18.12.2014

Uradni list Evropske unije

L 363/1

UREDBA SVETA (EU) št. 1340/2014

z dne 15. decembra 2014

o spremembi Uredbe (EU) št. 1388/2013 o odprtju in zagotavljanju upravljanja avtonomnih tarifnih kvot Unije za nekatere kmetijske in industrijske izdelke

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 31 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Da bi se zagotovila zadostna in neprekinjena oskrba z določenimi izdelki, ki se v Uniji ne proizvajajo v zadostnih količinah, ter za preprečitev kakršnih koli motenj na trgu določenih kmetijskih in industrijskih izdelkov, so bile z Uredbo Sveta (EU) št. 1388/2013 (1) odprte avtonomne tarifne kvote. Izdelki, ki spadajo v navedene tarifne kvote se lahko uvažajo v Unijo po znižanih stopnjah dajatve ali po stopnji dajatve nič. Iz navedenih razlogov je treba z učinkom od 1. januarja 2015 odpreti tarifne kvote po stopnji dajatve nič za ustrezno višino glede devetih dodatnih izdelkov.

(2)

V določenih primerih bi bilo treba prilagoditi obstoječe avtonomne tarifne kvote Unije. Pri treh izdelkih je treba spremeniti opis izdelka zaradi jasnosti in upoštevanja najnovejšega razvoja izdelkov. Pri sedmih drugih izdelkih bi bilo treba spremeniti oznake TARIC zaradi sprememb oznake KN in sprememb v sistemu razvrščanja. Pri enem izdelku je treba povečati višino kvote v interesu gospodarskih subjektov Unije. Prav tako bi bilo treba zaradi jasnosti določiti eno obdobje veljavnosti kvote in spremeniti eno zaporedno številko.

(3)	Pri enem izdelku bi bilo treba zapreti avtonomno tarifno kvoto Unije z učinkom od 1. januarja 2015, saj od navedenega datuma dalje dodeljevanje te kvote ni več v interesu Unije.

(4)	Tarifne kvote bi bilo treba redno pregledovati in bi jih moralo biti mogoče izbrisati, na zahtevo zadevne stranke.

(5)	Zaradi številnih sprememb, ki jih je treba izvesti v Prilogi k Uredbi (EU) št. 1388/2013, bi bilo treba zaradi jasnosti navedeno prilogo zamenjati.

(6)	Uredbo (EU) št. 1388/2013 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(7)	Ker bi morale nekatere spremembe tarifnih kvot iz te uredbe začeti učinkovati 1. januarja 2015, bi se morala ta uredba uporabljati od navedenega datuma in bi morala začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga k Uredbi (ES) št. 1388/2013 se nadomesti s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2015.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 15. decembra 2014

Za Svet

Predsednik

M. MARTINA

(1) Uredba Sveta (EU) št. 1388/2013 z dne 17. decembra 2013 o odprtju in zagotavljanju upravljanja avtonomnih tarifnih kvot Unije za nekatere kmetijske in industrijske izdelke in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 7/2010 (UL L 354, 28.12.2013, str. 319).

PRILOGA

Zaporedna številka

Oznaka KN

TARIC

Opis izdelka

Obdobje veljavnosti kvote

Višina kvote

Dajatev znotraj kvote (%)

09.2849

ex 0710 80 69

Gobe vrste Auricularia polytricha (nekuhane ali kuhane v vreli vodi ali pari), zamrznjene, namenjene za proizvodnjo pripravljenih jedi (1) (2)

1.1.-31.12.

700 ton

09.2663

ex 1104 29 17

Brušen sorgo v zrnu, s katerega so bili odstranjeni najmanj zunanja luska in kalčki, za uporabo v proizvodnji polnil za pakiranje (1)

1.1.-31.12.

1 500 ton

09.2664

ex 2008 60 39

Sladke češnje, ki vsebujejo dodan alkohol, z vsebnostjo sladkorja 9 mas. % ali brez, s premerom ne več kot 19,9 mm, s koščico, za uporabo v čokoladnih izdelkih (1)

1.1.-31.12.

1 000 ton

10 (3)

09.2913

ex 2401 10 35

ex 2401 10 70

ex 2401 10 95

ex 2401 20 35

ex 2401 20 70

ex 2401 20 95

Naravni nepredelan tobak, narezan ali ne na običajno velikost, s carinsko vrednostjo ne manj kot 450 EUR za 100 kg neto mase, ki se uporablja kot vezivo ali ovoj v proizvodnji izdelkov iz tarifne podštevilke 2402 10 00 (1)

1.1.-31.12.

6 000 ton

09.2928

ex 2811 22 00

Kremenčevo polnilo v obliki zrnc, s čistostjo silicijevega dioksida 97 mas. % ali več

1.1.-31.12.

1 700 ton

09.2703

ex 2825 30 00

Vanadijevi oksidi in hidroksidi, ki se uporabljajo izključno za proizvodnjo zlitin (1)

1.1.-31.12.

13 000 ton

09.2806

ex 2825 90 40

Volframov trioksid, vključno modri volframov oksid (CAS RN 1314-35-8 ali CAS RN 39318-18-8)

1.1.-31.12.

12 000 ton

09.2929

2903 22 00

Trikloroetilen (CAS RN 79-01-6)

1.1.-31.12.

10 000 ton

09.2837

ex 2903 79 90

Bromoklorometan (CAS RN 74-97-5)

1.1.-31.12.

600 ton

09.2933

ex 2903 99 90

1,3-diklorobenzen (CAS RN 541-73-1)

1.1.-31.12.

2 600 ton

09.2950

ex 2905 59 98

2-Kloroetanol, za proizvodnjo tekočih tioplastov iz tarifne podštevilke 4002 99 90 , (CAS RN 107-07-3) (1)

1.1.-31.12.

15 000 ton

(*1) 09.2830

ex 2906 19 00

Ciklopropilmetanol (CAS RN 2516-33-8)

1.1.-31.12.

20 ton

09.2851

ex 2907 12 00

O-krezol s čistoto ne manj kot 98,5 mas. % (CAS RN 95-48-7)

1.1.-31.12.

20 000 ton

09.2624

2912 42 00

Etilvanilin (3-etoksi-4-hidroksibenzaldehid) (CAS RN 121-32-4)

1.1.-31.12.

950 ton

09.2852

ex 2914 29 00

Ciklopropil metil keton (CAS RN 765-43-5)

1.1.-31.12.

300 ton

09.2638

ex 2915 21 00

Ocetna kislina s čistoto 99 mas. % ali več (CAS RN 64-19-7)

1.1.-31.12.

1 000 000 ton

09.2972

2915 24 00

Anhidrid ocetne kisline (CAS RN 108-24-7)

1.1.-31.12.

20 000 ton

(*1) 09.2679

2915 32 00

Vinilacetat (CAS RN 108-05-4)

1.1.-31.12.

200 000 ton

09.2665

ex 2916 19 95

Kalijev (E,E)-heksa-2,4-dienoat (CAS RN 24634-61-5)

1.1.-31.12.

8 000 ton

09.2769

ex 2917 13 90

Dimetil sebacat (CAS RN 106-79-6)

1.1.-31.12.

1 000 ton

(*1) 09.2680

ex 2917 19 90

n-Dodecenil anhidrid jantarne kisline (CAS RN 19780-11-1) z:

—	a vrednostjo po Gardnerjevi barvni lestvici, ki ni večja od 1,

—	a prenosom 98 % ali več pri 500 nm za 10 mas. % raztopine v toluenu,

za uporabo v proizvodnji premazov za avtomobilsko industrijo (1)

1.1.-31.12.

80 ton

09.2634

ex 2917 19 90

Dodekanedojska kislina, s čistočo več kot 98,5 mas. % (CAS RN 693-23-2)

1.1.-31.12.

4 600 ton

09.2808

ex 2918 22 00

o-Acetilsalicilna kislina (CAS RN 50-78-2)

1.1.-31.12.

120 ton

09.2975

ex 2918 30 00

Benzofenon-3′3′,4,4′-tetrakarboksilni dianhidrid (CAS RN 2421-28-5)

1.1.-31.12.

1 000 ton

(*1) 09.2682

ex 2921 41 00

Anilin s čistoto 99 mas. % ali več (CAS RN 62-53-3)

1.1.-31.12.

50 000 ton

09.2602

ex 2921 51 19

o-Fenilendiamin (CAS RN 95-54-5)

1.1.-31.12.

1 800 ton

09.2977

2926 10 00

Akrilonitril (CAS RN 107-13-1)

1.1.-31.12.

75 000 ton

09.2856

ex 2926 90 95

2-nitro-4(trifluorometil)benzonitril (CAS RN 778-94-9)

1.1.-31.12.

500 ton

09.2838

ex 2927 00 00

C,C′-azodi(formamid) (CAS RN 123-77-3):

—	z vrednostjo pH 6,5 ali več, vendar ne več kot 7,5 in

—	z vsebnostjo semikarbazida (CAS RN 57-56-7) ki ni večja od 1 500 mg/kg, kakor je določena s tekočinsko kromatografijo z masno spektrometrijo (LC-MS),

—	z razponom temperature razgradnje 195 °C – 205 °C,

—	s specifično maso 1,64 – 1,66 in

—	s toploto sežiga 215 – 220 Kcal/mol

1.1.-31.12.

100 ton

09.2955

ex 2932 19 00

Flurtamon (ISO) (CAS RN 96525-23-4)

1.1.-31.12.

300 ton

09.2812

ex 2932 20 90

Heksan-6-olid (CAS RN 502-44-3)

1.1.-31.12.

4 000 ton

09.2858

2932 93 00

Piperonal (CAS RN 120-57-0)

1.1.-31.12.

220 ton

09.2831

ex 2932 99 00

1,3:2,4-Bis-O-(3,4-dimetilbenziliden)-D-glucitol (CAS RN 135861-56-2)

1.1.-31.12.

500 ton

(*1) 09.2673

ex 2933 39 99

2,2,6,6-tetrametil piperidin-4-ol (CAS RN 2403-88-5)

1.1.-31.12.

1 000 ton

(*1) 09.2674

ex 2933 39 99

klorpirifos (ISO) (CAS RN 2921-88-2)

1.1.-31.12.

9 000 ton

(*1) 09.2860

ex 2933 69 80

1,3,5-Tris[3-(dimetilamino)propil]heksahidro-1,3,5-triazin (CAS RN 15875-13-5)

1.1.-31.12.

400 ton

09.2658

ex 2933 99 80

5-(acetoacetilamino)benzimidazolon (CAS RN 26576-46-5)

1.1.-31.12.

200 ton

(*1) 09.2675

ex 2935 00 90

4- [[(2-metoksibenzoil)amino]sulfonil]benzoil klorid (CAS RN 816431-72-8)

1.1.-31.12.

542 ton

09.2945

ex 2940 00 00

D-ksiloza (CAS RN 58-86-6)

1.1.-31.12.

400 ton

(*1) 09.2676

ex 3204 17 00

Pripravki na podlagi barvila C.I. Pigment Red 48:2 (CAS RN 7023-61-2) z masnim deležem 60 % ali več

1.1.-31.12.

50 ton

(*1) 09.2677

ex 3204 17 00

Barvilo C.I. Pigment Yellow 174 (CAS RN 4118-16-5), smoljen pigment (približno 35 % disproporcionirane smole) čistosti 98 % ali več po masnem deležu, v obliki iztisnjenih kroglic z največ 1 % masnega deleža vlage.

1.1.-31.12.

500 ton

(*1) 09.2666

ex 3204 17 00

Barvilo C.I. Pigment Red 169 (CAS RN 12237-63-7) in pripravki iz tega barvila z masnim deležem barvila C.I. Pigment Red 169 50 % ali več.

1.1.-31.12.

40 ton

(*1) 09.2678

ex 3204 17 00

Barvilo C.I. Pigment Red 57:1 (CAS RN 5281-04-9) čistosti 98 % ali več po masnem deležu, v obliki iztisnjenih kroglic z največ 1,5 % masnega deleža vlage.

1.1.-31.12.

150 ton

09.2659

ex 3802 90 00

S tokom natrijevega karbonata kalcinirana diatomejska zemlja

1.1.-31.12.

30 000 ton

09.2908

ex 3804 00 00

Natrijev lignin sulfonat

1.1.-31.12.

40 000 ton

09.2889

3805 10 90

Sulfatni terpentin

1.1.-31.12.

25 000 ton

09.2935

ex 3806 10 00

Kolofonija in smolne kisline, dobljene iz svežih oljnatih smol (oleo smol)

1.1.-31.12.

280 000 ton

(*1) 09.2832

ex 3808 92 90

Pripravek, ki vsebuje 38 mas. % ali več, vendar ne več kot 50 mas. % cinkovega piritiona (INN) (CAS RN 13463-41-7) v vodni disperziji

1.1.-31.12.

500 ton

(*1) 09.2681

ex 3824 90 92

Mešanica bis [3-(trietoksisilil)propil]sulfidov (CAS RN 211519-85-6)

1.1.-31.12.

9 000 ton

09.2814

ex 3815 90 90

Katalizator, ki sestoji iz titanovega dioksida in volframovega trioksida

1.1.-31.12.

3 000 ton

(*1) 09.2644

ex 3824 90 92

Preparat, ki vsebuje:

—	55 mas. % ali več, vendar ne več kot 78 mas. % dimetil glutarata,

—	10 mas. % ali več, vendar ne več kot 30 mas. % dimetil adipata in

—	ne več kot 35 mas. % dimetil sukcinata

1.1.-31.12.

10 000 ton

(*1) 09.2140

ex 3824 90 92

Mešanica tercialnih aminov, ki vsebuje:

—	2,0-4,0 mas. % N,N-dimetil-1-oktanamina;

—	najmanj 94 mas. % N,N-dimetil-1-dekanamina

—	največ 2 mas. % N,N-dimetil-1-dodekanamina

1.1.-31.12.

4 500 ton

(*1) 09.2829

ex 3824 90 93

Trdni ekstrakt ostankov, nastalih pri ekstrakciji kolofonije iz lesa, netopen v alifatskih topilih in ki ima naslednje značilnosti:

—	vsebnost smolnih kislin, ki ne presega 30 mas. %

—	kislinsko število ne presega 110 ter

—	tališče 100 °C ali več

1.1.-31.12.

1 600 ton

(*1) 09.2907

ex 3824 90 93

Mešanica fitosterolov, v obliki prahu, ki vsebujejo:

—	75 mas. % ali več sterolov

—	ne več kot 25 mas. % stanolov

za uporabo v proizvodnji stanolov/sterolov ali estrov stanolov/sterolov (1)

1.1.-31.12.

2 500 ton

(*1) 09.2660

ex 3902 30 00

Lepila na osnovi amorfnega polialfaolefina (APAO) za proizvodnjo izdelkov za higieno (1)

1.1.-31.12.

500 ton

(*1) 09.2639

3905 30 00

Polivinilalkohol (PVAL), s hidroliziranimi ali nehidroliziranimi acetatnimi skupinami

1.1.-31.12.2015

15 000 ton

09.2671

ex 3905 99 90

Poli(vinilbutiral)(CAS RN 63148-65-2):

—	ki vsebuje 17,5 mas. % ali več, ampak ne več kot 20 mas. % hidroksilnih skupin, in

—	ima mediano velikosti delcev (D50) najmanj 0,6 mm

1.1.-31.12.

11 000 ton

09.2616

ex 3910 00 00

Polidimetilsiloksan s stopnjo polimerizacije 2 800 monomernih enot (± 100)

1.1.-31.12.

1 300 ton

09.2816

ex 3912 11 00

Kosmiči iz celuloznega acetata

1.1.-31.12.

75 000 ton

09.2864

ex 3913 10 00

Natrijev alginat, pridobljen iz rjave morske trave (CAS RN 9005-38-3)

1.1.-31.12.

1 000 ton

09.2641

ex 3913 90 00

Natrijev hialuronat, nesterilen:

—	masno povprečje molekulske mase (Mw) največ 900 000 ,

—	z ravnjo endotoksinov, ki ni višja od 0,008 enot endotoksina (EU)/mg,

—	z vsebnostjo etanola, ki ni višja od 1 mas. %

—	z vsebnostjo izopropanola, ki ni višja od 0,5 mas. %

1.1.-31.12.

200 kg

09.2661

ex 3920 51 00

Plošče iz polimetilmetakrilata, ki izpolnjujejo naslednje standarde:

—	EN 4364 (MIL-P-5425E) in DTD5592A ali

—	EN 4365 (MIL-P-8184) in DTD5592A

1.1.-31.12.

100 ton

09.2645

ex 3921 14 00

Celičast blok regenerirane celuloze, impregniran z vodo, ki vsebuje magnezijev klorid in kvaterno amonijevo spojino, v velikosti 100 cm (± 10 cm) × 100 cm (± 10 cm) × 40 cm (± 5 cm)

1.1.-31.12.

1 300 ton

09.2818

ex 6902 90 00

Ognjevarna opeka z:

—	dolžino roba večjo od 300 mm in

—	vsebnost TiO2 v masnem deležu največ 1 %

—	vsebnost Al2O3 v masnem deležu največ 0,4 %

—	spremembo volumna za manj kot 9 % pri temperaturi 1 700 °C

1.1.-31.12.

225 ton

09.2628

ex 7019 52 00

Steklena tkana mreža iz steklenih vlaken, prevlečenih s plastiko, z maso 120 g/m2 (± 10 g/m2), za uporabo v proizvodnji navojnih komarnikov s fiksnim okvirjem

1.1.-31.12.

3 000 000 m2

09.2799

ex 7202 49 90

Fero-krom, ki vsebuje 1,5 mas. % ali več, vendar ne več kot 4 mas. % ogljika in ne več kot 70 mas. % kroma

1.1.-31.12.

50 000 ton

(*1) 09.2834

ex 7604 29 10

Palice iz aluminijeve zlitine s premerom 200 mm ali več, do vključno 300 mm

1.1.-31.12.

1 000 ton

(*1) 09.2835

ex 7604 29 10

Palice iz aluminijeve zlitine s premerom 300,1 mm ali več, do vključno 533,4 mm

1.1.-31.12.

500 ton

09.2840

ex 8104 30 00

Magnezij v obliki prahu:

—	s čistostjo 98 mas. % ali več, vendar ne več kot 99,5 mas. %

—	z velikostjo delcev 0,2 mm ali več, vendar ne več kot 0,8 mm

1.1.-31.12.

2 000 ton

(*1) 09.2629

ex 8302 49 00

Teleskopski ročaj iz aluminija, ki se uporablja za proizvodnjo prtljage (1)

1.1.-31.12.

800 000 kosov

09.2642

ex 8501 40 20

ex 8501 40 80

Sklop, sestavljen iz naslednjega:

—

električni komutatorski motor na izmenični tok, enofazni, z izhodno močjo najmanj 480 W, vendar ne večjo od 1 400 W, z vhodno močjo več kot 900 W, vendar ne večjo od 1 600 W, z zunanjim premerom več kot 119,8 mm, vendar ne več kot 135,2 mm, z nazivno hitrostjo več kot 30 000 obr./min, vendar ne večjo od 50 000 obr./min in

—	ventilator za induciranje zraka

za uporabo pri proizvodnji sesalnikov za prah (1)

1.1.-31.12.

120 000 kosov

09.2763

ex 8501 40 80

Električni komutatorski motor na izmenični tok, enofazni, z izhodno močjo več kot 750 W, z vhodno močjo več kot 1 600 W, vendar ne več kot 2 700 W, z zunanjim premerom več kot 120 mm (± 0,2 mm), vendar ne več kot 135 mm (± 0,2 mm), z nominalno hitrostjo več kot 30 000 obr./min, vendar ne več kot 50 000 obr./min, opremljen z ventilatorjem za indukcijo zraka, za uporabo pri proizvodnji sesalnikov za prah. (1).

1.1.-31.12.

2 000 000 kosov

09.2633

ex 8504 40 82

Električni usmernik z zmogljivostjo ne več kot 1 kVA za uporabo v proizvodnji aparatov, ki se uvrščajo pod tarifno podštevilko 8509 80 in številko 8510 (1)

1.1.-31.12.

4 500 000 kosov

09.2643

ex 8504 40 82

Napajalne plošče za uporabo pri proizvodnji izdelkov iz tarifnih številk 8521 in 8528 (1)

1.1.-31.12.

1 038 000 kosov

09.2620

ex 8526 91 20

Vezje za sistem GPS, ki vsebuje funkcijo za določanje položaja, brez zaslona, z maso do vključno 2 500 g

1.1.-31.12.

3 000 000 kosov

09.2672

ex 8529 90 92

ex 9405 40 39

Plošča tiskanega vezja z diodami LED:

—	opremljena s prizmami/lečami ali ne, ter

—	opremljena s priključki ali ne

za proizvodnjo enot za osvetlitev ozadja za blago, ki spada pod naslov 8528 (1)

1.1.-31.12.

115 000 000 kosov

09.2003

ex 8543 70 90

Z napetostjo krmiljeni frekvenčni generator, ki je sestavljen iz aktivnih in pasivnih elementov, nameščenih na tiskanem vezju, v ohišju z zunanjimi dimenzijami ne več kot 30 × 30 mm

1.1.-31.12.

1 400 000 kosov

09.2668

ex 8714 91 10

Okvirji koles, izdelani iz ogljikovih vlaken in umetnih smol, pobarvani, lakirani in/ali polirani, za uporabo v proizvodnji koles (1)

1.1.-31.12.

125 000 kosov

09.2669

ex 8714 91 30

Sprednje vilice koles, izdelane iz ogljikovih vlaken in umetnih smol, pobarvane, lakirane in/ali polirane, za uporabo v proizvodnji koles (1)

1.1.-31.12.

97 000 kosov

09.2631

ex 9001 90 00

Nevgrajene steklene leče, prizme in zlepljeni elementi za uporabo v proizvodnji ali pri popravilu blaga iz tarifnih oznak KN 9002 , 9005 , 9013 10 in 9015 (1)

1.1.-31.12.

5 000 000 kosov

(*1) 09.2836

ex 9003 11 00

ex 9003 19 00

Okviri za očala iz plastične mase ali navadne kovine za uporabo pri proizvodnji korektivnih očal (1)

1.1.-31.12.

5 800 000 kosov

(1) Za opustitev dajatev veljajo členi 291 do 300 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 253, 11.10.1993, str. 1).

(2) Vendar ukrep ni dovoljen, če obdelavo izvajajo podjetja za trgovino na drobno ali gostinska podjetja.

(3) Uporablja se stopnja posebne dajatve.

(*1) Nova ali spremenjena pozicija.

18.12.2014

Uradni list Evropske unije

L 363/10

UREDBA SVETA (EU) št. 1341/2014

z dne 15. decembra 2014

o spremembi Uredbe (EU) št. 1387/2013 o opustitvi avtonomnih dajatev skupne carinske tarife za določene kmetijske in industrijske proizvode

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 31 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V interesu Unije je, da se povsem opustijo avtonomne dajatve skupne carinske tarife za 135 proizvodov, ki trenutno niso navedeni v Prilogi I k Uredbi Sveta (EU) št. 1387/2013 (1). Te proizvode bi bilo zato treba vključiti v navedeno prilogo.

(2)	Ni več v interesu Unije, da se ohranjajo opustitve avtonomnih dajatev skupne carinske tarife za 52 proizvodov, ki so trenutno navedeni v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1387/2013. Zato bi bilo treba te proizvode črtati iz navedene priloge.

(3)

V Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1387/2013 je treba spremeniti opise proizvodov za 29 opustitev, da se upoštevajo tehnični razvoj proizvodov in gospodarska gibanja na trgu ali da se izvedejo jezikovne prilagoditve. Zaradi bodočih sprememb v kombinirani nomenklaturi, in sicer od 1. januarja 2015, bi bilo treba spremeniti tudi oznake TARIC za 95 dodatnih proizvodov. Poleg tega se za en proizvod šteje, da večkratna razvrstitev ni več potrebna. S seznama opustitev iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 1387/2013 bi bilo treba črtati opustitve, za katere so potrebne spremembe, ter na navedeni seznam ponovno vključiti spremenjene opustitve.

(4)	Tarifne opustitve bi bilo treba redno pregledovati z možnostjo črtanja na zahtevo zadevne stranke. Kadar je zaradi interesa Unije to upravičeno, se tarifna opustitev podaljša in se določi nov datum pregleda.

(5)

Zaradi interesa Unije je treba za 184 proizvodov spremeniti datum obveznega pregleda, da se omogoči dajatev prost uvoz tudi po tem datumu. Ti proizvodi so bili pregledani in določeni so bili novi datumi za njihov naslednji obvezni pregled. Zato bi jih bilo treba črtati s seznama opustitev iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 1387/2013 ter nanj ponovno vključiti spremenjene opustitve.

(6)

Zaradi interesa Unije je treba skrajšati obdobje obveznega pregleda za štiri proizvode. S seznama opustitev iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 1387/2013 bi bilo zato treba črtati opustitve v zvezi s temi proizvodi ter nanj ponovno vključiti spremenjene opustitve. Da bi ustrezno zagotovili neprekinjeno uporabo opustitev (brez kakršnih koli prekinitev), bi bilo treba opustitve v zvezi s proizvodi z oznakama TARIC ex 8501 32 00 50 in ex 8501 33 00 55, uporabljati od 1. januarja 2014.

(7)	Zaradi jasnosti bi bilo treba spremenjene vnose označiti z zvezdico.

(8)

Da se omogoči ustrezno statistično spremljanje, bi bilo treba Prilogo II k Uredbi (EU) št. 1387/2013 dopolniti z dodatnimi merskimi enotami za nekatere od novih proizvodov, za katere se odobrijo opustitve. Zaradi doslednosti bi bilo treba dodatne merske enote, dodeljene proizvodom, ki se črtajo iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 1387/2013, črtati tudi iz Priloge II k navedeni uredbi.

(9)	Uredbo (EU) št. 1387/2013 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(10)	Ker bi morale spremembe iz te uredbe začeti učinkovati 1. januarja 2015, bi se morala ta uredba uporabljati od navedenega datuma in bi morala začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EU) št. 1387/2013 se spremeni:

tabela v Prilogi I se spremeni:

(a)

med naslov in tabelo se vstavi naslednja opomba:

„(*)

Opustitev, ki se nanaša na proizvod iz te priloge, katerega oznaka KN ali TARIC ali opis proizvoda ali datum obveznega pregleda so bili spremenjeni z Uredbo Sveta (EU) št. 722/2014 z dne 24. junija 2014 o spremembi Uredbe (EU) št. 1387/2013 o opustitvi avtonomnih dajatev skupne carinske tarife za določene kmetijske in industrijske proizvode (UL L 192, 1.7.2014, str. 9) ali z Uredbo Sveta (EU) št. 1341/2014 z dne 15. decembra 2014 o spremembi Uredbe (EU) št. 1387/2013 o opustitvi avtonomnih dajatev skupne carinske tarife za določene kmetijske in industrijske proizvode (UL L 363, 18.12.2014, str. 10).“

;

(b)

med naslovom in tabelo se črta naslednja opomba:

„(*)

Opustitev, ki se nanaša na proizvod iz te priloge, katerega oznaka KN ali TARIC, opis ali datum obveznega pregleda so bili spremenjeni z Uredbo Sveta (EU) št. 722/2014 z dne 24. junija 2014 o spremembi Uredbe (EU) št. 1387/2013 o opustitvi avtonomnih dajatev skupne carinske tarife za določene kmetijske in industrijske proizvode (UL L 192, 1.7.2014, str. 9).“

;

(c)	vključijo se vrstice s proizvodi iz Priloge I k tej uredbi, in sicer v vrstnem redu oznak KN iz prvega stolpca tabele iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 1387/2013;

(d)	vrstice s proizvodi, katerih oznake KN in TARIC so navedene v Prilogi II k tej uredbi, se črtajo.

Priloga II se spremeni:

(a)	dodajo se vrstice za dodatne merske enote, katerih oznake KN in TARIC so navedene v Prilogi III k tej uredbi;

(b)	vrstice za dodatne merske enote, katerih oznake KN in TARIC so navedene v Prilogi IV k tej uredbi, se črtajo.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2015.

Vendar se za proizvode z oznako TARIC ex 8501 32 00 50 in ex 8501 33 00 55 uporablja od 1. januarja 2014.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 15. decembra 2014

Za Svet

Predsednik

M. MARTINA

(1) Uredba Sveta (EU) št. 1387/2013 z dne 17. decembra 2013 o opustitvi avtonomnih dajatev skupne carinske tarife za določene kmetijske in industrijske proizvode in o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1344/2011 (UL L 354, 28.12.2013, str. 201).

PRILOGA I

Tarifne opustitve iz točke (1)(c) člena 1:

Oznaka KN

TARIC

Opis proizvoda

Stopnja avtonomne dajatve

Datum, predviden za obvezni pregled

*ex 1511 90 19

ex 1511 90 91

ex 1513 11 10

ex 1513 19 30

ex 1513 21 10

ex 1513 29 30

Palmovo olje, olje kokosovega oreha (kopre), olje iz palmovih jeder (koščic) za proizvodnjo:

—	industrijskih monokarboksilnih maščobnih kislin iz tarifne podštevilke 3823 19 10 ,

—	metilnih estrov maščobnih kislin iz tarifnih številk 2915 ali 2916 ,

—	maščobnih alkoholov iz tarifnih podštevilk 2905 17 , 2905 19 in 3823 70 , ki se uporabljajo za proizvodnjo kozmetike, izdelkov za pranje ali farmacevtskih izdelkov,

—	maščobnih alkoholov iz tarifne podštevilke 2905 16 , čistih ali mešanih, ki se uporabljajo za proizvodnjo kozmetike, izdelkov za pranje ali farmacevtskih izdelkov,

—	stearinske kisline iz tarifne podštevilke 3823 11 00

—	izdelkov iz tarifne številke 3401 ali

—	maščobnih kislin visoke čistosti iz tarifne številke 2915 , ki se uporabljajo v proizvodnji kemičnih izdelkov, razen izdelkov iz tarifne številke 3826 (1)

0 %

31.12.2015

*ex 1516 20 96

Jojoba olje, hidrogenirano in interesterificirano, ki ni nadalje kemično modificirano niti obdelano s postopkom teksturizacije

0 %

31.12.2019

*ex 1517 90 99

Rastlinsko olje, rafinirano, ki vsebuje 25 mas. % ali več, vendar ne več kot 50 mas. % arahidonske kisline ali 12 mas. % ali več, vendar ne več kot 65 mas. % dokozaheksanojske kisline, in standardizirano s sončničnim oljem z visoko vsebnostjo oleinske kisline (HOSO)

0 %

31.12.2016

*ex 2008 99 49

ex 2008 99 99

Pire iz neosemenjenih robid sorte Boysen brez dodanega alkohola, ki vsebuje dodan sladkor ali ne

0 %

31.12.2019

*ex 2009 49 30

Ananasov sok, razen v prahu:

—	z Brix vrednostjo 20 ali več, vendar ne več kot 67,

—	z vrednostjo več kot 30 EUR za 100 kg neto mase,

—	ki vsebuje dodan sladkor

za uporabo v proizvodnji proizvodov živilske industrije ali industrije pijač (1)

0 %

31.12.2019

*ex 2009 81 31

Koncentrat soka iz brusnic:

—	z Brix vrednostjo 40 ali več, vendar ne več kot 66,

—	v izvirni embalaži, ki vsebuje 50 litrov ali več

0 %

31.12.2019

ex 2009 89 73

Sok iz pasijonke in koncentrat soka iz pasijonke, zamrznjen ali ne:

—	z vrednostjo Brix 13,7 ali več, toda ne več kot 55,

—	vrednosti več kot 30 EUR na 100 kg neto teže,

—	v izvirni embalaži po 50 l ali več ter

—	z dodanim sladkorjem

za uporabo v proizvodnji izdelkov živilske industrije (1)

0 %

31.12.2019

ex 2009 89 97

Sok iz pasijonke in koncentrat soka iz pasijonke, zamrznjen ali ne:

—	z vrednostjo Brix 10 ali več, toda ne več kot 13,7,

—	vrednosti več kot 30 EUR na 100 kg neto teže,

—	v izvirni embalaži po 50 l ali več ter

—	brez dodanega sladkorja

za uporabo v proizvodnji izdelkov živilske industrije (1)

0 %

31.12.2019

*ex 2207 20 00

ex 2207 20 00

ex 3820 00 00

Krma sestavljena iz:

—	88 mas. % etanola ali več, vendar ne več kot 92 mas. %;

—	2,2 mas. % monoetilen glikola ali več, vendar ne več kot 2,7 mas. %;

—	1,0 mas. % metiletilketona,vendar ne več kot 1,3 mas. %;

—	0,36 mas. % anionske površinsko aktivne snovi ali več, vendar ne več kot 0,40 mas. % anionske površinsko aktivne snovi (približno 30 % aktivne);

—	0,0293 mas. % metil izopropilketona ali več, vendar ne več kot 0,0396 mas. %;

—	0,0195 mas. % 5 metil-3-heptanona ali več, vendar ne več kot 0,0264 mas. %;

—	10 ppm ali več denatonijevega benzoata (bitreks), vendar ne več kot 12 ppm;

—	0,01 ali manj parfumov;

—	6,5 mas. % vode ali več, vendar ne več kot 8,0 mas %

za uporabo v proizvodnji koncentratov čistil za stekla in drugih pripravkov za odstranjevanje ledu (1)

0 %

31.12.2018

ex 2707 50 00

ex 2707 99 80

Mešanica izomerov ksilenola in izomerov etil fenola s skupno vsebnostjo ksilenola najmanj 62 mas. % in največ 95 mas. %

0 %

31.12.2019

ex 2811 22 00

Kalciniran amorfni silicijev dioksid v obliki praška z velikostjo delcev do 12 μm za uporabo pri proizvodnji katalizatorjev za polimerizacijo, namenjenih za proizvodnjo polietilena

0 %

31.12.2019

*ex 2818 20 00

Aktiviran aluminijev oksid s specifično površino vsaj 350 m2/g

0 %

31.12.2019

ex 2841 70 00

Diamonijev tridekaoksotetramolibdat(2-) (CAS RN 12207-64-6)

0 %

31.12.2019

*ex 2842 10 00

Sintetični habazit zeolit v prahu

0 %

31.12.2019

*ex 2842 90 10

Natrijev selenat (CAS RN 13410-01-0)

0 %

31.12.2019

*ex 2846 10 00

ex 3824 90 96

Koncentrat redkih zemljin, ki vsebuje 60 mas. % ali več, vendar ne več kot 95 mas. % oksidov redkih zemljin in ne več kot 1 mas. % cirkonijevega oksida, aluminijevega oksida ali železovega oksida, z izgubo pri sežigu 5 mas. % ali več

0 %

31.12.2018

*ex 2846 10 00

Cerijev lantanov neodimov prazeodimov karbonat, hidriran ali ne

0 %

31.12.2015

ex 2903 39 90

Surovina 1,1,1,2-tetrafluoroetan za proizvodnjo farmacevtske kakovosti, ki ustreza naslednjim zahtevam:

—	ne več kot 600 mas. ppm R 134 (1,1,2,2-tetrafluoroetan),

—	ne več kot 5 mas. ppm R 143a (1,1,1-trifluoroetan),

—	ne več kot 2 mas. ppm R 125 (pentafluoroetan),

—	ne več kot 100 mas. ppm R124 (1-kloro- 1,2,2,2-tetrafluoroetan),

—	ne več kot 30 mas. ppm R114 (1,2-diklorotetrafluoroetan),

—	ne več kot 50 mas. ppm R114a (1,1-diklorotetrafluoroetan),

—	ne več kot 250 mas. ppm R133a (1-kloro- 2,2,2-trifluoroetan),

—	ne več kot 2 mas. ppm R22 (klorodifluorometan),

—	ne več kot 2 mas. ppm R115 (kloropentafluoroetan),

—	ne več kot 2 mas. ppm R12 (diklorodifluorometan),

—	ne več kot 20 mas. ppm R40 (metil klorid),

—	ne več kot 20 mas. ppm R245cb (1,1,1,2,2-pentafluoropropan),

—	ne več kot 20 mas. ppm R12B1 (klorodifluorobromometan),

—	ne več kot 20 mas. ppm R32 (difluorometan),

—	ne več kot 15 mas. ppm R31 (klorofluorometan),

—	ne več kot 10 mas. ppm R152a (1,1-difluoroetan),

—	ne več kot 20 mas. ppm 1131 (1-kloro- 2 fluoroetilen),

—	ne več kot 20 mas. ppm 1122 (1-kloro- 2,2-difluoroetilen),

—	ne več kot 3 mas. ppm 1234yf (2,3,3,3-tetrafluoropropen),

—	ne več kot 3 mas. ppm 1243zf (3,3,3 trifluoropropen),

—	ne več kot 3 mas. ppm 1122a (1-kloro- 1,2-difluoroetilen),

—	ne več kot 4,5 mas. ppm 1234yf+1122a+1243zf (2,3,3,3-tetrafluoropropen, +1-kloro- 1,2-difluoroetilen +3,3,3-trifluoropropen),

—	ne več kot 3 mas. ppm katere koli posamezne nedoločene/neznane kemikalije,

—	ne več kot 10 mas. ppm vseh nedoločenih/neznanih kemikalij skupaj,

—	ne več kot 10 mas. ppm vode,

—	z vsebnostjo kislin ne več kot 0,1 mas. ppm,

—	brez halogenidov,

—	ne več kot 0,01 vol. % snovi z visokim vreliščem,

—	brez vonja (brez neprijetnega vonja)

Za nadaljnje rafiniranje do stopnje za vdihavanje HFC 134a proizvodnja v skladu z DPP (dobra proizvodna praksa) za uporabo v proizvodnji medicinskih aerosolov, katerih vsebina se vbrizga v ustno in nosno votlino in/ali dihalne poti (CAS RN 811-97-2) (1)

0 %

31.12.2019

ex 2903 99 90

3-Kloro-alfa,alfa,alfa-trifluorotoluen (CAS RN 98-15-7)

0 %

31.12.2019

*ex 2904 10 00

Natrijev p-stirensulfonat (CAS RN 2695-37-6)

0 %

31.12.2019

*ex 2904 10 00

Natrijev 2-metilprop-2-en-1-sulfonat (CAS RN 1561-92-8)

0 %

31.12.2019

*ex 2904 20 00

2-Nitropropan (CAS RN 79-46-9)

0 %

31.12.2019

*ex 2904 90 40

Trikloronitrometan (CAS RN 76-06-2), za proizvodnjo izdelkov iz tarifne podštevilke 3808 92 (1)

0 %

31.12.2019

*ex 2904 90 95

1-Kloro-2,4-dinitrobenzen (CAS RN 97-00-7)

0 %

31.12.2019

*ex 2904 90 95

Tozil klorid (CAS RN 98-59-9)

0 %

31.12.2019

ex 2904 90 95

4,4′-Dinitrostilben-2,2′-disulfonska kislina (CAS RN 128-42-7)

0 %

31.12.2019

ex 2904 90 95

1-Kloro-4-nitrobenzen (CAS RN 100-00-5)

0 %

31.12.2019

*ex 2905 19 00

2,6-Dimetilheptan-2-ol (CAS RN 13254-34-7)

0 %

31.12.2019

*ex 2905 29 90

3,5-Dimetilheks-1-in-3-ol (CAS RN 107-54-0)

0 %

31.12.2015

*ex 2905 59 98

2,2,2-Trifluoroetanol (CAS RN 75-89-8)

0 %

31.12.2019

ex 2906 19 00

4-terc-Butilcikloheksanol (CAS RN 98-52-2)

0 %

31.12.2019

ex 2907 12 00

Mešanica meta-krezola (CAS RN 108-39-4) in para-krezola (CAS RN 106-44-5) s čistoto 99 mas. % ali več

0 %

31.12.2019

ex 2907 19 10

2,6-Ksilenol (CAS RN 576-26-1)

0 %

31.12.2019

ex 2908 19 00

4-Klorofenol (CAS RN 106-48-9)

0 %

31.12.2019

*ex 2909 30 90

2-(Fenilmetoksi)naftalen (CAS RN 613-62-7)

0 %

31.12.2019

*ex 2909 30 90

1,2-Bis(3-metil-fenoksi)etan (CAS RN 54914-85-1)

0 %

31.12.2019

ex 2909 50 00

2-terc-Butil-4-hidroksianizol in 3-terc-butil-4-hidroksianizol, mešani izomeri (CAS RN 25013-16-5)

0 %

31.12.2019

ex 2914 39 00

2,6-Dimetil-1-indanon (CAS RN 66309-83-9)

0 %

31.12.2019

ex 2914 39 00

1,3-Difenilpropan-1,3-dion (CAS RN 120-46-7)

0 %

31.12.2019

*ex 2914 69 90

2-Pentilantrakinon (CAS RN 13936-21-5)

0 %

31.12.2019

*ex 2915 39 00

3-Acetilfenil acetat (CAS RN 2454-35-5)

0 %

31.12.2019

ex 2915 90 70

Trimetil ortoformat (CAS RN 149-73-5)

0 %

31.12.2019

*ex 2915 90 70

Alil heptanoat (CAS RN 142-19-8)

0 %

31.12.2019

*ex 2916 13 00

Hidroksicinkov metakrilat v prahu (CAS RN 63451-47-8)

0 %

31.12.2015

ex 2916 19 95

Metil 2-fluoroakrilat (CAS RN 2343-89-7)

0 %

31.12.2019

ex 2916 39 90

3,5-Dinitrobenzojska kislina (CAS RN 99-34-3)

0 %

31.12.2019

*ex 2917 11 00

Kobaltov oksalat (CAS RN 814-89-1)

0 %

31.12.2019

*ex 2917 19 10

Dimetil malonat (CAS RN 108-59-8)

0 %

31.12.2019

*ex 2917 19 90

Etilen-brasilat (CAS RN 105-95-3)

0 %

31.12.2019

ex 2918 19 30

Holna kislina (CAS RN 81-25-4)

0 %

31.12.2019

ex 2918 19 30

3-alfa,12-alfa-Dihidroksi-5-beta-holan-24-ojska kislina (dezoksiholna kislina) (CAS RN 83-44-3)

0 %

31.12.2019

ex 2918 30 00

4-Oksovalerinska kislina (CAS RN 123-76-2)

0 %

31.12.2019

*ex 2918 99 90

Metil 3-metoksiakrilat (CAS RN 5788-17-0)

0 %

31.12.2019

ex 2918 99 90

p-Janeževa kislina (CAS RN 100-09-4)

0 %

31.12.2019

ex 2918 99 90

4-Metilkatehol dimetil acetat (CAS RN 52589-39-6)

0 %

31.12.2019

*ex 2918 99 90

Alil-(3-metilbutoksi)acetat (CAS RN 67634-00-8)

0 %

31.12.2019

ex 2919 90 00

Tris(2-butoksietil)fosfat (CAS RN 78-51-3)

0 %

31.12.2019

*ex 2921 19 50

ex 2929 90 00

Dietilamino-trietoksisilan (CAS RN 35077-00-0)

0 %

31.12.2019

ex 2921 19 99

Taurin (CAS RN 107-35-7), z 0,5-odstotnim dodatkom silicijevega dioksida kot sredstva proti sklepljanju (CAS RN 112926-00-8)

0 %

31.12.2019

*ex 2921 42 00

2-Aminobenzen-1,4-disulfonska kislina (CAS RN 98-44-2)

0 %

31.12.2019

*ex 2921 45 00

Natrijev hidrogen 3-aminonaftalen-1,5-disulfonat (CAS RN 4681-22-5)

0 %

31.12.2015

*ex 2921 51 19

Toluen diamin (TDA), ki vsebuje:

—	72 mas. % ali več, toda ne več kot 82 mas. % 4-metil-m-fenilendiamina, in

—	17 mas. % ali več, toda ne več kot 22 mas. % 2-metil-m-fenilendiamina, in

—	ne več kot 0,23 mas. % ostankov katrana,

ki vsebuje ali ne 7 mas. % ali manj vode

0 %

31.12.2018

*ex 2921 51 19

Mono- in dikloroderivati p-fenilendiamina in p-diaminotoluena

0 %

31.12.2019

*ex 2922 19 85

N-[2-[2-(Dimetilamino)etoksi]etil]-N-metil-1,3-propandiamin (CAS RN 189253-72-3)

0 %

31.12.2019

*ex 2922 21 00

6-Amino-4-hidroksinaftalen-2-sulfonska kislina (CAS RN 90-51-7)

0 %

31.12.2019

*ex 2922 21 00

Natrijev hidrogen 4-amino-5-hidroksinaftalen-2,7-disulfonat (CAS RN 5460-09-3)

0 %

31.12.2019

*ex 2922 29 00

4-Trifluormetoksianilin (CAS RN 461-82-5)

0 %

31.12.2019

*ex 2922 49 85

DL-asparginska kislina (CAS RN 617-45-8) za uporabo pri proizvodnji prehranskih dopolnil (1)

0 %

31.12.2019

ex 2922 49 85

Dimetil 2-aminobenzen-1,4-dikarboksilat (CAS RN 5372-81-6)

0 %

31.12.2019

*ex 2922 49 85

D-(-)-Dihidrofenilglicin (CAS RN 26774-88-9)

0 %

31.12.2019

*ex 2922 50 00

1-[2-Amino-1-(4-metoksifenil)-etil]-cikloheksanol hidroklorid (CAS RN 130198-05-9)

0 %

31.12.2019

ex 2923 10 00

Kalcijev fosforil holin klorid tetra hidrat (CAS RN 72556-74-2)

0 %

31.12.2019

ex 2923 90 00

N,N,N-Trimetilanilin klorid (CAS RN 138-24-9)

0 %

31.12.2019

ex 2924 19 00

N-Etil N-Metilkarbamoil klorid (CAS RN 42252-34-6)

0 %

31.12.2019

ex 2924 29 98

2-(Trifluorometil)benzamid (CAS RN 360-64-5)

0 %

31.12.2019

ex 2924 29 98

2-[[2-(Benziloksikarbonilamino)acetil]amino]propionska kislina (CAS RN 3079-63-8)

0 %

31.12.2019

*ex 2924 29 98

2-Kloro-N-(2-etil-6-metilfenil)-N-(propan-2-iloksimetil)acetamid (CAS RN 86763-47-5)

0 %

31.12.2019

*ex 2924 29 98

3-Hidroksi-2-naftanilid (CAS RN 92-77-3)

0 %

31.12.2019

ex 2926 90 95

Ciflutrin (ISO) (CAS RN 68359-37-5) s čistoto 95 mas. % ali več

0 %

31.12.2019

ex 2926 90 95

Metilni ester 4-Ciano-2-nitrobenzojske kisline (CAS RN 52449-76-0)

0 %

31.12.2019

*ex 2926 90 95

2-(m-Benzoilfenil)propionnitril (CAS RN 42872-30-0)

0 %

31.12.2019

*ex 2926 90 95

1-(Cianoacetil)-3-etilsečnina (CAS RN 41078-06-2)

0 %

31.12.2015

*ex 2926 90 95

Esfenvalerat, s čistoto 83 mas. % ali več, v mešanicih lastnih izomerov (CAS RN 66230-04-4)

0 %

31.12.2019

*ex 2926 90 95

Metakrilonitril (CAS RN 126-98-7)

0 %

31.12.2019

*ex 2926 90 95

Klorotalonil (ISO) (CAS RN 1897-45-6)

0 %

31.12.2019

*ex 2926 90 95

Etil 2-ciano-2-etil-3-metilheksanoat (CAS RN 100453-11-0)

0 %

31.12.2019

ex 2927 00 00

C.C'-Azodi (formamid) (CAS RN 123-77-2) v obliki rumenega prahu s temperaturo razgradnje 180°C ali več, vendar ne več kot 220°C, ki se uporabljajo kot sredstvo za penjenje v proizvodnji termoplastičnih smol ter elastomerske in zamrežene polietilenske pene

0 %

31.12.2019

ex 2928 00 90

2-Amino- 3- (4-hidroksifenil) propanal semikarbazon hidroklorid

0 %

31.12.2019

*ex 2929 10 00

3,3'-Dimetilbifenil-4,4'-diil diizocianat (CAS RN 91-97-4)

0 %

31.12.2019

*ex 2930 90 99

3-Kloro-2-metilfenil metil sulfid (CAS RN 82961-52-2)

0 %

31.12.2019

*ex 2930 90 99

Dinatrijev heksametilen-1,6-bistiosulfat dihidrat (CAS RN 5719-73-3)

