553 005	1 184 419 678	1 183 448 718	1 183 394 067	8 297 388 821
Francija	1 404 875 907	1 635 877 165	1 663 306 545	1 665 777 592	1 668 304 328	1 671 324 729	1 675 377 983	11 384 844 249
Hrvaška	332 167 500	282 342 500	282 342 500	282 342 500	282 342 500	282 342 500	282 342 500	2 026 222 500
Italija	1 480 213 402	1 483 373 476	1 491 492 990	1 493 380 162	1 495 583 530	1 498 573 799	1 501 763 408	10 444 380 767
Ciper	18 895 839	18 893 552	18 897 207	18 894 801	18 892 389	18 889 108	18 881 481	132 244 377
Latvija	138 327 376	150 968 424	153 066 059	155 139 289	157 236 528	159 374 589	161 491 517	1 075 603 782
Litva	230 392 975	230 412 316	230 431 887	230 451 686	230 472 391	230 483 599	230 443 386	1 613 088 240
Luksemburg	14 226 474	14 272 231	14 318 896	14 366 484	14 415 051	14 464 074	14 511 390	100 574 600
Madžarska	495 668 727	495 016 871	489 265 618	488 620 684	488 027 342	487 402 356	486 662 895	3 430 664 493
Malta	13 880 143	13 965 035	13 938 619	13 914 927	13 893 023	13 876 504	13 858 647	97 326 898
Nizozemska	87 118 078	87 003 509	118 496 585	118 357 256	118 225 747	118 107 797	117 976 388	765 285 360
Avstrija	557 806 503	559 329 914	560 883 465	562 467 745	564 084 777	565 713 368	567 266 225	3 937 551 997
Poljska	1 569 517 638	1 175 590 560	1 193 429 059	1 192 025 238	1 190 589 130	1 189 103 987	1 187 301 202	8 697 556 814
Portugalska	577 031 070	577 895 019	578 913 888	579 806 001	580 721 241	581 637 133	582 456 022	4 058 460 374
Romunija	1 149 848 554	1 148 336 385	1 176 689 135	1 186 544 149	1 184 725 381	1 141 925 604	1 139 927 194	8 127 996 402
Slovenija	118 678 072	119 006 876	119 342 187	119 684 133	120 033 142	120 384 760	120 720 633	837 849 803
Slovaška	271 154 575	213 101 979	215 603 053	215 356 644	215 106 447	214 844 203	214 524 943	1 559 691 844
Finska	335 440 884	336 933 734	338 456 263	340 009 057	341 593 485	343 198 337	344 776 578	2 380 408 338
Švedska	257 858 535	258 014 757	249 223 940	249 386 135	249 552 108	249 710 989	249 818 786	1 763 565 250
Združeno kraljestvo	667 773 873	752 322 030	755 698 156	755 518 938	755 301 511	756 236 113	756 815 870	5 199 666 491
Skupaj EU-28	13 970 049 060	13 796 873 677	14 297 896 488	14 337 975 697	14 347 801 509	14 297 087 137	14 299 825 797	99 347 509 365

Tehnična pomoč	34 130 699	34 131 977	34 133 279	34 134 608	34 135 964	34 137 346	34 138 756	238 942 629
Skupaj	14 004 179 759	13 831 005 654	14 332 029 767	14 372 110 305	14 381 937 473	14 331 224 483	14 333 964 553	99 586 451 994“

PRILOGA II

„

PRILOGA II

Nacionalne zgornje meje iz člena 6

(v tisočih EUR)
Koledarsko leto	2015	2016	2017	2018	2019	2020
Belgija	523 658	509 773	502 095	488 964	481 857	505 266
Bolgarija	721 251	792 449	793 226	794 759	796 292	796 292
Češka	844 854	844 041	843 200	861 708	861 698	872 809
Danska	870 751	852 682	834 791	826 774	818 757	880 384
Nemčija	4 912 772	4 880 476	4 848 079	4 820 322	4 792 567	5 018 395
Estonija	114 378	114 562	123 704	133 935	143 966	169 366
Irska	1 215 003	1 213 470	1 211 899	1 211 482	1 211 066	1 211 066
Grčija	1 921 966	1 899 160	1 876 329	1 855 473	1 834 618	1 931 177
Španija	4 842 658	4 851 682	4 866 665	4 880 049	4 893 433	4 893 433
Francija	7 302 140	7 270 670	7 239 017	7 214 279	7 189 541	7 437 200
Hrvaška (1)	183 035	202 065	240 125	278 185	316 245	304 479
Italija	3 902 039	3 850 805	3 799 540	3 751 937	3 704 337	3 704 337
Ciper	50 784	50 225	49 666	49 155	48 643	48 643
Latvija	181 044	205 764	230 431	255 292	280 154	302 754
Litva	417 890	442 510	467 070	492 049	517 028	517 028
Luksemburg	33 604	33 546	33 487	33 460	33 432	33 432
Madžarska	1 345 746	1 344 461	1 343 134	1 343 010	1 342 867	1 269 158
Malta	5 241	5 241	5 242	5 243	5 244	4 690
Nizozemska	749 315	736 840	724 362	712 616	700 870	732 370
Avstrija	693 065	692 421	691 754	691 746	691 738	691 738
Poljska	3 378 604	3 395 300	3 411 854	3 431 236	3 450 512	3 061 518
Portugalska	565 816	573 954	582 057	590 706	599 355	599 355
Romunija	1 599 993	1 772 469	1 801 335	1 872 821	1 903 195	1 903 195
Slovenija	137 987	136 997	136 003	135 141	134 278	134 278
Slovaška	438 299	441 478	444 636	448 155	451 659	394 385
Finska	523 333	523 422	523 493	524 062	524 631	524 631
Švedska	696 890	697 295	697 678	698 723	699 768	699 768
Združeno kraljestvo	3 173 324	3 179 880	3 186 319	3 195 781	3 205 243	3 591 683

PRILOGA III

Neto zgornje meje iz člena 7

(v milijon EUR)
Koledarsko leto	2015	2016	2017	2018	2019	2020
Belgija	523,7	509,8	502,1	489,0	481,9	505,3
Bolgarija	720,9	788,8	789,6	791,0	792,5	798,9
Češka	840,1	839,3	838,5	856,7	856,7	872,8
Danska	870,2	852,2	834,3	826,3	818,3	880,4
Nemčija	4 912,8	4 880,5	4 848,1	4 820,3	4 792,6	5 018,4
Estonija	114,4	114,5	123,7	133,9	143,9	169,4
Irska	1 214,8	1 213,3	1 211,8	1 211,4	1 211,0	1 211,1
Grčija	2 109,8	2 087,0	2 064,1	2 043,3	2 022,4	2 119,0
Španija	4 902,3	4 911,3	4 926,3	4 939,7	4 953,1	4 954,4
Francija	7 302,1	7 270,7	7 239,0	7 214,3	7 189,5	7 437,2
Hrvaška (2)	183,0	202,1	240,1	278,2	316,2	304,5
Italija	3 897,1	3 847,3	3 797,2	3 750,0	3 702,4	3 704,3
Ciper	50,8	50,2	49,7	49,1	48,6	48,6
Latvija	181,0	205,7	230,3	255,0	279,8	302,8
Litva	417,9	442,5	467,1	492,0	517,0	517,0
Luksemburg	33,6	33,5	33,5	33,5	33,4	33,4
Madžarska	1 276,7	1 275,5	1 274,1	1 274,0	1 273,9	1 269,2
Malta	5,2	5,2	5,2	5,2	5,2	4,7
Nizozemska	749,2	736,8	724,3	712,5	700,8	732,4
Avstrija	693,1	692,4	691,8	691,7	691,7	691,7
Poljska	3 359,2	3 375,7	3 392,0	3 411,2	3 430,2	3 061,5
Portugalska	565,9	574,0	582,1	590,8	599,4	599,5
Romunija	1 600,0	1 772,5	1 801,3	1 872,8	1 903,2	1 903,2
Slovenija	138,0	137,0	136,0	135,1	134,3	134,3
Slovaška	435,5	438,6	441,8	445,2	448,7	394,4
Finska	523,3	523,4	523,5	524,1	524,6	524,6
Švedska	696,8	697,2	697,6	698,7	699,7	699,8
Združeno kraljestvo	3 169,8	3 176,3	3 182,7	3 191,4	3 200,8	3 591,7

“

(1) Nacionalna zgornja meja za Hrvaško za koledarsko leto 2021 je 342 539 000 EUR, za leto 2022 pa 380 599 000 EUR.

(2) Neto zgornja meja za Hrvaško za koledarsko leto 2021 je 342 539 000 EUR, za leto 2022 pa 380 599 000 EUR.

23.12.2014

Uradni list Evropske unije

L 367/22

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1379/2014

z dne 16. decembra 2014

o uvedbi dokončne izravnalne dajatve na uvoz nekaterih izdelkov iz steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ter o spremembi Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 248/2011 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 597/2009 z dne 11. junija 2009 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1), zlasti člena 15 Uredbe, in Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (2), ter zlasti členov 9(4) in 11(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

A. POSTOPEK

1. Veljavni ukrepi

(1)	Z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 248/2011 (3) je Svet uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki so trenutno uvrščeni pod oznake KN 7019 11 00, ex 7019 12 00 in 7019 31 00.

2. Začetek protisubvencijske preiskave

(2)

Evropska komisija („Komisija“) je 12. decembra 2013 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije („obvestilo o začetku protisubvencijske preiskave“) (4), napovedala začetek protisubvencijskega postopka glede uvoza nekaterih izdelkov iz steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“ ali „zadevna država“) v Evropsko unijo.

(3)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 28. oktobra 2013 vložilo Evropsko združenje proizvajalcev steklenih vlaken („APFE“) („pritožnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje nekaterih izdelkov iz steklenih vlaken v Uniji. Pritožba je vsebovala dokaze prima facie o subvencioniranju nekaterih izdelkov iz steklenih vlaken in o znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, o čemer je Komisija menila, da zadostuje za utemeljitev začetka preiskave.

(4)

Pred začetkom preiskave in v skladu s členom 10(7) Uredbe (ES) št. 597/2009 („osnovna protisubvencijska uredba“) je Komisija vlado LRK obvestila, da je prejela pravilno dokumentirano pritožbo o domnevnem subvencioniranem uvozu nekaterih izdelkov iz steklenih vlaken s poreklom iz LRK, ki povzroča znatno škodo industriji Unije. Komisija je povabila vlado LRK na posvetovanja, da se pojasni vsebina pritožbe in doseže sporazumna rešitev.

(5)

Vlada LRK je sprejela povabilo na posvetovanja, ki so potekala 5. decembra 2013. Na posvetovanjih ni bila dosežena sporazumna rešitev. Vendar je Komisija ustrezno upoštevala pripombe vlade LRK v zvezi s shemami iz pritožbe. Po posvetovanjih je vlada LRK 9. decembra 2013 predložila svoje pisno stališče.

(6)	Vlada LRK je bila povabljena na nadaljnja posvetovanja glede dodatnih shem, ki so bile ugotovljene v preiskavi. Vendar je povabilo zavrnila s trditvijo, da ni prejela zadostnih informacij o zadevnih shemah.

3. Vzporedni zahtevek za delni vmesni pregled veljavnih protidampinških ukrepov

(7)

Komisija je prejela zahtevek za začetek delnega vmesnega pregleda veljavnih protidampinških ukrepov (5), omejenega na škodo, v skladu s členom 11(3) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 („osnovna protidampinška uredba“). Zahtevek je 28. oktobra 2013 vložilo združenje APFE v imenu proizvajalcev Unije, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje nekaterih izdelkov iz steklenih vlaken v Uniji.

(8)

Komisija je ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek delnega vmesnega pregleda, zato je 18. decembra 2013 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije („obvestilo o začetku protidampinškega delnega vmesnega pregleda“) (6), napovedala začetek delnega vmesnega pregleda v skladu s členom 11(3) osnovne protidampinške uredbe.

(9)

En proizvajalec izvoznik je trdil, da so sedanji ukrepi, ki so bili uvedeni z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 248/2011, zanj nični in da bi bilo torej treba potekajočo preiskavo v zvezi pregledom zadevnih ukrepov, uvedenih z navedeno uredbo, zaključiti. Trdil je, da sedanji ukrepi kršijo Protidampinški sporazum STO, saj mu je bila zavrnjena individualna obravnava v skladu z določbami člena 9(5) osnovne protidampinške uredbe, ki so veljale ob njenem sprejetju. Svojo trditev je podprl s sklicevanjem na poročilo pritožbenega organa STO z dne 28. julija 2011 v zadevi DS397 (7).

(10)

Po objavi poročila pritožbenega organa STO z dne 28. julija 2011 v zadevi DS397 je bil člen 9(5) osnovne protidampinške uredbe spremenjen (8). Sprememba velja za vse preiskave, ki so se začele po 6. septembru 2012, ko je uredba začela veljati. Kar zadeva proizvajalce izvoznike, za katere se uporabljajo ukrepi, ki so bili veljavni že pred tem datumom, je Komisija 23. marca 2012 (9) objavila obvestilo, v katerem je vse proizvajalce izvoznike iz držav brez tržnega gospodarstva pozvala, naj zahtevajo pregled, če menijo, da bi bilo treba ukrepe, ki se uporabljajo zanje, pregledati s stališča navedenega poročila pritožbenega organa. V tem obvestilu je bila posebej navedena Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 248/2011. Ta proizvajalec izvoznik Komisiji ni predložil zahtevka za pregled niti ni zahteval vmesnega pregleda v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe.

(11)	Veljavnost sedanjih ukrepov torej ni sporna, zato se trditev zavrne.

4. Obdobje preiskave in obravnavano obdobje, ki velja za obe preiskavi

(12)	Preiskava subvencioniranja in škode je zajemala obdobje od 1. oktobra 2012 do 30. septembra 2013 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2010 do konca OP („obravnavano obdobje“).

(13)

Analizi škode, izvedeni v protisubvencijskem in protidampinškem delnem vmesnem pregledu, temeljita na isti opredelitvi industrije Unije, reprezentativnih proizvajalcih Unije in obdobjih preiskave ter sta privedli do enakih sklepov, razen če ni določeno drugače. To se je štelo za primerno zaradi poenostavitve analize škode ter doseganja doslednih ugotovitev v obeh preiskavah. Zato so bile pripombe glede vidikov škode, predložene v katerem koli od teh dveh postopkov, upoštevane v obeh preiskavah.

5. Stranke, ki jih preiskava zadeva

(14)

Komisija je v obeh obvestilih o začetku vse zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če so pripravljene sodelovati v preiskavi. Poleg tega je Komisija pritožnika, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike in organe v LRK, znane uvoznike, dobavitelje ter uporabnike, trgovce in združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, posebej obvestila o začetku obeh preiskav in jih povabila k sodelovanju.

(15)	Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe glede začetka obeh preiskav in zaprosijo za zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

6. Vzorčenje

(16)

Komisija je v obeh obvestilih o začetku napovedala, da bo v skladu s členom 17 osnovne protidampinške uredbe in členom 27 osnovne protisubvencijske uredbe z izbiro vzorcev morda smiselno omejila število proizvajalcev izvoznikov iz LRK, nepovezanih uvoznikov in proizvajalcev Unije, ki jih bo preiskala.

6.1 Vzorčenje proizvajalcev Unije, ki velja za obe preiskavi

(17)

Komisija je v obeh obvestilih o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Komisija je izbrala vzorec na podlagi proizvodnje podobnega izdelka v Uniji in obsega prodaje podobnega izdelka na trgu Unije v OP ter na podlagi geografske porazdelitve. Ta vzorec je zajemal proizvodne obrate treh proizvajalcev Unije v Belgiji, Franciji in na Slovaškem (10), ki zajemajo približno 52 % celotne proizvodnje Unije in 49 % celotne prodaje na trgu Unije. Vzorec se je zato štel za reprezentativnega za celotno industrijo Unije. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe v zvezi z začasnim vzorcem.

(18)

Med preiskavama je vlada LRK trdila, da je bila za proizvajalce Unije v prvotni protidampinški preiskavi brez razloga uporabljena drugačna metodologija vzorčenja kot v trenutnih preiskavah. Vlada LRK je navedla, (i) da je Komisija izbrala vzorec že pred začetkom preiskav in je torej tudi pred začetkom preiskav določila, da je vzorec potreben, (ii) da so morale v prvotni preiskavi vse strani, ki so želele biti vključene v vzorec, Komisiji predložiti informacije v 15 dneh po začetku preiskave, medtem ko v trenutnih preiskavah proizvajalcem, ki so že vključeni v vzorec, tega ni treba storiti, (iii) da strani, ki so želele biti vključene v vzorec, v nobenem od obeh obvestil o začetku niso bile obveščene o tem, katere informacije morajo predložiti za vključitev v vzorec, in da niso bile zagotovljene nikakršne informacije v zvezi z obsegom proizvodnje in prodaje, ki ju predstavljajo vzorčeni proizvajalci, ter (iv) da uporabljeno merilo za izbor, v skladu s katerim „ta vzorec predstavlja največji reprezentativni obseg proizvajalcev, ki ga je mogoče v razpoložljivem času ustrezno preiskati“, ni bilo vključeno v člen 17 osnovne protidampinške uredbe, zato vzorec, izbran na podlagi tega merila, ni bil v skladu s to določbo.

(19)

Komisija je v obeh obvestilih o začetku pojasnila, da se je zaradi velikega števila proizvajalcev Unije in dokončanja preiskav v določenih rokih odločila za vzorčenje, hkrati pa je predlagala tudi začasni vzorec. Enako metodologijo, tj. vzorčenje, je uporabila tudi v predhodni preiskavi. Metodologija se zaradi uporabe začasnega vzorca ni spremenila, pač pa je tako zgolj postala učinkovitejša, saj je pridobila več časa, medtem ko so bile v celoti upoštevane tudi pravice do obrambe. Komisija je seveda omogočila, da se ji javijo tudi drugi proizvajalci Unije, ki menijo, da obstajajo razlogi za njihovo vključitev v vzorec, ali katere koli druge zainteresirane strani, ki bi želele predložiti kakršne koli drugi pomembne informacije v zvezi z vzorcem. V končnem vzorcu bi bilo treba upoštevati vse morebitne predložene pripombe. Ker v zvezi s predlaganim vzorcem ni bila predložena nobena pripomba, je bil začasni vzorec potrjen. Kar zadeva drugo trditev, so proizvajalci, ki so bili začasno izbrani za vzorec, izpolnili uveljavljeni obrazec z informacijami, ki jih je Komisija potrebovala za izbiro začasnega vzorca. Obrazec in odgovori so na voljo za pregled v nezaupnem spisu. Kar zadeva tretjo trditev, so bile strani, ki so želele biti vključene, pozvane, naj to sporočijo Komisiji v 15 dneh od datuma objave obeh obvestil o začetku, imele pa so tudi možnost vpogleda v nezaupni spis, kjer so bili na voljo uveljavljeni obrazci. Na teh uveljavljenih obrazcih so bile navedene informacije o obsegu proizvodnje in prodaje. Tudi četrta trditev je neutemeljena, saj je v členu 17(1) osnovne protidampinške uredbe jasno naveden največji reprezentativni obseg, ki ga je mogoče v razpoložljivem času ustrezno preiskati.

(20)

Vlada LRK je po dokončnem razkritju ponovila svoje trditve v zvezi z domnevno postopkovno neskladnostjo pri izbiri vzorca proizvajalcev Unije pred začetkom obeh preiskav in poudarila: i) da je utemeljitev Komisije glede izpolnjevanja rokov preiskav nesprejemljiva, saj člen 17(2) osnovne protidampinške uredbe in člen 27(2) osnovne protisubvencijske uredbe jasno predvidevata vzorčenje po začetku obeh preiskav in v skladu s pripombami, predloženimi v treh tednih po začetku obeh preiskav, ii) da je začasni vzorec diskriminatoren ali neobjektiven in bi druge proizvajalce Unije odvrnil od tega, da bi se javili, ter iii) da Komisija drugim proizvajalcem Unije ni dala na voljo treh tednov časa, da bi se javili.

(21)

V členu 17(2) osnovne protidampinške uredbe in členu 27(2) osnovne protisubvencijske uredbe je navedeno, da „je dana prednost izbiranju vzorca ob hkratnem posvetovanju z zadevnimi strankami oz. njihovem soglašanju, pod pogojem, da se te stranke javijo in dostavijo dovolj informacij v treh tednih po začetku preiskave“. V zvezi s prvo trditvijo osnovna protidampinška uredba in osnovna protisubvencijska uredba Komisiji ne preprečujeta, da bi ob začetku preiskave predlagala začasni vzorec, v zvezi s katerim lahko strani predložijo svoje pripombe. Glede na to, da se proizvajalci Unije (ali vsaj večina izmed njih) strinjajo s pritožbo, in ob upoštevanju informacij, pridobljenih z uveljavljenimi obrazci, je imela Komisija na voljo potrebne informacije o industriji Unije, da je lahko v začetni fazi izbrala začasni vzorec. Zaradi teh informacij se postopek vzorčenja proizvajalcev Unije razlikuje od postopka, uporabljenega pri proizvajalcih izvoznikih. V zvezi z drugo in tretjo trditvijo je bilo v obvestilih o začetku navedeno, da morajo proizvajalci Unije, ki menijo, da bi morali biti vključeni v vzorec, to Komisiji sporočiti v 15 dneh. Komisija ne vidi razloga, zakaj bi to kršilo osnovno uredbo ali se štelo za diskriminatorno, neobjektivno ali celo odvračajoče.

(22)	Vlada LRK je trdila, da vzorec ni reprezentativen, ker vanj ni bila vključena nobena družba s precejšnjo proizvodnjo za lastno uporabo in torej del domače industrije preprosto ni bil ocenjen.

(23)	Ta trditev se zavrne, saj so vzorčeni proizvajalci Unije imeli prodajo za lastno uporabo. Poleg tega vlada LRK ni navedla, katerega proizvajalca Unije bi bilo treba vključiti in katerega izključiti.

(24)	En proizvajalec izvoznik je trdil, da vzorec proizvajalcev Unije ni reprezentativen, ker noben vzorčeni proizvajalec Unije ni izdeloval/prodajal rogoznic iz rezanih niti.

(25)

Vzorčeni subjekti treh proizvajalcev Unije res niso izdelovali rogoznic iz rezanih niti, izdelovali pa rogoznice iz filamentov in druge glavne vrste izdelkov. Vzorčeni subjekti so se zato šteli za reprezentativne, tudi zato, ker so predstavljali 52 % celotne proizvodnje v Uniji in 49 % celotne prodaje na trgu Unije ter je bila z njimi dosežena dobra geografska porazdelitev. Dejstvo, da vzorčeni proizvajalci Unije niso izdelovali ene od številnih vrst izdelkov, ne spremeni te sklepne ugotovitve.

6.2 Vzorčenje uvoznikov, ki velja za obe preiskavi

(26)	Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj predložijo informacije, določene v obeh obvestilih o začetku.

(27)	Ker sta obrazec za vzorčenje izpolnila samo dva nepovezana uvoznika, vzorčenje ni bilo potrebno.

6.3 Vzorčenje proizvajalcev izvoznikov iz LRK, ki velja za obe preiskavi

(28)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je proizvajalce izvoznike iz LRK pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilih o začetku. Poleg tega je Komisija prosila stalno predstavništvo LRK pri Uniji, naj navede in/ali obvesti morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi bili lahko zainteresirani za sodelovanje v preiskavi.

(29)

Osem proizvajalcev izvoznikov iz zadevne države je zagotovilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 27(1) osnovne protisubvencijske uredbe in členom 17(1) osnovne protidampinške uredbe izbrala vzorec treh proizvajalcev izvoznikov na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza, ki ga je bilo mogoče v razpoložljivem času ustrezno preiskati. V skladu s členom 27(2) osnovne protisubvencijske uredbe in členom 17(2) osnovne protidampinške uredbe je Komisija pozvala vse znane zadevne proizvajalce izvoznike in organe zadevne države, naj predložijo pripombe o začasno izbranem vzorcu. Prejela ni nobenih pripomb. Komisija je zato sklenila, da ohrani predlagani vzorec, pri čemer so bile vse zainteresirane strani ustrezno obveščene o končnem izbranem vzorcu.

(30)

Vzorec proizvajalcev izvoznikov ali skupin proizvajalcev izvoznikov je torej naslednji:

—	Chongqing Polycomp International Corporation („CPIC“);

—	Jiangsu Changhai Composite Materials Holding Co., Ltd („OCH“) in povezani družbi; Changzhou New Changhai Fiberglass Co., Ltd („NCH“) in Changzhou Tianma Group Co., Ltd („Tianma“). Za vse tri družbe se uporablja ime „Jiangsu Changhai Group“;

—	Jushi Group Co., Ltd in povezani družbi; Jushi Group Chengdu Co., Ltd in Jushi Group Jiujiang Co., Ltd. Za vse tri družbe se uporablja ime „Jushi Group“.

(31)	Glede na odgovore na obrazcih za vzorčenje je vzorec zajemal 78 % celotnega izvoza iz LRK v Unijo v OP.

7. Izpolnjeni vprašalniki in preveritveni obiski

(32)	Komisija je vprašalnike poslala vladi LRK, vsem kitajskim proizvajalcem izvoznikom, ki so to zahtevali, in vzorčenim proizvajalcem Unije, uporabnikom ter trgovinskim združenjem, ki so se javili v rokih, določenih v obeh obvestilih o začetku.

(33)

Izpolnjene vprašalnike so poslali vlada, trije vzorčeni kitajski proizvajalci izvozniki, trije vzorčeni proizvajalci Unije, 14 uporabnikov in dva nepovezana uvoznika. Vendar je eden od uporabnikov vprašalnik izpolnil neustrezno, tako da Komisija ni mogla opraviti smiselne analize predloženih podatkov, čeprav je uporabnika na to večkrat pisno opomnila.

(34)	Poleg tega se je kot zainteresirana stran v imenu svojih članov javilo združenje „Glass Alliance Europe“, ki zastopa steklarsko industrijo, in predložilo svoje stališče.

(35)	Pisna stališča so poslala tudi številna druga združenja uporabnikov, med drugim „Danish Wind Industry Association“, „Danish Plastics Federation“ in „Groupement de la Plasturgie Industrielle et des Composites“ (GPIC) ter družba Siemens Wind Power AG.

(36)	Poleg tega je pripombe predložila kitajska trgovinska zbornica za uvoz in izvoz proizvodov lahke industrije in obrti („CCCLA“).

(37)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev subvencioniranja, nastale škode in interesa Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne protidampinške uredbe in členom 26 osnovne protisubvencijske uredbe so potekali v prostorih vlade LRK in naslednjih družb:

proizvajalci Unije:

—	3B Fibreglass SPRL, Belgija,

—	Owens Corning Fibreglass France, Francija,

—	Johns Manville Slovakia a.s., Slovaška;

proizvajalci izvozniki iz LRK:

—	Chongqing Polycomp International Corporation,

—	Jiangsu Changhai Composite Materials Holding Co., Ltd,

—	Changzhou New Changhai Fiberglass Co., Ltd,

—	Changzhou Tianma Group Co., Ltd,

—	Jushi Group Co., Ltd,

—	Jushi Group Chengdu Co., Ltd,

—	Jushi Group Jiujiang Co., Ltd;

trgovci, povezani s proizvajalci izvozniki iz LRK:

—	China National Building Materials and Equipment Import and Export Corporation („CMBIE“),

—	China National Building Materials International Corporation („CNBMIC“);

trgovci, povezani s proizvajalci izvozniki v Uniji:

—	Jushi Italia Srl,

—	Jushi Spain SA,

—	Jushi France SAS;

nepovezani uvozniki:

—	Helm AG, Nemčija;

uporabniki:

—	Basell Polyolefine, Nemčija,

—	DSM, Nizozemska,

—	DuPont de Nemours, Belgija,

—	Exel Composites, Belgija,

—	Fiberline Composites, Danska,

—	Formax, Združeno kraljestvo,

—	Polyone, Nemčija,

—	Vestas Wind Systems, Danska.

(38)

Vlada LRK je skratka trdila, da so bile njene pravice do obrambe glede dostopa do dokumentacije, ki je na voljo za pregled zainteresiranim stranem, kršene, ker v nezaupnih dokumentih ni bilo informacij brez jasnega „dobrega razloga“ ali dovolj podrobni povzetki ali izjemoma razlogi, zakaj nezaupen povzetek ni naveden.

(39)

Komisija je menila, da je bilo v nezaupni dokumentaciji, ki je na voljo za pregled zainteresiranim stranem, dovolj informacij, na podlagi katerih so lahko zainteresirane strani pregledale podatke, ki jih je Komisija uporabila v analizi, zato se je trditev štela za neutemeljeno. Komisija je vladi sporočila razloge, zakaj je trditve označila za neutemeljene.

(40)	Vlada LRK in en proizvajalec izvoznik sta po dokončnem razkritju ponovila svoje trditve, da je bila določba o zaupnosti preširoko uporabljena, ter zahtevala razkritje vrst izdelkov, ki so jih prodajali proizvajalci Unije, in skupne količine na kontrolno številko izdelka (PCN).

(41)	Komisija meni, da pravice do obrambe niso bile kršene, saj so vsi proizvajalci izvozniki prejeli poseben dokument o razkritju številk PCN, ki jih izdelujejo vzorčeni proizvajalci Unije in pri katerih je šlo za konkurenco z LRK. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

B. ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

1. Zadevni izdelek

(42)

Izdelek, obravnavan v obeh preiskavah, je enak izdelku, ki je opredeljen v Izvedbeni uredbi Sveta (EU) št. 248/2011 in opisan v obeh obvestilih o začetku, in sicer rezane niti iz steklenih vlaken dolžine 50 mm ali manj, rovingi iz steklenih vlaken, razen tistih, ki so impregnirani in premazani ter imajo izgubo pri sežigu več kot 3 % (kot je določeno v standardu ISO 1887), in rogoznice iz steklenih vlaken, razen rogoznic iz steklene volne („zadevni izdelek“ ali „izdelki iz steklenih vlaken“), s poreklom iz LRK, ki so trenutno uvrščeni pod oznake KN 7019 11 00, ex 7019 12 00 in 7019 31 00 (zadnja oznaka je 1. januarja 2014 nadomestila oznako 7019 31 10).

(43)

Zadevni izdelek je surovina, ki se najpogosteje uporablja za termoplastične in duroplastne smole v industriji kompozitov. Taki kompozitni materiali (s steklenimi vlakni ojačane plastike) se uporabljajo v številnih sektorjih, kot so avtomobilska industrija, elektrika/elektronika, vetrnice za mline na veter, gradbeništvo, rezervoarji/cevi, potrošniško blago, vesoljska/vojaška industrija itd.

(44)

Obstajajo tri osnovne vrste izdelkov iz steklenih vlaken, ki jih zajema ta postopek – tj. rezane niti (11), rovingi (12) in rogoznice (13) (razen iz steklene volne). Preiskava je pokazala, da imajo različne vrste zadevnega izdelka kljub različnemu videzu in morebitnim razlikam pri končni uporabi enake osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti ter se v osnovi uporabljajo za iste namene.

2. Zahtevki za izključitev izdelka

2.1 Oznaka KN 7019 31 90

(45)

Po objavi obeh obvestil o začetku je CCCLA izrazila pripombo, da obe obvestili o začetku navajata oznako KN 7019 31 10, medtem ko je pritožnik navedel oznako KN 7019 31 00, ki ne obstaja več. Navedla je, da so izdelki, ki so bili prej uvrščeni pod oznako KN 7019 31 00, zdaj uvrščeni pod dve različni oznaki KN: 7019 31 10 (rogoznice iz steklenih vlaken – iz filamentov) in 7019 31 90 (rogoznice iz steklenih vlaken – drugo). Glede na to, da trenutni preiskavi zajemata nekatere izdelke iz steklenih vlaken, CCCLA meni, da bi bilo treba izdelke, uvrščene pod oznako KN 7019 31 90, torej „rogoznice iz steklenih vlaken brez filamentov“, izključiti iz obsega zadevnega izdelka.

(46)	Ta zahteva je brezpredmetna, ker ta izdelek sploh ne velja za zadevni izdelek.

(47)	Pritožnik je navedel oznako KN ex 7019 31 00 in izrecno poudaril, da so rogoznice iz steklene volne (tj. druge rogoznice ali rogoznice iz steklenih vlaken brez filamentov) izključene. Zato je pred oznako KN „ex“.

(48)

Obe obvestili o začetku sta bili objavljeni decembra 2013 in v obeh je bilo navedeno „ki so trenutno uvrščeni pod oznake KN […] 7019 31 10“. Glede na to, da so od 1. januarja 2012 izdelki, ki so bili prej uvrščeni pod oznako KN 7019 31 00, zdaj razdeljeni pod oznaki KN 7019 31 10 in 7019 31 90, obvestilo o začetku ne vsebuje „rogoznic iz steklenih vlaken brez filamentov“, ker je v njem navedeno „ki so trenutno uvrščeni pod oznake KN […] 7019 31 10“.

(49)

Vendar je v veljavni Uredbi navedeno „ki so trenutno uvrščeni pod oznake KN […] 7019 31 00“, pri čemer se upošteva, da sta bili oznaki KN 7019 31 10 in 7019 31 90 vnovič združeni 1. januarja 2014, ker ni bil pod oznako KN 7019 31 90 uvrščen praktično noben izdelek (saj so bile rogoznice iz steklenih vlaken – drugo, tj. rogoznice iz steklene volne, uvrščene pod oznako KN 7019 39 00).

(50)	Zahteva za izključitev oznake KN 7019 31 90 torej ni ustrezna.

2.2 Teksturirani rovingi

(51)	En uporabnik je zahteval, naj se iz obsega izdelka odstranijo teksturirani rovingi (14), ker jih proizvajalci steklenih vlaken v Uniji ne izdelujejo.

(52)

Vendar je bilo pri treh družbah v Uniji ugotovljeno, da proizvedejo dovolj teksturiranih rovingov za nabavne potrebe trga. Preiskavi sta pokazali, da imajo vse različne vrste zadevnega izdelka kljub morebitnim razlikam pri končni uporabi enake osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti ter se dejansko uporabljajo za iste namene. Zahteva za izključitev teksturiranih rovingov iz obsega izdelka se zato zavrne.

(53)

Vlada LRK je po končnem razkritju trdila, da bi bilo treba teksturirane rovinge izključiti, ker (i) je samo en proizvajalec Unije oskrboval trg s teksturiranimi rovingi v omejenih količinah in zato kakršen koli uvoz takih izdelkov ne bi mogel škodovati industriji Unije, (ii) se teksturirani rovingi razlikujejo od neposrednih rovingov, ki imajo zaradi sestavljenega profila, proizvedenega s pultruzijo, večjo moč v navzkrižni smeri, in se izdelujejo v drugačnem proizvodnem procesu, ter (iii) v nasprotju z ukrepi, izvedenimi v zvezi s prejo v prvotni protidampinški preiskavi, Komisija meni, da omejena nadomestljivost ni zadosten dejavnik za to, da bi dovolila izključitev teksturiranih rovingov.

(54)

V zvezi s prvo trditvijo Komisija ponavlja, da je v Uniji več proizvajalcev z zadostno zmogljivostjo za izpolnjevanje tržnih potreb po teksturiranih rovingih, vendar trenutno to vrsto izdelka prodaja le eden. Argument vlade LRK, da izdelek dejansko prodaja le en proizvajalec Unije, prej kaže na škodo, saj to pomeni, da so se uporabniki preusmerili k drugim dobaviteljem zunaj Unije, zlasti iz LRK.

(55)

V zvezi z drugo trditvijo je proizvodni proces za teksturirane rovinge enak proizvodnemu procesu za „običajne“ rovinge; edina razlika je dodatni korak vpihavanja zraka v roving, za kar je potrebna le razmeroma poceni dodatna oprema, osnovne tehnične in fizikalne lastnosti izdelka pa ostanejo enake. Teksturirani rovingi so le videti nekoliko bolj kosmati kot „običajni“ rovingi.

(56)	V zvezi s tretjo trditvijo je Komisija uporabila enak pristop kot v predhodni preiskavi, v kateri so bili teksturirani rovingi prav tako del zadevnega izdelka in je bila zahteva za izključitev zavrnjena. Predložen ni bil noben argument, na podlagi katerega bi bilo mogoče sklepati drugače.

(57)	Zahteva za izključitev teksturiranih rovingov iz obsega izdelka se zato zavrne.

2.3 Izdelki, pri katerih industrija Unije ni izpostavljena konkurenci iz LRK

(58)

Vlada LRK je zahtevala, naj se izdelki, pri katerih industrija Unije ni izpostavljena konkurenci uvoza iz Kitajske (kot je navedeno v nezaupni različici protisubvencijske pritožbe), odstranijo iz obsega izdelka. Izdelki, na katere se zahteva nanaša, so rezane niti za mokro uporabo (RNMU) in rogoznice.

(59)

RNMU imajo omejen rok uporabe in večje stroške prevoza, ki so posledica dodatne teže zaradi vsebnosti vode. Kljub temu se z RNMU globalno trguje. Preiskava je pokazala, da imajo vse različne vrste zadevnega izdelka kljub različnemu videzu in morebitnim razlikam pri končni uporabi enake osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti ter se dejansko uporabljajo za iste namene. RNMU in rogoznice se kot vse druge vrste zadevnega izdelka uporabljajo kot material za utrjevanje. Poleg tega trditev vlade LRK, da nekateri kitajski izdelki iz steklenih vlaken še niso v velikih količinah prisotni na trgu Unije, ne izključuje možnosti, da bo v prihodnjem poslovnem ravnanju prišlo do spremembe, kar zadeva izvoz teh določenih vrst. Zahteva za izključitev teh izdelkov iz obsega izdelka se zato zavrne.

(60)

Vlada LRK je po končnem razkritju trdila, da (i) RNMU izdeluje samo en proizvajalec Unije in zato kakršen koli uvoz takih izdelkov ne bi mogel škodovati industriji Unije, (ii) proizvajalci Unije ne trpijo škode v zvezi z navedenimi izdelki, saj je industrija Unije v odprti različici pritožbe trdila, da lahko pri navedenih izdelkih ustvarja 8- do 10-odstotni dobiček, (iii) so za RNMU značilni večja vsebnost vode, omejen rok uporabe in drugačen proizvodni proces, zato se po fizikalnih in kemijskih lastnostih razlikujejo od običajnih rezanih niti, in (iv) v nasprotju z ukrepi, izvedenimi v zvezi s prejo v predhodni preiskavi, Komisija meni, da omejena nadomestljivost ni zadosten dejavnik za to, da bi dovolila izključitev RNMU in rogoznic.

(61)	Prva trditev se zavrne, ker RNMU izdeluje več proizvajalcev Unije in zato je škoda v zvezi s to vrsto izdelka mogoča tudi za industrijo Unije.

(62)

V zvezi z drugo trditvijo dejstvo, da so nekatere vrste izdelkov v nekem trenutku dobičkonosne, ni zadosten razlog za izključitev teh vrst izdelkov. Poleg tega se RNMU v Unijo uvažajo v veliko manjših količinah kot drugi izdelki iz steklenih vlaken. Stopnja dobička samo za to vrsto izdelka zato ni reprezentativna za zadevni izdelek.

(63)

V zvezi s tretjo trditvijo zadevni izdelek ni opredeljen glede na svojo vsebnost vode. Vsebnost vode RNMU zato ne zadošča za izključitev izdelka. Poleg tega je proizvodni proces za RNMU enak proizvodnemu procesu za rezane niti za suho uporabo (RNSU), le da ima slednji en proizvodni korak manj, in sicer fazo sušenja.

(64)	V zvezi s četrto trditvijo je Komisija uporabila enak pristop kot v predhodni protidampinški preiskavi, v kateri so bili RNMU prav tako del zadevnega izdelka. Predložen ni bil noben argument, na podlagi katerega bi bilo mogoče sklepati drugače.

(65)	Zahteva za izključitev RNMU iz obsega izdelka se zato zavrne.

3. Podobni izdelek

(66)

Podobno kot pri prejšnji protidampinški preiskavi je bilo za zadevni izdelek in izdelke iz steklenih vlaken, ki se proizvajajo in prodajajo na domačem trgu LRK, ter izdelke iz steklenih vlaken, ki jih v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije, ugotovljeno, da imajo enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter enako uporabo. Ti izdelki se zato za namene sedanjih preiskav obravnavajo kot podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne protidampinške uredbe in člena 2(c) osnovne protisubvencijske uredbe.

C. SUBVENCIJA

1. Uvod

(67)

V 12. petletnem načrtu za nacionalni gospodarski in družbeni razvoj LRK je poudarjena strateška vizija vlade LRK za izboljšanje in spodbujanje ključnih industrij, med drugim proizvodnje izdelkov iz steklenih vlaken. V poglavju 9 12. petletnega načrta, ki zadeva preoblikovanje in posodobitev predelovalne industrije, je navedeno:

„Osredotočili se bomo na razvoj novih materialov, kot so fotonapetostno steklo, ultra tanek stekleni substrat, posebna steklena vlakna in posebne keramike.“

(68)

V oddelku 3 poglavja 9 navedenega načrta, ki zadeva tehnološko posodobitev podjetij, je izrecno navedeno, da bo vlada LRK „[…] podjetja spodbujala k izboljšanju zmogljivosti za razvoj novih izdelkov, povečanju tehnološkega vidika in dodane vrednosti izdelkov ter k hitrejši posodobitvi in nadgradnji lastnih izdelkov“.

(69)	Poleg tega je v oddelku 1 poglavja 10 načrta določeno: „V industriji novih materialov bo poudarek na razvoju novih funkcionalnih materialov, naprednih strukturnih materialov, visokozmogljivih vlaken in kompozitnih materialov, narejenih iz teh vlaken, ter osnovnih materialov za splošne namene.“

(70)	Pomen inovacij in novih materialov na splošno je jasno opredeljen v „12. petletnem programu za industrijske tehnološke inovacije“ in „Nacionalnem načrtu za dolgoročni razvoj znanosti in tehnologije (2006–2020)“.

(71)

Poleg tega so v „glavnem katalogu o prestrukturiranju industrije iz leta 2011 (sklep št. 9)“ kot spodbujana industrija izrecno navedeni „peč za vlečenje žice iz E-steklenih vlaken […], razvoj in proizvodnja visokozmogljivih steklenih vlaken in z njimi povezanih izdelkov“. Tudi v „katalogu za usmerjanje industrij za tuje naložbe“, v katerem so naštete industrije, pri katerih se spodbujajo tuje naložbe (15), sta izrecno navedeni proizvodnja izdelkov iz steklenih vlaken in proizvodnja posebnih steklenih vlaken.

(72)	Vlada LRK je trdila, da so ti načrti le smernice in niso zavezujoči. Toda 12. petletni načrt je, kot je jasno navedeno v njem, pravno zavezujoč: „Po opravljenem posvetovanju z Nacionalnim ljudskim kongresom glede načrta in njegovi odobritvi je ta načrt pravno veljaven.“

(73)

Vlada LRK je po razkritju trdila, da gre pri zadevnem izdelku samo za izdelke iz standardnih steklenih vlaken (E-stekla), ne iz tehnološko naprednejših visokozmogljivih steklenih vlaken (steklena vlakna za posebne namene ali S-stekla). Izdelek, ki ga zadeva ta preiskava, je zato zunaj obsega spodbujanih industrij, saj so med spodbujanimi industrijami samo posebna steklena vlakna ali visokozmogljiva vlakna. Vlada LRK se med drugim sklicuje na 12. petletni načrt, v katerem so navedena le „visokozmogljiva vlakna“ in „posebna steklena vlakna“.

(74)

Prvič, zadevni izdelek zajema nekaterih izdelkov iz steklenih vlaken. V opredelitvi izdelka ni posebej navedeno, ali so ti izdelki narejeni iz standardnih steklenih vlaken („E-stekla“) ali posebnih steklenih vlaken („S-stekla“). Drugič, nobena zainteresirana stran ni predložila zahtevka za izključitev izdelka, v katerem bi trdila, da posebna steklena vlakna ne bi smela biti v obsegu izdelka. Tretjič, vlada LRK ni oporekala dejstvu, da vlada spodbuja razvoj „posebnih steklenih vlaken“. Dejansko so tudi izdelki iz standardnih steklenih vlaken navedeni med industrijami, za katere se spodbujajo tuje naložbe (glej uvodno izjavo 71).

(75)

Tudi če bi se strinjali s tem, da vlada LRK spodbuja le razvoj visokozmogljivih steklenih vlaken (na primer S-stekla), v preiskavi ni bila ugotovljena nikakršna razlika med industrijo standardnih steklenih vlaken in industrijo posebnih steklenih vlaken. Nasprotno, vse izdelke iz steklenih vlaken, izdelane iz E-stekla ali iz visokozmogljivih steklenih vlaken, kot je S-steklo, izdeluje ista industrija steklenih vlaken. Komisija je v zvezi s tem ugotovila predvsem, da vsi vzorčeni kitajski proizvajalci izvozniki v svojih proizvodnih procesih uporabljajo standardna steklena vlakna (E-steklo) in visokozmogljiva steklena vlakna (na primer S-steklo) ter da ni vzpostavljen nikakršen mehanizem za omejevanje zagotovljene podpore enemu segmentu proizvodnje, ali v obliki prednostnih posojil ali zagotavljanja pravic do rabe zemljišč. Iz tega sledi, da izrecno spodbujanje razvoja izdelkov iz visokozmogljivih steklenih vlaken ne more niti z zakonodajo niti z dejstvi izključiti industrije osnovnih steklenih vlaken iz splošne strateške politike za spodbujanje podjetij k izboljševanju zmogljivosti za razvoj novih izdelkov, povečanju tehnološkega vidika in dodane vrednosti izdelkov ter k hitrejši posodobitvi in nadgradnji izdelkov.

(76)	Na podlagi tega se sklene, da je trditev, da zadevni izdelek ni del spodbujane industrije, neutemeljena in se zato zavrne.

(77)

Poleg tega je v „Sklepu št. 40 državnega sveta o razglasitvi in izvajanju začasnih določb o spodbujanju prilagajanja industrijske strukture“ (ki se skupaj s priloženimi „začasnimi določbami o spodbujanju prilagajanja industrijske strukture“ imenuje „sklep št. 40“) navedeno, da bo kitajska vlada dejavno podpirala razvoj različnih vrst industrij (16).

(78)

Čeprav v sklepu št. 40 ni izrecno navedena industrija steklenih vlaken ali splošneje industrija novih materialov, je vendarle vsem finančnim institucijam naročeno, naj zagotovijo kreditno podporo samo za spodbujane projekte, predvideva a se tudi izvajanje „drugih politik ugodnosti za spodbujane projekte“ (17). Iz tega se torej lahko zaključi, da določbe sklepa št. 40 veljajo za industrijo steklenih vlaken.