3 %

31.12.2019

*ex 2931 90 80

Butiletilmagnezij (CAS RN 62202-86-2), v obliki raztopine v heptanu

0 %

31.12.2018

*ex 2931 90 80

Dietilmetoksiboran (CAS RN 7397-46-8), v obliki raztopine v tetrahidrofuranu ali ne, v skladu z opombo 1e k poglavju 29 KN

0 %

31.12.2015

*ex 2931 90 80

Natrijev diizobutilditiofosfinat (CAS RN 13360-78-6) v vodni raztopini

0 %

31.12.2017

*ex 2931 90 80

Trietilboran (CAS RN 97-94-9)

0 %

31.12.2015

*ex 2931 90 80

Trioktilfosfin oksid (CAS RN 78-50-2)

0 %

31.12.2016

*ex 2931 90 80

Metilciklopentadienil manganov trikarbonil, ki ne vsebuje več kot 4,9 mas. % ciklopentadienil manganovega trikarbonila (CAS RN 12108-13-3)

0 %

31.12.2019

*ex 2931 90 80

Metil tris (2-pentanonoksim) silan (CAS RN 37859-55-5)

0 %

31.12.2019

*ex 2931 90 80

Dietilboranov izopropoksid (CAS RN 74953-03-0)

0 %

31.12.2015

*ex 2931 90 80

Di-terc-butilfosfat (CAS RN 819-19-2)

0 %

31.12.2018

*ex 2931 90 80

(Z)-Prop-1-en-1-ilfosfonska kislina (CAS RN 25383-06-6)

0 %

31.12.2017

*ex 2931 90 80

N-(Fosfonometil)iminodiocetna kislina (CAS RN 5994-61-6)

0 %

31.12.2019

*ex 2931 90 80

Bis(2,4,4-trimetilpentil)fosfinova kislina (CAS RN 83411-71-6)

0 %

31.12.2018

*ex 2931 90 80

Dimetil[dimetilsilildiindenil]hafnij (CAS RN 220492-55-7)

0 %

31.12.2019

*ex 2931 90 80

N,N-Dimetilanilin tetrakis(pentafluorofenil)borat (CAS RN 118612-00-3)

0 %

31.12.2019

*ex 2931 90 80

Fenilfosfonski diklorid (CAS RN 824-72-6)

0 %

31.12.2016

*ex 2931 90 80

Tetrakis(hidroksimetil)fosfonijev klorid (CAS RN 124-64-1)

0 %

31.12.2016

*ex 2931 90 80

Mešanica izomerov 9-ikozil-9-fosfabiciklo[3.3.1]nonan in 9-ikozil-9-fosfabiciklo[4.2.1]nonan

0 %

31.12.2018

*ex 2931 90 80

Tris(4-metilpentan-2-oksimino)metilsilan (CAS RN 37859-57-7)

0 %

31.12.2018

*ex 2931 90 80

Tetrabutilfosfonijev acetat, v obliki vodne raztopine (CAS RN 30345-49-4)

0 %

31.12.2019

*ex 2931 90 80

Trimetilsilan (CAS RN 993-07-7)

0 %

31.12.2016

*ex 2931 90 80

Trimetilboran (CAS RN 593-90-8)

0 %

31.12.2019

*ex 2931 90 80

3-(Hidroksifenilfosfinoil)propanojska kislina (CAS RN 14657-64-8)

0 %

31.12.2018

*ex 2932 19 00

Furan (CAS RN 110-00-9), s čistoto 99 mas. % ali več

0 %

31.12.2019

*ex 2932 19 00

2,2 di(tetrahidrofuril)propan (CAS RN 89686-69-1)

0 %

31.12.2019

*ex 2932 19 00

1,6-Dikloro-1,6-dideoksi-β-D-fruktofuranozil-4-kloro-4 deoksi-α-D-galaktopiranozid (CAS RN 56038-13-2)

0 %

31.12.2019

*ex 2932 19 00

Furfurilamin (CAS RN 617-89-0)

0 %

31.12.2019

ex 2932 99 00

Etofumesat (ISO) (CAS RN 26225-79-6) s čistoto 97 mas. % ali več

0 %

31.12.2019

ex 2933 19 90

Pirasulfotol (ISO) (CAS RN 365400-11-9) s čistoto 96 mas. % ali več

0 %

31.12.2019

ex 2933 19 90

3-Difluorometil-1-metil-1H-pirazol-4-karboksilna kislina (CAS RN 176969-34-9)

0 %

31.12.2019

*ex 2933 19 90

Fenpiroksimat (ISO) (CAS RN 134098-61-6)

0 %

31.12.2019

*ex 2933 19 90

Piraflufen-etil (ISO) (CAS RN 129630-19-9)

0 %

31.12.2019

*ex 2933 29 90

Triflumizol (ISO) (CAS RN 68694-11-1)

0 %

31.12.2019

ex 2933 29 90

Fenamidon (ISO) (CAS RN 161326-34-7) s čistoto 97 mas. % ali več

0 %

31.12.2019

2933 39 50

Fluoroksipir (ISO), metilni ester (CAS RN 69184-17-4)

0 %

31.12.2019

*ex 2933 39 99

Bakrov pirition v prahu (CAS RN 14915-37-8)

0 %

31.12.2015

ex 2933 39 99

Izonikotinska kislina (CAS RN 55-22-1)

0 %

31.12.2019

*ex 2933 39 99

2-Klorometil-4-metoksi-3,5-dimetilpiridin hidroklorid (CAS RN 86604-75-3)

0 %

31.12.2019

ex 2933 39 99

Etil-3-[(3-amino-4-metilamino-benzoil)-piridin-2-il-amino]-propionat (CAS RN 212322-56-0)

0 %

31.12.2019

*ex 2933 39 99

Fluazinam (ISO) (CAS RN 79622-59-6)

0 %

31.12.2019

ex 2933 39 99

3-Kloro-(5-trifluorometil)–2-piridinacetonitril (CAS RN 157764-10-8)

0 %

31.12.2019

*ex 2933 39 99

5-Difluorometoksi-2-[[(3,4-dimetoksi-2-piridil)metil]tio]-1H-benzimidazol (CAS RN 102625-64-9)

0 %

31.12.2019

*ex 2933 39 99

(-)-trans-4-(4'-Fluorofenil)-3-hidroksimetil-N-metilpiperidin (CAS RN 105812-81-5)

0 %

31.12.2015

*ex 2933 39 99

Flonikamid (ISO) (CAS RN 158062-67-0)

0 %

31.12.2019

*ex 2933 39 99

Piriproksifen (ISO),(CAS RN 95737-68-1) s čistoto 97 mas. % ali več

0 %

31.12.2019

ex 2933 49 10

4,7-Diklorokvinolin (CAS RN 86-98-6)

0 %

31.12.2019

ex 2933 59 95

4,6-Dikloro-5-fluoropirimidin (CAS RN 213265-83-9)

0 %

31.12.2019

ex 2933 59 95

6-Iodo-3-propil-2-tiokso-2,3-dihidrokvinazolin-4(1H)-on (CAS RN 200938-58-5)

0 %

31.12.2019

ex 2933 59 95

2-(4-(2-Hidroksietil)piperazin-1-il)etansulfonska kislina (CAS RN 7365-45-9)

0 %

31.12.2019

*ex 2933 59 95

1-[3-(Hidroksimetil)piridin-2-yl]-4-metil-2-fenilpiperazin (CAS RN 61337-89-1)

0 %

31.12.2019

*ex 2933 59 95

2-(2-Piperazin-1-iletoksi)etanol (CAS RN 13349-82-1)

0 %

31.12.2019

*ex 2933 59 95

1-Klorometil-4-fluoro-1,4-diazoniabiciklo[2.2.2]oktan bis(tetrafluoroborat) (CAS RN 140681-55-6)

0 %

31.12.2019

*ex 2933 59 95

(2R,3S/2S,3R)-3-(6-Kloro-5-fluoro pirimidin-4-il)-2-(2,4-difluorofenil)-1-(1H-1,2,4-triazol-1-il)butan-2-ol hidroklorid (CAS RN 188416-20-8)

0 %

31.12.2019

*ex 2933 79 00

3,3-pentametilen-4-butirolaktam (CAS RN 64744-50-9)

0 %

31.12.2019

ex 2933 99 80

Tebukonazol (ISO) (CAS RN 107534-96-3) s čistoto 95 mas. % ali več

0 %

31.12.2019

ex 2933 99 80

5,6-Dimetilbenzimidazol (CAS RN 582-60-5)

0 %

31.12.2019

ex 2933 99 80

Penkonazol (ISO) (CAS RN 66246-88-6)

0 %

31.12.2019

*ex 2933 99 80

8-Kloro-5,10-dihidro-11H-dibenzo [b,e] [1,4]diazepin-11-on (CAS RN 50892-62-1)

0 %

31.12.2019

*ex 2933 99 80

Piridaben (ISO) (CAS RN 96489-71-3)

0 %

31.12.2019

ex 2934 10 00

2-Cianimino-1,3-tiazolidin (CAS RN 26364-65-8)

0 %

31.12.2019

*ex 2934 10 00

Fostiazat (ISO) (CAS RN 98886-44-3)

0 %

31.12.2019

*ex 2934 99 90

Tiofen (CAS RN 110-02-1)

0 %

31.12.2019

ex 2934 99 90

Flufenacet (ISO) (CAS RN 142459-58-3) s čistoto 95 mas. % ali več

0 %

31.12.2019

ex 2934 99 90

4-Metilmorfolin 4-oksid v vodni raztopini (CAS RN 7529-22-8)

0 %

31.12.2019

ex 2934 99 90

2-(4-Hidroksifenil)-1-benzotiofen-6-ol (CAS RN 63676-22-2)

0 %

31.12.2019

ex 2934 99 90

2,2'-Oksibis(5,5-dimetil-1,3,2-dioksafosforinan)-2,2'-disulfid (CAS RN 4090-51-1)

0 %

31.12.2019

*ex 2934 99 90

Dibenzo[b,f][1,4]tiazepin-11(10H)-on (CAS RN 3159-07-7)

0 %

31.12.2019

*ex 2934 99 90

Flumioksazin (ISO),(CAS RN 103361-09-7) s čistoto 96 mas. % ali več

0 %

31.12.2019

*ex 2934 99 90

Etoksazol (ISO), (CAS RN 153233-91-1) s čistoto 94,8 mas. % ali več

0 %

31.12.2019

*ex 2935 00 90

Mešanica izomerov, ki sestoje iz N-etiltoluen-2-sulfonamida in N-etiltoluen-4-sulfonamida

0 %

31.12.2015

ex 2935 00 90

Orizalin (ISO) (CAS RN 19044-88-3)

0 %

31.12.2019

ex 2935 00 90

Halosulfuron-metil (ISO) (CAS RN 100784-20-1) s čistoto 98 mas. % ali več

0 %

31.12.2019

*ex 2935 00 90

2,4-Dikloro-5-sulfamoilbenzojska kislina (CAS RN 2736-23-4)

0 %

31.12.2019

*ex 2935 00 90

Nikosulfuron (ISO), (CAS RN 111991-09-4) s čistoto 91 mas. % ali več

0 %

31.12.2019

*ex 2935 00 90

[[4-[2-[[(3-Etil-2,5-dihidro-4-metil-2-okso-1H-pirol-1-il)karbonil]amino] etil]fenil]sulfonil]-etil ester karbamske kisline, (CAS RN 318515-70-7)

0 %

31.12.2019

ex 3204 11 00

N-(2-kloroetil)-4-[(2,6-dikloro-4-nitrofenil)azo]-N-etil-m-toluidin(CAS RN 63741-10-6)

0 %

31.12.2019

ex 3204 16 00

Barvilo Reactive Black 5 (CAS RN 17095-24-8) in preparati na osnovi tega barvila, ki vsebujejo 60 mas. % ali več, vendar ne več kot 75 %, barvila Reactive Black 5

0 %

31.12.2019

ex 3204 17 00

Barvilo C.I. Pigment Orange 64 (CAS RN 72102-84-2) in preparati na osnovi tega barvila, ki vsebujejo 90 mas. % ali več barvila C.I. Pigment Orange 64

0 %

31.12.2019

ex 3204 17 00

Barvilo C.I. Pigment Red 12 (CAS RN 6410-32-8) in preparati na osnovi tega barvila, ki vsebujejo 35 mas. % ali več barvila C.I. Pigment Red 12

0 %

31.12.2019

ex 3204 17 00

Barvilo C.I. Pigment Brown 41 (CAS RN 211502-16-8 ali CAS RN 68516-75-6)

0 %

31.12.2019

ex 3204 17 00

Barvilo C.I. Pigment Blue 15:4 (CAS RN 147-14-8) in preparati na osnovi tega barvila, ki vsebujejo 95 mas. % ali več organskega barvila

0 %

31.12.2019

*ex 3204 17 00

Barvilo C.I. Pigment Yellow 120 (CAS RN 29920-31-8) in preparati na osnovi tega barvila, ki vsebujejo 50 mas. % ali več barvila C.I. Pigment Yellow 120

0 %

31.12.2019

*ex 3204 17 00

Barvilo C.I. Pigment Yellow 180 (CAS RN 77804-81-0) in preparati na osnovi tega barvila, ki vsebujejo 90 mas. % ali več barvila C.I. Pigment Yellow 180

0 %

31.12.2019

*ex 3204 19 00

Fotokromatsko barvilo, 3-(4-butoksifenil-6,7-dimetoksi-3-(4-metoksifenil)-13,13-dimetil-3,13-dihidrobenzo[h]indeno[2,1-f]kromen-11-karbonitril

0 %

31.12.2015

ex 3204 19 00

Barvilo C.I. Solvent Violet 49 (CAS RN 205057-15-4)

0 %

31.12.2019

ex 3204 19 00

Preparat na osnovi rdečega barvila, v obliki mokre paste, ki vsebuje:

—	35 mas. % ali več, vendar ne več kot 40 mas. % derivatov 1-[[4-(fenilazo)fenil]azo]-2-naftol metil derivatov (CAS RN 70879-65-1)

—	ne več kot 3 mas. % 1-(fenilazo)2-naftol (CAS RN 842-07-9)

—	ne več kot 3 mas. % 1-[(2-metilfenil)azo]-2-naftol (CAS RN 2646-17-5)

—	55 mas. % ali več, vendar ne več kot 65 mas. % vode

0 %

31.12.2019

*ex 3204 19 00

Fotokromatsko barvilo, 4-(3-(4-butoksifenil)-6-metoksi-3-(4-metoksifenil)-13,13-dimetil-11-(trifluorometil)-3,13-dihidrobenzo[h]indeno[2,1-f]kromen-7-il)morfolin (CAS RN 1021540-64-6)

0 %

31.12.2019

*ex 3204 19 00

Fotokromatsko barvilo, N-heksil -6,7-dimetoksi-3,3-bis(4-metoksifenil)-13,13-dimetil-3,13-dihidrobenzo[h]indeno[2,1-f]kromen-11-karboksamid

0 %

31.12.2015

*ex 3204 19 00

Fotokromatsko barvilo, 4,4'-(13,13-dimetil-3,13-dihidrobenzo[h]indeno[2,1-f]kromen-3,3-diil)difenol

0 %

31.12.2015

*ex 3204 19 00

Fotokromatsko barvilo, 4-(4-(6,11-difluoro-13,13-dimetil-3-fenil-3,13-dihidrobenzo[h]indeno[2,1-f ]kromen-3-il)fenil)morfolin (CAS RN 1360882-72-6)

0 %

31.12.2015

ex 3206 19 00

Barvilo C.I. Pigment Blue 27 (CAS RN 14038-43-8)

0 %

31.12.2019

*ex 3206 49 70

Nevodna disperzija, ki vsebuje:

—	najmanj 57 mas. % in največ 63 mas. % aluminijevega oksida (CAS RN 1344-28-1),

—	najmanj 37 mas. % in največ 42 mas. % titanovega dioksida (CAS RN13463-67-7) ter

—	najmanj 1 mas. % in največ 2 mas. % trietoksioktil silana (CAS RN 2943-75-1)

0 %

31.12.2018

ex 3207 30 00

Tiskarska pasta, ki vsebuje

—	30 mas. % ali več, vendar ne več kot 50 mas. % srebra, in

—	8 mas. % ali več, vendar ne več kot 17 mas. % paladija

0 %

31.12.2019

*ex 3208 90 19

ex 3824 90 92

Polimer, sestavljen iz polikondenzata formaldehida in naftalenediola, kemijsko spremenjen z reakcijo z alkinskim halidom, raztopljenim v propilen glikol metil eter acetatu

0 %

31.12.2018

ex 3402 90 10

Površinsko aktivna zmes metiltri-C8-C10-alkilamonijevih kloridov

0 %

31.12.2019

*ex 3402 90 10

Površinsko aktivni preparat, ki vsebuje 2-etilheksiloksimetil oksiran

0 %

31.12.2015

*ex 3402 90 10

Površinsko aktivni preparat, ki vsebuje etoksiliran 2,4,7,9-tetrametil-5-decin-4,7-diol (CAS RN 9014-85-1)

0 %

31.12.2019

*ex 3506 91 00

Akrilni lepljivi premaz, občutljiv na pritisk, debeline 0,076 mm ali več, vendar ne več kot 0,127 mm, pripravljen v zvitkih širine 45,7 cm ali več, vendar ne več kot 132 cm, na zaščitni plasti z vrednostjo lepljivosti pri odstranitvi z najmanj 15N/25 mm (izmerjeno v skladu z ASTM D3330)

0 %

31.12.2019

ex 3507 90 90

Preparat proteaze Achromobacter lyticus (CAS RN 123175-82-6) za uporabo v proizvodnji človeškega inzulina in inzulinskega analoga (1)

0 %

31.12.2019

*ex 3701 30 00

Fotoobčutljiva plošča iz fotopolimerizirajoče plasti na poliestrski foliji skupne debeline več kot 0,43 mm, vendar ne več kot 3,18 mm

0 %

31.12.2019

*ex 3705 90 90

Fotomaske za fotografski prenos shem tokokrogov na polprevodniške rezine

0 %

31.12.2019

*ex 3707 10 00

Svetlobno občutljiva emulzija cikliziranega poliizoprena, ki vsebuje:

—	55 mas. % ali več, vendar ne več kot 75 mas. % ksilena in

—	12 mas. % ali več, vendar ne več kot 18 mas. % etilbenzena

0 %

31.12.2019

*ex 3707 10 00

Svetlobno občutljiva emulzija, ki vsebuje:

—	20 mas. % ali več, vendar ne več kot 45 mas. % kopolimerov akrilatov in/ali metakrilatov in derivatov hidroksistirena,

—	25 mas. % ali več, vendar ne več kot 50 mas. % organskega topila, ki vsebuje vsaj etil laktat in/ali propilen glikolmetileter acetat,

—	5 mas. % ali več, vendar ne več kot 30 mas. % akrilatov,

—	ne več kot 12 mas. % fotoiniciatorja

0 %

31.12.2019

*ex 3707 90 90

Protirefleksijski premaz v obliki vodne raztopine, ki vsebuje ne več kot:

—	2 mas. % alkil sulfonske kisline brez halogenov ter

—	5 mas. % fluoriranega polimera

0 %

31.12.2019

*ex 3707 90 90

Zvitki, ki vsebujejo:

—	suho plast fotoobčutljive akrilne smole,

—	na eni strani zaščitno folijo iz poli(etilen tereftalata)

—	in na drugi strani zaščitno folijo iz polietilena

0 %

31.12.2019

*ex 3808 91 90

Preparat, ki vsebuje endospore ali spore in proteinske kristale, pridobljene iz:

—	Bacillus thuringiensis Berliner podvrsteaizawai inkurstaki ali

—	Bacillus thuringiensis podvrste kurstaki ali

—	Bacillus thuringiensis podvrste israelensis ali

—	Bacillus thuringiensis podvrste aizawai ali

—	Bacillus thuringiensis podvrste tenebrionis

0 %

31.12.2019

*ex 3808 92 90

Pripravki na osnovi bakrovega piritiona (CAS RN 14915-37-8)

0 %

31.12.2019

*ex 3808 93 23

Herbicid, ki vsebuje aktivno snov flazasulfuron (ISO)

0 %

31.12.2019

*ex 3808 93 90

Pripravek v obliki zrnc, ki vsebuje:

—	38,8 mas. % ali več, vendar ne več kot 41,2 mas. % giberelina A3, ali

—	9,5 mas. % ali več, vendar ne več kot 10,5 mas. % giberelina A4 in A7

0 %

31.12.2019

*ex 3809 92 00

Sredstvo proti penjenju, sestavljeno iz mešanice oksidipropanola in 2,5,8,11-tetrametildodec-6-in-5,8-diola

0 %

31.12.2019

*ex 3811 19 00

Raztopina z več kot 61 mas. %, vendar ne več kot 63 mas. %, metilciklopentadienil manganovega trikarbonila v topilu aromatskega ogljikovodika, ki ne vsebuje več kot:

—	4,9 mas. % 1,2,4-trimetil-benzena,

—	4,9 mas. % naftalena in

—	0,5 mas. % 1,3,5-trimetil-benzena

0 %

31.12.2019

ex 3811 21 00

Aditivi, ki vsebujejo:

—	prebazične magnezijeve (C20-C24) alkilbenzensulfonate (CAS RN 231297-75-9) in

—	več kot 25 mas. %, vendar ne več kot 50 mas. % mineralnih olj,

s skupnim bazičnim številom več kot 350, vendar ne več kot 450, za uporabo v proizvodnji mazalnih olj (1)

0 %

31.12.2018

ex 3811 21 00

Aditivi, ki vsebujejo:

—	prebaznične kalcijeve petrolej sulfonate(CAS 68783-96-0) z vsebnostjo sulfonata 15 mas. % ali več, vendar ne več kot 30 mas. %, in

—	40 mas. %, vendar ne več kot 60 mas. % mineralnih olj,

s skupnim bazičnim številom 280 ali več, vendar ne več kot 420, za uporabo v proizvodnji mazalnih olj (1)

0 %

31.12.2019

ex 3811 21 00

Aditivi, ki vsebujejo:

—	kalcijev polipropilbenzenesulfonat (CAS RN 75975-85-8) z nizkobazičnim številom in

—	več kot 40 mas. %, vendar ne več kot 60 mas. % mineralnih olj,

s skupnim bazičnim številom več kot 10, vendar ne več kot 25, za uporabo v proizvodnji mazalnih olj (1)

0 %

31.12.2019

ex 3811 21 00

Aditivi, ki vsebujejo:

—	mešanico na podlagi poliizobutilen sukcinimida in

—	več kot 40 mas. %, toda ne več kot 50 mas. % mineralnih olj,

in imajo skupno bazično število največ 40 ter se uporabljajo pri proizvodnji mazalnih olj (1)

0 %

31.12.2019

ex 3811 21 00

Aditivi, ki vsebujejo:

—	prebazično mešanico kalcijevih petrolej sulfonatov(CAS RN 61789-86-4) in sintetičnih kalcijevih alkilbenzensulfonatov (CAS RN 68584-23-6 in CAS RN 70024-69-0) s skupno vsebnostjo sulfonata 15 mas. % ali več, vendar ne več kot 25 mas. %, in

—	več kot 40 mas. %, vendar ne več kot 60 mas. % mineralnih olj,

s skupnim bazičnim številom 280 ali več, vendar ne več kot 320, za uporabo v proizvodnji mazalnih olj (1)

0 %

31.12.2019

ex 3811 21 00

Aditivi, ki vsebujejo:

—	mešanico na podlagi poliizobutilen sukcinimida (CAS RN 160610-76-4) in

—	več kot 35 mas. %, toda ne več kot 50 mas. % mineralnih olj,

ter imajo vsebnost žvepla več kot 0,7 mas. %, toda ne več kot 1,3 mas. %, imajo skupno bazično število največ 8 in se uporabljajo pri proizvodnji mazalnih olj (1)

0 %

31.12.2019

ex 3811 29 00

Aditivi, ki vsebujejo:

—	proizvode iz reakcije razvejanega heptil fenola s formaldehidom, ogljikovim disulfidom in hidrazinom (CAS RN 93925-00-9) in

—	z vsebnostjo več kot 15 mas. %, vendar ne več kot 28 mas. % lahkega aromatičnega naftnega topila,

za uporabo v proizvodnji mazalnih olj (1)

0 %

31.12.2019

ex 3811 29 00

Aditivi, ki vsebujejo vsaj soli primarnih amino ter mono in dialkil fosfornih kislin ter se uporabljajo pri proizvodnji mazalnih olj (1)

0 %

31.12.2019

ex 3811 29 00

Aditivi, ki vsebujejo mešanico na podlagi imidazolina (CAS RN 68784-17-8) in se uporabljajo pri proizvodnji mazalnih olj (1)

0 %

31.12.2019

ex 3811 29 00

Dodatki, sestavljeni iz mešanice (C7-C9) dialkil adipatov, kjer diizooktil adipat (CAS RN 1330-86-5) predstavlja več kot 85 mas. % mešanice, za uporabo v proizvodnji mazalnih olj (1)

0 %

31.12.2019

ex 3811 29 00

Dodatki, sestavljeni iz reakcijskih produktov difenilamina in razvejanih nonenov:

—	z vsebnostjo več kot 28 mas. %, vendar ne več kot 35 mas. % 4-monononildifenilamina in

—	z vsebnostjo več kot 50 %, vendar ne več kot 65 mas. % 4,4'-dinonildifenilamina,

—	s skupnim masnim deležem 2,4-dinonildifenilamina in 2,4'-dinonildifenilamina, ki ne znaša več kot 5 %,

za uporabo v proizvodnji mazalnih olj (1)

0 %

31.12.2019

*ex 3812 30 80

Stabilizatorji spojin, ki sestojijo iz 15 mas. % ali več, vendar ne vec kot 40 mas. % natrijevega perklorata in ne več kot 70 mas. % 2-(2-metoksietoksi)etanola

0 %

31.12.2019

*ex 3815 90 90

Katalizator, ki vsebuje mešanico (2-hidroksipropil)trimetilamonijevega formata in dipropilenskih glikolov

0 %

31.12.2019

*ex 3815 90 90

Katalizator, ki sestoji predvsem iz dinonilnaftalendisulfonske kisline, v obliki raztopine v izobutanolu

0 %

31.12.2015

*ex 3824 90 92

Mešanica izomerov divinilbenzena in izomerov etilvinilbenzena, ki vsebuje 56 mas. % ali več, vendar ne več kot 85 mas. % divinilbenzena (CAS RN 1321-74-0)

0 %

31.12.2019

*ex 3824 90 92

ex 3824 90 93

Sredstva proti rjavenju, ki sestoje iz soli dinonilnaftalensulfonske kisline bodisi:

—	na nosilcu iz mineralnih voskov, kemično modificiranimi ali ne, ali

—	v obliki raztopine v organskem topilu

0 %

31.12.2018

*ex 3824 90 92

Oligomer iz tetrafluoretilena z eno jodoetilno končno skupino

0 %

31.12.2018

*ex 3824 90 92

Pripravki, ki vsebujejo vsaj 92 mas. %, vendar ne več kot 96,5 mas. % 1,3:2,4-bis-O-(4-metilbenziliden)-D-glucitola, in vsebujejo tudi derivate karboksilne kisline in alkil sulfat

0 %

31.12.2016

*ex 3824 90 92

Kalcijev fosfonat fenat, raztopljen v mineralnem olju

0 %

31.12.2016

*ex 3824 90 92

Mešanica s 65 mas. % ali več, vendar ne več kot 90 mas. %, acetatov 3-butilen-1,2-diola

0 %

31.12.2018

*ex 3824 90 92

Pripravki, ki vsebujejo ne manj kot 47 mas. % 1,3:2,4-bis-O-benziliden-D-glucitola

0 %

31.12.2016

*ex 3824 90 92

Mešanica, ki vsebuje dva ali tri naslednje akrilate:

—	uretan akrilate,

—	tripropilen glikoldiakrilat,

—	etoksiliran bisfenol A akrilat in

—	poli(etileneglikol) 400 diakrilat

0 %

31.12.2015

*ex 3824 90 92

Raztopina (klorometil)bis(4-fluorofenil)metilsilana z nominalno koncentracijo 65 % v toluenu

0 %

31.12.2015

*ex 3824 90 92

Preparat tetrahidro-α-(1-naftilmetil)furan-2-propionske kisline (CAS RN 25379-26-4) v toluenu

0 %

31.12.2018

*ex 3824 90 92

Preparat, ki sestoji iz mešanice 2,4,7,9-tetrametildeka-5-in-4,7-diola in propan-2-ola

0 %

31.12.2015

*ex 3824 90 92

Preparat z vsebnostjo:

—	85 mas. % ali več, vendar ne več kot 95 mas. %, α-4-(2-ciano-2-butoksikarbonil)vinil-2-metoksi-fenil-ω-hidroksiheksa(oksietilena) in

—	5 mas. % ali več, vendar ne več kot 15 mas. %, polioksietilen (20) sorbitan monopalmitata

0 %

31.12.2015

*ex 3824 90 92

Pripravek, ki sestoji pretežno iz γ-butirolaktona in kvaternih amonijevih soli, za proizvodnjo elektrolitskih kondenzatorjev (1)

0 %

31.12.2018

*ex 3824 90 92

Dietilmetoksiboran (CAS RN 7397-46-8) v obliki raztopine v tetrahidrofuranu

0 %

31.12.2015

*ex 3824 90 92

Pripravek, ki vsebuje:

—	trioktilfosfin oksid (CAS RN 78-50-2),

—	dioktilheksilfosfin oksid (CAS RN 31160-66-4),

—	oktildiheksilfosfin oksid (CAS RN 31160-64-2) in

—	triheksilfosfin oksid (CAS RN 3084-48-8)

0 %

31.12.2016

*ex 3824 90 92

Zmes:

—	3,3-bis(2-metil-1-oktil-1H-indol-3-il)ftalida (CAS RN 50292-95-0) in

—	etil-6'- (dietilamino)-3-okso-spiro-[izobenzofuran-1(3H), 9'-[9H]ksanten]-2'-karboksilata (CAS RN 154306-60-2)

0 %

31.12.2017

*ex 3824 90 92

Pripravek na osnovi 2,5,8,11-tetrametil-6-dodecin-5,8-diol etoksilata (CAS RN 169117-72-0)

0 %

31.12.2017

*ex 3824 90 92

Pripravek na osnovi alkilkarbonata, ki vsebuje tudi absorber UV žarkov, ki se uporablja pri proizvodnji leč za očala (1)

0 %

31.12.2017

*ex 3824 90 92

Mešanica, ki vsebuje 40 mas. % ali več, vendar ne več kot 50 mas. % 2-hidroksietil metakrilata in 40 mas. % ali več, vendar ne več kot 50 mas. % glicerinskih estrov borove kisline

0 %

31.12.2018

*ex 3824 90 92

Pripravek, ki je sestavljen iz:

—	dipropilen glikola,

—	tripropilen glikola,

—	tetrapropilen glikola in

—	pentapropilen glikola

0 %

31.12.2017

*ex 3824 90 92

Preparati, ki sestoje predvsem iz etilen glikola in:

—	dietilen glikola, dodekandiojske kisline in vodne raztopine amoniaka ali

—	N,N-dimetilformamida ali

—	γ-butirolaktona ali

—	silicijevega oksida ali

—	amonijevega hidrogen azelata ali

—	amonijevega hidrogen azelata in silicijevega oksida ali

—	dodekandiojske kisline, vodne raztopine amoniaka in silicijevega oksida,

za proizvodnjo elektrolitskih kondenzatorjev (1)

0 %

31.12.2018

*ex 3824 90 92

Poli(tetrametilen glikol) bis[(9-okso-9H-tioksanten-1-iloksi)acetat] s povprečno dolžino polimerne verige manj kot 5 monomernih enot (CAS RN 813452-37-8)

0 %

31.12.2015

*ex 3824 90 92

Aditivi za barve in premaze, ki vsebujejo:

—	zmes estrov fosforne kisline, pridobljenih v reakciji fosforjevega anhidrida s 4-(1,1-dimetil propil)fenolom, in kopolimerov stirena in alilalkohola (CAS RN 84605-27-6) ter

—	30 ali več mas. %, toda ne več kot 35 mas. % izobutil alkohola

0 %

31.12.2018

*ex 3824 90 92

Poli(tetrametilen glikol) bis[(2-benzoil-fenoksi)acetat] s povprečno dolžino polimerne verige manj kot 5 monomernih enot

0 %

31.12.2019

*ex 3824 90 92

Poli(etilen glikol) bis(p-dimetil)aminobenzoat s povprečno dolžino polimerne verige manj kot 5 monomernih enot

0 %

31.12.2019

*ex 3824 90 92

2-Hidroksibenzonitril, v obliki raztopine v N,N-dimetilformamida, ki vsebuje 45 mas. % ali več, vendar ne več kot 55 mas. % 2-hidroksibenzonitrila

0 %

31.12.2018

*ex 3824 90 92

Kalijev terc-butanolat (CAS RN 865-47-4) v obliki raztopine v tetrahidrofuranu

0 %

31.12.2018

*ex 3824 90 92

N2-[1-(S)-Etoksikarbonil-3-fenilpropil]-N6-trifluoroacetil-L-lizil-N2-karboksi anhidrid v raztopini diklorometana pri 37 %

0 %

31.12.2015

*ex 3824 90 92

3',4',5'-Trifluorobifenil-2-amin, raztopljen v toluenu, ki vsebuje 80 mas. % ali več, vendar ne več kot 90 mas. % 3',4',5'-trifluorobifenil-2-amina

0 %

31.12.2015

*ex 3824 90 92

α-Fenoksikarbonil-ω-fenoksipoli[oksi(2,6-dibromo-1,4-fenilen) izopropiliden(3,5-dibromo-1,4-fenilen)oksikarbonil]

0 %

31.12.2018

*ex 3824 90 92

Preparat, ki vsebuje:

—	89 mas. % ali več, vendar ne več kot 98,9 mas. % 1,2,3-trideoksi-4,6:5,7-bis-O-[(4-propilfenil)metilen]-nonitola;

—	0,1 mas. % ali več, vendar ne več kot 1 mas. % barvil;

—	1mas. % ali več, vendar ne več kot 10mas. % fluoropolimerov

0 %

31.12.2016

*ex 3824 90 92

Mešanica primarnih terc-alkilaminov

0 %

31.12.2019

*ex 3824 90 92

Zmes 80 % (± 10 %) 1-[2-(2-aminobutoksi)etoksi]but-2-ilamina in 20 % (±10 %) 1-({[2-(2-aminobutoksi)etoksi]metil} propoksi)but-2-ilamina

0 %

31.12.2019

*ex 3824 90 92

Preparat, ki vsebuje:

—	najmanj 80 mas. % in največ 90 mas. % (S)-α-hidroksi-3-fenoksi-benzenacetonitrila (CAS RN 61826-76-4) in

—	najmanj 10 mas. % in največ 20 mas. % toluena (CAS RN 108-88-3)

0 %

31.12.2018

*ex 3824 90 92

Derivati N-(2-feniletil)-1,3-benzendimetanamina (CAS RN 404362-22-7)

0 %

31.12.2018

*ex 3824 90 92

α-(2,4,6-Tribromofenil)-ω-(2,4,6-tribromofenoksi)poli[oksi(2,6-dibromo-1,4-fenilen)izopropiliden(3,5-dibromo-1,4-fenilen)oksikarbonil]

0 %

31.12.2018

*ex 3824 90 92

C6-24 in C16-18-estri nenasičenih maščobnih kislin s saharozo (saharozin polisojat) (CAS RN 93571-82-5)

0 %

31.12.2018

*ex 3824 90 92

ex 3906 90 90

Vodna raztopina polimerov in amoniaka, sestavljena iz:

—	0,1 mas. % amoniaka ali več, vendar ne več kot 0,5 mas. % (CAS RN 1336-21-6), ter

—	0,3 mas. % polikarboksilata ali več, vendar ne več kot 10 mas. % (linearni polimeri akrilne kisline)

0 %

31.12.2018

*ex 3824 90 92

Preparat z vsebnostjo 10 mas. % ali več, vendar ne več kot 20 mas. % litijevega heksafluorofosfata ali 5 mas. % ali več, vendar ne več kot 10 mas. % litijevega perklorata v mešanicah organskih topil

0 %

31.12.2018

*ex 3824 90 92

Kompleksi iz dietilen glikol propilen glikol trietanolamin titanata (CAS RN 68784-48-5), raztopljeni v dietilen glikolu (CAS RN 111-46-6)

0 %

31.12.2017

*ex 3824 90 92

Preparat, ki vsebuje:

—	50 mas. % (±2 mas. %) bis-alkoksilat etil acetoacetata aluminijevih kelatov,

—	v raztopini iz olja za tiskarske barve (belega mineralnega olja)

z vreliščem najmanj 160 °C, vendar največ 180 °C

0 %

31.12.2018

*ex 3824 90 92

ex 3824 90 93

Zmes tekočih kristalov za uporabo pri proizvodnji prikazovalnikov (1)

0 %

31.12.2017

*ex 3824 90 93

Parafin s stopnjo kloriranja 70 % ali več

0 %

31.12.2019

*ex 3824 90 93

Mešanica bis{4-(3-(3-fenoksikarbonilamino)tolil)ureido}fenilsulfona, difeniltoluen-2,4-dikarbamata in 1-[4-(4-aminobenzensulfonil)-fenil]-3-(3-fenoksikarbonilamino-tolil)-sečnine

0 %

31.12.2018

*ex 3824 90 93

Preparat, ki sestoji iz 83 mas. % ali več 3a,4,7,7a-tetrahidro-4,7-metanoindiena (diciklopentadiena), sintetičnega kavčuka, ki vsebujejo ali ne vsebujejo 7 mas. % ali več triciklopentadiena in:

—	bodisi aluminij alkilno spojino ali

—	organski kompleks z volframom ali

—	organski kompleks z molibdenom

0 %

31.12.2018

*ex 3824 90 93

2,4,7,9-Tetrametildeka-5-in-4,7-diol, hidroksietiliran

0 %

31.12.2019

*ex 3824 90 93

Cinkov dimetakrilat (CAS RN 13189-00-9), ki ne vsebuje več kot 2,5 mas. % 2,6-di-terc-butil-alfa-dimetil amino-p-kresola (CAS RN 88-27-7), v obliki prahu

0 %

31.12.2018

*ex 3824 90 93

Mešanica fitosterolov, ki ni v obliki prahu in vsebuje:

—	75 mas. % ali več sterolov

—	ne več kot 25 mas. % stanolov

za uporabo v proizvodnji stanolov/sterolov ali estrov stanolov/sterolov (1)

0 %

31.12.2017

*ex 3824 90 93

Mešanica fitosterolov iz lesa in olj na osnovi lesnega olja (talovega olja) v obliki prahu z velikostjo delcev ne več kot 300 μm, ki vsebuje:

—	60 mas. % ali več, vendar ne več kot 80 mas. % sitosterolov,

—	ne več kot 15 mas. % kampesterolov,

—	ne več kot 5 mas. % stigmasterolov,

—	ne več kot 15 mas. % betasitostanolov

0 %

31.12.2017

*ex 3824 90 93

Oligomerni reakcijski produkt iz bis (4-hidroksifenil) sulfona in 1,1'-oksibis(2-kloroetana)

0 %

31.12.2019

*ex 3824 90 93

Oligomer iz tetrafluoretilena s končno skupino iz tetrafluorojodoetila

0 %

31.12.2018

*ex 3824 90 93

Mešanica fitosterolov, v obliki kosmičev in kroglic, ki vsebuje 80 mas. % ali več sterolov in ne več kot 4 mas. % stanolov

0 %

31.12.2019

*ex 3824 90 93

Mešanica prahov, ki vsebuje:

—	85 mas. % ali več cinkovega diakrilata (CAS RN 14643-87-9),

—	in ne več kot 5 mas. % 2,6-di-terc-butil-alfa-dimetilamino-p-krezol (CAS RN 88-27-7)

0 %

31.12.2018

*ex 3824 90 93

ex 3824 90 96

Film, ki sestoji iz barijevega ali kalcijevega oksida in titanovega ali cirkonijevega oksida, pomešanih z vezivi

0 %

31.12.2019

*ex 3824 90 93

ex 3824 90 96

Pripravek, ki vsebuje:

—	C,C'-azodi(formamid) (CAS RN 123-77-3),

—	magnezijev oksid (CAS RN 1309-48-4) in

—	cinkov bis(p-toluen sulfinat) (CAS RN 24345-02-6)

v katerem se tvori plin iz C,C'-azodi (formamida) pri 135 °C

0 %

31.12.2017

*ex 3824 90 93

ex 3824 90 96

Delci silicijevega dioksida, na katere so s kovalentno vezjo vezane organske spojine, za uporabo v proizvodnji kolon za visoko ločljivo tekočinsko kromatografijo (HPLC) in kartuše za pripravo vzorcev (1)

0 %

31.12.2018

*ex 3824 90 96

Kalcinirani boksit (ognjevaren)

0 %

31.12.2018

*ex 3824 90 96

Stukturiran silicijev aluminijev fosfat

0 %

31.12.2019

*ex 3824 90 96

Vodna disperzija, ki vsebuje:

—	76 mas. % (± 0,5 %) silicijevega karbida (CAS RN 409-21-2)

—	4,6 mas. % (± 0,05 %) aluminijevega oksida (CAS RN 1344-28-1) in

—	2,4 mas. % (± 0,05 %) itrijevega oksida (CAS RN 1314-36-9)

0 %

31.12.2016

*ex 3824 90 96

Zmes:

—	bazični cirkonijev karbonat (CAS RN 57219-64-4) in

—	cerijev karbonat (CAS RN 537-01-9)

0 %

31.12.2016

*ex 3824 90 96

Mešanica kovinskih oksidov, v obliki prahu, ki vsebuje:

—	5 mas. % ali več barija, neodima ali magnezija in 15 mas. % ali več titana ali

—	30 mas. % ali več svinca in 5 mas. % ali več niobija,

za uporabo pri proizvodnji dielektričnih plasti, ali kot dielektrični materiali za proizvodnjo večplastnih keramičnih kondenzatorjev (1)

0 %

31.12.2018

*ex 3824 90 96

Nikljev hidroksid, dopiran z 12 mas. % ali več, vendar ne več kot 18 mas. %, cinkovega hidroksida in kobaltovega hidroksida, ki se uporablja za proizvodnjo pozitivnih elektrod za akumulatorje

0 %

31.12.2017

*ex 3824 90 96

Pomožna snov v prahu, ki vsebuje:

—	ferit (železov oksid), (CAS RN 1309-37-1),

—	manganov oksid, (CAS RN 1344-43-0),

—	magnezijev oksid, (CAS RN 1309-48-4),

—	kopolimer stirena z akrilatom,

ki se meša s tonerjem v prahu pri proizvodnji kartuš s črnilom ali tonerjev za faksimilne naprave, računalniške tiskalnike in kopirne stroje. (1)

0 %

31.12.2018

*ex 3824 90 96

Taljeni magnezijev oksid, ki vsebuje ali več 15 mas. % dikromovega trioksida

0 %

31.12.2016

*ex 3824 90 96

Katalizator, ki vsebuje:

—	52 mas. % (± 10 %) bakrovega(I) oksida (CAS RN 1317-39-1),

—	38 mas. % (± 10 %) bakrovega(II) oksida (CAS RN 1317-38-0) in

—	10 mas. % (± 5 %) čistega bakra (CAS RN 7440-50-8)

0 %

31.12.2018

*ex 3824 90 96

Aluminij-natrijev silikat, v obliki kroglic s premerom:

—	1,6 mm ali več, vendar ne več kot 3,4mm ali

—	4 mm ali več, vendar ne več kot 6 mm

0 %

31.12.2018

*ex 3824 90 96

Reakcijski produkt, ki vsebuje:

—	1 mas. % ali več, vendar ne več kot 40 mas. % molibden oksida,

—	10 mas. % ali več, vendar ne več kot 50 mas. % nikljevega oksida,

—	30 mas. % ali več, vendar ne več kot 70 mas. % volframovega oksida

0 %

31.12.2019

*ex 3824 90 96

Votle kroglice iz taljenega alumosilikata z vsebnostjo 65-80 mas. % amorfnega alumosilikata, ki imajo naslednje značilnosti:

—	tališče med 1 600 °C in 1 800 °C,

—	gostoto 0,6–0,8 g/cm3,

za uporabo pri izdelavi filtrov za zaščito pred delci za motorna vozila (1)

0 %

31.12.2018

*ex 3824 90 96

Preparat, sestavljen iz 2,4,7,9-tetrametildec-5-in-4,7-diola in silicijevega dioksida

0 %

31.12.2019

*ex 3824 90 96

Pasta, ki vsebuje:

—	75 mas. % ali več bakra, vendar ne več kot 85 mas. %,

—	anorganske okside,

—	etil celulozo, in

—

topilo

0 %

31.12.2017

*ex 3824 90 96

Platinov oksid (CAS RN 12035-82-4) na poroznem nosilcu iz aluminijevega oksida (CAS RN 1344-28-1), ki vsebuje:

—	0,1 mas. % ali več, vendar ne več kot 1 mas. % platine in

—	0,5 mas. % ali več, vendar ne več kot 5 mas. % etilaluminijevega diklorida (CAS RN 563-43-9)

0 %

31.12.2017

*ex 3901 10 10

Linearni polietilen nizke gostote (LLDPE) (CAS RN 9002-88-4) v obliki prahu:

—	s 5 mas. % komonomera ali manj,

—	s stopnjo pretoka taline 15 g/10 min ali več, vendar ne več kot 60 g/10 min, ter

—	z gostoto 0,924 g/cm3 ali več, vendar ne več kot 0,928 g/cm3

0 %

30.06.2015

ex 3901 10 10

ex 3901 90 90

Linearni polietilen-1-buten nizke gostote z visoko stopnjo pretoka/LLDPE (CAS RN 25087-34-7) v obliki prahu s

—	stopnjo pretoka taline (MFR 190 °C/2,16 kg) 16 g/10 min ali več, vendar ne več kot 24 g/10 min,

—	gostoto (ASTM D 1505) 0,922 g/cm3 ali več, vendar ne več kot 0,926 g/cm3 in

—	temperaturo mehčanja po metodi vicat najmanj 94 °C

0 %

30.06.2015

*ex 3901 90 90

Linearni polietilen nizke gostote (LLDPE) (CAS RN 9002-88-4) v obliki prahu:

—	z več kot 5 mas. % komonomera, vendar ne več kot 8 mas. %,

—	s stopnjo pretoka taline 15 g/10 min ali več, vendar ne več kot 60 g/10 min, ter

—	z gostoto 0,924 g/cm3 ali več, vendar ne več kot 0,928 g/cm3

0 %

30.06.2015

*ex 3901 90 90

Kopolimer samo etilena in 1-heksena (CAS RN 25213-02-9):

—	ki vsebuje več kot 5 mas. %, vendar ne več kot 20 mas. % 1-heksena,

—	z masno gostoto, ki ne presega 0,93,

—	izdelan z uporabo organokovinskega katalizatorja

0 %

30.06.2015

*ex 3902 10 00

Polipropilen, ki ne vsebuje mehčalca:

—	z natezno trdnostjo 32–60 MPa (kot je opredeljeno z metodo ASTM D638);

—	z upogibno trdnostjo 50–90 MPa (kot je opredeljeno z metodo ASTM D790);

—	s stopnjo pretoka taline pri 230 °C/ 2,16 kg pri 5–15 g/10 min (kot je opredeljeno z metodo ASTM D1238);

—	z vsebnostjo polipropilena 40 mas. % ali več, vendar ne več kot 80 mas. %,

—	z vsebnostjo steklenih vlaken 10 mas. % ali več, vendar ne več kot 30 mas. %,

—	z vsebnostjo sljude 10 mas. % ali več, vendar ne več kot 30 mas. %

0 %

31.12.2019

*ex 3902 90 90

Nehidrogenirane 100 % alifatske smole (polimer) z naslednjimi značilnostmi:

—	tekoče pri sobni temperaturi,

—	pridobljene s kationsko polimerizacijo C-5 alkenov monomerov,

—	s številčnim povprečjem molekulske mase (Mn) 370 (± 50),

—	s tehtanim povprečjem molekulske mase (Mw) 500 (± 100)

0 %

31.12.2019

*ex 3903 19 00

Kristalinični polistiren s tališčem 268 °C ali več, vendar ne več kot 272 °C, in strdiščem pri 232 °C ali več, vendar ne več kot 242 °C, ki lahko vsebuje dodatke in polnilo

0 %

31.12.2016

*ex 3903 90 90

Kopolimer v obliki zrnc, ki vsebuje:

—	78 ± 4 mas. % stirena,

—	9 ± 2 mas. % n-butil akrilata,

—	11 ± 3 mas. % n-butil metakrilata,

—	1,5 ± 0,7 mas. % metakrilne kisline in

—	0,01 mas. % ali več, vendar ne več kot 2,5 mas. % poliolefinskega voska

0 %

31.12.2016

*ex 3903 90 90

Kopolimer v obliki zrnc, ki vsebuje:

—	83 ±3 mas. % stirena,

—	7 ±2 mas. % n-butil akrilata,

—	9 ±2 mas. % n-butil metakrilata in

—	0,01 mas. % ali več, vendar ne več kot 1 mas. % poliolefinskega voska

0 %

31.12.2016

*ex 3903 90 90

Kopolimer v obliki zrnc, ki vsebuje:

—	82 ±6 mas. % stirena,

—	13,5 ±3 mas. % n-butil akrilata,

—	1 ±0,5 mas. % metakrilne kisline in

—	0,01 mas. % ali več, vendar ne več kot 8,5 mas. % poliolefinskega voska

0 %

31.12.2016

*ex 3904 10 00

Poli(vinil klorid) v prahu, nepomešan z drugimi snovmi ali brez vsebnosti kakršnih koli monomerov vinil acetata:

—	s stopnjo polimerizacije 1 000 (± 300) monomernih enot,

—	s koeficientom prehajanja toplote (vrednost K) 60 ali več, vendar ne več kot 70,

—	z vsebnostjo hlapnih snovi manj kot 2,00 mas. %,

—	z deležem ostanka na situ s širino rež 120 μm ne več kot 1 mas. %,

za uporabo v proizvodnji separatorjev v baterijah (1)

0 %

31.12.2019

*ex 3904 50 90

Kopolimer vinilidenklorida in metakrilata za uporabo v proizvodnji monofilamentov (1)

0 %

31.12.2019

*ex 3906 90 90

Poli(alkil akrilat) z estersko alkilno verigo z 10 do 30 ogljikovimi atomi

0 %

31.12.2019

ex 3906 90 90

Preparat, ki vsebuje:

—	33 mas. % ali več, vendar ne več kot 37 mas. % butil metakrilata – kopolimera metakrilne kisline,

—	24 mas. % ali več, vendar ne več kot 28 mas. % propilen glikola, in

—	37 mas. % ali več, vendar ne več kot 41 mas. % vode

0 %

31.12.2019

ex 3907 20 20

ex 3907 20 99

Poli(p-fenilen oksid) v obliki prahu

—	s točko posteklenitve pri 210 °C,

—	z masnim povprečjem molekulske mase (Mw) 35 000 ali več, vendar ne več kot 80 000 ,

—	z inherentno viskoznostjo 0,2 ali več, vendar ne več kot 0,6 dl/gram

0 %

31.12.2019

ex 3907 20 99

α-[3-(3-Maleimido-1-oksopropil)amino]propil-ω-metoksi, polioksietilen (CAS RN 883993-35-9)

0 %

31.12.2019

ex 3907 40 00

Polikarbonat iz fosgena in bisfenola A:

—	ki vsebuje 12 mas. % ali več, vendar ne več kot 26 mas. % kopolimera iz izoftaloilovega klorida, tetraftaloilovega klorida in rezorcinola,

—	s končnimi skupinami p-kumilfenola in

—	z masnim povprečjem molekulske mase (Mw) 29 900 ali več, vendar ne več kot 31 900

0 %

31.12.2019

ex 3907 40 00

Polikarbonat iz ogljikovega diklorida, 4,4'-(1-metiletiliden)bis[2,6-dibromofenol] in 4,4'-(1-metiletiliden)bis[fenol]a s končnimi skupinami 4-(1-metil-1-feniletil)fenola

0 %

31.12.2019

*ex 3907 91 90

Predpolimer dialil ftalata, v obliku prahu

0 %

31.12.2019

ex 3907 99 90

Polikarbonat iz fosgena, bisfenola A, rezorcinola, izoftaloilovega klorida, tetraftaloilovega klorida in polisiloksana, s končnimi skupinami p-kumilfenola in z masnim povprečjem molekulske mase (Mw) 24 100 ali več, vendar ne več kot 25 900

0 %

31.12.2019

*ex 3907 99 90

Kopolimer poli(etilentereftalata) in cikloheksan dimetanola, ki vsebuje več kot 10 mas. % cikloheksan dimetanola

0 %

31.12.2019

*ex 3909 50 90

Tekoči fotopolimer, ki se utrjuje z UV svetlobo, sestavljen iz mešanice

—	60 mas. % ali več dvofunkcionalnih akrilnih poliuretanskih oligomerov in

—	30 mas. % (± 8 %) monofunkcionalnih in trifunkcionalnih (meta) akrilatov,in

—	10 mas. % (± 3 %) hidroksilno funkcionalnih monofunkcionalnih (meta) akrilatov

0 %

31.12.2019

ex 3909 50 90

Preparat, ki vsebuje:

—	14 mas. % ali več, vendar ne več kot 18 mas. % etoksiliranega poliuretana, modificiranega z hidrofobnimi skupinami,

—	3 mas. % ali več, vendar ne več kot 5 mas. % encimsko modificiranega škroba, in

—	77 mas. % ali več, vendar ne več kot 83 mas. % vode

0 %

31.12.2019

ex 3909 50 90

Preparat, ki vsebuje:

—	16 mas. % ali več, vendar ne več kot 20 mas. % etoksiliranega poliuretana, modificiranega z hidrofobnimi skupinami,

—	19 mas. % ali več, vendar ne več kot 23 mas. % dietilen glikol butil etra, in

—	60 mas. % ali več, vendar ne več kot 64 mas. % vode

0 %

31.12.2019

ex 3909 50 90

Preparat, ki vsebuje:

—	34 mas. % ali več, vendar ne več kot 36 mas. % etoksiliranega poliuretana, modificiranega z hidrofobnimi skupinami,

—	37 mas. % ali več, vendar ne več kot 39 % propilen glikola, in

—	26 mas. % ali več, vendar ne več kot 28 mas. % vode

0 %

31.12.2019

*ex 3910 00 00

Polidimetilsiloksan, s polietilenglikol in trifluoropropil nadomestilom ali brez, z metakrilatnimi končnimi skupinami

0 %

31.12.2019

ex 3910 00 00

Monometacriloksipropil zaključen poli(dimetilsiloksan)

0 %

31.12.2019

ex 3911 90 19

Natrijeva sol polikarboksilata 2,5-furandiona in 2,4,4-trimetilpentena v prahu

0 %

31.12.2019

*ex 3911 90 99

Kopolimeri butadiena in maleinske kisline, z ali brez njenih amonijevih soli

0 %

31.12.2015

*ex 3916 20 00

Profili iz poli(vinil klorida), ki se uporabljajo v proizvodnji pilotov in fasad ter vsebujejo naslednje dodatke:

—	titanov dioksid,

—	poli(metilmetakrilat),

—	kalcijev karbonat,

—	vezivna sredstva

0 %

31.12.2019

*ex 3917 40 00

Plastične spojke z O-tesnilom, zadrževalno sponko in sprostilnim sistemom za vstavitev v cev za gorivo osebnega vozila

0 %

31.12.2019

*ex 3919 10 80

Odsevni film, sestavljen iz več plasti, ki vključujejo:

—	poli(vinil klorid),

—	poliuretan z varnostnimi odtisi proti ponarejanju, spreminjanju ali zamenjavi podatkov ali podvajanju na eni strani ter plastjo steklenih mikrokroglic na drugi strani,

—	plast z varnostno in/ali uradno oznako, ki spreminja videz glede na zorni kot,

—	metaliziran aluminij,

—	ter lepilo, na eni strani prekrito z odstranljivo zaščitno plastjo

0 %

31.12.2015

*ex 3919 10 80

ex 3919 90 00

Film iz poliestra:

—	na eni strani premazan z akrilnim termalnim lepilom, ki odstopi pri temperaturi 90 °C ali več, vendar največ 200 °C, in poliestrsko zaščitno plastjo, ter

—	na drugi strani premazan ali ne z akrilnim lepilom, občutljivim na pritisk, ali z akrilnim termalnim lepilom, ki odstopi pri temperaturah od 90 °C ali več, vendar ne več kot 200 °C, in poliestrsko zaščitno plastjo

0 %

31.12.2019

*ex 3919 10 80

Politetrafluoroetilenski film:

—	debeline 110 μm ali več,

—	s površinsko odpornostjo med 102–1014 ohmi, določeno s preskusno metodo ASTM D 257,

—	na eni strani prevlečen z akrilnim lepilnim premazom, občutljivim na pritisk

0 %

31.12.2015

*ex 3919 10 80

Politetrafluoroetilenski film:

—	debeline 100μm ali več,

—	z raztezkom do pretrganja največ 100 %,

—	na eni strani prevlečen s silikonskim lepilnim premazom, občutljivim na pritisk

0 %

31.12.2015

*ex 3919 10 80

ex 3919 90 00

Film iz etilena in vinil acetata:

—	debeline 100 μm ali več,

—	na eni strani prekrit z akrilnim lepilnim premazom, občutljivim na pritisk ali UV svetlobo, ter poliestrsko ali polipropilensko prevleko

0 %

31.12.2015

*ex 3919 10 80

ex 3919 90 00

Film iz poli(vinil klorida) ali polietilena ali katerega drugega poliolefina:

—	debeline 65 μm ali več,

—	prevlečena na eni strani z akrilnim lepilom, občutljivim na UV svetlobo, in zaščitno plastjo iz poliestra

0 %

31.12.2019

*ex 3919 90 00

Odsevni laminiran list:

—	sestavljen iz epoksi akrilatne plasti, ki je na eni strani reliefiran v pravilno oblikovanem vzorcu,

—	na obeh straneh prekrit z eno ali več plastmi plastičnega materiala in

—	na eni strani prekrit z lepilno plastjo in odstranljivo zaščitno folijo

0 %

31.12.2019

*ex 3919 90 00

Film iz poliestra, na obeh straneh premazan z akrilnim in/ali gumastim lepljivim premazom, občutljivim na pritisk, pripravljenim v zvitkih širine 45,7 cm ali več, vendar ne več kot 132 cm (z odstranljivo zaščitno plastjo)

0 %

31.12.2019

*ex 3919 90 00

Prosojni polietilenski samolepilni film, brez nečistoč ali napak, na eni strani prevlečen z akrilnim lepilnim premazom, občutljivim na pritisk, debeline 60 μm ali več, vendar ne več kot 70 μm, in širine več kot 1 245 mm, vendar ne več kot 1 255 mm

0 %

31.12.2018

*ex 3919 90 00

Film iz poli(vinil klorida), ki absorbira UV svetlobo:

—	debeline 78 μm ali več,

—	prekrit na eni strani z lepilom in odstranljivo zaščitno plastjo,

—	z lepilno močjo 1 764 mN/25 mm ali več

0 %

31.12.2019

*ex 3919 90 00

ex 3921 90 60

Tiskan laminiran list

—	z osrednjo plastjo iz steklenih vlaken, obojestransko premazan s plastjo poli(vinilklorida),

—	enostransko prekrit s plastjo poli(vinilfluorida),

—	z lepilno plastjo, občutljivo na pritisk, ali brez nje in zaščitno folijo na drugi strani,

—	s toksičnostjo, ugotovljeno s preskusno metodo ABD 0031, ki ne presega 50 ppm vodikovega fluorida, 85 ppm vodikovega klorida, 10 ppm vodikovega cianida, 10 ppm dušikovih oksidov, 300 ppm ogljikovega monoksida ter 10 ppm dihidrogen sulfida in žveplovega dioksida skupaj

—	z vnetljivostjo v 60 sekundah do največ 110 mm, ugotovljeno s preskusno metodo FAR 25 App.F Pt. I Amdt.83, in

—	mase (brez zaščitne folije) 490 g/m2 (± 45 g/m2) brez lepilne plasti ali 580 g/m2 (± 50 g/m2) s plastjo, občutljivo na pritisk

0 %

31.12.2017

*ex 3920 20 29

Monoaksialno orientirana folija, ki sestoji iz treh plasti, od katerih vsaka sestoji iz mešanice polipropilena in kopolimera etilena in vinil acetata in ki:

—	je debeline 55 μm ali več, vendar ne več kot 97 μm,

—	ima natezni modul v smeri stroja 0,75 GPa ali več, vendar ne več kot 1,45 GPa in

—	ima natezni modul v obratni smeri 0,20 GPa ali več, vendar ne več kot 0,55 GPa

0 %

31.12.2019

*ex 3920 62 19

Folija iz poli(etilentereftalata),

—	debeline ne več kot 20 μm,

—	obojestransko prevlečena s plastjo, nepropustno za pline, ki sestoji iz:

—	polimerne osnove, v kateri je bil razpršen silicijev dioksid in debeline ne več kot 2 μm, ali

—	silicijeve plasti, ki se nalaga z naparevanjem in debeline ne več kot 1 μm

0 %

31.12.2017

*ex 3920 91 00

Film iz polivinil butirala, ki vsebuje 25 mas. % ali več, vendar ne več kot 28 % triizobutil fosfata kot mehčalca

0 %

31.12.2019

*ex 3920 91 00

Film iz poli(vinil butirala):

—	ki vsebuje 26 mas. % ali več, vendar največ 30 mas. % trietilen glikol bis(2-etilheksanoata) kot mehčalca,

—	debeline 0,73 mm ali več, vendar ne več kot 1,50 mm

0 %

31.12.2019

*ex 3920 91 00

Folija iz poli(etilen tereftalata), metalizirana ali ne na eni ali na obeh straneh, ali pa laminirana s folijami iz poli(etilen tereftalata), metalizirana samo na zunanji strani, z naslednjimi značilnostmi:

—	s prepustnostjo vidne svetlobe 50 % ali več,

—	premazana s poli(vinil butiral)om na eni ali obeh straneh, vendar brez lepilnega ali katerega koli drugega materiala, razen poli(vinil butirala),

—	s skupno debelino ne več kot 0,2 mm, ne upoštevajoč prisotnosti poli(vinil butirala), in z debelino poli(vinil butirala) več kot 0,2 mm

0 %

31.12.2019

*ex 3921 90 55

ex 7019 40 00

Listi ali zvitki iz preprega, ki vsebujejo poliimidno smolo

0 %

31.12.2019

*ex 3921 90 55

Listi ali zvitki iz preprega, ki vsebujejo bromirano epoksi smolo, ojačano s steklenimi vlakni, s:

—	pretočnostjo največ 3,6 mm (določeno z IPC-TM 650.2.3.17.2) in

—	točko posteklenitve (Tg) pri več kot 170 °C (določeno z IPC-TM 650.2.4.25)

za uporabo v proizvodnji tiskanih vezij (1)

0 %

31.12.2015

ex 3926 90 97

ex 8543 90 00

Ohišja, deli za ohišja, bobni, izbirni gumbi, okvirji, pokrovi in drugi deli iz akrilonitril-butadien-stirena za uporabo v proizvodnji daljinskih upravljavcev (1)

0 %

31.12.2019

ex 3926 90 97

ex 8538 90 99

Vmesniške kontrolne tipke za krmilna stikala na volanu, prevlečena z barvo, odporno na praske

0 %

31.12.2019

*ex 4408 39 30

Listi za furniranje lesa okoumé:

—	dolžine 1 270 mm več, vendar ne več kot 3 200 mm,

—	širine 150 mm ali več, vendar ne več kot 2 000 mm,

—	debeline 0,5 mm ali več, vendar ne več kot 4 mm,

—	nebrušeni in

—	neskodljani

0 %

31.12.2018

ex 5503 90 00

Vlakna iz trilobal poli(tio-1,4-fenilena)

0 %

31.12.2019

*ex 5607 50 90

Nesterilna dvonitna vrv iz poli(glikolne kisline) ali poli(glikolne kisline) in njenih kopolimerov z mlečno kislino, prepletena ali vpletena, z notranjim jedrom, za proizvodnjo kirurškega materiala za šivanje (1)

0 %

31.12.2019

*ex 5911 90 90

Večslojne netkane blazinice za poliranje, iz poliestra, impregnirane s poliuretanom

0 %

31.12.2019

*ex 6814 10 00

Aglomerirana sljuda, debeline največ 0,15 mm, v zvitkih, kalcinirana ali ne, ojačana z aramidovimi vlakni ali ne

0 %

31.12.2018

ex 7006 00 90

Steklena rezina iz borosilikatnega plavljenega stekla

—	s skupnim odstopanjem debeline 1 μm ali manj ter

—	z lasersko gravuro

0 %

31.12.2019

ex 7009 10 00

Večplastno steklo z zmogljivostjo mehanske zatemnitve pri različnih kotih vpadne svetlobe, sestavljeno iz:

—	sloja kroma,

—	lepilnega traku, odpornega proti trganju, ali lepila za vroče lepljenje ter

—	odstranljive zaščitne folije na sprednji strani in zaščitne papirnate folije na hrbtni strani,

ki se uporablja za notranja vzvratna ogledala vozil

0 %

31.12.2019

*ex 7019 19 10

Preja iz E-stekla, številke 22 teksov (± 1,6 teksov), pridobljena iz nepretrganih vpredenih steklenih filamentov z nominalnim premerom 7 μm, v kateri prevladujejo filamenti s premerom 6,35 μm ali več, vendar ne več kot 7,61 μm

0 %

31.12.2019

*ex 7019 19 10

Stekleni kord, impregniran z gumo ali plastičnimi materiali, pridobljen iz steklenih filamentov tipa K ali U, sestavljen iz:

—	9 mas. % ali več, vendar ne več kot 16 mas. % magnezijevega oksida,

—	19 mas. % ali več, vendar ne več kot 25 mas. % aluminijevega oksida,

—	0 mas. % ali več, vendar ne več kot 2 mas. % borovega oksida,

—	brez kalcijevega oksida,

prevlečen z lateksom, ki vsebuje vsaj rezorcinol-formaldehidne smole in klorsulfoniran polietilen

0 %

31.12.2019

*ex 7325 99 10

Glava sidra iz vroče pocinkanega nodularnega litega železa, ki se uporablja v proizvodnji zemeljskih sider

0 %

31.12.2019

*ex 7326 20 00

Kovinska volna, sestavljena iz številnih žic iz nerjavnega jekla s premeri od 0,001 mm do 0,070 mm, strjenih s sintranjem in valjanjem

0 %

31.12.2016

ex 7604 29 10

Palice iz aluminijevih zlitin, ki vsebujejo:

—	0,25 mas. % ali več, toda ne več kot 7 mas. % cinka,

—	1 mas. % ali več, toda ne več kot 3 mas. % magnezija,

—	1 mas. % ali več, toda ne več kot 5 mas. % bakra, in

—	ne več kot 1 mas. % mangana,

so v skladu s specifikacijami materialov AMS QQ-A-225, se uporabljajo v letalski in vesoljski industriji (med drugim so v skladu z NADCAP in AS9100) ter se pridobivajo s postopkom valjanja

0 %

31.12.2019

ex 7605 29 00

Žica iz aluminijevih zlitin, ki vsebuje:

—	0,10 mas. % ali več, toda ne več kot 5 mas. % bakra,

—	0,2 mas. % ali več, toda ne več kot 6 mas. % magnezija,

—	0,10 mas. % ali več, toda ne več kot 7 mas. % cinka, in

—	ne več kot 1 mas. % mangana,

je v skladu s specifikacijami materialov AMS QQ-A-430, se uporablja v letalski in vesoljski industriji (med drugim je v skladu z NADCAP in AS9100) ter se pridobiva s postopkom valjanja

0 %

31.12.2019

ex 8103 90 90

Tarča za brizganje iz tantala z:

—	nosilno ploščico iz zlitine bakra in kroma

—	premerom 312 mm in

—	debelino 6,3 mm

0 %

31.12.2019

*ex 8108 90 30

Palice iz titanove zlitine v skladu s standardom EN 2002-1, standardom EN 4267 ali DIN 65040

0 %

31.12.2019

ex 8108 90 50

Zlitina titana, bakra, kositra, silicija in niobija, ki vsebuje (mas. %):

—	0,8 % ali več, vendar ne več kot 1,2 % bakra,

—	0,9 % ali več, vendar ne več kot 1,15 % kositra,

—	0,25 % ali več, vendar ne več kot 0,45 % silicija ter

—	0,2 mas. % ali več, vendar ne več kot 0,35 mas. % niobija,

v obliki listov, plošč, trakov in folij

0 %

31.12.2019

ex 8207 19 10

Vložki za orodje za vrtanje z delovno površino iz aglomeriranega diamanta

0 %

31.12.2019

ex 8401 40 00

Absorpcijske kontrolne palice iz nerjavečega jekla, napolnjene s kemijskimi elementi, ki absorbirajo nevtrone

0 %

31.12.2019

*ex 8405 90 00

ex 8708 21 10

ex 8708 21 90

Kovinska prevleka plinskih generatorjev za prednapenjanje varnostnega pasu v avtomobilu

0 %

31.12.2019

*ex 8409 91 00

ex 8409 99 00

Izpušni kolektor v skladu s standardom DIN EN 13835, z ohišjem turbine ali brez, s štirimi vstopnimi odprtinami, za uporabo v proizvodnji izpušnih kolektorjev, ki se jih krivi, valja, vrta in/ali drugače preoblikuje (1)

0 %

31.12.2016

*ex 8411 99 00

Aktivator za enostopenjsko turbopuhalo:

—	z vgrajenim vodom in povezovalno obojko,

—	iz nerjaveče zlitine,

—	z vodi z obratovalno razdaljo 20 mm ali več, vendar največ 40 mm, ali brez vodov,

—	z dolžino največ 350 mm,

—	s premerom največ 75 mm,

—	z višino največ 110 mm

0 %

31.12.2018

ex 8413 91 00

Pokrov črpalke za gorivo:

—	iz aluminijevih zlitin,

—	s premerom 38 mm ali 50 mm,

—	z dvema koncentričnima, obročastima utoroma na površini,

—	anodizirani,

ki se uporablja v motornih vozilih na bencinski pogon

0 %

31.12.2019

*ex 8414 30 81

Električni spiralni kompresorji, nepredušni ali pol nepredušni, s spremenljivo hitrostjo, z nazivno močjo 0,5 kW ali več, vendar ne več kot 10 kW, s prostornino cilindra ne več kot 35 cm3, za uporabo v hladilni opremi

0 %

31.12.2019

*ex 8414 90 00

Bati iz aluminija, za vgradnjo v kompresorje klimatskih naprav motornih vozil (1)

0 %

31.12.2019

*ex 8418 99 10

Izparilnik, sestavljen iz aluminijevih reber in bakrene tuljave, za uporabo v hladilni opremi

0 %

31.12.2019

*ex 8418 99 10

Izparilnik, sestavljen iz dveh koncentričnih bakrenih cevi, za uporabo v hladilni opremi

0 %

31.12.2019

ex 8421 21 00

Sistem za predhodno obdelavo vode, ki vsebuje enega ali več od naslednjih elementov, ne glede na to ali vključujejo module za sterilizacijo in higienizacijo teh elementov:

—	sistem za ultrafiltracijo,

—	ogljični sistem filtriranja in

—	sistem za mehčanje vode,

za uporabo v biofarmacevtskih laboratorijih

0 %

31.12.2019

*ex 8467 99 00

ex 8536 50 11

Mehanska stikala za povezovanje električnih vezij z:

—	napetostjo 14,4 V ali več, vendar ne več kot 42 V,

—	jakostjo toka 10 A ali več, vendar ne več kot 42 A,

za uporabo v proizvodnji strojev iz tarifne številke 8467 (1)

0 %

31.12.2019

ex 8479 89 97

Bioreaktor za biofarmacevtsko celično kulturo (z notranjimi površinami iz vrste avstenitnega nerjavnega jekla 316L) s procesno zmogljivostjo 50 litrov, 500 litrov, 3 000 litrov ali 10 000 litrov, kombiniran s sistemom za notranje čiščenje ali ne

0 %

31.12.2019

*ex 8481 30 91

Kovinski protipovratni ventil:

—	s tlakom odpiranja ne več kot 800 kPa

—	z zunanjim premerom ne več kot 37 mm

0 %

31.12.2019

ex 8482 10 10

ex 8482 10 90

ex 8482 50 00

Kroglični in valjčni ležaji:

—	z zunanjim premerom 28 mm ali več, vendar ne več kot 140 mm,

—	z operativno toplotno obremenitvijo več kot 150 °C pri delovnem tlaku, ki ni večji od 14 MPa,

za proizvodnjo strojev za zaščito in nadzor nad jedrskimi reaktorji v jedrskih elektrarnah (1)

0 %

31.12.2019

ex 8482 10 10

Kroglični ležaji:

—	z notranjim premerom 10 mm ali več,

—	z zunanjim premerom ne več kot 30 mm,

—	širine ne več kot 10 mm,

—	opremljeni z zaščito pred prahom ali ne,

za uporabo v proizvodnji motornih krmilnih sistemov s klinastim jermenom (1)

0 %

31.12.2019

*ex 8501 10 99

Motor na enosmerni tok, brez krtačk, z zunanjim premerom ne več kot 29 mm, z nominalno hitrostjo 1 500 (± 15 %) ali 6 800 (± 15 %) obratov v minuti in z napajalno napetostjo 2 V ali 8 V

0 %

31.12.2019

*ex 8501 31 00

Motor s permanentnim magnetom in na enosmerni tok z

—	večfaznim navitjem,

—	zunanjim premerom 30 mm ali več, vendar ne več kot 80 mm,

—	nazivno hitrostjo ne več kot 15 000 obr./min.,

—	izhodno močjo 45 W ali več, vendar ne več kot 300 W in

—	napajalno napetostjo 9 V ali več, vendar ne več kot 25 V

0 %

31.12.2019

*ex 8501 31 00

ex 8501 32 00

ex 8501 33 00

Modul z gorivnimi celicami, ki je sestavljen vsaj iz gorivnih celic iz polimerne elektrolitske membrane v ohišju z vgrajenim hladilnim sistemom ali brez ohišja, za uporabo v proizvodnji pogonskih sistemov za motorna vozila (1)

0 %

31.12.2018

*ex 8501 31 00

Motor na enosmerni tok, brez krtačk, z

—	zunanjim premerom 80 mm ali več, vendar največ 100 mm,

—	napajalno napetostjo 12 V,

—	izhodno močjo pri 20 °C 300 W ali več, vendar največ 650 kW,

—	navorom pri 20 °C 2,00 Nm ali več, vendar največ 5,30 Nm,

—	hitrostjo vrtenja pri 20 °C 600 rpm ali več, vendar največ 3 100 rpm,

—	opremljen s senzorjem pozicije rotorja vrste resolver ali 3D magnetnim senzorjem,

kot se uporabljajo pri krmilnih sistemih za avtomobile.

0 %

31.12.2017

*ex 8503 00 99

Oddajni resolver za brezkrtačne motorje električnega servokrmiljenja

0 %

31.12.2019

ex 8503 00 99

Pokrov motorja za elektronsko krmiljenje z jermenskim pogonom iz pocinkanega jekla, debeline ne več kot 2,5 mm (± 0,25 mm)

0 %

31.12.2019

ex 8504 50 95

Mehanizem tuljave iz lakirane žice za navijanje iz bakra ali aluminija, navite okrog jedra navitja, opremljen z električno prevodnimi dovodnimi žicami, kot se uporablja v avtomobilskih zvočnikih

0 %

31.12.2019

ex 8504 90 11

Sredice reaktorja za uporabo pri visoko napetostnem enosmernem toku, tiristorski konvertor

0 %

31.12.2019

ex 8504 90 99

Tiristor SGCT (simetrični tiristor z menjajočo smerjo toka) z integriranim gonilnikom vhoda:

—	ki deluje kot napetostno elektronsko vezje, nameščeno na PCB, opremljeno z tiristorjem SGCT ter električnimi in elektronskimi komponentami

—	blokira napetost – 6 500 V – v obe smeri (v smer prevajanja in obratno),

kot se uporablja v srednjih pretvornikih s statično voltažo (usmerniki in pretvorniki)

0 %

31.12.2019

*ex 8505 11 00

Trajni magneti iz zlitine neodima, železa in bora, bodisi v obliki pravokotnika z zaobljenimi robovi

—	z dolžino največ 90 mm,

—	s širino največ 90 mm in

—	z višino največ 55 mm

bodisi v obliki diska s premerom, ki ne presega 90 mm, z ali brez luknje v sredini

0 %

31.12.2018

ex 8505 11 00

Četrtinska obloga, ki po magnetenju postane trajen magnet,

—	sestavljena vsaj iz neodima, prazeodima, železa, bora, disprozija, aluminija in kobalta,

—	širine 9,2 mm, (– 0,1) in

—	dolžine 20 mm (+ 0,1) ali 30 mm (+ 0,1),

ki se uporablja za rotorje za proizvodnjo črpalk za gorivo

0 %

31.12.2019

*ex 8505 11 00

Kolut ponikljane zlitine neodima, železa in bora, prevlečen z nikljem ali cinkom, ki bo po magnetenju postal trajni magnet

—	z luknjo v sredini ali ne,

—	s premerom največ 90 mm,

ki se uporablja v avtomobilskih zvočnikih

0 %

31.12.2018

*ex 8505 11 00

Izdelki v obliki trikotnikov, kvadratov ali pravokotnikov, ki po magnetenju postanejo trajni magneti, ki vsebujejo neodim, železo in bor, z dimenzijami:

—	dolžine 9 mm ali več, vendar ne več kot 105 mm,

—	širine 5 mm ali več, vendar ne več kot 105 mm,

—	višine 2 mm ali več, vendar ne več kot 55 mm

0 %

31.12.2018

*ex 8505 19 90

Izdelki iz aglomeriranega ferita v obliki diska s premerom ne več kot 120 mm in z luknjo v sredini, ki po magnetenju z remanenco med 245 mT in 470 mT postanejo trajni magneti

0 %

31.12.2018

*ex 8507 60 00

Cilindrični litij-ionski akumulator ali modul, z dolžino 63mm ali več in s premerom 17,2 mm ali več, z nominalno kapaciteto 1 200 mAh ali več, za uporabo v proizvodnji baterij za ponovno polnjenje (1)

0 %

31.12.2019

ex 8507 60 00

ex 8507 80 00

Litij-ionska polimerska baterija, ki jo je mogoče ponovno napolniti, z:

—	nazivno zmogljivostjo 1 060 mAh,

—	nazivno napetostjo 7,4 V (povprečna napetost pri praznjenju 0,2 C),

—	nominalno polnilno napetostjo 8,4 V (± 0,05),

—	dolžino 86,4 mm (± 0,1),

—	širino 45 mm (± 0,1),

—	višino 11 mm (± 0,1),

ki se uporablja pri proizvodnji registrskih blagajn (1)

0 %

31.12.2019

ex 8511 30 00

Sklop z integrirano vžigalno tuljavo z:

—	vžigalnikom,

—	tuljavo na vžigalni svečki z integriranim namestitvenim nosilcem,

—

ohišjem,

—	dolžine 140 mm ali več, vendar največ 200 mm (+/-5 mm),

—	z delovno temperaturo v razponu od -40 °C ali več do največ +130 °C in

—	napetostjo 14 V (±0,1)

0 %

31.12.2019

*ex 8516 90 00

Ventilacijski podsklop električnega cvrtnika:

—	z motorjem z nazivno močjo 8 W pri 4 600 rpm,

—	krmiljen prek elektronskega vezja,

—	delujoč na temperaturi okolja nad 110 °C,

—	opremljen z regulatorjem temperature

0 %

31.12.2019

ex 8518 21 00

Zvočnik z

—	uporom 4 Ohm ali več, vendar največ 16 Ohm,

—	nazivno močjo 2 W ali več, vendar največ 20 W,

—	s plastičnim nosilcem ali brez in

—	z električnim kablom s priključkom ali brezžičen,

pritrjen na ohišje za uporabo v proizvodnji televizijskih sprejemnikov in video zaslonov (1)

0 %

31.12.2019

*ex 8518 40 80

Podsklop plošče tiskanega vezja, ki obsega dekodiranje digitalnega avdiosignala, obdelavo avdiosignala in ojačevanje z dvema in/ali več kanali

0 %

31.12.2019

ex 8518 90 00

Magnetni sistem, ki vsebuje:

—	jekleno osrednjo ploščo v obliki diska, ki ima na eni strani nameščen cilinder,

—	magnet iz neodima,

—	zgornjo ploščo in

—	spodnjo ploščo,

kot se uporablja v avtomobilskih zvočnikih

0 %

31.12.2019

ex 8518 90 00

Stožičast zvočnik iz papirne mase ali polipropilena, opremljen s pokrovi za prah, kot se uporablja v avtomobilskih zvočnikih

0 %

31.12.2019

ex 8518 90 00

Membrane elektrodinamičnih zvočnikov

—	zunanjega premera 25 mm ali več, vendar ne več kot 250 mm,

—	vhodne frekvence 20 Hz ali več, vendar ne več kot 150 Hz,

—	skupne višine 5 mm ali več, vendar ne več kot 50 mm in

—	debeline robov 0,1 mm ali več, vendar ne več kot 3 mm

0 %

31.12.2019

*ex 8521 90 00

Digitalni video snemalnik:

—	brez pogona trdega diska,

—	z DVD-RW ali brez njega,

—	z detektorjem gibanja ali zmožnostjo zaznavanja gibanja s povezljivostjo IP preko konektorja LAN,

—	z zaporednimi vrati USB ali brez njih,

za uporabo pri proizvodnji zaprtih nadzornih sistemov CCTV (1)

0 %

31.12.2019

*ex 8522 90 49

ex 8527 99 00

ex 8529 90 65

Sklop plošče tiskanega vezja, ki obsega:

—	radijski uglaševalnik z zmožnostjo prejemanja in dekodiranja radijskih signalov ter oddajanja teh signalov znotraj sklopa, vendar brez zmožnosti obdelave signalov,

—	mikroprocesor z zmožnostjo prejemanja sporočil daljinskega upravljanja in nadziranja čipja uglaševalnika,

za uporabo v proizvodnji sistemov za domačo zabavo (1)

0 %

31.12.2019

*ex 8522 90 49

ex 8527 99 00

ex 8529 90 65

Podsklop plošče tiskanega vezja, ki obsega:

—	radijski uglaševalnik z zmožnostjo prejemanja in dekodiranja radijskih signalov ter oddajanja teh signalov znotraj sklopa, z dekoderjem signalov,

—	sprejemnik radijske frekvence (RF) daljinskega upravljanja,

—	infrardeči oddajnik signalov daljinskega upravljanja,

—	signalni generator SCART,

—	senzor televizijskega stanja,

za uporabo v proizvodnji sistemov za domačo zabavo (1)

0 %

31.12.2019

*ex 8525 80 19

Dolgovalovna infrardeča kamera (LWIR kamera) (v skladu s standardom ISO/TS 16949) z:

—	občutljivostjo na območju valovne dolžine 8 μm ali več, vendar največ 14 μm,

—	ločljivostjo 324 × 256 točk,

—	težo največ 400 g,

—	dimenzijami največ 70 mm × 67 mm × 75 mm,

—	vodotesnim ohišjem in vtičem, primernim za rabo v avtomobilu, ter

—	odstopanje izhodnega signala v celotnem območju delovne temperature največ 20 %

0 %

31.12.2019

*ex 8525 80 19

ex 8525 80 91

Kamera:

—	z maso največ 5,9 kg,

—	brez ohišja,

—	z merami največ 405 mm × 315 mm,

—	z enojno napravo za zaznavanje (CCD) ali senzorjem z dopolnilnim kovinskooksidnim polprevodnikom (CMOS),

—	z največ 5 000 000 efektivnimi slikovnimi točkami,

za uporabo za video nadzor v sistemu televizije zaprtega kroga ali za uporabo v napravah za pregled oči (1)

0 %

31.12.2018

*ex 8525 80 19

Kamere s funkcijo skeniranja slik z:

—	sistemom „Dynamic overlay lines“,

—	izhodnim video signalom NTSC,

—	napetostjo 6,5 V,

—	osvetljenostjo 0,5 lux ali več

0 %

31.12.2019

*ex 8525 80 19

Glava kamere, tudi v ohišju,

—	dimenzij (brez kabelske vtičnice) ne več kot 27 × 30 × 38,5 mm (širina × višina × dolžina),

—	s tremi MOS senzorji z 2 ali več efektivnimi megapiksli na senzor in prizmo za razdelitev barvnega spektra RGB na tri senzorje,

—	s sistemom C-Mount za namestitev objektiva,

—	teže do 70 gramov,

—	z digitalnim video izhodom sistema LVDS,

—	s trajnim pomnilnikom EEPROM za lokalno shranjevanje podatkov o kalibraciji barvne reprodukcije in kompenzaciji napačnih pikslov,

za uporabo v proizvodnji sistemov miniaturnih industrijskih kamer (1)

0 %

31.12.2018

ex 8527 21 59

ex 8527 29 00

Sklop, ki ga sestavljajo vsaj:

—	plošča tiskanega vezja,

—	radijski uglaševalnik,

—	avdiofrekvenčni ojačevalnik

za vgradnjo v avtomobilske sisteme, namenjene zabavi

0 %

31.12.2019

ex 8527 29 00

ex 8543 70 90

Integrirana enota avdio glave z digitalnim video izhodom za povezavo z LCD zaslonom, občutljivim na dotik, povezanim s protokolom CAN (Controller Area Network (CAN)) ter upravljanim prek podatkovnega vodila CAN bus srednje in visoke hitrosti, z ali brez:

—	plošče tiskanega vezja (PCB), ki vsebuje sprejemnik za globalni sistem za določanje položaja (GPS), žiroskop, radijsko postajo za prometna sporočila,

—	trdega diska, ki podpira številne zemljevide,

—	bliskovnega pomnilnika,

—	DAB HD radia,

—	tehnologije za dostop do brezžičnega interneta,

—	sistema za prepoznavanje glasu,

—	tehnologije za glasno branje sporočil SMS, vendar z

—	možnostjo povezave z Bluetooth, MP3 in USB priključkom,

—	napetostjo 10 V ali več, vendar ne več kot 16 V,

za uporabo v proizvodnji vozil iz poglavja 87 (1)

0 %

30.06.2015

*ex 8527 91 99

ex 8529 90 65

Sklop, ki ga sestavljajo vsaj:

—	enota za avdiofrekvenčno ojačevanje, ki obsega vsaj avdiofrekvenčni ojačevalnik in generator zvoka,

—	transformator in

—	radijski sprejemnik

0 %

31.12.2019

ex 8528 59 70

Barvni video monitor s prikazovalnikom s tekočimi kristali (LCD), nameščen na armaturno ploščo,

—	razen tistih, ki se kombinirajo z drugimi napravami,

—	s funkcijo zaslona na dotik ter ploščo tiskanega vezja s pogonskim vezjem in napajalnikom,

za trajno vgradnjo ali trajno namestitev v razvedrilne sisteme v vozilih (1)

0 %

31.12.2019

*ex 8529 90 65

Satelitski modul za radijsko sprejemanje, ki pretvarja satelitske visokofrekvenčne signale v digitalne kodirane avdiosignale, za uporabo v proizvodnji izdelkov iz tarifne številke 8527 (1)

0 %

31.12.2019

*ex 8529 90 92

Površinski slikovni senzorji (medlinijski senzor CCD „progressive scan“ ali senzor CMOS) za digitalne videokamere v obliki analognega ali digitalnega monolitskega integriranega vezja s slikovnimi točkami, katerih dimenzije ne presegajo 12 μm × 12 μm, in enobarvnim opazovalnim oknom ter nizom mikroleč s po eno lečo, nameščeno na vsaki posamezni slikovni točki (vrsta mikroleč) ali večbarvnim opazovalnim oknom z barvnim filtrom, z nizom mikroleč, nameščenih na vsaki posamezni slikovni točki

0 %

31.12.2019

*ex 8529 90 92

ex 8536 69 90

Omrežna vtičnica (AC Socket) s filtrom šuma, ki jo sestavlja:

—	230 V omrežna vtičnica (za napajalni kabel),

—	vgrajeni filter šuma, sestavljen iz kondenzatorjev in induktorjev,

—	kabelski konektor za povezavo omrežne vtičnice z napajalno enoto plazemske televizije ter je

opremljena ali neopremljena s kovinsko oporo za prilagoditev omrežne vtičnice plazemski televiziji

0 %

31.12.2019

ex 8529 90 92

OLED moduli, sestavljeni iz ene ali več steklenih ali plastičnih TFT celic, ki vsebujejo organski material, brez zaslona na dotik in z enim ali več tiskanimi vezji s krmilno elektroniko, ki služi naslavljanju točk, ki se uporabljajo za proizvodnjo televizijskih sprejemnikov in monitorjev

0 %

31.12.2019

ex 8529 90 92

Zaslon OLED, ki ga sestavljajo:

—	organska plast z organskimi LED,

—	dve prevodni plasti s prenosom elektronov in elektronskimi vrzelmi,

—	plast tranzistorjev (TFT) z ločljivostjo 1920 × 1080,

—	anoda in katoda za napajanje organskih svetlečih diod,

—	filter RGB,

—	zaščitna plast iz stekla ali plastike,

—	brez elektronike za naslavljanje slikovnih točk,

za uporabo v proizvodnji blaga iz tarifne številke 8528 (1)

0 %

31.12.2019

*ex 8529 90 92

Pravokoten okvir za pritrjevanje in pokrivanje:

—	iz aluminijeve zlitine, ki vsebuje silicij in magnezij,

—	dolžine 500 mm ali več, vendar največ 2 200 mm,

—	širine 300 mm ali več, vendar največ 1 500 mm,

ki se uporablja za proizvodnjo televizijskih sprejemnikov

0 %

31.12.2017

*ex 8536 50 80

Mehanska stikala regulatorja hitrosti za povezovanje električnih vezij z:

—	napetostjo 240 V ali več, vendar ne več kot 250 V,

—	jakostjo toka 4 A ali več, vendar ne več kot 6 A,

za uporabo v proizvodnji strojev iz tarifne številke 8467 (1)

0 %

31.12.2019

*ex 8536 50 80

Mehanska stikala za povezovanje električnih vezij z:

—	napetostjo 240 V ali več, vendar ne več kot 300 V,

—	jakostjo toka 3 A ali več, vendar ne več kot 15 A,

za uporabo v proizvodnji strojev iz tarifne številke 8467 (1)

0 %

31.12.2019

*ex 8536 69 90

Modularna vtičnica ali vtič za lokalna omrežja, lahko tudi v kombinaciji z drugimi vtičnicami, ki vključuje vsaj:

—	impulzni transformator s širokopasovnim feritnim jedrom,

—	skupno tuljavo,

—

upor,

—	kondenzator,

ki se uporablja pri proizvodnji proizvodov s tarifno številko 8521 ali 8528 (1)

0 %

31.12.2019

*ex 8536 69 90

Vtičnica ali vtič, vgrajen v plastično ali kovinsko ohišje, z največ 96 zatiči, za uporabo v proizvodnji proizvodov iz tarifnih številk 8521 ali 8528 (1)

0 %

31.12.2016

*ex 8536 69 90

Ženski priključki in vmesniki varnih digitalnih (SD), CompactFlash, „pametnih kartic“ in „modulov skupnega vmesnika (kartic)“, ki se uporabljajo za mehko spajkanje za tiskana vezja, za povezovanje električnih aparatov in tokokrogov ter vklapljanje in izklapljanje ali zaščito električnih tokokrogov za napetost, ki ne presega 1 000 V

0 %

31.12.2017

ex 8538 90 99

ex 8547 20 00

Pokrovi in ohišja iz polikarbonata ali akrilonitril butadien stirena za krmilna stikala na volanu, prevlečeni z barvo, odporno na praske, na zunanji strani ali ne

0 %

31.12.2019

*ex 8538 90 99

Bakrena osnovna plošča, ki se uporablja kot odvodnik toplote [pri proizvodnji] modulov z IGBT, ki so poleg čipov in diod IGBT sestavljeni še iz drugih sestavnih delov, z napetostjo 650 V ali več, vendar največ 1 200 V (1)

0 %

31.12.2018

*ex 8543 90 00

Katoda iz nerjavnega jekla v obliki plošče z obesno palico, s stranskimi plastičnimi trakovi ali brez njih

0 %

31.12.2019

*ex 8544 20 00

ex 8544 42 90

ex 8544 49 93

PET/PVC izoliran prožni kabel z:

—	napetostjo ne več kot 60 V,

—	električnim tokom ne več kot 1 A,

—	odpornostjo proti toploti ne več kot 105 °C,

—	posameznimi žicami debeline ne več kot 0,1 mm (± 0,01 mm) in širine ne več kot 0,8 mm (± 0,03 mm),

—	z razdaljo med prevodniki ne več kot 0,5 mm in

—	razmikom (razdalja med središčnimi črtami prevodnikov) ne več kot 1,25 mm

0 %

31.12.2018

ex 8544 30 00

ex 8544 42 90

Kabelski snopi krmilnega sistema z delovno napetostjo 12 V, opremljeni s konektorji na obeh straneh, ki imajo vsaj 3 plastične sponke za pritrditev na okvir krmila za motorna vozila

0 %

31.12.2019

ex 8544 30 00

Kabelski snopi za večnamensko merjenje:

—	z napetostjo 5 V ali več, vendar ne več kot 90 V,

—	za prenos podatkov prek protokola CAN,

za uporabo v proizvodnji vozil iz tarifne številke 8711 (1)

0 %

31.12.2019

*ex 8714 91 10

ex 8714 91 10

Okvir, izdelan iz aluminija ali aluminijevih in ogljikovih vlaken, za uporabo pri proizvodnji koles (1)

0 %

31.12.2018

*ex 8714 91 30

ex 8714 91 30

Aluminijaste sprednje vilice za uporabo pri proizvodnji koles (1)

0 %

31.12.2018

ex 9001 50 41

ex 9001 50 49

Organska nerezana korekcijska leča, dokončana z obeh strani, okrogle oblike:

—	premera 4,9 cm ali več, vendar ne več kot 8,2 cm,

—	skupne debeline 0,5 cm ali več, vendar ne več kot 1,2 cm,

vrste, ki se obdela za uporabo v očalih

1,45 %

31.12.2019

ex 9001 50 80

Organska nerezana korekcijska leča za očala, dokončana samo z ene strani, okrogle oblike:

—	premera 5,9 cm ali več, vendar ne več kot 8,5 cm,

—	skupne debeline 1,2 cm ali več, vendar ne več kot 2,7 cm,

vrste, ki se obdela za uporabo v očalih

0 %

31.12.2019

*ex 9001 90 00

Optični film, sestavljen iz vsaj 5 večplastnih struktur, z reflektorjem na hrbtni strani, prevleko na sprednji strani in kontrastnim filtrom z razmikom ne več kot 0,65 μm, za uporabo v proizvodnji zaslonov za projekcijo s sprednje strani (1)

0 %

31.12.2019

ex 9013 80 90

Elektronsko polprevodno mikrozrcalo v ohišju, primernem za popolnoma avtomatizirano vdelavo plošč tiskanega vezja, sestavljeno predvsem iz kombinacije:

—	enega ali več monolitskih integriranih vezij za specifično uporabo (ASIC),

—	enega ali več mikroelektromehanskih senzorskih elementov (MEMS), z mehanskimi elementi v tridimenzionalnih strukturah na polprevodnem materialu, proizvedenimi s polprevodno tehnologijo,

ki je namenjeno vgradnji v izdelke iz poglavij 84 do 90 in 95

0 %

31.12.2019

ex 9025 80 40

Elektronski senzor za temperaturo, atmosferski tlak in zračno vlago(okoljski senzor), v ohišju, primernem za popolnoma avtomatizirano vdelavo plošč tiskanega vezja, sestavljen predvsem iz kombinacije:

—	enega ali več monolitskih integriranih vezij za specifično uporabo (ASIC),

—	enega ali več mikroelektromehanskih senzorskih elementov (MEMS), z mehanskimi elementi v tridimenzionalnih strukturah na polprevodnem materialu, proizvedenimi s polprevodno tehnologijo,

ki je namenjen vgradnji v izdelke iz poglavij 84 do 90 in 95

0 %

31.12.2019

ex 9031 80 34

Polprevodniški senzor položaja odmične gredi z:

—	zunanjim ohišjem iz lite plastike,

—	obratovalno napetostjo krmilne enote med 4,5 in največ 7 VCC,

za uporabo pri proizvodnji vozil iz poglavja 87 (1)

0 %

31.12.2019

*ex 9031 80 38

Elektronski polprevodni merilnik pospeška v ohišju, sestavljen predvsem iz:

—	kombinacije enega ali več monolitskih integriranih vezij za specifično uporabo (ASIC) in

—	enega ali več mikromehanskih senzorskih elementov (MEMS) s tridimenzionalno strukturo mehanskih komponent na polprevodnem materialu, proizvedenih s polprevodno tehnologijo,

ki je namenjen vgradnji v izdelke iz poglavij 84 do 90 in 95

0 %

31.12.2018

ex 9031 80 38

Kombinirani elektronski pospeševalni in geomagnetni senzor, v ohišju, primernem za popolnoma avtomatizirano vdelavo plošč tiskanega vezja, sestavljen predvsem iz kombinacije:

—	enega ali več monolitskih integriranih vezij za specifično uporabo (ASIC),

—	enega ali več mikroelektromehanskih senzorskih elementov (MEMS), z mehanskimi elementi v tridimenzionalnih strukturah na polprevodnem materialu, proizvedenimi s polprevodno tehnologijo,

ki je namenjen vgradnji v izdelke iz poglavij 84 do 90 in 95

0 %

31.12.2019

ex 9031 80 38

Elektronski merilnik pospeška ter detektor magnetnega polja in kotne hitrosti (senzor usmerjenosti), v ohišju, primernem za popolnoma avtomatizirano vdelavo plošč tiskanega vezja, kot neločljiva kombinacija, sestavljena predvsem iz:

—	enega ali več monolitskih integriranih vezij za specifično uporabo (ASIC),

—	enega ali več mikroelektromehanskih senzorskih elementov (MEMS), z mehanskimi elementi v tridimenzionalnih strukturah na polprevodnem materialu, proizvedenimi s polprevodno tehnologijo,

ki je namenjen vgradnji v izdelke iz poglavij 84 do 90 in 95

0 %

31.12.2019

PRILOGA II

Tarifne opustitve iz točke (1)(d) člena 1:

Oznaka KN	TARIC
ex 1511 90 19	10
ex 1511 90 91	10
ex 1513 11 10	10
ex 1513 19 30	10
ex 1513 21 10	10
ex 1513 29 30	10
ex 1516 20 96	20
ex 1517 90 99	10
ex 2008 99 49	30
ex 2008 99 99	40
ex 2009 49 30	91
ex 2009 81 31	10
ex 2207 20 00	20
ex 2207 20 00	80
ex 2818 20 00	10
2819 10 00
ex 2827 39 85	30
ex 2842 10 00	20
ex 2842 90 10	10
ex 2846 10 00	10
ex 2846 10 00	40
ex 2904 10 00	30
ex 2904 10 00	50
ex 2904 20 00	40
ex 2904 90 40	10
ex 2904 90 95	20
ex 2904 90 95	30
ex 2905 19 00	40
ex 2905 29 90	10
ex 2905 29 90	20
ex 2905 49 00	10
ex 2905 59 98	20
ex 2906 29 00	10
ex 2907 19 90	10
ex 2909 30 90	10
ex 2909 30 90	20
ex 2914 69 90	20
ex 2915 39 00	50
ex 2915 90 70	50
ex 2916 13 00	10
ex 2917 11 00	30
ex 2917 19 10	10
ex 2917 19 90	25
ex 2917 19 90	30
ex 2918 99 90	20
ex 2918 99 90	70
ex 2921 19 50	10
ex 2921 42 00	70
ex 2921 45 00	10
ex 2921 45 00	40
ex 2921 49 00	60
ex 2921 51 19	20
ex 2921 51 19	50
ex 2921 59 90	50
ex 2922 19 85	40
ex 2922 19 85	80
ex 2922 21 00	30
ex 2922 21 00	50
ex 2922 29 00	55
ex 2922 29 00	65
ex 2922 49 85	15
ex 2922 49 85	50
ex 2922 50 00	20
ex 2923 90 00	45
ex 2924 29 98	20
ex 2924 29 98	92
ex 2926 90 95	20
ex 2926 90 95	60
ex 2926 90 95	63
ex 2926 90 95	64
ex 2926 90 95	70
ex 2926 90 95	74
ex 2926 90 95	75
ex 2927 00 00	70
ex 2929 10 00	15
ex 2929 90 00	20
ex 2930 90 99	62
ex 2930 90 99	64
ex 2930 90 99	81
ex 2930 90 99	84
ex 2931 90 90	05
ex 2931 90 90	10
ex 2931 90 90	14
ex 2931 90 90	15
ex 2931 90 90	18
ex 2931 90 90	20
ex 2931 90 90	24
ex 2931 90 90	30
ex 2931 90 90	33
ex 2931 90 90	35
ex 2931 90 90	40
ex 2931 90 90	50
ex 2931 90 90	55
ex 2931 90 90	70
ex 2931 90 90	72
ex 2931 90 90	75
ex 2931 90 90	86
ex 2931 90 90	87
ex 2931 90 90	89
ex 2931 90 90	91
ex 2931 90 90	92
ex 2931 90 90	96
ex 2932 19 00	40
ex 2932 19 00	41
ex 2932 19 00	45
ex 2932 19 00	70
ex 2932 99 00	40
ex 2933 19 90	50
ex 2933 19 90	60
ex 2933 29 90	40
ex 2933 39 99	20
ex 2933 39 99	24
ex 2933 39 99	30
ex 2933 39 99	45
ex 2933 39 99	47
ex 2933 39 99	48
ex 2933 39 99	55
ex 2933 49 90	60
ex 2933 59 95	45
ex 2933 59 95	50
ex 2933 59 95	55
ex 2933 59 95	65
ex 2933 59 95	75
ex 2933 79 00	60
ex 2933 99 80	32
ex 2933 99 80	35
ex 2933 99 80	37
ex 2933 99 80	55
ex 2933 99 80	76
ex 2933 99 80	88
ex 2934 10 00	60
ex 2934 99 90	20
ex 2934 99 90	30
ex 2934 99 90	83
ex 2934 99 90	84
ex 2935 00 90	30
ex 2935 00 90	53
ex 2935 00 90	63
ex 2935 00 90	77
ex 2935 00 90	82
ex 3204 17 00	40
ex 3204 17 00	50
ex 3204 19 00	11
ex 3204 19 00	21
ex 3204 19 00	31
ex 3204 19 00	41
ex 3204 19 00	51
ex 3204 19 00	61
ex 3204 20 00	20
ex 3206 49 70	10
ex 3208 90 19	45
ex 3402 90 10	60
ex 3402 90 10	70
ex 3504 00 90	10
ex 3506 91 00	40
ex 3701 30 00	20
ex 3705 90 90	10
ex 3707 10 00	45
ex 3707 10 00	50
ex 3707 90 90	40
ex 3707 90 90	85
ex 3808 91 90	30
ex 3808 92 90	50
ex 3808 93 23	10
ex 3808 93 90	10
ex 3809 92 00	20
ex 3811 19 00	10
ex 3812 30 80	30
ex 3815 19 90	60
ex 3815 90 90	70
ex 3815 90 90	80
ex 3820 00 00	20
ex 3824 90 97	05
ex 3824 90 97	06
ex 3824 90 97	07
ex 3824 90 97	08
ex 3824 90 97	09
ex 3824 90 97	10
ex 3824 90 97	11
ex 3824 90 97	12
ex 3824 90 97	13
ex 3824 90 97	14
ex 3824 90 97	15
ex 3824 90 97	16
ex 3824 90 97	17
ex 3824 90 97	18
ex 3824 90 97	20
ex 3824 90 97	21
ex 3824 90 97	22
ex 3824 90 97	23
ex 3824 90 97	24
ex 3824 90 97	25
ex 3824 90 97	26
ex 3824 90 97	27
ex 3824 90 97	28
ex 3824 90 97	29
ex 3824 90 97	30
ex 3824 90 97	31
ex 3824 90 97	32
ex 3824 90 97	33
ex 3824 90 97	34
ex 3824 90 97	35
ex 3824 90 97	36
ex 3824 90 97	37
ex 3824 90 97	38
ex 3824 90 97	39
ex 3824 90 97	40
ex 3824 90 97	41
ex 3824 90 97	42
ex 3824 90 97	43
ex 3824 90 97	44
ex 3824 90 97	45
ex 3824 90 97	46
ex 3824 90 97	47
ex 3824 90 97	48
ex 3824 90 97	49
ex 3824 90 97	50
ex 3824 90 97	51
ex 3824 90 97	52
ex 3824 90 97	53
ex 3824 90 97	54
ex 3824 90 97	55
ex 3824 90 97	56
ex 3824 90 97	57
ex 3824 90 97	58
ex 3824 90 97	59
ex 3824 90 97	60
ex 3824 90 97	61
ex 3824 90 97	62
ex 3824 90 97	63
ex 3824 90 97	64
ex 3824 90 97	65
ex 3824 90 97	66
ex 3824 90 97	78
ex 3824 90 97	79
ex 3824 90 97	80
ex 3824 90 97	81
ex 3824 90 97	82
ex 3824 90 97	83
ex 3824 90 97	84
ex 3824 90 97	85
ex 3824 90 97	87
ex 3824 90 97	88
ex 3824 90 97	89
ex 3824 90 97	90
ex 3824 90 97	92
ex 3824 90 97	94
ex 3824 90 97	95
ex 3824 90 97	97
ex 3901 10 10	10
ex 3901 90 90	30
ex 3901 90 90	40
ex 3902 10 00	40
ex 3902 90 90	60
ex 3902 90 90	93
ex 3903 19 00	30
ex 3903 90 90	15
ex 3903 90 90	20
ex 3903 90 90	25
ex 3903 90 90	75
ex 3904 10 00	20
ex 3904 30 00	20
ex 3904 50 90	92
ex 3906 90 90	41
ex 3906 90 90	85
ex 3906 90 90	87
ex 3907 40 00	10
ex 3907 40 00	20
ex 3907 40 00	30
ex 3907 40 00	40
ex 3907 40 00	50
ex 3907 40 00	60
ex 3907 60 80	30
ex 3907 91 90	10
ex 3907 99 90	70
ex 3908 90 00	50
ex 3909 50 90	10
ex 3910 00 00	60
ex 3911 90 99	31
ex 3916 20 00	91
ex 3917 40 00	91
ex 3919 10 80	23
ex 3919 10 80	27
ex 3919 10 80	32
ex 3919 10 80	37
ex 3919 10 80	43
ex 3919 10 80	85
ex 3919 90 00	20
ex 3919 90 00	22
ex 3919 90 00	24
ex 3919 90 00	26
ex 3919 90 00	28
ex 3919 90 00	29
ex 3919 90 00	33
ex 3919 90 00	37
ex 3919 90 00	44
ex 3920 20 29	93
ex 3920 59 90	20
ex 3920 62 19	25
ex 3920 62 19	81
ex 3920 91 00	51
ex 3920 91 00	52
ex 3920 91 00	92
ex 3920 91 00	93
ex 3921 90 55	25
ex 3921 90 55	30
ex 3921 90 60	95
ex 4408 39 30	10
ex 5404 19 00	30
ex 5607 50 90	10
ex 5911 90 90	40
ex 6814 10 00	10
ex 7019 19 10	30
ex 7019 19 10	55
ex 7019 40 00	21
ex 7019 40 00	29
ex 7325 99 10	20
ex 7326 20 00	20
ex 8108 90 30	10
ex 8405 90 00	10
ex 8409 91 00	10
ex 8409 99 00	20
ex 8411 99 00	50
ex 8414 30 81	50
ex 8414 90 00	20
ex 8418 99 10	50
ex 8418 99 10	60
ex 8467 99 00	10
ex 8479 89 97	40
ex 8481 30 91	91
ex 8501 10 99	82
ex 8501 31 00	40
ex 8501 31 00	65
ex 8501 31 00	70
ex 8503 00 99	35
ex 8504 40 82	50
ex 8505 11 00	33
ex 8505 11 00	70
ex 8505 11 00	80
ex 8505 19 90	30
ex 8507 60 00	30
ex 8516 90 00	60
ex 8518 40 80	91
ex 8521 90 00	20
ex 8522 90 49	60
ex 8522 90 49	65
ex 8525 80 19	25
ex 8525 80 19	31
ex 8525 80 19	35
ex 8525 80 19	50
ex 8525 80 91	10
ex 8527 91 99	10
ex 8527 99 00	10
ex 8527 99 00	20
ex 8529 90 65	25
ex 8529 90 65	35
ex 8529 90 65	40
ex 8529 90 65	45
ex 8529 90 92	47
ex 8529 90 92	49
ex 8529 90 92	70
ex 8536 50 11	35
ex 8536 50 80	81
ex 8536 50 80	82
ex 8536 69 90	82
ex 8536 69 90	83
ex 8536 69 90	85
ex 8536 69 90	88
ex 8538 90 99	95
ex 8543 90 00	20
ex 8544 20 00	10
ex 8544 42 90	20
ex 8544 49 93	20
ex 8544 49 95	10
ex 8708 21 10	10
ex 8708 21 90	10
ex 8714 91 10	23
ex 8714 91 10	33
ex 8714 91 10	70
ex 8714 91 30	23
ex 8714 91 30	33
ex 8714 91 30	70
ex 9001 90 00	21
ex 9001 90 00	65
ex 9031 80 38	20

PRILOGA III

Dodatne merske enote iz točke 2(a) člena 1:

Oznaka KN	TARIC	Dodatna enota
3926 90 97	31	p/st
3926 90 97	37	p/st
7006 00 90	25	p/st
7009 10 00	20	p/st
8103 90 90	10	p/st
8207 19 10	10	p/st
8401 40 00	10	p/st
8413 91 00	30	p/st
8421 21 00	20	p/st
8479 89 97	60	p/st
8482 10 10	10	p/st
8482 10 10	20	p/st
8482 10 90	10	p/st
8482 50 00	10	p/st
8503 00 99	60	p/st
8504 50 95	60	p/st
8504 90 11	20	p/st
8504 90 99	20	p/st
8505 11 00	45	p/st
8511 30 00	20	p/st
8518 90 00	30	p/st
8518 90 00	40	p/st
8518 90 00	50	p/st
8527 29 00	30	p/st
8529 90 92	55	p/st
8529 90 92	65	p/st
8538 90 99	30	p/st
8538 90 99	40	p/st
8543 70 90	13	p/st
8543 90 00	60	p/st
8544 30 00	40	p/st
8544 30 00	50	p/st
8544 42 90	40	p/st
8547 20 00	10	p/st
9013 80 90	10	p/st
9025 80 40	40	p/st
9031 80 34	40	p/st
9031 80 38	30	p/st
9031 80 38	40	p/st
3824 90 96	75	m3
7605 29 00	10	m

PRILOGA IV

Dodatne merske enote iz točke 2(b) člena 1:

Oznaka KN	TARIC	Dodatna enota
8479 89 97	40	p/st
8504 40 82	50	p/st
3907 40 00	50	m3
3907 40 00	60	m3
3824 90 97	90	m3

18.12.2014

Uradni list Evropske unije

L 363/67

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1342/2014

z dne 17. decembra 2014

o spremembi Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 850/2004 o obstojnih organskih onesnaževalih glede prilog IV in V

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 850/2004 z dne 29. aprila 2004 o obstojnih organskih onesnaževalih in spremembi Direktive 79/117/EGS (1) in zlasti člena 7(4)(a) in (5) ter člena 14(2) in (4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 850/2004 v pravo Unije prenaša zaveze iz Stockholmske konvencije o obstojnih organskih onesnaževalih (v nadaljnjem besedilu: Konvencija), ki je bila v imenu Skupnosti potrjena s Sklepom Sveta 2006/507/ES (2), in iz Protokola o obstojnih organskih onesnaževalih h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (v nadaljnjem besedilu: Protokol), ki je bil v imenu Skupnosti potrjen s Sklepom Sveta 259/2004/ES (3).

(2)

Na četrtem zasedanju konference pogodbenic Konvencije od 4. do 8. maja 2009 je bilo dogovorjeno, da se klordekon, heksabromobifenil, heksaklorocikloheksan, vključno z lindanom, pentaklorobenzenom, tetrabromodifenil etrom, pentabromodifenil etrom, heksabromodifenil etrom in heptabromodifenil etrom, ter perfluorooktan sulfonsko kislino in njene derivate (v nadaljnjem besedilu: PFOS) doda v priloge h Konvenciji.

(3)

Zaradi zaskrbljenosti v zvezi s popolnostjo in reprezentativnostjo znanstvenih informacij o količinah in koncentracijah z obstojnimi organskimi onesnaževali bromiranih difenil etrov in PFOS v izdelkih in odpadkih so bile te snovi začasno dodane na seznam v prilogah IV in V k Uredbi (ES) št. 850/2004 brez navajanja največjih mejnih koncentracij.

(4)

Zdaj se ti dodatni znanstveni podatki v zvezi s količinami in koncentracijami z obstojnimi organskimi onesnaževali bromiranih difenil etrov in PFOS v izdelkih in odpadkih ocenjujejo. Zato bi bilo potrebno brez nepotrebnega odlašanja določiti največje mejne koncentracije za ta obstojna organska onesnaževala, da se zagotovi enotna uporaba Uredbe (ES) št. 850/2004 in preprečijo nepretrgani izpusti teh snovi v okolje.

(5)	Izvršni organ Protokola je na svojem 27. zasedanju od 14. do 18. decembra 2009 sklenil dodati heksaklorobutadien, poliklorirane naftalene in klorirane parafine s kratkimi verigami v protokol.

(6)	Konferenca pogodbenic Konvencije je na svojem petem zasedanju od 25. do 29. aprila 2011 sklenila, da se endosulfan doda na seznam obstojnih organskih onesnaževal, ki bi jih bilo treba z nekaterimi izjemami odpraviti po vsem svetu.

(7)	Ob upoštevanju odločitev, ki sta jih sprejela Izvršni organ Protokola in Konferenca pogodbenic Konvencije, bi bilo treba posodobiti prilogi IV in V k Uredbi (ES) št. 850/2004, da se vključijo navedene snovi.

(8)	Uredbo (ES) št. 850/2004 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(9)	Da bi imela podjetja in pristojni organi na voljo dovolj časa za prilagoditev novim zahtevam, bi se ta uredba morala uporabljati od 18. junija 2015.

(10)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 39 Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 850/2004 se spremeni:

1.	Priloga IV se nadomesti z besedilom v Prilogi I k tej uredbi.

2.	Priloga V se spremeni v skladu s Prilogo II k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporabljati se začne 18. junija 2015.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 17. decembra 2014

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 158, 30.4.2004, str. 7.

(2) Sklep Sveta 2006/507/ES z dne 14. oktobra 2004 o sklenitvi, v imenu Evropske skupnosti, Stockholmske konvencije o obstojnih organskih onesnaževalih (UL L 209, 31.7.2006, str. 1).

(3) Sklep Sveta 259/2004/ES z dne 19. februarja 2004 o sklenitvi Protokola o obstojnih organskih onesnaževalih h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja v imenu Evropske skupnosti (UL L 81, 19.2.2004, str. 35).

(4) Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).

PRILOGA I

„PRILOGA IV

Seznam snovi, za katere veljajo določbe o ravnanju z odpadki iz člena 7

Snov	Št. CAS	Št. ES	Mejna koncentracijska vrednost iz člena 7(4)(a)
Endosulfan	115-29-7 959-98-8 33213-65-9	204-079-4	50 mg/kg
Heksaklorobutadien	87-68-3	201-765-5	100 mg/kg
Poliklorirani naftaleni (1)			10 mg/kg
Klorirani alkani C10–C13 (klorirani parafini s kratkimi verigami – SCCP)	85535-84-8	287-476-5	10 000 mg/kg
Tetrabromodifenil eter C12H6Br4O			Vsota koncentracij tetrabromodifenil etra, pentabromodifenil etra, heksabromodifenil etra in heptabromodifenil etra: 1 000 mg/kg
Pentabromodifenil eter C12H5Br5O
Heksabromodifenil eter C12H4Br6O
Heptabromodifenil eter C12H3Br7O
Perfluorooktan sulfonska kislina in njeni derivati (PFOS) C8F17SO2X (X = OH, kovinska sol (O-M+), halid, amid in drugi derivati, vključno s polimeri)			50 mg/kg
Poliklorirani dibenzo-p-dioksini in dibenzofurani (PCDD/PCDF)			15 μg/kg (2)
DDT (1,1,1-trikloro-2,2-bis(4-klorofenil)etan)	50-29-3	200-024-3	50 mg/kg
Klordan	57-74-9	200-349-0	50 mg/kg
Heksaklorocikloheksani, vključno z lindanom	58-89-9 319-84-6 319-85-7 608-73-1	210-168-9 200-401-2 206-270-8 206-271-3	50 mg/kg
Dieldrin	60-57-1	200-484-5	50 mg/kg
Endrin	72-20-8	200-775-7	50 mg/kg
Heptaklor	76-44-8	200-962-3	50 mg/kg
Heksaklorobenzen	118-74-1	200-273-9	50 mg/kg
Klordekon	143-50-0	205-601-3	50 mg/kg
Aldrin	309-00-2	206-215-8	50 mg/kg
Pentaklorobenzen	608-93-5	210-172-5	50 mg/kg
Poliklorirani bifenili (PCB)	1336-36-3 in druge	215-648-1	50 mg/kg (3)
Mireks	2385-85-5	219-196-6	50 mg/kg
Toksafen	8001-35-2	232-283-3	50 mg/kg
Heksabromobifenil	36355-01-8	252-994-2	50 mg/kg

(1) Poliklorirani naftaleni so kemijske spojine, ki temeljijo na sistemu obročev naftalena, kjer se eden ali več vodikovih atomov nadomesti z atomi klora.

(2) Mejna vrednost se izračuna kot PCDD in PCDF glede na faktorje ekvivalence toksičnosti (TEF):

PCDD	TEF
2,3,7,8-TeCDD	1
1,2,3,7,8-PeCDD	1
1,2,3,4,7,8-HxCDD	0,1
1,2,3,6,7,8-HxCDD	0,1
1,2,3,7,8,9-HxCDD	0,1
1,2,3,4,6,7,8-HpCDD	0,01
OCDD	0,0003
PCDF	TEF
2,3,7,8-TeCDF	0,1
1,2,3,7,8-PeCDF	0,03
2,3,4,7,8-PeCDF	0,3
1,2,3,4,7,8-HxCDF	0,1
PCDD	TEF
1,2,3,6,7,8-HxCDF	0,1
1,2,3,7,8,9-HxCDF	0,1
2,3,4,6,7,8-HxCDF	0,1
1,2,3,4,6,7,8-HpCDF	0,01
1,2,3,4,7,8,9-HpCDF	0,01
OCDF	0,0003

(3) Kadar je primerno, se uporabi metoda izračuna iz evropskih standardov EN 12766-1 in EN 12766-2.“

PRILOGA II

V delu 2 Priloge V se preglednica nadomesti z naslednjo preglednico:

„Odpadki, kakor so razvrščeni v Odločbi Komisije 2000/532/ES

Največje koncentracijske vrednosti snovi s seznama v Prilogi IV (1)

Delovanje

ODPADKI IZ TERMIČNIH PROCESOV

Klorirani alkani C10–C13 (klorirani parafini s kratkimi verigami – SCCP) 10 000 mg/kg;

Aldrin: 5 000 mg/kg;

Klordan: 5 000 mg/kg;

Klordekon: 5 000 mg/kg;

DDT (1,1,1-trikloro -2,2-bis(4-klorofenil) etan): 5 000 mg/kg;

Dieldrin: 5 000 mg/kg;

Endosulfan: 5 000 mg/kg;

Endrin: 5 000 mg/kg;

Heptaklor: 5 000 mg/kg;

Heksabromobifenil: 5 000 mg/kg;

Heksaklorobenzen: 5 000 mg/kg;

Heksaklorobutadien: 1 000 mg/kg;

Heksaklorocikloheksani, vključno z lindanom: 5 000 mg/kg;

Mireks: 5 000 mg/kg;

Pentaklorobenzen: 5 000 mg/kg;

Perfluorooktan sulfonska kislina in njeni derivati (PFOS)

(C8F17SO2X)

(X = OH, kovinska sol (O-M+), halid, amid in drugi derivati, vključno s polimeri): 50 mg/kg;

Poliklorirani bifenili (PCB) (3) 50 mg/kg;

Poliklorirani dibenzo-p-dioksini in dibenzofurani (PCDD/PCDF) (4): 5 mg/kg;

Poliklorirani naftaleni* 1 000 mg/kg;

Vsota koncentracij tetrabromodifenil etra (C12H6Br4O), pentabromodifenil etra (C12H5Br5O), heksabromodifenil etra (C12H4Br6O) in heptabromodifenil etra (C12H3Br7O): 10 000 mg/kg

Toksafen: 5 000 mg/kg;

Trajno skladiščenje se dovoli, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(1)

skladiščenje poteka na enem izmed naslednjih mest:

—	varnih, globokih, podzemnih, skalnatih formacijah;

—	rudnikih soli;

—	na odlagališču nevarnih odpadkov (pod pogojem, da so odpadki strjeni ali deloma stabilizirani, če je to tehnično izvedljivo, kakor je določeno za razvrstitev odpadkov v podpoglavju 1903 Odločbe 2000/532/ES).

(2)	upoštevane so bile določbe Direktive Sveta 1999/31/ES (1) in Odločbe Sveta 2003/33/ES (2);

(3)	dokazano je, da je izbrana možnost okoljsko najsprejemljivejša.

10 01

Odpadki iz elektrarn in drugih kurilnih naprav (razen tistih, ki so zajeti v poglavju 19)

10 01 14 * (2)

Pepel z rešetke, žlindra in kotlovni prah iz sosežiganja, pri katerem so prisotne nevarne snovi

10 01 16 *

Elektrofiltrski pepel iz sosežiganja, ki vsebuje nevarne snovi

10 02

Odpadki iz železarske in jeklarske industrije

10 02 07 *

Trdni odpadki iz obdelave odpadnih plinov, ki vsebujejo nevarne snovi

10 03

Odpadki iz termične metalurgije aluminija

10 03 04 *

Žlindra iz primarnega taljenja

10 03 08 *

Solne žlindre iz sekundarnega taljenja

10 03 09 *

Črni posnemki iz sekundarnega taljenja

10 03 19 *

Prah iz dimnih plinov, ki vsebuje nevarne snovi

10 03 21 *

Drugi trdni delci in prah (vključno s prahom iz krogličnih mlinov), ki vsebujejo nevarne snovi

10 03 29 *

Odpadki iz obdelave solne žlindre in črnih posnemkov, ki vsebujejo nevarne snovi

10 04

Odpadki iz termične metalurgije svinca

10 04 01 *

Žlindre (prvo in drugo taljenje)

10 04 02 *

Posnemki (prvo in drugo taljenje)

10 04 04 *

Prah iz dimnih plinov

10 04 05 *

Drugi trdni delci in prah

10 04 06 *

Trdni odpadki iz obdelave odpadnih plinov

10 05

Odpadki iz termične metalurgije cinka

10 05 03 *

Prah iz dimnih plinov

10 05 05 *

Trdni odpadki iz obdelave odpadnih plinov

10 06

Odpadki iz termične metalurgije bakra

10 06 03 *

Prah iz dimnih plinov

10 06 06 *

Trdni odpadki iz obdelave odpadnih plinov

10 08

Odpadki iz termične metalurgije drugih barvnih kovin

10 08 08 *

Žlindra z dodatkom soli pri primarni in sekundarni proizvodnji

10 08 15 *

Prah iz dimnih plinov, ki vsebuje nevarne snovi

10 09

Odpadki iz livarn železa

10 09 09 *

Prah iz dimnih plinov, ki vsebuje nevarne snovi

ODPADKI, KI NISO NAVEDENI DRUGJE NA SEZNAMU

16 11

Odpadki iz oblog in ognjevzdržnih materialov

16 11 01 *

Obloge in ognjevzdržni materiali na osnovi ogljika iz metalurških postopkov, ki vsebujejo nevarne snovi

16 11 03 *

Druge obloge in ognjevzdržni materiali iz metalurških postopkov, ki vsebujejo nevarne snovi

ODPADKI IZ GRADBENIŠTVA IN RUŠENJA (VKLJUČNO Z ZEMLJO, IZKOPANO NA KONTAMINIRANIH LOKACIJAH)

17 01

Beton, opeka, ploščice in keramika

17 01 06 *

Mešanica ali ločene frakcije betona, opeke, ploščic in keramike, ki vsebujejo nevarne snovi

17 05

Zemlja (vključno z zemljo, izkopano na kontaminiranih lokacijah) kamen ter zemeljski izkopi in blato

17 05 03 *

Zemlja in kamni, ki vsebujejo nevarne snovi

17 09

Drugi odpadki iz gradbeništva in rušenja

17 09 02 *

Odpadki iz gradbeništva in rušenja, ki vsebujejo PCB, razen opreme, ki vsebuje PCB

17 09 03 *

Drugi odpadki iz gradbeništva in rušenja (vključno z mešanimi odpadki), ki vsebujejo nevarne snovi

ODPADKI IZ OBRATOV ZA PREDELAVO ODPADKOV, OBRATOV ZA ČIŠČENJE ODPADNE VODE, KI SO V DRUGEM KRAJU, IN ODPADKI IZ PRIPRAVE PITNE VODE TER IZ INDUSTRIJSKE VODE

19 01

Odpadki iz sežiganja ali pirolize odpadkov

19 01 07 *

Trdni odpadki iz obdelave odpadnih plinov

19 01 11 *

Pepel z rešetke ter žlindra, ki vsebujeta nevarne snovi

19 01 13 *

Elektrofiltrski pepel, ki vsebuje nevarne snovi

19 01 15 *

Kotlovni prah, ki vsebuje nevarne snovi

19 04

Zastekljeni odpadki in odpadki iz zastekljevanja

19 04 02 *

Elektrofiltrski pepel in drugi odpadki iz obdelave dimnih plinov

19 04 03 *

Nevitrificirana trdna faza

(1) Te mejne vrednosti se uporabljajo izključno za odlagališče nevarnih odpadkov in se ne uporabljajo za stalna podzemna skladišča nevarnih odpadkov, vključno z rudniki soli.

(2) Vsi odpadki, označeni z zvezdico ‚*‘, veljajo kot nevarni v skladu z Direktivo 2008/98/ES in za njih veljajo določbe navedene direktive.

(3) Uporabi se metoda izračuna iz evropskih standardov EN 12766-1 in EN 12766-2.

(4) Mejna vrednost se izračuna kot PCDD in PCDF glede na faktorje ekvivalence toksičnosti (TEF):

PCDD	TEF
2,3,7,8-TeCDD	1
1,2,3,7,8-PeCDD	1
1,2,3,4,7,8-HxCDD	0,1
1,2,3,6,7,8-HxCDD	0,1
1,2,3,7,8,9-HxCDD	0,1
1,2,3,4,6,7,8-HpCDD	0,01
OCDD	0,0003
PCDF	TEF
2,3,7,8-TeCDF	0,1
1,2,3,7,8-PeCDF	0,03
2,3,4,7,8-PeCDF	0,3
1,2,3,4,7,8-HxCDF	0,1
1,2,3,6,7,8-HxCDF	0,1
1,2,3,7,8,9-HxCDF	0,1
2,3,4,6,7,8-HxCDF	0,1
1,2,3,4,6,7,8-HpCDF	0,01
1,2,3,4,7,8,9-HpCDF	0,01
OCDF	0,0003

(*1) UL L 182, 16.7.1999, str. 1.

(*2) UL L 11, 16.1.2003, str. 27 “.

18.12.2014

Uradni list Evropske unije

L 363/75

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1343/2014

z dne 17. decembra 2014

o spremembi Uredbe (ES) št. 951/2007 o določitvi izvedbenih pravil za programe čezmejnega sodelovanja, ki se financirajo v okviru Uredbe (ES) št. 1638/2006 Evropskega parlamenta in Sveta

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1638/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o splošnih določbah o ustanovitvi Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva (1) ter zlasti člena 11(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Komisija je sprejela Uredbo (ES) št. 951/2007 (2).

(2)

Zaradi poznega začetka izvajanja programov čezmejnega sodelovanja Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva je bila izvedbena faza projektov podaljšana na obdobje od 31. decembra 2014 do 31. decembra 2015, in sicer z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 435/2011 (3). Zato bi bilo treba zaključno fazo in zadevne določbe ustrezno prilagoditi.

(3)	Treba bi bilo predvideti določbo, ki bi Komisiji omogočila, da se v primeru nepredvidenih in ustrezno utemeljenih potreb ali dogodkov na utemeljeno zahtevo skupnega nadzornega odbora strinja s podaljšanjem obdobja izvajanja skupnega operativnega programa.

(4)

Učinkovito obravnavanje nepravilnosti je bistvenega pomena za zaščito finančnih interesov Unije ter zagotovitev načela dobrega finančnega poslovodenja programov. V tem smislu in glede na to, da so finančni popravki glavno orodje za popravo nepravilnosti v zvezi z izdatki, ki jih financira Unija v okviru deljenega upravljanja, bi bilo treba v Uredbo (ES) št. 951/2007 vključiti ustrezne določbe o finančnih popravkih.

(5)	Da se zagotovi pravna varnost za sodelujoče države, je primerno določiti posebne ureditve in postopke za finančne popravke s strani skupnih organov upravljanja, ob upoštevanju načel enakega obravnavanja, preglednosti in sorazmernosti.

(6)	Uredbo (ES) št. 951/2007 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(7)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega z Uredbo (EU) št. 232/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (4) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 951/2007 se spremeni:

vstavi se naslednji člen 26a:

„Člen 26a

Finančni popravki, ki jih izvede skupni organ upravljanja

1. Skupni organ upravljanja je najprej odgovoren za preprečevanje in preiskovanje nepravilnosti ter izvajanje potrebnih finančnih popravkov in izterjav.

Skupni organ upravljanja izvede potrebne finančne popravke v povezavi s posameznimi nepravilnostmi, odkritimi v projektih, ali tehnični podpori. Finančni popravki zajemajo preklic celotnega ali dela prispevka Unije za projekt ali tehnično pomoč. Skupni organ upravljanja upošteva naravo in resnost nepravilnosti in finančne izgube ter izvede sorazmerni finančni popravek. Kot merila za določitev stopnje finančnega popravka, ki se uporabi, in merila za uporabo pavšalnih stopenj ali ekstrapoliranega finančnega popravka se lahko uporabljajo merila, ki so bila sprejeta v skladu z Uredbo (EU) št. 1303/2013 (*1), zlasti členom 144, in merila iz Sklepa Komisije z dne 19. decembra 2013 (*2). Skupni organ upravljanja finančne popravke evidentira v letnih računovodskih izkazih za obračunsko leto, v katerem je sprejeta odločitev o preklicu.

2. Prispevek Unije, preklican v skladu z odstavkom 1, se lahko ponovno uporabi v zadevnem programu v skladu z odstavkom 3. Prerazporeditev teh sredstev programa je med drugim v skladu z določbami členov 7, 13, 18 in 43.

3. Prispevek, preklican v skladu z odstavkom 1, se ne sme ponovno uporabiti za projekt, ki je bil finančno popravljen, ali za projekte, izbrane prek razpisov za zbiranje predlogov.

(*1) Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320)."

(*2) Sklep Komisije z dne 19. decembra 2013 o opredelitvi in odobritvi smernic za določanje finančnih popravkov pri izdatkih, financiranih s strani Unije v okviru deljenega upravljanja, ki jih izvede Komisija zaradi neskladnosti s pravili o javnih naročilih (C(2013)9527).“ "

člen 32 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 32

Končno poročilo o izvajanju skupnega operativnega programa smiselno vključuje enake elemente kot letna poročila, tudi priloge, za celoten čas trajanja programa. Predloži se najpozneje do 30. junija 2017 za programe, za katere je bila izvedbena faza podaljšana v obdobju od 31. decembra 2014 do 31. decembra 2015, in najpozneje do 30. junija 2016 za programe, katerih izvedbena faza se zaključi 31. decembra 2014.“

;

člen 43 se spremeni:

(a)	odstavek 1 se nadomesti z naslednjim: „1. Obdobje izvajanja vsakega skupnega operativnega programa se začne, ko Komisija sprejme skupni operativni program, zaključi pa se najpozneje 31. decembra 2017.“ ;

(b)

v odstavku 2 se pododstavek (c) nadomesti z naslednjim:

„(c)

faza zaključnega finančnega obračuna skupnega operativnega programa, ki zajema zaključni finančni obračun vseh pogodb, sklenjenih v okviru programa, naknadno ocenjevanje programa, predložitev končnega poročila in končno plačilo ali končno izterjavo s strani Komisije. Ta faza se zaključi najpozneje 31. decembra 2017.“

;

(c)

doda se novi odstavek 3:

„3. Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 se lahko Komisija v primeru nepredvidenih in ustrezno utemeljenih potreb ali dogodkov na utemeljeno zahtevo skupnega nadzornega odbora strinja s podaljšanjem obdobja izvajanja skupnega operativnega programa. V tem primeru se roki za predložitev končnega poročila iz člena 32 ne uporabljajo.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 17. decembra 2014

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 310, 9.11.2006, str. 1.

(2) Uredba Komisije (ES) št. 951/2007 z dne 9. avgusta 2007 o določitvi izvedbenih pravil za programe čezmejnega sodelovanja, ki se financirajo v okviru Uredbe (ES) št. 1638/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o splošnih določbah o ustanovitvi Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva (UL L 210, 10.8.2007, str. 10).

(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 435/2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 951/2007 o določitvi izvedbenih pravil za programe čezmejnega sodelovanja, ki se financirajo v okviru Uredbe (ES) št. 1638/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 118, 6.5.2011, str. 1.).

(4) Uredba (EU) št. 232/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi evropskega instrumenta sosedstva (UL L 77, 15.3.2014, str. 27).

18.12.2014

Uradni list Evropske unije

L 363/78

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1344/2014

z dne 17. decembra 2014

o dodatku količin, ki so bile v ribolovni sezoni 2013/2014 zadržane za Francijo in Španijo v skladu s členom 4(2) Uredbe Sveta (ES) št. 847/96, ribolovni kvoti za sardona v Biskajskem zalivu za ribolovno sezono 2014/2015

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 847/96 z dne 6. maja 1996 o uvedbi dodatnih pogojev za upravljanje celotnih dovoljenih ulovov (TAC) in kvot (1) iz leta v leto in zlasti člena 4(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu s členom 4(2) Uredbe (ES) št. 847/96 lahko država članica pred 31. oktobrom leta, za katero velja dodeljena ribolovna kvota, od Komisije zahteva, da zadrži največ 10 % te kvote za prenos v naslednje leto. Komisija mora zadržano količino dodati zadevni kvoti.

(2)	Celotni dovoljeni ulovi in kvote držav članic za stalež sardona v Biskajskem zalivu (podobmočje ICES VIII) so določeni za sezono letnega upravljanja, ki traja od 1. julija do 30. junija naslednjega leta.

(3)	Uredba Sveta (EU) št. 713/2013 (2) določa ribolovne kvote za sardona v Biskajskem zalivu (podobmočje ICES VIII) za obdobje od 1. julija 2013 do 30. junija 2014.

(4)	Uredba Sveta (EU) št. 779/2014 (3) določa ribolovne kvote za sardona v Biskajskem zalivu (podobmočje ICES VIII) za obdobje od 1. julija 2014 do 30. junija 2015.

(5)

Vendar pa je ob upoštevanju izmenjav ribolovnih možnosti v skladu s členom 16(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4) in prenosov kvot v skladu s členom 4(2) Uredbe (ES) št. 847/96 kvota, ki je na voljo za ta stalež v Franciji in Španiji v ribolovni sezoni 2013/2014, znašala 3 590,9 tone oziroma 15 226 ton.

(6)	Francija in Španija sta na koncu navedene ribolovne sezone sporočili, da je njun ulov sardona v Biskajskem zalivu znašal skupno 3 197,05 tone oziroma 14 468,16 tone.

(7)

Francija in Španija sta v skladu s členom 4(2) Uredbe (ES) št. 847/96 zaprosili, da se del njune kvote za sardona za ribolovno sezono 2013/2014 zadrži in prenese v naslednjo ribolovno sezono. Zadržane količine je treba ob upoštevanju omejitev iz navedene uredbe dodati zadevnim kvotam, določenim z Uredbo (EU) št. 779/2014 za ribolovno sezono 2014/2015.

(8)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za ribištvo in ribogojstvo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ribolovna kvota, ki je bila z Uredbo Sveta (EU) št. 779/2014 Franciji dodeljena za sardona v Biskajskem zalivu, se poveča za 359,09 tone.

Člen 2

Ribolovna kvota, ki je bila z Uredbo Sveta (EU) št. 779/2014 Španiji dodeljena za sardona v Biskajskem zalivu, se poveča za 757,84 tone.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 17. decembra 2014

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 115, 9.5.1996, str. 3.

(2) Uredba Sveta (EU) št. 713/2013 z dne 23. julija 2013 o določitvi ribolovnih možnosti za sardona v Biskajskem zalivu za ribolovno sezono 2013/2014 (UL L 201, 26.7.2013, str. 8).

(3) Uredba Sveta (EU) št. 779/2014 z dne 17. julija 2014 o določitvi ribolovnih možnosti za sardona v Biskajskem zalivu za ribolovno sezono 2014/2015 (UL L 212, 18.7.2014, str. 1).

(4) Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22).

18.12.2014

Uradni list Evropske unije

L 363/80

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1345/2014

z dne 17. decembra 2014

o določitvi presežnih količin sladkorja, izoglukoze in fruktoze na Hrvaškem

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o pristopu Republike Hrvaške,

ob upoštevanju Akta o pristopu Hrvaške,

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 170/2013 z dne 25. februarja 2013 o prehodnih ukrepih v sektorju sladkorja zaradi pristopa Hrvaške (1) in zlasti člena 7(1) Izvedbene uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Da bi se izognili motnjam na trgu Unije v sektorju sladkorja zaradi pristopa Hrvaške k Uniji 1. julija 2013, oddelek 2 poglavja II Izvedbene uredbe (EU) št. 170/2013 določa pravila za določitev in izločitev količin sladkorja kot takega ali v obliki predelanih proizvodov, izoglukoze in fruktoze, ki presegajo količino, ki je 1. julija 2013 veljala za običajno količino za prenos zalog (v nadaljnjem besedilu: presežne količine). Konkretneje člen 9 Izvedbene uredbe (EU) št. 170/2013 določa, da je navedene presežne količine treba izločiti s trga v obliki sladkorja kot takega ali izoglukoze na stroške Hrvaške.

(2)	Oddelek 2 poglavja II Izvedbene uredbe (EU) št. 170/2013 poleg tega določa, da Komisija določi presežne količine najpozneje do 31. decembra 2014.

(3)

Za določitev presežnih količin člen 13(2) Izvedbene uredbe (EU) št. 170/2013 določa, da Hrvaška Komisiji sporoči ustrezne informacije o obsegu proizvodnje, porabe, zalog, izvoza in uvoza ter tudi informacije o sistemu, uvedenem za določitev presežnih količin. Na podlagi navedenega bi morala Komisija določiti presežne količine ob primerjavi stanja na hrvaškem trgu sladkorja od 1. julija 2012 do 30. junija 2013 s predhodnimi tremi leti. Kot je določeno v členu 7(2)(c) Izvedbene uredbe (EU) št. 170/2013, bi bilo treba upoštevati tudi posebne okoliščine kopičenja zalog. Ustrezno je treba upoštevati zlasti povečanje porabe in zalog na Hrvaškem ter razvoj v Uniji, kar je predlagala tudi Hrvaška.

(4)	Na podlagi sporočil Hrvaške bi bilo treba presežne količine sladkorja določiti v skladu z navedeno metodo.

(5)	Ista metoda je bila uporabljena za določitev presežnih količin izoglukoze in fruktoze. Zaradi tega ni treba določiti nobenih presežnih količin fruktoze in izoglukoze.

(6)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Količine sladkorja, ki presegajo količino, ki je 1. julija 2013 veljala za običajno količino za prenos zalog, in ki jih je treba v skladu s členom 9 Izvedbene uredbe (EU) št. 170/2013 izločiti s trga Unije na stroške Hrvaške, znašajo 37 138 ton.

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 17. decembra 2014

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 55, 27.2.2013, str. 1.

18.12.2014

Uradni list Evropske unije

L 363/82

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1346/2014

z dne 17. decembra 2014

o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz sulfanilne kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ter o razveljavitvi dokončne protidampinške dajatve na uvoz sulfanilne kisline s poreklom iz Indije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 1225/2009

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (osnovna uredba) (1), in zlasti členov 9 in 11(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

A. POSTOPEK

1. Veljavni ukrepi

(1)

Julija 2002 je Svet z Uredbo (ES) št. 1339/2002 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev v višini 21 % na uvoz sulfanilne kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“) in dokončno protidampinško dajatev v višini 18,3 % na uvoz sulfanilne kisline s poreklom iz Indije („prvotna preiskava“).

(2)	Z Uredbo (ES) št. 1338/2002 (3) je Svet uvedel dokončno izravnalno dajatev v višini 7,1 % na uvoz sulfanilne kisline s poreklom iz Indije.

(3)	S Sklepom 2002/611/ES (4) je Komisija sprejela cenovno zavezo glede protidampinških in protisubvencijskih ukrepov na uvoz iz Indije, ki jih je ponudil indijski proizvajalec izvoznik Kokan Synthetics and Chemicals Pvt Ltd. („Kokan“).

(4)	Po ponovni preiskavi za ugotavljanje absorpcije dajatev je Svet februarja 2004 z Uredbo (ES) št. 236/2004 (5) povečal stopnjo dokončne protidampinške dajatve na uvoz sulfanilne kisline s poreklom iz LRK z 21 % na 33,7 %.

(5)	Marca 2004 je Komisija s Sklepom Komisije 2004/255/ES (6), razveljavila Sklep 2002/611/ES po prostovoljnem umiku zaveze družbe Kokan.

(6)	Komisija je s Sklepom 2006/37/ES (7) sprejela novo zavezo glede protidampinških in protisubvencijskih ukrepov na uvoz iz Indije, ki jih je ponudila družba Kokan. Uredbi Sveta (ES) št. 1338/2002 in (ES) št. 1339/2002 sta bili ustrezno spremenjeni z Uredbo Sveta (ES) št. 123/2006 (8).

(7)

Svet je z Uredbo (ES) št. 1000/2008 (9) uvedel protidampinške dajatve na uvoz sulfanilne kisline s poreklom iz LRK in Indije na podlagi pregleda zaradi izteka ukrepa. Svet je z Uredbo (ES) št. 1010/2008 (10) uvedel dokončne izravnalne dajatve na uvoz sulfanilne kisline s poreklom iz Indije in spremenil stopnjo protidampinških dajatev na uvoz sulfanilne kisline iz Indije po pregledu zaradi izteka ukrepa in vmesnem pregledu.

2. Zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa

(8)

Po objavi obvestila o bližnjem izteku (11) veljavnih protidampinških ukrepov za uvoz iz LRK in Indije je Komisija 1. julija 2013 prejela zahtevek za začetek pregleda zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009. Zahtevek je vložila družba CUF – Quimicos Industriais („vložnik“), ki je edini proizvajalec sulfanilne kisline v Uniji in tako predstavlja 100 % proizvodnje te kisline Uniji.

(9)	Zahtevek je bil utemeljen s tem, da bi iztek ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje dampinga in ponovitev škode za industrijo Unije.

3. Začetek pregleda zaradi izteka ukrepa

(10)

Komisija je po posvetovanju s svetovalnim odborom ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa in je 16. oktobra 2013 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (12) („obvestilo o začetku“), napovedala pregled zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

4. Vzporedna preiskava

(11)	Z obvestilom o začetku, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije16. oktobra 2013 (13), je Komisija začela tudi pregled zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 18 Uredbe (ES) št. 597/2009 (14), in sicer glede veljavnih izravnalnih ukrepov za uvoz sulfanilne kisline s poreklom iz Indije.