(79)	Vlada LRK je trdila, da sklep št. 40 pomeni le, da bi morale spodbujane industrije prejeti kreditno podporo „v skladu s kreditnimi načeli“ in da iz tega ni mogoče sklepati, da bi morala biti takšna podpora zagotovljena prednostno.

(80)

Preiskava je pokazala, da so imele vzorčene družbe koristi od politike prednostnih posojil. Nekatere od družb, ki so poslovale z izgubo, so celo še naprej pridobivale financiranje po prednostnih pogojih. Zato Komisija zavrača trditev vlade LRK, da je bilo posojilo industriji steklenih vlaken zagotovljeno „v skladu s kreditnimi načeli“. Ključno je še vedno dejstvo, da v skladu s sklepom št. 40 vse finančne institucije zagotavljajo kreditno podporo spodbujanim industrijam, med katere je vključena industrija steklenih vlaken, in da se ta podpora dejansko zagotavlja prednostno.

(81)

Poleg tega je v „Nacionalnem okviru za srednjeročne in dolgoročne znanosti in tehnološki razvoj (za obdobje 2006–2020)“ napovedano, da bo „na prvo mesto postavil finance politike“, „spodbujal finančne institucije k dodeljevanju prednostne kreditne podpore velikim nacionalnim projektom znanstvene in tehnološke industrializacije“, „spodbujal finančne institucije k izboljšanju in krepitvi finančnih storitev za visokotehnološke družbe“ in „izvajal preferencialne davčne politike za spodbujanje razvoja visokotehnoloških družb“.

(82)

Proizvodnja steklenih vlaken sodi pod opis visokotehnoloških podjetij, kot kaže število proizvajalcev, katerih podjetje ima status podjetja z novo tehnologijo ali visokotehnološkega podjetja v LRK. Preiskava je dejansko pokazala, da so nekatere vzorčene družbe prejele potrdilo o visokotehnoloških podjetjih in podjetjih z novo tehnologijo, zaradi česar bi lahko izkoristile prednostno obravnavo, opredeljeno v navedenem „Nacionalnem okviru za srednjeročne in dolgoročne znanosti in tehnološki razvoj (za obdobje 2006–2020)“.

2. Nesodelovanje in uporaba razpoložljivih dejstev

2.1 Uporaba določb člena 28(1) osnovne protisubvencijske uredbe pri enem proizvajalcu izvozniku

(83)

Med preveritvenim obiskom ene od družb v LRK je bilo ugotovljeno, da je družba zamenjala revidiran računovodski izkaz, ki ga je prvotno predložila Komisiji v izpolnjenem protisubvencijskem vprašalniku. Družba te informacije ni razkrila prostovoljno, pač pa je bil drugi revidiran finančni izkaz odkrit šele, ko je morala družba na zahtevo predložiti izvirnik finančnega izkaza. Poleg tega je bil novi izkaz na voljo samo v kitajščini. Ker je pošiljanje dveh različnih revidiranih finančnih izkazov v nasprotju z mednarodnimi revizijskimi standardi (št. 560 v zvezi s „poznejšimi dogodki“), je delovna skupina za preveritveni obisk poudarila, da je zadeva zelo zaskrbljujoča, saj zbuja dvome o verodostojnosti predloženih finančnih izkazov. V družbi so pojasnili, da so bile v revidiranem finančnem izkazu, ki so ga prvotno predložili v izpolnjenem vprašalniku, napake in so ga zato zamenjali z novo različico, ki jo je izdala ista revizorska družba, ter navedli datum za nazaj in ga ponovno izdali z isto zaporedno številko kot prvotno poročilo o finančnih izkazih, ki je bilo uničeno.

(84)

Komisija je po preveritvenem obisku in prejemu prevodov „drugega“ sklopa finančnih izkazov družbi poslala dopis s posebnimi in natančno opredeljenimi razlogi, zakaj se po njenem mnenju nekateri podatki iz izpolnjenega vprašalnika ne morejo šteti za preverjene. Komisija je družbo obvestila, da se lahko odloči, da bo svoje ugotovitve sprejela na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 28(1) osnovne protisubvencijske uredbe, in ji dala priložnost, da predloži pripombe.

(85)

Družba je predložila pripombe v pisni obliki ter med zaslišanjem, ki ga je vodil pooblaščenec za zaslišanje. Iz njenega odgovora je bilo razvidno, da obstaja še en (tretji) revidirani finančni izkaz (v obliki, ki se uporablja za družbe, ki kotirajo na borzi). Čeprav ni bilo videti, da bi se „drugi“ in „tretji“ izkaz bistveno razlikovala, je slednji veliko natančnejši in obsežnejši. Izkaz je bil med preveritvenim obiskom (18) že izdan in družbi tudi na voljo, vendar ta med preveritvenim obiskom kljub temu ni pravočasno obvestila Komisije o njegovem obstoju. V nasprotju z drugimi finančnimi izkazi so bile v tej „tretji“ različici izrecno in podrobno navedene vse subvencije (skupaj s pravnimi podlagami), ki jih je družba prejela med OP. Pregled tega finančnega izkaza med preveritvenim obiskom bi bil torej izredno koristen za ponovno preverjanje vseh predloženih informacij v zvezi s posameznimi subvencijskimi shemami, ki jih je prejela družba.

(86)	Revidirani finančni izkaz je ključni dokument za ustrezno preverjanje informacij, ki jih družba predloži Komisiji v zvezi z nepovratnimi sredstvi, posojili, pravicami do uporabe zemljišč, odlogi plačila davkov itd.

(87)

Kot je bilo navedeno zgoraj, družba ni bila pripravljena sodelovati in je s tem močno ovirala ustrezno preverjanje informacij, predloženih Komisiji, zato slednja ni mogla ustrezno preveriti informacij, ki jih je med drugim prejela v zvezi s subvencijami, ki jih je prejela družba. Zato Komisija ni mogla priti do primerno natančne ugotovitve, predvsem kar zadeva raven prejetih subvencij.

(88)	Šteje se, da je družba predložila zavajajoče informacije in ni ustrezno sodelovala. Komisija se je zato odločila uporabiti določbe člena 28(1) osnovne protisubvencijske uredbe. Ker je bila družba del skupine, so se določbe člena 28(1) osnovne protisubvencijske uredbe uporabile za celo skupino.

(89)

Kar zadeva določitev ravni subvencioniranja za skupino, pa je Komisija uporabila dejanske podatke dveh družb v skupini, ki sta v celoti sodelovali v obeh preiskavah in katerih informacije glede stopnje subvencioniranja so se štele za zanesljive. Raven subvencioniranja za družbo v skupini, ki je predložila zavajajoče informacije, se je določila na podlagi razpoložljivih dejstev. Pri določitvi ravni subvencioniranja za ta pravni subjekt so bila dejstva, ki jih je imela Komisija na voljo, najvišja raven subvencioniranja, ugotovljena za posamezno subvencijsko shemo za vsako pravno osebo, ki je pripadala vzorčenim družbam ali skupini družb iz uvodne izjave 30 in ki je v celoti sodelovala v preiskavi.

(90)

Pritožnik je po razkritju trdil, da ni bila uporabljena pravilna metodologija za izračun ravni subvencioniranja skupine. Trdil je, da bi morala biti ta precej višja, glede na to, da je subvencijska stopnja skupine vsota najvišjih subvencijskih stopenj, ugotovljenih za posamezno subvencijsko shemo za vsako sodelujočo družbo.

(91)	Ta trditev temelji na nesporazumu. Metodologija, ki je bila uporabljena za izračun ravni subvencioniranja iz uvodne izjave 89, se je uporabila samo za družbo (v skupini), ki je predložila zavajajoče informacije, in ne za celotno skupino. Trditev je bila zato zavrnjena.

(92)

Družba, ki je predložila zavajajoče informacije, zadevnega izdelka ni izvažala. V skupini je zadevni izdelek izvažala ena od njenih povezanih družb. Ta pa je v celoti sodelovala v obeh preiskavah in zagotovila zanesljive informacije o izvozni ceni skupine. Komisija je predložene informacije zato uporabila kot dokončne ugotovitve v zadevnem postopku.

(93)	Proizvajalec izvoznik je po razkritju trdil, da je Komisija napačno uporabila določbe člena 28(1) osnovne protisubvencijske uredbe.

(94)

Najprej je trdil, da Komisija v dopisu družbi, v katerem je podrobno opisala razloge za predlagano uporabo določb člena 28(1) osnovne protisubvencijske uredbe, ni navedla, da ni mogla preveriti informacij v zvezi s subvencijami. Zato Komisija svojih dokončnih sklepov ne more utemeljiti na tem argumentu, saj družba ni imela možnosti, da bi v zvezi z njim predložila svoje pripombe.

(95)

Te trditve ni mogoče sprejeti. Komisija je v dopisu izrecno navedla, da „ne more skleniti, da so bile informacije v zvezi z ravnjo subvencij, ki jih je predložila [družba], preverjene“. V vsakem primeru je bila družba v celoti obveščena o razlogih za uporabo najboljših dejstev, ki so bila na voljo v dokumentu o dokončnem razkritju, in je imela v zvezi s tem možnost predložiti pripombe, kar je tudi storila.

(96)

Proizvajalec izvoznik je poleg tega trdil, da Komisija, tudi če bi uporabila določbe člena 28(1) osnovne protisubvencijske uredbe, kot osnovo za določitev ravni subvencioniranja ne bi smela uporabiti podatkov drugih družb, ampak bi se morala opreti na dejanski sklop revidiranih finančnih izkazov družbe, saj so to še vedno „najustreznejše“ in „najprimernejše“ informacije o ravni subvencioniranja družbe.

(97)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 83–88, ima Komisija resne pomisleke o verodostojnosti predloženih finančnih izkazov, zato se ni mogla zanesti nanje pri preverjanju ravni subvencioniranja za različne sheme in/ali subvencijske programe, kot so prednostna posojila in pravice do uporabe zemljišč za manj kot ustrezno nadomestilo. Zanesljivi revidirani finančni izkazi so zares ključni za preverjanje točnosti in celovitosti siceršnjih predloženih informacij. Zato se je Komisija pri določanju ravni subvencioniranja odločila uporabiti najboljša razpoložljiva dejstva; v tem primeru so bile to preverjene informacije o ustreznih subvencijskih shemah drugih sodelujočih subjektov. Ta trditev se zato zavrne.

(98)

Družba je trdila tudi, da je Komisija napačno uporabila mednarodne računovodske standarde („MRS“) kot merilo za zavrnitev sklopa revidiranih izkazov. Družba meni, da bi bilo treba ločiti med vlogo sklopa revidiranih računovodskih izkazov in pomembnostjo MRS pri ocenjevanju tržnogospodarske obravnave v protidampinških postopkih in v protisubvencijskih postopkih. Kršitev MRS ne more biti razlog za uporabo določb člena 28(1) osnovne protisubvencijske uredbe.

(99)

Komisija navaja, da kršitev mednarodnih računovodskih izrazov, ki je bila ugotovljena v preiskavi, sama po sebi ni bila razlog za uporabo določb člena 28(1) osnovne protisubvencijske uredbe. Razlog je bilo dejstvo, da sta bila Komisiji predložena dva različna sklopa revidiranih finančnih izkazov, zaradi česar je Komisija podvomila o verodostojnosti teh in posledično sklenila, da drugih informacij v zvezi z ravnjo subvencioniranja ni mogoče preveriti. Ta trditev se zato zavrne.

(100)

Družba je trdila tudi, da je bila metodologija Komisije za izračun njene subvencijske stopnje, pri kateri je uporabila najvišjo izravnalno stopnjo za posamezno shemo, ki je bila ugotovljena za posamezni sodelujoči pravni subjekt (in ne za posamezno skupino), neutemeljena. Družba je trdila, da je ta metodologija napačna, ker se lahko družbe v isti skupini odločijo, da bodo v korist celotne skupine subvencije osredotočile na en določen subjekt.

(101)

Kot je bilo pojasnjeno v uvodni izjavi 89 v zvezi z izračunom ravni subvencioniranja za skupino, je Komisija pri izračunu ravni subvencioniranja za celotno skupino uporabila dejanske podatke drugih dveh družb v skupini, ki sta sodelovali v obeh preiskavah. Razpoložljiva dejstva so se uporabila le za en pravni subjekt v skupini, ki pa je predložil zavajajoče informacije. Komisija je menila, da je za določitev ravni subvencioniranja pravnega subjekta v skupini izračune najustrezneje utemeljiti na enaki ravni v okviru korporacijske strukture in uporabiti najvišje ravni subvencioniranja, ugotovljene za posamezne pravne subjekte (v skupini, če je ustrezno), ki pripadajo vzorčenim družbam ali skupinam družb. Ta trditev se zato zavrne.

2.2 Uporaba določb člena 28(1) osnovne protisubvencijske uredbe pri državnih bankah

(102)

S Komisijo ni sodelovala nobena od državnih bank v LRK. Banke so bile pozvane, naj z izpolnitvijo vprašalnika predložijo potrebne informacije za protisubvencijsko preiskavo. Komisija je zato vlado LRK obvestila, da bo razmislila o tem, da bo svoje ugotovitve glede informacij v zvezi z državnimi bankami sprejela na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 28(1) osnovne protisubvencijske uredbe.

(103)

Vlada LRK je v odgovor na dopis Komisije in po razkritju ugovarjala temu, da bi se člen 28(1) osnovne protisubvencijske uredbe uporabil v zvezi z informacijami, zahtevanimi od državnih bank. Trdila je, da je ogromno informacij za preiskavo zagotovila že sama. Vendar je Komisija ugotovila, da te informacije niso mogle v celoti nadomestiti odgovora državnih bank v obliki izpolnjenih vprašalnikov. Vlada LRK ni izpodbijala niti dejstva, da državne banke niso poslale izpolnjenega vprašalnika niti dejstva, da so v državni lasti. Komisija se je morala zato pri svojih ugotovitvah v zvezi z državnimi bankami zanesti na razpoložljiva dejstva.

3. Preiskovane sheme

(104)

Komisija je vprašalnike, vključno z vprašalniki za državne banke, poslala vladi LRK in vzorčenim proizvajalcem izvoznikom, pri čemer je zahtevala informacije o shemah, ki so domnevno vključevale dodeljevanje subvencij industriji steklenih vlaken. Preiskovane so bile naslednje sheme:

(a)

politika prednostnih posojil, jamstva in zavarovanja za industrijo steklenih vlaken:

—	politika prednostnih posojil,

—	subvencijski programi za izvozne kredite,

—	izvozna jamstva in zavarovanja za nove materiale,

—	ugodnosti, zagotovljene z omogočanjem dostopa do off-shore holdinških družb, in odplačila posojil s strani države;

(b)

programi nepovratnih sredstev:

—	subvencije za razvoj programov za znane blagovne znamke in najboljše kitajske blagovne znamke,

—	vladna nepovratna sredstva na centralni ravni,

—	vladna nepovratna sredstva na podcentralni ravni,

—	sredstva za širitev dejavnosti v provinci Guangdong;

(c)

sredstva, ki jih zagotovi vlada, za plačilo, ki je nižje od primernega:

—	zagotavljanje električne energije s strani vlade,

—	zagotavljanje vode s strani vlade,

—	zagotavljanje surovin s strani vlade,

—	zagotavljanje zemljišč s strani vlade za manj kot ustrezno nadomestilo;

(d)

programi oprostitve davka od dohodkov ter neposredne oprostitve in znižanja davkov:

—	program „dve leti brez, tri leta polovica“ za podjetja s tujimi naložbami („PTN“),

—	znižanja davka od dohodkov za izvozno usmerjena PTN,

—	olajšave pri davku od dohodkov za PTN na podlagi zemljepisne lege,

—	programi lokalne oprostitve in znižanja davka od dohodkov za proizvodne družbe, v katere se vlaga tuji kapital,

—	znižanja davkov za PTN, ki kupujejo opremo, proizvedeno na Kitajskem,

—	davčne izravnave za raziskave in razvoj PTN,

—	vračila davkov za naložbe v dobiček PTN v izvozno usmerjenih podjetjih,

—	prednostni davčni programi za PTN, priznana kot visokotehnološka podjetja in podjetja z novo tehnologijo,

—	davčne olajšave za visokotehnološka podjetja in podjetja z novo tehnologijo, ki sodelujejo pri določenih projektih,

—	prednostna politika glede davka od dohodkov podjetij na severovzhodu države,

—	davčni programi za provinco Guangdong,

—	oprostitev plačila davka od dividend med rezidenčnimi podjetji, ki izpolnjujejo pogoje,

—	znižanje davčnih stopenj za družbe;

(e)

programi posredne obdavčitve in uvoznih tarif:

—	oprostitev plačila DDV za uporabo uvožene opreme,

—	vračila DDV za PTN, ki kupujejo opremo, proizvedeno na Kitajskem,

—	oprostitve plačila DDV in tarif za nakup osnovnih sredstev v okviru programa za razvoj zunanje trgovine.

4. Politika prednostnih posojil, drugo financiranje, jamstva in zavarovanja

4.1 Prednostna posojila

(a) Uvod

(105)

Ugotovitve v zvezi z državnimi bankami so bile sprejete na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 28(1) osnovne protisubvencijske uredbe, kot je pojasnjeno v oddelku C.2.2.

(b) Pravna podlaga

(106)

Naslednje pravne določbe urejajo prednostna posojila v LRK: Zakon LRK o komercialnih bankah („zakon o bančništvu“) [2003], Splošna pravila o posojilih, ki jih je spodbujala Ljudska banka Kitajske („LBK“), z dne 28. junija 1996 in sklep št. 40 državnega sveta.

Obstoj subvencije

(107)

Medtem ko so kitajski organi poslali samo omejene informacije glede deležev/lastništva bank v LRK, je preiskava na podlagi razpoložljivih dejstev pokazala, da sta za kitajski finančni trg značilna precejšen vpliv in nadzor vlade. Pri analiziranju tega, ali imajo banke vladna pooblastila, so pooblaščene za njihovo izvajanje ali jih izvajajo (tj. so javni organi), je Komisija poleg informacij o vladnem lastništvu bank uporabila tudi vse razpoložljive informacije o drugih značilnostih, kot so prisotnost vlade v upravnih odborih, vladni vpliv in nadzor nad bančnimi dejavnostmi, upoštevanje vladnih politik ali interesov ter to, ali so bili subjekti ustanovljeni z zakonom.

(108)

Iz razpoložljivih informacij je bilo ugotovljeno, da banke, ki so popolnoma v državni lasti in katerih upravne odbore pretežno sestavljajo člani vlade LRK, obvladujejo največji tržni delež in so prevladujoči subjekti na kitajskem finančnem trgu. Za državne banke veljajo tudi pravna pravila, v skladu s katerimi morajo med drugim poslovanje s posojili prilagoditi potrebam nacionalnega gospodarstva, zagotoviti kreditno podporo za spodbujane projekte (19) ali dati prednost razvoju visokotehnoloških industrij in industrij z novo tehnologijo (20).

(109)

Še en znak, da kitajska vlada posega na kitajski finančni trg, je vloga, ki jo ima LBK pri določanju posebnih omejitev glede načina določanja obrestnih mer in njihovega nihanja (21). Finančne institucije morajo zagotoviti obrestne mere posojil znotraj določenega razpona referenčne obrestne mere posojil LBK. Pri prednostnih posojilih se obrestne mere ne smejo spreminjati navzgor. Z omejitvami obrestnih mer za posojila skupaj z zgornjimi mejami obrestnih mer za vloge imajo banke zagotovljen dostop do poceni kapitala (zaradi reguliranja obrestnih mer vlog) in lahko izbranim industrijam odobrijo posojila po ugodnih obrestnih merah v skladu z vladno politiko usmerjanja bank, da zagotavljajo posebno podporo nekaterim spodbujanim in/ali visokotehnološkim industrijam, kot je industrija steklenih vlaken.

(110)

Komisija je od vlade LRK zahtevala pojasnila glede opredelitve in ubeseditve v okrožnici št. 251 ter v njeni predhodni zakonodaji (okrožnica LBK glede povečanja razpona spreminjanja obrestne mere posojil finančnih institucij – YinFa [2003] št. 250). Vendar, kot je bilo pojasnjeno v zgornjem oddelku C.2.2, vlada LRK teh okrožnic ni zagotovila. Vlada LRK je trdila, da je bila okrožnica št. 250 razveljavljena z okrožnico št. 251 in da je bila najnižja dovoljena posojilna obrestna mera odpravljena julija 2013 ter da vlada torej ne posega v bančni sektor.

(111)

Vendar je bila najnižja dovoljena posojilna obrestna mera odpravljena v obdobju preiskave. LBK je zato v večjem delu obdobja preiskave vplivala na določanje obrestnih mer državnih bank. Poleg tega v preiskavi ni bil ugotovljen nikakršen neposredni učinek odprave posojil, ki so jih prejemali vzorčeni proizvajalci. V vsakem primeru najnižje obrestne mere, ki so se uporabljale v obdobju preiskave, niso edini razlog, zakaj Komisija obravnava državne banke kot javne organe.

(112)

Ugotovitve iz protisubvencijske preiskave glede sončnih plošč (22) in solarnega stekla (23), da državne banke v LRK delujejo kot javni organi (glej uvodne izjave od 158 do 168 uredbe o sončnih ploščah in uvodno izjavo 73 uredbe o solarnem steklu), so tudi razpoložljiva dejstva glede statusa državnih bank kot javnih organov v tej preiskavi. Ta dejstva se povzamejo, kot sledi:

—	državne banke imajo največji tržni delež in so vodilne akterke na trgu LRK;

—	na podlagi razpoložljivih dejstev je mogoče sklepati, da vlada državne banke nadzoruje prek lastništva in upravnega nadzora nad njihovim poslovanjem, vključno s postavljanjem omejitev za obrestne mere, ki jih lahko ponujajo;

—	zakon o bančništvu ter drugi zakoni in uredbe zahtevajo od bank, da posojajo v skladu s potrebami nacionalnega gospodarstva, zagotavljajo kreditno podporo spodbujanim projektom ter dajejo prednost podjetjem z novo tehnologijo in visokotehnološkim podjetjem.

(113)

Na podlagi navedenega se sklene, da državne banke izvajajo vladne funkcije v imenu vlade LRK, in sicer obvezno spodbujanje nekaterih gospodarskih sektorjev v skladu z državnim načrtovanjem in političnimi dokumenti. Obsežno vladno lastništvo v državnih bankah potrjuje, da banke pri izvajanju svojih javnih funkcij nadzoruje vlada. Vlada LRK izvaja bistven nadzor nad državnimi bankami, in sicer s široko vladno udeležbo v finančnem sektorju ter zahtevo, da državne banke upoštevajo vladne politike. Zato se šteje, da so državne banke javni organi, ker imajo in izvajajo pooblastilo vlade, ali jim je to dodeljeno.

(114)

Vlada LRK je po razkritju izpodbijala ta sklep z navedbo, da Komisija ni opredelila razlogov za domnevo, da so državne banke javni organi. Komisija meni, da dejstva v zgoraj navedenih uvodnih izjavah utemeljujejo sklep, da so državne banke javni organi.

(115)

Čeprav večino posojil vzorčenim proizvajalcem izvoznikom zagotavljajo državne banke, je bilo v preiskavi ugotovljeno, da majhen delež posojil zagotavljajo tudi zasebne banke. Komisija je zato analizirala, ali kitajska vlada bankam v zasebni lasti v LRK zaupa in/ali ukaže, naj zagotovijo prednostna posojila proizvajalcem steklenih vlaken, in sicer v smislu člena 3(1)(a)(iv) osnovne protisubvencijske uredbe.

(116)

V členu 34 zakona o bančništvu je navedeno, da morajo tudi zasebne banke „svojo posojilno dejavnost izvajati v skladu s potrebami nacionalnega gospodarstva in družbenega razvoja ter v duhu državnih industrijskih politik“ (24).

(117)

Preiskava je pokazala, da so bile stopnje obrestnih mer, ki so jih državne in zasebne banke zaračunavale vzorčenim proizvajalcem izvoznikom, na splošno zelo podobne. To pomeni, da državne banke, ki so glavni akterji na bančnem trgu in na trgu posojil v LRK, določajo obrestne mere za posojila in da zasebne banke preprosto upoštevajo obrestne mere, ki jih določijo državne banke (javni organi).

(118)

V teh okoliščinah se sklene, da zasebne banke ne določajo svojih obrestnih mer neodvisno od poseganja države in da strategijo posojil zasebnih bank usmerja vlada LRK.

(119)

Vlada LRK je po razkritju oporekala razlagi člena 34 zakona o bančništvu, ki jo je podala Komisija, z navedbo, da „Komisija členu 34 pripisuje pomen, ki mu ga nedvomno ni mogoče pripisati“. Poleg tega je pozornost Komisije usmerila k drugim členom zakona o bančništvu, tj. k členom 4, 5 in 7, ki zagotavljajo, da se posojila podeljujejo brez vmešavanja in na podlagi ocene kreditnega tveganja.

(120)

Komisija potrjuje, da ti členi obstajajo, vendar meni, da jih je treba razumeti in brati ob upoštevanju določb člena 34. V zvezi s tem je treba opozoriti, da niti vlada LRK niti banke ali zadevne vzorčene družbe niso mogle dokazati, da so se posojila zagotavljala brez vmešavanja ali na podlagi ustrezne ocene kreditnega tveganja. Nasprotno, preiskava je pokazala, da je eden od proizvajalcev izvoznikov posloval z izgubo, vendar mu je kljub temu uspelo od bank dobiti posojila po običajnih obrestnih merah brez kakršnega koli pribitka zaradi težavnega finančnega položaja.

(121)

Komisija torej ugotavlja, da vlada zasebnim bankam dodeli ali ukaže zagotavljanje prednostnega financiranja na podoben način, kot ga zagotavljajo državne banke, kar pomeni, da gre za finančni prispevek v smislu člena 3(1)(a)(iv) osnovne protisubvencijske uredbe.

Specifičnost

(122)

Banke, ki so sodelujočim proizvajalcem izvoznikom zagotavljale posojila, so v veliki večini državne banke, ki jih na končni stopnji nadzoruje vlada LRK. Te vključujejo glavne poslovne banke in banke za izvajanje politik v LRK, kot so Kitajska razvojna banka, banka EXIM, Kmetijska banka Kitajske, Banka Kitajske, Konstrukcijska banka Kitajske ter Industrijska in poslovna banka Kitajske.

(123)

Poleg tega Komisija ugotavlja, da vlada LRK namenja prednostna posojila omejenemu številu industrij. Na primer, v sklepu št. 40 je navedeno, da bo kitajska vlada dejavno podpirala razvoj industrij novih materialov, industrija steklenih vlaken pa se šteje za novo industrijo. Poleg tega je vsem finančnim institucijam naročeno, naj zagotovijo kreditno podporo samo za spodbujane projekte, tj. kategorijo, v katero spadajo projekti v zvezi s steklenimi vlakni. S to odločitvijo se obeta tudi izvajanje „drugih politik ugodnosti za spodbujane projekte“.

(124)

Vlada LRK je trdila, da se je Komisija neupravičeno oprla na sklep št. 40, saj zadevni izdelek ni uvrščen med spodbujane industrije. Poleg tega je trdila, da se, tudi če bi se sprejelo, da je industrija spodbujana, na sklep št. 40 ni mogoče sklicevati v zvezi z industrijo, ki ni navedena v sklepu št. 9 („glavni katalog o prestrukturiranju industrije iz leta 2011“).

(125)

Vzorčeni proizvajalci izvozniki spadajo v kategorije spodbujanih industrij, navedene zgoraj (uvodne izjave 67–76), ter v kategorijo visokotehnološke industrije in industrije z novo tehnologijo. Poleg tega so, v nasprotju s trditvijo vlade, posebna steklena vlakna in z njimi povezani izdelki ter peči za proizvodnjo E-stekla izrecno navedeni v točki 6 poglavja XII sklepa št. 9 (25). Trditev je zato neutemeljena.

Ugodnost

(126)

Ugodnost obstaja v obsegu, v katerem se vladna posojila ali posojila zasebnih organov, ki jim vlada zaupa ali ukaže opravljanje funkcij, dodelijo pod pogoji, ugodnejšimi od tistih, ki bi jih prejemnik dejansko lahko pridobil na trgu.

Nujnost zanašanja na referenčno vrednost

(127)

Komisija se je odločila preveriti oceno kreditnega tveganja, ki so jo izvedle banke, ki so posodile denar vzorčenim proizvajalcem izvoznikom v obdobju preiskave. Nekateri proizvajalci izvozniki so imeli izgubo. Kljub temu jim je uspelo pri bankah dobiti posojila po referenčni obrestni meri brez kakršnega koli pribitka za tveganje, povezano z njihovim vedno slabšim finančnim položajem. Komisija zato upravičeno dvomi, da so posojila proizvajalcem steklenih vlaken temeljila na natančni oceni tveganja in da je bila na podlagi tega določena obrestna mera.

(128)

Kot je bilo pojasnjeno, ker posojila, ki jih zagotavljajo kitajske banke, izražajo znatno poseganje vlade v bančni sektor in ne izražajo obrestnih mer delujočega bančnega trga, je bila ustrezna referenčna vrednost oblikovana z metodami, opisanimi v nadaljevanju. Poleg tega je Komisija pri določitvi ustrezne referenčne obrestne mere zaradi nesodelovanja vlade LRK uporabila razpoložljiva dejstva.

(129)

Pri oblikovanju ustrezne referenčne vrednosti za posojila, izražena v CNY, se zdi smiselno, da se uporabijo kitajske obrestne mere, prilagojene tako, da kažejo običajno tržno tveganje. Pravzaprav se zdi v primeru, ko je trenutno finančno stanje izvoznikov ugotovljeno na izkrivljenem trgu bančnih posojil ter ko kitajske banke ne predložijo nobenih zanesljivih informacij glede meritev tveganja in določanja bonitetne ocene, nujno, da se ne upošteva kreditna sposobnost kitajskih izvoznikov po nominalni vrednosti, ampak se doda pribitek, ki kaže potencialni učinek kitajskega izkrivljenega trga na njihov finančni položaj.

(130)

Enako velja za posojila, izražena v tujih valutah. Za referenčno vrednost so bile uporabljene podjetniške obveznice z bonitetno oceno BB, izražene v ustreznih valutah in izdane v OP.

(131)

Kot je pojasnjeno zgoraj, je Komisija od vlade LRK in sodelujočih proizvajalcev izvoznikov zahtevala, naj predložijo informacije o posojilnih politikah kitajskih bank in načinu dodeljevanja posojil proizvajalcem izvoznikom. Vendar teh informacij ni prejela. Glede na nezadostno sodelovanje in vsa razpoložljiva dejstva ter v skladu z določbami člena 28(6) osnovne protisubvencijske uredbe se zdi primerno upoštevati, da bi vsa podjetja na Kitajskem dobila samo obveznice najvišje ocene „stopnja nevlaganja“ (BB pri agenciji Bloomberg), in uporabiti ustrezno premijo, pričakovano za obveznice, ki jih izdajo podjetja s to oceno, za običajno obrestno mero Ljudske banke Kitajske.

(132)

Zato se je pri izračunu referenčne obrestne mere za posojila vzorčenim družbam v OP premija za tveganje izračunala na podlagi razlike med obrestnimi merami za obveznice, ki so jih izdale družbe z oceno BB, in obveznice, ki so jih izdale družbe z oceno AAA (to je bonitetna ocena obveznic, ki jih izdaja LRK), evidentirane pri agenciji Bloomberg. Izračunana premija za tveganje se je nato prištela objavljenim posojilnim obrestnim meram LBK za obveznice z oceno BB, pri čemer se je upoštevalo trajanje posojil.

(133)

Ugodnost za proizvajalce izvoznike je bila nato izračunana kot razlika med obrestmi, ki so jih družbe v OP dejansko plačale, in obrestmi, ki bi jih plačale, če bi se za posojila uporabljala referenčna obrestna mera. Ta izračunana ugodnost je bila nato izražena kot odstotni delež celotnega prihodka od prodaje vsakega sodelujočega proizvajalca izvoznika.

(134)

Vlada LRK je po razkritju trdila, da Komisija pri izračunu ugodnosti ne bi smela uporabiti referenčne vrednosti, saj naj bi bila posojila odobrena pod tržnimi pogoji in se torej niso mogla šteti za ugodnost.

(135)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 127–130, je trg bančnih posojil v LRK izkrivljen, zato je po mnenju Komisije uporaba referenčne vrednosti popolnoma upravičena.

(136)

Poleg tega je vlada LRK trdila, da Komisija izbire zadevne referenčne vrednosti ni dovolj utemeljila.

(137)

Komisija meni, da se pri oblikovanju ustrezne referenčne vrednosti za posojila zdi smiselno, da se uporabijo kitajske obrestne mere, prilagojene tako, da kažejo običajno tržno tveganje. Pravzaprav se zdi v primeru, ko je trenutno finančno stanje izvoznikov ugotovljeno na izkrivljenem trgu bančnih posojil ter ko kitajske banke ne predložijo nobenih zanesljivih informacij glede meritev tveganja in določanja bonitetne ocene, nujno, da se doda pribitek, ki kaže potencialni učinek kitajskega izkrivljenega trga na njihov finančni položaj.

(d) Sklep

(138)

Komisija na podlagi ugotovitev preiskave sklepa, da je imela industrija steklenih vlaken v LRK ugodnosti od prednostnih posojil v OP, ki so jih dodeljevale državne in zasebne banke. Financiranje industrije steklenih vlaken je subvencija v smislu osnovne uredbe, ker

(a)	obstaja finančni prispevek vlade, kot je navedeno v členu 3(1)(a)(i);

(b)	vlada zaupa in ukaže opravljanje funkcij, kot je navedeno v členu 3(1)(a)(iv), in

(c)	to prinaša ugodnosti, kot zahteva člen 3(2).

(139)

Zaradi obstoja finančnega prispevka, ugodnosti za proizvajalce izvoznike in specifičnosti se lahko za to subvencijo uvedejo izravnalni ukrepi.

(e) Izračun zneska subvencije

(140)

V členu 6(b) osnovne protisubvencijske uredbe je določeno, da je treba ugodnost od prednostnih posojil izračunati kot razliko med zneskom plačanih obresti in zneskom, ki bi ga plačala družba za primerljivo komercialno posojilo, ki bi ga lahko pridobila na trgu. Ker Komisija, kot je že bilo navedeno, ni prejela kakršnih koli pomembnih ocen tveganja, je oblikovala tržno referenčno vrednost za primerljiva komercialna posojila.

(141)

Ugodnost v OP je bila izračunana kot razlika med dejansko plačanimi obrestmi v OP in obrestmi, ki bi bile plačane pri uporabi referenčne vrednosti.

(142)

Eden od proizvajalcev izvoznikov je trdil, da je Komisija pri izračunu ugodnosti za eno posojilo uporabila napačno obrestno mero, ki jo je družba dejansko plačala. Ta trditev je bila sprejeta in Komisija je izračun popravila. Vendar popravljeni izračun ni vplival na ugotovljeno subvencijsko stopnjo.

(143)

Subvencijske stopnje, izračunane za vzorčene proizvajalce izvoznike, ki temeljijo na tej metodologiji, so naslednje:

Prednostna posojila
Ime družbe	Subvencijska stopnja
Chongqing Polycomp International Corporation	6,3 %
Jiangsu Changhai Composite Materials Holding Co., Ltd	2,6 %
Jushi Group Co., Ltd; Jushi Group Chengdu Co., Ltd; Jushi Group Jiujiang Co., Ltd (26)	7,4 %

4.2 Druge prednostne posojilne sheme

(144)

Vzorčeni proizvajalci izvozniki niso v OP prejeli nobenega finančnega prispevka iz preostalih referenčnih posojilnih shem, navedenih v zgornjem oddelku C.3.

5. Programi nepovratnih sredstev

(145)

Vzorčene družbe niso v OP prejele nobenega finančnega prispevka iz programov „znane blagovne znamke“, „najboljše kitajske blagovne znamke“ ali „sredstva za širitev dejavnosti v provinci Guangdong“.

5.1 Posebni programi nepovratnih sredstev in nepovratna sredstva

(a) Uvod

(146)

Vzorčene družbe so od različnih vladnih organov na različnih ravneh prejele enkratna nepovratna sredstva, zaradi česar so v OP prejele ugodnost. Za ta nepovratna sredstva se šteje, da spadajo pod trditve glede programov nepovratnih sredstev v pritožbi, saj je bilo v slednji navedeno, da so proizvajalci steklenih vlaken prejeli ta enkratna nepovratna sredstva od pokrajinskih in lokalnih vladnih organov in da so jim ta prinesla ugodnosti, saj so denarna sredstva prejeli brez ustreznega obravnavanja.

(147)

Komisija je v zvezi s temi specifičnimi nepovratnimi sredstvi ponudila, da bi se dodatno posvetovala z vlado LRK.

(148)

Vlada LRK je posvetovanjem nasprotovala z utemeljitvijo, da to ne bi bilo v skladu s Sporazumom o subvencijah in izravnalnih ukrepih („Sporazum SIU“), saj bi se morala takšna posvetovanja izvesti pred začetkom preiskave, in da bi preverjanje informacij v zvezi z vsako posamezno shemo nesorazmerno obremenilo kitajske oblasti.

(149)

Pri večini nepovratnih sredstev je šlo za zanemarljive zneske. Komisija jih zato ni nadalje preiskovala.

(150)

Komisija pa je vseeno preiskala en poseben, sorazmerno velik znesek nepovratnih sredstev, namenjen gradnji prenočitvenih objektov za zaposlene, ki je bil dodeljen eni od vzorčenih družb in za katerega se šteje, da je povezan s trditvami glede programov nepovratnih sredstev v pritožbi.

(b) Sklep

(151)

Iz začasne narave zgoraj navedenih nepovratnih sredstev je jasno razvidno, da ta niso bila na voljo drugim družbam in so bila torej v skladu z opredelitvijo iz člena 4(2)(a) osnovne protisubvencijske pogodbe specifična. Komisija na podlagi zbranih dokazov o prejemu teh nepovratnih sredstev in zaradi odsotnosti kakršnih koli drugih informacij ta nepovratna sredstva šteje za subvencijo v smislu člena 3(1)(a)(i) in (2) osnovne protisubvencijske uredbe, s čimer je bila zadevnemu proizvajalcu izvozniku dodeljena ugodnost.

(152)

Družba, ki je prejela sredstva, je po razkritju trdila, da so bila sredstva družbi dodeljena za obnovitev osnovnih sredstev, ki se amortizirajo v 50 letih. Subvencija bi se morala torej porazdeliti na obdobje 50 let, za izračun subvencijske stopnje pa bi se morala uporabiti le vrednost v višini 1/50, kar ustreza ugodnosti, prejeti v OP.

(153)

Družba ni predložila nobenega dokaza, s katerim bi utemeljila 50-letno amortizacijsko dobo za naložbo v osnovna sredstva, v tem primeru zgradbo, ki se uporablja kot prenočitveni objekt za zaposlene. Dejanska amortizacijska doba osnovnih sredstev družbe je običajno veliko krajša, in sicer od 10 do 20 let. Na podlagi navedenega je ugodnost, pridobljena z zadevnimi sredstvi, zanemarljiva, zato zanjo niso potrebni izravnalni ukrepi.

6. Programi neposredne davčne oprostitve in znižanja davka

6.1 Program „dve leti brez, tri leta polovica“ za podjetja s tujimi naložbami

(a) Uvod

(154)

Na podlagi programa „dve leti brez, tri leta polovica“ podjetjem s tujimi naložbami („PTN“) prvi dve leti ni treba plačati davka od dohodka družb, v naslednjih treh letih pa namesto 25-odstotnega davka plačajo le 12,5-odstotni davek.

(b) Pravna podlaga

(155)

Pravna podlaga tega programa sta člen 8 Zakona o davku od dohodkov Ljudske republike Kitajske za podjetja s tujimi naložbami in tuja podjetja („zakon o obdavčitvi PTN“) in člen 72 Izvedbenih pravil Zakona o davku od dohodkov Ljudske republike Kitajske za podjetja s tujimi naložbami in tuja podjetja. Po navedbah vlade LRK se je ta program končal v skladu s členom 57 Zakona o davku od dohodkov podjetij iz leta 2008 s prehodnim obdobjem do konca leta 2012. Zakon tako jasno navaja, da bodo ugodnosti v okviru te sheme obstajale v davčnem letu 2012.

(156)

Shema „dve leti brez, tri leta polovica“ je družbam prinesla ugodnosti v poslovnem letu 2012, po tem letu pa je bila po navedbah vlade LRK ukinjena. Nobena od vzorčenih družb ni tuje podjetje, ki bi bilo lahko v OP upravičeno do te davčne sheme.

(d) Sklep

(157)

Vzorčene družbe niso v OP iz tega programa prejele nobenega finančnega prispevka. V preiskavi je bilo ugotovljeno tudi, da je shemo ukinila vlada LRK.

6.2 Visokotehnološka podjetja in podjetja z novo tehnologijo

(a) Uvod

(158)

Zaradi tega programa lahko družbe, ki lahko dokažejo, da izpolnjujejo določen sklop meril, v skladu s katerim se jim prizna status „visokotehnološkega podjetja in podjetja z novo tehnologijo“, prejmejo 15-odstotno znižanje davka od dohodkov družb v primerjavi s standardno 25-odstotno davčno stopnjo.

(b) Pravna podlaga

(159)

Pravna podlaga za ta program so člen 28(2) Zakona o davku od dohodkov podjetij iz leta 2008, „Upravni ukrepi za določitev visokotehnoloških podjetij in podjetij z novo tehnologijo“ (Guo Ke Fa Huo [2008] št. 172), člen 93 Predpisov o izvajanju Zakona o davku od dohodkov podjetij ter Obvestilo državne davčne uprave o vprašanjih v zvezi s plačilom davka od dohodkov s strani visokotehnoloških podjetij in podjetij z novo tehnologijo (Guo Shui Han [2008] št. 985).

(160)

Ta shema se uporablja za visokotehnološka podjetja in podjetja z novo tehnologijo, ki jih je kot take priznala vlada LRK. Da bi bila podjetja upravičena do te sheme, morajo imeti temeljne pravice neodvisne intelektualne lastnine in morajo izpolnjevati naslednje zahteve, navedene v pravni podlagi in povzete, kot sledi:

(a)	njihova proizvodnja mora biti vključena v obseg izdelkov na „visokotehnoloških področjih, za katere se uporablja ključna podpora države“;

(b)	njihovi skupni stroški za raziskave in razvoj morajo predstavljati 3–6 % skupnih prihodkov od prodaje;

(c)	njihovi prihodki od prodaje visokotehnoloških izdelkov in izdelkov z novo tehnologijo morajo predstavljati več kot 60 % skupnih prihodkov od prodaje;

(d)	osebje, zaposleno na področju raziskav in razvoja, mora predstavljati 10 % celotnega osebja;

(e)	izpolnjene morajo biti druge zahteve iz „Upravnih ukrepov za določitev visokotehnoloških podjetij in podjetij z novo tehnologijo iz leta 2008“.

(161)

Za nekatere vzorčene proizvajalce izvoznike je bilo ugotovljeno, da so to shemo uporabljali, pri čemer so namesto 25 % plačali le 15 % davka od dohodkov družb. Te družbe so se prijavile kot visokotehnološka podjetja in podjetja z novo tehnologijo ter so prejele uradno obvestilo, da so izpolnile merila iz sheme in so zato upravičene, da ustrezno izpolnijo svoje davčne napovedi o prihodkih družb.

(d) Sklep

(162)

Komisija meni, da je ta shema subvencija v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne protisubvencijske uredbe, saj gre za finančni prispevek v obliki opuščenega prihodka vlade LRK, ki zadevnim družbam prinaša ugodnosti. Ugodnost za prejemnike je enaka davčnemu prihranku.

(163)

Ta subvencija je specifična v skladu s členom 4(2)(a) osnovne protisubvencijske uredbe, saj je omejena na podjetja, ki prejmejo potrdilo visokotehnološkega podjetja in podjetja z novo tehnologijo ter izpolnjujejo vse zahteve upravnih ukrepov iz leta 2008. Zadevni vzorčeni proizvajalci izvozniki so tako potrdilo prejeli. Zakonodaja ali organ, ki odloča o dodelitvi, nista določila objektivnih meril za upravičenost.

(164)

(165)

Komisija te trditve ne sprejme. Sredstva so na voljo le za družbe s posebnimi lastnostmi (visokotehnološka podjetja in podjetja z novo tehnologijo), ne za vse industrije in vse sektorje. Poleg tega upravičenost ni samodejna, ampak je odvisna od dodelitve potrdila visokotehnološkega podjetja in podjetja z novo tehnologijo, ki ga po diskrecijskem postopku izda pristojni organ. Shema je torej specifična.

(166)

Komisija zato meni, da se lahko proti tej subvenciji uvedejo izravnalni ukrepi.

(e) Izračun zneska subvencije

(167)

Komisija je znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izračunala kot razliko med zneskom običajno plačanega davka v OP in zneskom, ki so ga zadevne družbe v OP dejansko plačale.

Visokotehnološka podjetja in podjetja z novo tehnologijo
Ime družbe	Subvencijska stopnja
Chongqing Polycomp International Corporation	0,0 %
Jiangsu Changhai Composite Materials Holding Co., Ltd (27)	1,3 %
Jushi Group Co., Ltd; Jushi Group Chengdu Co., Ltd; Jushi Group Jiujiang Co., Ltd	0,8 %

6.3 Znižanje davka od dohodkov za PTN, ki kupujejo opremo, proizvedeno na Kitajskem

(a) Uvod

(168)

Ta program družbi omogoča, da uveljavi davčno olajšavo na nakup na domačem trgu proizvedene opreme, če je projekt skladen z industrijskimi politikami vlade LRK. Od davčne obveznosti iz preteklega leta, ki se je povečala zaradi nakupa na domačem trgu proizvedene opreme, se lahko odbije davčna olajšava v višini do 40 % nakupne cene te opreme.

(b) Pravna podlaga

(169)

Pravno podlago za ta program obsegajo Začasni ukrepi v zvezi z davčno olajšavo za odbitek davka od dohodkov pravnih oseb za naložbe v opremo za projekte tehnološke prenove, proizvedeno na domačem trgu, z dne 1. julija 1999 ter Obvestilo državne davčne uprave št. 52 o prenehanju izvajanja politike o davčnih odbitkih in oprostitvi plačila davka od dohodkov pravnih oseb za naložbe družb v nakup opreme, proizvedene na domačem trgu [leto 2008], z začetkom veljavnosti 1. januarja 2008.

(170)

Vlada LRK je trdila, da je bil ta program končan januarja 2008 v skladu z navedenim obvestilom št. 52. Vendar je bilo v preiskavi ugotovljeno, da je ena od vzorčenih družb v OP izkoristila ugodnosti tega programa.