5. Preiskava

5.1 Obdobje preiskave v zvezi s pregledom in obravnavano obdobje

(12)

Preiskava v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo dampinga je zajemala obdobje od 1. oktobra 2012 do 30. septembra 2013 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemalo obdobje od 1. januarja 2010 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom, tj. 30. septembra 2013 („obravnavano obdobje“).

5.2 Zadevne stranke

(13)

Komisija je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa uradno obvestila vložnika, proizvajalce izvoznike v LRK in Indiji, uvoznike, uporabnike, za katere je znano, da jih to zadeva, ter predstavnike držav izvoznic. Zainteresirane strani so imele možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zaprosijo za zaslišanje v roku, določenem v obvestilu o začetku.

(14)	Edinemu proizvajalcu Unije, ki je kot edina zainteresirana stran zaprosil za zaslišanje, je bilo zaslišanje odobreno.

5.3 Vzorčenje

(15)

Zaradi očitnega velikega števila proizvajalcev izvoznikov iz Indije in LRK ter nepovezanih uvoznikov iz Unije je bilo v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje v skladu s členom 17 osnovne uredbe. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in v tem primeru izbrala vzorec, so bile navedene strani pozvane, naj se v 15 dneh po začetku pregleda javijo Komisiji in ji predložijo zahtevane informacije iz obvestila o začetku.

(16)	Komisija je prejela izpolnjene obrazce za vzorčenje od dveh indijskih proizvajalcev izvoznikov in od nobenega kitajskega proizvajalca izvoznika. Zato vzorčenje ni bilo uporabljeno.

(17)	Eden od nepovezanih uvoznikov je odgovoril na obrazec za vzorčenje, vendar ni uvažal zadevnega izdelka iz zadevnih držav in ni predložil izpolnjenega vprašalnika. Zato vzorčenje ni bilo uporabljeno.

(18)	Ker obstaja samo en proizvajalec Unije, se vzorčenje za proizvajalce Unije ni uporabilo.

5.4 Preiskava

(19)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in posledične škode ter za ugotovitev interesa Unije. Komisija je poslala vprašalnike edinemu proizvajalcu Unije, dvema proizvajalcema izvoznikoma v Indiji ter znanim uvoznikom in uporabnikom v Uniji.

(20)	Samo eden od dveh indijskih proizvajalcev izvoznikov (Kokan Synthetics & Chemicals Pvt. Ltd) je predložil izpolnjen vprašalnik. Ta indijski proizvajalec je predstavljal znaten del celotnega izvoza iz Indije v Unijo v OPP.

(21)

Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(a)

Proizvajalec Unije:

—	CUF – Quimicos Industriais, Estarreja, Portugalska

(b)

Proizvajalec izvoznik in proizvajalec iz primerljive države:

—	Kokan Synthetics & Chemicals Pvt. Ltd., Khed, Indija

(c)

Uporabniki iz Unije:

—	Blankophor GmbH, Leverkusen, Nemčija

—	Hovione Farmaciencia SA, Loures, Portugalska

—	IGCAR Chemicals, S.L., Rubi, Španija.

B. ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

(22)

Zadevni izdelek je sulfanilna kislina, ki se trenutno uvršča pod oznako KN ex 2921 42 00 (oznaka TARIC 2921 42 00 60). Obstajata dve kakovosti sulfanilne kisline, ki se ločita glede na čistost: kislina tehnične kakovosti in kislina očiščene kakovosti. Poleg tega je kislina očiščene kakovosti včasih na trgu prisotna v obliki soli sulfanilne kisline. Sulfanilna kislina se uporablja kot surovina v proizvodnji optičnih belil, dodatkov za beton, prehranskih barvil in posebnih barvil. Opažena je bila tudi omejena uporaba v farmacevtski industriji. Čeprav ni sporno, da imata obe kakovosti enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti in se zato štejeta za en sam izdelek, je treba opozoriti, da je preiskava potrdila, da je v praksi zamenljivost omejena. Predvsem pa lahko uporabniki, ki uporabljajo sulfanilno kislino prečiščene kakovosti, uporabljajo to kislino tehnične kakovosti samo, če jo lahko sami dodatno prečistijo. Uporabniki, ki potrebujejo ali raje uporabljajo sulfanilno kislino tehnične kakovosti, bi načeloma lahko uporabljali prečiščeno kakovost, vendar to zaradi znatne razlike v ceni (20–25 %) ni ekonomsko izvedljiva rešitev.

(23)

Sulfanilna kislina je čist izdelek, njene osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti pa so enake ne glede na državo porekla. Ugotovljeno je bilo, da imajo izdelki, ki jih proizvajajo in prodajo proizvajalci izvozniki v zadevnih državah na domačem trgu in v tretjih državah, ter izdelki, ki jih proizvajalec Unije proizvaja in prodaja na trgu Unije, enake osnovne fizikalne in kemične lastnosti in v glavnem enako uporabo ter se zato štejejo za podobne izdelke v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

C. VERJETNOST NADALJEVANJA ALI PONOVNEGA POJAVA DAMPINGA

(24)	V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je Komisija preučila, ali je damping trenutno prisoten in ali obstaja verjetnost, da se bo nadaljeval ali ponovno pojavil zaradi morebitnega izteka veljavnih ukrepov za uvoz iz LRK in Indije.

1. Uvodne ugotovitve

1.1 LRK

(25)	Na začetku pregleda zaradi izteka ukrepa je Komisija vzpostavila stik z 39 znanimi kitajskimi proizvajalci izvozniki in kitajskimi organi. Noben od teh proizvajalcev ni bil pripravljen sodelovati.

(26)	Komisija je kitajske organe in zadevne proizvajalce izvoznike obvestila, da namerava uporabiti najboljša dostopna dejstva za svoje ugotovitve na podlagi člena 18 osnovne uredbe. Stranke v zvezi s tem niso predložile nobenih pripomb.

(27)	Zato je bilo treba ugotovitve glede dampinga in verjetnosti ponovitve dampinga osnovati na razpoložljivih dejstvih, tj. informacijah, ki jih je predložil vložnik, zlasti pa na informacijah iz zahtevka za pregled ter podatkih Eurostata.

(28)	V obdobju preiskave v zvezi s pregledom so bile v Unijo iz LRK uvožene le majhne količine zadevnega izdelka.

1.2 Indija

(29)	Po začetku pregleda zaradi izteka ukrepa je Komisija vzpostavila stik s 25 znanimi indijskimi proizvajalci izvozniki, od katerih je le eden, družba Kokan, odgovoril na vprašalnik in sodeloval v preiskavi. Ta družba je predstavljala večino indijskega izvoza v Unijo v OPP.

(30)	Ta proizvajalec izvoznik je v obravnavanem obdobju deloval v skladu z cenovno zavezo, ki jo je sprejela Komisija. Ugotovljeno je bilo, da je bil sporazum spoštovan.

2. Damping

2.1 LRK

2.1.1 Primerljiva država

(31)	V skladu z določbami člena 2(7)(a) osnovne uredbe je bila normalna vrednost določena na podlagi cene ali konstruirane vrednosti, pridobljene v ustrezni tretji državi s tržnim gospodarstvom („primerljiva država“).

(32)

V prvotni preiskavi je bila Indija uporabljena kot primerljiva država za določitev normalne vrednosti v zvezi z LRK. Obvestilo o začetku je navajalo Indijo kot primerljivo državo, zainteresirane strani pa so bile pozvane, da predložijo pripombe glede tega. Prejeta ni bila nobena pripomba in nič ni kazalo na to, da Indija ni več ustrezna primerljiva država. Industrija Unije je v zahtevku za pregled predlagala ZDA kot primerljivo državo, vendar je bil predlog zavrnjen, ker v ZDA obstaja samo en proizvajalec, ameriški trg pa že več kot 20 let varujejo protidampinške in izravnalne dajatve na uvoz sulfanilne kisline iz LRK in Indije. Zato je bila Indija izbrana kot primerljiva država tudi v okviru te preiskave.

(33)	Zato so bili uporabljeni podatki sodelujočega indijskega proizvajalca izvoznika.

2.1.2 Normalna vrednost

(34)	V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe je bila normalna vrednost določena na podlagi podatkov sodelujočega proizvajalca v primerljivi državi, tj. družbe Kokan. Kot osnova za določitev normalne vrednosti se je uporabila domača prodaja (glej uvodne izjave 42–47).

2.1.3 Izvozna cena

(35)

Ker kitajski proizvajalci izvozniki niso sodelovali in zato ni bilo na voljo specifičnih podatkov o kitajskih cenah, je bila izvozna cena določena na podlagi dostopnih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe, v ta namen pa so bili uporabljeni tudi statistični viri (Eurostat). Šteje se, da je ta vir informacij blizu dejanske cene, ki jo kitajski izvozniki zaračunajo strankam v Uniji.

2.1.4 Primerjava

(36)	Primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno je bila izvedena na podlagi franko tovarna.

(37)

V skladu s členom 2(10) osnovne uredbe je bil po potrebi izveden ustrezen popravek izvozne cene v obliki prilagoditev. Da bi se določila izvozna cena na ravni franko tovarna in na podlagi informacij, predloženih v zahtevku za pregled, je Komisija prilagodila cene CIF na podlagi podatkov Eurostata za prevoz, zavarovanje, manipulativne stroške in stroške kredita. Te prilagoditve znašajo 5 % do 10 % cene CIF.

2.1.5 Damping

(38)	V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe je bila stopnja dampinga določena na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti s tehtano povprečno izvozno ceno.

(39)

Ker kitajski izvozniki niso želeli sodelovati, ni bilo na voljo nobenih podatkov o naboru uvoženih izdelkov. Čeprav ni informacij o količini uvoza sulfanilne kisline prečiščene kakovosti in sulfanilne kisline tehnične kakovosti, je obstajalo mnenje, da so bile uvozne cene Eurostata na ravni, ki v primerjavi z normalnimi vrednostmi primerljive države niso kazale na obstoj dampinga, tudi če bi bil celoten uvoz v obliki sulfanilne kisline prečiščene kakovosti, ki je v povprečju 20 % dražja od sulfanilne kisline tehnične kakovosti.

(40)

Poleg tega, kot je navedeno v uvodni izjavi 28, je bil obseg uvoza iz Kitajske v OPP zelo majhen. Na splošno je v zadevnih industrijah sprejeto, da imajo ad hoc pošiljke majhnih količin sulfanilne kisline bistveno višje cene na enoto kot redna naročila večjih količin, kar lahko razloži visoko raven uvoznih cen v poročilu Eurostata.

(41)	Čeprav je bil na podlagi dostopnih podatkov ugotovljen negativni damping, tak sklep ne pomeni veliko zaradi majhnih uvoženih količin in ker ni informacij o uvoženem naboru izdelkov, kar je pomembno zaradi znatne razlike v ceni med prečiščenim izdelkom in izdelkom tehnične kakovosti.

2.2 Indija

2.2.1 Normalna vrednost

(42)	Domača prodaja edinega sodelujočega proizvajalca izvoznika zadevnega izdelka je bila opravljena v reprezentativnih količinah in v običajnem poteku trgovanja v smislu člena 2(4) osnovne uredbe.

(43)	Za vsako vrsto izdelka je bil določen delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(44)

Vsa domača prodaja je bila izvedena po neto prodajni ceni, ki je bila enaka ali višja od izračunanih stroškov proizvodnje, tako da so dobičkonosne domače prodaje predstavljale več kot 80 % celotnega obsega prodaje posamezne vrste izdelka. Vsa domača prodaja je bila opravljena po neto prodajni ceni, ki je bila enaka ali višja od izračunanih stroškov proizvodnje, tako da je dobičkonosna domača prodaja predstavljala več kot 80 % celotnega obsega prodaje vsake vrste izdelka.

(45)	Vložnik je trdil, da je pritisk kitajskega uvoza na indijski trg izkrivil indijske domače cene in s tem tudi določanje normalne vrednosti.

(46)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 44, je dobičkonosna domača prodaja predstavljala več kot 80 % skupnega obsega prodaje posameznih vrst izdelka, tako da je morala biti normalna vrednost osnovana na dejanski domači ceni. Ne glede na to, ali je kitajski uvoz izvajal negativni pritisk na indijskem domačem trgu, se normalna vrednost določi tako, da tak pritisk ne vpliva na oceno. Če bi bilo 80 % prodaje ali manj določene vrste izdelka dobičkonosne, bi določanje normalne vrednosti temeljilo samo na tej dobičkonosni prodaji. Poleg tega bi normalna vrednost temeljila na celotnih stroških proizvodnje in razumni stopnji dobička, če bi celotna prodaja določene vrste izdelka povzročila izgubo.

(47)	Zato Komisija meni, da je glede izračuna normalne vrednosti trditev vložnika brezpredmetna.

2.2.2 Izvozna cena

(48)	Zadevni izdelek je bil izvožen neodvisnim strankam v Uniji, izvozna cena pa je bila določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe, in sicer na podlagi izvoznih cen, ki so bile dejansko plačane ali so plačljive.

(49)

Vložnik je trdil, da gre za protislovje med razvojem cene benzena in razvojem cene indijskega izvoza v Unijo. Ugotovil je, da je to toliko bolj očitno, saj je trdil, da je najnižja cenovna zaveza, ki jo sprejme Komisija, indeksirana na osnovi razvoja cene benzena. Vložnik je tudi trdil, da so zaradi te cenovne zaveze cene izvoza glavnega indijskega proizvajalca izvoznika nereprezentativne.

(50)

Komisija je ugotovila, da benzen kot surovina za proizvodnjo anilina, ki je glavna surovina za sulfanilno kislino, ne more predstavljati več kot 50 % do 60 % proizvodne cene zadevnega izdelka. Poleg tega pa indeksacijska klavzula cenovne zaveze omejuje učinek razvoja cene benzena na najnižjo ceno. Spoštovanje najnižje cenovne zaveze je bilo preverjeno med pregledom na terenu in ugotovljeno je bilo, da je bila raven izvoznih cen stalno in znatno višja od najnižjih cen, predvidenih v zavezi, kar je omejevalo njen učinek.

(51)	Vložnik je tudi trdil, da so indijski proizvajalci izvozniki po vsej verjetnosti izvozili manjše količine v Unijo, ki bi pritegnile visoke promptne cene in tako umetno zvišale raven izvoznih cen.

(52)	Preiskava ni razkrila nobene take prodaje s strani družbe Kokan, glavnega indijskega proizvajalca izvoznika. Za veliko večino (čez 99 %) prodaje drugih indijskih izvoznikov v Unijo je bilo tudi ugotovljeno, da je šlo za količine, ki jih ni bilo mogoče šteti za promptne prodaje.

(53)	Glede na zgornje ugotovitve je treba zavrniti trditve vložnika o pomanjkanju reprezentativnosti cen indijskega izvoza v Unijo.

2.2.3 Primerjava

(54)	Normalna vrednost in izvozna cena sta bili primerjani na podlagi franko tovarna. Da bi se zagotovila poštena primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno, so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen.

(55)

Na tej podlagi so se opravile prilagoditve v zvezi s stroški prevoza in zavarovanja, manipulativnimi stroški, stroški natovarjanja in dodatnimi stroški, stroški pakiranja in kredita, popusti in provizijami, če se je pokazalo, da vplivajo na primerljivost cen. Ta prilagoditev znaša med 6 % in 10 % cene CIF meja Unije.

2.2.4 Damping

(56)	V skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe se je tehtana povprečna normalna vrednost, določena za podobni izdelek, primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno zadevnega izdelka.

(57)	Na podlagi tega je bila stopnja dampinga, izračunana za sodelujočega proizvajalca izvoznika, negativna. Zato v OPP ni prišlo do dampinga.

(58)	Vložnik je trdil, da sklepnih ugotovitev o odsotnosti dampinga na ravni glavnega proizvajalca izvoznika ni mogoče razširiti na druge indijske proizvajalce izvoznike, ker njegove izvozne cene temeljijo na najnižji uvozni cenovni zavezi.

(59)

Vendar so bile izvozne cene glavnega indijskega proizvajalca izvoznika določene na znatno višji ravni, kot so bile najnižje cene njegove zaveze. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je bila raven izvoznih cen drugih indijskih proizvajalcev na podlagi Eurostatovih podatkov znatno višja od izvoznih cen glavnih proizvajalcev izvoznikov. Poleg tega je preiskava pokazala, da je sodelujoči proizvajalec izvoznik svoje izvozne cene v tretje države, za katere ne velja niti zaveza niti protidampinška dajatev, določil na podobni ravni kot izvozne cene za Unijo, zato niso predstavljale dampinga. Zato Komisija ugotavlja, da so bile indijske izvozne cene določene neodvisno od cenovne zaveze in v skladu s tržnimi pogoji.

(60)	Trditev vložnika, da bi bilo treba ugotoviti damping pri drugih indijskih proizvajalcih izvoznikih, je bila zavrnjena.

3. Verjetnost ponovitve dampinga

3.1 Uvodne ugotovitve

(61)

Ameriški protidampinški ukrepi na uvoz sulfanilne kisline s poreklom iz Indije in LRK in izravnalni ukrepi glede Indije so v veljavi od leta 1992. Leta 2011 je ameriško ministrstvo za trgovino podaljšalo veljavne izravnalne dajatve na uvoz iz Indije na ravni 43,7 %, veljavne protidampinške ukrepe za uvoz iz Indije in LRK pa v razponu od 19,1 % do 114,8 %. Ta stopnja ukrepov je dejansko zaprla ameriški trg za uvoz iz Indije in Kitajske.

3.2 LRK

(62)

Proizvodna zmogljivost v LRK je bila ocenjena na podlagi podatkov, ki jih je predložil proizvajalec Unije in edini proizvajalec iz ZDA Nation Ford Chemical Company („NFC“), in sicer v preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ameriškega protidampinškega ukrepa za uvoz sulfanilne kisline s poreklom iz Kitajske (objava USITC št. 4270).

(63)

NFC je navedel, da bi proizvodne zmogljivosti v LRK dosegle letno proizvodnjo 65 500 ton sulfanilne kisline, kar je v skladu z oceno vložnika, ki je na podlagi študije kitajske industrije trdil, da je razpoložljiva zmogljivost na Kitajskem 65 500 do 82 000 ton. Neizkoriščene zmogljivosti so bile ocenjene na 20 %, kar bi pomenilo med 13 100 ton in 16 400 ton. To je več kot dvakratna poraba Unije v OPP.

(64)

Nadalje je vložnik trdil, da je kitajskim izvoznikom uspelo vstopiti na indijski trg, to trditev pa je utemeljil s predložitvijo statističnih podatkov, ki temeljijo na podatkovni bazi indijske vlade o izvozu in uvozu. Navedeni podatki pomenijo veliko povečanje kitajskega izvoza sulfanilne kisline prečiščene kakovosti v Indijo v OPP v primerjavi s prejšnjimi obdobji po cenah, ki nelojalno nižajo domače prodajne cene sulfanilne kisline prečiščene kakovosti sodelujočega indijskega proizvajalca. Ker je bila normalna vrednost sulfanilne kisline prečiščene kakovosti, ob ustreznem upoštevanju stroškov prevoza in zavarovanja, določena na podlagi domače prodaje sulfanilne kisline prečiščene kakovosti edinega sodelujočega indijskega proizvajalca v reprezentativnih količinah v razponu od 92 500 INR do 112 500 INR (razpon je naveden zaradi zaupnosti), podatki potrjujejo, da je kitajski uvoz sulfanilne kisline prečiščene kakovosti vstopil na indijski trg po dampinških cenah v razponu od 82 500 INR do 92 500 INR (razpon je naveden zaradi zaupnosti). Ugotovljeni damping uvoza na indijski trg je prispeval k oceni pričakovanega ravnanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov, če bi se veljavnost trenutnih ukrepov iztekla.

(65)	Ob upoštevanju znatnih neizkoriščenih zmogljivosti kitajskih proizvajalcev izvoznikov in informacij o njihovem oblikovanju cen na tretjih trgih, ki jih ne varujejo ukrepi trgovinske zaščite, obstaja verjetnost ponovitve dampinga, če bi se ukrepi odpravili.

3.3 Indija

(66)	Skupne zmogljivosti Indije so tudi bile ocenjene na podlagi podatkov NFC in edinega proizvajalca Unije.

(67)	Vložnik je ocenil celotno zmogljivost Indije na približno 13 500 ton, od tega pa se 2 700 ton lahko šteje za neizkoriščeno zmogljivost. Te številke so v celoti v skladu s podatki, ki jih je v ameriški preiskavi predložil NFC, edini proizvajalec v ZDA.

(68)

Vložnik je trdil, da neizkoriščena zmogljivost 2 700 ton predstavlja grožnjo za njegovo prodajo, saj gre za znaten del porabe Unije, te neizkoriščene zmogljivosti pa se bodo verjetno povečale zaradi vse večje prisotnosti kitajskih izdelkov na indijskem trgu, spodbujanje izvoza pa se bo zato še povečalo.

(69)

V zvezi s tem je Komisija ugotovila, da je glavni indijski proizvajalec izvoznik leta 2013 opustil svoj status izvozno usmerjene enote, ker je nameraval povečati svojo prodajo na domačem trgu. Ta prodaja je bila resno omejena s pogoji sheme EOU. Družba je potrdila, da kljub rastočemu kitajskemu uvozu ni občutila velikega pritiska kitajskih konkurentov, kar zadeva sulfanilno kislino tehnične kakovosti (izdelek, za katerega se družba Kokan zelo zanima) in da ima indijski trg po njihovi presoji dobre možnosti za razvoj. Zato ni razlogov za predpostavko, da bi bile neizkoriščene zmogljivosti indijskih proizvajalcev preusmerjene na Unijo zaradi domnevnega pritiska Kitajske na indijski trg.

(70)	Ne glede na ocenjene indijske neizkoriščene zmogljivosti se zdi, da ponovitev dampinga ni verjetna, saj niti izvoz v Unijo niti v tretje države ni bil dampinški.

(71)

Preiskava ni pokazala, da je sodelujoči proizvajalec izvoznik uporabil drugačno določanje cen pri prodaji tretjim državam v primerjavi s cenami izvoza v Unijo. Cene izvoza v tretje države, ki je bil kar precejšen, so bile na ravni, primerljivi s prodajnimi cenami industrije Unije za nepovezane stranke.

(72)	Vložnik je v svojih pripombah po razkritju predložil nove statistične podatke, na podlagi katerih je trdil, da je bil indijski izvoz v Turčijo dampinški.

(73)

Komisija je ugotovila in preiskala podobne količine indijskega izvoza v Turčijo in ugotovila, da je prišel od sodelujočega proizvajalca izvoznika. Zato je Komisija svoje izračune v zvezi z naborom izdelkov in cenovnimi ravnmi lahko oprla na natančnejše in podrobnejše podatke. Komisija potrjuje, da zadevni obseg izvoza ni bil dampinški.

3.4 Sklep o verjetnosti ponovitve dampinga

(74)	Ker je LRK odklonila sodelovanje in zato tudi ni bilo na voljo nobenih specifičnih podatkov o neizkoriščenih zmogljivosti posameznih kitajskih družb in njihovem oblikovanju cen v tretjih državah, so bile ugotovitve oblikovane na podlagi razpoložljivih dejstev.

(75)	Glede na to, da razpoložljivi podatki kažejo na visoko neizkoriščeno zmogljivost Kitajske in dampinško obnašanje na trgih tretjih držav, ter zaradi privlačne ravni cen na trgu Unije, je ponovitev dampinga verjetna.

(76)	Vendar verjetnost ponovitve dampinga s strani Indije ni bila ugotovljena, ker ni prišlo do dampinga v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, ker je indijska neizkoriščena zmogljivost znatno nižja od kitajske in ker so ravni izvoznih cen za Unijo in druge države visoke.

D. VERJETNOST NADALJEVANJA ALI PONOVITVE ŠKODE

1. Proizvodnja Unije in opredelitev industrije Unije

(77)	V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je podobni izdelek v Uniji proizvajal en proizvajalec Unije, ki torej predstavlja 100 % proizvodnje Unije in pomeni industrijo Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

2. Potrošnja Unije

(78)

Potrošnja Unije je bila določena na podlagi naslednjega:

—	obsega prodaje podobnega izdelka industrije Unije na trgu Unije,

—	obsega uvoza sulfanilne kisline (na ravni TARIC) na trg Unije, kot ga je sporočil Eurostat.

(79)

Glede na to, da je proizvajalec industrije Unije en sam, obstaja pa tudi samo en proizvajalec izvoznik iz ZDA, je treba zaradi spoštovanja zaupnosti poslovnih informacij predložiti informacije v preglednici v indeksirani obliki.

Tabela 1

Potrošnja na trgu Unije

Obseg (indeks)	2010	2011	2012	OPP
Potrošnja Unije (2010 = 100)	100	106	106	114
Vir: Eurostat in izpolnjeni vprašalniki.

(80)	Preiskava je pokazala, da se je trg za sulfanilno kislino v obravnavanem obdobju postopoma razširil in povečal, do konca OPP pa se je povečal za 14 %.

3. Uvoz iz zadevnih držav

(a) Obseg uvoza in tržni delež

Tabela 2

Uvoz iz zadevnih držav

Obseg uvoza (indeks)	2010	2011	2012	OPP
LRK	100	77	14	1
Indija	100	422	187	52
Zadevne države skupaj	100	110	30	6
Vir: Eurostat.

Tabela 2(a)

Uvoz iz zadevnih držav

Obseg uvoza (razponi) (15)	2010	2011	2012	OPP
LRK	650 – 1 000	500 – 800	90 – 250	10 – 60
Indija	50 – 200	250 – 550	100 – 250	10 – 80
Zadevne države skupaj	700 – 1 200	750 – 1 350	190 – 500	20 – 140
Vir: Eurostat

Tabela 3

Tržni delež zadevnih držav

Tržni delež (indeks)	2010	2011	2012	OPP
Tržni delež uvoza iz LRK	100	73	13	1
Tržni delež uvoza iz Indije	100	397	177	46
Zadevne države skupaj	100	103	28	5

(81)	Če upoštevamo vsako državo posebej, se je obseg uvoza iz LRK med letom 2010 in OPP znižal za 99 %, njegov tržni delež pa se je v istem obdobju tudi zmanjšal za 99 %.

(82)	Količina uvoza s poreklom iz Indije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 48 %, njegov tržni delež pa se je v istem obdobju zmanjšal za 54 %.

(83)	Skupni obseg uvoza sulfanilne kisline iz zadevnih držav se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 94 %, v OPP pa se je spustil na zelo nizko raven. Prav tako se je tržni delež uvoza sulfanilne kisline iz zadevnih držav zmanjšal za 95 % v obravnavanem obdobju, v OPP pa je dosegel zelo nizko raven.

(b) Cene uvoza

Tabela 4

Povprečne cene uvoza sulfanilne kisline iz zadevnih držav

	2010	2011	2012	OPP
Cena uvoza iz LRK (indeks) (2010 = 100)	100	92	104	164
Cena uvoza iz Indije (indeks) (2010 = 100)	100	79	84	92
Povprečne cene uvoza iz zadevnih držav (indeks) (2010 = 100)	100	93	104	126
Vir: Eurostat.

Tabela 4a

Povprečne cene uvoza sulfanilne kisline iz zadevnih držav

Cenovni razponi (16)	2010	2011	2012	OPP
Cene uvoza iz LRK	1 000 – 1 400	950 – 1 350	1 000 – 1 400	1 700 – 2 500
Cena uvoza iz Indije	1 200 – 1 800	1 000 – 1 400	1 100 – 1 500	1 300 – 1 700
Povprečne uvozne cene zadevnih držav	1 000 – 1 800	950 – 1 400	1 000 – 1 500	1 300 – 2 500
Vir: Eurostat.

(84)	Povprečna cena uvoza sulfanilne kisline iz LRK se je v letu 2011 rahlo znižala za 8 %, nato pa se je povečevala in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dosegla zelo veliko povečanje v višini 64 %.

(85)	Povprečna cena zadevnega izdelka iz Indije se je znižala tudi v letu 2011, in sicer za 21 %, od takrat pa je postopoma naraščala, vendar je še vedno ostala 8 % pod ravnjo cen iz leta 2010.

(86)

Zaradi majhne količine, ki so jo prodali kitajski proizvajalci izvozniki, in ker ni informacij o naboru uvoženih izdelkov, ni bilo mogoče izračunati pomembnega nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen. Na podlagi predpostavke glede kitajskih uvoznih cen Eurostata v uvodni izjavi 39 ni bilo ugotovljenega nobenega nelojalnega nižanja prodajnih ali ciljnih cen v OPP.

(87)

Na podlagi statističnih podatkov o uvozu, ki jih je zagotovila industrija Unije, kot je opisano v uvodni izjavi 64, je bilo ugotovljeno, da so kitajske cene prečiščene sulfanilne kisline na indijskem trgu, prilagojene z uvozno dajatvijo Unije v višini 6,5 % za zadevni izdelek in stroški, nastalimi po uvozu (2 % stroškov carinjenja), nelojalno nižale prodajne in ciljne cene industrije Unije za 5 % do 15 %.

(88)

V primeru Indije ni bilo ugotovljeno nelojalno nižanje prodajne in ciljne cene. Ker izračun temelji na podatkih o prodaji edinega sodelujočega proizvajalca izvoznika, natančnih zneskov zaradi spoštovanja zaupnosti poslovnih informacij ni mogoče razkriti. Ugotovljeno nelojalno nižanje prodajne in ciljne cene je bilo med – 20 % in – 40 %.

(89)

Po razkritju in pripombah, ki jih je predložil proizvajalec Unije, je Komisija izračunala nelojalno nižanje prodajnih in ciljnih cen za preostali del indijskega uvoza na podlagi Eurostatovih podatkov. V skladu s tem ni bilo ugotovljeno nobeno nelojalno nižanje prodajnih in ciljnih cen v zvezi s tem uvozom. Zato se potrdijo ugotovitve iz uvodne izjave 88. Poleg tega je bila opravljena primerjava med cenami zadevnega izdelka, ki ga proizvaja in prodaja industrija Unije, ter cenami zadevnega izdelka, ki ga prodajajo indijski izvozniki drugje po svetu. Ta primerjava ni pokazala nobenega nelojalnega nižanja cen in prodaje.

(90)

Poleg tega je proizvajalec Unije predložil nove izračune, ki dokazujejo, da je bila leta 2012 razlika med povprečno ceno indijskega uvoza in prodajo proizvajalca Unije zelo nizka. Vendar Komisija ni mogla sprejeti takega izračuna, ker ni upošteval dejstva, da indijski uvoz sestoji pretežno iz izdelka tehnične kakovosti, medtem ko proizvajalec Unije prodaja izključno sulfanilno kislino prečiščene kakovosti, ki je približno 20 % dražja.

4. Uvoz iz drugih tretjih držav

(91)

Z izjemo treh zanemarljivih transakcij (leta 2010 in 2011 iz Švice in ene transakcije v letu 2012 iz Malezije), je bila v obravnavanem obdobju vsa sulfanilna kislina iz drugih tretjih držav uvožena iz ZDA.

Tabela 5

Uvoz sulfanilne kisline iz drugih tretjih držav (ZDA)

	2010	2011	2012	OPP
Obseg uvoza iz ZDA (indeks)	100	267	253	299
Tržni delež uvoza iz ZDA (indeks)	100	180	171	188
Povprečne cene uvoza iz ZDA (indeks)	100	95	101	102
Vir: Eurostat

(92)

Obseg in tržni delež uvoza sulfanilne kisline iz ZDA sta se v obravnavanem obdobju znatno povečala, in sicer za 199 % oziroma 88 %. Glede na to, da je ostal v istem obdobju tržni delež industrije Unije sorazmerno stabilen, je uvoz iz ZDA prevzel trg, ki so ga zapustili kitajski in indijski izvozniki.

(93)	Ravni cen ameriškega uvoza so ostale v obravnavanem obdobju precej stabilne in so imele enak razpon kot ravni cen proizvajalca Unije. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni bilo nelojalnega nižanja cen s strani uvoza iz ZDA.

5. Položaj industrije Unije

(94)	V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je proučitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode vključevala oceno vseh gospodarskih dejavnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(95)	Zaradi spoštovanja zaupnih poslovnih podatkov je bilo treba informacije v zvezi z industrijo Unije predstaviti v indeksirani obliki.

5.1 Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

Tabela 6

Proizvodnja, zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti

	2010	2011	2012	OPP
Proizvodnja v tonah (indeks)	100	87	99	107
Zmogljivost v tonah (indeks)	100	100	100	100
Stopnja izkoriščenosti zmogljivosti (indeks)	100	87	99	107
Vir: izpolnjeni vprašalniki

(96)	Proizvodnja industrije Unije je bila v OPP za 7 % višja kot na začetku obravnavanega obdobja. Zmogljivost industrije Unije je v obravnavanem obdobju ostala nespremenjena, zato se je stopnja izkoriščenosti zmogljivosti spreminjala tako kot proizvodnja, in sicer se je v OPP povečala za 7 %.

(97)	Treba je opozoriti, da je industrija Unije ohranila zadovoljivo raven izkoriščenosti zmogljivosti v obravnavanem obdobju, razen leta 2011, in ji je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom uspelo doseči optimalno raven.

(98)	Po razkritju je industrija Unije trdila, da je v celotnem obravnavanem obdobju samo v OPP dosegla optimalno raven izkoriščenosti zmogljivosti, kar kaže na to, da se je njeno okrevanje šele začelo in je še vedno šibko.

(99)	Ta pripomba v oceni Komisije ne spreminja ugotovitev iz uvodne izjave 97, ki nikakor niso v nasprotju s pripombami industrije Unije.

5.2 Končne zaloge

Tabela 7

Obseg končnih zalog

	2010	2011	2012	OPP
Končne zaloge v tonah (indeks)	100	576	328	171
Vir: izpolnjeni vprašalniki

(100)

Raven zalog industrije Unije ob koncu leta se je občutno povečala leta 2011 in se je nato zniževala, vendar v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ostaja 71 % nad ravnjo iz leta 2010. Sicer pa na podlagi obsega proizvodnje v OPP raven končnih zalog predstavlja manj kot en mesec proizvodnje.

5.3 Obseg prodaje in tržni delež

Tabela 8

Obseg prodaje in tržni delež

	2010	2011	2012	OPP
Obseg prodaje v tonah (indeks)	100	70	97	104
Tržni delež % (indeks)	100	66	92	92
Vir: izpolnjeni vprašalniki

(101)

Obseg prodaje industrije Unije se je povečal za 4 % v primerjavi z ravnmi na začetku obravnavanega obdobja. V letu 2011 je zelo padel, nato pa se je enakomerno povečeval.

(102)

V smislu tržnega deleža se lahko uspešnost industrije Unije v obravnavanem obdobju šteje za stabilno, razen leta 2011, ko se je podobno kot prodaja zmanjšal tudi tržni delež industrije Unije. V naslednjih letih sta se tako prodaja kot tržni delež povečevala. Čeprav je tržni delež proizvajalca Unije v OPP ostal nekoliko pod ravnjo iz leta 2010, je treba omeniti, da je industriji Unije uspelo sodelovati pri rasti potrošnje v Uniji in da je imela znaten tržni delež na trgu Unije v celotnem obravnavanem obdobju.

(103)

Po razkritju je industrija Unije v svojih pripombah navedla, da je njen tržni delež zelo nestabilen, ker je pri sulfanilni kislini predvsem pomembna cena, in navedla primer iz leta 2011, ko se je tržni delež industrije Unije močno zmanjšal.

(104)

V zvezi s tem je treba poudariti, da je izguba tržnega deleža leta 2011 sovpadla z zvišanjem cen proizvajalca Unije zaradi tržnih gibanj v navedenem času. Preiskava je dejansko pokazala, da so se leta 2011 uvozne cene iz vseh držav zmanjšale za 5 % do 20 %. Poudariti je treba, da je bil glede na dosegljive statistične podatke predvsem ameriški uvoznik tisti, ki je prevzel izgubljeni tržni delež industrije Unije.

5.4 Cene in dejavniki, ki vplivajo na cene

Tabela 9

Prodajne cene

	2010	2011	2012	OPP
Povprečne prodajne cene v EUR/tono (indeks)	100	109	108	112
Vir: izpolnjeni vprašalniki

(105)

Prodajne cene industrije Unije na trgu Unije so se v obravnavanem obdobju povečale za 12 %, kar je bilo posledica prenosa zvišanja cene glavne surovine (anilin).

5.5 Zaposlenost in produktivnost

Tabela 10

Zaposlenost in produktivnost

	2010	2011	2012	OPP
Zaposlenost (indeks)	100	100	117	117
Produktivnost dela (indeks)	100	88	85	91
Povprečni stroški dela (indeks)	100	105	102	116
Vir: izpolnjeni vprašalniki

(106)

Zaposlenost v ekvivalentu polnega delovnega časa se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom povečala za 17 %. Povprečni stroški dela so se v obravnavanem obdobju povečevali in v OPP dosegli 16 % v primerjavi z letom 2010. Ker se je proizvodnja povečala samo za 7 %, kot je prikazano v uvodni izjavi 96, se je produktivnost dela v obravnavanem obdobju zmanjšala za 9 %.

5.6 Dobičkonosnost

Tabela 11

Dobičkonosnost

	2010	2011	2012	OPP
Dobičkonosnost (indeks)	100	96	20	65
Vir: izpolnjeni vprašalniki

(107)

Dobičkonosnost industrije Unije za podobni izdelek se je v obravnavanem obdobju zmanjšala in je bila rahlo nižja od optimalne ravni po navedbah industrije Unije, vendar je treba omeniti, da je še vedno ostala pozitivna v celotnem obravnavanem obdobju.

(108)

Zmanjšanje dobičkonosnosti je večinoma posledica povečanja povprečnih stroškov proizvodnje, ki so se med letom 2010 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom povečali za skoraj 20 % in ki jih ni bilo mogoče v celoti izravnati z 12-odstotnim povišanjem prodajne cene, kot je navedeno v uvodni izjavi 105.

5.7 Naložbe, donosnost naložb in denarni tok

Tabela 12

Naložbe, donosnost naložb in denarni tok

	2010	2011	2012	OPP
Letne naložbe (indeks)	—	100	133	57
Donosnost naložb (indeks)	100	86	30	103
Denarni tok (indeks)	100	116	68	82

(109)

Preiskava je pokazala, da industrija Unije v letu 2010 ni mogla vlagati. Posledično so se naložbe v industrijo sulfanilne kisline zmanjšale za 43 % od leta 2011 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom, njihov obseg v absolutnem smislu pa se lahko šteje za nizkega, in sicer v glavnem v zvezi z vzdrževalnimi dejavnostmi. Te ugotovitve se skladajo z donosnostjo naložb in nizko donosnostjo, doseženo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(110)

Donosnost naložb se je v letih 2011 in 2012 ujemala z dobičkonosnostjo. V OPP se je donosnost naložb izboljšala in dosegla enako raven kot v letu 2010 zaradi večje dobičkonosnosti med letom 2012 in OPP (glej tabelo 11).

(111)

Raven denarnega toka je precej nihala, vendar je ostala pozitivna v celotnem obravnavanem obdobju. V OPP se je denarni tok zmanjšal za 18 % v primerjavi z ravnjo iz leta 2010. Industrija Unije ni poročala o kakršnih koli težavah pri zbiranju kapitala v obravnavanem obdobju.

5.8 Obseg dampinga in okrevanje po preteklem dampingu

(112)

Kot je bilo ugotovljeno v uvodnih izjavah 41 in 57 do 60, obstoj dampinga iz zadevnih držav v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni bil ugotovljen.

(113)

Ob upoštevanju odsotnosti dampinškega uvoza iz LRK in Indije, povečanja obsega prodaje in cen ter stopnje izkoriščenosti zmogljivosti industrije Unije je mogoče sklepati, da so bili ukrepi uspešni in da si je industrija Unije v obravnavanem obdobju opomogla od učinkov preteklega dampinga. V OPP so bila ugotovljena določena zmanjšanja nekaterih kazalcev škode, kot sta dobičkonosnost in tržni delež, vendar tega ni mogoče pripisati uvozu iz zadevnih držav, ker je bil ta uvoz v tem obdobju na zelo nizki ravni. V vsakem primeru kazalniki škode, ki so se razvijali negativno, še vedno kažejo na vzdržno stanje za industrijo Unije.

5.9 Izvozna dejavnost industrije Unije

(114)

Industrija Unije je leta 2012 in v OPP izvozila zanemarljive količine, tako da izvoz ni imel nobenega vpliva na položaj industrije Unije.

6. Sklep o položaju industrije Unije

(115)

Čeprav povprečna raven cen, ki je bila določena za zadevni izdelek iz LRK in Indije v OPP, in njena primerjava s prejšnjimi leti nista najbolj zanesljiva podatka zaradi majhnega obsega uvoza, je preiskava pokazala, da je bil zadevni izdelek iz LRK in Indije uvožen v Unijo po nedampinških cenah.

(116)

Tržni delež industrije Unije je ostal razmeroma stabilen in obseg, ki so ga izgubile zadevne države, je prevzel uvoz iz ZDA na podobni cenovni ravni, kot jo ima industrija Unije. Industrija Unije je uspela povečati obseg prodaje in povprečne prodajne cene ter dosegla skoraj optimalno raven izkoriščenosti zmogljivosti.

(117)

Zmernega zmanjšanja tržnega deleža in dobičkonosnosti industrije Unije ni mogoče pripisati kitajskemu in indijskemu uvozu, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 113 zgoraj.

(118)

Zato se ugotovi, da industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni utrpela znatne škode.

(119)

Čeprav je industrija Unije imela nekaj pripomb glede analize škode, ki so bile obravnavane v uvodnih izjavah 89 do 90, 98 do 99 in 103 do 104, se je strinjala s splošno ugotovitvijo v zvezi z neobstojem znatne škode, zlasti v OPP.

7. Verjetnost ponovitve škode

(120)

Pri oceni verjetnosti ponovitve škode je pomembno poudariti, da pri optimalni izkoriščenosti zmogljivosti, ki je bila dosežena v OPP, industrija Unije ni mogla zadostiti celotni potrošnji Unije, zato je bilo treba pomemben del potrošnje Unije pokriti z uvozom.

(121)

Poleg tega industrija Unije proizvaja samo sulfanilno kislino prečiščene kakovosti, kar pomeni, da se morajo uporabniki, ki v proizvodnji raje uporabljajo sulfanilno kislino tehnične kakovosti, zanašati na uvoz.

(122)

Poleg tega je imela industrija Unije razmeroma stabilen tržni delež in je prodajala več stalnim strankam. Preiskava je pokazala, da morajo dobavitelji sulfanilne kisline za nekatere uporabnike prestati strog in drag postopek potrjevanja/preverjanja, zaradi česar so prehodi z enega dobavitelja na drugega težji.

(123)

V tem smislu je bila proučena verjetnost ponovitve škode v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe, če se dovoli iztek veljavnosti ukrepov.

7.1 LRK

(124)

Ker nobeden od kitajskih proizvajalcev izvoznikov ni sodeloval v preiskavi, so ugotovitve glede LRK temeljile na najboljših dostopnih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe, zlasti na zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepa.

(125)

Kot je že bilo ugotovljeno v uvodnih izjavah 63 in 75, imajo kitajski proizvajalci znatne neizkoriščene zmogljivosti za proizvodnjo sulfanilne kisline, tako da obstaja verjetnost ponovitve dampinga.

(126)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 64 in 87, razpoložljive informacije tudi kažejo na to, da je LRK nedavno prodala večje količine sulfanilne kisline v Indiji po cenah, ki so nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije.

(127)

Poleg tega pa se zdi, da statistični podatki o kitajskem uvozu na indijski trg, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 64, kažejo na to, da je Kitajska zainteresirana za prodajo predvsem sulfanilne kisline prečiščene kakovosti, ki bi neposredno konkurirala prodaji proizvajalca Unije, če bi bila usmerjena na trg Unije.

(128)

Vsa ta dejstva kažejo na to, da bi LRK lahko hitro izvozila večje količine sulfanilne kisline po dampinških cenah na trg Unije, pri tem pa ji ne bi bilo treba preusmeriti svoje prodaje iz drugih trgov, če bi se veljavnost ukrepov iztekla. Trg Unije je cenovno privlačen in bi kitajskim izvoznikom s povečanjem proizvodnje omogočil doseči ekonomijo obsega. V tem primeru bi bila industrija Unije soočena s takojšnjim padcem prodaje in prodajnih cen, kar bi posledično vplivalo na izkoriščenost zmogljivosti in dobičkonosnost. Če bi se ti kazalniki škode poslabšali, bi se okrevanje industrije Unije hitro ustavilo in nastala bi znatna škoda.

7.2 Indija

(129)

Kot je bilo sklenjeno v uvodni izjavi 76 glede Indije, ni nobene verjetnosti ponovitve dampinga, če bi ukrepi prenehali veljati. Na podlagi te ugotovitve analiza ponovitve škode ni potrebna.

8. Sklep o ponovitvi škode

(130)

Glede na ugotovitve preiskave, kot je obrazloženo v uvodnih izjavah zgoraj, bi odsotnost ukrepov po vsej verjetnosti povzročila znatno povečanje izvoza iz LRK po nizkih cenah, kar bi negativno vplivalo na finančno in gospodarsko uspešnost industrije Unije in povzročilo ponovitev znatne škode.

(131)

Verjetnost ponovitve škode v zvezi z Indijo ni bila analizirana zaradi negativnih ugotovitev glede ponovitve dampinga iz Indije.

E. INTERES UNIJE

1. Uvod

(132)

V zvezi s protidampinškimi ukrepi na uvoz sulfanilne kisline iz Indije je bilo ugotovljeno, da ne obstaja verjetnost ponovitve dampinga. Zato ni potrebna nobena ugotovitev v zvezi z interesom Unije.

(133)

Glede Kitajske je bilo v skladu s členom 21 osnovne uredbe preučeno, ali bi bila ohranitev obstoječih ukrepov v nasprotju z interesom Unije kot celote. Pri določitvi interesa Unije so bili upoštevani različni zadevni interesi, tj. interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov. Vse zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo stališča v skladu s členom 21(2) osnovne uredbe.

2. Interes industrije Unije

(134)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 113, so bili ukrepi uspešni in so industriji Unije omogočili, da utrdi svoj položaj. Hkrati je bilo v uvodni izjavi 130 tudi ugotovljeno, da bo industrija Unije verjetno občutila resno poslabšanje svojega položaja, če bi protidampinški ukrepi proti Kitajski prenehali veljati. Zato je mogoče sklepati, da bi nadaljevanje ukrepov proti Kitajski koristilo industriji Unije.

3. Interes uporabnikov

(135)

Vsi znani uvozniki so bili obveščeni o začetku pregleda. Komisija je prejela štiri v celoti izpolnjene vprašalnike in tri delne odgovore/pripombe uporabnikov sulfanilne kisline. Na podlagi teh podatkov je bilo ugotovljeno, da se vpliv stroškov zadevnega izdelka na stroške proizvodnje izdelkov na koncu proizvodne verige precej razlikuje med uporabniki glede na vrsto izdelka na koncu proizvodne verige.

(136)

Več uporabnikov (farmacevtski uporabniki in proizvajalci specialnih barvil) je priznalo, da sulfanilna kislina povzroča le zanemarljive proizvodne stroške in se zato šteje, da ukrepi v osnovi ne vplivajo na proizvodne stroške/cene.

(137)

Za druge uporabnike (proizvajalce dodatkov za cement in optičnih belil) pa sulfanilna kislina predstavljala 4 % do 12 % proizvodnih stroškov izdelkov nižje v proizvodni verigi. Ti uporabniki so prav tako navedli izgube v OPP in trdili, da so trenutno veljavne dajatve deloma odgovorne za njihov težaven položaj.

(138)

V zvezi s to trditvijo je treba opozoriti, da v OPP ni bilo skoraj nobenega uvoza iz LRK, zato dajatve proti Kitajski, ki bi zagotavljale primerno raven cen na trgu Unije, niso povzročile dodatnih stroškov za uporabnike v obravnavanem obdobju in torej ne morejo pojasniti težav, s katerimi so se srečevali. Do povišanja cen podobnega izdelka v obravnavanem obdobju je prišlo zaradi povišanja stroškov proizvodnje, ki ga je sprožila predvsem višja cena glavne surovine, kot je navedeno v uvodnih izjavah 105 in 108. Odprava dajatev za uvoz sulfanilne kisline iz Indije, kot je predlagano v tej uredbi, bi takoj olajšala dostop do dodatnega vira sulfanilne kisline na trgu Unije po konkurenčnih cenah, kar bi bilo v interesu uporabnikov. Zato se šteje, da ohranitev ukrepov za Kitajsko v prihodnosti ne bo povzročila nepotrebnih težav za uporabnike.