(d) Sklep

(171)

Ta program se šteje kot subvencija, saj zagotavlja finančni prispevek v obliki opuščenega prihodka vlade LRK v skladu s členom 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ta program zagotavlja ugodnosti za prejemnike v znesku, ki je enak davčnemu prihranku v smislu člena 3(2) osnovne protisubvencijske uredbe. Ta subvencija je specifična v smislu člena 4(4)(b) osnovne protisubvencijske uredbe, saj je davčni prihranek pogojen z uporabo domačega blaga pred uvoženim.

(e) Izračun zneska subvencije

(172)

Komisija je znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izračunala kot razliko med zneskom običajno plačanega davka v OP in zneskom, ki so ga dejansko plačale zadevne družbe v OP.

(173)

Stopnja te subvencije v OP za družbo Jiangsu Changhai Group je 0,2 %.

(174)

En proizvajalec izvoznik je po razkritju trdil, da ni bil upravičen do finančnega prispevka v okviru sheme „Znižanje davka od dohodkov za PTN, ki kupujejo opremo, proizvedeno na Kitajskem“, ker ni družba, v katero se vlaga tuji kapital. Zato mu je Komisija napačno pripisala ugodnost iz te sheme na podlagi razpoložljivih dejstev. Trdil je še, da so bile ugotovljene manjše napake v izračunih. Obe trditvi sta bili sprejeti in izračun subvencijske stopnje je bil ustrezno popravljen.

6.4 Druge sheme neposrednih oprostitev davka in programi olajšav

(175)

Predmet preiskave je bila tudi davčna izravnava za raziskave in razvoj. Vendar je šlo pri tem ukrepu za zanemarljive zneske. Komisija ga zato ni nadalje preiskovala.

(176)

Vzorčeni proizvajalci izvozniki niso v OP iz preostalih programov oprostitev davka, navedenih v zgornjem oddelku C.3, prejeli nobenega finančnega prispevka.

7. Programi za posredne davke in uvozne tarife

7.1 Oprostitev plačila DDV in znižanja uvozne tarife za uporabo uvožene opreme

(a) Uvod

(177)

Ta program zagotavlja oprostitev plačila DDV in uvoznih dajatev za podjetja, v katera se vlaga tuji kapital, ali domača podjetja za uvoz osnovnih delovnih sredstev, ki jih uporabljajo v proizvodnji. Da bi bila upravičena do oprostitve, oprema ne sme biti uvrščena na seznam neupravičene opreme, družba, ki zanjo zaprosi, pa mora pridobiti certifikat za projekt, ki ga spodbuja država, ki ga izdajo kitajski organi ali agencija NDRC v skladu z ustrezno naložbeno, davčno in carinsko zakonodajo.

(b) Pravna podlaga

(178)

Pravna podlaga tega programa so Okrožnica državnega sveta o prilagoditvi davčnih politik za uvoženo opremo, Guo Fa št. 37/1997, Obvestilo ministrstva za finance, splošne carinske uprave in državne davčne uprave o prilagoditvi določenih politik o preferencialnih uvoznih dajatvah, Objava ministrstva za finance, splošne carinske uprave in državne davčne uprave [2008] št. 43, Obvestilo agencije NDRC št. 316 2006 z dne 22. februarja 2006 o pomembnih vprašanjih glede obravnavanja pisnega potrdila o domačih projektih ali projektih, financiranih s tujim kapitalom, katerih razvoj spodbuja država, ter katalog uvoženih izdelkov, ki niso izvzeti iz plačila dajatve, za podjetja, v katera se vlaga tuji kapital, ali domača podjetja iz leta 2008.

(179)

Vse vzorčene družbe so bile upravičene do ugodnosti iz te sheme.

(d) Sklep

(180)

Za ta program se šteje, da zagotavlja finančne prispevke v obliki opuščenega prihodka vlade LRK v smislu člena 3(1)(a)(ii), saj so podjetja, v katera se vlaga tuji kapital, in druga upravičena domača podjetja oproščena plačila DDV in/ali tarif, ki bi sicer zapadle v plačilo. Zato ta program družbam prejemnicam prinaša ugodnosti v smislu člena 3(2) osnovne protisubvencijske uredbe. Program je specifičen v smislu člena 4(2)(a) osnovne protisubvencijske uredbe, saj zakonodaja, v skladu s katero deluje organ, ki dodeljuje subvencije, omejuje dostop do programa na podjetja, ki vlagajo v okviru posebnih poslovnih kategorij, izrecno opredeljenih z zakonom, in spadajo v kategorijo spodbujanih podjetij ali omejeno kategorijo B v skladu s katalogom za usmerjanje industrij za tuje naložbe in prenos tehnologije, ali podjetja, ki so v skladu s katalogom ključnih industrij, izdelkov in tehnologij, pri katerih država spodbuja razvoj.

(181)

Vlada LRK je po razkritju izpodbijala sklepe Komisije z navedbo, da so bila merila za upravičenost objektivna in se uporabljajo enako za vse družbe v LRK. Zato ne izpolnjujejo merila specifičnosti. Vendar ni navedla nobenih posebnih določb zakonodaje, s katerimi bi utemeljila svoje trditve, niti ni predložila nobenega prepričljivega dokaza o tem, da je upravičenost samodejna.

(182)

Vlada LRK in eden od proizvajalcev izvoznikov sta še trdila, da Komisija ne more izravnati morebitnih ugodnosti v zvezi z DDV, ki so jih morda prejele tri vzorčene družbe, saj oprostitev plačila DDV, odobrenih v preteklosti, od leta 2009 ni mogoče več koristiti. Zato bi, tudi če bi za zadevno uvoženo opremo veljala od 5- do 10-letna povprečna amortizacijska doba, domnevne ugodnosti potekle pred uvedbo ukrepov ali se najverjetneje ne bi nadaljevale v celotnem petletnem obdobju izvajanja ukrepov.

(183)

Komisija opozarja, da je amortizacijska doba nekatere uvožene opreme veliko daljša kot 10 let in bi lahko v nekaterih primerih trajala 15 ali 20 let. Komisija ob tem ni izravnala nobene ugodnosti iz nakupov uvožene opreme, opravljenem po letu 2009. Vlada LRK pa priznava, da bi družbe lahko koristile ugodnosti iz sheme tudi še „krajši čas“ po uvedbi ukrepov. Ta argument se zato zavrne.

(e) Izračun zneska subvencije

(184)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OP. Kot ugodnost za prejemnike se šteje znesek oprostitev plačila DDV in dajatev za uvoženo opremo. Da bi se zagotovilo, da znesek, proti kateremu se lahko izvedejo izravnalni ukrepi, zajema le OP, se je prejeta ugodnost amortizirala v življenjski dobi opreme v skladu z običajnimi računovodskimi postopki proizvajalca izvoznika.

(185)

Določene stopnje subvencije za to shemo v OP za vzorčene proizvajalce izvoznike so:

Oprostitev plačila DDV in znižanje uvozna tarifna za uporabo uvožene opreme
Družba/skupina	Stopnja subvencije
Chongqing Polycomp International Corporation	0,5 %
Jiangsu Changhai Composite Materials Holding Co., Ltd (28)	0,1 %
Jushi Group Co., Ltd; Jushi Group Chengdu Co., Ltd; Jushi Group Jiujiang Co., Ltd	0,5 %

7.2 Druge sheme posrednih oprostitev davka in programi olajšav

(186)

Vzorčeni proizvajalci izvozniki niso v OP prejeli nobenega finančnega prispevka iz preostalih programov posrednih oprostitev davka, navedenih v zgornjem oddelku C.3.

8. Blago in storitve, ki jih zagotavlja vlada, za plačilo, ki je nižje od primernega

8.1 Zagotavljanje surovin, zagotavljanje električne energije, zagotavljanje vode

(187)

Ugotovljeno je bilo, da z nakupom surovin, vode ali električne energije, ki bi ga v OP opravili vzorčeni proizvajalci izvozniki, niso bile povezane nobene subvencije.

8.2 Zagotavljanje pravic do rabe zemljišča

(a) Uvod

(188)

Družbe ne morejo kupiti zemljišč v LRK, ampak lahko od lokalnih organov kupijo samo pravico do rabe zemljišča.

(b) Pravna podlaga

(189)

V Zakonu LRK o upravljanju zemljišč je navedeno, da vsa zemljišča pripadajo ljudstvu in jih ni mogoče kupiti ali prodati, določeni pa so pogoji, v skladu s katerimi lahko družbe kupijo pravice do rabe zemljišč prek javnih razpisov, ponudb ali dražb.

(190)

Načeloma naj bi sistem dražb omogočil, da ceno za pravico do rabe posameznega zemljišča oceni trg, zato naj bi bila cena določena neodvisno. Vendar pa je vlada LRK navedla, da v vsakem primeru določa najnižje cene za vsak razred zemljišča (zemljišča so razvrščena v razrede od 1 do 15 na podlagi kakovosti zemljiške parcele), pod katero cena za pravico do rabe zemljišča ne more pasti.

(191)

Vlada LRK nadzira tudi ponudbo zemljišč, tako da s kvoto na provinco in na leto omejuje površino zemljišča, za rabo katerega se lahko prodajo pravice za industrijske ali stanovanjske namene.

(192)

Komisija za noben nakup pravice do rabe zemljišča, ki so ga opravili vzorčeni proizvajalci izvozniki, ni našla nobenega dokaza o dražbenem postopku, v katerem bi bila neodvisno določena cena za pravico do rabe zemljišča. Proizvajalec izvoznik, ki mu je bilo dodeljeno zemljišče, je zanj ponudil izklicno ceno in je bil edini ponudnik, zato mu je bila dodeljena pravica do rabe zemljišča. Vlada LRK je po razkritju trdila, da se ne strinja z ugotovitvijo Komisije, da v LRK ne deluje trg za prodajo pravic do rabe zemljišč. Vendar svoje trditve ni podprla z novimi argumenti.

(193)

Ugotovitve preiskave potrjujejo, da je položaj v zvezi z zagotavljanjem in pridobivanjem zemljišč v LRK nejasen in nepregleden ter da organi cene pogosto določajo samovoljno. Organi cene določajo v skladu s sistemom vrednotenja mestnih zemljišč, ki jim med drugim nalaga tudi merilo, da pri določanju cene industrijskega zemljišča upoštevajo industrijsko politiko (29).

(194)

Poleg tega neodvisne javno dostopne informacije kažejo, da se zemljišča v LRK zagotavljajo po cenah pod običajno tržno stopnjo (30).

(195)

Zato so vzorčene družbe plačale ceno, ki jo je določila vlada LRK. Pravica do rabe zemljišča se zagotavlja s plačilom, ki je nižje od primernega, v primerjavi s tržno referenčno vrednostjo, določeno v oddelku (e).

(196)

Stanje glede zemljišč v LRK je obravnavano tudi v Delovnem dokumentu Mednarodnega denarnega sklada, ki potrjuje, da se pri zagotavljanju pravic do uporabe zemljišč kitajski industriji ne upoštevajo tržni pogoji (31).

(d) Sklep

(197)

Komisija je sklenila, da bi bilo zagotavljanje pravic do rabe zemljišča s strani vlade LRK treba šteti za subvencijo v smislu člena 3(1)(a)(iii) in člena 3(2) osnovne protisubvencijske uredbe v obliki zagotavljanja blaga, ki družbam prinaša ugodnosti. Ker se v preiskavi ni odkril obstoj delujočega trga za prodajo pravic do rabe zemljišč v LRK, uporaba zunanje referenčne vrednosti (glej oddelek (e)) dokazuje, da je znesek za pravice do rabe zemljišč, ki so ga plačali vzorčeni izvozniki, nižji od tržnega tečaja.

(198)

Ta subvencija je specifična v skladu s členom 4(2)(a) in 4(2)(c) osnovne protisubvencijske uredbe, saj sklep št. 40 državnega sveta od javnih organov zahteva, da zemljišče zagotovijo spodbujanim industrijam, pri čemer je ena od njih industrija steklenih vlaken, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah od 67 do 82. V členu 18 sklepa št. 40 je pojasnjeno, da industrije, ki so „omejene“, ne bodo imele dostopa do pravic do rabe zemljišč.

(e) Izračun subvencijske stopnje

(199)

Ugodnost je razlika med ceno, plačano za pravico do rabe zemljišča, in ustrezno zunanjo referenčno vrednostjo.

(200)

Komisija šteje kitajski Tajpej za primerno zunanjo referenčno vrednost iz naslednjih razlogov:

(a)	primerljiva stopnja gospodarskega razvoja, BDP in gospodarske strukture v kitajskem Tajpeju ter v večini provinc in mest v LRK, kjer imajo vzorčeni proizvajalci izvozniki sedež;

(b)	fizična bližina LRK in kitajskega Tajpeja;

(c)	visoka raven industrijske infrastrukture, ki jo imajo kitajski Tajpej in mnogo provinc v LRK;

(d)	močne gospodarske vezi in čezmejna trgovina med kitajskim Tajpejem in LRK;

(e)	velika gostota naseljenosti v mnogih provincah LRK in kitajskem Tajpeju;

(f)	podobnost med vrsto zemljišč in transakcij, uporabljenih za oblikovanje ustrezne referenčne vrednosti v kitajskem Tajpeju, s tistimi v LRK, ter

(g)	skupne demografske, jezikovne in kulturne značilnosti kitajskega Tajpeja in LRK.

(201)

Vlada LRK je po razkritju oporekala uporabi kitajskega Tajpeja za referenčno vrednost z navedbo, da je gostota naseljenosti v kitajskem Tajpeju veliko večja kot v LRK, zato stanje glede zemljišč in cene obeh držav niso primerljivi. Komisija meni, da je bila glede na številne razloge, navedene v predhodnih uvodnih izjavah, referenčna vrednost izbrana na utemeljeni podlagi.

(202)

Poleg tega je eden od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov po razkritju trdil, da uporaba kitajskega Tajpeja ne ustreza gospodarskim razmeram v zadevni provinci, v kateri ima sedež, vendar ni navedel druge možnosti. Trdil je še, da se zemljepisna bližina LRK in Tajpeja ne bi smela šteti za veljavno merilo za izbor zadevne referenčne vrednosti, vendar svoje trditve ni utemeljil. Glede na pomanjkanje predlogov v zvezi z alternativno referenčno vrednostjo je bila potrjena uporaba kitajskega Tajpeja.

(203)

Komisija je ob upoštevanju vseh teh dejavnikov ugotovila, da bi bile cene pravic do rabe zemljišč v LRK, če bi prevladali tržni pogoji, za vzorčene proizvajalce izvoznike zelo podobne cenam zemljišč v kitajskem Tajpeju.

(204)

Povprečne cene zemljišča v kitajskem Tajpeju v letu 2012 so bile pridobljene pri industrijskem uradu Ministrstva za gospodarske zadeve in za določitev cene zemljišča za vsako koledarsko leto prilagojene na podlagi inflacijskih stopenj in spreminjanja BDP. Ker pravice do rabe zemljišča veljajo 50 let in so na tej podlagi amortizirane, ugodnost v OP znaša 1/50 razlike med referenčno ceno in dejansko plačano ceno.

(205)

Ugotovljena subvencijska stopnja za zagotavljanje zemljišč za plačilo, ki je nižje od primernega, znaša:

Zagotavljanje zemljišč za plačilo, ki je nižje od primernega
Ime družbe	Subvencijska stopnja
Chongqing Polycomp International Corporation	2,9 %
Jiangsu Changhai Composite Materials Holding Co., Ltd (32)	1,6 %
Jushi Group Co., Ltd; Jushi Group Chengdu Co., Ltd; Jushi Group Jiujiang Co., Ltd	1,6 %

9. Sklep o subvencioniranju

(206)

Komisija je zneske subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, v skladu z določbami osnovne protisubvencijske uredbe za preiskovane družbe izračunala za vsako shemo posebej, za izračun skupnega zneska subvencij za vsakega proizvajalca izvoznika v OP pa je te zneske seštela.

(207)

Komisija je za izračun spodaj navedenih splošnih stopenj subvencije najprej izračunala odstotek subvencioniranja, pri čemer je znesek subvencije dodeljen za skupne prihodke od prodaje družbe. Ta odstotek je bil nato uporabljen za izračun subvencije, dodeljene izvozu zadevnega izdelka v Unijo v OP.

(208)

Nato je bil izračunan znesek subvencije na tono zadevnega izdelka, izvoženega v Unijo v OP, spodaj navedene stopnje pa so bile izračunane kot odstotek vrednosti stroškov, zavarovanja in prevoznine („CIF“) za isti izvoz na tono.

(209)

V skladu s členom 15(3) osnovne protisubvencijske uredbe je skupna stopnja subvencije za sodelujoče družbe, ki niso zajete v vzorcu, izračunana na podlagi skupnega tehtanega povprečja stopnje subvencije, določene za sodelujoče proizvajalce izvoznike v vzorcu, razen skupine, v katero spada proizvajalec izvoznik, za katerega veljajo določbe člena 28(1).

Ime družbe	Subvencijska stopnja
Chongqing Polycomp International Corporation	9,7 %
Jiangsu Changhai Composite Materials Holding Co., Ltd (33)	5,8 %
Jushi Group Co., Ltd; Jushi Group Chengdu Co., Ltd; Jushi Group Jiujiang Co., Ltd	10,3 %
Druge sodelujoče družbe	10,2 %

D. ŠKODA

1. Proizvodnja in industrija Unije

(210)

Podobni izdelek je v obdobju preiskave v Uniji izdelovalo osem proizvajalcev. Ti sestavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne protidampinške uredbe in člena 9(1) osnovne protisubvencijske uredbe.

(211)

Po ugotovitvah je v obdobju preiskave celotna proizvodnja v Uniji znašala od 530 000 do 580 000 ton. Komisija je znesek določila na podlagi vseh razpoložljivih informacij v zvezi z industrijo Unije, ki jih je predložilo združenje APFE. Kot je navedeno v uvodni izjavi 17, so bili v vzorec izbrani proizvodni obrati treh proizvajalcev Unije, ki so predstavljali 52 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(212)

Na podlagi informacij iz pritožbe/zahtevka za pregled, kjer so bili razkriti dejanski makroekonomski kazalniki pritožnikov/vložnikov, in ob upoštevanju dejstva, da zelo malo proizvajalcev Unije ni bilo del pritožnikov/vložnikov, se zdi primerno, da se dejanski združeni makroekonomski kazalniki za vse proizvajalce Unije ne razkrijejo, saj bi lahko vsaka zainteresirana stran razbrala manjkajoče podatke, ki zadevajo družbe, ki niso vložile pritožbe/zahtevka.

(213)

Vlada LRK je po dokončnem razkritju oporekala zaupni obravnavi in predložitvi razponov za skupno potrošnjo Unije in drugih podatkov o makroekonomskih kazalnikih škode.

(214)

Če so proizvajalci, ki niso vložili pritožbe, Komisiji predložili zahtevek ali navedli dober razlog za spoštovanje zaupnih podatkov, je morala Komisija to upoštevati. Z razkritjem natančnih makroekonomskih kazalnikov bi se omogočilo prepoznavanje zaupnih podatkov teh proizvajalcev, kar bi škodilo njihovim interesom. Trditev se zato zavrne.

2. Potrošnja Unije

(215)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi (i) obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije, kar temelji na podatkih, ki jih je predložilo združenje APFE, in (ii) uvoza iz tretjih držav, kar temelji na podatkih, pridobljenih iz Eurostata (COMEXT).

(216)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 1

Potrošnja Unije (v metričnih tonah)

	Leto 2010	Leto 2011	Leto 2012	OP
Celotna potrošnja Unije	700 000–750 000	680 000–730 000	710 000–760 000	720 000–770 000
Indeks (2010 = 100)	100	97	101	103
Vir: podatki, pridobljeni od združenja APFE in iz Eurostata (COMEXT)

(217)

Potrošnja Unije se je med letom 2010 in OP povečala za 3 %.

(218)

En uporabnik je po končnem razkritju trdil, da se je potrošnja Unije leta 2009 zmanjšala za skoraj 30 %. V zvezi s tem je trdil, da 3-odstotno povečanje od leta 2010 ni znatno. Komisija pa to povečanje ni štela za znatno, temveč je le navedla, da se je potrošnja v zadevnem obdobju povečala.

3. Uvoz iz zadevne države

3.1 Obseg in tržni delež dampinškega in subvencioniranega uvoza

(219)

Spodnja analiza zajema dampinški in subvencionirani uvoz identičnih vzorčenih proizvajalcev v LRK in identično obdobje preiskave.

(220)

Obseg uvoza zadevnega izdelka iz LRK se je gibal na naslednji način:

Preglednica 2

Obseg uvoza (v metričnih tonah) in tržni delež

	Leto 2009	Leto 2010	Leto 2011	Leto 2012	OP
Obseg uvoza (v tonah)	98 916	152 514	109 172	125 781	130 958
Indeks (2010 = 100)	65	100	72	82	86
Indeks (2009 = 100)	100	154	110	127	132
Tržni delež	13–18 %	19–24 %	13–18 %	15–20 %	15–20 %
Indeks (2010 = 100)	87	100	73	81	83
Indeks (2009 = 100)	100	115	84	93	97
Vir: Eurostat (COMEXT)

(221)

Obseg uvoza iz LRK se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 14 %, tržni delež pa za 17 %. Vendar leto 2010 ni ustrezno referenčno leto, zato bi bilo gibanje uvoza natančneje analizirano, če bi se upoštevalo še predhodno leto 2009, kot je prikazano v zgornji preglednici. V letu 2010 so si namreč uvozniki Unije zagotovili velike zaloge kitajskih izdelkov iz steklenih vlaken pred uvedbo začasnih dajatev septembra 2010. Preiskava je dejansko pokazala, da so bile v prvih devetih mesecih leta 2010 iz LRK uvožene veliko večje količine kot običajno. Leta 2009 je bilo iz LRK uvoženih približno 99 000 ton, medtem ko je bilo leta 2010 uvoženih več kot 152 000 ton, potem pa se je leta 2011 uvoz zmanjšal na približno 109 000 ton. Iz gibanja je razvidno občutno povečanje uvoza od leta 2009 naprej. Obseg uvoza iz Kitajske se je od leta 2011 povečal za 20 %, zato se je tržni delež znova povečal na 2 odstotni točki.

(222)

Številne strani so ponovile svoje trditve, da sta se obseg uvoza iz LRK in njegov tržni delež od leta 2010 do konca OP zmanjšala in da torej ni bilo znatnega povečanja uvoza, kot je zahtevano v členu 3(2) Protidampinškega sporazuma in členu 15(2) sporazuma SIU. Poleg tega trdijo, da leto 2009 ni ustrezno referenčno leto iz naslednjih razlogov: i) v osnovni protidampinški uredbi in osnovni protisubvencijski uredbi ni pravne podlage, poleg tega je v Mexico-Steel Pipes and Tubes Panel navedeno, da „preiskovalni organ ne sme uporabiti posameznih delov časovnega obdobja“, ii) ni dokaza v podporo trditvi, da je bil uvoz v letu 2010 rezultat kopičenja zalog, in iii) podatki iz leta 2009 niso bili upoštevani pri nobenem drugem vidiku ocenjevanja škode, zato ocena ni objektivna.

(223)

V zvezi s prvo in tretjo trditvijo v osnovni protidampinški uredbi in osnovni protisubvencijski uredbi, ki sta veljavna zakonodaja, ni podrobneje opredeljeno, katero obdobje se mora uporabiti za analizo gibanj. Zato ni razloga, da se leto 2009 ne bi moglo upoštevati za analizo gibanj uvoza iz LRK. Analiza zaradi tega ni neobjektivna, temveč, nasprotno, dodatno dopolnjuje analizo, izvedeno v zvezi s položajem industrije Unije. Leto 2009 se je poleg obravnavanega obdobja, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 219, upoštevalo samo v povezavi s posebnimi kazalniki škode, povezanimi s kitajskim uvozom. Pri vseh drugih kazalnikih škode ni bilo objektivnih razlogov, zakaj se ne bi mogla v celoti upoštevati vsa leta obdobja.

(224)

V zvezi z drugo trditvijo je učinek kopičenja zalog zelo jasno razviden iz mesečnih podatkov o uvozu, pridobljenih iz podatkovne zbirke, vzpostavljene v skladu s členom 14(6) osnovne protidampinške uredbe (glej grafični prikaz 1) (34). Pred uvedbo začasnih ukrepov se je uvoz zadevnega izdelka iz LRK močno povečal v drugem in tretjem četrtletju leta 2010 (za potrošnjo pred koncem leta 2010/na začetku leta 2011 zaradi omejenega roka uporabe). To ni bilo v skladu s podobnim povečanjem potrošnje, kar kaže na to, da je bil ta uvoz namenjen kopičenju zalog zaradi pričakovane uvedbe ukrepov. Vlada LRK ni predložila drugačne razlage za to povečanje, zato lahko Komisija razumno meni, da je šlo pred uvedbo začasnih ukrepov konec leta 2010 za kopičenje zalog. To je razvidno tudi iz dejstva, da je bila raven mesečnega uvoza iz LRK v obdobju med začasnimi in dokončnimi ukrepi (četrto četrtletje leta 2010 in prvo trimesečje leta 2011) zelo nizka. Ko so se ukrepi na dokončni stopnji znižali (marca 2011), so se ravni mesečnega uvoza znova povečale na ustaljeno raven.

Grafični prikaz 1

Uvoz zadevnega izdelka iz LRK (mesečni obseg)

Vir: podatkovna zbirka iz člena 14(6)

3.2 Cene dampinškega in subvencioniranega uvoza

(225)

Kitajske uvozne cene (brez veljavnih protidampinških dajatev) so se gibale na naslednji način:

Preglednica 3

Uvozne cene

	Leto 2010	Leto 2011	Leto 2012	OP
Povprečna cena CIF (v EUR/tono)	911	877	892	834
Indeks (2010 = 100)	100	96	98	92
Vir: Eurostat (COMEXT)

(226)

Kitajske uvozne cene CIF (brez veljavnih protidampinških dajatev) so se v obravnavanem obdobju znižale z 911 EUR/tono na 834 EUR/tono. To pomeni, da so se v obravnavanem obdobju znižale za 8 %.

(227)

Vlada LRK in uporabniki so trdili, da je primerjava povprečnih uvoznih cen brez analize nabora izdelkov zavajajoča. Poleg tega je vlada LRK trdila, da je večino uvoza iz LRK predstavljala najcenejša vrsta izdelka, torej rovingi.

(228)

V nasprotju s trditvijo se je v analizi v celoti upošteval nabor izdelkov, saj je Komisija primerjala prodajne cene kitajskih proizvajalcev izvoznikov s prodajnimi cenami vzorčenih proizvajalcev Unije za vsako vrsto izdelka. Enak pristop je uporabila tudi v prvotni preiskavi.

(229)

Vlada LRK je po dokončnem razkritju zahtevala kitajske uvozne cene na vrsto izdelka iz preglednice 3, glede na to, da so bili podatki na vrsto izdelka uporabljeni za izračun stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen in škode.

(230)

Za prikaz gibanja v zadevnem obdobju je uporabljena povprečna kitajska uvozna cena iz preglednice 3. Ob tem je za prikaz gibanj primerna uporaba povprečnih cen. Za izračun stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen in škode so bili uporabljeni podatki na vrsto izdelka.

(231)

Za določitev nelojalnega nižanja prodajnih cen v OP so se tehtane povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije za vrsto izdelka, zaračunane nepovezanim strankam na trgu Unije, prilagojene na raven cene franko tovarna, primerjale z ustreznimi tehtanimi povprečnimi cenami za uvožene vrste izdelka vzorčenih kitajskih proizvajalcev, ki so se zaračunale prvi neodvisni stranki na trgu Unije in so se določile na podlagi CIF z ustreznimi prilagoditvami za carine, protidampinške dajatve ter stroške po uvozu. Primerjava cen je bila izvedena za vsako vrsto transakcije posebej na isti trgovinski ravni. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek tehtane povprečne cene franko tovarna vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave. Rezultat je za glavnega kitajskega izvoznika v Unijo kljub trenutnim protidampinškim ukrepom (in carinam), dodanim uvozni ceni, pokazal stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen v višini 2 %. Večina drugega uvoza se je izvajala po cenah, primerljivih s cenami Unije.

(232)

En proizvajalec izvoznik je po dokončnem razkritju trdil, da je bilo pri vrednostih CIF treh PCN nekaj nepravilnosti.

(233)

Trditev je bila pravilna in Komisija je popravila zadevne vrednosti CIF, kar je povzročilo manjšo spremembo v stopnji nelojalnega nižanja prodajnih cen in stopnji nelojalnega nižanja ciljnih cen tega proizvajalca izvoznika (glej uvodno izjavo 440).

(234)

Več strani je trdilo, da v OP ni bilo znatnega nelojalnega nižanja prodajnih cen. Navedle so, da je 2-odstotna stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen na posameznega izvoznika skoraj stopnja de minimis, zato se ne more šteti za znatno. Poleg tega so se sklicevale na prakso Komisije, pri kateri se je za omejeno nelojalno nižanje prodajnih cen ali nelojalno nižanje prodajnih cen v višini 6 % štelo, da zaradi omejenega obsega uvoza ne vpliva na splošno raven cen v Uniji.

(235)

Kljub trenutnim protidampinškim dajatvam se nelojalno nižanje prodajnih cen še nadaljuje. Sklicevanje na prakso Komisije je zavajajoče. Pri „kompaktnem natrijevem karbonatu“ (35) se je za nelojalno nižanje prodajnih cen v višini 6 % štelo, da praktično ne vpliva na splošne ravni cen zaradi omejenega obsega uvoza v kombinaciji z 1,4-odstotnim tržnim deležem države izvoznice. Tržni delež LRK v OP je bil od 15 % do 20 %. V primeru „nekaterih sistemov za optično lasersko branje“ (36) je bilo navedeno omejeno nelojalno nižanje prodajnih cen v povezavi z (i) velikim povečanjem potrošnje Unije (129 %) in (ii) naravo zadevnega izdelka, nehomogenega izdelka s številnimi lastnostmi in tehničnimi razlikami, podvrženega hitremu tehnološkemu razvoju. V trenutnih preiskavah je trg zadevnega izdelka popolnoma drugačen, zato je treba obseg nelojalnega nižanja prodajnih cen obravnavati v zadevnem tržnem okviru. Zadevni izdelek je homogen osnovni izdelek za okrepitev na precej stabilnem trgu. Tak trg je bolj občutljiv za spremembe cen, zato lahko nanj močno vpliva že manjša sprememba cene. Dejstvo, da ni bilo večjega nelojalnega nižanja prodajnih cen, zato sklepov Komisije ne spremeni. Nasprotno, to je bilo pri ocenjevanju v celoti upoštevano. Vsak primer se oceni na podlagi individualnih razmer in stanje škode prikazujejo številni kazalniki, med katerimi ni nobeden odločilen.

4. Gospodarski položaj industrije Unije

(236)

V skladu s členom 3(5) osnovne protidampinške uredbe in členom 8(4) osnovne protisubvencijske uredbe je preiskava učinka dampinškega in subvencioniranega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(237)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 17–25, je bilo vzorčenje uporabljeno za ugotavljanje morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(238)

Komisija je pri ugotavljanju škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike je Komisija ocenjevala na podlagi podatkov, predloženih v pritožbi in zahtevku za pregled, ter naknadno predloženih podatkov, po možnosti navzkrižno preverjenimi s statističnimi podatki. Podatki so se nanašali na vse proizvajalce Unije. Mikroekonomske podatke je Komisija ocenjevala na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije. Pri obeh sklopih podatkov je bilo ugotovljeno, da so podatki reprezentativni za gospodarski položaj industrije Unije.

(239)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in subvencij ter okrevanje od preteklega dampinga ali subvencioniranja.

(240)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

5. Makroekonomski kazalniki

5.1 Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(241)

Odstopanja pri letni proizvodnji so v Uniji običajna, saj je treba vsakih 7 do 10 let na novo postaviti peči, zaradi česar je obseg proizvodnje v letu pred ponovno postavitvijo večji zaradi ustvarjanja zalog, v letu, ko peč ne deluje zaradi ponovne postavitve, pa manjši. V letu, ko je delovanje peči ustavljeno zaradi ponovne postavitve, je manjša tudi proizvodna zmogljivost.

(242)

Ob upoštevanju teh pomislekov so se celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 4

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

	Leto 2010	Leto 2011	Leto 2012	OP
Obseg proizvodnje (v tonah)	560 000–610 000	580 000–630 000	510 000–560 000	530 000–580 000
Indeks	100	103	92	95
Proizvodna zmogljivost (v tonah)	670 000–720 000	680 000–730 000	650 000–700 000	640 000–690 000
Indeks	100	101	97	96
Izkoriščenost zmogljivosti	84 %	86 %	81 %	84 %
Indeks	100	102	95	99
Vir: podatki, pridobljeni od združenja APFE

(243)

Ob upoštevanju povečane potrošnje v Uniji (za 3 %) se je proizvodnja podobnega izdelka industrije Unije med letom 2010 in OP zmanjšala za 5 %. Med letom 2010 in OP se je zmanjšala tudi proizvodna zmogljivost, in sicer za 4 %. Izkoriščenost zmogljivosti je z izjemo zmanjšanja v letu 2012 v obravnavanem obdobju ostala razmeroma nespremenjena.

(244)

Med letoma 2011 in 2012 se je proizvodnja zmanjšala za 11 odstotnih točk, proizvodna zmogljivost pa za 4. To je bila posledica prestrukturiranja industrije Unije in zaprtja nekaterih njenih obratov. Proizvajalec steklenih vlaken Ahlstrom je prenehal s proizvodnjo konec leta 2011, obrat Owens Corning Vado Ligure v Italiji pa leta 2012, ker si nista mogla opomoči od dampinškega uvoza. Vendar industrija Unije meni, da bo lahko po prestrukturiranju in ponovni vzpostavitvi enakih konkurenčnih pogojev uspešna, kar pojasnjuje, zakaj še vedno vlaga v ponovno postavitev obstoječih peči.

(245)

Vlada LRK je po dokončnem razkritju trdila, da je Komisija za peči navedla krajšo življenjsko dobo od povprečne in da so zato naložbe proizvajalcev Unije in/ali uporaba peči zelo neučinkovite.

(246)

Dokazano je bilo, da je industrija Unije odločitve glede ponovne postavitve peči sprejemala na podlagi ugotovitev v zvezi s proizvodnjo in energetsko učinkovitostjo. Nič ni kazalo na to, da življenjska doba peči, ki so jih uporabljali vzorčeni proizvajalci Unije, ni bila dobra praksa za industrijo in da ni bila v skladu z zahtevami nabora izdelkov.

(247)

Številne strani so trdile, da bi bilo treba upoštevati daljše obdobje kot od leta 2010 do konca OP, zlasti zaradi stroškov ponovne postavitve peči, kar bi vplivalo na vse makro- in mikroekonomske kazalnike. Vlada LRK je navedla, da podatki ali informacije o letih, v katerih so proizvajalci Unije na novo postavljali peči, niso bili predloženi.

(248)

Ponovna postavitev peči je ponavljajoč se postopek, ki je del industrije. Ta postopek je ključen za zagotavljanje neprekinjenega delovanja in ohranjanje zmogljivosti. Naložbe v raziskave in razvoj so neposredno povezane z obratovalno zmogljivostjo in omogočajo razvoj izdelkov, prilagojenih potrebam strank. Te naložbe se torej niso izvajale samo v obravnavanem obdobju. Popravila ali ponovne postavitve peči bodo ne glede na obravnavano časovno obdobje vedno vplivala na obseg proizvodnje. Informacije o tem, kdaj so posamezne družbe na novo postavljale peči, se štejejo za zaupne.

(249)

En uporabnik je trdil še, da bi se industrija Unije lahko izognila škodljivemu učinku (subvencioniranega in dampinškega uvoza), saj je izkoriščenost zmogljivosti od leta 2010 do konca OP ostala razmeroma stabilna.

(250)

Proizvodnja podobnega izdelka je neprekinjen postopek in ga ni mogoče prilagajati kratkoročnim nihanjem v povpraševanju. Razmeroma nespremenjeno izkoriščenost zmogljivosti je treba presojati ob upoštevanju zmanjšane proizvodne zmogljivosti. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

5.2 Obseg prodaje in tržni delež

(251)

Obseg prodaje industrije Unije na prostem trgu Unije in obseg prodaje na zaprtem trgu Unije ter njuna tržna deleža so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 5

Obseg prodaje in tržni delež

	Leto 2010	Leto 2011	Leto 2012	OP
Obseg prodaje na prostem trgu Unije (v tonah)	420 000–470 000	390 000–440 000	400 000–450 000	420 000–470 000
Indeks	100	94	96	99
Tržni delež prodaje na prostem trgu	58–63 %	56–61 %	55–60 %	56–61 %
Indeks	100	96	95	97
Obseg prodaje na zaprtem trgu Unije (v tonah)	20 000–70 000	30 000–80 000	30 000–80 000	30 000–80 000
Indeks	100	114	123	121
Tržni delež prodaje na zaprtem trgu	4–9 %	5–10 %	5–10 %	5–10 %
Indeks	100	117	122	118
Vir: podatki, pridobljeni od združenja APFE

(252)

Obseg prodaje izdelkov iz steklenih vlaken industrije Unije (nepovezanim strankam) na prostem trgu se je v obravnavanem obdobju nekoliko zmanjšal, in sicer za 1 %. Vendar je glede na 3-odstotno povečanje potrošnje Unije to pomenilo zmanjšanje tržnega deleža industrije Unije z 58–63 % leta 2010 na 56–61 % v OP. Manjši obseg prodaje v letu 2011 je posledica učinka ustvarjanja zalog uvoza iz Kitajske v letu 2010, ki so postopoma prihajale na trg leta 2011.

(253)

Prodaja industrije Unije na zaprtem trgu je v obravnavanem obdobju zajemala 11–14 % skupne prodaje (na prostem in zaprtem trgu) industrije Unije na trgu Unije. Prodaja na zaprtem trgu se je med letoma 2010 in 2012 povečevala, potem pa se je v OP ustalila. Z vidika absolutnih vrednosti je bilo povečanje prodaje na zaprtem trgu med letoma 2010 in 2011 omejeno.

5.3 Zaposlenost in produktivnost

(254)

Zaposlenost in produktivnost proizvajalcev Unije sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 6

Zaposlenost in produktivnost

	Leto 2010	Leto 2011	Leto 2012	OP
Število zaposlenih	3 450–3 950	3 350–3 850	3 200–3 700	3 000–3 500
Indeks	100	97	95	89
Produktivnost (v enoti/zaposlenega)	153	163	150	164
Indeks	100	106	98	107
Vir: podatki, pridobljeni od združenja APFE

(255)

Iz stopnje zaposlenosti proizvajalcev Unije je razvidno, da je industrija Unije v celotnem obravnavanem obdobju poskušala racionalizirati proizvodnjo, da bi zmanjšala proizvodne stroške. Tako se je število zaposlenih v obravnavanem obdobju zmanjšalo za 11 %.

(256)

Skupni učinek spremembe števila zaposlenih in obsega proizvodnje v enakem obravnavanem obdobju je povzročil, da se je produktivnost delovne sile proizvajalcev Unije, izmerjena kot količina (v tonah) na zaposlenega na leto, med letom 2010 in OP povečala za 7 %.

5.4 Rast

(257)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 217, se je potrošnja Unije v obravnavanem obdobju povečala za 3 %. Glede na številna področja uporabe podobnega izdelka industrija Unije in uporabniki pričakujejo, da se bo rast v bližnji prihodnosti še nadaljevala.

5.5 Višina stopnje dampinga in subvencioniranja ter okrevanje po preteklem dampingu ali subvencioniranju

(258)

Industrija Unije je utrpela škodo zaradi dampinškega uvoza iz LRK do leta 2011, ko so bile uvedene dajatve. Veljavne dajatve za uvoz iz LRK so bile namenjene zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev, pod katerimi lahko industrija Unije pošteno konkurira temu uvozu in okreva od povzročene škode.

(259)

Vendar se to ni zgodilo. Industrija Unije zdaj znova posluje z izgubo in njen tržni delež se je še naprej manjšal, čeprav se je potrošnja v Uniji povečala. Uvoz iz LRK se je nadaljeval po zelo nizkih cenah in pridobival tržni delež. V obdobju preiskave je bil tržni delež uvoza iz Kitajske za 3 odstotne točke višji kot pred uvedbo dajatev (37). Industrija Unije se je prestrukturirala in zaprla nekaj svojih obratov (glej uvodno izjavo 244). Okrevanja od preteklega dampinga očitno ni bilo.

(260)

Glede na precejšnji obseg, tržni delež in cene dampinškega in subvencioniranega uvoza iz LRK ter ob upoštevanju obstoječih stopenj dampinga (9,6 % in 29, 7 %) (38) se lahko vpliv na položaj industrije Unije šteje za pomembnega.

(261)

Ker je to prva protisubvencijska preiskava v zvezi z zadevnim izdelkom, okrevanje od preteklega subvencioniranja ni pomembno za oceno.

6. Mikroekonomski kazalniki

6.1 Cene

(262)

Tehtana povprečna prodajna cena na enoto vzorčenih proizvajalcev Unije se je v Uniji v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 7

Prodajne cene na prostem trgu in na zaprtem trgu v Uniji

	Leto 2010	Leto 2011	Leto 2012	OP
Povprečna prodajna cena franko tovarna na enoto na prostem trgu v Uniji (v EUR/tono)	1 061	1 144	1 070	1 035
Indeks (2010 = 100)	100	108	101	98
Povprečna prodajna cena franko tovarna na enoto na zaprtem trgu v Uniji (v EUR/tono)	1 006	1 031	1 027	989
Indeks (2010 = 100)	100	103	102	98
Vir: podatki vzorčenih proizvajalcev Unije

(263)

Prodajne cene na enoto na prostem trgu so se v obravnavanem obdobju znižale za 2 %. Po uvedbi začasnih dajatev septembra 2010 je industrija Unije lahko leta 2011 svoje cene zvišala. Vendar so se od leta 2011 prodajne cene na enoto znižale za 10 %.

(264)

Prodajne cene na enoto na zaprtem trgu (tj. transferne cene) so se gibale enako kot prodajne cene na enoto na prostem trgu, pri čemer je industrija Unije leta 2011 svoje prodajne cene na zaprtem trgu zvišala, prodajne cene na enoto pa so se nato znižale za 4 %.

6.2 Povprečni proizvodni stroški na enoto

(265)

Stroški proizvodnje na enoto so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 8

Stroški proizvodnje na enoto

	Leto 2010	Leto 2011	Leto 2012	OP
Proizvodni stroški na enoto (v EUR/tono)	964	990	1 032	976
Indeks (2010 = 100)	100	103	107	101
Vir: podatki vzorčenih proizvajalcev Unije

(266)

Povprečni stroški proizvodnje na enoto so se med letoma 2010 in 2012 povečevali, po letu 2012 pa so se znova zmanjšali skoraj na enako stopnjo kot leta 2010. Najvišja raven leta 2012 se pripisuje posebnemu stanju na področju naložb enega od proizvajalcev Unije v vzorcu. V celotnem obravnavanem obdobju so se povprečni stroški proizvodnje povečali le za 1 %.

(267)

Številni uporabniki so trdili, da splošni sklepi ne bi smeli temeljiti na stanju neke družbe. Sklep glede stroškov proizvodnje na enoto je bil, da so ti precej nespremenljivi. Najvišja raven leta 2012 ni spremenila splošnih sklepov.

(268)

Stroški proizvodnje na enoto temeljijo na celotnem obsegu proizvodnje vzorčenih proizvajalcev Unije. Prodajna cena na enoto v preglednici 7 temelji na prodaji nepovezanim strankam v Uniji. Kazalnika imata torej različni osnovi, zato nista neposredno primerljiva.

(269)

CCCLA je po dokončnem razkritju trdila, da mora Komisija nujno zagotoviti dovolj primerljivih podatkov za presojo, ali je mogoče znižanje prodajnih cen Unije pojasniti s spremembami proizvodnih stroškov.

(270)

Ta dva kazalnika imata različno osnovo, zato njune absolutne vrednosti niso neposredno primerljive, njuno gibanje pa je.

6.3 Stroški dela

(271)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 9

Povprečni stroški dela na zaposlenega

	Leto 2010	Leto 2011	Leto 2012	OP
Povprečna plača na zaposlenega (v EUR)	40 518	41 590	42 310	42 917
Indeks (2010 = 100)	100	103	104	106
Vir: podatki vzorčenih proizvajalcev Unije

(272)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so se v obravnavanem obdobju postopoma povečevali (+ 6 %). To je bilo v skladu z indeksom stroškov dela v državah, kjer imajo sedež vzorčeni proizvajalci (39).

6.4 Zaloge

(273)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 10

Zaloge

	Leto 2010	Leto 2011	Leto 2012	OP
Končne zaloge (v tonah)	18 539	46 585	50 198	52 805
Indeks (2010 = 100)	100	251	271	285
Vir: podatki vzorčenih proizvajalcev Unije

(274)

Končne zaloge so se leta 2011 zelo povečale in se nato tudi v obravnavanem obdobju še naprej povečevale.

(275)

Vlada LRK je trdila, da odstopanj pri zalogah iz podatkov, ki jih je predložilo združenje APFE, kažejo na neprijavljeno prodajo in v primerjavi s uvozom iz Kitajske ne pomenijo škode.

(276)

Trditev se ne sme upoštevati. Komisija je analizirala mikroekonomske kazalnike, kot so ravni zalog, na podlagi dejanskih podatkov, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci Unije. V preiskavi vzorčenih proizvajalcev Unije ni bila ugotovljena neprijavljena prodaja.

(277)

En uporabnik je po dokončnem razkritju trdil, da leto 2010 ni ustrezno referenčno leto, ker so bile ravni zalog nenavadno nizke v primerjavi z obdobjem od leta 2006 do oktobra 2009 (obdobje preiskave v okviru prvotne protidampinške preiskave).

(278)

Trditev se zavrne, ker se vzorčeni subjekti v trenutnih preiskavah razlikujejo od vzorčenih subjektov v predhodni preiskavi, zato podatki niso primerljivi. Komisija se je pri pregledu, zlasti glede mikroekonomskih podatkov, omejila na obravnavano obdobje, zato nima podatkov o ravneh zalog vzorčenih proizvajalcev Unije pred obravnavanim obdobjem. Vlada LRK je navedla, da so bile ravni zalog leta 2011 višje tudi glede na potrošnjo Unije, ki se je tega leta zmanjšala za 3 %. Vendar ta element ne vpliva na gibanje v obravnavnem obdobju.