4. Interes uvoznikov

(139)

Vsi znani uvozniki so bili obveščeni o začetku pregleda. Eden od uvoznikov zadevnega izdelka je predložil delno izpolnjen vprašalnik, v katerem navaja, da sulfanilna kislina nima pomembne vloge v njegovi dejavnosti. Noben drug uvoznik ni odgovoril na vprašalnik ali predložil pisnega stališča ali pripomb. Ker ni bilo nobenega nadaljnjega sodelovanja s strani uvoznikov, je bilo sklenjeno, da ne bi bilo v nasprotju z njihovimi interesi, če se obdržijo ukrepi, uvedeni na uvoz iz LRK.

5. Sklepne ugotovitve

(140)

Glede na zgoraj navedeno je bilo sklenjeno, da v okviru interesa Unije ni utemeljenih razlogov proti ohranitvi protidampinških ukrepov proti LRK.

F. OHRANITEV PROTIDAMPINŠKIH UKREPOV PROTI LRK IN UKINITEV PROTIDAMPINŠKIH UKREPOV PROTI INDIJI

(141)

Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in okoliščinah, na podlagi katerih se je štelo za primerno, da se obstoječe protidampinške dajatve na uvoz sulfanilne kisline iz LRK ohranijo, na uvoz iz Indije pa se razveljavijo. Zainteresiranim strankam je bila dana možnost, da predložijo pripombe v zvezi s tem razkritjem. Stališča in pripombe so bili ustrezno upoštevani, če je bilo to upravičeno.

(142)

Iz zgoraj navedenega sledi, kakor določa člen 11(2) osnovne uredbe, da je treba ohraniti protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo za sulfanilno kislino s poreklom iz Kitajske, protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo za sulfanilno kislino s poreklom iz Indije, pa je treba razveljaviti. Prav tako je treba razveljaviti trenutno veljavni Sklep Komisije o sprejetju zaveze družbe Kokan v zvezi z uvozom sulfanilne kisline.

(143)

Ob upoštevanju, da je industrija Unije šele nedavno oživela, bo Komisija spremljala uvoz zadevnega izdelka, če v zvezi s tem prejme zahtevo proizvajalca Unije. Spremljanje bo omejeno na obdobje dveh let po objavi te uredbe –

(144)

Ohranjanje ukrepov, določenih s to uredbo, za Kitajsko in razveljavitev ukrepov proti Indiji sta v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) osnovne uredbe –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Uvede se dokončna protidampinška dajatev na uvoz sulfanilne kisline, ki se trenutno uvršča pod oznako KN ex 2921 42 00 (oznaka TARIC 2921 42 00 60), s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

2. Stopnja dokončne protidampinške dajatve, ki se uporablja pred obračunom dajatev za neto ceno franko meja Unije za izdelke iz odstavka 1, je naslednja:

Država	Dokončna dajatev (%)
Ljudska republika Kitajska	33,7

3. Razveljavi se dokončna protidampinška dajatev na uvoz sulfanilne kisline, ki se trenutno uvršča pod oznako KN ex 2921 42 00 (oznaka TARIC 2921 42 00 60), s poreklom iz Indije, postopek v zvezi s tem uvozom pa se zaključi.

4. Sklep Komisije 2006/37/ES o sprejetju trenutno veljavnih zavez družbe Kokan Synthetics & Chemicals Pvt. Ltd. (Indija) v zvezi z uvozom sulfanilne kisline se razveljavi.

5. Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavne določbe o carinskih dajatvah.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 17. decembra 2014

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 343, 22.12.2009, str. 51.

(2) Uredba Sveta (ES) št. 1339/2002 z dne22. julija 2002 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene pri uvozu sulfanilne kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Indije (UL L 196, 25.7.2002, str. 11).

(3) Uredba Sveta (ES) št. 1338/2002 z dne 22. julija 2002 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve in o dokončnem pobiranju začasne izravnalne dajatve, uvedene pri uvozu sulfanilne kisline s poreklom iz Indije (UL L 196, 25.7.2002, str. 1).

(4) Commission Decision 2002/611/ES of 12 July 2002 accepting an undertaking offered in connection with the anti-dumping and anti-subsidy proceedings concerning imports of sulphanilic acid originating in India (UL L 196, 25.7.2002, str. 36).

(5) Uredba Sveta (ES) št. 236/2004 z dne 10. februarja 2004 o spremembi Uredbe (ES) št. 1339/2002 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene pri uvozu sulfanilne kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Indije (UL L 40, 12.2.2004, str. 17).

(6) Commission Decision 2004/255/ES of 17 March 2004 repealing Decision 2002/611/EC accepting an undertaking offered in connection with the anti-dumping and anti-subsidy proceedings concerning imports of sulphanilic acid originating in India (UL L 80, 18.3.2004, str. 29).

(7) Sklep Komisije 2006/37/ES z dne 5. decembra 2005 o sprejetju ponujenih zavez v zvezi s protidampinškimi in protisubvencijskimi ukrepi glede uvoza sulfanilne kisline s poreklom iz Indije (UL L 22, 26.1.2006, str. 52).

(8) Uredba Sveta (ES) št. 123/2006 z dne 23. januarja 2006 o spremembah Uredbe (ES) št. 1338/2002 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve pri uvozu sulfanilne kisline s poreklom iz Indije in spremembah Uredbe (ES) št. 1339/2002 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve pri uvozu sulfanilne kisline s poreklom, med drugim, iz Indije (UL L 22, 26.1.2006, str. 5).

(9) Uredba Sveta (ES) št. 1000/2008 z dne 13. oktobra 2008 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz sulfanilne kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Indije na podlagi pregleda zaradi izteka ukrepov na podlagi člena 11(2) Uredbe (ES) št. 384/96 (UL L 275, 16.10.2008, str. 1).

(10) Uredba Sveta (ES) št. 1010/2008 z dne 13. oktobra 2008 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve pri uvozu sulfanilne kisline s poreklom iz Indije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 18 Uredbe (ES) št. 2026/97 in delnega vmesnega pregleda v skladu s členom 19 Uredbe (ES) št. 2026/97 ter o spremembi Uredbe (ES) št. 1000/2008 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve pri uvozu sulfanilne kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Indije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 384/96 (UL L 276, 17.10.2008, str. 3).

(11) UL C 28, 30.1.2013, str. 12.

(12) UL C 300, 16.10.2013, str. 14.

(13) UL C 300, 16.10.2013, str. 5.

(14) Uredba Sveta (ES) št. 597/2009 z dne 11. junija 2009 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL L 188, 18.7.2009, str. 93).

(15) Po razkritju je proizvajalec Unije zahteval, da so obseg in vrednost uvoza sulfanilne kisline iz zadevnih držav na voljo tudi v razponih, saj je bilo na podlagi indeksiranih številčnih podatkov težko oceniti dejansko (v absolutnem smislu) gibanje številčnih podatkov in razumeti ugotovitve Komisije glede teh podatkov.

(16) Po razkritju je proizvajalec Unije zahteval, da so obseg in vrednost uvoza sulfanilne kisline iz zadevnih držav na voljo tudi v razponih, saj je bilo na podlagi indeksiranih številčnih podatkov težko oceniti dejansko (v absolutnem smislu) gibanje številčnih podatkov in razumeti ugotovitve Komisije glede teh podatkov.

18.12.2014

Uradni list Evropske unije

L 363/101

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1347/2014

z dne 17. decembra 2014

o razveljavitvi dokončne izravnalne dajatve na uvoz sulfanilne kisline s poreklom iz Indije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 18 Uredbe Sveta (ES) št. 597/2009

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 597/2009 z dne 11. junija 2009 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) („osnovna uredba“), in zlasti členov 14 in 18 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

A. POSTOPEK

1. Veljavni ukrepi

(1)	Julija 2002 je Svet z Uredbo (ES) št. 1338/2002 (2) uvedel dokončno izravnalno dajatev v višini 7,1 % na uvoz sulfanilne kisline s poreklom iz Indije („prvotna preiskava“).

(2)	Z Uredbo (ES) št. 1339/2002 (3) je Svet uvedel dokončno protidampinško dajatev v višini 21 % na uvoz sulfanilne kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“) in dokončno protidampinško dajatev v višini 18,3 % na uvoz sulfanilne kisline s poreklom iz Indije.

(3)	S Sklepom 2002/611/ES (4) je Komisija sprejela cenovno zavezo glede protidampinških in protisubvencijskih ukrepov na uvoz iz Indije, ki jih je ponudil indijski proizvajalec izvoznik Kokan Synthetics and Chemicals Pvt. Ltd („Kokan“).

(4)	Marca 2004 je Komisija s Sklepom 2004/255/ES (5) razveljavila Sklep 2002/611/ES po prostovoljnem umiku zaveze družbe Kokan.

(5)	Komisija je s Sklepom 2006/37/ES (6) sprejela novo zavezo glede protidampinških in protisubvencijskih ukrepov na uvoz iz Indije, ki jih je ponudila družba Kokan. Uredbi (ES) št. 1338/2002 in (ES) št. 1339/2002 sta bili ustrezno spremenjeni z Uredbo Sveta (ES) št. 123/2006 (7).

(6)

Svet je z Uredbo (ES) št. 1000/2008 (8) uvedel protidampinške dajatve na uvoz sulfanilne kisline s poreklom iz LRK in Indije po pregledu zaradi izteka ukrepov. Svet je z Uredbo (ES) št. 1010/2008 (9) uvedel dokončne izravnalne dajatve na uvoz sulfanilne kisline s poreklom iz Indije in spremenil stopnjo protidampinških dajatev na uvoz sulfanilne kisline iz Indije po pregledu zaradi izteka ukrepa in vmesnem pregledu.

2. Zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa

(7)

Po objavi obvestila o bližnjem izteku (10) dokončnih izravnalnih ukrepov je Komisija 1. julija 2013 prejela zahtevek za začetek pregleda zaradi izteka teh ukrepov v skladu s členom 18 Uredbe (ES) št. 597/2009. Zahtevek je vložila družba CUF – Quimicos Industriais („vložnik“ ali „CUF“), ki je edini proizvajalec sulfanilne kisline v Uniji in tako predstavlja 100 % proizvodnje Unije.

(8)	Zahtevek je bil utemeljen s tem, da bi iztek ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje subvencioniranja in ponovitev škode za industrijo Unije.

3. Začetek pregleda zaradi izteka ukrepa

(9)

Po posvetovanju s svetovalnim odborom je Komisija ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, zato je 16. oktobra 2013 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (11) („obvestilo o začetku“), napovedala pregled zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

4. Vzporedne preiskave

(10)

Komisija je z obvestilom o začetku, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (12)16. oktobra 2013, tudi začela pregled zaradi izteka ukrepa dokončnih protidampinških ukrepov v skladu s členom 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 (13) glede uvoza sulfanilne kisline, med drugim s poreklom iz Indije.

5. Preiskava

5.1 Obdobje preiskave v zvezi s pregledom in obravnavano obdobje

(11)

Preiskava v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo subvencioniranja je zajemala obdobje od 1. oktobra 2012 do 30. septembra 2013 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“). Proučitev gibanja, pomembnega za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2010 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom („obravnavano obdobje“).

5.2 Zadevne stranke

(12)

Komisija je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa uradno obvestila vložnika, proizvajalce izvoznike v Indiji, uvoznike, uporabnike, za katere je znano, da jih to zadeva, in predstavnike Indije. Zainteresirane strani so imele možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zaprosijo za zaslišanje v roku, določenem v obvestilu o začetku.

(13)	Edinemu proizvajalcu Unije – edini zainteresirani strani, ki je to zahtevala – je bilo zaslišanje odobreno.

5.3 Vzorčenje

(14)

Zaradi očitnega velikega števila proizvajalcev izvoznikov iz Indije in nepovezanih uvoznikov Unije je bilo v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje v skladu s členom 27 osnovne uredbe. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in v tem primeru izbrala vzorec, so bile navedene strani pozvane, naj se v 15 dneh po začetku pregleda javijo Komisiji in ji predložijo zahtevane informacije iz obvestila o začetku.

(15)	Komisija je od indijskih proizvajalcev izvoznikov prejela dva izpolnjena vprašalnika za izbor vzorca. Zato vzorčenje ni bilo uporabljeno.

(16)	En nepovezan uvoznik je izpolnil obrazec za izbor vzorca, vendar ni uvažal zadevnega izdelka iz zadevne države in ni predložil izpolnjenega vprašalnika. Zato vzorčenje ni bilo uporabljeno.

(17)	Ker obstaja samo en proizvajalec Unije, se vzorčenje za proizvajalce Unije ni uporabilo.

5.4 Preiskava

(18)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja subvencioniranja, verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode ter za ugotovitev interesa Unije. Komisija je poslala vprašalnike edinemu proizvajalcu Unije, dvema proizvajalcema izvoznikoma iz Indije, indijski vladi, znanim uvoznikom in uporabnikom iz Unije.

(19)	Od dveh indijskih proizvajalcev izvoznikov je le eden predložil popolne odgovore. Ta indijski proizvajalec je predstavljal znaten del celotnega izvoza iz Indije v Unijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(20)	Komisija je izvedla tudi posvetovanja v Delhiju z indijsko vlado, vlado Maharaštre, vlado Gudžarata in Indijsko centralno banko („ICB“).

(21)

Poleg tega so bili opravljeni preveritveni obiski v prostorih naslednjih družb:

(a)

Proizvajalec Unije:

—	CUF – Quimicos Industriais, Estarreja, Portugalska.

(b)

Proizvajalci izvozniki:

—	Kokan Synthetics & Chemicals Pvt. Ltd, Khed, Indija.

(c)

Uporabniki iz Unije:

—	Blankophor GmbH, Leverkusen, Nemčija,

—	Hovione Farmaciencia SA, Loures, Portugalska,

—	IGCAR Chemicals, S.L., Rubi, Španija.

B. ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

(22)

Zadevni izdelek je sulfanilna kislina, ki se trenutno uvršča pod oznako KN ex 2921 42 00 (oznaka TARIC 2921 42 00 60). Obstajata dve kakovosti sulfanilne kisline, ki se ločita glede na čistost: kislina tehnične kakovosti in kislina očiščene kakovosti. Poleg tega je kislina očiščene kakovosti včasih na trgu prisotna v obliki soli sulfanilne kisline. Sulfanilna kislina se uporablja kot surovina v proizvodnji optičnih belil, dodatkov za beton, prehranskih barvil in posebnih barvil. Opažena je bila tudi omejena uporaba v farmacevtski industriji. Čeprav ni sporno, da imata obe kakovosti enake osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti ter se zato štejeta za en sam izdelek, je treba opozoriti, da je preiskava pokazala, da je v praksi zamenljivost omejena. Zlasti uporabniki, ki uporabljajo zgolj očiščeno kakovost sulfanilne kisline, bi lahko uporabljali tehnično kakovost le, če bi jo lahko sami dodatno prečistili. Uporabniki, ki potrebujejo ali raje uporabljajo sulfanilno kislino tehnične kakovosti, bi načeloma lahko uporabljali očiščeno kakovost, vendar to zaradi znatne razlike v ceni (20 %–25 %) ekonomsko ni izvedljiva rešitev.

(23)

Sulfanilna kislina je čist izdelek, njene osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti pa so enake ne glede na državo porekla. Zadevni izdelek in izdelki, ki jih proizvede in proda zadevni proizvajalec izvoznik v Indiji na domačem trgu ter izvozi v tretje države, prav tako pa tudi izdelki, ki jih proizvede in proda proizvajalec Unije na trgu Unije, imajo enake osnovne fizikalne in kemične lastnosti ter v osnovi enako uporabo, zato se štejejo za podobne izdelke v smislu člena 2 osnovne uredbe.

C. VERJETNOST NADALJEVANJA ALI PONOVITVE SUBVENCIONIRANJA

1. Uvod

(24)

Sodelovanje indijskih izvoznikov je bilo omejeno na enega proizvajalca izvoznika. Zaradi nesodelovanja drugih proizvajalcev je moral biti znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, določen na podlagi razpoložljivih dejstev: odgovorov sodelujoče družbe, ki je obsegala znaten delež izvoza iz Indije v Unijo, ter informacij, ki so jih zagotovili indijski organi.

(25)

Na podlagi informacij iz zahtevka za pregled in izpolnjenih vprašalnikov Komisije so bile proučene naslednje sheme, ki domnevno vključujejo dodeljevanje subvencij:

—

sheme subvencioniranja, ki so bile preiskane v prvotni preiskavi:

—

državne sheme:

(a)	shema prostih carinskih con („EPZ“)/shema posebnih ekonomskih con („SEZS“)/shema izvozno usmerjenih obratov („EOUS“)

(b)	shema za preložitev plačila uvoznih dajatev („DEPBS“)

(c)	shema za podporo izvozu investicijskega blaga („EPCGS“)

(d)	shema oprostitve davka od dohodka („ITES“)

(e)	shema vnaprejšnjih odobritev („AAS“)

—

regionalne sheme:

(f)	paketna shema spodbud („PSI“) vlade Maharaštre

—

sheme subvencioniranja, ki niso bile preiskane v prvotni preiskavi, temveč v prvem pregledu zaradi izteka ukrepov in vzporednega vmesnega pregleda:

—

državne sheme:

(g)	shema izvoznih kreditov („ECS“)

—

sheme subvencioniranja, ki niso bile preiskane v prvotni preiskavi, ali/in v prejšnjih pregledih:

—

državne sheme:

(h)	shema usmeritve v izdelek („FPS“)

(i)	odobritev dajatev prostega uvoza („DFIA“)

(j)	shema za povračilo dajatev („DDS“)

(k)	shema usmeritve v trg („FMS“);

(l)	dobropis za spodbudo imetnikom statusa („SHIS“)

(m)	dokapitalizacija

—

regionalne sheme:

(n)	regionalne sheme vlade Gudžarata

(26)

Zgoraj navedene sheme (a) (b) (c) (e), (h), (i), (k) in (l) temeljijo na Zakonu o zunanjetrgovinskem poslovanju (razvoj in predpisi) iz leta 1992 (št. 22 iz leta 1992), ki je začel veljati 7. avgusta 1992 („Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju“). Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju pooblašča indijsko vlado, da izdaja uradna obvestila glede izvozne in uvozne politike. Ta so povzeta v dokumentih „Zunanjetrgovinska politika“, ki jih vsakih pet let izda ministrstvo za trgovino in jih redno posodablja. Na OPP te preiskave se nanaša dokument „Zunanjetrgovinska politika 2009–2014“ (Foreign Trade Policy 2009–2014, „FTP 2009–2014“). Poleg tega indijska vlada v zvezku I Priročnika o postopkih (Handbook of Procedures, Volume I, 2009–2014, „HOP I 2009–2014“), določa postopke, ki urejajo FTP 2009–2014. Priročnik o postopkih se redno posodablja.

(27)	Sheme oprostitve davka na dohodek, navedene zgoraj pod točko (d), temeljijo na Zakonu o davku na dohodek iz leta 1961, ki ga letno spreminja Zakon o financah.

(28)	Regionalne sheme, navedene zgoraj pod točkama (f) in (n), upravljata državi Maharaštra oziroma Gudžarat ter temeljijo na resolucijah ministrstva za industrijo, energijo in delo vlade Maharaštre ter resolucijah ministrstva za industrijo in rudarstvo vlade Gudžarata.

(29)	Shema izvoznih kreditov, navedena zgoraj pod točko (g), temelji na oddelkih 21 in 35A Zakona o bančništvu iz leta 1949, ki Indijski centralni banki („ICB“) dovoljuje usmerjanje komercialnih bank na področju izvoznih kreditov.

(30)

Shema za povračilo dajatev, navedena zgoraj pod točko (j), temelji na oddelku 75 Carinskega zakona iz leta 1962, oddelku 37 Zakona o osrednjih trošarinah iz leta 1944, oddelkih 93A in 94 Zakona o javnih financah iz leta 1994 in Predpisih za povračilo carin, osrednjih trošarin in davka na storitve iz leta 1995. Stopnje povračila se redno objavljajo; za OPP so veljavne vseindustrijske stopnje („AIR“) za povračila dajatev v obdobju 2012–2013, objavljene v Obvestilu št. 92/2012 – Cus. (N.T). Shema za povračilo dajatev se v poglavju 4 FTP 2009–2014 imenuje tudi shema za odpust dajatev.

2. Proste carinske cone („EPZ“)/posebne ekonomske cone („SEZ“)/izvozno usmerjeni obrati („EOUS“)

(31)	Ugotovljeno je bilo, da se sodelujoči proizvajalec izvoznik ni nahajal niti v SEZ niti v EPZ. Kljub temu se je sodelujoči proizvajalec izvoznik vključil v EOUS in je prejel izravnalne subvencije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Opis in presoja spodaj je torej omejena na EOUS.

(a) Pravna podlaga

(32)	Podroben opis EOUS je vsebovan v poglavju 6 FTP 2009–2014 in poglavju 6 HOP I 2009–2014.

(b) Upravičenost

(33)

Z izjemo izključno trgovskih družb so lahko v EOUS načeloma vključena vsa podjetja, ki izvažajo svojo celotno proizvodnjo blaga ali storitev. Podjetja v industrijskem sektorju morajo izpolnjevati minimalen investicijski prag fiksnih sredstev (10 milijonov indijskih rupij), da so lahko upravičena do EOUS.

(34)	EOUS se lahko nahaja in ustanovi kjer koli v Indiji.

(35)

Vloga za status EOUS mora vsebovati podatke za prihodnjih pet let med drugim o načrtovanih proizvodnih količinah, pričakovani vrednosti izvoza, uvoznih zahtevah in domačih potrebah. Če organi sprejmejo zahtevek družbe, se pogoji za sprejetje posredujejo družbi. Sporazum o priznanju statusa EOUS družbe velja pet let. Sporazum se lahko obnovi za nadaljnja obdobja.

(36)	Ključna obveznost EOUS, kakor je določena v FTP 2009–2014, je doseči neto zaslužek deviznih sredstev, kar pomeni, da mora biti v referenčnem obdobju (pet let) skupna vrednost izvoza višja od skupne vrednosti uvoza blaga.

(37)

Enote EOUS so upravičene do naslednjih koncesij:

(i)	oprostitev uvoznih dajatev za vse vrste blaga (vključno z investicijskim blagom, surovinami in potrošnim blagom), ki so potrebne za izdelavo, proizvodnjo in predelavo ali so s tem povezane;

(ii)	oprostitev trošarin za blago, nabavljeno na domačem trgu;

(iii)

povračilo centralnega prometnega davka, plačanega na lokalno nabavljeno blago;

(iv)	delno povračilo dajatve, plačane za gorivo, ki je bilo nabavljeno pri domačih naftnih družbah.

(38)	Enote, ki delujejo po teh shemah, v skladu z oddelkom 65 Zakona o carini nadzorujejo carinski uslužbenci.

(39)

Sodelujoči proizvajalec izvoznik je deloval v okviru EOUS v prvih štirih mesecih obdobja preiskave v zvezi s pregledom. Uradni dopis o izločitvi iz sheme je bil izdan 6. februarja 2013. Tako je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom družba uporabljala shemo samo za pridobitev povračila centralnega prometnega davka. Preiskava je pokazala, da zadevni proizvajalec izvoznik ni užival ugodnosti oprostitve uvoznih dajatev in trošarin na nakupe na domačem trgu oziroma delnega povračila dajatev, plačanih na gorivo, ki je bilo nabavljeno pri domačih naftnih družbah.

(d) Sklepi o EOUS

(40)

Povračilo centralnega prometnega davka pomeni subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Prihodek vlade, ki bi brez te sheme zapadel v plačilo, je opuščen in tako EOUS omogoča dodelitev subvencije v smislu člena 3(2) osnovne uredbe, ker je likvidnost izboljšana s pridobitvijo povračil centralnega prometnega davka. Subvencija je zakonsko pogojena z opravljenim izvozom ter se zato v skladu s členom 4(4)(a) osnovne uredbe šteje za specifično in kot subvencijo, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Izvozni cilj EOUS, kakor je določen v odstavku 6.1 FTP 2009–2014, je conditio sine qua non za uveljavljanje spodbud.

(e) Izračun višine subvencije

(41)

Višina subvencije je bila izračunana na podlagi centralnega prometnega davka, povrnjenega za blago, nabavljeno na domačem trgu v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije dodeljen za skupni prihodek od izvoza, ustvarjen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija odvisna od izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prepeljane količine. Tako določena subvencijska stopnja znaša 1,4 %.

3. Shema za preložitev plačila uvoznih dajatev („DEPBS“)

(42)	Potrjeno je bilo, da je bila DEPBS umaknjena od 30. septembra 2011, to je pred koncem obdobja preiskave v zvezi s pregledom. Zato nadaljnja analiza te sheme v tej preiskavi ni bila potrebna.

4. Shema za podporo izvozu investicijskega blaga („EPCGS“)

(a) Pravna podlaga

(43)	Podroben opis EPCGS je vsebovan v poglavju 5 FTP 2009–2014 in poglavju 5 HOP I 2009–2014.

(b) Ugotovitve

(44)	Ugotovljeno je bilo, da sodelujoči proizvajalec izvoznik ni pridobil nobenih ugodnosti v okviru EPCGS v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Zato nadaljnja analiza te sheme v tej preiskavi ni bila potrebna.

5. Shema oprostitve davka od dohodka („ITES“)

(45)	Potrjeno je bilo, da je bila ITES opuščena aprila 2011, to je pred koncem obdobja preiskave v zvezi s pregledom. Zato nadaljnja analiza te sheme v tej preiskavi ni bila potrebna.

6. Shema vnaprejšnjih odobritev („AAS“)

(a) Pravna podlaga

(46)	Podroben opis sheme se nahaja v poglavjih 4.1.3.1 do 4.1.14 FTP 2009–2014 in poglavjih 4.1 do 4.30 HOP I 2009–2014.

(b) Ugotovitve

(47)	Ugotovljeno je bilo, da sodelujoči proizvajalec izvoznik ni pridobil nobenih ugodnosti v okviru AAS v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Zato nadaljnja analiza te sheme v tej preiskavi ni bila potrebna.

7. Paketna shema spodbud („PSI“) vlade Maharaštre

(a) Pravna podlaga

(48)

Da bi spodbudila širjenje industrije na manj razvita območja države Maharaštra, dodeljuje vlada Maharaštre od leta 1964 v okviru sheme, splošno znane kot „paketna shema spodbud“ („PSI“), ugodnosti za enote, ki se na novo širijo v regijah v razvoju te države. Shema je bila od svoje uvedbe večkrat spremenjena in v OPP sta veljali dve shemi PSI: PSI 2007 (ki je bila veljavna do aprila 2013) in PSI 2013. PSI vlade Maharaštre sestavlja več podshem, med katerimi so glavne: (i) povračilo davka, imenovanega davek „octroi“, (ii) oprostitev trošarine za elektriko, (iii) oprostitev lokalnega prometnega davka/odlog plačila lokalnega prometnega davka, (iv) subvencionirane obrestne mere za nove poslovne enote ter (v) nekatera nepovratna sredstva za mala in srednja podjetja za tehnološko posodobitev. Preiskava je pokazala, da se edina podshema, ki jo je uporabljal sodelujoči proizvajalec izvoznik med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom, nanaša na odloge plačila prometnega davka (del (iii) zgoraj), ki so dejansko izvirali iz PSI 2001, zapadli prometni davek pa je bilo delno treba plačati v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(b) Upravičenost

(49)

Da bi izpolnile pogoje za upravičenost, morajo družbe praviloma vlagati v manj razvita območja države (ki so klasificirana po kategorijah glede na njihov gospodarski razvoj, na primer slabo razvita območja, slabše razvita območja, najslabše razvita območja) tako, da ustanovijo nov industrijski obrat ali pa z večjo kapitalsko investicijo v razširitev ali diverzifikacijo že obstoječega industrijskega obrata. Glavno merilo za določitev zneska spodbud sta razvrstitev območja, v katerem je ali bo sedež družbe, in obseg naložbe.

(50)	Certifikat o upravičenosti, ki ga je vlada Maharaštre izdala sodelujočemu proizvajalcu izvozniku, je omogočil, da je podjetje v okviru podsheme odloga plačila prometnega davka lahko odložilo plačilo državnega prometnega davka, ki je bil pobran na domačem trgu.

(d) Sklepna ugotovitev

(51)

Podshema odloga plačila prometnega davka PSI vlade Maharaštre zagotavlja subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe. Zgoraj proučena podshema predstavlja finančni prispevek vlade Maharaštre, ker ta koncesija zmanjša prihodek vlade Maharaštre, ki bi sicer zapadel v plačilo. Poleg tega prinese ta odlog družbi korist, saj izboljša njeno likvidnost.

(52)

Podshema je na voljo samo družbam, ki so vlagale v posebej določena geografska območja v pristojnosti države Maharaštra. Ni pa na voljo družbam zunaj teh območij. Stopnja ugodnosti se glede na zadevno območje razlikuje. V skladu s členom 4(2)(a) in členom 4(3) osnovne uredbe je to posebna shema in zato se proti njej lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(e) Izračun višine subvencije

(53)

Znesek odloga državnega prometnega davka v okviru elementa odloga sheme, ki je še dolgovan po koncu obdobja preiskave v zvezi s pregledom, se šteje za enakovreden posojilu brez obresti v enakem znesku, ki ga dodeli vlada Maharaštre. Subvencija za sodelujočega proizvajalca izvoznika se torej izračuna na osnovi obresti, ki so bile plačane v primerjavi s komercialnim posojilom podjetja v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(54)

V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe so bili ti zneski subvencije (imenovalec) dodeljeni na skupni izvozni promet v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezen denominator, ker subvencija ni odvisna od izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevažane količine.

(55)	Na podlagi zgoraj navedenega je višina subvencije, ki jo je družba pridobila v okviru te sheme, 1,1 %.

8. Shema izvoznih kreditov („ECS“)

(56)

Potrjeno je bilo, da so po spremembah ECS (julija 2010 v zvezi z izvoznimi krediti v indijskih rupijah in maja 2012 v zvezi z izvoznimi krediti v tujih valutah) preferenčne obrestne mere na izvozne kredite v okviru te sheme načeloma prenehale obstajati, razen v posebnih sektorjih omejenega števila. Ker ni bilo ugotovljeno, da bi bil zadevni kemijski sektor na seznamu sektorjev, ki so jih zajemale subvencionirane obrestne mere v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, nadaljnja analiza te sheme v tej preiskavi ni bila potrebna.

9. Shema usmeritve v izdelek („FPS“)

(a) Pravna podlaga

(57)	Podroben opis sheme je vsebovan v poglavju 3.15 FTP 2009–2014 in poglavju 3.9 HOP I 2009–2014.

(b) Ugotovitve

(58)	Ugotovljeno je bilo, da sodelujoči proizvajalec izvoznik ni pridobil nobenih ugodnosti v okviru FPS v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Zato nadaljnja analiza te sheme v tej preiskavi ni bila potrebna.

10. Odobritev dajatev prostega uvoza („DFIA“)

(a) Pravna podlaga

(59)	Podroben opis sheme se nahaja v poglavjih 4.2.1 do 4.2.7 FTP 2009–2014 in poglavjih 4.31 do 4.36 HOP I 2009–2014.

(b) Ugotovitve

(60)	Ugotovljeno je bilo, da sodelujoči proizvajalec izvoznik ni pridobil nobenih ugodnosti v okviru DFIA v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Zato nadaljnja analiza te sheme v tej preiskavi ni bila potrebna.

11. Shema za povračilo dajatev („DDS“)

(a) Pravna podlaga

(61)	Podroben opis sheme DDS je vsebovan v Predpisih za povračilo carin in osrednjih trošarin iz leta 1995, kakor je bil spremenjen s poznejšimi uradnimi obvestili.

(b) Upravičenost

(62)	Do te sheme je upravičen vsak proizvajalec izvoznik ali trgovec izvoznik.

(63)

Upravičeni izvoznik lahko zaprosi za znesek povračila, ki se izračuna kot delež vrednosti FOB za izdelke, izvožene v skladu s to shemo. Indijska vlada je določila stopnje vračil za številne izdelke, vključno z zadevnim izdelkom. Te stopnje so določene glede na povprečno količino ali vrednost materiala, uporabljenega kot surovina za proizvodnjo izdelka, in glede na povprečni znesek dajatev, plačanih za surovine. Uporabljajo se ne glede na to, ali so bile uvozne dajatve dejansko plačane ali ne. Stopnja DDS za zadevni izdelek v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bila 4 % vrednosti FOB.

(64)

Za upravičenost do ugodnosti iz te sheme mora družba izvažati. V trenutku, ko se odpremni podatki vnesejo v carinski strežnik (ICEGATE), se označi, da izvoz poteka v okviru sheme DDS, znesek DDS pa se nepreklicno določi. Potem ko odpremna družba vloži splošni izvozni manifest in ko carinski urad ustrezno primerja navedeni dokument s podatki iz izvozne odpremnice, so izpolnjeni vsi pogoji za odobritev plačila zneska povračila bodisi z neposrednim plačilom na izvoznikov bančni račun ali z denarnim nakazilom.

(65)	Izvoznik mora poleg tega predložiti tudi dokazilo o realizaciji iztržka od izvoza, in sicer bančno potrdilo o realizaciji (BRC). Ta dokument se lahko predloži po izplačilu zneska povračila, vendar bo indijska vlada izterjala izplačani znesek, če izvoznik ne predloži BRC v določenem roku.

(66)	Znesek povračila se lahko porabi za kakršen koli namen.

(67)	Ugotovljeno je bilo, da se v skladu z indijskimi računovodskimi standardi znesek povračila dajatev po obračunskem načelu lahko knjiži kot prihodek na poslovnem računu, ko je izpolnjena obveznost izvoza.

(68)	Ugotovljeno je bilo, da je sodelujoči indijski proizvajalec izvoznik uporabljal shemo DDS v obdobju preiskave v zvezi s pregledom po izločitvi iz EOUS.

(d) Sklepna ugotovitev o DDS

(69)

DDS zagotavlja subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe. Znesek povračila dajatve je finančni prispevek indijske vlade, saj je izplačan v obliki neposrednega prenosa sredstev, ki ga izplača indijska vlada. Poleg tega znesek povračila dajatev pomeni ugodnost za izvoznika, saj izboljša njegovo likvidnost.

(70)	Obenem je DDS zakonsko pogojena z opravljanjem izvoza, zato velja, da je specifična in da se proti njej lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 4(4) osnovne uredbe.

(71)

Te sheme ni mogoče šteti za dovoljen sistem povračila dajatev ali nadomestni sistem povračil v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ne izpolnjuje strogih predpisov iz točke (i) Priloge I, Priloge II (opredelitev in predpisi za povračila) in Priloge III (opredelitev in predpisi za nadomestna povračila) k osnovni uredbi.

(72)

Ne obstaja nikakršen sistem ali postopek, ki bi potrdil, katere surovine so porabljene v proizvodnem procesu izvoznega izdelka oziroma ali je prišlo do presežnega plačila uvoznih dajatev v smislu točke (i) Priloge I ter prilog II in III k osnovni uredbi. Izvoznik je tudi upravičen do ugodnosti v okviru DDS ne glede na to, ali sploh uvaža surovine. Za dodelitev ugodnosti zadošča, da izvoznik zgolj izvaža blago, ne da bi dokazal, da so bili uvoženi kakršni koli vložki. Tako so celo izvozniki, ki vse svoje surovine nabavljajo lokalno in ne uvažajo nobenega blaga, ki se lahko uporablja kot surovina, še vedno upravičeni do ugodnosti iz sheme DDS.

(73)

To potrjuje okrožnica IV št. 24/2001, ki jasno navaja, da stopnje povračila dajatev niso povezane z vzorcem dejanske porabe vložkov in dejanskim učinkom na vložke določenega izvoznika ali posameznih pošiljk, regionalne organe pa poučuje, naj ekipe na terenu ob zahtevkih za povračilo, ki jih vložijo izvozniki, ne zahtevajo dokazil o dejanskih dajatvah, plačanih za uvožene ali domače vložke.

(74)	Na podlagi navedenega se sklene, da se proti DDS lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(e) Izračun višine subvencije

(75)

V skladu s členom 3(2) in členom 5 osnovne uredbe je bil znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izračunan glede na ugodnost prejemnika, katere obstoj je bil ugotovljen med obdobjem preiskave. V tem smislu se je štelo, da je ugodnost dodeljena prejemniku takrat, ko se izvede izvozna transakcija v okviru te sheme. V tem trenutku je indijska vlada dolžna izplačati znesek povračila, kar pomeni finančni prispevek v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ko carinski organi izdajo izvozno odpremnico, ki med drugim navaja znesek povračila, dodeljenega za navedeno izvozno transakcijo, indijska vlada nima pravice odločati o tem, ali se subvencija dodeli. Glede na navedeno se šteje za ustrezno, da se ugodnosti v okviru sheme DDS izračunajo kot vsota zneskov povračil, prejetih za vse izvozne transakcije v okviru te sheme v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(76)

V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe so bili ti zneski subvencije dodeljeni za skupni promet od izvoza zadevnega izdelka v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prepeljane količine.

(77)	Glede na navedeno stopnja subvencije, ugotovljena za sodelujočega indijskega proizvajalca izvoznika v okviru te sheme, znaša 0,6 %.

12. Shema usmeritve v trg („FMS“)

(a) Pravna podlaga

(78)	Podroben opis sheme je vsebovan v poglavju 3.14 FTP 2009–2014 in poglavju 3.8 HOP I 2009–2014.

(b) Ugotovitve

(79)	Ugotovljeno je bilo, da sodelujoči proizvajalec izvoznik ni pridobil nobenih ugodnosti v okviru FMS v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Zato nadaljnja analiza te sheme v tej preiskavi ni bila potrebna.

13. Dobropis za spodbudo imetnikom statusa („SHIS“)

(a) Pravna podlaga

(80)	Podroben opis sheme je vsebovan v poglavju 3.16 FTP 2009–2014 in poglavju 3.10 HOP I 2009–2014.

(b) Ugotovitve

(81)	Ugotovljeno je bilo, da sodelujoči proizvajalec izvoznik ni pridobil nobenih ugodnosti v okviru SHIS v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Zato nadaljnja analiza te sheme v tej preiskavi ni bila potrebna.

14. Dokapitalizacija

(82)	Ugotovljeno je bilo, da sodelujoči proizvajalec izvoznik ni bil deležen dokapitalizacije s strani indijske vlade ali regionalnih oblasti. Zato nadaljnja analiza te sheme v tej preiskavi ni bila potrebna.

15. Regionalne sheme vlade Gudžarata

(83)	Potrjeno je bilo, da sodelujoči proizvajalec izvoznik nima povezanih družb ali proizvodnih obratov v pokrajini Gudžarat. Zato nadaljnja analiza regionalnih shem vlade Gudžarata v tej preiskavi ni bila potrebna.

16. Znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi

(84)

Višina subvencij, ugotovljenih v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu z določbami osnovne uredbe, izražena ad valorem, je za preiskovanega proizvajalca izvoznika znašala 3,1 %.

Kokan Synthetics & Chemicals Pvt. Ltd

Shema	%
EOUS (*1)	1,4
DEPBS (*1)	nič
EPCGS (*1)	nič
ITES	nič
AAS (*1)	nič
Regionalna shema PSI (Maharaštra)	1,1
ECS (*1)	nič
FPS (*1)	nič
DFIA (*1)	nič
DDS (*1)	0,6
FMS (*1)	nič
SHIS (*1)	nič
Dokapitalizacija	nič
Regionalne sheme vlade Gudžarata	nič
SKUPAJ	3,1

(85)

Na podlagi razpoložljivih informacij je dejavnost sodelujočega proizvajalca izvoznika pomenila znaten delež izvoza sulfanilne kisline iz Indije v Unijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Podatki, ki bi kazali, da je bila stopnja subvencioniranja drugih morebitnih proizvajalcev izvoznikov nižja, niso bili na voljo.

17. Verjetnost nadaljevanja subvencioniranja

(86)	V skladu s členom 18(2) osnovne uredbe je bilo proučeno, ali bi iztek veljavnih ukrepov lahko povzročil nadaljevanje subvencioniranja.

(87)

Ugotovljeno je bilo, da je bil, čeprav je bila subvencijska stopnja, ugotovljena v preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa, nižja od tiste, ki je bila ugotovljena v prvotni preiskavi in prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa, sodelujoči indijski izvoznik zadevnega izdelka še naprej deležen ugodnosti subvencioniranja s strani indijskih organov, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Nič ne kaže, da bi bil DDS – glavni program, ki ga trenutno uporabljajo družbe po izključitvi iz EOUS – v bližnji prihodnosti postopno odpravljen. V okviru teh pogojev je jasno, da bo izvoznik zadevnega izdelka še naprej prejemal subvencije, pri katerih se lahko izvedejo izravnalni ukrepi.

D. VERJETNOST NADALJEVANJA ALI PONOVITVE ŠKODE

1. Proizvodnja Unije in opredelitev industrije Unije

(88)	V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je podobni izdelek v Uniji proizvajal en proizvajalec Unije, ki torej predstavlja 100 % proizvodnje Unije in pomeni industrijo Unije v smislu člena 9(1) osnovne uredbe.

2. Potrošnja Unije

(89)

Potrošnja Unije je bila določena na podlagi naslednjega:

—	obsega prodaje podobnega izdelka industrije Unije na trgu Unije,

—	obsega uvoza sulfanilne kisline (na ravni TARIC) na trg Unije, kot ga je sporočil Eurostat.

(90)

Preglednica 1

Potrošnja na trgu Unije

Obseg (indeks)	2010	2011	2012	OPP
Potrošnja Unije (2010 = 100)	100	106	106	114
Vir: Eurostat in izpolnjeni vprašalniki.

(91)	Preiskava je pokazala, da se je trg za sulfanilno kislino v obravnavanem obdobju postopoma razširil in se je do konca OPP povečal za 14 %.

3. Uvoz iz zadevne države

(a) Obseg uvoza in tržni delež

Preglednica 2

Uvoz iz zadevne države

Obseg uvoza (indeks)	2010	2011	2012	OPP
Indija	100	422	187	52
Vir: Eurostat.

Preglednica 2a

Uvoz iz zadevne države

Obseg uvoza (razponi) (14)	2010	2011	2012	OPP
Indija	50–200	250–550	100–250	10–80
Vir: Eurostat.

Preglednica 3

Tržni delež zadevne države

Tržni delež (indeks)	2010	2011	2012	OPP
Tržni delež uvoza iz Indije	100	397	177	46

(92)	Količina uvoza s poreklom iz Indije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 48 %, njegov tržni delež pa se je v istem obdobju zmanjšal za 54 %.

(b) Uvozne cene

Preglednica 4

Povprečne uvozne cene sulfanilne kisline iz zadevne države

	2010	2011	2012	OPP
Cena uvoza iz Indije indeks (2010 = 100)	100	79	84	92
Vir: Eurostat.

Razpredelnica 4a

Povprečne uvozne cene sulfanilne kisline iz zadevne države

	2010	2011	2012	OPP
Cena uvoza iz Indije (razponi)	1 200 –1 800	1 000 –1 400	1 100 –1 500	1 300 –1 700
Vir: Eurostat.

(93)	Povprečna cena zadevnega izdelka iz Indije se je leta 2011 zmanjšala za 21 %, od takrat pa se je postopoma povečala, vendar je še vedno ostala pod ravnjo cen iz leta 2010 za 8 %.

(94)

Preiskava je pokazala, da cene, ki jih je zaračunaval edini sodelujoči indijski proizvajalec izvoznik, niso nelojalno nižale prodajnih cen proizvajalcev Unije. Zaradi spoštovanja zaupnih poslovnih informacij natančnega rezultata ni mogoče razkriti, vendar je bilo ugotovljeno nižanje prodajnih cen med – 20 % in – 40 %.

(95)

Po razkritju in pripombah proizvajalca Unije je bila Komisija pozvana, naj izračuna morebitno nelojalno nižanje cen za preostali del indijskega uvoza na podlagi Eurostatovih podatkov. Na podlagi teh podatkov ni bilo ugotovljeno nikakršno nelojalno nižanje cen v zvezi z navedenim uvozom, zato se lahko ugotovitve iz uvodne izjave 94 potrdijo.

4. Uvoz iz drugih tretjih držav

(96)

Z izjemo treh zanemarljivih transakcij (leta 2010 in 2011 iz Švice in ene v letu 2012 iz Malezije) je v obravnavanem obdobju ves uvoz sulfanilne kisline iz drugih tretjih držav prišel iz LRK in ZDA.

Preglednica 5

Uvoz sulfanilne kisline iz drugih tretjih držav

	2010	2011	2012	OPP
Obseg uvoza iz ZDA (indeks)	100	267	253	299
Tržni delež uvoza iz ZDA (indeks)	100	180	171	188
Povprečne cene uvoza iz ZDA (indeks)	100	95	101	102
Obseg uvoza iz Kitajske (indeks)	100	77	14	1
Tržni delež uvoza iz Kitajske (indeks)	100	73	13	1
Povprečne cene uvoza iz Kitajske (indeks)	100	92	104	164
Vir: Eurostat.

(97)	Obseg uvoza sulfanilne kisline iz LRK se je med letom 2010 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom znižal za 99 %, prav tako pa se je tudi njegov tržni delež v istem obdobju zmanjšal za 99 %.

(98)	Povprečna cena uvoza sulfanilne kisline iz LRK se je v letu 2011 rahlo znižala za 8 %, nato pa se je povečevala in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dosegla zelo veliko povečanje v višini 64 %.

(99)

(100)

Ravni cen ameriškega uvoza so ostale v obravnavanem obdobju precej stabilne in so imele enak razpon kot ravni cen proizvajalca Unije. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni bilo nelojalnega nižanja cen s strani uvoza iz ZDA.

5. Položaj industrije Unije

(101)

V skladu s členom 8(4) osnovne uredbe je proučitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode vključevala oceno vseh gospodarskih dejavnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(102)

Zaradi spoštovanja zaupnih poslovnih podatkov je bilo treba informacije v zvezi z industrijo Unije predstaviti v indeksirani obliki.

5.1 Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

Preglednica 6

Proizvodnja, zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti

	2010	2011	2012	OPP
Proizvodnja v tonah (indeks)	100	87	99	107
Zmogljivost v tonah (indeks)	100	100	100	100
Izkoriščenost zmogljivosti (indeks)	100	87	99	107
Vir: Izpolnjeni vprašalniki.

(103)

Proizvodnja industrije Unije je bila v obdobju preiskave v zvezi s pregledom za 7 % višja od ravni, zabeležene na začetku obravnavanega obdobja. Zmogljivost industrije Unije je v obravnavanem obdobju ostala nespremenjena, zato se je raven izkoriščenosti zmogljivosti v obdobju preiskave v zvezi s pregledom spremenila enako kot proizvodnja, in sicer se je povečala za 7 %.

(104)

Treba je opozoriti, da je industrija Unije ohranila zadovoljivo raven izkoriščenosti zmogljivosti v obravnavanem obdobju, razen leta 2011, in ji je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom uspelo doseči optimalno raven.

(105)

Po razkritju je industrija Unije trdila, da je v celotnem obravnavanem obdobju dosegala optimalno raven izkoriščenosti zmogljivosti zgolj v OPP, kar kaže, da se je njeno okrevanje začelo šele pred kratkim in je še vedno zelo nestabilno.

(106)

Ta pripomba v oceni Komisije ne spreminja ugotovitev iz uvodne izjave 104 zgoraj, ki niso v nikakršnem nasprotju s pripombami industrije Unije.

5.2 Končne zaloge

Preglednica 7

Obseg končnih zalog

	2010	2011	2012	OPP
Končne zaloge v tonah (indeks)	100	576	328	171
Vir: Izpolnjeni vprašalniki.

(107)

Raven zalog industrije Unije ob koncu leta se je občutno povečala leta 2011 in se je nato zniževala, vendar v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ostaja 71 % nad ravnjo iz leta 2010. V vsakem primeru na podlagi obsega proizvodnje v obdobju preiskave v zvezi s pregledom raven končnih zalog predstavlja manj kot en mesec proizvodnje.