6.5 Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala

(279)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 11

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

	Leto 2010	Leto 2011	Leto 2012	OP
Dobičkonosnost prodaje v Uniji nepovezanim strankam (v % prihodkov od prodaje)	3 %	2 %	– 6 %	– 4 %
Indeks (2010 = 100)	100	66	– 200	– 134
Denarni tok (v EUR)	32 847 910	10 978 839	– 1 297 704	14 660 203
Indeks (2010 = 100)	100	33	– 4	45
Naložbe (v EUR)	7 729 022	9 721 478	30 738 820	32 511 238
Indeks (2010 = 100)	100	126	398	421
Donosnost naložb	2 %	2 %	– 4 %	– 3 %
Indeks (2010 = 100)	100	69	– 184	– 137
Vir: podatki vzorčenih proizvajalcev Unije

(280)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot odstotek prihodkov od te prodaje. V obravnavanem obdobju se je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije znatno zmanjšala, in sicer s 3 % na –4 %.

(281)

Neto denarni tok je sposobnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Denarni tok se je v obravnavanem obdobju znatno zmanjšal (–55 %).

(282)

Raven naložb vzorčenih proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju povečevala. Povečanje je bilo opaznejše leta 2012 in v OP. Visoki stroški naložb so bili povezani s ponovno postavitvijo peči. V tej kapitalsko intenzivni industriji je treba peči na novo postaviti vsakih 7 do 10 let, stroški pri postavitvi peči pa lahko znašajo od 8 do 13 milijonov EUR (razpon je naveden zaradi zaupnosti). Naložbe vključujejo tudi visoke strukturne stroške naložb, povezane s porabo zlitin iz puš in z njihovo ponovno postavitvijo.

(283)

Donosnost naložb je izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Donosnost naložb je jasno sledila negativnemu gibanju dobičkonosnosti. Navedeno zmanjšanje donosnosti naložb jasno kaže na poslabšanje gospodarskega položaja industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(284)

Ta ranljivi finančni položaj je nastal kljub povečani potrošnji v obravnavanem obdobju, kot je opisano v uvodni izjavi 217, in kljub prizadevanjem industrije Unije za racionalizacijo stroškov proizvodnje, kot je opisano v uvodnih izjavah 244 in 337.

(285)

Preiskavi sta pokazali, da vzorčeni proizvajalci Unije pri zbiranju kapitala niso imeli večjih težav.

(286)

Številne strani so po končnem razkritju navedle, da so bile ravni naložb za leto 2012 in OP tako visoke, da bi bili lahko ti visoki stroški naložb razlog za nedobičkonosnost industrije Unije v OP. Vlada LRK je trdila še, da je zmanjšana dobičkonosnost neposredno povezana s povečanjem stroškov proizvodnje in izpadlo proizvodnjo zaradi ponovne postavitve peči.

(287)

Prvič, naložbe v višini 32 milijonov EUR v OP od 1. oktobra 2012 do 30. septembra 2013 se delno prekrivajo s 30 milijoni EUR leta 2012. Drugič, naložbe, izvedene v navedenih obdobjih, so bile nujne za ponovne postavitve peči in se v poslovanju ponavljajo ter se zanje šteje, da se izvajajo v okviru rednega poslovanja, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 241–250. Tretjič, raven naložb je vplivala na rezultate industrije Unije, ker je povzročila dodatne stroške. Vendar so glavni učinki naložb razvidni iz bilance stanja, ne iz izkaza poslovnega izida, v katerem so prikazani ponavljajoči se standardni stroški amortizacije, zato izkaz sam po sebi ni zadostna podlaga za pojasnitev ustvarjene izgube. Kar zadeva trditev vlade LRK, se ponovne postavitve peči skrbno načrtujejo vnaprej. Neprekinjena oskrba strank se zagotovi z ustvarjanjem rezervnih zalog. Ne nazadnje, vpliv teh naložb na stroške in uspešnost družb se porazdeli na več let.

(288)

Poleg tega je več strani trdilo, da (i) se višji stroški naložb kažejo v nižji donosnosti naložb za leto 2012 in OP (glede na to, da pri nekaterih naložbah ni takojšnje donosnosti) ter (ii) je nerazumno upoštevati le dveletno obdobje, obremenjeno z velikimi naložbami, in na podlagi tega skleniti, da se je položaj industrije Unije poslabšal.

(289)

Naložbe v peči se niso izvajale samo v obravnavanem obdobju. Preiskava je pokazala, da je industrija Unije od leta 2004 izvajala naložbe v peči skoraj vsako leto. Zato bodo popravila ali ponovne postavitve peči ne glede na obravnavano časovno obdobje vedno vplivale na obseg proizvodnje in na donosnost naložb. Zmanjšanje dobičkonosnosti vzorčenih proizvajalcev Unije kaže na to, da za podobni izdelek niso mogli zaračunati toliko, da bi si lahko privoščili naložbe, nujne za neprekinjeno poslovanje.

(290)

Vlada LRK je trdila, da industrija najprej porabi razpoložljivo gotovino in šele nato izposojena sredstva ter da zato ni nič čudnega, da se je ob velikih naložbah, ki so jih vzorčeni proizvajalci Unije izvajali leta 2012 in v OP, denarni tok zmanjšal. Poleg tega je trdila, da industrija, ki ustvarja izgubo, ne bi mogla vložiti toliko, kot so vložile vzorčene družbe.

(291)

Industrija steklenih vlaken je globalna dejavnost s finančnimi mehanizmi, ki presegajo finančne zmogljivosti vzorčenih proizvajalcev Unije. Naložbene razmere ne vplivajo nujno na denarni tok. Te trditve se zato zavrnejo.

7. Sklep o položaju industrije Unije

(292)

Ugotovitve preiskav potrjujejo, da je industrija Unije utrpela znatno škodo, kot je opredeljeno v členu 3(5) osnovne protidampinške uredbe in členu 8(4) osnovne protisubvencijske uredbe.

(293)

Uvedba protidampinških ukrepov je industriji Unije omogočila, da je leta 2011 dvignila cene. Hkrati si je industrija Unije prizadevala povečati učinkovitost in produktivnost. Čeprav se je potrošnja Unije povečevala, je morala industrija Unije leta 2012 prodajne cene na enoto znova znižati, da je obdržala svoj tržni delež.

(294)

Analiza nelojalnega nižanja prodajnih cen (glej uvodno izjavo 231) in zniževanje prodajnih cen proizvajalcev Unije (glej uvodno izjavo 263) jasno kažeta, da so proizvajalci Unije poskušali konkurirati ceni uvoza iz Kitajske ter so odpravili razliko v ceni. Vendar je to privedlo do močnega poslabšanja finančnih rezultatov proizvajalcev Unije, pri čemer industrija Unije že od leta 2012 poroča o izgubah. Ta položaj kratko- in srednjeročno ni vzdržen.

(295)

Negativno je bilo tudi gibanje drugih kazalnikov, kot so proizvodnja, proizvodna zmogljivost, zaposlovanje, zaloge in denarni tok, in sicer celo po uvedbi ukrepov zoper LRK.

(296)

Ugotovitve obeh preiskav potrjujejo tudi, da so spremenjene okoliščine, ki so upravičile začetek delnega vmesnega protidampinškega pregleda, namreč prestrukturiranje in zaprtje nekaterih obratov Unije, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 244, bistvene in trajne. Obrat se po zaprtju v celoti razstavi. Poleg tega je postavitev nove peči zelo draga in zamudna ter je ni mogoče izvesti v kratkem času. Časa in stroškov postavitve novega obrata s pečmi se torej ne sme podcenjevati. Prestrukturiranje in zaprtje nekaterih obratov se zato lahko štejeta za pomemben in dolgotrajen ukrep.

(297)

Več strani je poročalo o jasnih znakih, da škode ni. Te trditve so obravnavane v naslednjih uvodnih izjavah.

(298)

CCCLA je navedla, da je enega od proizvajalcev Unije, družbo 3B Fibreglass, leta 2012 kupila skupina Binani in da mora biti splošna uspešnost industrije Unije dobra, saj noben razumen gospodarski subjekt ne bi vlagal v industrijo, ki ni uspešna. Zbornica navaja tudi letno poročilo družbe Braj Binani za leto 2013, v katerem je zapisano, da „se splošna uspešnost dveh proizvodnih enot v Belgiji in na Norveškem šteje za dobro“. Poleg tega je CCCLA navedla tudi, da se je prihodek obeh proizvajalcev Unije med letom 2010 in OP povečal ter da industrija Unije torej očitno ne trpi nobene škode.

(299)

Indijska skupina Binani je leta 2012 res kupila družbo 3B Fibreglass. Vendar se Komisija ne glede na posamezne poslovne nagibe skupine Binani sklicuje na svoje ugotovitve preiskave, da je industrija Unije izgubila tržni delež in dobičkonosnost. Navedku je treba dodati sobesedilo in ga prebrati v celoti: „Splošna uspešnost dveh proizvodnih enot v Belgiji in na Norveškem se šteje za dobro, zmogljivost pa je bila zaradi manjšega povpraševanja na trgu delno omejena. Povečanje proizvodnje na običajno zmogljivost je potekalo brez težav. Povprečna realizacija pa je bila zaradi poceni uvoza iz Azije nizka“.

(300)

Trditev, da industrija Unije ne trpi škode, ker se je prihodek obeh proizvajalcev Unije med letom 2010 in OP povečal, je zavajajoča in netočna. CCCLA je za analizo uporabila prihodek, izražen v kilogramih. Vendar sklepanje zgolj na podlagi večjih količin prodaje ni točno, saj se pri tem ne upoštevajo ravni cen navedene prodaje ter s tem vpliv na dobičkonosnost družbe.

(301)

Vlada LRK je trdila, da je vlaganje članov združenja APFE v povečanje zmogljivosti v Uniji in zunaj nje (npr. v LRK, Rusiji, Indiji in Tuniziji) jasen znak, da škode ni.

(302)

Ta preiskava škode je povezana z uspešnostjo proizvajalcev Unije na trgu Unije. Kot je razvidno iz preglednice 4, se je zmogljivost industrije Unije leta 2011 povečala za 1 %, medtem ko se je proti koncu OP zmanjšala za 5 odstotnih točk. V Uniji se torej zmogljivost ni povečala. Glede na to, da so številni proizvajalci steklenih vlaken multinacionalne družbe, pa ni nič nenavadnega, da v primeru poslovnih priložnosti vlagajo tudi zunaj Unije. V dodatne zmogljivosti zunaj Unije se vlaga zaradi izpolnjevanja potreb nastajajočih trgov in možnosti ustvarjanja dobička. Postavitev obratov v teh regijah ustreza tudi prizadevanjem za približevanje tem strankam. Vendar je poslovna odločitev o postavitvi obrata zunaj Unije popolnoma ločena od dejstva, da proizvajalci Unije trpijo škodo. Podobne trditve o velikih naložbah industrije Unije so obravnavane v oddelku o samopovzročeni škodi.

(303)

Več strani je trdilo, da škode ni, ker so nekateri proizvajalci Unije napovedali, da bodo zaradi pokrivanja vse večjih stroškov surovin, energije in prevoza januarja 2014 zvišali cene podobnega izdelka.

(304)

Prvič, ravni cen v letu 2014 se nanašajo na dogodke po OP. Drugič, industrija Unije je v zadnjih letih večino takšnih zvišanj cen absorbirala prek povečanj produktivnosti. Vendar na določeni točki kratkoročno izvajanje nadaljnjih povečanj produktivnosti postane veliko težje. Glede na to, da je industrija Unije v OP poslovala z izgubo in da absorpcija teh zvišanj cen ni več mogoča, bo morala na določeni točki ta zvišanja prenesti na stranke, pri čemer bo tvegala, da izgubi še več tržnega deleža. Trditve so bile na podlagi navedenega zavrnjene.

E. VZROČNA ZVEZA

1. Uvod

(305)

V skladu s členom 3(6) in 3(7) osnovne protidampinške uredbe ter členom 8(6) in 8(7) osnovne protisubvencijske uredbe je bilo proučeno, ali je dampinški in subvencionirani uvoz iz LRK industriji Unije povzročil tolikšno škodo, da jo je mogoče šteti za znatno.

(306)

Poleg dampinškega uvoza so bili proučeni tudi drugi znani dejavniki, ki bi lahko sočasno povzročili škodo industriji Unije, s čimer se je zagotovilo, da se morebitna škoda zaradi teh drugih dejavnikov ni pripisala dampinškemu in subvencioniranemu uvozu.

1.1 Učinek dampinškega in subvencioniranega uvoza

(307)

Preiskavi sta pokazali, da se je v obravnavanem obdobju, v katerem se je za referenčno leto upoštevalo leto 2009, obseg dampinškega in subvencioniranega uvoza iz LRK kljub veljavnim protidampinškim ukrepom povečal (za 32 %). Posledica tega je bilo, da se je tržni delež LRK povečal, in sicer s 13–18 % leta 2009 na 15–20 % do konca OP.

(308)

Hkrati se je kljub povečanju potrošnje tržni delež industrije Unije v obravnavanem obdobju zmanjšal za tri odstotne točke.

(309)

Povprečne cene dampinškega in subvencioniranega uvoza so se med letom 2010 in OP znižale za 8 % ter so bile nižje od cen industrije Unije v istem obdobju.

(310)

Industrija Unije je v letih 2010 in 2011 še poslovala z dobičkom, potem pa je začela ustvarjati izgubo, kar je sovpadlo s povečanjem dampinškega in subvencioniranega uvoza iz LRK. Industriji Unije ni uspelo obdržati tržnega deleža niti po znižanju prodajne cene. Zaradi tega znižanja cene se je zmanjšala dobičkonosnost, kar je privedlo do položaja, v katerem se je ustvarjala izguba.

(311)

Na podlagi navedenega se ugotavlja, da je raven cene dampinškega in subvencioniranega uvoza iz LRK skupaj s povečanim obsegom precej negativno vplivala na gospodarski položaj industrije Unije ter je imela tako odločilno vlogo pri povzročitvi znatne škode industriji Unije.

(312)

Številne strani so po dokončnem razkritju trdile, da manjka analiza, ki bi dokazala, da je uvoz iz Kitajske povzročil znižanje cen industrije Unije in škodo, ki jo je zaradi tega utrpela, ter da se Komisija v svoji analizi zanaša le na časovno sovpadanje. Te strani se sklicujejo na poročilo odbora o kitajski rentgenski opremi: „Odbor priznava, da splošna povezava med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela domača industrija, lahko podpre ugotovitev o vzročni zvezi. Vendar taka analiza sovpadanja pri vprašanju vzročne zveze ni odločilna; vzročna zveza in sovpadanje sta različna pojma. Vprašanja vzročne zveze glede na okoliščine tega primera […] ni mogoče rešiti s tako splošno ugotovitvijo sovpadanja“ (40).

(313)

Vendar sklepi temeljijo na analizi veliko kazalnikov. Kot je navedeno v oddelku D, je preiskava učinka dampinškega in subvencioniranega uvoza na industrijo vključevala oceno vseh pomembnih ekonomskih dejstev in pokazateljev, ki so vplivali na stanje industrije Unije. Veliko kazalnikov je kazalo na škodljiv položaj. V takem položaju je edini razlog za to, da je industrija Unije znižala cene, ohranitev tržnega deleža ali vsaj preprečitev nadaljnje izgube tržnega deleža pri spoprijemanju s cenovno konkurenco. Industriji Unije je po uvedbi prvotnih ukrepov leta 2011 uspelo zvišati cene, vendar jih je morala v naslednjih letih spet znižati, pri čemer pa ni zmanjšala stroškov proizvodnje. Kot je podrobneje opisano v uvodnih izjavah 320–335, se je izvoz iz tretjih držav v celotnem obravnavanem obdobju pretežno izvajal po visokih cenah, pri čemer je tržni delež tretjih držav ostal razmeroma enak in se je po letu 2011 celo zmanjšal. Industrija Unije torej ni znižala cen zaradi uvoza iz tretjih držav, temveč zaradi majhnega obsega dampinškega in subvencioniranega uvoza iz LRK. Po letu 2011 se je precej povečal samo uvoz iz LRK, industriji Unije je tržni delež odvzel samo uvoz iz LRK in znižale so se samo cene uvoza iz LRK. Na podlagi tega je Komisija ugotovila, da je znižanje cen industrije Unije in škodo, ki jo je zaradi tega utrpela, povzročil dampinški in subvencionirani uvoz iz LRK. V nadaljevanju so analizirani drugi dejavniki, ki bi lahko prekinili to vzročno zvezo.

(314)

CCCLA in vlada LRK sta trdili, da ni bilo padca cen ali oviranja dviga cen, ker „znižanje prodajnih cen proizvajalcev Unije ni znatno, saj so se cene v obravnavanem obdobju znižale za največ 2 %“. Številne strani so trdile še, da 1-odstotno zmanjšanje prodaje Unije, 2-odstotno povečanje tržnega deleža uvoza iz LRK in 3-odstotno zmanjšanje tržnega deleža industrije Unije ne upravičujejo predlaganih drastičnih ukrepov.

(315)

Komisija ponavlja, da je, kot je bilo navedeno zgoraj, po uvedbi začasnih dajatev septembra 2010 industrija Unije lahko leta 2011 svoje cene zvišala. Vendar so se od leta 2011 prodajne cene na enoto znižale za 10 %. Zato gre brez dvoma za precejšen padec prodajnih cen. Čeprav so bili uvedeni protidampinški ukrepi, se je industrija Unije še naprej spoprijemala z zmanjšanjem obsega prodaje, znižanjem cen in zmanjšanjem tržnega deleža, medtem ko sta se obseg prodaje in tržni delež uvoza iz Kitajske povečala za veliko več kot v obdobju prvotne preiskave. Industrija Unije bi si morala po uvedbi ukrepov praviloma opomoči od učinkov preteklega dampinga ali subvencij. Vendar očitno ni bilo tako. Po nekaj znakih izboljšanja, ki jih je bilo opaziti takoj po uvedbi ukrepov, se je položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju še bolj poslabšal.

(316)

En nepovezan uvoznik je navedel, da proizvajalcem Unije ne bi bilo treba znižati cen v tolikšnem obsegu, kot so jih, saj je bilo povpraševanje na trgu Unije večje od ponudbe. Vlada LRK je trdila, da znižanja prodajnih cen Unije in znižanja cen uvoza iz Kitajske ni mogoče obravnavati brez upoštevanja globalnega gibanja cen zadevnega izdelka ter da sta v skladu z običajnim dogajanjem na trgu. Poleg tega je vlada LRK trdila, da Komisija ni preverila, ali bi bilo ob upoštevanju globalnih tržnih razmer leta 2011 (po uvedbi ukrepov v predhodni preiskavi) mogoče zvišati cene in za koliko. Komisija je tudi napačno zavrnila predložene dokaze o zvišanju cen proizvajalcev Unije po OP, pri čemer se sklicuje na primere solarnega stekla in osebnih telefaksov (41).

(317)

Po mnenju Komisije je bila izjava, da je bilo povpraševanje večje od ponudbe, neutemeljena. Izguba tržnega deleža in povečanje zalog ne kažeta na to, da je bilo povpraševanje večje od ponudbe, temveč prej nasprotno. Kar zadeva trditev vlade LRK o zadevnem gibanju cen, je to povezano s prodajo na trgu Unije, ne z globalnim položajem. Na trgu Unije se konkurenca med podobnim izdelkom in zadevnim izdelkom obravnava na ravni cen. Kot je prikazano zgoraj, znižanja cen ni mogoče pripisati drugim dejavnikom kot cenovni konkurenci (glede na precej stabilne stroške proizvodnje in potrošnjo Unije). Poleg tega vlada LRK ni predložila dodatnih informacij o globalnem gibanju cen. Zato se ta trditev šteje za neutemeljeno. Kar zadeva zvišanje cen po OP, so dogodki po OP zunaj obsega te preiskave. Poleg tega tudi niso bili predloženi nikakršni utemeljeni dokazi o dejanskem zvišanju cen, ki naj bi se zgodili po OP. Zadevni argument se zato zavrne.

(318)

Poleg tega je CCCLA trdila, da bi bilo treba pri povprečnem 8-odstotnem znižanju cen uvoza iz Kitajske iz uvodne izjave 226 upoštevati cene, prilagojene carinam, manipulativnim stroškom, protidampinškim dajatvam, stopnji dobička za uvoznike in stroškom PSA, ki jih podpirajo uvozniki. Tako prilagojene cene bi bile potem na primerljivih ravneh s prodajnimi cenami Unije iz preglednice 7 in torej ne bi mogle odločilno vplivati na znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(319)

Pri analizi kazalnikov se vrednost CIF prodaje proizvajalcev izvoznikov iz preglednice 3 primerja s ceno franko tovarna proizvajalcev Unije iz preglednice 7. Ta metoda je pravilna za analiziranje gibanj. Za izračun stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen in škode so bile uporabljene prilagojene cene, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (231). Komisija v zvezi s tem poudarja, da je nelojalno nižanje prodajnih cen le eden od kazalnikov škode, ki jih je treba upoštevati, pri analizi pa bi bilo treba upoštevati vse. Trditev se zato zavrne.

1.2 Učinki drugih dejavnikov

1.2.1 Uvoz iz drugih držav

(320)

V spodnji preglednici so prikazani obseg uvoza iz tretjih držav, povprečne cene na enoto in tržni delež v obravnavanem obdobju.

Preglednica 12

Obseg uvoza (v metričnih tonah), povprečne cene na enoto (v EUR/tono)

		Leto 2010	Leto 2011	Leto 2012	OP
Tretje države skupaj	obseg (v tonah)	128 378	182 601	183 446	174 553
	indeks (2010 = 100)	100	142	143	136
	tržni delež	14–19 %	22–27 %	21–26 %	20–25 %
Malezija	obseg (v tonah)	37 919	70 847	60 931	60 841
	povprečna cena za tono (v EUR)	980	1 029	998	958
	tržni delež	2–7 %	7–12 %	5–10 %	5–10 %
Norveška	obseg (v tonah)	25 204	30 496	33 277	30 781
	povprečna cena za tono (v EUR)	1 167	1 044	1 006	944
	tržni delež	0–5 %	1–6 %	1–6 %	1–6 %
Turčija	obseg (v tonah)	18 430	20 017	23 235	19 233
	povprečna cena za tono (v EUR)	1 199	1 231	1 064	1 067
	tržni delež	0–5 %	0–5 %	0–5 %	0–5 %
Vir: Eurostat (COMEXT)

(321)

Zadevni izdelek se uvaža iz LRK ter še predvsem iz Malezije, Norveške in Turčije. V manjšem obsegu se uvaža tudi iz Mehike, Združenih držav in Tajvana. Celotni tržni delež tretjih držav se je med letoma 2010 in 2011 močno povečal. V OP pa je nato upadel.

(322)

Cena večine uvoza iz tretjih držav (razen majhnih količin iz Tajvana) je bila znatno višja od cen uvoza iz Kitajske. Poleg tega so bile povprečne cene uvoza iz drugih držav na splošno višje ali podobne kot cene industrije Unije.

(323)

Največji delež uvoza iz tretjih držav v Unijo pripada Maleziji (40 %). Vendar je bil uvoz iz Malezije omejen na eno vrsto izdelkov iz steklenih vlaken, in sicer na rezane niti. Tržni delež Malezije na trgu Unije se je v obravnavanem obdobju povečal. Uvozne cene rezanih niti iz Malezije so bile v povprečju tudi višje od cen uvoza iz LRK in skoraj enako visoke kot cene industrije Unije. Poleg tega so se cene proizvajalcev Unije med letoma 2010 in 2011, ko so bile uvedene začasne dajatve zoper LRK, kljub malezijskim cenam zvišale. Če bi malezijske cene res povzročale znatno škodo industriji Unije, proizvajalci Unije ne bi mogli zvišati cen, ko so bile uvedene začasne protidampinške dajatve na uvoz iz LRK. Uvoz iz Malezije je konkurenčen proizvodnji industrije Unije, vendar je v celotnem obravnavanem obdobju predstavljal stabilen dejavnik, kar zadeva ceno, vrsto izdelka in količine.

(324)

Drugi največji delež uvoza iz tretjih držav v Unijo pripada Norveški. Tržni delež Norveške na trgu Unije se v obravnavanem obdobju ni spreminjal. Povprečne uvozne cene na izdelek iz Norveške so bile višje od cen uvoza iz LRK. Uvoz iz Norveške predstavljajo predvsem rovingi, ki jih izdeluje družba, ki je del iste skupine kot eden od proizvajalcev Unije. Poleg tega se vsa norveška proizvodnja prodaja prek proizvajalca Unije. Zato Norveške ne štejemo za konkurenčno tretjo državo.

(325)

Tretji največji delež uvoza iz tretjih držav v Unijo pripada Turčiji. Tržni delež Turčije na trgu Unije se v obravnavanem obdobju ni spreminjal. Uvozne cene na vrsto izdelka so bile za podobni izdelek v povprečju tudi precej višje od cen uvoza iz LRK.

(326)

Vlada LRK je navedla tudi, da so se zaloge Unije leta 2011 po močnem povečanju uvoza iz tretjih držav povečale, medtem ko se je uvoz iz LRK istega leta zmanjšal.

(327)

Med letoma 2010 in 2011 se je uvoz iz Kitajske dejansko zmanjšal, uvoz iz tretjih držav pa povečal. Vendar je industrija Unije v letih 2010 in 2011 še poslovala z dobičkom, potem pa je začela ustvarjati izgubo, kar je sovpadlo s povečanjem dampinškega in subvencioniranega uvoza iz LRK. Uvoz iz tretjih držav se je po letu 2011 zmanjšal, zato ne more biti vzrok za to, da je po tem letu industrija Unije začela ustvarjati izgubo. Na podlagi navedenega se upravičeno ugotavlja, da je del uvoza iz drugih držav morda res negativno vplival na industrijo Unije, vendar ne v tolikšni meri, da bi prekinil vzročno zvezo med dampinškim in subvencioniranim uvozom iz LRK ter škodo, povzročeno industriji Unije.

(328)

Številne strani so po dokončnem razkritju trdile, da nabor izdelkov, ki je bil uporabljen za analizo nelojalnega nižanja prodajnih cen (primerjave cen med kitajskimi proizvajalci in proizvajalci Unije), ni bil uporabljen za analizo uvoza iz tretjih držav. Vlada LRK je izrecno zahtevala podrobnosti o naboru izdelkov, uvoženih iz tretjih držav, ki niso razvidne iz statističnih podatkov Eurostata.

(329)

Komisija je pri analizi uvoza iz tretjih držav nabor izdelkov v celoti upoštevala, in sicer s primerjavo cen na vrsto izdelka tretjih držav z ustreznimi cenami na vrsto izdelka Unije. Ker je za vse tri tretje države samo en proizvajalec, natančnih podatkov zaradi zaupnosti ni bilo mogoče razkriti.

(330)

Vlada LRK je trdila, da sklep Komisije, da je del uvoza iz tretjih držav morda vplival na položaj proizvajalcev Unije, ni pa prekinil vzročne zveze, ni objektiven in ne temelji na utemeljeni analizi.

(331)

Tri glavne tretje države, ki so izvažale podobni izdelek v Unijo, so Malezija, Norveška in Turčija. Kot je bilo že navedeno, je bil uvoz iz Malezije osredotočen na eno vrsto izdelka in se je izvajal po cenah, primerljivih s cenami Unije. Norveški proizvajalec se zaradi že navedenih razlogov ne šteje za konkurenco iz tretjih držav. Tržni delež turškega uvoza se v obravnavanem obdobju ni spreminjal in je bil razmeroma majhen. Trditev, da je uvoz iz tretjih držav prekinil vzročno zvezo, se zato zavrne.

(332)

Vlada LRK je trdila še, da Komisija ni upoštevala učinkov uvoza iz Tajvana in Mehike, pri katerem so opazne velike spremembe cen in obsega.

(333)

Uvoz iz Tajvana in Mehike je bil tako omejen, da ne bi mogel prekiniti vzročne zveze.

(334)

Poleg tega je vlada LRK trdila, da Komisija pri analizi kopičenja zalog iz Kitajske ni upoštevala dejstva, da se je uvoz iz tretjih držav med letoma 2010 in 2011 povečal za več kot 40 %.

(335)

Iz statističnih podatkov (glej uvodno izjavo 224) je razvidno, da se je kopičenje zalog kitajskih izdelkov izvajalo v drugem in tretjem četrtletju leta 2010 (za porabo pred koncem leta 2010/na začetku leta 2011 zaradi omejenega roka uporabe). Povečanje uvoza iz tretjih držav je bilo evidentirano leta 2011, ko ni bilo več učinka kopičenja zalog in so bili uvedeni ukrepi zoper uvoz iz LRK, kar se je izkazalo za koristno za proizvajalce iz tretjih držav. Ta trditev se zato zavrne.

1.2.2 Stroški proizvodnje

(336)

Več strani je navedlo, da je povečanje stroškov proizvodnje industrije Unije, ki je bilo zlasti posledica povečanja stroškov surovin, energije, prevoza in zaposlenih, negativno vplivalo na dobičkonosnost industrije Unije. Ena stran je kot pomemben stroškovni dejavnik navedla tudi dejstvo, da stranke niso vračale vreten, ni pa natančneje opredelila vpliva stroškov. Strani so svoje trditve podprle z navedki proizvajalcev Unije, v katerih so ti navajali, da se res spoprijemajo s povečanjem stroškov.

(337)

Industrija Unije se je res spoprijemala s povečanjem stroškov surovin, energije, prevoza in zaposlenih. Vendar so se, kot je razvidno iz preglednice 8, povprečni stroški proizvodnje industrije Unije na tono med letom 2010 in OP povečali le za 1 %. To pomeni, da je lahko industrija Unije večino povečanj stroškov izravnala z večjo učinkovitostjo in večjo produktivnostjo. Zato se ugotavlja, da povečanje stroškov proizvodnje ni prispevalo k škodi in zato ni moglo prekiniti vzročne zveze.

(338)

Več strani je po dokončnem razkritju svoje trditve ponovilo brez predložitve novih argumentov.

1.2.3 Razvoj potrošnje

(339)

Kot je navedeno zgoraj, se je potrošnja Unije med letom 2010 in OP povečala za 3 %. Po navedbah industrije Unije in številnih uporabnikov je pričakovati, da se bo glede na nova področja uporabe podobnega izdelka potrošnja še povečala. Vendar industrija Unije ni uspela obdržati tržnega deleža in ga je del celo izgubila, medtem ko se je tržni delež dampinškega in subvencioniranega uvoza iz LRK od leta 2011 povečeval. Spremembe potrošnje v Uniji torej niso mogle prekiniti vzročne zveze med škodo ter dampinškim in subvencioniranim uvozom iz LRK.

1.2.4 Nezadostna proizvodna zmogljivost in zaloge v Uniji

(340)

Vlada LRK je trdila, da morebitno škodo povzroča nezadostna proizvodna zmogljivost proizvajalcev Unije. Vlada LRK se je sklicevala na številne finančne izkaze proizvajalcev Unije. V finančnem izkazu družbe 3B Fibreglass za leto 2010 je navedeno, da „jim naše omejene proizvodne zmogljivosti niso omogočale pridobitve dodatnih tržnih deležev“ in „so nas prisilile, da smo se spoprijeli s spremenjenim povpraševanjem strank z omejeno ravnjo zalog.“ V finančnem izkazu družbe 3B Fibreglass za leto 2011 je navedeno, da „so bili znaki popravljanja gospodarstva v letu 2010 potrjeni v prvi polovici leta 2011, vendar zaradi ravni proizvodne zmogljivosti družbe, ki so bile v prvem trimesečju nižje od pričakovanih, ni bilo mogoče v celoti izkoristiti povečane dejavnosti, zato smo morali leta 2011 omejiti pogodbene obveznosti.“ V finančnem izkazu družbe Lanxess za leto 2011 je navedeno, da „je leta 2011 družba Lanxess proizvajala steklena vlakna z največjo zmogljivostjo“ in da „bo načrtovana zaustavitev peči 1 v drugem četrtletju leta 2012 trajala skoraj 10 tednov, zato bo letna proizvodnja v letu 2012 za 14 % manjša.“

(341)

Ravni zalog so bile leta 2010 res nizke, kot je razvidno iz preglednice 10. To je bila posledica zmanjšanja ravni proizvodnje leta 2009, ko so bile številne proizvodne linije razstavljene, začasno zaprte ali skrajšane zaradi nižanja cen in izgube tržnega deleža, ki ju je povzročil dampinški uvoz iz LRK (42). Vendar je industrija Unije leta 2011 ravni zalog povečala za več kot 150 % in jih od tedaj še vedno povečuje. Sklicevanje na izkaze majhnih zalog samo za leto 2010 ni ustrezno, pač pa je treba gibanje razbrati za celotno obravnavano obdobje.

(342)

Poleg tega se nekateri navedki nanašajo na zmanjšane ravni proizvodne zmogljivosti zaradi popravil/ponovne postavitve peči. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 241, so takšna popravila/ponovne postavitve del tega sektorja, zato je kopičenje zalog zaradi popravila/ponovne postavitve peči povsem običajno, saj omogoča neprekinjeno oskrbovanje ključnih strank.

(343)

Poleg tega bi lahko industrija Unije vlagala v večjo zmogljivost, če bi bili zagotovljeni pošteni konkurenčni pogoji, ki bi industriji Unije omogočili ustvarjanje dobička, s katerim bi bilo povečanje zmogljivosti upravičeno in izvedljivo.

(344)

Šteje se, da so zmogljivost proizvodnje in zaloge Unije zadostne, zato niso mogle prispevati k škodi ter niso mogle prekiniti vzročne zveze med dampinškim in subvencioniranim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

1.2.5 Vpliv gospodarske krize

(345)

Več strani je trdilo, da je škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, povzročila gospodarska kriza, zaradi katere se je povpraševanje uporabniških industrij (kot sta avtomobilska industrija in trg vetrne energije) močno zmanjšalo.

(346)

Vlada LRK se je sklicevala na številne proizvajalce Unije, med drugim na finančne izkaze družbe European Owens Corning Fibreglass SPRL („EOCF“) za leto 2010, v katerih je navedeno, da „to zmanjšanje delno pojasnjuje močna odvisnost te dejavnosti od trga vetrne energije, na katerem se stanje še naprej poslabšuje zaradi težav, ki jih imajo sodelujoči subjekti na tem trgu pri financiranju novih projektov“, finančne izkaze družbe Lanxess za leto 2011, v katerih je navedeno, da „je družba LANXESS po uvedbi protidampinških ukrepov zoper uvoz iz Kitajske lahko zvišala svoje prodajne cene. Vendar v drugi polovici leta 2011 zaradi negativnega gospodarskega gibanja beležimo 16-odstotno znižanje v primerjavi z letom 2010“, ter finančne izkaze EOCF za leto 2012, v katerih je navedeno, da je višina prihodkov od prodaje v letu 2012 „predvsem posledica trajajoče gospodarske krize, ki jim ne omogoča delovanja s polno zmogljivostjo.“

(347)

Med letoma 2010 in 2011 se je potrošnja izdelkov iz steklenih vlaken v Uniji res zmanjšala za 3 %, vendar se je do konca OP spet povečala za 6 odstotnih točk.

(348)

Navedek, da je morala ena od družb v drugi polovici leta 2011 znižati cene za 16 % v primerjavi z letom 2010, le delno prikazuje položaj v letu 2011. Preiskava je pokazala, da se je cena na enoto v celotnem letu 2011 zvišala za 8 % (v primerjavi z letom 2010).

(349)

Poleg tega je industrija Unije v letih 2010 in 2011 še poslovala z dobičkom, potem pa je začela ustvarjati izgubo, kar je sovpadlo s povečanjem dampinškega in subvencioniranega uvoza iz LRK, s katerim so se znižale prodajne cene industrije Unije.

(350)

Lahko bi se štelo, da je upad gospodarske rasti med letoma 2010 in 2011 prispeval k poslabšanju gospodarskega položaja industrije Unije. Vendar pa upad gospodarske rasti ne pojasni izgube, ki jo je industrija Unije ustvarjala v letu 2012 in OP. Največje izgube so se pojavile v obdobju takoj po upadu gospodarske rasti, ko se je potrošnja spet začela povečevati.

(351)

V zvezi z navedkom družbe Owens Corning za leto 2011 je treba omeniti, da gre za navedek družbe EOCF, ki je trgovalni subjekt družbe Owens Corning za vse posle v Evropi in na Bližnjem vzhodu. Družba EOCF je v tem obdobju poleg podobnega izdelka prodajala tudi netkane izdelke, tkanine, strešne izdelke (skodle) in izolacijske izdelke, ki v tem postopku niso zajeti. Ta navedek zato ni specifičen za podobni izdelek na trgu Unije.

(352)

Kar zadeva navedek družbe Owens Corning za leto 2012, se ta nanaša posebej na dejavnost v zvezi s tkaninami, ki jo EOCF izvaja v enem od svojih obratov. Glede na to, da tkanine niso del podobnega izdelka, navedek ni relevanten.

(353)

Ob upoštevanju navedenih okoliščin bi upad gospodarske rasti lahko negativno vplival na industrijo Unije, vendar ne v tolikšni meri, da bi lahko prekinil vzročno zvezo med dampinškim in subvencioniranim uvozom ter škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

1.2.6 Konkurenčnost dampinškega in subvencioniranega uvoza iz LRK

(354)

Nekatere strani so trdile, da škode industriji Unije ne povzroča dampinški ali subvencionirani uvoz zadevnega izdelka, temveč uporabljena tehnologija, ki je v primerjavi s sodobno tehnologijo kitajskih proizvajalcev izvoznikov zastarela.

(355)

Vendar je preiskava potrdila, da ima industrija Unije prav tako sodobne proizvodne procese. Trditev, da bi stanje tehnologije industrije Unije prekinilo vzročno zvezo med dampinškim in subvencioniranim uvozom ter škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, se zato zavrne.

1.2.7 Samopovzročena škoda

(356)

Več strani je trdilo, da je bila lahko škoda samopovzročena, saj (i) so bile cene, ki so jih proizvajalci Unije ponujali leta 2014, nižje od kotiranih cen, ki so jih navedenim stranem ponudili kitajski proizvajalci izvozniki; (ii) so naložbe, ki so jih vložniki uresničevali v zadnjih letih, v nasprotju s škodo, saj si je ob tako velikih naložbah težko predstavljati, da industrija trpi škodo in da industriji Unije niso prinesle večjega tržnega deleža; (iii) so vložniki morda vlagali v prestrukturiranje in postavitev dodatnih zmogljivosti za proizvodnjo „napačnih“ izdelkov iz steklenih vlaken, na primer izdelkov, po katerih ni veliko povpraševanja, in ne na primer rezanih niti, po katerih je bilo po trditvah strani zelo veliko povpraševanje ter jih je v Uniji morda celo primanjkovalo.

(357)

V zvezi s trditvijo o nižjih cenah, ki so jih ponujali proizvajalci Unije, je treba opozoriti, da ta trditev vključuje dogodek po OP in da ravni cen v letu 2014 ni mogoče upoštevati. Glede na to, da peči delujejo 24 ur na dan in da je zmanjšanje proizvodnje zelo drago, je Unija tudi poskušala obdržati tržni delež s prodajo po nižjih cenah in na ta način še vedno pokriti del stalnih stroškov.

(358)

Kar zadeva velike naložbe industrije Unije v zadnjih letih, je treba spomniti, da je treba v tej kapitalsko intenzivni industriji peči na novo postaviti vsakih 7 do 10 let, stroški pri postavitvi peči pa lahko znašajo od 8 do 13 milijonov EUR (razpon je naveden zaradi zaupnosti). Dobršen del drugih, bolj strukturnih visokih stroškov naložb je povezan s porabo zlitin iz puš in posledično njihovo ponovno postavitvijo. Zato so te naložbe del industrije in so nujne za vzdrževanje trenutne zmogljivosti. Nujne so tudi naložbe v raziskave in razvoj za ohranitev položaja na trgu ter izpolnjevanje potreb strank.

(359)

V zvezi s tretjo trditvijo o domnevno „napačnih“ naložbah v izdelke, ki niso rezane niti, je treba opozoriti, da (i) se je industrija Unije prestrukturirala, tako da lahko zagotavlja široko ponudbo izdelkov. Predložen ni bil noben dokaz o tem, da takšna vrsta prestrukturiranja ni gospodarsko upravičena; in (ii) proizvodnja rezanih niti, ki je bila zaradi prestrukturiranja v zadnjih letih prekinjena, je bila prenesena v drug proizvodni obrat, ki je bil predelan v ta namen.

(360)

Vlada LRK je trdila, da so si proizvajalci Unije ustvarjali zaloge uvoza iz tretjih držav, in se sklicevala na finančne izkaze enega od proizvajalcev Unije za leto 2011, v katerem je bilo navedeno: „Zaloge blaga (21,4 milijona EUR na dan 31. decembra 2011) se povečujejo zaradi globalnega upada pri poslovanju v drugi polovici leta, pri čemer do 75 % zalog sestavljajo končni izdelki, ki smo jih uvozili od družb […][naše] skupine zunaj Evrope, preostali del pa predvsem materiali in izdelki, potrebni za proizvodnjo tkanin.“

(361)

Ravni zalog, o katerih navedeni proizvajalec Unije poroča v izkazih za leto 2011, so se povečale zaradi zagotovitve dobave enemu od njegovih obratov zunaj EU, v katerem se je leta 2012 izvajala ponovna postavitev peči. Če bi se izdelki za obrat zunaj EU lahko proizvedli v Uniji, uvoz iz drugih obratov zunaj EU ne bi bil potreben.

(362)

Vlada LRK je po dokončnem razkritju zahtevala, naj se pojasni, ali je bil ta uvoz izveden iz LRK ali od kod drugod in v kolikšnem obsegu. Vendar vzorčeni proizvajalci Unije v obravnavanem obdobju zadevnega izdelka niso kupovali v LRK.

(363)

Vlada LRK je trdila tudi, da bi bila škoda lahko samopovzročena, saj se je proizvajalec Unije 3B Fibreglass odločil obnoviti zaloge za BASF leta 2011, ko je bila proizvodnja nezadostna. Pri tem se je vlada sklicevala na finančne izkaze družbe 3B Fibreglass za leto 2011, v katerih je navedeno: „za obnovitev zalog za BASF in premostitev popravila peči št. 2.“

(364)

Vendar je zagotovitev zalog zaradi izpolnjevanja pogodbenih obveznosti do ključnih strank popolnoma običajna poslovna praksa. Poleg tega je v navedku omenjeno tudi načrtovano popravilo peči, zaradi česar je treba zagotoviti zaloge za omogočanje dobave strankam (in za izpolnjevanje dobavnih pogodbenih obveznosti družbe 3B do strank) med popravilom.

(365)

Ob upoštevanju navedenega se trditev o samopovzročeni škodi, ki bi prekinila vzročno zvezo med dampinškim in subvencioniranim uvozom ter škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, zavrne.

1.2.8 Izvoz proizvajalcev Unije in premestitve zaradi približevanja trgom

(366)

Vlada LRK je trdila, da je domnevno škodo povzročila odločitev o premestitvi na lokacijo uporabniških industrij. Dodala je, da se to ne dogaja le na ravni Unije, temveč na globalni ravni. Vlada LRK je trdila, da je proizvajalec Unije P+D razširil svoje dejavnosti v Rusijo in Indijo, proizvajalec Unije 3B v Tunizijo, proizvajalec Unije PPG v LRK, proizvajalec Ahlstrom pa je v začetku leta 2011 preselil svojo proizvodnjo iz Evrope v LRK, da bi lahko bolje oskrboval rastoče trge vetrne energije v Aziji in predvsem v LRK.

(367)

Glede na to, da so številni proizvajalci steklenih vlaken multinacionalne družbe, ni nič nenavadnega, da ob poslovnih priložnostih vlagajo tudi zunaj Unije. V dodatne zmogljivosti zunaj Unije se vlaga zaradi izpolnjevanja potreb nastajajočih trgov in možnosti ustvarjanja dobička. Postavitev obratov v teh regijah vsekakor ustreza tudi prizadevanjem za približevanje strankam. Vendar je poslovna odločitev o postavitvi obrata zunaj Unije popolnoma ločena od dejstva, da proizvajalci Unije trpijo škodo.

(368)

Vlada LRK je po dokončnem razkritju ponovila svojo trditev, da so se zaradi velikih čezmorskih naložb zmanjšali proizvodnja, število delovnih mest in obseg izvoza Unije, ki je zaradi tega utrpela škodo.

(369)

Ta trditev ni utemeljena. Proizvajalci steklenih vlaken delujejo v skladu z modelom regionalne bližine, po katerem stranke oskrbujejo proizvodni obrati iz njihovih ustreznih regij. Iz kazalnikov zmogljivosti in zaposlovanja ni razvidno, da bi bile izvedene velike čezmorske naložbe, ki bi lahko škodile dejavnostim Unije.

(370)

Vlada LRK je trdila še, da je imelo zmanjšanje izvoza industrije Unije zelo negativne učinke, ki jih Komisija ni analizirala.

(371)

Trenutni preiskavi sta pokazali, da je izvoz industrije Unije (povezanim in nepovezanim strankam) od leta 2010 do konca OP zajemal od 11 % do 13 % skupne prodaje industrije Unije (povezanim in nepovezanim strankam). Podobno je bilo ugotovljeno v prvotni protidampinški preiskavi, ki je pokazala, da se je obseg izvoza med letom 2006 in septembrom 2009 gibal med 10 % in 14 %. Glede na to, da so nihanja obsega izvoza majhna in v skladu z obsegom izvoza, ki je bil ugotovljen v prejšnji protidampinški preiskavi, gibanje izvoza ni imelo resnih negativnih učinkov, kot je bilo navedeno v zgornji trditvi.

(372)

Iz zgoraj navedenih razlogov je razvidno, da izvoz proizvajalcev Unije in premestitve niso prispevali k škodi, zato niso mogli prekiniti vzročne zveze med dampinškim in subvencioniranim uvozom ter škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

1.2.9 Menjalni tečaj Euro/USD

(373)

Vlada LRK je trdila, da dobava iz Kitajske vključuje tveganja, povezana z zapletenejšo logistiko in tečajnimi nihanji, ter da se stranke nočejo preveč izpostavljati takšnim tveganjem. En uporabnik je navedel, da so cene kitajskih izdelkov iz steklenih vlaken zelo odvisne od menjalnega tečaja med EUR in USD. Ker je od leta 2000 vrednost USD v primerjavi z EUR padala, bi to lahko domnevno prekinilo vzročno zvezo.

(374)

Vrednost EUR je bila v začetku leta 2000 v primerjavi z USD manjša kot danes. Vendar je treba opozoriti, da je bil menjalni tečaj EUR/USD v obravnavanem obdobju razmeroma stabilen. Kljub temu se je v obravnavanem obdobju dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije znatno zmanjšala, in sicer s 3 % na –4 %. Čeprav bi se zato lahko štelo, da je menjalni tečaj EUR/USD prispeval k škodi v OP, to nikakor ne more zmanjšati škodljivega učinka dampinškega uvoza iz LRK na trg Unije po zelo nizkih cenah v obdobju od leta 2011 do konca OP.

(375)

Menjalni tečaj EUR/USD zato ni prispeval k škodi in ni mogel prekiniti vzročne zveze med dampinškim uvozom ter škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

1.3 Sklepi o vzročni zvezi

(376)

Povzamemo lahko, da je zgornja analiza pokazala porast obsega in tržnega deleža dampinškega in subvencioniranega uvoza iz LRK. Zaradi pritiska, ki se je izvajal s povečanjem dampinškega in subvencioniranega uvoza na trg Unije, industrija Unije svojih prodajnih cen ni mogla določiti v skladu z običajnimi tržnimi razmerami in zabeleženim povečanjem stroškov. Proizvajalcem industrije Unije ni uspelo obdržati tržnega deleža niti po znižanju prodajne cene. Zaradi tega znižanja cene se je zmanjšala dobičkonosnost, kar je privedlo do netrajnostnega položaja, v katerem se je ustvarjala izguba.

(377)

Navedena analiza ustrezno opredeljuje učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije in jih ločuje od škodljivih učinkov dampinškega uvoza. Na podlagi te analize lahko sklenemo, da je dampinški in subvencionirani uvoz iz LRK povzročil znatno škodo industriji Unije v smislu člena 3(6) osnovne protidampinške uredbe in člena 8(5) osnovne protisubvencijske uredbe.

(378)

Poleg dampinškega in subvencioniranega uvoza so bili v skladu s členom 3(7) osnovne protidampinške uredbe in členom 8(6) osnovne protisubvencijske uredbe proučeni tudi drugi znani dejavniki, in sicer posamično in skupaj, vendar ni bil najden noben dokaz, da so prekinili vzročno zvezo med dampinškim in subvencioniranim uvozom ter škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(379)

Vlada LRK je po dokončnem razkritju trdila, da je Komisija le zavrnila argumente zainteresiranih strani, namesto da bi proučila vse znane dejavnike poleg dampinškega uvoza, ki povzročajo škodo industriji Unije.

(380)

Komisija je proučila učinek naslednjih drugih dejavnikov: uvoza iz drugih držav, stroškov proizvodnje, gibanja potrošnje, proizvodnih zmogljivosti in zalog, gospodarske krize, konkurenčnosti uvoza iz LRK, samopovzročene škode, izvoza proizvajalcev Unije in premestitev ter menjalnega tečaja EUR/USD. V preiskavi niso bili ugotovljeni nobeni drugi dejavniki, ki bi lahko prekinili vzročno zvezo.

F. INTERES UNIJE

(381)

V skladu s členom 31 osnovne protisubvencijske uredbe je Komisija proučila, ali so kljub sklepu o škodljivem subvencioniranju obstajali utemeljeni razlogi za sklep, da sprejetje ukrepov v tem posebnem primeru ni v interesu Unije. Določitev interesa Unije je temeljila na oceni vseh različnih vpletenih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

(382)

Vse zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo svoja stališča v skladu s členom 31(2) osnovne protisubvencijske uredbe. Komisija je poslala vprašalnike 5 neodvisnim uvoznikom in 34 uporabnikom. 2 uvoznika in 13 uporabnikov so izpolnjene vprašalnike poslali v predpisanem roku. Poleg tega so med preiskavo pisna stališča poslali tudi številni uporabniki in združenja uporabnikov, ki so nasprotovali morebitnim ukrepom v tej zadevi. Pisna stališča s trditvami proti morebitnim ukrepom v tej zadevi sta poslali tudi vlada LRK in CCCLA.

(383)

V prvotni protidampinški preiskavi je bilo ugotovljeno, da uvedba ukrepov ni v nasprotju z interesom Unije. Ker je vmesni pregled omejen na škodo, so tedanje ugotovitve glede interesov Unije še vedno veljavne. Spodnja analiza torej zadeva protisubvencijsko preiskavo.

1. Interes industrije Unije

(384)

Zaradi veljavnih protidampinških ukrepov se dampinški uvoz iz LRK ni zmanjšal, industrija Unije pa se ni razbremenila. Kot je navedeno zgoraj, je industrija Unije po znižanju cen, ki jo je povzročil dampinški uvoz iz LRK, še naprej trpela znatno škodo. Brez ukrepov bi se negativno gibanje v zvezi s finančnim položajem industrije Unije najverjetneje nadaljevalo. Na položaj vzorčenih proizvajalcev Unije je vplivalo zlasti zmanjšanje dobičkonosnosti, in sicer s +3 % leta 2010 na –4 % do konca OP. Vsako nadaljnje zmanjšanje uspešnosti bi povzročilo zmanjšanje obsega proizvodnih linij in zaprtje še več proizvodnih enot, kar bi ogrozilo zaposlovanje in naložbe v Uniji.

(385)

Z uvedbo ukrepov bi se lojalna konkurenca na trgu ponovno vzpostavila. Zmanjševanje dobičkonosnosti industrije Unije je posledica njene nezmožnosti konkuriranja subvencioniranemu uvozu po nizkih cenah iz LRK. Pričakuje se torej, da bi uvedba protisubvencijskih ukrepov zaustavila zniževanje cen in izgubo tržnega deleža ter da bi se prodajna cena industrije Unije začela višati, s čimer bi se dobičkonosnost industrije Unije povečala do ravni, ki se za to kapitalsko intenzivno industrijo zdi potrebna.

(386)

Zaradi ukrepov bi lahko industrija Unije okrevala od škodljivega dampinga, ugotovljenega v preiskavi.

(387)

Zato je bilo sklenjeno, da bi bila uvedba protisubvencijskih ukrepov nedvomno v interesu industrije Unije.

(388)

Eno industrijsko združenje je po dokončnem razkritju trdilo, da s povečanjem ukrepov ne bi izboljšali položaja industrije Unije, ker tudi prvotni ukrepi, uvedeni leta 2011, očitno niso imeli nikakršnega učinka.

(389)

Komisija to trditev zavrača in se sklicuje na zgornje uvodne izjave, v katerih je navedeno, da bi se brez povečanja ukrepov negativno gibanje v zvezi s finančnim položajem industrije Unije najverjetneje nadaljevalo.

2. Interes uvoznikov

(390)

Kot je že navedeno, se vzorčenje ni uporabilo za nepovezane uvoznike, v preiskavi pa sta polno sodelovala dva nepovezana uvoznika, ki sta predložila izpolnjene vprašalnike. Dejavnosti, povezane z zadevnim izdelkom, predstavljajo le majhen del skupnega prihodka teh dveh uvoznikov (manj kot 0,5 %). Oba sta nasprotovala morebitnemu povečanju protidampinških ukrepov, saj sta menila, da lahko povzročijo prenehanje uvoza zadevnega izdelka iz LRK.

(391)

Uvoz, ki sta ga deklarirala ta dva uvoznika, je skupno predstavljal precejšen delež vsega uvoza iz LRK v OP, zato se šteje kot reprezentativen za uvoznike v Unijo. Noben drugi uvoznik ni sodeloval, tako da bi predložil izpolnjen vprašalnik ali utemeljene pripombe. Na podlagi tega se ugotavlja, da glede na omejen delež zadevnega izdelka v celotni dejavnosti uvoznikov uvedba ukrepov ne bo znatno negativno vplivala na splošni interes uvoznikov Unije.

3. Interes uporabnikov

(392)

Podobni izdelek se uporablja na številnih področjih, med drugim v avtomobilski industriji, pri turbinah za vetrno energijo ter na področju pomorskih, prometnih, vesoljskih in infrastrukturnih aplikacij. Sodelovalo je veliko različnih uporabnikov, ki so bili razvrščeni v skupine po sektorjih: proizvajalci sestavljenih materialov, proizvajalci kompozitnih materialov, prejci večosnih tkanin in proizvajalci vetrnih turbin. Na ta način je lahko Komisija proučila vpliv povečanih ukrepov na različne vrste uporabnikov.

(393)

Sodelujoči uporabniki so v OP kupili približno 13 % zadevnih izdelkov iz LRK. To pomeni, da je bila večina podobnega izdelka kupljena pri drugih virih, kot so tretje države in industrija Unije. Le malokateri so kupovali zadevni izdelek izključno iz LRK.

(394)

Podobni izdelek uporabljajo številne industrije različnih velikosti, ki so nižje v prodajni verigi, obsegajo pa od malih in srednje velikih podjetij do svetovnih korporacij. Iz podatkov, predloženih med preiskavo, je razvidno tudi, da je v uporabniški industriji Unije zaposlenih precej ljudi, njihovo število pa se, kljub temu da o tem niso bili predloženi izčrpni in utemeljeni podatki, ocenjuje na 100 000.

3.1 Možni učinki ukrepov na dobičkonosnost uporabnikov

(395)

Na podlagi izpolnjenih vprašalnikov je bilo ugotovljeno, da so uporabniške industrije steklenih vlaken na splošno v razmeroma dobrem stanju. Večina sodelujočih uporabnikov je namreč za celotno obravnavano obdobje prijavila, da je ustvarjala dobiček pri prodaji izdelkov, ki so vsebovali zadevni izdelek. Izgubo za to dejavnost je v OP prijavilo le nekaj uporabnikov, medtem ko se je dobiček večine drugih gibal med 2 % in 22 %. Uporabniškim industrijam je torej celo ob trenutnih ukrepih uspelo ustvariti dobiček.

(396)

Na podlagi prejetih podatkov se je za vsako skupino uporabnikov opravila analiza vpliva.

(397)

Preiskava je pokazala, da se zmožnost uporabniških industrij za prenos kakršnega koli zvišanja dajatev na svoje stranke razlikuje glede na značilnosti posamezne uporabniške industrije, zato je vpliv zvišanja dajatev na stopnjo dobička pri vsaki uporabniški industriji drugačen.

(398)

Če povzamemo, bi uvedba kombiniranih ukrepov pri veliki večini uporabniških industrij povzročila, da bi se uporabnikom zmanjšal dobiček za manj kot eno odstotno točko, razen pri večosni tkalni industriji. Pri tej je delež zadevnega izdelka v stroških proizvodnje večji kot pri drugih zadevnih uporabniških industrijah. Vpliv bo za te uporabnike zato večji kot za druge proučevane uporabnike.

(399)

Na podlagi zgornje analize je mogoče z veliko gotovostjo sklepati, da lahko uporabniki industrij sestavljenih materialov, kompozitnih materialov in vetrnih turbin absorbirajo del povečanja ali celotno povečanje stroškov. Še več, del povečanih stroškov morda lahko prenesejo tudi na svoje stranke. V zvezi s tem je eden glavnih uporabnikov na področju proizvodnje vetrnih turbin pripomnil, da sprejema sklepe preiskave in bo absorbiral dajatve.

(400)

Ta na splošno omejeni vpliv na dobičkonosnost pomeni tudi, da predlagano zvišanje dajatev ne ogroža zaposlenosti na ravni uporabniških industrij v tolikšni meri, kot to domneva več uporabnikov.

(401)

V vsakem primeru bi se vsak morebitni negativni učinek ublažil z dostopom do uvoza iz tretjih držav, ki je uporabnikom ves čas na voljo. Kljub uvedbi ukrepov lahko uporabniki uvažajo od različnih dobaviteljev.

(402)

Več uporabnikov je po dokončnem razkritju trdilo, da so bili argumenti uporabnikov zavrnjeni le na podlagi kvalitativnih izjav. Ti uporabniki so trdili tudi, da se jim je stopnja dobička zmanjšala za veliko več kot eno odstotno točko, kot je navedeno v uvodni izjavi 398, zlasti ob upoštevanju posameznega izdelka.

(403)

Te trditve se zavrnejo iz naslednjih razlogov: Komisija je na podlagi podatkov, ki jih je prejela od uporabnikov, opravila natančne izračune za oceno kvantitativnega učinka povečanja ukrepov na dobičkonosnost uporabnikov. Industrije, ki uporabljajo zadevni izdelek, so heterogene in se zelo razlikujejo, kar zadeva velikost (obsegajo od malih in srednje velikih podjetij do večnacionalnih podjetij), njihovo odvisnost od zadevnega izdelka, vrste uporabe njihovega končnega izdelka in skupino strank (od majhnih do velikih družb, prodaja v Uniji glede na izvoz). Kot je bilo že pojasnjeno v uvodni izjavi 398, Komisija priznava, da učinek ni enak na vse uporabniške segmente. Na podlagi podatkov, ki so jih predložili sodelujoči uporabniki, je bil delež uporabljenega zadevnega izdelka, kupljenega v LRK, precej omejen (manj kot 13 % – glej uvodno izjavo 393). Poleg tega je bil delež zadevnega izdelka iz LRK v povprečju omejen tudi, kar zadeva celotne stroške, tj. manj kot 4 %. Ta delež pa je precej večji pri preverjenem večosnem tkalcu. Učinek zvišanja dajatev je bil izračunan ob predpostavkah, da bi se steklena vlakna kupovala iz LRK v podobnem obsegu, ki je bil evidentiran v OP, in da bi za cene uvoza iz Kitajske veljale približno 30-odstotne dajatve, čeprav bodo te za veliko večino kitajskih proizvajalcev izvoznikov nižje. Rezultati, izračunani ob teh predpostavkah, so pokazali, da se bo dobičkonosnost sodelujočih uporabnikov zaradi zvišanja cene zadevnega izdelka iz LRK v povprečju zmanjšala za manj kot eno odstotno točko, kot je bilo navedeno zgoraj.

3.2 Pomanjkanje medsebojne zamenljivosti

(404)

Nekateri uporabniki so trdili, da veliko izdelkov iz steklenih vlaken, ki jih potrebuje uporabniška industrija, ni mogoče serijsko kupiti na trgu, pač pa morajo dobavitelji skozi dolgotrajen in zapleten postopek za izpolnjevanje pogojev, ki lahko traja od 6 do 12 mesecev brez zagotovljenega uspeha. Zato bi bila zamenjava dobavitelja zaradi izogibanja plačevanja dajatev draga, kratkoročno nemogoča in tehnološko tvegana.

(405)

Pri tem se priznava, da se pri nekaterih uporabah zaradi značilnosti zadevnega izdelka lahko zahtevajo dolgotrajni postopki za izpolnjevanje pogojev, ki vključujejo preskušanje. Vendar je tudi po prejetih pripombah več uporabnikov v tem trenutku za večino primerov na voljo več virov. Poleg tega je preiskava pokazala, da imajo uporabniki običajno za vsak slučaj več možnosti dobave in pogosto preskušene izdelke več dobaviteljev, da niso odvisni zgolj od enega dobavitelja. Spomniti moramo tudi na to, da ukrepi niso namenjeni temu, da bi nekaterim dobaviteljem preprečili dostop do trga Unije, saj je vsak predlagani ukrep namenjen temu, da se obnovi poštena trgovina in popravijo izkrivljene tržne razmere.

(406)

Zato ni verjetno, da bi uvedba ukrepov zoper zadevni izdelek iz LRK privedla do začasne prekinitve dobave surovin uporabnikom.

3.3 Nezmožnost prenosa višjih stroškov in večja konkurenca izdelkov s konca proizvodne verige, ki ne prihajajo iz Unije

(407)

Številni uporabniki so trdili, da se spoprijemajo s hudo konkurenco proizvajalcev, ki ne prihajajo iz Unije, in si zato ne morejo privoščiti, da bi povišanja cen zadevnega izdelka prenašali na svoje stranke, saj bi se zato zmanjšala prodaja. Zaradi raznolikosti uporabniških družb je zmožnost prenosa morebitnih povišanj stroškov na stranke pri vsaki vrsti uporabnika drugačna. Ne glede na to pa je iz podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov razvidno, da bi bil pri uporabnikih, ki si ne morejo privoščiti prenosa večine povečanih stroškov, učinek na prihodek in dobičkonosnost v večini primerov omejen.

(408)

Številni uporabniki so izrazili zaskrbljenost, da bo uvedba protisubvencijskih dajatev ustvarila podrejen konkurenčni položaj v primerjavi s proizvajalci, ki ne prihajajo iz Unije in imajo dostop do zadevnega izdelka brez ukrepov. Uporabniki trdijo, da so na podrejenih trgih v konkurenci z uvozom iz LRK. Uvedba kombiniranih ukrepov bi konkurenčno stanje še poslabšala. Glede na navedene okoliščine se je trdilo, da zvišanja cen surovin ne bi bilo mogoče prenesti na stranke. Nadalje se je trdilo, da bi to privedlo do premestitve proizvodnje zunaj Unije, kar bi povzročilo veliko izgubljenih delovnih mest.

(409)

Opozoriti je treba, da dejstvo, da bi uvedba protisubvencijskih ukrepov lahko povzročila večjo konkurenco, ne more biti razlog za to, da se ukrepi ne uvedejo, če so upravičeni. Ti preiskavi zadevata specifičen izdelek. Vsaka uporabniška industrija se ima pravico sklicevati na zakon o trgovini Unije in zahtevati protidampinško preiskavo za svoje izdelke. Poleg tega so odločitve družb glede lokacij odvisne od številnih dejavnikov. Ni verjetno, da bi bila odločitev glede preselitve odvisna zgolj od dajatev na eno surovino.

(410)

Več strani je trdilo, da so proizvajalci Unije globalna podjetja v tuji lasti, večina sestavljenih podjetij pa je malih ali srednje velikih in v lokalni lasti. Ta mala in srednje velika podjetja so trdila, da bo zvišanje dajatev povzročilo izgubo delovnih mest. Tudi CCCLA je trdila, da bo to v Uniji pomenilo izgubo delovnih mest, ko se bodo uporabniki preselili zaradi zvišanja dajatev. Poleg tega je en uporabnik trdil, da se bo zaradi selitev uporabnikov zmanjšala tudi prodaja industrije Unije.

(411)

Komisija vsa delovna mesta v Uniji obravnava enako, ne glede na lastništvo in velikost podjetij. V zvezi s tem se sklicuje tudi na uvodni izjavi 400 in 403. Poleg tega meni, da so trditve o selitvi, morebitni izgubi delovnih mest in manjši prodaji industrije Unije špekulativne ter neutemeljene.

(412)

Več strani je navedlo, da se izdelki za globalni trg v Uniji trenutno izdelujejo v konkurenci s tretjimi državami. En uporabnik je navedel, da lahko zadevni izdelek uvozi pod nadzorom za aktivno oplemenitenje brez plačila protidampinških dajatev, če nato končni izdelek, ki ga proizvede, izvozi v države zunaj Unije. Ta uporabnik lahko potem strankam v državah zunaj Unije ponudi konkurenčnejše cene kot strankam v Uniji.

(413)

Uporabniki res lahko uvažajo zadevni izdelek pod nadzorom za aktivno oplemenitenje brez plačila protidampinških dajatev, če nato končni izdelek, ki ga proizvedejo, izvozijo v države zunaj Unije. Vendar to ne spremeni sklepov Komisije v tej preiskavi.

3.4 Pomanjkanje dobave

(414)

En uporabnik je trdil, da industrija Unije ne more v celoti zadostiti povpraševanju v Uniji, zlasti kar zadeva nekatere vrste velikih naročil po meri izdelanih izdelkov iz steklenih vlaken. Isti uporabnik tudi navaja, da noben proizvajalec Unije, najverjetneje zaradi omejenih proizvodnih zmogljivosti Unije, ne bi bil pripravljen nameniti velikega dela zmogljivosti za oskrbo ene stranke. Drug uporabnik je navedel, da ponudba rezanih niti ni presežena in da bi izključitev LRK s trga Unije povzročila velike težave z dobavo na trgu Unije, zlasti zaradi povečanega povpraševanja. Vlada LRK se sklicuje na proizvajalca Unije 3B, ki trdi, da od leta 2002 ni bila v industriji postavljena nobena nova talilna zmogljivost in da je za zadostitev potreb trga, zlasti v Evropi, potrebnih dodatnih 200 000 ton proizvodne zmogljivosti.

(415)

Pri tem je treba najprej omeniti, da protisubvencijski ukrepi niso namenjeni odpravi uvoza, ampak odpravi nepoštenih trgovinskih praks, ki škodujejo industriji Unije, in ponovni vzpostavitvi stanja učinkovite konkurence na trgu Unije. Namen predlaganih ukrepov ni to, da se zapre trg Unije za proizvajalce izvoznike iz LRK, kljub neškodljivim cenam, zato se bo torej še naprej omogočal uvoz rezanih niti in drugih izdelkov iz steklenih vlaken iz LRK na trg Unije.

(416)

Kar zadeva zmožnost ukrepanja industrije Unije v primeru morebitnega pomanjkanja rezanih niti, trenutna raven izkoriščenosti zmogljivosti industriji Unije omogoča še nekaj dodatne proizvodnje.

(417)

Rezane niti in vsako drugo vrsto zadevnega izdelka bi bilo mogoče v Unijo uvažati tudi iz tretjih držav, kot je Malezija.

(418)

Poleg tega kitajski proizvajalci steklenih vlaken postavljajo obrate bližje Uniji (v Egiptu in Bahrajnu) kot bazo za oskrbovanje trga Unije.

(419)

Glede na navedeno se lahko sklene, da se je na morebitno pomanjkanje dobave rezanih niti mogoče odzvati z večjo izkoriščenostjo zmogljivosti industrije Unije, z uvozom iz drugih izvoznih držav in z nadaljnjim uvozom iz LRK po neškodljivih cenah.

(420)

Na podlagi zgornjih oddelkov se sklene, da je splošni učinek uvedbe kombiniranih ukrepov na industrije Unije, nižje v prodajni verigi, omejen in ne bi prevladal nad pozitivnim učinkom ukrepov za industrijo Unije.

(421)

Eno industrijsko združenje je po dokončnem razkritju navedlo, da je težko razumeti, da imajo proizvajalci Unije neizkoriščene zmogljivosti, medtem ko na trgu Unije steklenih vlaken primanjkuje in se cene zanje zvišujejo. Več strani je ponovilo svoje navedbe, da bo uvedba nadaljnjih ukrepov povzročila pomanjkanje ponudbe proizvajalcev Unije.

(422)

Preiskava za obravnavano obdobje ni pokazala pomanjkanja ponudbe. Glede morebitnega pomanjkanja ponudbe v prihodnje pa Komisija meni, da zvišanje dajatev ne preprečuje uvoza iz LRK in tretjih držav v Unijo, kot je navedeno zgoraj.

4. Sklep o interesu Unije

(423)

Na podlagi zgoraj navedenega se pričakuje, da bi uvedba kombiniranih ukrepov industriji Unije zagotovila priložnost, da izboljša svoj položaj z zvišanjem prodajnih cen in povečanjem tržnega deleža. Čeprav so možni nekateri negativni učinki v obliki višjih stroškov za nekatere uporabnike, bodo pričakovane koristi za industrijo Unije in dobavitelje verjetno večje.

(424)

Zato se sklene, da ni utemeljenih razlogov proti uvedbi ukrepov za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK.

(425)

Več strani je po dokončnem razkritju trdilo, da so posledice predlaganih ukrepov podcenjene. Trdili so, da Komisija bolj zaupa trditvi majhne skupine proizvajalcev steklenih vlaken kot nasprotovanju veliko večje, a razdrobljene skupine pretežno malih in srednje velikih poddobaviteljev, ki niso imeli prave priložnosti, da bi se odzvali na enaki ravni.

(426)

Te trditve se zavrnejo, ker so imeli uporabniki med preiskavo veliko priložnosti, da se odzovejo. Številni so to storili in njihovi podatki so se skrbno proučili in upoštevali. Med preiskavo je bila pozornost namenjena vsem zainteresiranim stranem.

G. DOKONČNI PROTIDAMPINŠKI IN PROTISUBVENCIJSKI UKREPI

(427)

Na podlagi sklepov Komisije o subvencioniranju, škodi, vzročni zvezi in interesu Unije bi bilo treba uvesti dokončne ukrepe, s čimer bi se preprečilo, da bi dampinški in subvencionirani uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

1. Stopnja odprave škode

(428)

Komisija je pri določanju ravni ukrepov najprej določila višino dajatve, potrebne za odpravo škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(429)

Škoda bi bila odpravljena, če bi industrija Unije lahko krila svoje stroške proizvodnje in ustvarila dobiček pred davkom na prodajo podobnega izdelka na trgu Unije, ki bi ga tovrstna industrija v sektorju lahko razumno ustvarila v običajnih konkurenčnih pogojih, tj. brez dampinškega uvoza. Tudi tu je bil tako kot v prvotni preiskavi uporabljen ciljni dobiček v višini 5 %.

(430)

Združenje APFE je zahtevalo ciljni dobiček v višini 10–12 %. Združenje APFE je trdilo, da bi bilo treba pri ciljnem dobičku za analizo upoštevati potrebo po izjemno kapitalsko intenzivni industriji, da bi se dosegel zadovoljiv donos vloženega kapitala, ki ga pričakujejo vlagatelji. Združenje APFE se je sklicevalo tudi na poročilo poslovne šole Stern Univerze v New Yorku, kjer so izračunali tehtane povprečne stroške kapitala s kombiniranjem stroškov kapitala in stroškov dolga za različne industrijske sektorje (43). V poročilu šole Stern so izračunani tehtani povprečni stroški kapitala za industrijo steklenih vlaken med 8,3 % in 8,4 %. Poleg tega se je združenje APFE sklicevalo na 8,3-odstotni dobiček, uporabljen v primeru kitajskega solarnega stekla (44). Trdilo je tudi, da bi bil glede na to, da so stroški kapitala in dolga v Uniji nekoliko višji kot v ZDA, razpon stopnje nekoliko višji, in sicer med 10 % in 12 %.

(431)

Dejanskega dobička, ustvarjenega v obravnavanem obdobju, ni mogoče uporabiti, ker je bil takrat obseg dampinškega uvoza iz LRK kljub trenutno veljavnim dajatvam še vedno zelo velik.

(432)

V primeru solarnega stekla iz LRK je bil uporabljen 8,3-odstotni ciljni dobiček, ki je temeljil na povprečnem dobičku, ki so ga ustvarili vzorčeni proizvajalci Unije leta 2010, ko je bil uvoz zadevnega izdelka še vedno majhen in še ne bi mogel izkrivljati običajnih konkurenčnih pogojev (tj. dobiček, na katerega dampinški uvoz še ni vplival).

(433)

Čeprav je industrija Unije brez dvoma izjemno kapitalsko intenzivna industrija, združenje APFE ni moglo dokazati, da ciljni dobiček na podlagi poročila šole Stern o tehtanih povprečnih stroških kapitala ustreza preskusu, ki se uporablja. Zato je bila trditev zavrnjena.

(434)

Združenje APFE je po dokončnem razkritju trdilo, da bi bilo treba ugotovitve o ciljnem dobičku revidirati, ker lahko industrija Unije doseže več kot 5-odstotno stopnjo dobička za vrste izdelkov, kot so rezane niti za mokro uporabo (RNMU) za netkane tkanine in RNMU za surovo sadro, pri katerih lahko pošteno konkurira uvozu iz tretjih držav ter se ji ni treba spoprijemati z agresivnim nelojalnim nižanjem prodajnih cen zaradi dampinških in subvencioniranih kitajskih izdelkov iz steklenih vlaken.

(435)

V prejšnji preiskavi je bil uporabljen 5-odstotni ciljni dobiček. Ta ciljni dobiček se je ohranil, ker niso bili predloženi utemeljeni argumenti v zvezi s spremenjenimi tržnimi razmerami, zaradi katerih bi bil utemeljen višji ciljni dobiček.

(436)

Poleg tega imajo RNMU, ki se kot vse druge vrste zadevnega izdelka uporabljajo kot material za utrjevanje, omejen rok uporabe in večje stroške prevoza, ki so posledica teže zaradi vsebnosti vode (glej uvodno izjavo (63)). RNMU se v Unijo uvažajo v veliko manjših količinah kot drugi izdelki iz steklenih vlaken. Stopnja dobička samo za to vrsto izdelka zato ni reprezentativna za zadevni izdelek.

(437)

Komisija je nato določila stopnjo odprave škode na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov iz LRK in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki so ga vzorčeni proizvajalci Unije prodajali na trgu Unije v obdobju preiskave. Kakršna koli razlika, ki izhaja iz te primerjave, je bila izražena kot odstotek tehtane povprečne uvozne vrednosti CIF.

(438)

En proizvajalec izvoznik je po dokončnem razkritju trdil, da je bilo pri vrednostih CIF treh PCN nekaj nepravilnosti.

(439)

Komisija je po pregledu popravila zadevne vrednosti CIF, kar je povzročilo manjšo spremembo v stopnji nelojalnega nižanja prodajnih cen in stopnji nelojalnega nižanja ciljnih cen tega proizvajalca izvoznika.

(440)

Tako so bile določene naslednje stopnje odprave škode:

Družba	Stopnja odprave škode
Jushi Group	24,8 %
Jiangsu Changhai Group	4,9 %
Chongqing Polycomp International Corporation	29,6 %
Druge sodelujoče družbe	26,1 %

(441)

En uporabnik je trdil, da so vsa dejstva ostala enaka in da bi zato lahko Komisija svoj sklep o povečanju škode, ki jo je domnevno povzročil uvoz iz LRK, dokazala samo tako, da bi za izračun stopnje škode uporabila drugačno metodologijo kot v prvotni preiskavi.

(442)

Vendar so se dejstva spremenila. Zato je uporaba metodologije iz prvotne preiskave pri izračunu trenutne stopnje škode privedla do drugačnih rezultatov, pri čemer se je upoštevala sprememba osnovnih podatkov, kot so stroški, cene in izgube.

(443)

Enega proizvajalca izvoznika je po dokončnem razkritju zanimalo, katere spremenjene okoliščine so upravičile izračun stopnje škode na podlagi PCN namesto na podlagi preproste primerjave cen, ki je bila uporabljena v prvotni preiskavi.

(444)

Komisija meni, da je osnovna metodologija trenutnih preiskav enaka metodologiji, uporabljeni v prejšnji preiskavi. Uporabljeno je bilo vzorčenje, primerjave pa so bile izvedene na podlagi istovrstnosti. Računanje stopnje škode na podlagi PCN je omogočilo natančnejši in točnejši izračun, vendar se to ne more šteti za spremembo metodologije.

(445)

Isti proizvajalec izvoznik je navedel še, da so rogoznice iz rezanih niti, izdelane iz steklenih vlaken, del zadevnega izdelka, vendar da izračun stopnje škode ne izraža PCN za rogoznice iz rezanih niti. Proizvajalca izvoznika je zanimalo, (i) ali proizvajalci Unije nič več ne izdelujejo teh rogoznic iz rezanih niti in (ii) zakaj se zdi, da Komisija v preteklosti ni imela težav pri iskanju nadomestka glavne vrste izdelka za namen izračuna stopnje škode, tudi če ni bilo popolnega ujemanja na podlagi PCN.

(446)

Zadevni izdelek res vključuje rogoznice iz rezanih niti in nekateri proizvajalci Unije (ali njihovi subjekti) jih tudi proizvajajo. Vzorčeni proizvajalci Unije so proizvajali vrste rogoznic, ki v OP niso bile uvožene iz LRK. Vendar je bilo ujemanje PCN na splošno visoko, zato ni bilo treba uporabiti nadomestkov.

(447)

Tega proizvajalca izvoznika je zanimalo tudi, i) zakaj je bila potrebna prilagoditev trgovinske ravni in komu proizvajalci Unije dejansko prodajajo svoje izdelke ter ii) zakaj pri stopnji škode za kitajsko prodajo niso bili upoštevani stroški prevoza do skladišča in stroški skladiščenja v EU.

(448)

Vzorčeni proizvajalci Unije svoje izdelke pretežno prodajajo neposredno končnim uporabnikom. To pa ne velja tudi za vzorčene kitajske izvoznike. Večji del prodaje je bil izveden prek distributerjev ali drugih vmesnih prodajnih poti. Zato se je zdelo, da bi uskladitev vseh prodaj z ravnjo prodaje končnim uporabnikom zagotovila bolj primerljive cene. V skladu s standardno metodologijo se pri izračunu nelojalnega nižanja prodajnih cen upoštevajo stroški po uvozu, stopnja škode pa temelji na vrednosti CIF kitajskega izvoza.

(449)

Proizvajalca izvoznika je zanimalo še, zakaj v stopnjo škode ni vključena protidampinška dajatev, saj bi bila vključitev te dajatve v vrednost CIF v skladu z uporabljeno metodologijo za izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen.

(450)

Stopnja odprave škode, ki je prikazana v tej uredbi, izraža popolno stopnjo, potrebno za odpravo škode. Z vključitvijo sedanje protidampinške stopnje v stopnjo odprave škode bi dobili le delno stopnjo odprave.

(451)

Pritožnik je po dokončnem razkritju trdil, da zaradi nepopolnega sodelovanja skupine Jiangsu Changhai Group v preiskavi (glej oddelek C. 2.1.) informacije v zvezi z njeno izvozno ceno niso zanesljive in se zato ne bi smele uporabiti pri izračunu stopnje škode. Pritožnik je trdil, da je izvozna cena skupine morda napačna, če je bila določena na podlagi stroškov proizvodnje družbe, ki jih ni bilo mogoče ustrezno preveriti, ker družba v preiskavi ni popolnoma sodelovala. Izvozno ceno skupine bi bilo bolje določiti na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18(1) osnovne protidampinške uredbe in členom 28(1) osnovne protisubvencijske uredbe.

(452)

Kot je bilo pojasnjeno v uvodni izjavi 92, zadevnega izdelka v skupini ni izvažala družba, ki je predložila zavajajoče informacije, temveč samo družba OCH. Ta je polno sodelovala v obeh preiskavah in predložila zanesljive informacije o izvozni ceni skupine (npr. predložila je račune, ki jih je Komisija preverila na kraju samem). Komisija zato nima razloga, da bi dvomila o izvozni ceni skupine. Stopnja škode je bila izračunana na podlagi dejansko preverjene izvozne cene, prikazane na prodajnih računih, ne glede na to, kako je bila ta določena in ali je temeljila na katerem od delov stroškov proizvodnje družbe. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

2. Dokončni ukrepi

(453)

Protisubvencijska preiskava se je izvajala vzporedno s pregledom protidampinških ukrepov, omejenih na škodo. Na podlagi uporabe pravila nižje dajatve in dejstva, da so dokončne stopnje subvencije nižje od stopnje odprave škode, bi morala Komisija v skladu s členom 15 osnovne protisubvencijske uredbe uvesti dokončne izravnalne dajatve na ravni ugotovljenih dokončnih stopenj subvencije, nato pa uvesti dokončne protidampinške dajatve v višini, ki ne bi presegala ustrezne stopnje odprave škode.

(454)

Na podlagi te metodologije in dejstev primera, zlasti dejstva, da so ukrepi omejeni s stopnjo škode, Komisija meni, da v tem primeru ni vprašanja „dvojnega štetja“.

(455)

Ob upoštevanju visoke stopnje sodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov je bila dajatev, ki velja za „vse druge družbe“, določena na ravni najvišje dajatve, ki bo uvedena za vzorčene družbe ali družbe, ki sodelujejo v preiskavah. Dajatev, ki velja za „vse druge družbe“, se bo uporabljala za družbe, ki v preiskavah niso sodelovale.

(456)

Za vse ostale sodelujoče nevzorčene kitajske proizvajalce izvoznike iz Priloge I se dokončna stopnja dajatve določi na ravni tehtanega povprečja stopenj, ugotovljenega za sodelujoče proizvajalce izvoznike v vzorcu, razen skupine, v katero spada proizvajalec izvoznik, za katerega veljajo določbe člena 28(1).

(457)

En proizvajalec izvoznik je po dokončnem razkritju zahteval, da se mu odobri individualna obravnava v skladu s členom 9(5) osnovne protidampinške uredbe in da prejme individualni izračun stopnje dampinga.

(458)

Vendar glede na to, da je delni vmesni pregled omejen na škodo, ostanejo stopnje dampinga, določene v prejšnji protidampinški preiskavi, enake. Zahteva za individualni izračun stopnje dampinga se zato zavrne.

(459)

Na podlagi navedenega so stopnje, po katerih se bodo uvedle take dajatve, določene, kot je navedeno spodaj:

Kitajski izvoznik	Stopnja dampinga (ugotovljena v prvotni preiskavi)	Subvencijska stopnja	Stopnja odprave škode	Izravnalna dajatev	Protidampinška dajatev
Jushi Group	29,7 %	10,3 %	24,8 %	10,3 %	14,5 %
Jiangsu Changhai Group	9,6 %	5,8 %	4,9 %	4,9 %	0 %
Chongqing Polycomp International Corporation	29,7 %	9,7 %	29,6 %	9,7 %	19,9 %
Druge sodelujoče družbe	29,7 %	10,2 %	26,1 %	10,2 %	15,9 %
Stopnje dajatve za vse druge družbe				10,3 %	19,9 %

(460)

Stopnja protidampinške in protisubvencijske dajatve za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, je bila določena na podlagi ugotovitev sedanjih preiskav. Zato izraža stanje, ki je bilo ugotovljeno med tema preiskavama v zvezi z zadevno družbo. Ta stopnja dajatve (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja za „vse druge družbe“) se torej uporablja izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz zadevne države in proizvedenih v navedeni družbi. Za uvožene izdelke, ki jih proizvaja katera koli druga družba, ki ni izrecno navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, se te stopnje ne morejo uporabiti in zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(461)

Družba lahko zahteva uporabo individualne stopnje dajatve, če pozneje spremeni ime subjekta. Zahtevek je treba poslati Komisiji (45). Vsebovati mora vse pomembne informacije, s katerimi se lahko dokaže, da sprememba ne vpliva na pravico družbe do koriščenja stopnje dajatve, ki se uporablja zanjo. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno pravico do uporabe stopnje dajatve, ki velja zanjo, se v Uradnem listu Evropske unije objavi obvestilo o spremembi imena.

(462)

Da se zagotovi ustrezno izvrševanje protidampinške dajatve, je treba stopnjo dajatve za vse druge družbe uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike, ampak tudi za tiste proizvajalce, ki v OP niso izvažali v Unijo.

3. Zaveza

(463)

En kitajski proizvajalec izvoznik je ponudil cenovno zavezo v skladu s členom 8(1) osnovne protidampinške uredbe in členom 13(1) osnovne protisubvencijske uredbe. Ponujena zaveza je vsebovala minimalne uvozne cene (MIP) za več glavnih vrst in podvrst zadevnega izdelka.

(464)

Komisija meni, da obstajajo številne podvrste in razredi zadevnega izdelka, katerih cene se razlikujejo do 700 %. Obstaja torej veliko tveganje navzkrižne kompenzacije. Cene se lahko tudi pri eni sami vrsti izdelka razlikujejo do 550 %, odvisno od podvrst izdelka. Poleg tega so bile številne MIP, ki so jih predlagali kitajski proizvajalci izvozniki, veliko nižje od neškodljive cene in torej ne bi odpravile škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(465)

Ob upoštevanju navedenega bi bilo pri carini nemogoče razločiti specifikacijo brez individualne analize posameznega uvoza, na podlagi katere bi se izdelek uvrstil v ustrezno skupino MIP, zaradi česar bi bilo nadzorovanje zelo obremenjujoče ali celo neizvedljivo.

(466)

Poleg tega družba v Unijo izvaža tudi druge izdelke, za katere ukrepi ne veljajo. Zato v primeru prodaje teh izdelkov istim strankam obstaja tveganje kompenzacije. Nekatere stranke v Uniji so povezane družbe, ki poslujejo tudi z drugimi povezanimi družbami zunaj Unije. Zaradi teh kompleksnih trgovskih in poslovnih povezav je tveganje navzkrižne kompenzacije še večje.

(467)

Na podlagi navedenega je bila zaveza zavrnjena.

(468)

Odbor, ustanovljen na podlagi člena 15(1) osnovne protidampinške uredbe, ni podal mnenja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Uvede se dokončna izravnalna dajatev na uvoz rezanih niti iz steklenih vlaken dolžine 50 mm ali manj; rovingov iz steklenih vlaken, razen tistih ki so impregnirani in premazani ter imajo izgubo pri sežigu več kot 3 % (kot je določeno v standardu ISO 1887); in rogoznic iz steklenih vlaken, razen rogoznic iz steklene volne s poreklom iz Ljudske Republike Kitajske, ki so trenutno uvrščeni pod oznake KN 7019 11 00, ex 7019 12 00 (oznake TARIC 7019120021, 7019120022, 7019120023, 7019120025, 7019120039) in 7019 31 00.

2. Stopnja dokončne izravnalne dajatve, ki se uporablja za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatev za izdelek iz odstavka 1, ki ga proizvajajo naslednje družbe, so:

Družba	Dokončna izravnalna dajatev (v %)	Dodatna oznaka TARIC
Jushi Group Co., Ltd; Jushi Group Chengdu Co., Ltd; Jushi Group Jiujiang Co., Ltd	10,3	B990
Changzhou New Changhai Fiberglass Co., Ltd; Jiangsu Changhai Composite Materials Holding Co., Ltd; Changzhou Tianma Group Co., Ltd	4,9	A983
Chongqing Polycomp International Corporation	9,7	B991
Druge sodelujoče družbe iz Priloge I	10,2
Vse druge družbe	10,3	A999

3. Uporaba individualnih stopenj izravnalne dajatve, določenih za družbe, navedene v odstavku 2, je pogojena s predložitvijo veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic, ki je v skladu z zahtevami iz Priloge II. Če tak račun ni predložen, se uporablja dajatev, ki velja za „vse druge družbe“.

4. Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavne določbe o carinskih dajatvah.

Člen 2

Člen 1 Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 248/2011 se nadomesti z naslednjim:

Uvede se dokončna protidampinška dajatev na uvoz rezanih niti iz steklenih vlaken dolžine 50 mm ali manj; rovingov iz steklenih vlaken, razen tistih ki so impregnirani in premazani ter imajo izgubo pri sežigu več kot 3 % (kot je določeno v standardu ISO 1887); ter rogoznic iz steklenih vlaken, razen rogoznic iz steklene volne s poreklom iz Ljudske Republike Kitajske, ki so trenutno uvrščeni pod oznake KN 7019 11 00, ex 7019 12 00 (oznake TARIC 7019120021, 7019120022, 7019120023, 7019120025, 7019120039) in 7019 31 00.

Stopnja veljavne dokončne protidampinške dajatve, ki se uporablja za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatev za izdelek iz odstavka 1, ki ga proizvajajo naslednje družbe, je:

Družba	Dokončna protidampinška dajatev (v %)	Dodatna oznaka TARIC
Jushi Group Co., Ltd; Jushi Group Chengdu Co., Ltd; Jushi Group Jiujiang Co., Ltd	14,5	B990
Changzhou New Changhai Fiberglass Co., Ltd; Jiangsu Changhai Composite Materials Holding Co., Ltd; Changzhou Tianma Group Co., Ltd	0	A983
Chongqing Polycomp International Corporation	19,9	B991
Druge sodelujoče družbe iz Priloge 1	15,9
Vse druge družbe	19,9	A999

Uporaba individualnih stopenj protidampinške dajatve, določenih za družbe, navedene v odstavku 2, je pogojena s predložitvijo veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic, ki je v skladu z zahtevami iz Priloge II. Če tak račun ni predložen, se uporablja dajatev, ki velja za „vse druge družbe“.

4.	Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavne določbe o carinskih dajatvah.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Bruslju, 16. decembra 2014

za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 188, 18.7.2009, str. 93.

(2) UL L 343, 22.12.2009, str. 51.

(3) Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 248/2011 z dne 9. marca 2011 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in o dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz nekaterih izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 67, 15.3.2011, str. 1).

(4) Obvestilo o začetku protisubvencijskega postopka za uvoz nekaterih izdelkov iz steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL C 362, 12.12.2013, str. 66).

(5) Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 248/2011, UL L 67, 15.3.2011.

(6) Obvestilo o začetku delnega vmesnega pregleda protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih izdelkov iz steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, UL C 371, 18.12.2013, str. 19.

(7) Poročilo pritožbenega organa, Evropske skupnosti – Dokončni protidampinški ukrepi za nekatere pritrdilne elemente iz železa ali jekla iz Kitajske, WT/DS397/AB/R, str. 152.

(8) Uredba (EU) št. 765/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2012 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL L 237, 3.9.2012, str. 1).

(9) Obvestilo o odločbi organa Svetovne trgovinske organizacije za reševanje sporov, sprejeti 28. julija 2011 (UL C 86, 23.3.2012, str. 5).

(10) Družbe 3B Fibreglass SPRL, Owens Corning Fibreglass France in Johns Manville Slovakia a.s.

(11) Rezane niti so niti iz brezkončnih steklenih vlaken, narezane na želeno dolžino in na voljo z najrazličnejšimi površinskimi obdelavami, ki zagotavljajo združljivost z večino sistemov smol. Te niti so lahko rezane niti za suho uporabo ali rezane niti za mokro uporabo.

(12) Rovingi so niti iz brezkončnih steklenih vlaken, povezane v cevast ovalen zvitek brez mehanskega zavijanja ali navijanja.

(13) Rogoznice iz filamentov so rezane niti ali brezkončno povezane niti.

(14) Teksturirani rovingi so rovingi, ki se previjejo z enega vretena na drugo, pri čemer se jim s strojnim vpihavanjem zraka v neposredno nit rovinga doda volumen/tekstura.

(15) V točki 6 poglavja XIV Kataloga industrij, ki spodbujajo tuje naložbe, so izrecno navedeni izdelki iz steklenih vlaken: „Proizvodnja izdelkov iz steklenih vlaken in proizvodnja posebnih steklenih vlaken“.

(16) Člen 5 poglavja II Začasnih določb o spodbujanju prilagajanja industrijske strukture.

(17) Člen 17 poglavja III Začasnih določb o spodbujanju prilagajanja industrijske strukture.

(18) „Tretji“ sklop revidiranih finančnih izkazov je imel datum 15. maj 2014, medtem ko je preveritveni obisk v prostorih družbe potekal med 29. in 30. majem 2014.

(19) Člen 17 sklepa št. 40.

(20) Zakon LRK o znanstvenem in tehnološkem napredku (odredba št. 82) (člen 18), ki določa, da „država spodbuja finančne institucije k izvajanju dejavnosti zastavljanja pravic intelektualne lastnine, spodbuja in usmerja take finančne institucije pri podpiranju uporabe znanstvenih in tehnoloških dosežkov ter razvoju visokotehnoloških industrij in industrij z novo tehnologijo, in sicer z odobritvami posojil itd., ter spodbuja zavarovalnice k uvedbi zavarovalnih produktov ob upoštevanju potrebe po razvoju visokotehnoloških industrij in industrij z novo tehnologijo“.

(21) Okrožnici Ljudske banke Kitajske o vprašanjih glede prilagajanja obrestnih mer vlog in posojil – Yinfa (2004) št. 251 ( „okrožnica št. 251“ ).