5.3 Obseg prodaje in tržni delež

Preglednica 8

Obseg prodaje in tržni delež

	2010	2011	2012	OPP
Obseg prodaje v tonah (indeks)	100	70	97	104
Tržni delež v % (indeks)	100	66	92	92
Vir: Izpolnjeni vprašalniki.

(108)

Obseg prodaje industrije Unije se je povečal za 4 % v primerjavi z ravnjo na začetku obravnavanega obdobja. V letu 2011 je zelo padel, nato pa se je enakomerno povečeval.

(109)

V smislu tržnega deleža se lahko uspešnost industrije Unije v obravnavanem obdobju šteje za stabilno, razen leta 2011, ko se je podobno kot prodaja zmanjšal tudi tržni delež industrije Unije. V naslednjih letih sta se tako prodaja kot tržni delež povečevala. Čeprav je tržni delež proizvajalca Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom še vedno nekoliko pod ravnjo iz leta 2010, je treba omeniti, da je kljub temu industriji Unije uspelo prevzeti del rasti potrošnje v Uniji in je imela prevladujoč položaj na trgu Unije v celotnem obravnavanem obdobju.

(110)

Industrija Unije je v svojih stališčih po razkritju navedla, da je njen tržni delež zelo nestabilen, ker je sulfanilna kislina blago, pri katerem je najpomembnejša cena, in navedla primer iz leta 2011, ko se je tržni delež industrije Unije močno zmanjšal.

(111)

V zvezi s tem je treba poudariti, da je izguba tržnega deleža iz leta 2011 sovpadala z zvišanjem cen proizvajalca Unije v nasprotju s tedanjimi tržnimi gibanji. Preiskava je dejansko pokazala, da so se uvozne cene iz vseh držav v letu 2011 zmanjšale za od 5 % do 20 %. Opozoriti je treba tudi, da razpoložljivi statistični podatki kažejo, da je tržni delež, ki ga je izgubila industrija Unije, v glavnem prevzel uvoznik iz ZDA.

5.4 Cene in dejavniki, ki vplivajo na cene

Preglednica 9

Prodajne cene

	2010	2011	2012	OPP
Povprečne prodajne cene v EUR/tono (indeks)	100	109	108	112
Vir: Izpolnjeni vprašalniki.

(112)

Prodajne cene industrije Unije na trgu Unije so se v obravnavanem obdobju povečale za 12 %, kar je posledica prenosa povečanja stroškov glavne surovine (anilin).

5.5 Zaposlovanje in produktivnost

Preglednica 10

Zaposlovanje in produktivnost

	2010	2011	2012	OPP
Zaposlovanje (indeks)	100	100	117	117
Produktivnost dela (indeks)	100	88	85	91
Povprečni stroški dela (indeks)	100	105	102	116
Vir: Izpolnjeni vprašalniki.

(113)

Zaposlenost v ekvivalentu polnega delovnega časa se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom povečala za 17 %. Povprečni stroški dela so se v obravnavanem obdobju povečevali in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dosegli povečanje za 16 % v primerjavi z letom 2010. Ker se je proizvodnja povečala samo za 7 %, kot je prikazano v uvodni izjavi 103, se je produktivnost dela v obravnavanem obdobju zmanjšala za 9 %.

5.6 Dobičkonosnost

Preglednica 11

Dobičkonosnost

	2010	2011	2012	OPP
Dobičkonosnost (indeks)	100	96	20	65
Vir: Izpolnjeni vprašalniki.

(114)

(115)

Zmanjšanje dobičkonosnosti je v glavnem posledica povečanja povprečnih proizvodnih stroškov, ki so se povečali za 20 % med letom 2010 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom in ki jih ni bilo mogoče v celoti izravnati z zvišanjem prodajnih cen za 12 %, kot je navedeno v uvodni izjavi 112.

5.7 Naložbe, donosnost naložb in denarni tok

Preglednica 12

Naložbe, donosnost naložb in denarni tok

	2010	2011	2012	OPP
Naložbe (indeks)	—	100	133	57
Donosnost naložb (indeks)	100	86	30	103
Denarni tok (indeks)	100	116	68	82

(116)

(117)

Donosnost naložb se je v letih 2011 in 2012 ujemala z dobičkonosnostjo. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom se je donosnost naložb izboljšala in dosegla enako raven kot v letu 2010, saj se je med letom 2012 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom dobičkonosnost zvišala.

(118)

Raven denarnega toka je precej nihala, vendar je ostala pozitivna v celotnem obravnavanem obdobju. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom se je denarni tok zmanjšal za 18 % v primerjavi z ravnjo iz leta 2010. Industrija Unije ni poročala o kakršnih koli težavah pri zbiranju kapitala v obravnavanem obdobju.

5.8 Višina dejanske subvencijske stopnje in okrevanje od preteklega subvencioniranja

(119)

Kot je bilo ugotovljeno v uvodni izjavi 84, subvencijska stopnja, ugotovljena v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, ni bila visoka, še vedno pa je bila nad pragom de minimis.

(120)

Ob upoštevanju povečanja obsega prodaje, cen in ravni izkoriščenosti zmogljivosti industrije Unije je mogoče sklepati, da so bili ukrepi uspešni ter da je industrija Unije okrevala po učinkih preteklega subvencioniranja v obravnavanem obdobju. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bilo ugotovljeno določeno zmanjšanje nekaterih kazalnikov škode, kot sta donosnost in tržni delež, vendar tega ni mogoče pripisati uvozu iz zadevne države zaradi njegove zelo nizke ravni v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. V vsakem primeru kazalniki škode, ki so se razvijali negativno, še vedno kažejo na vzdržno stanje za industrijo Unije.

6. Sklepna ugotovitev o položaju industrije Unije

(121)

Preiskava je pokazala, da se je uvoz zadevnega izdelka iz Indije znižal na zelo nizko raven. Tržni delež industrije Unije je ostal razmeroma stabilen in obseg, ki ga je izgubila zadevna država, je prevzel uvoz iz ZDA, katerega cenovna raven je podobna cenam industrije Unije. Industrija Unije je uspela povečati obseg prodaje in povprečne prodajne cene ter dosegla skoraj optimalno raven izkoriščenosti zmogljivosti.

(122)

Zmernega upadanja tržnega deleža in dobičkonosnosti industrije Unije ni mogoče pripisati indijskemu uvozu, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 120.

(123)

Zato se ugotovi, da industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni utrpela znatne škode.

(124)

Čeprav je industrija Unije podala nekaj pripomb glede analize škode, ki so bile obravnavane zgoraj v uvodnih izjavah 95, 105, 106, 110 in 111, se je strinjala s splošno ugotovitvijo v zvezi z neobstojem znatne škode, zlasti v OPP.

7. Verjetnost ponovnega pojava škode

(125)

Za oceno verjetnosti ponovitve škode je treba poudariti, da ob optimalni izkoriščenosti zmogljivosti – ki je bila dosežena v obdobju preiskave v zvezi s pregledom – industrija Unije ne more zadostiti celotni potrošnji Unije in je zato treba pomemben del potrošnje Unije pokriti z uvozom.

(126)

Poleg tega industrija Unije proizvaja samo očiščeno sulfanilno kislino, kar pomeni, da se morajo uporabniki, ki v proizvodnji raje uporabljajo tehnično sulfanilno kislino, zanašati na uvoz.

(127)

Poleg tega je imela industrija Unije stabilen tržni delež s prodajo številnim dolgoletnim strankam. Preiskava je pokazala, da morajo dobavitelji sulfanilne kisline za nekatere uporabnike prestati strog in drag postopek potrjevanja/preverjanja, zaradi česar so prehodi z enega dobavitelja na drugega težji.

(128)

V tem smislu je bil proučen morebitni vpliv indijskega uvoza na trg Unije in industrijo Unije v skladu s členom 18(2) osnovne uredbe, da bi se ocenila verjetnost ponovitve škode, če se dovoli iztek veljavnosti ukrepov.

(129)

Kot je bilo ugotovljeno v uvodnih izjavah 84, 85 in 87, je sulfanilna kislina, uvožena iz Indije, še vedno deležna subvencioniranja in ga bo verjetno deležna tudi v prihodnje.

(130)

Hkrati ugotovitve preiskave kažejo na dejstvo, da prisotnost subvencioniranega uvoza iz Indije ne bo privedla do ponovitve škode za industrijo Unije. To sklepanje temelji na analizi naslednjih dejavnikov:

—	proste zmogljivosti v Indiji,

—	določanje cen s strani indijskih izvoznikov,

—	vpliv na raven subvencioniranja cen,

—	indijski nabor izdelkov.

(a) Proste zmogljivosti v Indiji

(131)

Preiskava ni razkrila obstoja znatnih prostih zmogljivosti v Indiji.

(132)

Industrija Unije je izpodbijala to ugotovitev, pri čemer je trdila zlasti, da bo verjetno prišlo do povečanja indijskih prostih zmogljivosti zaradi vedno večje prisotnosti kitajskih izdelkov na indijskem trgu, kar bo pomenilo dodatno spodbudo za izvoz.

(133)

V zvezi s tem Komisija ugotavlja, da je največji znani indijski proizvajalec in izvoznik sulfanilne kisline opustil svoj status izvozno usmerjene enote (EOU) v letu 2013, kakor je opisano v uvodni izjavi 39, saj je družba nameravala povečati svojo prodajo na domačem trgu. To prodajo so resno omejevali pogoji sheme EOU. Družba je potrdila, da ni zaznala pritiska kitajskih konkurentov in da ima po njenih ocenah indijski trg dobre možnosti za razvoj. Zato ni razloga za domnevo, da bodo sedanje ali prihodnje proste zmogljivosti indijskih proizvajalcev preusmerjene v Unijo zaradi domnevnega kitajskega pritiska na indijskem trgu.

(b) Določanje cen s strani indijskih izvoznikov

(134)

Kar zadeva določanje cen s strani indijskih izvoznikov, je bilo v uvodnih izjavah 94 in 95 zgoraj ugotovljeno, da so tako sodelujoči proizvajalec izvoznik kot tudi drugi indijski izvozniki prodajali po cenah, ki niso nelojalno nižale cen Unije v OPP.

(135)

Industrija Unije je trdila, da so izvozne cene družbe Kokan temeljile na cenovni zavezi ter zato niso bile reprezentativne za druge indijske proizvajalce izvoznike. Komisija ugotavlja, da so bile v obravnavanem obdobju cene družbe Kokan znatno višje od najnižje uvozne cene („MIP“), določene v zavezi. Kar zadeva druge indijske izvoznike, so bile po poročanju Eurostata njihove povprečne izvozne cene v OPP celo višje. To pomeni, da so cene indijskih izvoznikov, tudi družbe Kokan, večinoma temeljile na razmerah na trgu in ne na cenovni zavezi.

(136)

Industrija Unije je poudarila tudi, da so se cene indijskega uvoza v obravnavanem obdobju zmanjšale za 8 %, kljub temu, da so se cene glavne surovine (benzen) v istem obdobju povečale za več kot 40 %. Preiskava je pokazala, da so relativno visoke cene za sulfanilno kislino na trgu Unije ustvarile možnosti za zmanjšanje cen kljub povečanju stroškov glavnih surovin. Ne glede na pomen, ki ga ima kot sestavni del stroškov, benzen samostojno ne more pojasniti gibanja stroškov in cen izdelka v preiskavi. Preiskava je pokazala tudi, da cene indijskega izvoza v Unijo niso bile izjemno nizke, saj so bile podobne indijskim cenam izvoza v tretje države, ki je bil precej obsežen. Zato ni mogoče ugotoviti, da si trenda določanja cen končnega izdelka (sulfanilna kislina) in glavne surovine (benzen), kakor je navedla industrija Unije, nasprotujeta.

(137)

Industrija Unije je nazadnje poudarila, da so bile indijske izvozne cene v tretje države, na primer Turčijo, nižje od cen izvoza v EU. Komisija ugotavlja, da podatki, pridobljeni od družbe Kokan, kažejo, da so bile tudi njihove cene za Turčijo višje od najnižje uvozne cene ter da niso nelojalno nižale cen industrije Unije. Obseg izvoza družbe Kokan v Turčijo je bil približno enak razponu, na katerega se je sklicevala industrija Unije, zato ugotovitve glede družbe Kokan veljajo za ves indijski uvoz v Turčijo. Na podlagi zgoraj navedenega informacije, ki so na voljo, ne podpirajo domnevnega drugačnega določanja cen indijskih izvoznikov za tretje države v primerjavi z EU.

(138)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 84, je stopnja subvencije, ugotovljena v OPP za sodelujočega indijskega proizvajalca, znašala 3,1 %. To kaže na nadaljevanje trenda upadanja subvencioniranja, ki ga je bilo mogoče opaziti od uvedbe prvotnih protidampinških ukrepov leta 2002.

(139)

Ta upad ni povezan le s stanjem v tem posameznem podjetju, temveč s sistemskimi spremembami indijskih subvencijskih shem. Kot je pojasnjeno v delu C te uredbe, je indijska vlada nekatere sheme opustila, v večini drugih pa je bil zmanjšan obseg koristi za podjetja. Samo pri eni posamični preiskani shemi, in sicer shemi DDS, so postali pogoji za upravičenost in upravni postopki ohlapnejši. Zato se je družba Kokan takoj preusmerila v to shemo. Toda sodelovanje v DDS izključuje sodelovanje v večini drugih shem (EOU, AAS, FPS, DFIA in FMS). Za zadevni izdelek shema DDS jasno določa najvišjo raven subvencioniranja: v OPP 4 % izvozne vrednosti FOB, pozneje pa je bila znižana na 3 %. Kljub tej omejitvi ravni subvencije je mogoče pričakovati, da se bodo zaradi nizkih upravnih obremenitev vanjo preusmerili drugi proizvajalci ali pa so to že storili.

(140)

Komisija je že opazila ta trend v številnih drugih protisubvencijskih preiskavah v Indiji v zadnjih dveh letih (15). Zato se lahko sklepa, da je mogoče ugotovitve v zvezi z družbo Kokan, kakor je opisano v uvodni izjavi 139 zgoraj, ekstrapolirati na preostale indijske proizvajalce sulfanilne kisline.

(141)

Ob upoštevanju višje ravni subvencioniranja (predvidoma za približno 3 %, pri čemer je glavna shema DDS) in trenutne ravni izvoznih cen iz Indije, ki že vključujejo subvencije, je mogoče sklepati, da te izvozne cene ne bi nelojalno nižale cen industrije Unije, tudi če bi bili izravnalni ukrepi, ki se uporabljajo za Indijo, odpravljeni. Zato je mogoče skleniti, da izvoz iz Indije, tudi če bi bil subvencioniran, ne bi škodil industriji Unije.

(d) Nabor izdelkov

(142)

Sodelujoči indijski proizvajalec (ki predstavlja pomemben delež indijskega uvoza v Unijo) je v glavnem prodajal sulfanilno kislino tehnične kakovosti, glede česar je konkuriral predvsem uvozu iz ZDA in Kitajske, saj industrija Unije ni proizvajala sulfanilne kisline tehnične kakovosti. Poleg tega je bil dejansko ves izvoz sulfanilne kisline družbe Kokan v Turčijo, ki je bil precej obsežen, tehnične kakovosti.

(143)

Industrija Unije je trdila, da obstaja zelo veliko prekrivanje pri uporabi tehnične in očiščene kakovosti sulfanilne kisline ter da torej obstaja velika konkurenca med dvema kakovostma.

(144)

Čeprav ni sporno, da se obe kakovosti štejeta za en sam izdelek, je treba opozoriti, da je preiskava potrdila, da je v praksi zamenljivost omejena. Zlasti uporabniki, ki potrebujejo ali raje uporabljajo sulfanilno kislino tehnične kakovosti, bi načeloma lahko uporabljali očiščeno kakovost, vendar to zaradi znatne razlike v ceni (20 %–25 %) ekonomsko ni izvedljiva rešitev. Zato se sklepa, da prodaja indijskih proizvajalcev, kar zadeva tehnično kakovost sulfanilne kisline, v glavnem konkurira kitajskim in ameriškim izdelkom.

8. Sklepna ugotovitev o ponovitvi škode

(145)

Glede na ugotovitve preiskave, kakor so pojasnjene v zgornjih uvodnih izjavah, se ugotovi, da zaradi razveljavitve izravnalnih ukrepov proti Indiji verjetno ne bo prišlo do ponovitve škode v kratko- do srednjeročnem obdobju.

E. INTERES UNIJE

(146)

Ker je bilo ugotovljeno, da verjetnost ponovitve škode ne obstaja, ni bilo treba določiti interesa Unije.

F. UKINITEV IZRAVNALNIH UKREPOV

(147)

Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je štelo za primerno, da se obstoječi izravnalni ukrepi na uvoz sulfanilne kisline iz Indije razveljavijo. Zainteresiranim strankam je bila dana možnost, da predložijo pripombe v zvezi s tem razkritjem. Stališča in pripombe so bili ustrezno upoštevani, če je bilo to upravičeno.

(148)

Iz navedenega sledi, da je treba, kakor določa člen 18 osnovne uredbe, izravnalne ukrepe, ki se uporabljajo za sulfanilno kislino s poreklom iz Indije, razveljaviti. Prav tako je treba razveljaviti trenutno veljavni Sklep Komisije o sprejetju zaveze družbe Kokan v zvezi z uvozom sulfanilne kisline.

(149)

Ob upoštevanju dejstva, da je oživitev industrije Unije nedavna, bo Komisija na zahtevo proizvajalca Unije spremljala uvoz zadevnega izdelka. Spremljanje bo omejeno na obdobje dveh let po objavi te uredbe.

(150)

Odbor, ustanovljen s členom 25(1) osnovne uredbe, ni podal mnenja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Dokončna izravnalna dajatev na uvoz sulfanilne kisline, ki se trenutno uvršča pod oznako KN ex 2921 42 00 (oznaka TARIC 2921 42 00 60), s poreklom iz Indije, se razveljavi, postopki v zvezi s tem uvozom pa se zaključijo.

2. Sklep 2006/37/ES o sprejetju trenutno veljavnih zavez družbe Kokan Synthetics & Chemicals Pvt. Ltd (Indija) v zvezi z uvozom sulfanilne kisline se razveljavi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 17. decembra 2014

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 188, 18.7.2009, str. 93.

(2) Uredba Sveta (ES) št. 1338/2002 z dne 22. julija 2002 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve in o dokončnem pobiranju začasne izravnalne dajatve, uvedene pri uvozu sulfanilne kisline s poreklom iz Indije (UL L 196, 25.7.2002, str. 1).

(3) Uredba Sveta (ES) št. 1339/2002 z dne22. julija 2002 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene pri uvozu sulfanilne kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Indije (UL L 196, 25.7.2002, str. 11).

(4) UL L 196, 25.7.2002, str. 36.

(5) UL L 80, 18.3.2004, str. 29.

(6) Sklep Komisije 2006/37/ES z dne 5. decembra 2005 o sprejetju ponujenih zavez v zvezi s protidampinškimi in protisubvencijskimi ukrepi glede uvoza sulfanilne kisline s poreklom iz Indije (UL L 22, 26.1.2006, str. 52).

(7) Uredba Sveta (ES) št. 123/2006 z dne 23. januarja 2006 o spremembah Uredbe (ES) št. 1338/2002 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve pri uvozu sulfanilne kisline s poreklom iz Indije in spremembah Uredbe (ES) št. 1339/2002 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve pri uvozu sulfanilne kisline s poreklom, med drugim, iz Indije (UL L 22, 26.1.2006, str. 5).

(8) Uredba Sveta (ES) št. 1000/2008 z dne 13. oktobra 2008 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz sulfanilne kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Indije na podlagi pregleda zaradi izteka ukrepov na podlagi člena 11(2) Uredbe (ES) št. 384/96 (UL L 275, 16.10.2008, str. 1).

(9) Uredba Sveta (ES) št. 1010/2008 z dne 13. oktobra 2008 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve pri uvozu sulfanilne kisline s poreklom iz Indije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 18 Uredbe (ES) št. 2026/97 in delnega vmesnega pregleda v skladu s členom 19 Uredbe (ES) št. 2026/97 ter o spremembi Uredbe (ES) št. 1000/2008 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve pri uvozu sulfanilne kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Indije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 384/96 (UL L 276, 17.10.2008, str. 3).

(10) UL C 28, 30.1.2013, str. 12.

(11) UL C 300, 16.10.2013, str. 5.

(12) UL C 300, 16.10.2013, str. 14.

(13) Uredba Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL L 343, 22.12.2009, str. 51).

(*1) Subvencije, označene z zvezdico, so izvozne subvencije.

(14) Po razkritju je proizvajalec Unije zahteval, da sta obseg in vrednost uvoza sulfanilne kisline iz zadevnih držav na voljo tudi v razponih, saj je bilo na podlagi indeksiranih zneskov težko oceniti dejanski razvoj zneskov (v absolutnem smislu) in razumeti s tem povezane ugotovitve Komisije.

(15) Primer: žica iz nerjavnega jekla (UL L 240, 7.9.2103), polietilen tetraftalat (PET) (UL L 137, 23.5.2013).

18.12.2014

Uradni list Evropske unije

L 363/121

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1348/2014

z dne 17. decembra 2014

o sporočanju podatkov v skladu s členom 8(2) in (6) Uredbe (EU) št. 1227/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o celovitosti in preglednosti veleprodajnega energetskega trga

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1227/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o celovitosti in preglednosti (1) veleprodajnega energetskega trga ter zlasti člena 8(2) in (6) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Za uspešen nadzor veleprodajnih energetskih trgov je potrebno redno spremljanje podrobnosti o pogodbah, vključno z naročili za trgovanje ter podatki o zmogljivostih in uporabi objektov za proizvodnjo, skladiščenje, porabo ali prenos električne energije in zemeljskega plina.

(2)

V skladu z Uredbo (EU) št. 1227/2011 mora Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (v nadaljnjem besedilu: Agencija), ki je bila ustanovljena z Uredbo (ES) št. 713/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (2), spremljati veleprodajne energetske trge v Uniji. Da bi Agencija lahko izpolnjevala svoje naloge, bi ji morali biti pravočasno zagotovljeni popolni sklopi zadevnih informacij.

(3)

Udeleženci na trgu bi morali Agenciji redno sporočati podrobnosti o veleprodajnih energetskih pogodbah v zvezi z dobavo električne energije in zemeljskega plina ter o prenosu teh dveh proizvodov. O pogodbah o storitvah izravnave, pogodbah med različnimi člani iste skupine družb ter pogodbah o prodaji proizvodov majhnih obratov za proizvodnjo energije bi bilo treba Agenciji poročati le na njeno utemeljeno zahtevo na ad hoc podlagi.

(4)

Na splošno bi morali pogodbenici sporočiti zahtevane podrobnosti o sklenjeni pogodbi. Za olajšanje poročanja bi morali imeti pogodbenici možnost, da poročata v imenu druge pogodbenice ali da v ta namen uporabita storitve tretjih oseb. Ne glede na to in zaradi lažjega zbiranja podatkov bi moral podrobnosti o pogodbah o prenosu, pridobljene s primarno dodelitvijo zmogljivosti sistemskega operaterja prenosnega omrežja, sporočati le zadevni sistemski operater prenosnega omrežja. Sporočeni podatki bi morali vključevati tudi izpolnjene in neizpolnjene zahteve za zmogljivosti.

(5)

Za uspešno odkrivanje zlorab trga je pomembno, da lahko Agencija poleg podrobnosti o pogodbah spremlja tudi naročila za trgovanje, izdana na organiziranih trgih. Ker ni mogoče pričakovati, da bi udeleženci na trgu zlahka evidentirali takšne podatke, bi bilo treba o usklajenih in neusklajenih naročilih poročati prek organiziranih mest trgovanja, na katerih so bila ta naročila izdana, ali prek tretjih oseb, ki lahko zagotovijo takšne informacije.

(6)

Za preprečitev dvojnega poročanja bi morala Agencija zbirati podrobnosti o izvedenih finančnih instrumentih v zvezi s pogodbami o dobavi ali prenosu električne energije ali zemeljskega plina, ki so bile v skladu z veljavnim finančnim predpisom sporočene repozitorijem sklenjenih poslov ali finančnim regulatorjem iz teh virov. Ne glede na to bi morali imeti organizirani trgi ter sistemi usklajevanja ponudbe in povpraševanja ali poročanja o trgovanju, ki so sporočili podrobnosti o takšnih izvedenih finančnih instrumentih v skladu s finančnimi pravili, na podlagi svojega sporazuma možnost, da iste informacije sporočijo tudi Agenciji.

(7)

Za učinkovito poročanje in usmerjeno spremljanje je treba razločevati med standardnimi in nestandardnimi pogodbami. Ker se cene standardnih pogodb uporabljajo tudi kot referenčne cene za nestandardne pogodbe, bi morala Agencija dnevno prejemati informacije v zvezi s standardnimi pogodbami. Podrobnosti o nestandardnih pogodbah bi bilo treba sporočiti v enem mesecu po sklenitvi zadevnih pogodb.

(8)

Udeleženci na trgu bi morali Agenciji in nacionalnim regulativnim organom na njihovo zahtevo redno sporočati tudi podatke v zvezi z razpoložljivostjo in uporabo infrastrukture za proizvodnjo in prenos energije, vključno z objekti za utekočinjeni zemeljski plin (v nadaljnjem besedilu: UZP) in skladiščenje. Da bi se zmanjšalo breme udeležencev na trgu, povezano s poročanjem, in kar najbolje izkoristili obstoječi viri podatkov, bi moralo poročanje, če je to mogoče, vključevati sistemske operaterje prenosnega omrežja, Evropsko mrežo sistemskih operaterjev prenosnega omrežja za električno energijo in Evropsko mrežo sistemskih operaterjev prenosnega omrežja za plin, sistemske operaterje omrežij za UZP ter operaterje skladiščnih sistemov za zemeljski plin. Glede na pomembnost in razpoložljivost podatkov se lahko uporabljajo različni časovni intervali za poročanje, pri čemer se večina podatkov sporoča dnevno. Zahteve glede poročanja bi morale upoštevati obveznost Agencije, da javnosti ne zagotovi dostopa do poslovno občutljivih informacij ter da objavi ali da na voljo le informacije, za katere ni verjetno, da bi povzročile kakršno koli izkrivljanje konkurence na veleprodajnih energetskih trgih.

(9)

Pomembno je, da stranke, ki poročajo, jasno razumejo podrobnosti o informacijah, ki jih morajo sporočiti. Zato bi morala Agencija vsebino informacij, ki jih je treba sporočiti, pojasniti v navodilih za uporabo. Zagotoviti bi morala tudi, da se informacije sporočajo v elektronskih oblikah, ki so strankam, ki poročajo, lahko dostopne.

(10)

Da bi se zagotovil neprekinjen in varen prenos popolnih sklopov podatkov, bi morale stranke, ki poročajo, izpolnjevati osnovne zahteve v zvezi s tem, da lahko potrdijo pristnost virov podatkov, preverijo pravilnost in popolnost podatkov ter zagotovijo neprekinjeno poslovanje. Agencija bi morala oceniti, kako stranke, ki poročajo, izpolnjujejo navedene zahteve. Ocena bi morala zagotoviti, da se strokovne tretje osebe, ki ravnajo s podatki udeležencev na trgu, in udeleženci na trgu, ki sporočajo lastne podatke, obravnavajo sorazmerno.

(11)

Vrsta in vir podatkov, ki jih je treba sporočiti, lahko vplivata na sredstva in čas, ki jih morajo stranke, ki poročajo, vložiti v pripravo za predložitev podatkov. Za izvedbo postopkov poročanja o standardnih pogodbah, izvedenih na organiziranih mestih trgovanja, je na primer potrebnega manj časa kot za vzpostavitev sistemov poročanja o nestandardnih pogodbah ali določenih temeljnih podatkih. Zato bi bilo treba obveznost poročanja uvesti postopno, in sicer najprej s prenosom temeljnih podatkov, ki so na voljo na platformah za preglednost Evropske mreže sistemskih operaterjev prenosnega omrežja za električno energijo in Evropske mreže sistemskih operaterjev prenosnega omrežja za plin, ter standardnih pogodb, izvedenih na organiziranih mestih trgovanja. Slediti bi moralo poročanje o nestandardnih pogodbah, s čimer bi se upošteval dodatni čas, ki je potreben za izvedbo postopkov poročanja. Postopno sporočanje podatkov bi Agenciji tudi pomagalo bolje razporediti svoja sredstva za pripravo na prejemanje informacij.

(12)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega v skladu s členom 21 Uredbe (EU) št. 1227/2011 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Vsebina

Ta uredba določa pravila za zagotavljanje podatkov Agenciji v skladu s členom 8(2) in (6) Uredbe (EU) št. 1227/2011. V njej so opredeljene podrobnosti o veleprodajnih energetskih proizvodih in temeljnih podatkih, ki jih je treba sporočiti. Uredba prav tako vzpostavlja ustrezne kanale za sporočanje podatkov, vključno z opredelitvijo rokov in časovnih intervalov za sporočanje podatkov.

Člen 2

Opredelitve pojmov

Za namene te uredbe se uporabljajo opredelitve iz člena 2 Uredbe (EU) št. 1227/2011 in člena 3 Uredbe Komisije (EU) št. 984/2013 (3).

Poleg tega se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.	„temeljni podatki“ pomenijo informacije o zmogljivosti in uporabi objektov za proizvodnjo, skladiščenje, porabo ali prenos električne energije in zemeljskega plina ali o zmogljivosti in uporabi objektov za UZP, vključno z načrtovano ali nenačrtovano nerazpoložljivostjo teh objektov;

2.	„standardna pogodba“ pomeni pogodbo v zvezi z veleprodajnim energetskim proizvodom, sprejetim v trgovanje na organiziranem mestu trgovanja, ne glede na to, ali se transakcija dejansko izvede na tem mestu trgovanja;

3.	„nestandardna pogodba“ pomeni pogodbo v zvezi s katerim koli veleprodajnim energetskim proizvodom, ki ni standardna pogodba;

„organizirano mesto trgovanja“ ali „organizirani trg“ pomeni:

(a)	večstranski sistem, ki združuje ali omogoča združevanje nakupnih in prodajnih interesov več tretjih oseb v zvezi z veleprodajnimi energetskimi proizvodi, pri čemer se sklene pogodba;

(b)	kateri koli drug sistem ali instrument, v katerem lahko medsebojno vplivajo nakupni in prodajni interesi več tretjih oseb v zvezi z veleprodajnimi energetskimi proizvodi, pri čemer se sklene pogodba.

To vključuje borze električne energije in plina, borzne posrednike in druge osebe, ki v okviru svoje dejavnosti urejajo transakcije, ter mesta trgovanja, kot so opredeljena v členu 4 Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4);

5.	„skupina“ ima enak pomen kot v členu 2 Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (5);

6.	„pogodba znotraj skupine“ je pogodba o veleprodajnih energetskih proizvodih, sklenjena z nasprotno stranko, ki je del iste skupine, pri čemer sta obe nasprotni stranki v celoti vključeni v isto konsolidirano poročilo;

7.	„na prostem trgu“ pomeni vsako transakcijo, ki se izvede zunaj organiziranega trga;

„nominacija“ pomeni

—	za električno energijo: obvestilo o uporabi zmogljivosti med območji s strani imetnika pravic do fizičnega prenosa in njegove nasprotne stranke ustreznim sistemskim operaterjem prenosnega omrežja,

—	za zemeljski plin: predhodno poročanje s strani uporabnika omrežja sistemskemu operaterju prenosnega omrežja o dejanskem pretoku, ki ga uporabnik omrežja želi dovesti v sistem ali ga iz sistema odvzeti;

9.	„energija za izravnavo“ pomeni energijo, ki jo sistemski operaterji prenosnega omrežja uporabijo za izravnavo;

10.	„zmogljivosti za izravnavo (rezerve)“ pomenijo pogodbeno določene rezervne zmogljivosti;

11.

„storitve izravnave“ pomenijo

—	za električno energijo: zmogljivost za izravnavo ali energijo za izravnavo ali oboje,

—	za zemeljski plin: storitev, ki jo sistemskemu operaterju prenosnega omrežja zagotavlja pogodba o plinu, potrebna za uskladitev s kratkoročnimi nihanji ponudbe ali povpraševanja v zvezi s plinom;

12.	„porabniška enota“ pomeni vir, ki prejme električno energijo ali zemeljski plin za lastno uporabo;

13.	„enota za proizvodnjo“ pomeni objekt za proizvodnjo električne energije, ki ga sestavlja posamezna proizvodna enota ali skupina proizvodnih enot.

POGLAVJE II

OBVEZNOSTI POROČANJA O TRANSAKCIJAH

Člen 3

Seznam pogodb, o katerih je treba poročati

1. Agenciji se poroča o naslednjih pogodbah:

(a)

kar zadeva veleprodajne energetske proizvode v zvezi z dobavo električne energije ali zemeljskega plina v Uniji:

(i)	pogodbe o dobavi električne energije ali zemeljskega plina v Uniji znotraj dneva ne glede na to, kje in kako se trguje z njima, zlasti ne glede na to, ali se prodajata na dražbi ali pa se z njima trguje neprekinjeno;

(ii)	pogodbe o dobavi električne energije ali zemeljskega plina v Uniji za dan vnaprej ne glede na to, kje in kako se trguje z njima, zlasti ne glede na to, ali se prodajata na dražbi ali pa se z njima trguje neprekinjeno;

(iii)

pogodbe o dobavi električne energije ali zemeljskega plina v Uniji za dva dni vnaprej ne glede na to, kje in kako se trguje z njima, zlasti ne glede na to, ali se prodajata na dražbi ali pa se z njima trguje neprekinjeno;

(iv)	pogodbe o dobavi električne energije ali zemeljskega plina v Uniji za konec tedna ne glede na to, kje in kako se trguje z njima, zlasti ne glede na to, ali se prodajata na dražbi ali pa se z njima trguje neprekinjeno;

(v)	pogodbe o dobavi električne energije ali zemeljskega plina v Uniji po koncu dneva ne glede na to, kje in kako se trguje z njima, zlasti ne glede na to, ali se prodajata na dražbi ali pa se z njima trguje neprekinjeno;

(vi)	druge pogodbe o dobavi električne energije ali zemeljskega plina v Uniji z rokom dobave več kot dva dni ne glede na to, kje in kako se trguje z njima, zlasti ne glede na to, ali se prodajata na dražbi ali pa se z njima trguje neprekinjeno;

(vii)

pogodbe o dobavi električne energije ali zemeljskega plina eni porabniški enoti s tehnično zmogljivostjo porabe 600 GWh na leto ali več;

(viii)

opcije, standardizirane terminske pogodbe, zamenjave in vsi drugi izvedeni finančni instrumenti pogodb v zvezi z električno energijo ali zemeljskim plinom, ki sta bila proizvedena, se z njima trguje ali sta dobavljena v Uniji;

(b)

kar zadeva veleprodajne energetske proizvode v zvezi s prenosom električne energije ali zemeljskega plina v Uniji:

(i)

pogodbe o prenosu električne energije ali zemeljskega plina v Uniji med dvema ali več lokacijami ali območji oddaje ponudb, ki so sklenjene zaradi primarne eksplicitne dodelitve zmogljivosti s strani ali v imenu sistemskega operaterja prenosnega omrežja in določajo pravice ali obveznosti glede fizičnih ali finančnih zmogljivosti;

(ii)

pogodbe o prenosu električne energije ali zemeljskega plina v Uniji med dvema ali več lokacijami ali območji oddaje ponudb, ki so sklenjene med udeleženci na sekundarnih trgih in določajo pravice ali obveznosti glede fizičnih ali finančnih zmogljivosti, vključno z nadaljnjo prodajo in prenosom takšnih pogodb;

(iii)

opcije, standardizirane terminske pogodbe, zamenjave in vsi drugi izvedeni finančni instrumenti pogodb v zvezi s prenosom električne energije ali zemeljskega plina v Uniji.

2. Za olajšanje poročanja Agencija pripravi in vodi javni seznam standardnih pogodb ter ga pravočasno posodablja. Agencija ob začetku veljavnosti te uredbe za olajšanje poročanja tudi pripravi in objavi seznam organiziranih mest trgovanja. Agencija navedeni seznam pravočasno posodablja.

Da bi organizirana mesta trgovanja pomagala Agenciji pri izpolnjevanju njenih obveznosti iz prvega pododstavka, ji predložijo referenčne podatke za identifikacijo za vsak veleprodajni energetski proizvod, ki ga sprejmejo v trgovanje. Informacije predložijo pred začetkom trgovanja na podlagi zadevne pogodbe v obliki, ki jo opredeli Agencija. V primeru sprememb predložijo posodobljene informacije.

Za olajšanje poročanja končni odjemalci, ki so sklenili pogodbo iz člena 3(1)(a)(vii), obvestijo svojo nasprotno stranko o tehnični zmogljivosti porabe zadevne porabniške enote 600 GWh na leto ali več.

Člen 4

Seznam pogodb, o katerih je treba poročati na zahtevo Agencije

1. O naslednjih pogodbah in podrobnostih o transakcijah v zvezi z navedenimi pogodbami je treba poročati le na podlagi utemeljene zahteve Agencije in na ad hoc podlagi, razen če so sklenjene na organiziranih mestih trgovanja:

(a)	pogodbe znotraj skupine;

(b)	pogodbe o fizični dobavi električne energije, ki jo proizvede ena enota za proizvodnjo z zmogljivostjo, ki je enaka ali manjša od 10 MW, ali več enot za proizvodnjo s skupno zmogljivostjo, ki je enaka ali manjša od 10 MW;

(c)	pogodbe o fizični dobavi zemeljskega plina, ki ga proizvede en obrat za proizvodnjo zemeljskega plina s proizvodno zmogljivostjo, ki je enaka ali manjša od 20 MW;

(d)	pogodbe o storitvah izravnave električne energije in zemeljskega plina.

2. Udeležencem na trgu, ki opravljajo le transakcije v zvezi s pogodbami iz točk (b) in (c) odstavka 1, se ni treba prijaviti pri nacionalnem regulativnem organu v skladu s členom 9(1) Uredbe (EU) št. 1227/2011.

Člen 5

Podrobnosti o pogodbah, o katerih je treba poročati, vključno z naročili za trgovanje

1. Informacije, ki jih je treba sporočiti v skladu s členom 3, vključujejo:

(a)	v zvezi s standardnimi pogodbami o dobavi električne energije ali zemeljskega plina podrobnosti, določene v preglednici 1 Priloge;

(b)	v zvezi z nestandardnimi pogodbami o dobavi električne energije ali zemeljskega plina podrobnosti, določene v preglednici 2 Priloge;

(c)	v zvezi s standardnimi in nestandardnimi pogodbami o prenosu električne energije podrobnosti, določene v preglednici 3 Priloge;

(d)	v zvezi s standardnimi in nestandardnimi pogodbami o prenosu zemeljskega plina podrobnosti, določene v preglednici 4 Priloge.

Podrobnosti o transakcijah, izvedenih v okviru nestandardnih pogodb, v katerih sta navedeni vsaj končna količina in cena, se sporočijo z uporabo preglednice 1 Priloge.

2. Agencija podrobnosti o informacijah iz odstavka 1, ki jih je treba sporočiti, pojasni v navodilih za uporabo in jih po posvetu z zadevnimi strankami da na voljo javnosti po začetku veljavnosti te uredbe. Agencija se z zadevnimi strankami posvetuje o bistvenih posodobitvah navodil za uporabo.

Člen 6

Kanali za poročanje o transakcijah

1. Udeleženci na trgu Agenciji sporočijo podrobnosti o veleprodajnih energetskih proizvodih, ki so bili izvedeni na organiziranih mestih trgovanja, vključno z usklajenimi in neusklajenimi naročili, in sicer prek zadevnega organiziranega mesta trgovanja ali prek sistemov usklajevanja ponudbe in povpraševanja ali poročanja o trgovanju.

Organizirano mesto trgovanja, na katerem je bil izveden veleprodajni energetski proizvod ali izdano naročilo, na zahtevo udeleženca na trgu ponudi sporazum o sporočanju podatkov.

2. Sistemski operaterji prenosnega omrežja ali tretje osebe, ki delujejo v njihovem imenu, sporočijo podrobnosti o pogodbah iz člena 3(1)(b)(i), vključno z usklajenimi in neusklajenimi naročili.

3. Udeleženci na trgu ali tretje osebe, ki delujejo v njihovem imenu, sporočijo podrobnosti o pogodbah iz člena 3(1)(a) ter člena 3(1)(b)(ii) in (iii), ki so bile sklenjene zunaj organiziranega trga.

4. Informacije v zvezi z veleprodajnimi energetskimi proizvodi, ki so bile sporočene v skladu s členom 26 Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (6) ali členom 9 Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (7), Agenciji zagotovijo:

(a)	repozitoriji sklenjenih poslov iz člena 2 Uredbe (EU) št. 648/2012,

(b)	odobreni mehanizmi poročanja iz člena 2 Uredbe (EU) št. 600/2014,

(c)	pristojni organi iz člena 26 Uredbe (EU) št. 600/2014,

(d)	Evropski organ za vrednostne papirje in trge,

kot je ustrezno.

5. Če osebe sporočijo podrobnosti o transakcijah v skladu s členom 26 Uredbe (EU) št. 600/2014 ali členom 9 Uredbe (EU) št. 648/2012, se šteje, da je njihova obveznost v zvezi s sporočanjem navedenih podrobnosti v skladu s členom 8(1) Uredbe (EU) št. 1227/2011 izpolnjena.

6. V skladu z drugim pododstavkom člena 8(3) Uredbe (EU) št. 1227/2011 in brez poseganja v odstavek 5 tega člena organizirani trgi ter sistemi usklajevanja ponudbe in povpraševanja ali poročanja o trgovanju lahko informacije iz odstavka 1 tega člena zagotovijo neposredno Agenciji.

7. Če tretja oseba sporoča v imenu ene ali obeh nasprotnih strank ali če ena nasprotna stranka sporoči podrobnosti o pogodbi tudi v imenu druge nasprotne stranke, poročilo vsebuje zadevne podatke o obeh nasprotnih strankah ter popoln sklop podrobnosti, ki bi se sporočile, če bi nasprotni stranki ločeno poročali o pogodbah.

8. Agencija lahko od udeležencev na trgu in strank, ki poročajo, zahteva dodatne informacije in pojasnila v zvezi s podatki, ki so jih sporočili.

Člen 7

Roki za poročanje o transakcijah

1. Podrobnosti o standardnih pogodbah in naročilih za trgovanje, vključno s trgovanjem na dražbah, se sporočijo v najkrajšem možnem času, vendar najpozneje prvi delovni dan po sklenitvi pogodbe ali izdaji naročila.

Vsaka sprememba ali prenehanje sklenjene pogodbe ali naročila za trgovanje se sporoči v najkrajšem možnem času, vendar najpozneje prvi delovni dan po spremembi ali prenehanju.

2. V primeru dražbenih trgov, na katerih naročila niso javno objavljena, se poroča le o sklenjenih pogodbah in končnih naročilih. O njih se poroča najpozneje prvi delovni dan po dražbi.

3. O naročilih, ki so izdana v okviru glasovno upravljanih storitev borznih posrednikov in niso prikazana na elektronskih zaslonih, je treba poročati le na zahtevo Agencije.

4. Podrobnosti o nestandardnih pogodbah, vključno z morebitnimi spremembami ali prenehanjem pogodbe, ter transakcijah iz drugega pododstavka člena 5(1) se sporočijo najpozneje en mesec po sklenitvi, spremembi ali prenehanju pogodbe.

5. Podrobnosti o pogodbah iz člena 3(1)(b)(i) se sporočijo v najkrajšem možnem času, vendar najpozneje prvi delovni dan po tem, ko so na voljo rezultati dodelitve. Vse spremembe ali prenehanje sklenjenih pogodb se sporočijo v najkrajšem možnem času, vendar najpozneje prvi delovni dan po spremembi ali prenehanju.

6. Podrobnosti o veleprodajnih energetskih pogodbah, ki so bile sklenjene pred datumom začetka uporabe obveznosti poročanja in na ta datum še niso izpolnjene, se Agenciji sporočijo v 90 dneh po začetku uporabe obveznosti poročanja za te pogodbe.

Podrobnosti, ki jih je treba sporočiti, vključujejo le podatke, ki se lahko pridobijo iz obstoječih evidenc udeležencev na trgu. Zajemajo najmanj podatke iz člena 44(2) Direktive 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8) ter člena 40(2) Direktive 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9).

POGLAVJE III

SPOROČANJE TEMELJNIH PODATKOV

Člen 8

Pravila za sporočanje temeljnih podatkov o električni energiji

1. Evropska mreža sistemskih operaterjev prenosnega omrežja za električno energijo v imenu udeležencev na trgu Agenciji sporoči informacije v zvezi z zmogljivostmi in uporabo objektov za proizvodnjo, porabo in prenos električne energije, vključno z načrtovano in nenačrtovano nerazpoložljivostjo teh objektov, kot je navedeno v členih 6 do 17 Uredbe Komisije (EU) št. 543/2013 (10). Informacije se sporočijo prek osrednje platforme za preglednost informacij, kot je navedeno v členu 3 Uredbe (EU) št. 543/2013.

2. Evropska mreža sistemskih operaterjev prenosnega omrežja za električno energijo Agenciji da na voljo informacije iz odstavka 1 takoj, ko so na voljo na osrednji platformi za preglednost informacij.

Informacije iz člena 7(1) Uredbe (EU) št. 543/2013 se Agenciji dajo na voljo v razčlenjeni obliki, vključno z imenom in lokacijo navedene porabniške enote, najpozneje naslednji delovni dan.

Informacije iz člena 16(1)(a) Uredbe (EU) št. 543/2013 se Agenciji dajo na voljo najpozneje naslednji delovni dan.

3. Sistemski operaterji prenosnega omrežja za električno energijo ali tretje osebe v njihovem imenu Agenciji in nacionalnim regulativnim organom na njihovo zahtevo v skladu s členom 8(5) Uredbe (EU) št. 1227/2011 sporočijo končne nominacije med območji oddaje ponudb, pri čemer se navedeta identiteta vključenih udeležencev na trgu in načrtovana količina. Informacije se dajo na voljo najpozneje naslednji delovni dan.

Člen 9

Pravila za sporočanje temeljnih podatkov o plinu

1. Evropska mreža sistemskih operaterjev prenosnega omrežja za plin v imenu udeležencev na trgu Agenciji sporoči informacije v zvezi z zmogljivostmi in uporabo objektov za prenos zemeljskega plina, vključno z načrtovano in nenačrtovano nerazpoložljivostjo teh objektov, kot je navedeno v točkah 3.3(1) in 3.3(5) Priloge I k Uredbi (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (11). Informacije se dajo na voljo prek osrednje platforme na ravni Unije, kot je navedeno v točki 3.1.1(1)(h) Priloge I k Uredbi (ES) št. 715/2009.

Evropska mreža sistemskih operaterjev prenosnega omrežja za plin Agenciji da na voljo informacije iz prvega pododstavka takoj, ko so na voljo na osrednji platformi na ravni Unije.

2. Sistemski operaterji prenosnega omrežja za plin ali tretje osebe v njihovem imenu Agenciji in nacionalnim regulativnim organom na njihovo zahtevo v skladu s členom 8(5) Uredbe (EU) št. 1227/2011 sporočijo nominacije za dan vnaprej in končne popravljene nominacije za rezervirane zmogljivosti, pri čemer se navedejo identiteta vključenih udeležencev na trgu in dodeljene količine. Informacije se dajo na voljo najpozneje naslednji delovni dan.

Zagotovijo se informacije o naslednjih točkah prenosnega omrežja:

(a)	vseh povezovalnih točkah;

(b)	vstopnih točkah proizvodnih objektov, vključno s pridobivalnimi plinovodi;

(c)	izstopnih točkah, povezanih z enim samim odjemalcem;

(d)	vstopnih in izstopnih točkah v objekt za skladiščenje in iz njega;

(e)	objektih za UZP;

(f)	fizičnih in navideznih vozliščih.

3. Sistemski operaterji za UZP, kot so opredeljeni v členu 2(12) Direktive 2009/73/ES, Agenciji in nacionalnim regulativnim organom na njihovo zahtevo sporočijo naslednje informacije za vsak objekt za UZP:

(a)	tehnične, pogodbeno določene in razpoložljive zmogljivosti objekta za UZP po posameznih dnevih;

(b)	oddane količine in zalogo objekta za UZP po posameznih dnevih;

(c)	objave načrtovane in nenačrtovane nerazpoložljivosti objekta za UZP, vključno s časom objave in zadevnimi zmogljivostmi.