(22) UL L 325, 5.12.2013, str. 66.

(23) UL L 142, 14.5.2014, str. 32.

(24) Člen 34 zakona o komercialnem bančništvu.

(25) „Peč za vlečenje žice iz E-steklenih vlaken […], razvoj in proizvodnja visokozmogljivih steklenih vlaken ter z njimi povezanih izdelkov“.

(26) Subvencijska stopnja za to skupino se je izračunala na podlagi razpoložljivih dejstev, kot je bilo pojasnjeno v uvodni izjavi (88).

(27) Subvencijska stopnja za to skupino se je izračunala na podlagi razpoložljivih dejstev, kot je bilo pojasnjeno v uvodni izjavi (88).

(28) Subvencijska stopnja za to skupino se je izračunala na podlagi razpoložljivih dejstev, kot je bilo pojasnjeno v uvodni izjavi (88).

(29) Uvodna izjava (116) Uredbe Sveta (EU) št. 215/2013 z dne 11. marca 2013.

(30) George E. Peterson: „Land leasing and land sale as an infrastructure-financing option“, delovni dokument Svetovne banke o raziskavi politik št. 4043, 7. november 2006, Delovni dokument Mednarodnega denarnega sklada (WP/12/100) „An End to China's Imbalances“, april 2012, str. 12.

(31) Delovni dokument Mednarodnega denarnega sklada (WP/12/100), An End to China's Imbalances, april 2012, str. 12.

(32) Stopnja subvencije za to skupino se je izračunala na podlagi razpoložljivih dejstev, kot je bilo pojasnjeno v uvodni izjavi (89).

(33) Stopnja subvencije za to skupino se je izračunala na podlagi razpoložljivih dejstev, kot je bilo pojasnjeno v uvodni izjavi (89).

(34) Podatkovna zbirka GD za trgovino iz člena 14(6) vsebuje podatke o uvozu izdelkov, ki so predmet protidampinških ali protisubvencijskih ukrepov ali preiskav, iz držav, ki jih postopek zadeva, in iz drugih tretjih držav, na ravni 10-mestnih oznak TARIC.

(35) Commission Decision of 7 September 1990 terminating the review of the anti-dumping measures concerning dense sodium carbonate originating in the United States of America (Odločba Komisije z dne 7. septembra 1990 o končanju pregleda protidampinških ukrepov v zvezi z uvozom kompaktnega natrijevega karbonata s poreklom iz Združenih držav Amerike), UL 1999, L 283, str. 38.

(36) Commission Decision of 21 December 1998 terminating the anti-dumping proceeding concerning imports of certain laser optical reading systems, and the main constituent elements thereof, for use in motor vehicles, originating in Japan, Korea, Malaysia, the People's Republic of China and Taiwan (Odločba Komisije z dne 21. decembra 1998 o končanju protidampinškega postopka glede uvoza nekaterih sistemov za optično lasersko branje in njihovih glavnih sestavnih delov, ki se uporabljajo v motornih vozilih, s poreklom iz Japonske, Koreje, Malezije, Ljudske republike Kitajske in Tajvana), UL 1999, L 18, str. 62.

(37) Uvodna izjava 64 Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 248/2011, UL L 67, 15.3.2011, str. 6.

(38) Uvodna izjava 54 Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 248/2011, UL L 67, 15.3.2011, str. 6.

(39) Ycharts.com

(40) Poročilo odbora – Kitajska – Dokončne protidampinške dajatve na rentgensko opremo za varnostne preglede iz Evropske unije – WT/DS425/R, točka 7.247.

(41) Uvodna izjava 319 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 471/2014 z dne 13. maja 2014 o uvedbi dokončnih izravnalnih dajatev na uvoz solarnega stekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, UL [2014] L142/23.

Uvodna izjava 12 Uredbe Sveta (ES) št. 495/2002 z dne 18. marca 2002 o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 904/98 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz osebnih telefaksov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, Japonske, Republike Koreje, Malezije, Singapurja, Tajvana in Tajske, UL [2002] L78/1.

(42) Uvodna izjava (69) Uredbe Komisije (EU) št. 812/2010 (UL L 243, 16.9.2010, str. 47).

(43) http://pages.stern.nyu.edu/~adamodar/New_Home_Page/datafile/wacc.htm

(44) Uvodna izjava 136 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 470/2014 (UL L 142, 14.5.2014, str. 15).

(45) European Commission, Directorate General for Trade, Directorate H, Office CHAR 04/039, 1049 Bruxelles/Brussel, Belgique/België.

PRILOGA I

Sodelujoči proizvajalci izvozniki, ki niso vključeni v vzorec:

Ime	Dodatna oznaka TARIC
Taishan Fiberglass Inc.; PPG Sinoma Jinjing Fiber Glass Company Ltd	B992
Xingtai Jinniu Fiberglass Co., Ltd	B993
Weiyuan Huayuan Composite Material Co., Ltd	B994
Changshu Dongyu Insulated Compound Materials Co., Ltd	B995
Glasstex Fiberglass Materials Corp.	B996

PRILOGA II

Izjava, ki jo podpiše pooblaščena oseba subjekta, ki je izdal trgovinski račun, mora biti na veljavnem trgovinskem računu iz členov 1(3) in 2(3) v naslednji obliki:

1.	Ime in položaj pooblaščene osebe subjekta, ki je izdal trgovinski račun.

Naslednja izjava: „Podpisani potrjujem, da je (količina) izdelkov iz steklenih vlaken, ki so bili prodani za izvoz v Evropsko unijo in jih zajema ta trgovinski račun, proizvedla družba (ime in naslov družbe) (dodatna oznaka TARIC) v LRK. Izjavljam, da so informacije, navedene na tem računu, popolne in resnične.“

3.	Datum in podpis

23.12.2014

Uradni list Evropske unije

L 367/82

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1380/2014

z dne 17. decembra 2014

o spremembi Uredbe (ES) št. 595/2004 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1788/2003 o uvedbi dajatve v sektorju mleka in mlečnih proizvodov

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1), zlasti člena 81(1) in člena 83 (4) v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (2) je s 1. januarjem 2014 razveljavila in nadomestila Uredbo (ES) št. 1234/2007. Vendar člen 230(1)(a) Uredbe (EU) št. 1308/2013 določa, da se – kar zadeva sistem omejevanja proizvodnje mleka – oddelek III poglavja III naslova I dela II Uredbe (ES) št. 1234/2007 ter člena 55 in 85 Uredbe in prilogi IX in X k Uredbi uporabljajo do 31. marca 2015.

(2)

Da ne bi bilo dvomov glede obveznosti odkupovalcev in proizvajalcev v zvezi z zadnjim kvotnim letom za mleko 2014/2015 ter glede obveznosti, da se presežne dajatve zberejo po 31. marcu 2015, je treba pojasniti člen 15(1) Uredbe Komisije (ES) št. 595/2004 (3) s sklicevanjem na ustrezne določbe Uredbe (ES) št. 1234/2007.

(3)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V členu 15 Uredbe (ES) št. 595/2004 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Vsako leto pred 1. oktobrom odkupovalci in, v primeru neposredne prodaje, proizvajalci, ki so zavezani za plačilo dajatve, pristojnemu organu plačajo dolgovani znesek v skladu s pravili, ki jih določi država članica, pri čemer so odkupovalci odgovorni, da v skladu s členom 81(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 zberejo presežne dajatve na oddajo, ki jih proizvajalci dolgujejo na podlagi člena 79 navedene uredbe.“

Člen 2

Ta Uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 17. decembra 2014

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2) Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).

(3) Uredba Komisije (ES) št. 595/2004 z dne 30. marca 2004 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1788/2003 o uvedbi dajatve v sektorju mleka in mlečnih proizvodov (UL L 94, 31.3.2004, str. 22).

23.12.2014

Uradni list Evropske unije

L 367/83

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1381/2014

z dne 22. decembra 2014

o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1),

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Izvedbene uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)	Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. decembra 2014

Za Komisijo

V imenu predsednika

Jerzy PLEWA

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2) UL L 157, 15.6.2011, str. 1.

PRILOGA

Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Standardna uvozna vrednost
0702 00 00	AL	76,1
	EG	176,9
	IL	69,8
	MA	90,5
	TN	241,9
	TR	107,1
	ZZ	127,1
0707 00 05	IL	241,9
	TR	147,2
	ZZ	194,6
0709 93 10	MA	80,1
	TR	142,0
	ZZ	111,1
0805 10 20	AR	35,3
	MA	68,6
	TR	57,7
	UY	32,5
	ZA	50,8
	ZW	33,9
	ZZ	46,5
0805 20 10	MA	69,1
0805 20 10	ZZ	69,1
0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90	IL	94,1
	JM	161,9
	MA	75,3
	TR	76,6
	ZZ	102,0
0805 50 10	TR	71,9
	US	236,5
	ZZ	154,2
0808 10 80	BR	59,0
	CA	135,6
	CL	80,3
	NZ	90,6
	US	99,6
	ZA	54,1
	ZZ	86,5
0808 30 90	CN	98,8
	US	141,4
	ZZ	120,1

(1) Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (EU) št. 1106/2012 z dne 27. novembra 2012 o izvajanju Uredbe (ES) št. 471/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o zunanji trgovini z državami nečlanicami v zvezi s posodabljanjem nomenklature držav in ozemelj (UL L 328, 28.11.2012, str. 7). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.

23.12.2014

Uradni list Evropske unije

L 367/86

DIREKTIVA SVETA 2014/112/EU

z dne 19. decembra 2014

o izvajanju Evropskega sporazuma o nekaterih vidikih organizacije delovnega časa za prevoz po celinskih plovnih poteh, sklenjenega med Evropsko zvezo za plovbo po celinskih vodah (EBU), Evropsko organizacijo kapitanov (ESO) in Evropsko federacijo delavcev v prometu (ETF)

(Besedilo velja za EGP)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 155(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Delodajalci in delavci, v nadaljnjem besedilu: socialni partnerji, lahko v skladu s členom 155(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) skupno zahtevajo, da se sporazumi, sklenjeni med njimi na ravni Unije v zadevah, ki jih zajema člen 153 PDEU, izvajajo s sklepom Sveta, sprejetim na predlog Komisije.

(2)

Evropska zveza za plovbo po celinskih vodah (European Barge Union, v nadaljnjem besedilu: EBU), Evropska organizacija kapitanov (European Skippers Organisation, v nadaljnjem besedilu: ESO) in Evropska federacija delavcev v prometu (European Transport Workers' Federation, v nadaljnjem besedilu: ETF) so v dopisu z dne 10. decembra 2007 obvestile Komisijo o svoji želji za začetek pogajanj v skladu s členom 155(1) PDEU z namenom sklenitve sporazuma na ravni Unije.

(3)	EBU, ESO in ETF so 15. februarja 2012 sklenile Evropski sporazum o nekaterih vidikih organizacije delovnega časa za prevoz po celinskih plovnih poteh (v nadaljnjem besedilu: Sporazum).

(4)	Sporazum vključuje skupno zahtevo, da se v skladu s členom 155(2) PDEU Sporazum izvaja s sklepom Sveta, sprejetim na predlog Komisije.

(5)	Direktiva je ustrezen instrument za izvajanje Sporazuma.

(6)	Komisija je Evropski parlament obvestila o svojem predlogu.

(7)	Komisija je pripravila predlog direktive v skladu s svojim sporočilom z dne 20. maja 1998 o prilagajanju in spodbujanju socialnega dialoga na ravni Skupnosti, ob upoštevanju reprezentativnega statusa podpisnic in pravne veljavnosti vsakega odstavka Sporazuma.

(8)

Da bi prispevali k skladnemu pravnemu okviru glede organizacije delovnega časa, bi morali pri izvajanju te direktive upoštevati veljavno zakonodajo Unije ter, glede na vsebino Sporazuma, zlasti Direktivo 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1). Navedena direktiva določa minimalne zdravstvene in varnostne zahteve pri organizaciji delovnega časa, vključno za delavce na področju prevoza po celinskih plovnih poteh.

(9)	Moralo bi biti mogoče, da države članice socialnim partnerjem na njihovo skupno zahtevo zaupajo izvajanje te direktive, če države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za stalno doseganje ciljev te direktive.

(10)	Ta direktiva in Sporazum, ki je priložen tej direktivi, določata za namene člena 14 Direktive 2003/88/ES posebne zahteve glede organizacije delovnega časa določenih poklicev ali poklicnih dejavnosti, glede na zahteve iz navedene direktive.

(11)	Ta direktiva bi se morala uporabljati brez poseganja v katero koli zakonodajo Unije, ki je podrobnejša ali ki zagotavlja višjo raven varstva mobilnih delavcev na področju prevoza po celinskih plovnih poteh.

(12)	Ta direktiva se ne bi smela uporabljati za upravičenje znižanja splošne ravni varstva delavcev na področjih, zajetih v Sporazumu.

(13)	Ta direktiva in Sporazum, ki je priložen tej direktivi, določata minimalne standarde. Države članice in socialni partnerji bi morali imeti možnost, da ohranijo ali uvedejo ugodnejše določbe.

(14)	Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in načela, priznane z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, in zlasti s členom 31 Listine.

(15)

Ker ciljev te direktive, ki je namenjena varovanju zdravja in varnosti delavcev v sektorju, kjer prevladujejo čezmejne dejavnosti, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(16)	Izvajanje Sporazuma prispeva k doseganju ciljev iz člena 151 PDEU.

(17)

V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča Evropske unije (2) dejstvo, da v državi članici še ni dejavnosti, na katero se nanaša direktiva, te države članice ne more odvezati obveznosti, da sprejme zakone ali druge predpise za zagotovitev ustreznega prenosa vseh določb te direktive. Zaradi načela pravne varnosti in potrebe po zagotavljanju popolne pravne, in ne zgolj dejanske, uporabe direktiv, morajo vse države članice prenesti pravila zadevne direktive v jasen, natančen in pregleden okvir z zavezujočimi pravnimi določbami. Ta obveznost velja za države članice, da bi lahko predvideli vsakršno spremembo položaja, ki v nekem trenutku obstaja v njih, ter da bi lahko zagotovili, da vse pravne osebe v Skupnosti, tudi tiste v državah članicah, v katerih neka dejavnost, na katero se nanaša direktiva, ne obstaja, v vseh okoliščinah jasno in natančno vedo, kakšne so njihove pravice in obveznosti. V skladu s sodno prakso prenos ni potreben le, če je brezpredmeten iz geografskih razlogov. Države članice bi morale v teh primerih o tem obvestiti Komisijo.

(18)

V skladu s Skupno politično izjavo z dne 28. septembra 2011 držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih (3) se države članice zavezujejo, da bodo v upravičenih primerih obvestilu o ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, v katerih so pojasnjeni razmerje med sestavnimi elementi direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je posredovanje takih dokumentov v primeru te direktive upravičeno –

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

S to direktivo se izvaja Evropski sporazum o nekaterih vidikih organizacije delovnega časa za prevoz po celinskih plovnih poteh, ki so ga 15. februarja 2012 sklenile Evropska zveza za plovbo po celinskih vodah (EBU), Evropska organizacija kapitanov (ESO) in Evropska federacija delavcev v prometu (ETF), kot je naveden v Prilogi k tej direktivi.

Člen 2

1. Države članice lahko ohranijo ali uvedejo ugodnejše določbe, kot so določbe iz te direktive.

2. Izvajanje te direktive v nobenem primeru ni zadostna podlaga za utemeljitev znižanja splošne ravni varstva delavcev na področjih, ki jih pokriva ta direktiva. To ne posega v pravice držav članic in socialnih partnerjev, da določijo, glede na spreminjajoče se okoliščine, zakonodajne, regulativne ali pogodbene ureditve, drugačne od tistih, ki obstajajo v času sprejetja te direktive, če so izpolnjene minimalne zahteve iz te direktive.

3. Uporaba in razlaga te direktive ne posegata v nobene določbe, navade ali prakse na ravni Unije ali nacionalni ravni, ki zagotavljajo ugodnejše pogoje za zadevne delavce.

Člen 3

Države članice določijo, kakšne kazni se uporabijo ob kršitvi nacionalnih določb, sprejetih v skladu s to direktivo. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Člen 4

1. Države članice uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najkasneje do 31. decembra 2016. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih določb nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 5

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 6

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 19. decembra 2014

Za Svet

Predsednik

S. GOZI

(1) Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa (UL L 299, 18.11.2003, str. 9).

(2) Glej, med drugim, sodbo Sodišča z dne 14. januarja 2010 v zadevi C-343/08, Evropska komisija proti Češki republiki ([2010] ECR I- 275).

(3) UL C 369, 17.12.2011, str. 14.

PRILOGA

Evropski sporazum o nekaterih vidikih organizacije delovnega časa za prevoz po celinskih plovnih poteh

Ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 2003/88/ES o določenih vidikih organizacije delovnega časa določa splošne minimalne standarde, ki se z izjemo področij iz člena 20(1) (dnevni počitek, odmori, tedenski počitek, trajanje nočnega dela) nanašajo tudi na organizacijo delovnega časa za prevoz po celinskih plovnih poteh. Ker ti predpisi ne upoštevajo v zadostni meri posebnih delovnih in življenjskih razmer v sektorju prevoza po celinskih plovnih poteh, so v skladu s členom 14 Direktive 2003/88/ES potrebna posebna pravila.

(2)	Ta posebna pravila bi morala zagotoviti visoko raven varovanja zdravja in varnosti delavcev v sektorju prevoza po celinskih plovnih poteh.

(3)

Prevoz po celinskih plovnih poteh je mednarodna oblika prevoza, za katero so značilne predvsem čezmejne dejavnosti v evropskem omrežju celinskih plovnih poti. V evropskem sektorju prevoza po celinskih plovnih poteh bi si zato morali prizadevati za vzpostavitev enotnih okvirnih pogojev na trgu dela v tem sektorju in za preprečevanje nelojalne konkurence, ki se pojavlja zaradi razlik v zakonodaji na področju organizacije delovnega časa.

(4)

Evropska unija si je glede na pomen prometnega sektorja za gospodarsko konkurenčnost zastavila cilj spodbujanja tistih načinov prevoza, ki porabijo manj energije ter so okolju prijaznejši in varnejši (1). Prevoz po celinskih plovnih poteh je okolju prijazen način prevoza s še neizkoriščenimi zmogljivostmi ter lahko trajnostno prispeva k razbremenitvi evropskega cestnega in železniškega tovornega prometa.

(5)

Organizacija dela v sektorju ni enotna. Število delavcev in njihov delovni čas na krovu se razlikujeta glede na organizacijo dela, zadevno podjetje, geografsko območje plovbe, dolžino poti in velikost plovnega objekta. Nekatera plovila plujejo neprekinjeno, tj. 24 ur na dan, in posadka dela v delovnih izmenah. Nasprotno pa zlasti srednje velika podjetja svoja plovila praviloma upravljajo pet ali šest dni na teden po 14 ur na dan. V sektorju prevoza po celinskih plovnih poteh se delovni čas delavca na krovu razlikuje od času obratovanja plovnega objekta.

(6)

Ena izmed posebnosti sektorja prevoza po celinskih plovnih poteh je, da ima lahko delavec na krovu plovila poleg delovnega mesta tudi bivalne ali dnevne prostore. Zato delavci navadno čas počitka preživijo na krovu. Številni delavci v sektorju prevoza po celinskih plovnih poteh, zlasti tisti daleč od doma, delajo več zaporednih dni na krovu, da prihranijo čas za potovanje in da lahko tako doma ali na drugem kraju po lastnem izboru preživijo več dni. Po vzorcu 1:1 ima na primer delavec enako število dni počitka in delovnih dni. Zato je lahko število zaporednih delovnih dni na krovu in število dni počitka ustrezno višje kot pri zaposlitvi na kopnem.

(7)

Povprečni delovni čas v sektorju prevoza po celinskih plovnih poteh navadno vključuje precejšen delež časa, ko je delavec v stalni pripravljenosti (na primer zaradi nenačrtovanega čakalnega časa ob zaporah ali natovarjanju in raztovarjanju plovnega objekta), ki se lahko pojavi tudi ponoči. Zato je lahko najdaljši predpisani dnevni in tedenski delovni čas daljši od tistega iz Direktive 2003/88/ES.

(8)

Hkrati je treba priznati, da na delovno obremenitev v sektorju prevoza po celinskih plovnih poteh vpliva več dejavnikov, na primer hrup, vibracije in organizacija delovnega časa. Brez poseganja v določbe Direktive Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (2) so za varstvo delavcev določeni letni zdravstveni pregledi, da se upoštevajo posebne delovne razmere tega sektorja.

(9)	Upoštevati bi bilo treba dodatne zahteve za člane posadke med nočnim delom, in sicer z omejitvijo najdaljšega dovoljenega nočnega dela in z ustrezno organizacijo dela.

(10)	V sektorju prevoza po celinskih plovnih poteh poleg zaposlenih delajo tudi samozaposleni delavci (3). Status samozaposlene osebe je določen v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo.

(11)

Delovne in življenjske razmere na potniških plovilih se razlikujejo od tistih v drugih oblikah prevoza po celinskih plovnih poteh, zato so upravičene posebne določbe. Različno družbeno okolje, delovne aktivnosti in sezonski značaj tega podsektorja evropskega sektorja prevoza po celinskih plovnih poteh se odražajo v različnih načinih organizacije dela.

V skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije, zlasti členom 154 in členom 155(2) Pogodbe, podpisnice skupno zahtevajo, da se ta sporazum, sklenjen na ravni EU, izvaja s sklepom Sveta, sprejetim na predlog Komisije. Podpisnice so se sporazumele o naslednjem:

Člen 1

Področje uporabe

Ta sporazum se uporablja za mobilne delavce, zaposlene kot del navigacijskega osebja (člani posadke) ali v drugi funkciji (ladijsko osebje) na krovu plovnega objekta, ki pluje na ozemlju države članice v sektorju komercialnega prevoza po celinskih plovnih poteh.

Upravljavci prevoza po celinskih plovnih poteh se ne štejejo za delavce v smislu tega sporazuma, tudi če imajo status delavca v svojem lastnem podjetju.

Ta sporazum ne posega v nacionalne ali mednarodne določbe o varnosti ladijskega prometa, ki se uporabljajo za mobilne delavce in osebe iz člena 1(2).

V primeru razlik v zvezi s časom počitka mobilnih delavcev med tem sporazumom in katerimi koli nacionalnimi ali mednarodnimi določbami o varnosti ladijskega prometa, imajo prednost tiste določbe, ki zagotavljajo višjo raven varovanja zdravja in varnosti delavcev.

Ta sporazum lahko zajema mobilne delavce, zaposlene na krovu plovnega objekta, ki pluje na ozemlju države članice zunaj sektorja komercialnega prevoza po celinskih plovnih poteh, in katerih delovni pogoji so določeni s kolektivnimi pogodbami in sporazumi o plačah, ki so jih sklenile delodajalske in delavske organizacije, po opravljenih posvetovanjih s temi delodajalskimi in delavskimi organizacijami in pridobitvi njihovega soglasja, ter kadar so določbe tega sporazuma za delavce ugodnejše.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tem sporazumu:

(a)	„plovni objekt“ pomeni plovilo ali del plavajoče opreme;

(b)	„potniško plovilo“ pomeni plovilo za dnevne izlete ali plovilo s kabinami, zgrajeno in opremljeno za prevoz več kot 12 potnikov;

(c)	„delovni čas“ pomeni čas, v katerem je delavec po navodilih delodajalca ali njegovega zastopnika razporejen na delo ali mora biti na razpolago za delo (stalna pripravljenost) na plovnem objektu in za plovni objekt;

(d)	„čas počitka“ pomeni čas zunaj delovnega časa; ta pojem zajema čas počitka na premikajočem se plovnem objektu, nepremičnem plovnem objektu in na kopnem. Ne vključuje kratkih odmorov (do 15 minut);

(e)	„dan počitka“ pomeni neprekinjen 24-urni čas počitka, ki ga delavec preživi na kraju po lastnem izboru;

(f)	„upravljavec prevoza po celinskih plovnih poteh“ pomeni vsako osebo, ki v sektorju prevoza po celinskih plovnih poteh upravlja plovila za komercialne namene za svoj račun;

(g)	„delovni urnik“ zajema načrt delovnih dni in dni počitka, ki jih delodajalec vnaprej sporoči delavcu;

(h)	„nočni čas“ pomeni čas med 23. in 6. uro;

(i)

„delavec, ki dela ponoči“ pomeni:

(aa)	po eni strani vsakega delavca, ki v nočnem času opravi najmanj tri ure svojega delavnika na običajen način;

(bb)

po drugi strani vsakega delavca, ki med nočnim časom lahko opravi določen delež svojega letnega delovnega časa, kakor ga določi posamezna država članica:

(aaa)

z nacionalno zakonodajo, po posvetovanju s socialnimi partnerji,

ali

(bbb)

s kolektivnimi pogodbami ali sporazumi, sklenjenimi med socialnimi partnerji na državni ali regionalni ravni;

(j)	„delavec, ki dela v izmeni“ pomeni vsakega delavca, čigar delovni urnik vključuje izmensko delo;

(k)	je „ladijsko osebje“ opredeljeno v skladu z opredelitvijo iz točke 103 člena 1.01 Priloge II k Direktivi 2006/87/ES (4);

(l)	„mobilni delavec“ pomeni vsakega delavca, ki je zaposlen kot član potujočega osebja v podjetju, ki opravlja prevozne storitve potnikov ali blaga po celinskih plovnih poteh; sklicevanja na „delavce“ v tem sporazumu se temu ustrezno razlagajo;

(m)	„sezona“ pomeni obdobje največ devetih zaporednih mesecev od dvanajstih mesecev, v katerih so dejavnosti zaradi zunanjih okoliščin, npr. vremenskih razmer ali turističnega povpraševanja, vezane na določen čas v letu.

Člen 3

Delovni čas in referenčno obdobje

Brez poseganja v člen 4 je običajen delovni čas načeloma osemurni delavnik.

Delovni čas se v skladu s členom 4 lahko podaljša, če ne preseže povprečja 48 ur na teden v 12 mesecih (referenčno obdobje).

Najdaljši delovni čas v referenčnem obdobju je 2 304 ur (osnova za izračun: 52 tednov minus najmanj štiri tedne dopusta x 48 ur). Plačani letni dopust in odsotnost zaradi bolezni nista vključena v izračun povprečja ali pa nanj ne vplivata. Upravičeni dela prosti dnevi zaradi zakonsko določenih praznikov se prav tako odštejejo.

Pri delovnem razmerju, krajšem od referenčnega obdobja, se najdaljši dovoljeni delovni čas izračuna po načelu časovne porazdelitve.

Člen 4

Dnevni in tedenski delovni čas

Delovni čas ne sme presegati:

(a)	14 ur v katerem koli 24-urnem obdobju in

(b)	84 ur v katerem koli sedemdnevnem obdobju.

Če je v skladu z delovnim urnikom delovnih dni več kot dni počitka, se povprečni tedenski delovni čas 72 ur ne sme preseči v štirimesečnem obdobju.

Člen 5

Delovni dnevi in dnevi počitka

Dela se lahko največ 31 dni zaporedoma.

Če v skladu z delovnim urnikom delovnih dni ni več kot dni počitka, zaporednim delovnim dnem nemudoma sledi enako število zaporednih dni počitka. Izjeme od števila nemudoma dodeljenih zaporednih dni počitka so možne, če:

(a)	ni preseženo maksimalno število 31 zaporednih delovnih dni in

(b)	se minimalno število zaporednih dni počitka iz 3(a), 3(b) ali 3(c) dodeli nemudoma po opravljenih zaporednih delovnih dneh ter

(c)	se podaljšano ali zamenjano obdobje delovnih dni izravna v referenčnem obdobju.

Če je v skladu z delovnim urnikom delovnih dni več kot dni počitka, je minimalno število zaporednih dni počitka, ki nemudoma sledijo zaporednim delovnim dnem, naslednje:

(a)	1–10 zaporednih delovnih dni: 0,2 dneva počitka na zaporeden delovni dan (na primer: 10 zaporednih delovnih dni = 2 dni počitka);

(b)	11–20 zaporednih delovnih dni: 0,3 dneva počitka na zaporeden delovni dan (na primer: 20 zaporednih delovnih dni = 5 dni počitka);

(c)	21–31 zaporednih delovnih dni: 0,4 dneva počitka na zaporeden delovni dan (na primer: 31 zaporednih delovnih dni = 9,4 dneva počitka).

Delni dnevi počitka se pri tem izračunu dodajo minimalnemu številu zaporednih dni počitka in se dodelijo samo kot polni dnevi.

Člen 6

Sezonsko delo na potniških plovilih

Ne glede na določbe iz členov 4 in 5 tega sporazuma se lahko za vse delavce, zaposlene na krovu potniškega plovila v času sezone, uporabljajo naslednje določbe:

Delovni čas ne sme presegati:

(a)	12 ur v katerem koli 24-urnem obdobju in

(b)	72 ur v katerem koli sedemdnevnem obdobju.

2.	Delavcu se za delovni dan dodeli 0,2 dneva počitka. Za vsako obdobje 31 dni se dejansko dodeli vsaj dva dni počitka. Preostali dnevi počitka se dodelijo po dogovoru.

3.	Ob upoštevanju prejšnjega odstavka in člena 3(4) se dnevi počitka dodelijo in se upošteva povprečni tedenski delovni čas 48 ur v skladu s členom 3 na podlagi kolektivnih pogodb ali sporazumov med socialnimi partnerji ali, če teh ni, na podlagi nacionalne zakonodaje.

Člen 7

Čas počitka

Delavci morajo imeti redne počitke, ki so dovolj dolgi in nepretrgani ter katerih trajanje se izrazi v časovnih enotah, da se zagotovi, da zaradi utrujenosti ali neenakomernih delovnih vzorcev delavci ne poškodujejo sebe, sodelavcev ali drugih in da si, ne kratkoročno ne dolgoročno, ne okvarijo zdravja.

Čas počitka ne sme biti krajši od:

(a)	10 ur v katerem koli 24-urnem obdobju, od tega neprekinjeno vsaj šest ur, in

(b)	84 ur v katerem koli sedemdnevnem obdobju.

Člen 8

Odmori

Vsak delavec, katerega delavnik je daljši od šest ur, ima pravico do odmora; podrobnosti, vključno s trajanjem in pogoji, pod katerimi je odmor dodeljen, se določijo v kolektivnih pogodbah ali sporazumih med socialnimi partnerji ali, če teh ni, z nacionalno zakonodajo.

Člen 9

Najdaljši delovni čas v nočnem času

Ob upoštevanju nočnega časa, ki traja sedem ur, znaša najdaljši tedenski delovni čas v nočnem času 42 ur v sedemdnevnem obdobju.

Člen 10

Letni dopust

Vsak delavec ima pravico do plačanega letnega dopusta najmanj štirih tednov oziroma do ustreznega deleža tega dopusta, če zaposlitev traja manj kot eno leto, v skladu s pogoji za upravičenost do letnega dopusta in dodeljevanje tega dopusta, ki jih določa nacionalna zakonodaja in/ali praksa.

Minimalnega plačanega letnega dopusta ni mogoče nadomestiti z denarnim nadomestilom, razen v primeru prenehanja delovnega razmerja.

Člen 11

Varstvo mladoletnikov

Za delavce, mlajše od 18 let, se uporabljajo določbe Direktive 94/33/ES o varstvu mladih ljudi pri delu (5).

Države članice lahko mladim, starejšim od 16 let, za katere ne velja več obvezno redno šolanje na podlagi nacionalne zakonodaje, z zakoni ali drugimi predpisi izjemoma dovolijo delati v obdobju, ko je nočno delo v skladu z Direktivo 94/33/ES prepovedano, kadar je to potrebno za doseganje cilja priznanega programa usposabljanja ter če jim je omogočen ustrezen nadomestni počitek in to ne vpliva na doseganje ciljev iz člena 1 Direktive 94/33/ES.

Člen 12

Nadzor

Za vsakega delavca se vodi evidenca dnevnega delovnega časa in časa počitka, da se lahko preverja skladnost z določbami iz členov 3, 4, 5, 6, 7, 9, 10, 11 in 13.

Evidence se hranijo na krovu vsaj do konca referenčnega obdobja.

Delodajalec ali njegov zastopnik in delavec v ustreznih časovnih presledkih (najpozneje do konca naslednjega meseca) evidence skupno pregledata in potrdita.

Evidence zajemajo vsaj naslednje informacije:

(a)	ime plovila;

(b)	ime delavca;

(c)	ime odgovornega kapitana;

(d)

datum;

(e)	delovne dneve in dneve počitka;

(f)	začetek in konec dnevnega delovnega časa in časa počitka.

Delavec dobi izvod svoje potrjene evidence. Izvod hrani eno leto.

Člen 13

Izredne razmere

Kapitan plovila ali njegov zastopnik imata pravico zahtevati, da delavec opravi toliko delovnih ur, kolikor je potrebno zaradi neposredne varnosti plovila, oseb na krovu ali tovora ali zaradi zagotavljanja pomoči drugim plovilom ali osebam v stiski.

V skladu z odstavkom 1 lahko kapitan ali njegov zastopnik zahtevata, da delavec opravi toliko delovnih ur, kolikor je potrebno, dokler se stanje ne normalizira.

Kapitan ali njegov zastopnik vsakemu delavcu, ki je v predvidenem času počitka delal, zagotovita ustrezen počitek, takoj ko je to po vzpostavitvi normalnega stanja možno.

Člen 14

Zdravstveni pregled

Vsi delavci so upravičeni do brezplačnega letnega zdravstvenega pregleda. Med zdravstvenim pregledom se posebna pozornost nameni simptomom ali stanjem, ki bi lahko bili posledica dela na krovu z minimalnim dnevnim počitkom in/ali minimalnim številom dni počitka v skladu s členoma 5 in 6.

Delavci, ki delajo ponoči in imajo zdravstvene težave, dokazljivo povezane z opravljanjem nočnega dela, se, kadar je to možno, razporedijo na delo, ki poteka podnevi in za katerega so usposobljeni.

Pri brezplačnem zdravstvenem pregledu se upošteva zaupnost zdravstvenih podatkov.

Brezplačen zdravstveni pregled se lahko opravi v okviru nacionalnega zdravstvenega sistema.

Člen 15

Varovanje zdravja in varnosti

Delavcem, ki delajo ponoči, in delavcem, ki delajo v izmeni, se zagotovi varovanje zdravja in varnosti, ki ustreza naravi njihovega dela.

Ustrezne službe ali sredstva za varovanje in preventivo v zvezi z varnostjo in zdravjem delavcev, ki delajo ponoči, ali delavcev, ki delajo v izmeni, so enakovredne tistim, ki se uporabljajo za druge delavce, in so ves čas na razpolago.

Člen 16

Vzorec dela

Delodajalec, ki namerava organizirati delo po določenem vzorcu, upošteva splošno načelo prilagajanja dela delavcu, predvsem z namenom, da se omili monotono in ponavljajoče se delo, in sicer odvisno od vrste dejavnosti ter varnostnih in zdravstvenih zahtev, zlasti glede odmorov med delovnim časom.

Člen 17

Končne določbe

1. Ugodnejše določbe

Ta sporazum ne vpliva na pravico držav članic:

(a)	da ohranijo ali uvedejo zakone ali druge predpise ali

(b)	da spodbujajo ali dovoljujejo uporabo kolektivnih pogodb ali sporazumov, sklenjenih med socialnimi partnerji,

ki so za varovanje zdravja in varnosti delavcev ugodnejši od določb tega sporazuma.

2. Prepoved poslabšanja položaja

Izvajanje tega sporazuma ne more v nobenem primeru upravičiti znižanja splošne ravni varstva delavcev, ki jih zajema ta sporazum.

3. Spremljanje sporazuma

Socialni partnerji spremljajo izvajanje in uporabo tega sporazuma v okviru odbora za sektorski dialog za prevoz po celinskih plovnih poteh, zlasti z vidika zdravja pri delu.

4. Pregled

Socialni partnerji pregledajo zgornje določbe dve leti po koncu obdobja izvajanja, določenega v sklepu Sveta o začetku učinkovanja tega sporazuma.

V Bruslju, 15. februarja 2012

Evropska zveza za plovbo po celinskih vodah (European Barge Union, EBU)

Evropska organizacija kapitanov (European Skippers Organisation, ESO)

Evropska federacija delavcev v prometu (European Transport Workers' Federation, ETF)

(1) Glej Sporočilo Komisije o pospeševanju prevoza po celinskih plovnih poteh „NAIADES“, COM(2006) 6 final, 17.1.2006.

(2) UL L 183, 29.6.1989, str. 1.

(3) Glej Sporočilo Komisije COM(2010) 373 final, 13.7.2010, Ponovna potrditev prostega gibanja delavcev: pravice in pomembne spremembe, oddelek 1.1.

(4) Direktiva 2006/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o tehničnih predpisih za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh, in razveljavitvi Direktive Sveta 82/714/EGS (UL L 389, 30.12.2006, str. 1–260).

(5) UL L 216, 20.8.1994, str. 12.

23.12.2014

Uradni list Evropske unije

L 367/96

SKLEP SVETA

z dne 17. decembra 2014

o imenovanju nemškega člana Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

(2014/942/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 302 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga nemške vlade,

ob upoštevanju mnenja Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je 13. septembra 2010 sprejel Sklep 2010/570/EU, Euratom o imenovanju članov Evropskega ekonomsko-socialnega odbora za obdobje od 21. septembra 2010 do 20. septembra 2015 (1).

(2)	Zaradi konca mandata Gökeja FRERICHSA se je sprostilo mesto člana Evropskega ekonomsko-socialnega odbora –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Gerhard HANDKE, Generaldirektor des Bundesverbandes Großhandel, Außenhandel, Dienstleistungen – BGA, se za preostanek mandata, ki se izteče 20. septembra 2015, imenuje za člana Evropskega ekonomsko-socialnega odbora.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 17. decembra 2014

Za Svet

Predsednik

G. L. GALLETTI

(1) UL L 251, 25.9.2010, str. 8.

23.12.2014

Uradni list Evropske unije

L 367/97

IZVEDBENI SKLEP SVETA

z dne 19. decembra 2014

o imenovanju predsednika, podpredsednika in nadaljnjih polnopravnih članov enotnega odbora za reševanje

(2014/943/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (1) in zlasti člena 56(6) Uredbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (EU) št. 806/2014 je začela veljati 19. avgusta 2014.

(2)	Za zagotovitev hitrega in učinkovitega postopka odločanja pri zadevah reševanja je enotni odbor za reševanje, ustanovljen s členom 42(1) Uredbe (EU) št. 806/2014 (v nadaljnjem besedilu: odbor), posebna agencija Unije s posebno strukturo, ki ustreza njegovim nalogam.

(3)	Sestava odbora bi morala zagotavljati, da bodo ustrezno upoštevani vsi zadevni interesi, za katere gre v postopkih reševanja. Ob upoštevanju nalog odbora bi bilo treba imenovati predsednika, podpredsednika in nadaljnje štiri polnopravne člane odbora.

(4)

Na podlagi člena 56(7) Uredbe (EU) št. 806/2014 je mandat prvega predsednika odbora, imenovanega po začetku veljavnosti navedene uredbe, tri leta, mandat pa se lahko obnovi enkrat za obdobje petih let. Na podlagi člena 56(5) Uredbe (EU) št. 806/2014 je mandat podpredsednika in nadaljnjih štirih polnopravnih članov odbora pet let.

(5)

Komisija je 19. novembra 2014 v skladu s členom 56(6) Uredbe (EU) št. 806/2014 Evropskemu parlamentu predložila ožji seznam kandidatov za funkcije predsednika, podpredsednika in nadaljnjih štirih polnopravnih članov odbora. Komisija je 5. decembra 2014 Evropskemu parlamentu predložila predlog o imenovanju predsednika, podpredsednika in nadaljnjih štirih polnopravnih članov odbora. Evropski parlament je ta predlog odobril 16. decembra 2014 –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1. Naslednja oseba je imenovana za polnopravno članico enotnega odbora za reševanje s tri-letnim mandatom, ki se začne na dan veljavnosti tega sklepa:

Elke KÖNIG, predsednica.

2. Naslednje osebe so imenovane za polnopravne člane enotnega odbora za reševanje pet-letnim mandatom, ki se začne na dan veljavnosti tega sklepa:

—	Timo LÖYTTYNIEMI, podpredsednik,

—	Mauro GRANDE, direktor za strategijo in koordinacijo,

—	Antonio CARRASCOSA, direktor za načrtovanje reševanja,

—	Joanne KELLERMANN, direktorica za načrtovanje reševanja,

—	Dominique LABOUREIX, direktor za načrtovanje reševanja.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 19. decembra 2014

Za Svet

Predsednik

S. GOZI

(1) UL L 225, 30.7.2014, str. 1.

23.12.2014

Uradni list Evropske unije

L 367/99

SKLEP KOMISIJE

z dne 11. junija 2014

o državni pomoči (zadeva SA.26818 (C 20/10) (ex N 536/08 in NN 32/10)), ki jo je Italija odobrila družbi SO.G.A.S. – Società per la gestione dell'aeroporto dello Stretto

(notificirano pod dokumentarno številko C(2014) 3571)

(Besedilo v italijanskem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2014/944/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 108(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 62(1)(a) Sporazuma,

po pozivu zainteresiranim stranem, naj predložijo svoje pripombe v skladu z navedenima določbama (1), in ob upoštevanju teh pripomb,

ob upoštevanju naslednjega:

1. POSTOPEK

(1)

Italijanske oblasti so 27. oktobra 2008 Komisijo obvestile, da namerava dežela Kalabrija dodeliti državno pomoč v obliki kapitalskih injekcij za kritje izgub iz poslovanja družbe SO.G.A.S. SpA Società per la Gestione dell'Aeroporto dello Stretto (v nadaljnjem besedilu: SO.G.A.S. ali prejemnik). SO.G.A.S. je družba, ki upravlja letališče Stretto, tj. letališče dežele Kalabrija.

(2)	Komisija se je med predhodno proučitvijo seznanila z drugimi ukrepi v korist istega prejemnika, za katere se je zdelo, da so bili nezakonita državna pomoč. Komisija je zato navedene ukrepe vključila v svojo preiskavo.

(3)	Ker je imela Komisija informacije, da je bila državna podpora dejansko dodeljena, preden je Komisija lahko ocenila njeno združljivost z notranjim trgom, je zadevo evidentirala kot nepriglašeno pomoč pod številko NN 32/10.

(4)	Komisija je zaprosila za dodatne informacije o priglašenem ukrepu z dne 27. novembra 2008, 23. februarja 2009 in 19. maja 2009. Italija je odgovorila z dopisi z dne 14. januarja 2009, 26. marca 2009 in 9. oktobra 2009.

(5)	Komisija je z dopisom z dne 20. julija 2010 Italijo obvestila o svoji odločitvi, da sproži formalni postopek preiskave iz člena 108(2) PDEU glede pomoči SO.G.A.S.-u (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka).

(6)	Odločitev Komisije o začetku preiskave je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije (2). Komisija je v njej zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe.

(7)

Prejemnik je z dopisom z dne 19. novembra 2010 predložil svoje pripombe glede sklepa o začetku postopka. Komisija je 20. decembra 2010 prejemnikove pripombe predložila italijanskim organom in jih pozvala, naj se nanje odzovejo. Komisija je 8. marca 2011 poslala opomin in 29. aprila 2011 prejela pripombe Italije. Komisija ni prejela drugih pripomb zainteresiranih strani.

(8)	Italijanski organi so pripombe glede sklepa o začetku postopka predložili z dopisoma z dne 23. septembra 2010 in 15. decembra 2010.

(9)	Komisija je z dopisom z dne 30. marca 2012 zahtevala dodatne informacije o ukrepih, v zvezi s katerimi poteka preiskava. Italijanski organi so zahtevane informacije predložili z dopisom z dne 30. aprila 2012.

2. PODROBEN OPIS UKREPOV

2.1 Prejemnik

(10)	Upravičenec ukrepov je upravljavec letališča dežele Kalabrija, SO.G.A.S.

(11)	SO.G.A.S. je delniška družba, ki je bila marca 1981 registrirana v skladu z italijansko zakonodajo in je v 100-odstotni državni lasti.

(12)	Promet na letališču se je povečal z 272 859 potnikov leta 2004 na 571 694 potnikov leta 2012 (3).

2.2 Izpodbijani ukrepi

(13)	Ukrep, ki ga je priglasila Italija, je kapitalska injekcija dežele Kalabrija v višini 1 824 964 EUR za kritje izgub SO.G.A.S.-a, ki so nastale v letih 2004 in 2005.

(14)

Javni delničarji SO.G.A.S.-a so se junija 2005 in junija 2006 odločili, da bodo s sorazmernimi kapitalskimi injekcijami krili izgube SO.G.A.S.-a, ki so nastale v prejšnjih letih (1 392 900 EUR leta 2004 in 2 257 028 EUR leta 2005). Takrat je imela dežela Kalabrija v lasti 50 % delnic družbe, preostale delnice pa so bile v lasti občine Reggio Calabria, pokrajine Reggio Calabria, pokrajine Messina, občine Messina, gospodarske zbornice pokrajine Reggio Calabria in gospodarske zbornice pokrajine Messina.

(15)	Glede na informacije, ki so bile ob sklepu o začetku postopka na voljo Komisiji, so sorazmerne kapitalske injekcije že izvedle pokrajina Reggio Calabria, občina Messina, občina Reggio Calabria in gospodarska zbornica pokrajine Messina.

(16)

SO.G.A.S. je leta 2006 ustvaril dodatno izgubo v višini 6 018 982 EUR. Decembra 2007 so se delničarji SO.G.A.S.-a odločili, da bodo rezerve družbe pretvorili v kapital in kapital zmanjšali za kritje ostalih izgub. Vendar bi bil nato kapital manjši od minimalne ravni, ki je v italijanski zakonodaji določena za družbe, ki upravljajo letališča. Da bi delničarji SO.G.A.S.-a kapital ponovno uskladili z zakonskimi zahtevami, so se strinjali s povečanjem kapitala za 2 742 919 EUR. Kapital je bil povečan s pretvorbo obveznic, ki so jih prej vpisali nekateri delničarji, v višini 2 274 919 EUR. Dežela Kalabrija ni bila med delničarji, ki so imeli zamenljive obveznice, zato se je njen delež kapitala družbe s 50 % zmanjšal na 6,74 %.

2.3 Organ, ki dodeli pomoč

(17)	Za zadevne ukrepe je organ, ki dodeli pomoč, dežela Kalabrija.

(18)

Kot je pojasnjeno zgoraj, so SO.G.A.S.-u javna sredstva zagotovile tudi pokrajina Reggio Calabria, občina Reggio Calabria, pokrajina Messina, občina Messina, gospodarska zbornica pokrajine Reggio Calabria in gospodarska zbornica pokrajine Messina v obliki sorazmernih kapitalskih injekcij za kritje izgub, ki so nastale v letih 2004, 2005 in 2006, ter za ponovno uskladitev kapitala z zakonskimi zahtevami.

2.4 Proračun

(19)

Italijanski organi so priglasili injekcije v višini 1 824 964 EUR, kar je sorazmerno z deležem dežele Kalabrije v SO.G.A.S.-u, ki so bile odobrene junija 2005 in junija 2006. Poleg tega so, kot je pojasnjeno zgoraj, drugi javni delničarji krili izgube, ki so prav tako znašale 1 824 964 EUR. Decembra 2007 je bila zagotovljena dodatna injekcija v višini 2 742 919 EUR.

(20)	Skupni proračun ukrepov, ki se ocenjujejo, je torej 6 392 847 EUR.

2.5 Domači sodni postopki

(21)

Dežela Kalabrija je sprejela odločitev, da ne bo izvedla kapitalskih injekcij, o katerih so junija 2005 in junija 2006 odločali delničarji, dokler jih Komisija ne bo odobrila s sklepom, SO.G.A.S. pa je začel postopke zoper deželo pred rednim sodiščem pokrajine Reggio Calabria. Sodišče je razsodilo v korist SO.G.A.S.-a, ugovor, ki ga je vložila dežela, pa je bil maja 2009 zavrnjen.

(22)

Čeprav je sodišče priznalo, da je Komisija pristojna za odločanje o združljivosti ukrepa državne pomoči z notranjim trgom, je menilo, da imajo nacionalna sodišča sodno pristojnost za odločanje, ali je ukrep pomenil državno pomoč. Sodišče je razsodilo, da javno financiranje v tem primeru ni pomenilo državne pomoči, ker ni bilo verjetno, da bi izkrivljalo konkurenco ali vplivalo na trgovino med državami članicami. Sodišče je ugotovilo tudi, da je bilo izpolnjeno načelo vlagatelja v tržnem gospodarstvu, ker so v času dodelitve pomoči ne glede na izgube v letih 2004 in 2005 obstajale razumne možnosti dolgoročne rentabilnosti.

(23)

Dežela je izpodbijala sodbo sodišča na podlagi dejstva, da je ukrep pomenil državno pomoč in se zato ne bi smel izvajati, dokler Komisija ne bi sprejela sklepa o odobritvi. Italijanski organi so decembra 2009 Komisijo obvestili, da je bil priziv zavrnjen in da ni mogoče sprejeti drugih postopkovnih ukrepov za preprečitev dodelitve javnih prispevkov SO.G.A.S.-u.

3. RAZLOGI ZA ZAČETEK FORMALNE PREISKAVE

(24)

Komisija je v sklepu o začetku postopka zavzela predhodno stališče, da so sorazmerne injekcije dežele in drugih javnih delničarjev za kritje izgub, ki so nastale v letih 2004 in 2005, ter kapitalske injekcije, ki so jih decembra 2007 sprejeli delničarji SO.G.A.S.-a, pomenile državno pomoč, ker:

(a)

so obsegale prenos sredstev številnih regionalnih in lokalnih organov, in sicer dežele Kalabrije, pokrajine Reggio Calabria, občine Messina in občine Reggio Calabria, ali lokalnih avtonomnih organov, ustanovljenih v skladu z javnim pravom, in sicer gospodarske zbornice pokrajine Reggio Calabria in gospodarske zbornice pokrajine Messina, v SO.G.A.S. Zato so vključevale državna sredstva in jih je bilo mogoče pripisati državi;

(b)	niso bile skladne z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu in so zato SO.G.A.S.-u dodelile selektivno prednost;

(c)	je bilo verjetno, da bodo izkrivljale konkurenco in vplivale na trgovino med državami članicami.

(25)

Komisija je zavzela predhodno stališče, da so bili sporni ukrepi nezdružljivi z notranjim trgom. Prvič, Italija je izrecno navedla, da SO.G.A.S. ni bil pooblaščen za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena. Drugič, italijanski organi so potrdili, da ukrepi niso bili povezani z nobeno posebno naložbo v letališče. Komisija je predhodno sklenila, da združljivosti ukrepov ni mogoče oceniti na podlagi meril iz smernic o financiranju letališč in zagonski državni pomoči letalskim družbam z odhodi z regionalnih letališč (v nadaljnjem besedilu: smernice za letalski sektor iz leta 2005) (4).Tretjič, italijanski organi so kljub trditvi, da je SO.G.A.S. družba v težavah v skladu s smernicami o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (v nadaljnjem besedilu: smernice o reševanju in prestrukturiranju) (5), navedli tudi, da ukrepi niso bili del načrta prestrukturiranja in da tak načrt ni obstajal. Komisija je nazadnje menila, da ukrepi niso bili združljivi s smernicami o nacionalni regionalni pomoči za obdobje 2007–2013 (v nadaljnjem besedilu: regionalne smernice) (6), kar je zagotovilo okvir za oceno pomoči, ki je bila dodeljena na podlagi člena 107(3)(a) in (c) PDEU.

(26)

V zvezi s pravnimi spori na italijanskih sodiščih proti deželi, ki je zavrnila plačilo sorazmernega prispevka, ki je čakalo na odobritev Komisije na podlagi pravil o državni pomoči, je Komisija menila, da bi morala Italija glede na prednost prava EU pred nacionalnim pravom in ker priglasitev ni bila uradno preklicana, ravnati v skladu s klavzulo o mirovanju iz člena 108(3) PDEU. Komisija je zato zavzela stališče, da bi bilo treba glede na prednost obveznosti mirovanja iz člena 108(3) PDEU stališče nacionalnih sodišč zanemariti in da italijanski organi priglašenega ukrepa ne bi smeli začeti izvajati, dokler postopek glede državne pomoči ni bil končan.

4. PRIPOMBE ZAINTERESIRANIH STRANI

(27)	Edina zainteresirana stran, ki je Komisiji poslala pripombe, je bil prejemnik, tj. SO.G.A.S., ki je podprl utemeljitve italijanskih organov med formalno preiskavo in jih dopolnil.

4.1 Obstoj pomoči

(28)

SO.G.A.S. je navedel, da ukrepi, ki se ocenjujejo, niso pomenili državne pomoči, ker niso bila izpolnjena vsa merila iz člena 107(1)PDEU. Natančneje, SO.G.A.S. je trdil, da ukrep:(i) ni vplival na trgovino med državami članicami oziroma (ii) SO.G.A.S.-u ni dodelil selektivne gospodarske prednosti in (iii) ni izkrivljal konkurence oz. je ne bi mogel izkrivljati.

(29)

SO.G.A.S. je trdil, da so bili sporni ukrepi dodeljeni pod običajnimi tržnimi pogoji in zato skladni z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu. Bili so v skladu s členoma 2446 in 2447 italijanskega civilnega zakonika, ki določa, da morajo delničarji delniške družbe, ki je izgubila več kot tretjino svojega kapitala, nadomestiti izgube, da preprečijo prenehanje družbe. Če delničarji ne bi krili izgub SO.G.A.S.-a, družbe za upravljanje letališča, bi to pomenilo preklic (v skladu s členom 13 odredbe ministra (DM) št. 521 z dne 12. novembra 1997) delnega upravljanja letališča Stretto, za katero je bil SO.G.A.S. pooblaščen v skladu s členom 17 uredbe z zakonsko močjo št. 67 iz leta 1997, pri čemer v prihodnosti ne bi bilo mogoče ohraniti koncesije za upravljanje letališča v celoti, za katero je bila vložena vloga na ministrstvu za promet. Zato je bilo smiselno domnevati, da bi zasebni vlagatelj pred podobno izbiro ukrepal enako, da bi povečal vrednost svojega deleža.

(30)	Prejemnik je izpostavil, da je redno sodišče pokrajine Reggio Calabria junija 2008 naročilo neodvisno vrednotenje družbe, v okviru katerega je bila vrednost družbe ocenjena na razpon med 12 milijonov EUR in 17 milijonov EUR.

(31)	Da bi prejemnik dokazal možnosti rentabilnosti družbe, je Komisiji predložil poslovni načrt, ki ga je za SO.G.A.S. oktobra 2008 pripravil zunanji svetovalec in je predvideval, da bo družba ponovno sposobna preživetja leta 2013.

(32)

Razpis za zbiranje ponudb za delno privatizacijo SO.G.A.S.-a je bil objavljen julija 2007. Ponudbo za pridobitev 35 % kapitala SO.G.A.S.-a je predložil italijansko-argentinski konzorcij (associazione temporanea di imprese ali ATI). Delničarji SO.G.A.S.-a so menili, da ponudba ni gospodarna. Marca 2010 je bil objavljen nov razpis za zbiranje ponudb za 35 % delnic SO.G.A.S.-a. SO.G.A.S. je menil, da sta dve prijavi interesa, ki ju je prejel, skupaj s prvo ponudbo konzorcija pokazali, da je bilo načelo vlagatelja v tržnem gospodarstvu izpolnjeno.

(33)

SO.G.A.S. je trdil tudi, da je Komisija napačno sklepala, da bi lahko potniki, ki uporabljajo letališče Stretto, glede na njihovo stalno prebivališče uporabljali tudi letališča v kraju Catania, Lamezia Terme ali Crotone ter da bi lahko sporni ukrepi zato izkrivljali konkurenco med upravljavci letališč.

(34)

Letališče Stretto ter letališča v krajih Catania, Lamezia Terme in Crotone so bila regionalna letališča, ki so zagotavljala povezavo od točke do točke, njihova ciljna območja pa se niso prekrivala. Letališče Stretto prav tako ni pomenilo konkurence drugim letališčem v Italiji ali Uniji. Zaradi posebnih zemljepisnih in infrastrukturnih značilnosti Kalabrije je bilo izključeno morebitno prekrivanje ciljnih območij letališča Stretto in sosednjih italijanskih letališč. Letališče v kraju Lamezia Terme je bilo oddaljeno več kot 130 km, tj. približno eno uro vožnje od letališča Stretto. Med letališčema Stretto in Crotone, ki je bilo oddaljeno več kot tri ure, ni bilo hitre neposredne povezave. Letališče v kraju Catania je v drugi zemljepisni regiji in je bilo oddaljeno več kot 130 km, kar pomeni med 1 uro in 30 minut ter 1 uro in 40 minut vožnje z avtom.

(35)

SO.G.A.S. je predložil preglednico z indeksom korelacije med prihodom potnikov na letališče Stretto ter potnikov na letališča v krajih Lamezia Terme, Crotone in Catania. V preglednici je bilo navedeno, da so potniki, ki potujejo prek letališča Stretto, predstavljali nov del regionalnega prometa. Zaprtje letališča bi zato pomenilo izgubo dela povpraševanja po storitvah zračnega prevoza in ne prerazporeditve na druga letališča.SO.G.A.S. je predložil tudi preglednico, v kateri je bilo navedeno, da so ukrepi, ki so pod nadzorom, dejansko ustvarili novo povpraševanje po storitvah zračnega prevoza na območju, kar je koristilo letalskim prevoznikom, zainteresiranim za zagon novih poti med letališčem Stretto ter drugimi domačimi letališči in letališči EU, ter drugim letališčem, ki so se ukvarjala z večjim povpraševanjem.

(36)

SO.G.A.S. je zavrnil predhodno ugotovitev Komisije, da bi lahko ukrepi izkrivljali konkurenco med letalskimi družbami. Javno financiranje se na nobenega letalskega prevoznika ni preneslo z odobritvijo nižjih pristajalnih pristojbin ali drugih ugodnih pogojev. Pristajalne pristojbine in druge pogoje poslovanja na letališču je določil pristojni organ in niso bili prepuščeni v presojo upravljavcu letališča. Nazadnje se SO.G.A.S. ni strinjal, da je letališče Stretto uporabljala zlasti družba Alitalia (ki je opravila šest od osmih letov na dan) in da ni bilo znakov, da so bili čarterski ali nizkocenovni letalski prevozniki zainteresirani za zagon novih poti z odhodom z letališča Stretto.

(37)	SO.G.A.S. je sklenil, da bi morala Komisija pri oceni učinka ukrepa na konkurenco in trgovino med državami članicami bolj upoštevati posebne razmere ter ugotoviti, da ukrep ni pomenil državne pomoči.

4.2 Združljivost pomoči

(38)

V zvezi z vprašanjem, ali bi se lahko ukrepi šteli za združljive v skladu s členom 107(3)(c) PDEU, je SO.G.A.S. trdil, da je bilo javno financiranje, ki se ocenjuje, namenjeno ohranitvi neprekinjenega poslovanja upravljavca letališča in razvoju nekaterih gospodarskih dejavnosti. Ta cilj je bil utemeljen z dejstvom, da majhna letališča navadno niso ustvarila zadostnih prihodkov za kritje stroškov, potrebnih za izpolnjevanje varstvenih in varnostnih zahtev. Poleg tega bi letališče Stretto glede na značilnosti letališke infrastrukture in z njo povezanih omejitev, ki jih je uvedla nacionalna uprava za civilno letalstvo ENAC (7), zelo težko gostilo čarterske in nizkocenovne letalske prevoznike.

(39)

Letališče Stretto je bilo v skladu z merili ENAC razvrščeno kot letališče razreda II. Ta razvrstitev je temeljila na vidikih infrastrukture in ne na številu potnikov. V skladu z njo so morala letališča z malo potniki nameniti enake stroške za izpolnitev varnostnih standardov na letališčih kot letališča z več kot milijonom potnikov.

(40)	Brez javnega financiranja, v zvezi s katerim poteka preiskava, bi bilo letališče prisiljeno zapustiti trg, kar bi imelo negativne posledice za mobilnost prebivalcev na regionalni ravni. To bi preprečilo tudi delničarjem, da bi se jim naložba kakor koli povrnila.

(41)	SO.G.A.S. je na koncu oz. drugače trdil, da je v tem primeru veljala Odločba Komisije 2005/842/ES (8) o storitvah splošnega gospodarskega pomena ter da bi se lahko ukrepi v vsakem primeru šteli za združljive z notranjim trgom in bili izvzeti iz obveznosti priglasitve na navedeni podlagi.

(42)

SO.G.A.S. je trdil, da je bilo, ker promet na letališču v referenčnem obdobju ni presegel milijona potnikov na leto, upravljanje letališča storitev splošnega gospodarskega pomena v skladu s členom 2(1)(d) Odločbe Komisije 2005/842/ES. SO.G.A.S. je izpostavil, da imajo lahko lokalni organi v skladu z uredbo z zakonsko močjo št. 250 z dne 25. julija 1997 deleže le v družbah, pooblaščenih za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena. SO.G.A.S. je bil od nekdaj v lasti lokalnih organov v Kalabriji in Messini, kar je bil dokaz za domnevo, da se upravljanje letališča šteje za storitev splošnega gospodarskega pomena. Da bi SO.G.A.S. dokazal, da je bilo upravljanje letališča dejansko storitev splošnega gospodarskega pomena, je predložil sklepa občine Reggio Calabria z dne 27. julija 2010 in 19. junija 2010, v katerih je bil naveden pomen letaliških storitev na regionalni ravni.

(43)

Nadomestilo za javne storitve je bilo omejeno na izgube, ki so nastale pri upravljavcu letališča z opravljanjem storitev splošnega gospodarskega pomena, zaradi česar sta se upoštevali načeli nujnosti in sorazmernosti iz člena 5(1) Odločbe Komisije 2005/842/ES. Ker ni bilo akta, ki bi upravljavca letališča dejansko pooblaščal za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, je SO.G.A.S. predlagal, da se pripravi sporazum, ki bi izključil vsak dvom, da so bili v primeru letališča Stretto izpolnjeni štirje pogoji, opredeljeni v sodbi o zadevi Altmark (9).

5. PRIPOMBE ITALIJANSKIH ORGANOV

(44)	Komisija je v sklepu o začetku postopka navedla, da je Italija potrdila, da SO.G.A.S. ni bil uradno pooblaščen za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, zato združljivosti spornih ukrepov ni bilo mogoče oceniti na podlagi pravil o storitvah splošnega gospodarskega pomena.

5.1 Ali so dejavnosti letališča storitve splošnega gospodarskega pomena?

(45)

Italija je med preiskavo trdila, da so bili ukrepi, ki se ocenjujejo, nadomestilo za storitve splošnega gospodarskega pomena, ki jih je opravljal SO.G.A.S. Ker ni bilo nasprotnih dokazov, so italijanski organi trdili, da bi lahko naknadna ocena pokazala, da so bile v primeru SO.G.A.S.-a izpolnjene zahteve EU glede storitev splošnega gospodarskega pomena.

(46)

Italija je menila, da je Komisija neupravičeno dala prednost formalnim zahtevam glede storitev splošnega gospodarskega pomena pred vsebinskimi zahtevami. Da bi Italija podprla to trditev, je predložila skrajšano oceno štirih meril iz sodbe o zadevi Altmark. Italija je trdila, da je bil SO.G.A.S. dejansko pooblaščen za opravljanje javnih storitev. Pooblastilo je neposredno in posredno potrjevalo več upravnih aktov, ki so jih izdali lokalni organi. Italija je predložila zapisnik sestanka izvršilnega organa pokrajine Reggio Calabria, ki je potekal 17. oktobra 2007 in na katerem se je izvršilni organ odločil subvencionirati izgube upravljavca letališča, ter zapisnika sestankov istega organa z dne 16. junija 2009 in 31. decembra 2009, v katerih je bilo navedeno, da so bile dejavnosti letališča storitve splošnega gospodarskega pomena. V zapisniku sestanka z dne 17. oktobra 2007 je navedeno, da: „dežela Kalabrija meni, da so bile nekatere dejavnosti letališča v kraju Reggio Calabria potrebne za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, in so za SO.G.A.S. pomenile številne obveznosti javnih storitev za zagotovitev, da je bil ustrezno zadovoljen javni interes. V takih primerih bi lahko organi upravljavcu letališča subvencionirali dodatne stroške, ki nastanejo zaradi izpolnjevanja navedenih obveznosti, pri čemer so bile te take, da ni bilo mogoče izključiti, da bi se lahko celotno upravljanje letališča štelo za storitev splošnega gospodarskega pomena.“

(47)

Na splošno je bila dežela Kalabrija pogodbenica protokola za razvoj letališč v krajih Lamezia Terme, Crotone in Reggio Calabria, zato je bilo jasno, da so bile letališke storitve javne storitve, bistvene za gospodarski in družbeni razvoj regije, ter da bi se zato lahko financirale s sredstvi EU oz. nacionalnimi ali regionalnimi sredstvi.

(48)

Italija je poudarila tudi, da je upravljavec letališča 28. decembra 2008 delničarje pozval, naj krijejo izgube, zlasti na podlagi obveznosti javnih storitev, in trdila, da zasebni upravljavci ne bi opravljali storitve upravljanja letališča pod izključno tržnimi pogoji. Prvi preskus iz sodbe Altmark je bil torej uspešno opravljen.

(49)	Merila, na podlagi katerih je bilo nadomestilo izračunano, bi preprosto lahko bila privzeta iz zaključnega računa SO.G.A.S.-a, ki je zagotovil pregleden izkaz stroškov poslovanja. Javno financiranje je bilo omejeno na višino izgub, pri čemer prejemniku ni bil zagotovljen dodatni dobiček.

(50)

V zvezi s tretjim preskusom iz sodbe Altmark je Italija trdila, da v primeru javnih storitev ukrepi javnih delničarjev niso bili primerljivi z ukrepi zasebnega vlagatelja. Ravnanje javnega organa bi se lahko utemeljilo s cilji v javnem interesu, ki so preprečili uporabo načela vlagatelja v tržnem gospodarstvu. V tem primeru ravnanja javnih delničarjev niso spodbudili poslovni razlogi, zato ga ni mogoče primerjati z ravnanjem tržnega vlagatelja. Italija je sklenila, da tretji preskus iz sodbe Altmark, za katerega se je zdelo, da zahteva uporabo načela vlagatelja v tržnem gospodarstvu, v primeru, ki se preiskuje, ni bil pomemben.

(51)	Italija je menila, da bi se lahko kapitalske injekcije, ker so dejavnosti SO.G.A.S.-a bile storitev splošnega pomena, štele za nadomestilo za opravljanje takih storitev na podlagi naknadne ocene in zato niso pomenile državne pomoči.

5.2 Združljivost pomoči

(52)	Italija je navedla, da bi se morali ukrepi, čeprav bi se šteli za državno pomoč, v vsakem primeru šteti za združljive s členom 2(1) Odločbe Komisije 2005/842/ES.

5.3 Brez izkrivljanja konkurence

(53)	Italija se je sklicevala na točko 39 smernic za letalski sektor iz leta 2005, v kateri je navedeno, da „financiranja, odobrena majhnim regionalnim letališčem (kategorija D), malo verjetno izkrivljajo konkurenco ali vplivajo na trgovino v nasprotju s splošnim interesom“.

(54)

Italijanski organi so trdili tudi, da dejavnosti letališča niso bile rentabilne. To je bilo podprto z dejstvom, da postopek na koncu ni bil uspešen, čeprav je bil začetni namen delne privatizacije družbe zelo oglaševan. Ker bi se morali morebitni vlagatelji zavezati kritju izgub, pričakovanih v naslednjih letih, kot je bilo navedeno v poslovnem načrtu, objavljenem v razpisu za zbiranje ponudb, in ker se edina prejeta ponudba ni štela za gospodarno, je bilo jasno, da dejavnost po naravi prinaša izgubo. Poleg tega je dejstvo, da ponudniki niso bili pripravljeni kriti morebitnih prihodnjih izgub v neomejenem obsegu, ampak le do vnaprej določenih mej, dokazalo, da trg ni bil privlačen za vlagatelje in da zato ukrepi ne bi mogli vplivati na trgovino med državami članicami.

6. UGOTOVITVE ITALIJE GLEDE PRIPOMB, KI SO JIH PREDLOŽILE ZAINTERESIRANE STRANI

(55)	Italijanski organi so z dopisom z dne 27. aprila 2012 v imenu dežele Kalabrija Komisiji poslali ugotovitve glede pripomb SO.G.A.S-a.

(56)	Italija je podprla trditve SO.G.A.S.-a, vključno z njegovim zatrjevanjem, da so ukrepi, ki se ocenjujejo, povezani s storitvami splošnega gospodarskega pomena, kar je po mnenju Italije pomenilo, da se ne morejo šteti za državno pomoč.

(57)	Italija je trdila tudi, da ukrepi niso izkrivljali konkurence ali vplivali na trgovino med državami članicami.

7. OCENA POMOČI

7.1 Obstoj pomoči

(58)

Člen 107(1) PDEU določa, da je, razen če PDEU določa drugače, „vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami“.

(59)

Merila iz člena 107(1) so kumulativna:ukrepi, ki se preiskujejo, pomenijo državno pomoč v skladu s členom 107(1) PDEU le, če so izpolnjeni vsi navedeni pogoji. Finančna podpora mora zato:

(a)	biti dodeljena s strani države ali se dodeljevati prek državnih sredstev;

(b)	dajati prednost določenim podjetjem ali proizvodnji določenega blaga;

(c)	izkrivljati konkurenco oz. imeti možnost izkrivljanja in

(d)	vplivati na trgovino med državami članicami.

(60)

Splošno sodišče je v sodbi v zadevi Leipzig-Halle Airport (10) navedlo, da sta gradnja in poslovanje civilnega letališča gospodarska dejavnost. Edina izjema so določene dejavnosti, ki spadajo pod izvrševanje pooblastil javnih organov in jih zato ni mogoče šteti za gospodarske dejavnosti. Državno financiranje takih dejavnosti ni vključeno v področje uporabe pravil o državni pomoči. Zato je SO.G.A.S. za namene zakonodaje o državni pomoči nedvomno podjetje, ker upravlja letališče Stretto in gospodarskim subjektom (zlasti letalskim prevoznikom), ki poslujejo na letališču, zagotavlja letališke storitve proti nadomestilu.

7.1.1 Državna sredstva

(61)

Pojem državne pomoči obsega vsako prednost, ki je dodeljena neposredno ali posredno, se financira iz javnih sredstev in jo dodeli država sama ali vmesni organ, ki deluje na podlagi javnega pooblastila, ki mu ga podeli država. Torej obsega vse prednosti, ki jih dodelijo regionalni ali lokalni organi držav članic, ne glede na njihov status in opis (11).

(62)

V točkah 27 in 28 sklepa o začetku postopka je Komisija navedla, da so ukrepi, ki se ocenjujejo, obsegali prenos sredstev od več regionalnih in lokalnih organov, in sicer dežele Kalabrije, pokrajine Reggio Calabria, občine Messina in občine Reggio Calabria, k SO.G.A.S. Komisija je zato menila, da so sporni ukrepi vključevali državna sredstva in jih je bilo mogoče pripisati državi. Komisija je za državna sredstva štela tudi sredstva italijanske gospodarske zbornice. Gospodarski zbornici sta bili javna organa, ki ju ureja javno pravo, v skladu s katerim sta sestavljala del javne uprave in sta bila pooblaščena za opravljanje javnih funkcij, Komisija pa je v skladu z navedenim menila, da je mogoče njune odločitve pripisati državi. V skladu s tem so sredstva gospodarske zbornice pokrajine Messina pomenila državna sredstva, njihov prenos pa bi bilo mogoče pripisati državi. Med preiskavo niti Italija niti katera koli zainteresirana stran ni izpodbijala te predhodne ugotovitve.

(63)	Komisija zato potrjuje, da so bili vsi ukrepi, ki se ocenjujejo, dodeljeni prek državnih sredstev in jih je mogoče pripisati državi.

7.1.2 Selektivna gospodarska prednost

(64)	Javno financiranje je selektivno, ker koristi enemu podjetju, tj. SO.G.A.S.-u. Krije izgube, ki so nastale pri rednem poslovanju SO.G.A.S.-a.

(65)

Če sta gradnja letališke infrastrukture in njeno poslovanje gospodarska dejavnost, Komisija meni, da javno financiranje, dodeljeno SO.G.A.S.-u, upravljavcu take infrastrukture, ki krije stroške, ki bi jih upravljavec letališča navadno moral kriti sam, dodeljuje gospodarsko prednost SO.G.A.S.-u, ker krepi njegov tržni položaj in preprečuje običajne učinke tržnih sil (12).

(66)

Čeprav je Italija na predhodni stopnji navedla, da letališče ni bilo uradno pooblaščeno za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, Komisija opozarja, da je Italija po sprejetju sklepa o začetku postopka ponovno proučila svoje stališče in trdila, da je sporno javno financiranje dejansko nadomestilo za izpolnjevanje obveznosti javnih storitev (13).

(67)

Sodišče je v sodbi Altmark določilo naslednje preskuse za določanje, ali je nadomestilo za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena dodelilo prednost iz člena 107 PDEU1 (14):

(1)	podjetje, ki prejema nadomestilo, mora dejansko izpolnjevati obveznosti javne službe, te obveznosti pa morajo biti jasno opredeljene („prvi preskus iz sodbe Altmark“);

(2)	merila, na podlagi katerih se izračuna nadomestilo, morajo biti določena vnaprej ter objektivno in pregledno („drugi preskus iz sodbe Altmark“);

(3)	nadomestilo ne sme presegati tistega, kar je potrebno za kritje vseh ali dela stroškov, ki so nastali z izpolnjevanjem obveznosti javne službe ob upoštevanju realiziranih prejemkov in razumnega dobička zaradi izpolnjevanja teh obveznosti („tretji preskus iz sodbe Altmark“);

(4)

če podjetje, ki se mu naloži izpolnjevanje obveznosti javne službe, v konkretnem primeru ni izbrano s postopkom oddaje javnega naročila, ki omogoča, da se izbere tisti ponudnik, ki lahko te storitve opravlja z najnižjimi stroški za skupnost, se mora raven potrebnega nadomestila določiti na podlagi analize stroškov, ki bi jih povprečno, dobro vodeno podjetje, ki je ustrezno opremljeno s prevoznimi sredstvi, zato da lahko zadosti zahtevam javne službe, imelo pri izpolnjevanju teh obveznosti ob upoštevanju realiziranih prejemkov in razumnega dobička zaradi izpolnjevanja teh obveznosti („četrti preskus iz sodbe Altmark“).

7.1.2.1 Prvi preskus iz sodbe Altmark

(68)	Zahteva iz prvega preskusa iz sodbe Altmark se ujema z zahtevo iz člena 106(2) PDEU, da mora biti podjetje jasno pooblaščeno za opravljanje storitve, storitev pa mora biti jasno opredeljena15 (15).

(69)

Člen 106(2) PDEU velja le za „podjetja, pooblaščena za opravljanje“ storitev splošnega gospodarskega pomena. Sodišče je dosledno izpostavljalo, da je potreben akt za pooblastitev za opravljanje storitev (16).Akt pooblastitve je potreben, da se opredelijo obveznosti podjetja in države. Če takega uradnega akta ni, konkretna naloga podjetja ni znana, pri čemer ni mogoče določiti, kaj bi lahko bilo pošteno nadomestilo (17).Potreba po jasni opredelitvi storitev splošnega gospodarskega pomena je torej del zamisli o pooblastitvi in je z njo neločljivo povezana, zaradi česar izhaja neposredno iz člena 106(2) PDEU. Če se za opravljanje storitve pooblasti podjetje, je storitev seveda treba tudi opredeliti.

(70)

Komisija je že leta 2001 v sporočilu o storitvah splošnega gospodarskega pomena opozorila na povezavo med opredelitvijo pooblastitve in potrebo po sorazmernosti nadomestila za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena v skladu s členom 106(2) PDEU (18).V točki 22 Sporočila je navedeno, da „je treba v vsakem primeru za uporabo izjeme iz člena 86(2) jasno opredeliti poslanstvo javne storitve in jo poveriti z aktom organa oblasti […]. Ta obveznost je nujna za zagotovitev pravne varnosti in preglednosti za državljane ter nepogrešljiva za Komisijo pri ocenjevanju sorazmernosti“. Pooblastitev in opredelitev sta tako logična predpogoja vsake resne ocene ravni sorazmernosti vsakega nadomestila. Sodišča Unije so dosledno izpostavljala, da je za uporabo izjeme iz sodbe Altmark in člena 106(2) PDEU potrebna jasna opredelitev obveznosti javne službe (19).

(71)

Okvir Skupnosti za državne pomoči iz leta 2005 v obliki nadomestila za javne storitve (20) potrjuje ta pristop. V točki 8 okvira je navedeno, da se lahko nadomestilo za javne storitve, ki pomeni pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, razglasi za združljivo z notranjim trgom, če so izpolnjeni pogoji iz okvira. Ti pogoji vključujejo zlasti pooblastilo za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, podeljeno z enim ali več uradnimi akti, ki med drugim določajo natančno naravo in trajanje obveznosti javnih storitev, parametre za izračun, nadzor in pregled nadomestila ter dogovore za preprečitev kakršnega koli prekomernega nadomestila in njegovo vračilo (točka 12 okvira).

(72)

V Sporočilu Komisije o uporabi pravil Evropske unije o državni pomoči za nadomestilo, dodeljeno za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, iz leta 2011 (21) je navedeno tudi, da je treba storitve splošnega gospodarskega pomena in obveznosti javnih storitev predhodno jasno opredeliti. V skladu s točko 51 Sporočila se „člen 106(2) Pogodbe […] uporablja, če je za izvajanje storitve splošnega gospodarskega pomena pooblaščeno eno ali več podjetij. Torej mora država zadevna podjetja pooblastiti za opravljanje posebne naloge. Prvo merilo iz sodbe Altmark določa tudi, da mora biti podjetju naložena obveznost opravljanja javne storitve. Da bi se upoštevala sodna praksa iz zadeve Altmark, morajo biti z dodelitvijo javne storitve določene tudi obveznosti zadevnih podjetij in organa.“V točki 52 je navedeno, da je treba nalogo opravljanja javnih storitev dodeliti z enim ali več akti, ki morajo določati vsaj vsebino in trajanje obveznosti javne storitve; zadevno podjetje in, če je primerno, ozemlje; vrsto vseh izključnih ali posebnih pravic, ki jih podjetju dodeli zadevni organ; merila za izračun, nadzor in pregled nadomestila ter ureditve za preprečitev kakršnega koli prekomernega nadomestila in njegovo izterjavo.

(73)	Vendar italijanski organi trdijo, da je pristop Komisije pretirano formalističen in da je bil SO.G.A.S. dejansko pooblaščen za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena. V zvezi s tem se sklicujejo zlasti na dokumente z datumom, ki je poznejši od odobritve spornih ukrepov.

(74)

Italija meni, da bi lahko bilo dejstvo, da je upravljanje letališča Stretto storitev splošnega gospodarskega pomena, privzeto iz več regionalnih sklepov, ki se sklicujejo na javni interes, povezan z letališkimi storitvami, in njihovo pomembno vlogo pri gospodarskem razvoju regije. Vendar navedeni regionalni sklepi ne zagotavljajo izrecnih opredelitev domnevnih storitev splošnega gospodarskega pomena, za katere je pooblaščen upravljavec letališča, ali pravil, ki urejajo nadomestila. Poleg tega so bili zadevni akti sprejeti od leta 2007 naprej, torej po domnevnem začetku storitev splošnega gospodarskega pomena, tj. po dejavnostih letališča v obdobju 2004–2006. Italija Komisiji tudi ni predložila drugih dokumentov, v katerih bi bil naveden obseg domnevnih obveznosti javnih storitev, uvedenih za prejemnika, z datumom pred letom 2004.

(75)	Komisija zato meni, da v zadevnem primeru prejemnik ni bil pravilno pooblaščen za opravljanje domnevnih storitev splošnega gospodarskega pomena.

(76)

Komisija ne more sprejeti trditve italijanskih organov, da je mogoče zakonito nadomestilo za storitev splošnega gospodarskega pomena, čeprav storitev ni bila predhodno opredeljena kot storitev splošnega gospodarskega pomena, prejemnik pa pooblaščen za njeno opravljanje na tej podlagi. V tem primeru bi lahko države članice prosto po lastni presoji naknadno odločale o potrebi po uvedbi obveznosti javnih storitev. Ko v podjetju nastanejo izgube pri poslovanju, bi lahko država članica to podjetje pooblastila za izpolnjevanje obveznosti javnih storitev in dodelila nadomestilo kot sredstvo za podporo podjetju, ne glede na katero koli predhodno oceno dejanske potrebe za opravljanje storitev v splošnem interesu. Tega pristopa ni mogoče uskladiti z zahtevo, da je treba podjetje pooblastiti za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena z enim ali več uradnimi akti, ki med drugim določajo naravo in trajanje obveznosti javnih storitev, merila za izračun, pregled in nadzor nadomestila ter potrebne dogovore za preprečitev kakršnega koli prekomernega nadomestila in njegovo vračilo. Trditev italijanskih organov, da so letališke storitve ključne za gospodarski razvoj regije, ni zadosten dokaz, da je bil prejemnik pravilno pooblaščen za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, ker obveznosti javnih storitev in pravila za urejanje nadomestila niso bili pregledno opredeljeni vnaprej.

(77)

Upoštevanje predloga italijanskih organov in možnost držav članic, da lahko pooblastilo za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena podelijo naknadno, bi pomenilo ugodnejšo obravnavo za države članice, ki so kršile obveznosti glede priglasitve in mirovanja. Take države članice bi lahko trdile, da je bila pomoč, ki je bila podjetju dodeljena nezakonito, dejansko potrebna za kritje stroškov javne storitve, ki jo je opravljal prejemnik, pri čemer prej ni bila opredeljena, podjetje pa ni bilo pooblaščeno za njeno opravljanje. Vendar bi morale države članice, ki nameravajo izpolnjevati svoje obveznosti glede priglasitve, predhodno jasno podeliti pooblastilo za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena in jih opredeliti, da bi ravnale skladno s pravili o storitvah splošnega gospodarskega pomena in sodno prakso iz zadeve Altmark.

(78)	To bi pomenilo spodbudo za države članice, da ne bi priglasile nove državne pomoči, kar je v nasprotju z dobro uveljavljenim načelom, da držav članic, ki ne priglasijo državne pomoči, ni mogoče obravnavati ugodneje kot držav članic, ki jo (22).

(79)	Komisija torej ugotavlja, da prvi preskus iz sodbe Altmark ni uspešno opravljen, in meni, da tudi drugi preskusi iz sodbe Altmark niso uspešno opravljeni, in sicer zaradi spodaj navedenih razlogov.

7.1.2.2 Drugi preskus iz sodbe Altmark

(80)

Merila za izračun nadomestila niso bila določena vnaprej. V aktih, s katerimi je bilo glede na trditve italijanskih organov podeljeno pooblastilo za opravljanje storitev, storitve, ki bi jih moral opravljati prejemnik, niso bile podrobno opisane, pri čemer ne določajo mehanizma za dodelitev nadomestila za javno nalogo, za katero je bil prejemnik domnevno pooblaščen.

7.1.2.3 Tretji preskus iz sodbe Altmark

(81)	V skladu s tretjim preskusom iz sodbe Altmark nadomestilo, prejeto za izpolnjevanje obveznosti javne službe, ne sme presegati tistega, kar je potrebno za kritje vseh nastalih stroškov ali dela njih, ob upoštevanju realiziranih prejemkov in razumnega dobička zaradi izpolnjevanja teh obveznosti.

(82)

Komisija ne more sprejeti trditve Italije, da je zaradi omejitve financiranja na pokrivanje izgub iz poslovanja letališče prejelo le javno financiranje, potrebno za izpolnjevanje obveznosti javnih storitev. Temeljno načelo ocene sorazmernosti nadomestila je, da so lahko razlog za nadomestilo le neto stroški, ki so pri javnem izvajalcu nastali zaradi izpolnjevanja obveznosti javne službe. Ker ni jasne opredelitve obveznosti, uvedenih za prejemnika, Komisija ne more nedvomno določiti, katere stroške bi bilo treba upoštevati pri izračunu nadomestila.

(83)

Tudi kadar se lahko upravljanje letališča v celoti obravnava kot storitev splošnega gospodarskega pomena, nekatere dejavnosti, ki niso neposredno povezane z osnovnimi dejavnostmi, vključno z gradnjo, financiranjem, uporabo ter dajanjem v najem zemljišč in stavb za pisarne, skladišča, hotele in podjetja, ki se nahajajo na letališču, ter trgovine, restavracije in parkirišča, ne spadajo med storitve splošnega gospodarskega pomena in jih zato ni mogoče subvencionirati v skladu s pravili za storitve splošnega gospodarskega pomena. Italijanski organi niso predložili dokazov, da dejavnosti, ki niso neposredno povezane z ožjimi dejavnostmi letališča, niso bile subvencionirane, kot določata točki 34 in 53(iv) smernic za letalski sektor iz leta 2005.

7.1.2.4 Četrti preskus iz sodbe Altmark

(84)

Četrti preskus iz sodbe Altmark navaja, da je treba nadomestilo omejiti na čim manjše, ki je še potrebno, da ne bi pomenilo pomoči. Šteje se, da je preskus uspešno opravljen, če je bil prejemnik nadomestila izbran na podlagi razpisnega postopka ali, če to ni bilo izpolnjeno, če je bilo nadomestilo izračunano na podlagi stroškov učinkovitega podjetja.

(85)

V tem primeru prejemnik ni bil izbran na podlagi postopka javnega razpisa. Italija Komisiji tudi ni predložila dokaza, da je bil znesek nadomestila določen na podlagi analize stroškov, ki bi jih imelo povprečno dobro vodeno podjetje, ki razpolaga z ustreznimi viri, ki mu omogočajo izpolnjevanje potrebnih zahtev za opravljanje javne storitve, pri izpolnjevanju teh obveznosti, pri čemer se upoštevajo ustrezni prejemki in zmerni dobiček za izpolnjevanje obveznosti. Komisija zato meni, da ni mogoče ugotoviti, da je bilo zadevno javno financiranje določeno na podlagi stroškov učinkovitega podjetja.

(86)	Komisija zato ne more ugotoviti, da je prejemnik opravil storitve z najnižjimi stroški za skupnost.

(87)	Zaradi celovitosti Komisija ugotavlja, da je prejemnik med preiskavo trdil, da so bili ukrepi skladni z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu. Čeprav je imel upravljavec letališča izgube, je mogoče upravičeno domnevati, da bi bila dejavnost donosna.

(88)	Komisija v nasprotju s prejemnikovim zatrjevanjem najprej izpostavlja, da Italija med preiskavo ni trdila, da je država vlagala v upravljavca letališča, ker je pričakovala, da bo donosen, ampak je dejansko trdila, da načelo vlagatelja v tržnem gospodarstvu v tem primeru ne velja (glej točko 49).

(89)

Drugič, za oceno na podlagi načela vlagatelja v tržnem gospodarstvu je treba določiti, ali bi zasebni vlagatelj v podobnih razmerah ravnal podobno. Sodišče je pojasnilo, da ravnanje zasebnega vlagatelja, s katerim je treba primerjati poseg javnega vlagatelja, ki sledi ciljem ekonomske politike, ni nujno ravnanje običajnega vlagatelja, ki vloži sredstva, da bi ustvaril dobiček v sorazmerno kratkem roku, temveč mora biti vsaj ravnanje zasebnega holdinga ali skupine zasebnih podjetij, ki sledijo strukturni politiki, globalni ali sektorski, in slediti obetom za dolgoročno donosnost (23).Za preveritev, ali je država ravnala kot preudaren vlagatelj, ki deluje pod pogoji tržnega gospodarstva, je potrebna umestitev v obdobje, v katerem so bili sprejeti ukrepi finančne podpore, da se oceni gospodarska racionalnost ravnanja države in s tem prepreči kakršna koli ocena na podlagi poznejših razmer (24).Če se država članica, glede na uveljavljeno sodno prakso, med upravnimi postopki sklicuje na načelo vlagatelja v tržnem gospodarstvu, mora v primeru dvoma nedvomno ter na podlagi objektivnih in preverljivih elementov dokazati, da je izvedeni ukrep sprejela kot delničarka. Na podlagi teh dokazov mora biti jasno razvidno, da je zadevna država članica predhodno ali sočasno z dodelitvijo gospodarske prednosti z dejansko izvedenim ukrepom sprejela odločbo o naložbi v podjetje pod javnim nadzorom (25).

(90)

Komisija ne more sprejeti trditve prejemnika, da so ukrepi, ki se ocenjujejo, temeljili na možnosti rentabilnosti družbe, kot je navedeno v poslovnem načrtu za ponovno vzpostavitev sposobnosti preživetja družbe, ki je bil pripravljen leta 2008, ko je bila odločitev o zadevnih ukrepih že sprejeta. Komisija meni, da bi zasebni vlagatelj vnesel svež kapital v družbo, katere kapital se je zmanjšal pod zakonito mejo, kot je SO.G.A.S., le če bi v času injekcije vlagatelj lahko pričakoval, da bo družba v razumnem času ponovno sposobna preživetja. Ker niti italijanski organi niti SO.G.A.S. niso predložili dejanskih dokazov iz časa sprejetja ukrepov, ki bi kazali, da so javni organi želeli vlagati, pri čemer bi lahko razumno pričakovali ekonomski donos za svojo naložbo, ki bi bila sprejemljiva za zasebnega vlagatelja, in ker je Italija izrecno potrdila, da se načelo vlagatelja v tržnem gospodarstvu v tem primeru ne uporablja, je Komisija sklenila, da ukrepi niso skladni z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu.

7.1.2.5 Sklepna ugotovitev

(91)

Komisija ugotavlja, da noben od štirih preskusov, ki jih je Sodišče določilo v zadevi Altmark, v tem primeru ni uspešno opravljen in da ukrepi niso v skladu z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu. Zato je Komisija sklenila, da sporni ukrepi, tj. kapitalske injekcije za kritje izgub SO.G.A.S.-a iz let 2004, 2005 in 2006, družbi dodeljujejo gospodarsko prednost.

7.1.3 Izkrivljanje konkurence in vpliv na trgovino med državami članicami

(92)

V zvezi z izkrivljanjem konkurence Italija izpostavlja, da v skladu s smernicami za letalski sektor iz leta 2005 „financiranja, odobrena majhnim regionalnim letališčem (kategorija D), malo verjetno izkrivljajo konkurenco ali vplivajo na trgovino v nasprotju s splošnim interesom“.Vendar ta določba obravnava oceno združljivosti državne pomoči v skladu s členom 107(3)(c) PDEU in ne pomeni, da javno financiranje majhnih letališč ni državna pomoč v smislu člena 107(1).

(93)

Poleg tega je v točki 40 smernic za letalski sektor iz leta 2005 navedeno tudi, da „[p]oleg teh splošnih podatkov […] ni možno določiti pravil, ki bi bila prilagojena raznolikosti možnih situacij, zlasti za letališča kategorij C in D. Zato je treba o vsakem ukrepu, ki bi lahko pomenil državno pomoč letališču, uradno obvestiti Komisijo, da se preverita njegov vpliv na konkurenco in trgovino med državami članicami ter po potrebi njegova združljivost.“

(94)

Letališče Stretto leži na jugu italijanskega polotoka in je eno od treh letališč v deželi Kalabrija. Promet na letališču ni nikoli presegel milijona potnikov (26).Ko so se začeli izvajati ukrepi, ki se preiskujejo, je bilo letališče zato uvrščeno v kategorijo D, „majhna regionalna letališča“, iz smernic za letalski sektor iz leta 2005. Vendar se je potniški promet, ki ga je sprejelo letališče, med letoma 2004 in 2012 podvojil.

(95)

Trg upravljanja in obratovanja letališč, vključno z majhnimi regionalnimi letališči, je trg, odprt za konkurenco, na katerem poslujejo številna zasebna in javna podjetja v celotni Uniji. To kaže dejstvo, da je Italija nameravala letališče Stretto delno privatizirati in je zato v letu 2007 objavila razpis za zbiranje ponudb, odprt za podjetja iz vseh držav članic EU (glej točko 32).Javno financiranje upravljavca letališča bi zato lahko izkrivljalo konkurenco na trgu obratovanja in upravljanja letališke infrastrukture. Letališča lahko med sabo tudi tekmujejo za promet kljub različnim ciljnim območjem. V določenem obsegu in za nekatere potnike so različni cilji nadomestljivi. Javno financiranje letališč lahko zato izkrivlja konkurenco in vpliva na trgovino na trgu zračnega prometa po Uniji.

(96)

V odločilnem trenutku je letališče Stretto služilo zlasti domačim in dvema mednarodnima ciljema, tj. Parizu in Malti, pri čemer je lahko zaradi prejetih sredstev ostalo na trgu in znatno razširilo svoje delovanje. Komisija zato meni, da bi zadevni ukrepi lahko izkrivljali konkurenco in prizadeli trgovino med državami članicami.

7.1.4 Sklepna ugotovitev o obstoju pomoči

(97)	Komisija je sklenila, da kapitalske injekcije, ki so jih SO.G.A.S.-u dodelili javni delničarji za kritje izgub, ki so nastale v letih 2004, 2005 in 2006, pomenijo državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.

7.2 Zakonitost pomoči

(98)	Ukrepi, v zvezi s katerimi poteka preiskava, so začeli veljati, preden jih je Komisija uradno potrdila, zato Italija ni ravnala v skladu z obveznostjo mirovanja iz člena 108(3) PDEU.

7.3 Združljivost pomoči

7.3.1 Skladnost na podlagi pravil o storitvah splošnega gospodarskega pomena

(99)	SO.G.A.S. trdi, da je pomoč v skladu s členom 106(2) PDEU združljiva z notranjim trgom.

(100)

Člen 106(2) določa, da „[p]odjetja, pooblaščena za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, oziroma podjetja, ki imajo značaj dohodkovnega monopola, ravnajo po pravilih iz Pogodb, zlasti po pravilih o konkurenci, kolikor uporaba takšnih pravil pravno ali dejansko ne ovira izvajanja posebnih nalog, ki so jim dodeljene. Razvoj trgovine ne sme biti prizadet v takšnem obsegu, ki bi bil v nasprotju z interesi Unije.“

(101)

Ta člen določa izjemo od prepovedi državne pomoči iz člena 107 PDEU, če je pomoč nujna in sorazmerna za zagotovitev opravljanja storitev splošnega gospodarskega pomena v sprejemljivih gospodarskih razmerah. V skladu s členom 106(3) mora Komisija zagotoviti uporabo tega člena med drugim tako, da določi pogoje, pod katerimi meni, da sta merili nujnosti in sorazmernosti izpolnjeni.

(102)

Pred 31. januarjem 2012 je bila politika Komisije glede uporabe izjeme iz člena 106(2) PDEU določena v Okviru Skupnosti za državno pomoč v obliki nadomestila za javne storitve (v nadaljnjem besedilu: okvir za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2005) (27) in Odločbi Komisije 2005/842/ES.

(103)

Nov sveženj v zvezi s storitvami splošnega gospodarskega pomena je začel veljati 31. januarja 2012, pri čemer je vključeval Okvir Evropske unije za državno pomoč v obliki nadomestila za javne storitve (2011) (v nadaljnjem besedilu: okvir za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2011) (28) in Sklep Komisije 2012/21/EU (29).

7.3.1.1 Združljivost v skladu z Odločbo Komisije 2005/842/ES

(104)

Ukrepi so bili sprejeti junija 2004, junija 2005 in decembra 2007. Prejemnik trdi, da so bili ukrepi izvzeti iz zahteve glede priglasitve iz Odločbe Komisije 2005/842/ES.

(105)

Odločba Komisije 2005/842/ES določa, da se državna pomoč v obliki nadomestila za javne storitve, dodeljena podjetjem, pooblaščenim za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, šteje za združljivo, če izpolnjuje pogoje iz Odločbe. V Odločbi je določena zlasti združljiva državna pomoč v obliki nadomestila za javne storitve letališčem, i) katerih letni promet ne preseže milijona potnikov ali ii) katerih letni promet pred obdavčitvijo ne presega 100 milijonov EUR v obdobju dveh finančnih let pred letom, v katerem je bila dodeljena storitev splošnega gospodarskega pomena, če letno nadomestilo, ki ga letališče prejme za zadevno storitev, ne presega 30 milijonov EUR (30).

(106)

Odločba Komisije 2005/842/ES se je uporabljala le za pomoč v obliki nadomestila za javno storitev, povezano z dejanskimi storitvami splošnega gospodarskega pomena. Da bi nadomestilo za javne storitve za opravljanje storitve splošnega gospodarskega pomena izpolnjevalo pogoje za izvzetje, mora izpolnjevati tudi podrobne pogoje iz členov 4, 5 in 6 Odločbe (31).

(107)

Člen 4 Odločbe Komisije 2005/842/ES določa, da je treba podjetje pooblastiti za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena z enim ali več uradnimi akti, ki med drugim določajo naravo in trajanje obveznosti javnih storitev, parametre za izračun, pregled in nadzor nadomestila ter dogovore za preprečitev kakršnega koli prekomernega nadomestila in njegovo vračilo. Člen 5 Odločbe določa, da znesek nadomestila ne presega zneska, potrebnega za pokrivanje stroškov, ki so nastali pri izpolnjevanju obveznosti javnih storitev, ob upoštevanju ustreznih prejemkov in zmernega donosa. Člen 6 Odločbe določa, da države članice izvajajo redna preverjanja, da se zagotovi, da podjetja niso prejemala prekomernega nadomestila zneska, določenega v skladu s členom 5.

(108)

Zaradi razlogov iz oddelka 7.1.2.1 Komisija ugotavlja, da prejemnik in italijanski organi niso dokazali, da je bil SO.G.A.S. pooblaščen za opravljanje jasno opredeljenih obveznosti javnih storitev. Prav tako niso dokazali, da akti, s katerimi so domnevno podelili pooblastilo za opravljanje storitve, na katere so se sklicevali, določajo parametre za izračun, nadzor in pregled nadomestila ali dogovore za preprečitev prekomernega nadomestila in njegovo vračilo. Zahteve iz členov 4, 5 in 6 Odločbe Komisije 2005/842/ES v zvezi z vsebino aktov pooblastitve zato niso izpolnjene.

(109)

Komisija zato meni, da kritje izgub upravljavca letališča Stretto ni bilo združljivo z notranjim trgom ali izvzeto iz obveznosti priglasitve v skladu z Odločbo Komisije 2005/842/ES.

(110)

Ker ni jasne opredelitve obveznosti javnih storitev, uvedenih za SO.G.A.S., se tudi ukrep ne more šteti za združljivega z notranjim trgom in izvzetega iz zahteve po predhodni priglasitvi na podlagi člena 10(b) Sklepa Komisije 2012/21/EU. Komisija je zato obravnavala, ali se lahko ukrep šteje za združljivega z notranjim trgom na podlagi točke 69 okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2011, v skladu s katerim bo „Komisija […] načela iz tega sporočila uporabljala za nezakonito pomoč, v zvezi s katero bo sprejela odločitev po 31. januarju 2012, tudi če je bila pomoč dodeljena pred tem datumom“.

7.3.1.2 Združljivost na podlagi okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2011

(111)

V točki 16 okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2011 so določene zahteve za storitve splošnega gospodarskega pomena, da se štejejo za veljavno poverjene. V točki 16(a) je navedeno, da mora akt za pooblastitev za opravljanje storitve vključevati zlasti vsebino in trajanje obveznosti javnih storitev. Zaradi istih razlogov, kot so že navedeni v oddelku 7.1.2.1, se zadevni ukrepi pomoči v skladu z okvirom za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2011 torej ne morejo šteti za združljive. Prejemnik zlasti ni bil jasno pooblaščen za celotno upravljanje letališča v smislu storitve splošnega gospodarskega pomena. Komisiji niso bili predloženi pravni dokumenti, ki vnaprej jasno opredeljujejo storitve splošnega gospodarskega pomena, za katere je bil pooblaščen prejemnik, ali prejemnikovo upravičenost do nadomestila. Komisiji ni bil predložen dokaz, da sta bili točki 17 in 18 okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2011 izpolnjeni.

(112)

Komisija zato meni, da ukrep pomoči, ki se preiskuje, ne more biti razglašen za združljivega z notranjim trgom v skladu s členom 106(2) PDEU.

(113)

Komisija bi zaradi celovitosti izpostavila, da je treba v skladu s točko 9 okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2011 nadomestilo za storitve splošnega gospodarskega pomena, dodeljeno podjetjem v težavah, oceniti na podlagi smernic o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (v nadaljnjem besedilu: smernice o reševanju in prestrukturiranju).

(114)

V zgodnjih fazah zadeve je Italija trdila, da je bil SO.G.A.S. v skladu s smernicami o reševanju in prestrukturiranju podjetje v težavah. Vendar je Italija trdila tudi, da ukrepi, ki se ocenjujejo, niso bili del načrta prestrukturiranja in da takega načrta ni bilo. Komisija je zato v sklepu o začetku postopka menila, da ukrepov ni mogoče šteti za združljive s smernicami o reševanju in prestrukturiranju.

(115)

Italija med formalno preiskavo ni več trdila, da je bil upravljavec letališča ob sprejetju ukrepov pomoči v težavah ter da bi se lahko pomoč zato štela za združljivo na podlagi smernic o reševanju in prestrukturiranju.

(116)

Zato ni dokazov, ki bi Komisiji lahko omogočili, da oceni združljivost ukrepov na podlagi smernic o reševanju in prestrukturiranju, torej jih ne more razglasiti za združljive z notranjim trgom v skladu s smernicami o reševanju in prestrukturiranju.

7.3.2 Združljivost na podlagi novih smernic za letalski sektor

(117)

Komisija je 31. marca 2014 sprejela sporočilo o smernicah o državni pomoči letališčem in letalskim prevoznikom (v nadaljnjem besedilu: nove smernice za letalski sektor) (32).Nove smernice za letalski sektor se uporabljajo za pomoč za tekoče poslovanje, dodeljeno letališčem pred 31. marcem 2014.

(118)

Pomoč za tekoče poslovanje, dodeljena pred začetkom veljavnosti novih smernic za letalski sektor, se lahko razglasi za združljivo v celotnem znesku nekritih stroškov za tekoče poslovanje, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

—	prispevek k natančno opredeljenemu cilju skupnega interesa:ta pogoj je izpolnjen, če med drugim pomoč poveča mobilnost državljanov EU in povezljivost regij ali spodbuja regionalni razvoj (33);

—	potreba po državnem posredovanju:pomoč mora biti usmerjena v primere, ko taka pomoč lahko zagotovi pomembne izboljšave, ki jih od trga samega ni mogoče pričakovati (34);

—	obstoj spodbujevalnega učinka:ta pogoj je izpolnjen, če bi se ob odsotnosti pomoči za tekoče poslovanje ter ob upoštevanju možnega obstoja pomoči za naložbe in ravni prometa raven gospodarske dejavnosti zadevnega letališča verjetno znatno zmanjšala (35);

—	sorazmernost zneska pomoči (pomoč, omejena na najmanjšo potrebno):da bi bila pomoč za tekoče poslovanje sorazmerna, mora biti omejena na najmanjšo potrebno, da se dejavnost z dodeljeno pomočjo izvede (36);

—	izogibanje neupravičenim negativnim učinkom na konkurenco in trgovino (37).

(119)

Po mnenju italijanskih organov se dežela Kalabrija ukvarja z velikimi težavami zaradi odročne zemljepisne lege in nerazvite mobilnosti tovora, ki so zlasti rezultat pomanjkanja ustrezne infrastrukture. Italija je navedla, da so ukrepi, ki se preiskujejo, del širšega projekta krepitve prometnega omrežja v Kalabriji. Ukrepi bi SO.G.A.S.-u omogočili izboljšati infrastrukturo in storitve, ki jih zagotavlja letališče, ob upoštevanju nove regionalne strategije za izboljšanje prometnega omrežja in zagotavljanje boljšega dostopa do regije.

(120)

Komisija zato meni, da je pomoč za tekoče poslovanje, dodeljena SO.G.A.S.-u, prispevala k doseganju cilja splošnega pomena, in sicer z izboljšanjem dostopnosti, povezljivosti in regionalnega razvoja z razvojem varne in zanesljive infrastrukture za letalski prevoz.

(121)

Glede na nove smernice za področje letalstva bi lahko imela manjša letališča težave pri zagotavljanju financiranja za poslovanje brez javnega financiranja. V točki 118 novih smernic za letalski sektor je navedeno, da letališča z manj kot 700 000 potniki na leto morda ne bodo zmožna pokriti znatnega deleža svojih stroškov poslovanja. Promet na letališču Stretto ni nikoli presegel 700 000 potnikov. Komisija zato meni, da je bila pomoč potrebna, ker je omogočila izboljšanje povezljivosti dežele Kalabrija, ki ga trg sam ne bi mogel doseči.

(122)

Dejavnost prejemnika bi se brez pomoči znatno zmanjšala ali v celoti prekinila. Istočasno pomoč ni presegla zneska, potrebnega za kritje izgub iz poslovanja, in zato ni presegla najmanjšega zneska, potrebnega za izvajanje dejavnosti, ki je prejela pomoč.

(123)

Na istem ciljnem območju ni drugega letališča (38):kot je navedeno zgoraj, je najbližje letališče oddaljeno več kot 130 km. Poleg tega je Italija potrdila, da je bila letališka infrastruktura na voljo vsem letalskim prevoznikom. Med informacijami, ki so na voljo Komisiji, in pripombami, ki so jih predložile zainteresirane strani med preiskavo, ni bilo navedeno, da je pri dostopu do infrastrukture obstajala diskriminacija.

(124)

Komisija ugotavlja, da so pogoji za združljivost iz novih smernic za letalski sektor izpolnjeni.

7.3.3 Sklepna ugotovitev glede združljivosti pomoči

(125)

Komisija je sklenila, da je priglašeni ukrep pomoči v skladu s členom 107(3)(c) PDEU združljiv z notranjim trgom.

(126)

Ta ugotovitev je bila sprejeta na podlagi pravil o državni pomoči in ne vpliva na uporabo drugih določb prava EU, kot je okoljska zakonodaja EU.

8. SKLEPNI UGOTOVITVI

(127)

Komisija ugotavlja, da je Italija izvedla zadevno pomoč nezakonito in pri tem kršila člen 108(3) PDEU. Vendar se je Komisija glede na zgornjo oceno odločila, da ne bo nasprotovala pomoči, ker je združljiva z notranjim trgom v skladu s členom 107(3)(c) PDEU in novimi smernicami o letališčih –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Državna pomoč v višini 6 392 847 EUR, ki jo je Italija dodelila SO.G.A.S. SpA, družbi za upravljanje letališča Stretto, je v skladu s členom 107(3)(c) Pogodbe o delovanju Evropske unije združljiva z notranjim trgom.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na Italijansko republiko.

V Bruslju, 11. junija 2014

Za Komisijo

Joaquín ALMUNIA

Podpredsednik

(1) UL C 292, 28.10.2010, str. 30.

(2) Glej opombo 1.

(3) Glede na javno dostopne informacije.

(4) UL C 312, 9.12.2005, str. 1, točke 53–63.

(5) UL C 244, 1.10.2004, str. 2.

(6) UL C 54, 4.3.2006, str. 13.

(7) Ente Nazionale per l'Aviazione Civile.

(8) Odločba Komisije 2005/842/ES z dne 28. novembra 2005 o uporabi člena 86(2) Pogodbe ES za državne pomoči v obliki nadomestila za javne storitve, dodeljene nekaterim podjetjem, pooblaščenim za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, UL L 312, 29.11.2005, str. 67.

(9) Sodba Sodišča v zadevi C-280/00, Altmark, Recueil 2003, str. I-7747.

(10) Sodba Splošnega sodišča v združenih zadevah T-443/08 in T-455/08, Freistaat Sachsen in drugi proti Komisiji, ZOdl., 2011, str. II-1311.

(11) Sodba Sodišča v zadevi 248/84, Nemčija proti Komisiji, Recueil 1987, str. 4013; sodba Sodišča v združenih zadevah T-267/08 in T-279/08, Région Nord-Pas-de-Calais in Communauté d'aglommération du Douaisis proti Komisiji, ZOdl. 2011, str. II-0000, točka 108.

(12) Sodba Sodišča v zadevi C-301/87, Francija proti Komisiji, Recueil, 1990, str. I-307, točka 41.

(13) Ugotovitve, ki so jih italijanski organi predložili med formalno preiskavo ukrepov, ki se preiskujejo, se razlikujejo od trditev, ki so jih predložili, preden se je Komisija odločila, da sproži formalno preiskavo. Komisija je v sklepu o začetku postopka navedla zlasti, da je Italija potrdila, da SO.G.A.S. ni bil uradno pooblaščen za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, zato združljivosti spornih ukrepov ni bilo mogoče oceniti na podlagi pravil o storitvah splošnega gospodarskega pomena. Italija je med preiskavo navedla, da je SO.G.A.S. dejansko bil pooblaščen za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, ter trdila, da so ukrepi, ki jih Komisija analizira, predstavljali zakonito nadomestilo za opravljanje javne storitve.

(14) Zadeva C-280/00, Recueil, 2003, str. I-7747.

(15) Sporočilo Komisije: Okvir Evropske unije za državno pomoč v obliki nadomestila za javne storitve, točka 47 (UL C 8, 11.1.2012, str. 15).

(16) Zadeva 127/73, Belgische Radio en Televisie proti SABAM in Fonior, Recueil 1974, str. 313, točki 19 in 20; zadeva 66/86, Ahmed Saeed Flugreisen in Silver Line Reisebüro proti Zentrale zur Bekämpfung unlauteren Wettbewerbs, Recueil 1989, str. 803, točke 55–57; zadeva 7/82, GVL proti Komisiji, Recueil 1983, str. 483; zadeva 172/80 Züchner proti Bayerische Vereinsbank, Recueil 1981, str. 2021.

(17) Točka 5.1 Delovnega dokumenta služb Komisije z dne 20. novembra 2007 z naslovom „Pogosto zastavljena vprašanja glede Odločbe Komisije z dne 28. novembra 2005 o uporabi člena 86(2) Pogodbe ES za državne pomoči v obliki nadomestila za javne storitve, dodeljene nekaterim podjetjem, pooblaščenim za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, in glede Okvira Skupnosti za državne pomoči v obliki nadomestila za javne storitve, ki je priložen Sporočilu Komisije ‚Storitve splošnega interesa, vključno s socialnimi storitvami splošnega interesa: nova evropska zaveza‘“, ki je na voljo na naslovu: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:52007SC1516:EN:HTML.

(18) Sporočilo Komisije o storitvah splošnega interesa v Evropi („Sporočilo Komisije o storitvah splošnega gospodarskega pomena iz leta 2001“) (UL C 17, 19.1.2001, str. 4).

(19) Zadeva C-280/00, Altmark, Recueil 2003, str. I-7747, točka 87; zadeva T-137/10, CBI proti Komisiji, 7. november 2012, poročilo še ni na voljo, točki 97 in 98.

(20) UL C 297, 29.11.2005, str. 4.

(21) UL C 8, 11.1.2012, str. 4.

(22) Zadeva 301/87, Francija proti Komisiji, Recueil 1990, str. 307, točka 11; združene zadeve T-298/97, T-312/97, T-313/97, T-315/97, T-600/97 do 607/97, T-1/98, T-3/98 do 6/98 in T-2323/98 Alzetta Mauro in drugi proti Komisiji, Recueil 2000, str. II-2319, točka 79 z nadaljnjimi sklicevanji, združene zadeve T-394/08, T-408/08, T-453/08 in T-454/08 Regione autonoma della Sardegna in drugi proti Komisiji, 20. september 2011, poročilo še ni na voljo, točka 91.

(23) Glej zlasti združene zadeve C-278/92, C-279/92 in C-280/92, Španija proti Komisiji, Recueil 1994, str. I-4103, točke 20–22.

(24) Sodba v zadevi Stardust Marine, točka 71.

(25) Glej zadevo C-124/10 P, Komisija proti EDF, točke 82 in 83 ter združeni zadevi T-268/08 in T-281/08 Land Burgenland (Avstrija) in Avstrija proti Komisiji, točka 155.

(26) Javni podatki.

(27) UL C 297, 29.11.2005.

(28) UL C 8, 11.1.2012.

(29) Sklep Komisije 2012/21/EU z dne 20. decembra 2011 o uporabi člena 106(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije za državno pomoč v obliki nadomestila za javne storitve, dodeljenega nekaterim podjetjem, pooblaščenim za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena (UL L 7, 11.1.2012, str. 3).

(30) Člen 2(1)(a).

(31) Glej člen 10 Odločbe za datum začetka veljavnosti ter zlasti uporabo člena 4(c), (d) in (e) ter člena 6.

(32) UL C 99, 4.4.2014, str. 3.

(33) Točki 137 in 113 novih smernic za sektor letalstva.

(34) Točki 137 in 116 novih smernic za sektor letalstva.

(35) Točki 137 in 124 novih smernic za sektor letalstva.

(36) Točki 137 in 125 novih smernic za sektor letalstva.

(37) Točki 137 in 131 novih smernic za sektor letalstva.

(38) „Ciljno območje letališča“ je v novih smernicah za področje letalstva opredeljeno kot geografska tržna meja, ki je navadno določena na približno 100 kilometrov ali 60 minut potovanja z avtomobilom, avtobusom, vlakom ali hitrim vlakom.

23.12.2014

Uradni list Evropske unije

L 367/115

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE

z dne 19. decembra 2014

o nekaterih zaščitnih ukrepih v zvezi z visokopatogeno aviarno influenco podtipa H5N8 v Nemčiji

(notificirano pod dokumentarno številko C(2014) 10261)

(Besedilo v nemškem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2014/945/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 89/662/EGS z dne 11. decembra 1989 o veterinarskih pregledih v trgovini znotraj Skupnosti glede na vzpostavitev notranjega trga (1) in zlasti člena 9(4) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih in zootehničnih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Skupnosti z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi (2) ter zlasti člena 10(4) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Aviarna influenca je kužna virusna bolezen pri pticah, vključno s perutnino. Okužbe domače perutnine z virusi aviarne influence povzročajo dve glavni obliki navedene bolezni, ki se ločita po virulenci. Nizkopatogena oblika na splošno povzroča samo blage simptome, medtem ko visokopatogena oblika povzroča visoko umrljivost pri večini vrst perutnine. Navedena bolezen lahko resno vpliva na donosnost reje perutnine.

(2)	Aviarna influenca prizadene predvsem ptice, vendar se lahko z njo v nekaterih okoliščinah okužijo tudi ljudje, čeprav je tveganje na splošno zelo nizko.

(3)

Ob izbruhu aviarne influence obstaja tveganje, da se povzročitelj bolezni razširi na druga gospodarstva, kjer gojijo perutnino ali druge ptice v ujetništvu. Posledično se lahko s trgovino z živimi pticami ali njihovimi proizvodi razširi tudi iz ene države članice v druge države članice ali tretje države.

(4)

Direktiva Sveta 2005/94/ES (3) določa nekatere preventivne ukrepe v zvezi z nadzorom in zgodnjim odkrivanjem aviarne influence ter minimalne ukrepe za obvladovanje, ki se morajo izvajati v primeru izbruha navedene bolezni pri perutnini ali drugih pticah v ujetništvu. Navedena direktiva določa vzpostavitev okuženih in ogroženih območij v primeru izbruha visokopatogene aviarne influence.

(5)

Nemčija je Komisijo obvestila o izbruhu visokopatogene aviarne influence podtipa H5N8 na gospodarstvu na svojem ozemlju, kjer gojijo perutnino, ter nemudoma uvedla ukrepe v skladu z Direktivo 2005/94/ES, vključno z vzpostavitvijo okuženih in ogroženih območij, ki bi jih bilo treba opredeliti v delih A in B Priloge k temu sklepu.

(6)	Komisija je v sodelovanju z Nemčijo preučila navedene ukrepe in presodila, da so meje okuženih in ogroženih območij, ki jih je vzpostavil pristojni organ v navedeni državi članici, dovolj oddaljene od dejanskega gospodarstva, na katerem je bil izbruh potrjen.

(7)	Za preprečitev kakršnih koli nepotrebnih motenj v trgovini v Uniji in v izogib tveganju, da tretje države sprejmejo neupravičene omejitve trgovanja, je treba na ravni Unije nemudoma opisati okužena in ogrožena območja, vzpostavljena v zvezi z visokopatogeno aviarno influenco v Nemčiji.

(8)	Zato bi bilo treba v tem sklepu opredeliti okužena in ogrožena območja v Nemčiji, kjer se uporabljajo nadzorni ukrepi za zdravje živali iz Direktive 2005/94/ES, ter določiti trajanje navedene regionalizacije.

(9)	Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Nemčija zagotovi, da okužena in ogrožena območja, vzpostavljena v skladu s členom 16(1) Direktive 2005/94/ES, obsegajo vsaj območja iz delov A in B Priloge k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na Zvezno republiko Nemčijo.

V Bruslju, 19. decembra 2014

Za Komisijo

Vytenis ANDRIUKAITIS

Član Komisije

(1) UL L 395, 30.12.1989, str. 13.

(2) UL L 224, 18.8.1990, str. 29.

(3) Direktiva Sveta 2005/94/ES z dne 20. decembra 2005 o ukrepih Skupnosti za obvladovanje aviarne influence in razveljavitvi Direktive 92/40/EGS (UL L 10, 14.1.2006, str. 16).

PRILOGA

DEL A

Okuženo območje, kot je navedeno v členu 1:

Oznaka države ISO	Država članica	Oznaka (če je na voljo)	Ime	Uporaba do datuma v skladu s členom 29 Direktive 2005/94/ES
DE	Nemčija	Poštna številka	Območje zajema:	9. januar 2015
		26676 Barßel	V občini Barßel, okrožje Cloppenburg, Spodnja Saška: Od križanja železniške proge z vzhodno mejo občine Barßel, ob meji te občine proti jugu, nato zahodu in severu do železniške proge v kraju Elisabethfehn in nato ob železniški progi proti vzhodu do izhodiščne točke križanja železniške proge z vzhodno mejo občine.
		26689 Apen 26188 Edewecht	V občinah Apen in Edewecht, okrožje Ammerland, Spodnja Saška: Od križanja okrožne meje z ulico Kortemoorstraße, Kortemoorstraße, Hübscher Berg, Lohorster Straße, Wittenberger Straße, Edewechter Straße, Rothenmethen, Kanalstraße, Am Voßbarg, poljska pot med ulicama „Am Voßbarg“ in „Am Jagen“, Am Jagen, Edewechter Straße, Ocholter Straße, Nordloher Straße, železniška proga v smeri občine Barßel do okrožne meje, ob tej meji proti jugovzhodu do križanja okrožne meje z ulico Kortemoorstraße. Okuženo območje zajema gospodarstva s perutnino na obeh straneh ulic, ki so meja tega območja.

DEL B

Ogroženo območje, kot je navedeno v členu 1:

Oznaka države ISO	Država članica	Oznaka (če je na voljo)	Ime	Uporaba do datuma v skladu s členom 31 Direktive 2005/94/ES
DE	Nemčija	Poštna številka	Območje zajema:	18. januar 2015
		26676 Barßel 26683 Saterland 26169 Friesoythe	V okrožju Cloppenburg, Spodnja Saška: Od križišča cest B 401 in B 72 proti severu po cesti B 72 do okrožne meje in nato ob tej meji proti vzhodu in jugovzhodu do ceste L831 v vasi Edewechterdamm, nato po cesti L 831 (Altenoyther Straße) proti jugozahodu do kanala Lahe-Ableiter in ob kanalu proti severozahodu do ulice Buchweizendamm, po njej in po ulicah Ringstraße, Zum Kellerdamm, Vitusstraße, An der Mehrenkamper Schule, Mehrenkamper Straße in Lindenweg do ceste K 297 (Schwaneburger Straße), nato po tej cesti proti severozahodu do ceste B 401 in po tej cesti proti zahodu do izhodiščne točke na križišču cest B 401 in B 72.
		26689 Apen 26160 Bad Zwischenahn 26188 Edewecht 26655 Westerstede	V občinah Apen, Bad Zwischenahn in Edewecht ter mestu Westerstede, okrožje Ammerland, Spodnja Saška: Od križanja okrožne meje z ulico Edamer Straße, Edamer Straße, Hauptstraße, Auf der Loge, Zur Loge, Lienenweg, Zur Tonkuhle, Burgfelder Straße, Wischenweg, Querensteder Straße, Langer Damm, An den Feldkämpen, Pollerweg, Ocholter Straße, Westerstede Straße, Steegenweg, Rostruper Straße, Rüschendamm, Torsholter Hauptstraße, Südholter Straße, Westersteder Straße, Westerloyer Straße, Strohen, In der Loge, Buernstraße, Am Damm, Moorweg, Plackenweg, Ihausener Straße, Eibenstraße, Eichenstraße, Klauhörner Straße, Am Kanal, Aper Straße, Stahlwerkstraße, Ginsterweg, Am Uhlenmeer, Grüner Weg, Südgeorgsfehner Straße, Schmuggelpadd, Wasserzug Bitsche oziroma okrožne meje, Hauptstraße, ob okrožni meji proti jugovzhodu do križanja okrožne meje z ulico Edamer Straße. Ogroženo območje zajema gospodarstva s perutnino na obeh straneh ulic, ki so meja tega območja.
		26847 Detern	V občini Jümme, predel Detern, okrožje Leer, Spodnja Saška: Na izhodiščni točki okrožne meje Cloppenburg–Leer na cesti B72 na višini kraja Ubbehausen proti severu na vogalu cest „Borgsweg“ in „Lieneweg“, naprej proti severu do ceste „Deelenweg“ in po tej cesti do ceste „Handwiserweg“. Po tej cesti proti severovzhodu do ulice „Barger Straße“in nato proti severu do ulice „Am Barger Schöpfswerkstief“. Po tej ulici najprej proti vzhodu in nato severu do ulice „Fennen“ in po tej ulici proti severu do ulice „Zur Wassermühle“. Proti severu prek občine Jümme ob reki Aper Tief do višine ceste „Französischer Weg“ na ulico „Osterstraße“. Od tam do meje z okrožjem Ammerland in nato do izhodišča v kraju Ubbehausen.

23.12.2014

Uradni list Evropske unije

L 367/119

SKLEP št. 1/2014 STABILIZACIJSKO-PRIDRUŽITVENEGA SVETA EU-SRBIJA

z dne 17. decembra 2014

o nadomestitvi Protokola 3 k Stabilizacijsko-pridružitvenemu sporazumu med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Srbijo na drugi strani, o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja

(2014/946/EU)

STABILIZACIJSKO-PRIDRUŽITVENI SVET EU-SRBIJA JE –

ob upoštevanju Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Srbijo na drugi strani (1), podpisanega v Luxembourgu 29. aprila 2008, in zlasti člena 44 Sporazuma,

ob upoštevanju Protokola 3 k Stabilizacijsko-pridružitvenemu sporazumu med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Srbijo na drugi strani, o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 44 Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Srbijo na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) se nanaša na Protokol 3 o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja (v nadaljnjem besedilu: Protokol 3), ki določa pravila o poreklu blaga in kumulacijo porekla med Unijo, Srbijo, Turčijo in vsako državo ali ozemljem, ki sodeluje v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu Unije.

(2)	Člen 39 Protokola 3 določa, da se lahko Stabilizacijsko-pridružitveni svet, ustanovljen s členom 119 Sporazuma odloči, da spremeni določbe navedenega protokola.

(3)

Regionalna konvencija o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu (2) (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) je namenjena nadomestitvi protokolov o pravilih o poreklu, ki trenutno veljajo med državami pan-evro-mediteranskega območja, z enotnim pravnim aktom. Srbija in druge udeleženke v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu z Zahodnega Balkana so bile povabljene, da se pridružijo sistemu vseevropske diagonalne kumulacije porekla v solunski agendi, ki jo je Evropski svet podprl junija 2003. Te države so bile s sklepom evromediteranske ministrske konference, ki je potekala oktobra 2007, povabljene, da pristopijo h Konvenciji.

(4)	Unija in Srbija sta Konvencijo podpisali 15. junija 2011 oziroma 12. novembra 2012.

(5)	Unija in Srbija sta deponirali svoje listine o sprejetju pri depozitarju Konvencije 26. marca 2012 oziroma 1. julija 2013. Zato je Konvencija v skladu s členom 10(3) Konvencije začela veljati za Unijo in Srbijo 1. maja 2012 oziroma 1. septembra 2013.

(6)	Če prehod na Konvencijo ni hkraten za vse pogodbenice v območju kumulacije, zaradi tega ne bi smele nastati manj ugodne razmere, kot so bile prej v okviru Protokola 3.

(7)	Protokol 3 bi bilo zato treba nadomestiti z novim protokolom, ki se sklicuje na Konvencijo –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Protokol 3 k Stabilizacijsko-pridružitvenemu sporazumu med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Srbijo na drugi strani, o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja, se nadomesti z besedilom iz Priloge k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

Uporablja se od 1. februarja 2015.

V Bruslju, 17. decembra 2014

Za Stabilizacijsko-pridružitveni svet

Predsednica

J. JOKSIMOVIĆ

(1) UL L 278, 18.10.2013, str. 16.

(2) UL L 54, 26.2.2013, str. 4.

PRILOGA

Protokol 3

o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja

Člen 1

Pravila o poreklu, ki se uporabljajo

Za namene izvajanja tega sporazuma se uporabljajo Dodatek I in ustrezne določbe iz Dodatka II k Regionalni konvenciji o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu (1) (v nadaljnjem besedilu: Konvencija).

Vsa sklicevanja na „ustrezni sporazum“ iz Dodatka I in ustreznih določb Dodatka II h Konvenciji se razumejo kot sklicevanja na ta sporazum.

Člen 2

Reševanje sporov

Spori v zvezi s postopki preverjanja iz člena 32 Dodatka I h Konvenciji, ki jih ni mogoče rešiti med carinskimi organi, ki zahtevajo preverjanje, in carinskimi organi, ki so odgovorni za izvajanje tega preverjanja, se predložijo v reševanje Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu.

V vseh primerih se spori med uvoznikom in carinskimi organi države uvoznice rešujejo v skladu z zakonodajo te države.

Člen 3

Spremembe Protokola

Stabilizacijsko-pridružitveni svet se lahko odloči, da spremeni določbe tega protokola.

Člen 4

Odstop od Konvencije

1. Če Evropska unija ali Srbija pošlje pisno obvestilo depozitarju Konvencije o svoji nameri, da odstopa od Konvencije v skladu s členom 9 Konvencije, Evropska unija in Srbija nemudoma začneta pogajanja glede pravil o poreklu za namene izvajanja tega sporazuma.

2. Do začetka veljavnosti takih na novo izpogajanih pravil o poreklu se za ta sporazum še naprej uporabljajo pravila o poreklu iz Dodatka I in, kjer je to primerno, iz ustreznih določb Dodatka II h Konvenciji, ki se uporabljajo v trenutku odstopa. Vendar se od trenutka odstopa pravila o poreklu iz Dodatka I in, kjer je to primerno, iz ustreznih določb Dodatka II h Konvenciji, razumejo tako, da dopuščajo le dvostransko kumulacijo med Evropsko unijo in Srbijo.

Člen 5

Prehodne določbe – kumulacija

1. Ne glede na člen 3 Dodatka I h Konvenciji se med pogodbenicami tega sporazuma še naprej uporabljajo pravila o kumulaciji iz členov 3 in 4 Protokola 3 k temu sporazumu, kakor sta jih Evropska unija in Srbija sprejeli ob sklenitvi Sporazuma (2), dokler se Konvencija ne začne uporabljati za vse v navedenih členih navedene pogodbenice Konvencije.

2. Ne glede na člen 16(5) in člen 21(3) Dodatka I h Konvenciji je lahko, kadar kumulacija vključuje le države Efte, Ferske otoke, Evropsko unijo, Turčijo in udeleženke v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu, dokazilo o poreklu potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali izjava o poreklu.

(1) UL L 54, 26.2.2013, str. 4.

(2) UL L 278, 18.10.2013, str. 16.

23.12.2014

Uradni list Evropske unije

L 367/122

SKLEP št. 1/2014 SKUPNEGA ODBORA, USTANOVLJENEGA NA PODLAGI SPORAZUMA MED EVROPSKO SKUPNOSTJO IN NJENIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI NA ENI STRANI TER ŠVICARSKO KONFEDERACIJO NA DRUGI STRANI O PROSTEM GIBANJU OSEB,

z dne 28. novembra 2014

o spremembi Priloge II k navedenemu sporazumu o koordinaciji sistemov socialne varnosti

(2014/947/EU)

SKUPNI ODBOR JE –

ob upoštevanju Sporazuma med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Švicarsko konfederacijo na drugi strani o prostem gibanju oseb (1) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) in zlasti členov 14 in 18 Sporazuma,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Sporazum je bil podpisan 21. junija 1999 in je začel veljati 1. junija 2002.

(2)	Priloga II k Sporazumu o koordinaciji sistemov socialne varnosti je bila nadomeščena s Sklepom št. 1/2012 Skupnega odbora z dne 31. marca 2012 (2).

(3)

Prilogo II k Sporazumu bi bilo treba posoboditi, da bo upoštevala nove pravne akte zakonodaje Evropske unije, ki so začeli veljati pozneje, zlasti spremembe Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (3) in Uredbe (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (4), uvedene z Uredbo Komisije (EU) št. 1244/2010 (5), Uredbe (EU) št. 465/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6) in Uredbe Komisije (EU) št. 1224/2012 (7).

(4)	Upoštevati bi bilo treba tudi sklepe in priporočila o izvajanju Uredbe (ES) št. 883/2004 in Uredbe (ES) št. 987/2009, ki jih je sprejela Upravna komisija za koordinacijo sistemov socialne varnosti po začetku veljavnosti Sklepa št. 1/2012 Skupnega odbora.

(5)	Prilogo II k Sporazumu bi bilo treba posodobiti v skladu s spremembami ustreznih pravnih aktov Evropske unije –

SKLENIL:

Člen 1

Priloga II k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Švicarsko konfederacijo na drugi strani o prostem gibanju oseb (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) se spremeni, kot je navedeno v Prilogi k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep je sestavljen v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so besedila v vseh navedenih jezikih enako verodostojna.

Člen 3

Ta sklep začne veljati prvi dan drugega meseca po njegovem sprejetju v Skupnem odboru.

V Bruslju, 28. novembra 2014

Za Skupni odbor

Predsednik

Mario GATTIKER

(1) UL L 114, 30.4.2002, str. 6.

(2) UL L 103, 13.4.2012, str. 51.

(3) Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL L 166, 30.4.2004, str. 1).

(4) Uredba (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL L 284, 30.10.2009, str. 1).

(5) Uredba Komisije (EU) št. 1244/2010 z dne 9. decembra 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o koordinaciji sistemov socialne varnosti in Uredbe (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 (UL L 338, 22.12.2010, str. 35).

(6) Uredba (EU) št. 465/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o spremembi Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti in Uredbe (ES) št. 987/2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 (UL L 149, 8.6.2012, str. 4).

(7) Uredba Komisije (EU) št. 1224/2012 z dne 18. decembra 2012 o spremembi Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o koordinaciji sistemov socialne varnosti in Uredbe (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 (UL L 349, 19.12.2012, str. 45).

PRILOGA

Priloga II k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Švicarsko konfederacijo na drugi strani o prostem gibanju oseb se spremeni:

v Oddelku A: referenčna zakonodaja, točka 1, se besedilo „kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 988/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti in določitvi vsebine njenih prilog (1)“ nadomesti z naslednjim:

„kakor jo spreminja:

—	Uredba (ES) št. 988/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti in določitvi vsebine njenih prilog (2);

—	Uredba Komisije (EU) št. 1244/2010 z dne 9. decembra 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o koordinaciji sistemov socialne varnosti in Uredbe (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 (3);

—	Uredba (EU) št. 465/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o spremembi Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti in Uredbe (ES) št. 987/2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 (4);

—	Uredba Komisije (EU) št. 1224/2012 z dne 18. decembra 2012 o spremembi Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o koordinaciji sistemov socialne varnosti in Uredbe (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 (5).

(2) UL L 284, 30.10.2009, str. 43."

(3) UL L 338, 22.12.2010, str. 35."

(4) UL L 149, 8.6.2012, str. 4."

(5) UL L 349, 19.12.2012, str. 45.“"

;

v Oddelku A: referenčna zakonodaja, točka 1, se v točki (h)(1) pod naslovom „Za namene tega sporazuma se Uredba (ES) št. 883/2004 prilagodi, kot sledi:“ besedilo „Zvezni zakon o dodatnih dajatvah z dne 19. marca 1965“ nadomesti z naslednjim:

„Zvezni zakon o dodatnih dajatvah z dne 6. oktobra 2006“;

v Oddelku A: referenčna zakonodaja, točka 2, se za besedilom „Uredba (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (6)“ vstavi naslednje:

„kakor jo spreminja:

—	Uredba Komisije (EU) št. 1244/2010 z dne 9. decembra 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o koordinaciji sistemov socialne varnosti in Uredbe (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 (7);

—	Uredba (EU) št. 465/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o spremembi Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti in Uredbe (ES) št. 987/2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 (8);

—	Uredba Komisije (EU) št. 1224/2012 z dne 18. decembra 2012 o spremembi Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o koordinaciji sistemov socialne varnosti in Uredbe (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 (9).

(7) UL L 338, 22.12.2010, str. 35."

(8) UL L 149, 8.6.2012, str. 4."

(9) UL L 349, 19.12.2012, str. 45.“"

;

4.	v Oddelku A: referenčna zakonodaja, točka 2, se pod naslovom „Za namene tega sporazuma se Uredba (ES) št. 987/2009 prilagodi, kot sledi:“ naslednje besedilo črta: „Dogovor med Švico in Italijo z dne 20. decembra 2005 o določitvi posebnih postopkov za povračilo dajatev zdravstvenega varstva“;

v Oddelku B: zakonodaja, ki jo pogodbenice ustrezno upoštevajo, se za točko 21 doda naslednje:

„22.

Sklep Upravne komisije za koordinacijo sistemov socialne varnosti št. E2 z dne 3. marca 2010 o vzpostavitvi postopka upravljanja sprememb, ki se uporablja za podatke o organih, opredeljenih v členu 1 Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta in navedenih v elektronskem imeniku, ki je sestavni del EESSI (10),

23.	Sklep Upravne komisije za koordinacijo sistemov socialne varnosti št. E3 z dne 19. oktobra 2011 o prehodnem obdobju iz člena 95 Uredbe (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (11),

24.	Sklep Upravne komisije za koordinacijo sistemov socialne varnosti št. H6 z dne 16. decembra 2010 v zvezi z uporabo nekaterih načel glede seštevanja dob v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (12),

25.	Sklep Upravne komisije za koordinacijo sistemov socialne varnosti št. S8 z dne 15. junija 2011 o odobritvi protez, večjih pripomočkov in drugih storitev večje vrednosti iz člena 33 Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (13),

26.	Sklep Upravne komisije za koordinacijo sistemov socialne varnosti št. U4 z dne 13. decembra 2011 o postopkih povračil v skladu s členom 65(6) in (7) Uredbe (ES) št. 883/2004 in členom 70 Uredbe (ES) št. 987/2009 (14).

(10) UL C 187, 10.7.2010, str. 5 (elektronska izmenjava informacij o socialni varnosti)."

(11) UL C 12, 14.1.2012, str. 6."

(12) UL C 45, 12.2.2011, str. 5."

(13) UL C 262, 6.9.2011, str. 6."

(14) UL C 57, 25.2.2012, str. 4.“"

;

v Oddelku C: zakonodaja, s katero se pogodbenice seznanijo, se za točko 2 doda naslednje:

„3.	Priporočilo Upravne komisije za koordinacijo sistemov socialne varnosti št. S1 z dne 15. marca 2012 o finančnih vidikih čezmejnega darovanja organov živih darovalcev (15).

(15) UL C 240, 10.8.2012, str. 3.“"

(1) UL L 284, 30.10.2009, str. 43.

(6) UL L 284, 30.10.2009, str. 1.

Vsebina		I Zakonodajni akti	Stran
		SKLEPI
	*	Sklep Sveta št. 940/2014/EU z dne 17. decembra 2014 o režimu pristaniških pristojbin v najbolj oddaljenih francoskih regijah	1

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 367

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 57 23. december 2014

	II Nezakonodajni akti
	MEDNARODNI SPORAZUMI
	2014/941/EU
*	Sklep Sveta z dne 27. junija 2013 o sprejetju Sporazuma med Evropsko unijo in Kanado o carinskem sodelovanju pri zadevah, povezanih z varnostjo dobavne verige	8
	Sporazum med Evropsko unijo in Kanado o carinskem sodelovanju pri varnosti dobavne verige	10
	UREDBE
*	Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1377/2014 z dne 18. decembra 2014 o spremembi Uredbe (ES, Euratom) št. 1150/2000 o izvajanju Sklepa 2007/436/ES, Euratom o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti	14
*	Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1378/2014 z dne 17. oktobra 2014 o spremembi Priloge I k Uredbi (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ter prilog II in III k Uredbi (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta	16
*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1379/2014 z dne 16. decembra 2014 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve na uvoz nekaterih izdelkov iz steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ter o spremembi Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 248/2011 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske	22
*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1380/2014 z dne 17. decembra 2014 o spremembi Uredbe (ES) št. 595/2004 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1788/2003 o uvedbi dajatve v sektorju mleka in mlečnih proizvodov	82
	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1381/2014 z dne 22. decembra 2014 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	83
	DIREKTIVE
*	Direktiva Sveta 2014/112/EU z dne 19. decembra 2014 o izvajanju Evropskega sporazuma o nekaterih vidikih organizacije delovnega časa za prevoz po celinskih plovnih poteh, sklenjenega med Evropsko zvezo za plovbo po celinskih vodah (EBU), Evropsko organizacijo kapitanov (ESO) in Evropsko federacijo delavcev v prometu (ETF) ( 1 )	86
	SKLEPI
	2014/942/EU
*	Sklep Sveta z dne 17. decembra 2014 o imenovanju nemškega člana Evropskega ekonomsko-socialnega odbora	96
	2014/943/EU
*	Izvedbeni sklep Sveta z dne 19. decembra 2014 o imenovanju predsednika, podpredsednika in nadaljnjih polnopravnih članov enotnega odbora za reševanje	97
	2014/944/EU
*	Sklep Komisije z dne 11. junija 2014 o državni pomoči (zadeva SA.26818 (C 20/10) (ex N 536/08 in NN 32/10)), ki jo je Italija odobrila družbi SO.G.A.S. – Società per la gestione dell'aeroporto dello Stretto (notificirano pod dokumentarno številko C(2014) 3571) ( 1 )	99
	2014/945/EU
*	Izvedbeni sklep Komisije z dne 19. decembra 2014 o nekaterih zaščitnih ukrepih v zvezi z visokopatogeno aviarno influenco podtipa H5N8 v Nemčiji (notificirano pod dokumentarno številko C(2014) 10261) ( 1 )	115
	AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI
	2014/946/EU
*	Sklep št. 1/2014 Stabilizacijsko-pridruŽitvenega sveta EU-Srbija z dne 17. decembra 2014 o nadomestitvi Protokola 3 k Stabilizacijsko-pridružitvenemu sporazumu med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Srbijo na drugi strani, o opredelitvi pojma izdelki s poreklom in načinih upravnega sodelovanja	119
	2014/947/EU
*	Sklep št. 1/2014 Skupnega odbora, ustanovljenega na podlagi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Švicarsko konfederacijo na drugi strani o prostem gibanju oseb, z dne 28. novembra 2014 o spremembi Priloge II k navedenemu sporazumu o koordinaciji sistemov socialne varnosti	122