4. Informacije iz točk (a) in (b) odstavka 3 se dajo na voljo najpozneje naslednji delovni dan.

Informacije iz točke (c) odstavka 3, vključno z njihovo posodobitvijo, se dajo na voljo takoj, ko so na voljo.

5. Udeleženci na trgu ali sistemski operaterji za UZP v njihovem imenu Agenciji in nacionalnim regulativnim organom na njihovo zahtevo za vsak objekt za UZP sporočijo naslednje informacije:

(a)

v zvezi z raztovarjanjem in ponovnim natovarjanjem tovora:

(i)	datum raztovarjanja ali ponovnega natovarjanja;

(ii)	raztovorjene ali ponovno natovorjene količine na ladjo;

(iii)

ime odjemalca na terminalu;

(iv)	ime in velikost ladje, ki uporablja objekt;

(b)	načrtovano raztovarjanje ali ponovno natovarjanje pri objektih za UZP po posameznih dnevih za naslednji mesec, pri čemer se navedeta udeleženec na trgu in ime odjemalca na terminalu (če se razlikuje od udeleženca na trgu).

6. Informacije iz točke (a) odstavka 5 se dajo na voljo najpozneje prvi delovni dan po raztovarjanju ali ponovnem natovarjanju.

Informacije iz točke (b) odstavka 5 se dajo na voljo pred začetkom meseca, na katerega se nanašajo.

7. Operaterji skladiščnih sistemov, kot so opredeljeni v členu 2(10) Direktive 2009/73/ES, Agenciji in nacionalnim regulativnim organom na njihovo zahtevo prek skupne platforme sporočijo naslednje informacije za vsak objekt za skladiščenje ali, če se objekti upravljajo v skupinah, za vsako skupino objektov za skladiščenje:

(a)	tehnične, pogodbeno določene in razpoložljive zmogljivosti objekta za skladiščenje;

(b)	količino plina na zalogi na koncu dneva dobave plina, dotok (dovedene količine) in odtok (odvzete količine) za vsak dan dobave plina;

(c)	objave načrtovane in nenačrtovane nerazpoložljivosti objekta za skladiščenje, vključno s časom objave in zadevnimi zmogljivostmi.

8. Informacije iz točk (a) in (b) odstavka 7 se dajo na voljo najpozneje naslednji delovni dan.

Informacije iz točke (c) odstavka 7, vključno z njihovo posodobitvijo, se dajo na voljo takoj, ko so na voljo.

9. Udeleženci na trgu ali operaterji skladiščnih sistemov v njihovem imenu Agenciji in nacionalnim regulativnim organom na njihovo zahtevo sporočijo količino plina, ki jo je udeleženec na trgu skladiščil na koncu dneva dobave plina. Te informacije se dajo na voljo najpozneje naslednji delovni dan.

Člen 10

Postopki poročanja

1. Udeleženci na trgu, ki razkrivajo notranje informacije na svojem spletnem mestu, ali izvajalci storitev, ki takšne informacije razkrivajo v imenu udeležencev na trgu, zagotovijo spletne vire, da lahko Agencija učinkovito zbira te podatke.

2. Udeleženec na trgu se pri sporočanju informacij iz členov 6, 8 in 9, vključno z notranjimi informacijami, identificira ali pa ga identificira tretja oseba, ki sporoča informacije v njegovem imenu, s kodo za prijavo ACER, ki jo je prejel udeleženec na trgu, ali edinstveno kodo udeleženca na trgu, ki jo je udeleženec na trgu navedel pri registraciji v skladu s členom 9 Uredbe (EU) št. 1227/2011.

3. Agencija po posvetu z zadevnimi strankami na podlagi veljavnih industrijskih standardov določi postopke, standarde in elektronske oblike za sporočanje informacij iz členov 6, 8 in 9. Agencija se z zadevnimi strankami posvetuje o bistvenih posodobitvah navedenih postopkov, standardov in elektronskih oblik.

POGLAVJE IV

KONČNE DOLOČBE

Člen 11

Tehnične in organizacijske zahteve ter odgovornost za sporočanje podatkov

1. Agencija po posvetu z zadevnimi strankami pripravi tehnične in organizacijske zahteve za predložitev podatkov, da se zagotovita učinkovita, uspešna in varna izmenjava informacij ter ravnanje z njimi. Agencija se z zadevnimi strankami posvetuje o bistvenih posodobitvah navedenih zahtev.

Zahteve:

(a)	zagotavljajo varnost, zaupnost in popolnost informacij;

(b)	omogočajo ugotavljanje in odpravo napak v poročilih o podatkih;

(c)	omogočajo potrjevanje pristnosti vira informacij;

(d)	zagotavljajo neprekinjeno poslovanje.

Agencija oceni, ali stranke, ki poročajo, izpolnjujejo zahteve. Stranke, ki poročajo in izpolnjujejo zahteve, registrira Agencija. Šteje se, da subjekti iz člena 6(4) izpolnjujejo zahteve iz drugega pododstavka.

2. Osebe, ki morajo sporočati podatke iz členov 6, 8 in 9, so odgovorne za popolnost in točnost podatkov ter njihovo pravočasno predložitev Agenciji in, če je to potrebno, nacionalnim regulativnim organom.

Če oseba iz prvega pododstavka sporoča navedene podatke prek tretje osebe, ni odgovorna za neizpolnjevanje zahteve glede popolnosti, točnosti ali pravočasne predložitve podatkov, ki ga je mogoče pripisati tretji osebi. V teh primerih je brez poseganja v člena 4 in 18 Uredbe (EU) št. 543/2013 o predložitvi podatkov na trgih z električno energijo za navedeno neizpolnjevanje odgovorna tretja oseba.

Osebe iz prvega pododstavka kljub temu sprejmejo primerne ukrepe za preverjanje popolnosti, točnosti in pravočasnosti podatkov, ki jih predložijo prek tretjih oseb.

Člen 12

Začetek veljavnosti in drugi ukrepi

1. Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2. Obveznost poročanja, kot je določena v členu 9(1), se uporablja od 7. oktobra 2015.

Obveznost poročanja iz člena 6(1), razen v zvezi s pogodbami iz člena 3(1)(b), se uporablja od 7. oktobra 2015.

Obveznosti poročanja iz člena 8(1) se uporabljajo od 7. oktobra 2015, vendar ne pred začetkom delovanja osrednje platforme za preglednost informacij v skladu s členom 3(3) Uredbe (EU) št. 543/2013.

Obveznosti poročanja iz členov 6(2), 6(3), 8(3), 9(2), 9(3), 9(5), 9(7) in 9(9) se uporabljajo od 7. aprila 2016.

Obveznost poročanja iz člena 6(1) v zvezi s pogodbami iz člena 3(1)(b) se uporablja od 7. aprila 2016.

3. Brez odstopanja od drugega in petega pododstavka odstavka 2 lahko Agencija sklene sporazume z organiziranimi mesti trgovanja in sistemi usklajevanja ponudbe in povpraševanja ali poročanja o trgovanju, da pridobi podrobnosti o pogodbah pred začetkom uporabe obveznosti poročanja.

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 17. decembra 2014

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 326, 8.12.2011, str. 1.

(2) Uredba (ES) št. 713/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o ustanovitvi Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (UL L 211, 14.8.2009, str. 1).

(3) Uredba Komisije (EU) št. 984/2013 z dne 14. oktobra 2013 o oblikovanju kodeksa omrežja za mehanizme za dodeljevanje zmogljivosti v prenosnih sistemih plina in dopolnitvi Uredbe (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 273, 15.10.2013, str. 5).

(4) Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).

(5) Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

(6) Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 173, 12.6.2014, str. 84).

(7) Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012, str. 1).

(8) Direktiva 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 2003/55/ES (UL L 211, 14.8.2009, str. 94).

(9) Direktiva 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 2003/54/ES (UL L 211, 14.8.2009, str. 55).

(10) Uredba Komisije (EU) št. 543/2013 z dne 14. junija 2013 o predložitvi in objavi podatkov na trgih z električno energijo ter spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 714/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 163, 15.6.2013, str. 1).

(11) Uredba (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1775/2005 (UL L 211, 14.8.2009, str. 36).

PRILOGA

PODROBNOSTI O POGODBAH, O KATERIH JE TREBA POROČATI

Preglednica 1

Podrobnosti o standardnih pogodbah o dobavi električne energije in plina, ki jih je treba sporočiti

(Obrazec za standardno poročanje)

Št. polja

Identifikator polja

Opis

Pogodbenice

Oznaka udeleženca na trgu ali nasprotne stranke

Udeleženec na trgu ali nasprotna stranka, v imenu katere se poroča o evidenci o transakcijah, se identificira z edinstveno kodo.

Vrsta kode, uporabljene v polju 1

Koda za prijavo ACER, identifikator pravnih oseb (LEI), identifikacijska koda banke (BIC), identifikacijska koda udeleženca na trgu z energijo (EIC), globalna lokacijska številka (GLN/GS1).

Oznaka trgovca in/ali udeleženca na trgu ali nasprotne stranke, kot jo določi organizirano mesto trgovanja

Uporabniško ime za prijavo ali račun za trgovanje trgovca in/ali udeleženca na trgu ali nasprotne stranke, kot ga določi tehnični sistem organiziranega mesta trgovanja.

Oznaka drugega udeleženca na trgu ali nasprotne stranke

Edinstveni identifikator za drugo nasprotno stranko pogodbe.

Vrsta kode, uporabljene v polju 4

Koda za prijavo ACER, identifikator pravnih oseb (LEI), identifikacijska koda banke (BIC), identifikacijska koda udeleženca na trgu z energijo (EIC), globalna lokacijska številka (GLN/GS1).

Oznaka subjekta, ki poroča

Oznaka subjekta, ki poroča.

Vrsta kode, uporabljene v polju 6

Koda za prijavo ACER, identifikator pravnih oseb (LEI), identifikacijska koda banke (BIC), identifikacijska koda udeleženca na trgu z energijo (EIC), globalna lokacijska številka (GLN/GS1).

Oznaka upravičenca

Če je upravičenec pogodbe, kot je naveden v členu 8(1) Uredbe (EU) št. 1227/2011, nasprotna stranka te pogodbe, se polje ne izpolni. Če upravičenec pogodbe ni nasprotna stranka te pogodbe, mora nasprotna stranka, ki poroča, določiti upravičenca z edinstveno kodo.

Vrsta kode, uporabljene v polju 8

Koda za prijavo ACER, identifikator pravnih oseb (LEI), identifikacijska koda banke (BIC), identifikacijska koda udeleženca na trgu z energijo (EIC), globalna lokacijska številka (GLN/GS1).

Trgovalna zmogljivost udeleženca na trgu ali nasprotne stranke iz polja 1

Opredeljuje, ali je nasprotna stranka, ki poroča, sklenila pogodbo kot naročnik za svoj račun (v svojem imenu ali v imenu stranke) ali kot zastopnik za račun in v imenu stranke.

Indikator nakupa/prodaje

Opredeljuje, ali je bila pogodba nakup ali prodaja za udeleženca na trgu ali nasprotno stranko iz polja 1.

Pobudnik/sprožitelj

Če se trgovanje izvede na elektronski ali glasovno podprti borznoposredniški platformi, je pobudnik stranka, ki je prva izdala fiksno naročilo na trgu, sprožitelj pa stranka, ki sproži transakcijo.

Podrobnosti o naročilu

Oznaka naročila

Naročilo se opredeli z edinstveno identifikacijsko kodo, ki jo zagotovijo mesto trgovanja ali nasprotne stranke.

Vrsta naročila

Vrsta naročila, kot jo opredeljuje funkcionalnost, ki jo ponuja organizirano mesto trgovanja.

Stanje naročila

Posebno stanje naročila, ki se izvaja.

Status naročila

Status naročila, na primer, ali je naročilo aktivno ali neaktivno.

Najmanjši obseg izvedbe

Najmanjši obseg izvedbe – količina/obseg vsake opredeljene najmanjše izvedbe.

Mejna cena

Določena mejna vrednost cene za sprožitev trgovanja ali naročilo za omejitev izgub.

Nerazkriti obseg

Obseg, ki ni razkrit trgu za naročilo.

Trajanje naročila

Trajanje naročila je čas, v katerem je naročilo v sistemu, dokler se ne odstrani/prekliče, razen če se naročilo izvede.

Podrobnosti o pogodbi

Oznaka pogodbe

Pogodba se opredeli z edinstveno identifikacijsko kodo, ki jo zagotovijo mesto trgovanja ali nasprotne stranke.

Ime pogodbe

Ime pogodbe, kot ga določi organizirano mesto trgovanja.

Vrsta pogodbe

Vrsta pogodbe.

Energetski proizvod

Razvrstitev energetskega proizvoda.

Indeks za določanje ali referenčna cena

Indeks za določanje cene za pogodbo ali referenčna cena za izvedene finančne instrumente.

Metoda poravnave

Ali se pogodba poravna fizično, v gotovini, poljubno ali kako drugače.

Oznaka organiziranega mesta trgovanja/na prostem trgu

Če udeleženec na trgu za izvedbo pogodbe uporablja organizirano mesto trgovanja, se to organizirano mesto trgovanja opredeli z edinstveno kodo.

Trgovalni čas pogodbe

Trgovalni čas pogodbe.

Zadnji datum in čas trgovanja

Zadnji datum in čas trgovanja za pogodbo, o kateri se poroča.

Podrobnosti o transakciji

Časovni žig transakcije

Datum in čas izvedbe pogodbe ali predložitve naročila ali njune spremembe, preklica ali prenehanja.

Edinstvena oznaka transakcije

Edinstveni identifikator transakcije, kot ga dodeli organizirano mesto trgovanja, na katerem se izvede transakcija, ali kot ga v primeru dvostranskih pogodb dodelita udeleženca na trgu, da se uskladita obe strani transakcije.

Oznaka povezane transakcije

Identifikator povezane transakcije mora določati pogodbo, ki je povezana z izvedbo.

Oznaka povezanega naročila

Identifikator povezanega naročila mora določati naročilo, ki je povezano z izvedbo.

Glasovno borzno posredništvo

Označuje, ali je bila transakcija izvedena z glasovnim borznim posredništvom; če je bila, se navede „Y“, če ni bila, se polje ne izpolni.

Cena

Cena na enoto.

Vrednost indeksa

Vrednost indeksa za določanje.

Valuta cene

Način, na katerega je izražena cena.

Nominalni znesek

Vrednost pogodbe.

Nominalna valuta

Valuta nominalnega zneska.

Količina/obseg

Skupno število enot, vključenih v pogodbo ali naročilo.

Skupna nominalna količina pogodbe

Skupno število enot veleprodajnega energetskega proizvoda.

Enota količine za polji 40 in 41

Merska enota, uporabljena v poljih 40 in 41.

Datum prenehanja

Datum prenehanja pogodbe, o kateri se poroča. Če se ne razlikuje od datuma konca dobave, se to polje ne izpolni.

Podrobnosti o opciji

Slog opcije

Označuje, ali se lahko opcija izvede le na določen datum (evropski in azijski slog), na več vnaprej določenih datumov (bermudski slog) ali kadar koli med trajanjem pogodbe (ameriški slog).

Vrsta opcije

Označuje, ali gre za nakupno, prodajno ali drugačno opcijo.

Datum izvedbe opcije

Datum ali datumi, na katere se opcija izvede. V primeru več kot enega datuma se lahko uporabijo dodatna polja.

Izvršilna cena opcije

Izvršilna cena opcije.

Profil dobave

Točka ali območje dobave

Kode EIC za točke dobave ali trgovalna območja.

Datum začetka dobave

Datum začetka dobave.

Datum konca dobave

Datum konca dobave.

Trajanje

Trajanje obdobja dobave.

Vrsta obremenitve

Določitev profila dobave (osnovna obremenitev, konična obremenitev, obremenitev v času manjše porabe, blokovna obremenitev ali drugačna obremenitev).

Dnevi v tednu

Dnevi dobave v tednu.

Intervali dobave z enako obremenitvijo

Časovni interval za posamezni blok ali obliko.

Zmogljivost dobave

Število enot, vključenih v transakcijo, na časovni interval dobave.

Enota količine, uporabljena v polju 55

Uporabljena merska enota.

Cena/količina v časovnem intervalu

Če je ustrezno, cena na količino v časovnem intervalu dobave.

Informacije o življenjskem krogu

Vrsta dejanja

Če poročilo:

—	prvič vsebuje pogodbo ali naročilo za trgovanje, se označi kot „novo“;

—	vsebuje spremembo podrobnosti prejšnjega poročila, se označi kot „sprememba“;

—	vsebuje preklic napačno predloženega poročila, se označi kot „napaka“;

—	vsebuje prenehanje obstoječe pogodbe ali naročila za trgovanje, se označi kot „preklic“.

Preglednica 2

Podrobnosti o nestandardnih pogodbah o dobavi električne energije in plina, ki jih je treba sporočiti

(Obrazec za nestandardno poročanje)

Št. polja

Identifikator polja

Opis

Pogodbenice

Oznaka udeleženca na trgu ali nasprotne stranke

Udeleženec na trgu ali nasprotna stranka, v imenu katere se poroča o evidenci o transakcijah, se identificira z edinstveno kodo.

Vrsta kode, uporabljene v polju 1

Koda za prijavo ACER, identifikator pravnih oseb (LEI), identifikacijska koda banke (BIC), identifikacijska koda udeleženca na trgu z energijo (EIC), globalna lokacijska številka (GLN/GS1).

Oznaka drugega udeleženca na trgu ali nasprotne stranke

Edinstveni identifikator za drugo nasprotno stranko pogodbe.

Vrsta kode, uporabljene v polju 3

Koda za prijavo ACER, identifikator pravnih oseb (LEI), identifikacijska koda banke (BIC), identifikacijska koda udeleženca na trgu z energijo (EIC), globalna lokacijska številka (GLN/GS1).

Oznaka subjekta, ki poroča

Oznaka subjekta, ki poroča.

Vrsta kode, uporabljene v polju 5

Koda za prijavo ACER, identifikator pravnih oseb (LEI), identifikacijska koda banke (BIC), identifikacijska koda udeleženca na trgu z energijo (EIC), globalna lokacijska številka (GLN/GS1).

Oznaka upravičenca

Vrsta kode, uporabljene v polju 7

Koda za prijavo ACER, identifikator pravnih oseb (LEI), identifikacijska koda banke (BIC), identifikacijska koda udeleženca na trgu z energijo (EIC), globalna lokacijska številka (GLN/GS1).

Trgovalna zmogljivosti udeleženca na trgu ali nasprotne stranke iz polja 1

Opredeljuje, ali je nasprotna stranka, ki poroča, sklenila pogodbo kot naročnik za svoj račun (v svojem imenu ali v imenu stranke) ali kot zastopnik za račun in v imenu stranke.

Indikator nakupa/prodaje

Opredeljuje, ali je bila pogodba nakup ali prodaja za udeleženca na trgu ali nasprotno stranko iz polja 1.

Podrobnosti o pogodbi

Oznaka pogodbe

Edinstveni identifikator pogodbe, kot ga dodelita udeleženca na trgu.

Datum pogodbe

Datum sklenitve pogodbe ali spremembe, preklica ali prenehanja pogodbe.

Vrsta pogodbe

Vrsta pogodbe.

Energetski proizvod

Razvrstitev energetskega proizvoda za sklenjeno pogodbo.

Cena ali formula za določanje cene

Določena cena ali formula za določanje cene, ki se uporablja v pogodbi.

Ocenjeni nominalni znesek

Ocenjeni nominalni znesek pogodbe (če je ustrezno).

Nominalna valuta

Valuta ocenjenega nominalnega zneska.

Skupna nominalna količina pogodbe

Ocenjeno skupno število enot veleprodajnega energetskega proizvoda. To je izračunan podatek.

Zmogljivost izbirnosti obsega

Število enot, vključenih v pogodbo, na časovni interval dobave, če je na voljo.

Enota nominalne količine

Merska enota, uporabljena v poljih 18 in 19.

Izbirnost obsega

Razvrstitev obsega.

Pogostost izbirnosti obsega

Pogostost izbirnosti obsega: npr. dnevna, tedenska, mesečna, sezonska, letna ali drugačna, če je na voljo.

Intervali izbirnosti obsega

Časovni interval za posamezno izbirnost obsega, če je na voljo.

Podrobnosti o indeksu za določanje

Vrsta indeksne cene

Cena, razvrščena kot določen, enostaven indeks (ena osnova) ali kompleksna formula za določanje cene (več osnov).

Indeks za določanje

Seznam indeksov, ki določajo ceno v pogodbi. Za vsak indeks navedite ime. V primeru košarice indeksov, za katero ni edinstvenega identifikatorja, se navede košarica ali indeks.

Vrste indeksa za določanje

Promptni, terminski indeks, indeks zamenjave, razmika itd.

Viri indeksa za določanje

Za vsak indeks navedite vir objave.

V primeru košarice indeksov, za katero ni edinstvenega identifikatorja, se navede košarica ali indeks.

Datum prve določitve

Datum prve določitve je najzgodnejši datum vseh določitev.

Datum zadnje določitve

Datum zadnje določitve je najpoznejši datum vseh določitev.

Pogostost določanja

Pogostost določanja: npr. dnevna, tedenska, mesečna, sezonska, letna ali drugačna.

Metoda poravnave

Ali se pogodba poravna fizično, v gotovini, fizično in v gotovini, poljubno ali kako drugače.

Podrobnosti o opciji

Slog opcije

Označuje, ali se lahko opcija izvede le na določen datum (evropski in azijski slog), na več vnaprej določenih datumov (bermudski slog) ali kadar koli med trajanjem pogodbe (ameriški slog).

Vrsta opcije

Označuje, ali gre za nakupno, prodajno ali drugačno opcijo.

Datum prve izvedbe opcije

Datum prve izvedbe je najzgodnejši datum izmed vseh izvedb.

Datum zadnje izvedbe opcije

Datum zadnje izvedbe je najpoznejši datum izmed vseh izvedb.

Pogostost izvajanja opcije

Pogostost izbirnosti obsega: npr. dnevna, tedenska, mesečna, sezonska, letna ali drugačna.

Izvršilni indeks opcije

Za vsak indeks navedite ime. V primeru košarice indeksov, za katero ni edinstvenega identifikatorja, se navede košarica ali indeks.

Vrsta izvršilnega indeksa opcije

Promptni, terminski indeks, indeks zamenjave, razmika itd.

Vir izvršilnega indeksa opcije

Za vsak indeks navedite vrsto določitve. V primeru košarice indeksov, za katero ni edinstvenega identifikatorja, se navede košarica ali indeks.

Izvršilna cena opcije

Izvršilna cena opcije.

Profil dobave

Točka ali območje dobave

Kode EIC za točke dobave ali trgovalna območja.

Datum začetka dobave

Datum in čas začetka dobave. Za fizično dobavljene proizvode je to datum začetka dobave iz pogodbe.

Datum konca dobave

Datum in čas konca dobave. Za fizično dobavljene proizvode je to datum konca dobave iz pogodbe.

Vrsta obremenitve

Določitev profila dobave (osnovna obremenitev, konična obremenitev, obremenitev v času manjše porabe, blokovna obremenitev ali drugačna obremenitev).

Informacije o življenjskem krogu

Vrsta dejanja

Če poročilo:

—	vsebuje pogodbo, o kateri se poroča prvič, se označi kot „novo“;

—	vsebuje spremembo podrobnosti o pogodbi, o kateri se je že poročalo, se označi kot „sprememba“;

—	vsebuje preklic napačno predloženega poročila, se označi kot „napaka“;

—	vsebuje prenehanje obstoječe pogodbe, se označi kot „preklic“.

Preglednica 3

Podrobnosti o veleprodajnih energetskih proizvodih, ki jih je treba sporočiti v zvezi s prenosom električne energije – Rezultati primarne dodelitve ter rezultat nadaljnje prodaje in prenosa dolgoročnih pravic prenosa električne energije na sekundarnih trgih

Št. polja	Identifikator polja	Opis
		Skupni podatki za dokument o skupnih rezultatih primarne dodelitve, o nadaljnji prodaji in prenosu pravic prenosa na sekundarnih trgih ter o ponudbi
1.	Oznaka dokumenta	Edinstvena oznaka dokumenta, za katerega se predlagajo podatki o časovni vrsti.
2.	Različica dokumenta	Različica dokumenta, ki se pošilja. Dokument se lahko pošlje večkrat, vsak prenos pa označuje drugačna številka različice, ki se začne pri 1 in se zaporedno povečuje.
3.	Vrsta dokumenta	Kodirana vrsta dokumenta, ki se pošilja.
4.	Oznaka pošiljatelja	Oznaka stranke, ki je pošiljateljica dokumenta in je odgovorna za njegovo vsebino (koda EIC).
5.	Vloga pošiljatelja	Oznaka vloge, ki jo ima pošiljatelj, npr. sistemski operater prenosnega omrežja, drug subjekt, ki poroča.
6.	Oznaka prejemnika	Oznaka stranke, ki prejema dokument.
7.	Vloga prejemnika	Oznaka vloge, ki jo ima prejemnik.
8.	Datum in čas nastanka	Datum in čas nastanka dokumenta, npr. ko sistemski operater prenosnega omrežja ali drug subjekt, ki poroča, pošlje transakcijo Agenciji.
9.	Časovni interval ponudbe/veljavni časovni interval	Datum in čas začetka in konca obdobja, ki je zajeto v dokumentu.
10.	Območje	Območje, zajeto v dokumentu.
11.	Status dokumenta (če je ustrezno)	Opredeljuje status dokumenta.
		Časovna vrsta dodelitve zmogljivosti (za primarno dodelitev)
12.	Oznaka časovne vrste	Oznaka, ki edinstveno označuje časovno vrsto.
13.	Oznaka dokumenta o ponudbi	Oznaka dokumenta, ki vsebuje navedbe o ponudbah ali ponovni prodaji.
14.	Različica dokumenta o ponudbi	Različica dokumenta o ponudbi ali ponovni prodaji, ki je bila poslana.
15.	Oznaka ponudbe	Oznaka časovne vrste, ki se je uporabila pri prvotni ponudbi ali ponovni prodaji. To je edinstvena številka, ki jo je dodelil ponudnik pri prvotni oddaji ponudbe ali ponovni prodaji. Če ni ustrezno, se polje ne izpolni.
16.	Stranka, ki oddaja ponudbo	Oznaka udeleženca na trgu, ki je oddal ponudbo za zmogljivost ali ponovno prodal zmogljivost (koda EIC X).
17.	Oznaka dražbe	Oznaka, ki povezuje dodelitev s sklopom specifikacij, ki jih je pripravil izvajalec dražbe.
18.	Vrsta posla	Opredeljuje naravo časovne vrste.
19.	Območje ponora	Območje, kamor se dobavi energija (koda EIC Y).
20.	Območje izvora	Območje, od koder prihaja energija (koda EIC Y).
21.	Vrsta pogodbe	Vrsta pogodbe opredeljuje pogoje, v skladu s katerimi je bila dodeljena in obravnavana zmogljivost, npr. dnevna dražba, tedenska dražba, mesečna dražba, letna dražba, dolgoročna pogodba itd.
22.	Oznaka pogodbe	Oznaka pogodbe za primer časovne vrste. To mora biti edinstvena številka, ki jo dodeli izvajalec dražbe in se uporablja za vse sklice na dodelitev.
23.	Merska enota za količino	Merska enota, v kateri je izražena količina v časovni vrsti.
24.	Valuta (če je ustrezno)	Valuta, v kateri je izražen denarni znesek.
25.	Merska enota za ceno (če je ustrezno)	Merska enota, v kateri je izražena cena v časovni vrsti.
26.	Vrsta krivulje (če je ustrezno)	Opisuje vrsto krivulje, ki se zagotavlja za zadevno časovno vrsto, npr. blok spremenljive velikosti ali blok določene velikosti ali točka.
27.	Kategorija razvrstitve (če je ustrezno)	Kategorija proizvoda, kot je določena v tržnih pravilih.
		Časovna vrsta dražbe brez oddaje ponudb (za primarno dodelitev)
28.	Oznaka	Oznaka za primer časovne vrste.
29.	Oznaka dražbe	Oznaka dražbe, na kateri ni bilo prejetih ponudb.
30.	Kategorija razvrstitve (če je ustrezno)	Kategorija proizvoda, kot je določena v tržnih pravilih.
		Časovna vrsta sekundarnih pravic (za sekundarne pravice)
31.	Oznaka časovne vrste	Oznaka za primer časovne vrste. To mora biti edinstvena številka, ki jo pošiljatelj dodeli za vsako časovno vrsto v dokumentu.
32.	Vrsta posla	Opredeljuje naravo časovne vrste, npr. pravice glede zmogljivosti, obvestilo o prenosu zmogljivosti itd.
33.	Območje ponora	Območje, kamor se dobavi energija (koda EIC Y).
34.	Območje izvora	Območje, od koder prihaja energija (koda EIC Y).
35.	Imetnik pravic	Oznaka udeleženca na trgu, ki je lastnik ali ima pravico do uporabe zadevnih pravic prenosa (koda EIC X).
36.	Stranka, na katero se prenesejo pravice (če je ustrezno)	Oznaka udeleženca na trgu, na katerega se prenesejo pravice, ali odgovornega za najavo čezmejnih voznih redov, ki ga stranka, ki prenese pravice (kot je določena v polju Imetnik pravic), določi za uporabo pravic (koda EIC X).
37.	Oznaka pogodbe	Oznaka pogodbe za primer časovne vrste. To mora biti številka, ki jo je dodelil dodeljevalec prenosnih zmogljivosti, npr. sistemski operater prenosnega omrežja ali izvajalec dražbe ali platforma za dodeljevanje.
38.	Vrsta pogodbe	Vrsta pogodbe opredeljuje pogoje, v skladu s katerimi so bile dodeljene in obravnavane pravice, npr. dnevna dražba, tedenska dražba, mesečna dražba, letna dražba itd.
39.	Oznaka prejšnje pogodbe (če je ustrezno)	Oznaka prejšnje pogodbe, ki se uporablja za določitev pravic prenosa.
40.	Merska enota za količino	Merska enota, v kateri je izražena količina v časovni vrsti.
41.	Oznaka dražbe (če je ustrezno)	Oznaka, ki povezuje pravice glede zmogljivosti s sklopom specifikacij, ki jih je pripravil dodeljevalec prenosnih zmogljivosti, npr. sistemski operater prenosnega omrežja ali izvajalec dražbe ali platforma za dodeljevanje.
42.	Valuta (če je ustrezno)	Valuta, v kateri je izražen denarni znesek.
43.	Merska enota za ceno (če je ustrezno)	Merska enota, v kateri je izražena cena v časovni vrsti.
44.	Vrsta krivulje (če je ustrezno)	Opisuje vrsto krivulje, ki se zagotavlja za zadevno časovno vrsto, npr. blok spremenljive velikosti ali blok določene velikosti ali točka.
		Obdobje za primarno dodelitev in sekundarne postopke
45.	Časovni interval	Ta informacija podaja datum in čas začetka in konca obdobja, o katerem se poroča.
46.	Ločljivost	Ločljivost, ki opredeljuje število obdobij, na katera je razdeljen časovni interval (ISO 8601).
		Interval za primarno dodelitev in sekundarne postopke
47.	Položaj	Relativni položaj obdobja znotraj intervala.
48.	Količina	Količina, ki je bila dodeljena na primarni dražbi. Pri sekundarnih pravicah količina, ki je bila dodeljena stranki, ki opravi nominacijo.
49.	Znesek cene (če je ustrezno)	Cena, izražena za posamezno enoto količine, dodeljene s primarno dodelitvijo. Cena, izražena za posamezno enoto količine, ponovno prodane ali prenesene na sekundarnem trgu, če je ustrezno.
50.	Količina v ponudbi (če je ustrezno)	Količina, navedena v dokumentu o prvotni ponudbi.
51.	Znesek cene ponudbe (če je ustrezno)	Prvotna cena, izražena v prvotni ponudbi ali ponovni prodaji za posamezno enoto zahtevane količine.
		Razlog za primarno dodelitev in sekundarne postopke
52.	Koda razloga (če je ustrezno)	Koda, ki označuje status dodelitve ali pravic.
53.	Besedilo razloga (če je ustrezno)	Besedilna obrazložitev kode razloga.
		Splošni dokument o ponudbi in polja za dokument o ponudbi za organizirana mesta trgovanja (uporablja se za sekundarno trgovanje)
54.	Subjekt	Udeleženec na trgu, za katerega se vlaga ponudba (koda EIC).
55.	Vloga subjekta	Vloga subjekta.
56.	Deljivo	Označuje, ali se lahko posamezni element ponudbe delno sprejme ali ne.
57.	Oznaka povezanih ponudb (če je ustrezno)	Edinstvena oznaka, povezana z vsemi povezanimi ponudbami.
58.	Blokovna ponudba	Označuje, da so vrednosti v obdobju blokovna ponudba in da jih ni mogoče spremeniti.

Preglednica 4

Podrobnosti o veleprodajnih energetskih proizvodih, ki jih je treba sporočiti v zvezi s prenosom plina – Primarna in sekundarna dodelitev zmogljivosti za plin

Št. polja	Identifikator polja	Opis
		Skupni podatki za postopke primarne in sekundarne dodelitve
1.	Oznaka pošiljatelja	Oznaka stranke, ki je lastnica dokumenta in je odgovorna za njegovo vsebino.
2.	Oznaka organiziranega mesta trgovanja	Oznaka organiziranega mesta trgovanja.
3.	Oznaka postopka	Oznaka dražbenega ali drugega postopka, kot jo določi subjekt, ki dodeli zmogljivost.
4.	Vrsta plina	Opredeljuje vrsto plina.
5.	Oznaka prenosne transakcije	Edinstvena identifikacijska številka za dodelitev zmogljivosti, kot jo dodeli organizirano mesto trgovanja ali sistemski operater prenosnega omrežja.
6.	Datum in čas nastanka	Datum in čas nastanka transakcije.
7.	Datum/čas začetka dražbe	Datum in čas, ko se na dražbi začnejo sprejemati ponudbe.
8.	Datum/čas konca dražbe	Datum in čas, ko se dražba konča.
9.	Vrsta prenosne transakcije	Vrsta opredeljuje naravo prenosne transakcije, o kateri je treba poročati v skladu s trenutno veljavnimi industrijskimi standardi, kot so določeni v kodeksu plinskega omrežja o interoperabilnosti in izmenjavi podatkov.
10.	Datum in čas začetka	Datum in čas začetka trajanja prenosne transakcije.
11.	Datum in čas konca	Datum in čas konca trajanja prenosne transakcije.
12.	Ponujena zmogljivost	Količina razpoložljive zmogljivosti na dražbi, izražena z mersko enoto. Pomembno samo za spremljanje vedenja pri oddaji ponudb.
13.	Kategorija zmogljivosti	Ustrezna kategorija zmogljivosti.
		Podatki za poročanje o življenjskem krogu
14.	Vrsta dejanja	Statusna koda poročila, o kateri je treba poročati v skladu s trenutno veljavnimi industrijskimi standardi, kot je določeno v kodeksu plinskega omrežja o interoperabilnosti in izmenjavi podatkov.
		Podatki za sporočanje količine in cene
15.	Količina	Skupno število enot, dodeljenih s prenosno transakcijo, kot je izraženo z mersko enoto.
16.	Merska enota	Uporabljena merska enota.
17.	Valuta	Valuta, v kateri je izražen denarni znesek.
18.	Skupna cena	Pridržana cena v času dražbe in dražbena premija ali regulirana tarifa v primeru mehanizma dodeljevanja, ki ni dražba.
19.	Določena ali spremenljiva pridržana cena	Oznaka vrste pridržane cene.
20.	Pridržana cena	Oznaka pridržane cene za dražbo.
21.	Cena premije	Oznaka cene premije za dražbo.
		Podatki za določitev lokacije in udeleženca na trgu
22.	Oznaka točke omrežja	Znotraj omrežnega sistema v skladu s kodo EIC.
23.	Združevanje	Določitev združevanja.
24.	Smer	Določitev smeri.
25.	Oznaka sistemskega operaterja prenosnega omrežja 1	Oznaka sistemskega operaterja prenosnega omrežja, za katerega se sporočajo podatki.
26.	Oznaka sistemskega operaterja prenosnega omrežja 2	Oznaka nasprotnega sistemskega operaterja prenosnega omrežja.
27.	Oznaka udeleženca na trgu	Udeleženec na trgu, ki mu je dodeljena zmogljivost.
28.	Bilančna skupina ali koda portfelja	Bilančna skupina (ali, v primerih združenih proizvodov, bilančne skupine), ki ji pripada pošiljatelj, ali, če ni mogoče uporabiti bilančne skupine, koda portfelja, ki jo uporablja pošiljatelj.
		Podatki, ki se uporabljajo le za sekundarne dodelitve
29.	Veljavni postopek	Določitev veljavnega postopka.
30.	Največji znesek ponudbe	Največji znesek, ki bi ga bila stranka, na katero se prenesejo pravice, pripravljena ponuditi, izražen v valuti na mersko enoto.
31.	Najmanjši znesek ponudbe	Najmanjši znesek, ki bi ga bila stranka, ki prenese pravice, pripravljena ponuditi, izražen v valuti na mersko enoto.
32.	Največja količina	Največja količina, ki bi jo bila stranka, na katero se prenesejo pravice/ki prenese pravice, pripravljena pridobiti/prodati ob nastanku predloga za trgovanje.
33.	Najmanjša količina	Najmanjša količina, ki bi jo bila stranka, na katero se prenesejo pravice/ki prenese pravice, pripravljena pridobiti/prodati ob nastanku predloga za trgovanje.
34.	Cena, plačana sistemskemu operaterju prenosnega omrežja (osnovna cena)	Uporablja se le, če je dodelitev izražena v valuti na mersko enoto, ki mora biti kWh/h.
35.	Cena, ki jo stranka, na katero se prenesejo pravice, plača stranki, ki prenese pravice.	Cena, ki jo stranka, na katero se prenesejo pravice, plača stranki, ki prenese pravice, izražena v valuti na mersko enoto, ki mora biti kWh/h.
36.	Oznaka stranke, ki prenese pravice	Udeleženec na trgu, ki odstopi zmogljivost.
37.	Oznaka stranke, na katero se prenesejo pravice	Udeleženec na trgu, ki prejme zmogljivost.
		Podatkovna polja, ki se uporabljajo le za naročila, izdana na dražbah za primarne dodelitve
38.	Oznaka ponudbe	Številski identifikator ponudbe, kot ga dodeli subjekt, ki poroča.
39.	Številka kroga dražbe	Celo število, ki se začne pri številu 1 in poveča vsakič, ko dražba ni uspešna in se ponovi z drugačnimi parametri. Polje se ne izpolni v primeru dražb brez zavezujočih krogov, npr. dražb za dan vnaprej.
40.	Cena ponudbe	Cenovna ponudba za posamezno enoto zmogljivosti brez pridržane cene. Izražena z valuto in mersko enoto.
41.	Količina ponudbe	Količina, za katero se odda ponudba, izražena z mersko enoto.

18.12.2014

Uradni list Evropske unije

L 363/143

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1349/2014

z dne 17. decembra 2014

o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1),

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Izvedbene uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)	Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 17. decembra 2014

Za Komisijo

V imenu predsednika

Jerzy PLEWA

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2) UL L 157, 15.6.2011, str. 1.

PRILOGA

Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Standardna uvozna vrednost
0702 00 00	AL	66,4
	IL	88,5
	MA	85,2
	TN	139,2
	TR	109,7
	ZZ	97,8
0707 00 05	EG	191,6
	TR	140,4
	ZZ	166,0
0709 93 10	MA	80,0
	TR	136,0
	ZZ	108,0
0805 10 20	AR	35,3
	MA	68,6
	TR	59,8
	UY	32,9
	ZA	42,9
	ZW	33,9
	ZZ	45,6
0805 20 10	MA	57,0
0805 20 10	ZZ	57,0
0805 20 30 , 0805 20 50 , 0805 20 70 , 0805 20 90	IL	93,2
	MA	75,3
	TR	75,4
	ZZ	81,3
0805 50 10	TR	77,3
0805 50 10	ZZ	77,3
0808 10 80	BR	56,9
	CL	80,2
	NZ	90,6
	US	93,2
	ZA	143,5
	ZZ	92,9
0808 30 90	CN	97,9
	TR	174,9
	ZZ	136,4

(1) Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (EU) št. 1106/2012 z dne 27. novembra 2012 o izvajanju Uredbe (ES) št. 471/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o zunanji trgovini z državami nečlanicami v zvezi s posodabljanjem nomenklature držav in ozemelj (UL L 328, 28.11.2012, str. 7). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.

18.12.2014

Uradni list Evropske unije

L 363/145

IZVEDBENI SKLEP SVETA

z dne 9. decembra 2014

o spremembi Izvedbenega sklepa 2013/463/EU o odobritvi programa makroekonomskega prilagajanja za Ciper

(2014/919/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o okrepitvi gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članicah euroobmočja, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo (1), ter zlasti člena 7(2) in (5) Uredbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (EU) št. 472/2013 se uporablja za države članice, ki so na dan začetka njene veljavnosti že prejemale finančno pomoč, vključno s finančno pomočjo iz evropskega mehanizma za stabilnost (EMS).

(2)	Uredba (EU) št. 472/2013 določa pravila za odobritev programa makroekonomskega prilagajanja za države članice, ki prejemajo finančno pomoč. Navedena pravila morajo biti v skladu s Pogodbo o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost (PEMS).

(3)	Svet je 25. aprila 2013 glede prošnje Cipra za finančno pomoč iz EMS z dne 25. junija 2012 s Sklepom 2013/236/EU (2) odločil, da mora Ciper dosledno izvajati program makroekonomskega prilagajanja.

(4)	Svet guvernerjev EMS je 24. aprila 2013 odločil, da Cipru načeloma odobri pomoč za stabilnost, pri čemer je odobril Memorandum o soglasju o posebnem gospodarskopolitičnem pogojevanju ter njegov podpis s strani Komisije v imenu EMS.

(5)

V skladu s členom 1(2) Sklepa 2013/236/EU je Komisija v povezavi z Evropsko centralno banko (ECB) in po potrebi z Mednarodnim denarnim skladom (MDS) izvedla peti pregled, da bi ocenila napredek pri izvajanju dogovorjenih ukrepov, pa tudi njihove učinkovitosti ter ekonomskega in socialnega vpliva. Na podlagi tega pregleda je bil obstoječi program makroekonomskega prilagajanja dopolnjen tako, da odraža ukrepe, ki so jih ciprski organi izvedli v drugem četrtletju leta 2014.

(6)

Zaradi začetka veljavnosti Uredbe (EU) št. 472/2013 je bil program makroekonomskega prilagajanja sprejet v obliki izvedbenega sklepa Sveta. Program je bil zaradi pravne jasnosti in pravne varnosti ponovno sprejet na podlagi člena 7(2) Uredbe (EU) št. 472/2013. Vsebina programa je ostala enaka tisti, ki je bila odobrena s Sklepom 2013/236/EU, vendar je vključevala tudi rezultate pregleda, opravljenega v skladu s členom 1(2) Sklepa 2013/236/EU. Hkrati je bil Sklep 2013/236/EU razveljavljen.

(7)	Izvedbeni sklep Sveta 2013/463/EU (3) je že bil spremenjen z Izvedbenim sklepom Sveta 2014/169/EU (4). Glede na najnovejši razvoj dogodkov bi ga bilo treba ponovno spremeniti.

(8)

Komisija je v povezavi z ECB in MDS izvedla peti pregled, da bi ocenila napredek pri izvajanju dogovorjenih ukrepov, pa tudi njihove učinkovitosti ter ekonomskega in socialnega vpliva. Na podlagi tega pregleda bi bilo treba izvesti spremembe na področjih reforme finančnega sektorja, fiskalne politike in strukturnih reform, zlasti v zvezi s/z: (i) zagotovitvijo posodobljenega načrta za postopno omilitev zunanjih omejitev, glede katerih se organi zavežejo, da jih bodo začeli izvajati šele po uspešnem zaključku celovite ocene in nemotenem prehodu na enotni mehanizem nadzora (EMN); (ii) dodatnimi ukrepi za krepitev upravljanja slabih posojil preko bank; (iii) zahtevo po nadaljnjih ukrepih na podlagi revizije iz leta 2013 glede posameznih finančnih institucij, odreditvijo sankcij, če je to ustrezno, in objavo dokončnega sklepa; (iv) uvedbo dodatnih ukrepov za izboljšanje operativne zmogljivosti skupine zadrug; (v) novim celovitim okvirom o ustreznih postopkih v primeru insolventnosti pravnih in fizičnih oseb, ki ga sprejme Svet ministrov, ter spremembami pravnega okvira v zvezi z zasegom premoženja, zavarovanega s hipoteko, ki jih sprejme predstavniški dom (to sta dva predhodna ukrepa), s podrobnejšo opredelitvijo potrebnih elementov teh dveh novih okvirov; (vi) popravkom ciljnega primarnega javnofinančnega primanjkljaja za leto 2014 na največ 210 milijonov EUR (1,3 % BDP), da se upoštevajo fiskalni rezultati v prvi polovici leta 2014, predložitvijo predloga za zagotovitev fiskalne nevtralnosti reforme sistema socialnega varstva ter za dosego ciljnega javnofinančnega primanjkljaja za leto 2015, pri čemer je bil cilj primarnega presežka za leto 2017 popravljen navzdol na 2,5 % BDP, da se v obdobju 2017–2018 omogoči nemotena javnofinančna prilagoditev; (vii) določitvijo nadaljnjih ukrepov za izvedbo procesa privatizacije ciprskega pristaniškega organa in ciprskega organa za električno energijo; (viii) imenovanjem novih komisarjev in dveh namestnikov komisarjev za novo ustanovljeni davčni oddelek, vzpostavitvijo skupne podatkovne zbirke o davčnih zavezancih ter sprejetjem potrebnih predpisov za izvajanje okrepljenih pooblastil za pobiranje davkov; (ix) izvedbo reforme v letu 2015 na področju obdavčevanja nepremičnin; (x) vključitvijo dodatnih zahtev za pospešitev izdajanja listin o lastništvu na stanovanjskem trgu; (xi) predložitvijo osnutka akcijskega načrta za odpravo sodnih zaostankov, pripravo podrobnih statističnih podatkov o sodnih zaostankih in trajanju postopkov ter za ustanovitev upravnega sodišča; (xii) oceno členov trenutno veljavnega zakona o ciprski turistični organizaciji, ki bi lahko ovirali konkurenco; ter (xiii) predhodno oceno tehničnega in ekonomskega potenciala za nadaljnje povečanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije ter stroškovne cene različnih virov obnovljive energije v primerjavi s konvencionalnimi viri primarne energije, skupaj z ukrepi za izboljšanje zmogljivosti in povečanje neodvisnosti ciprskega regulatornega organa za energijo (CERA).

(9)

Komisija bi morala med celotnim postopkom izvajanja ciprskega celovitega svežnja politik zagotavljati dodatne nasvete glede politik in tehnično pomoč na specifičnih področjih. Država članica, ki se pri izvajanju programa makroekonomskega prilagajanja srečuje z nezadostnimi upravnimi zmogljivostmi, zaprosi Komisijo za tehnično pomoč, slednja pa lahko v ta namen sestavi skupine strokovnjakov.

(10)	Ciprski organi bi morali v skladu z obstoječimi nacionalnimi pravili in praksami v pripravo, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje programa makroekonomskega prilagajanja vključiti socialne partnerje in organizacije civilne družbe –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Člen 2 Izvedbenega sklepa 2013/463/EU se spremeni:

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Za ponovno vzpostavitev solidnosti finančnega sektorja Ciper nadaljuje izvajanje prestrukturiranja bančnega sektorja in sektorja zadružnih kreditnih institucij, nadaljuje krepitev nadzora in urejanja v okviru prehoda na EMN, ki trenutno poteka, izvede reformo okvira prestrukturiranja dolga ter postopno odpravi omejevalne ukrepe v skladu z njegovim časovnim načrtom, pri čemer hkrati zagotavlja finančno stabilnost.

V okviru programa so določeni naslednji ukrepi in rezultati:

(a)

zagotavljanje natančnega spremljanja likvidnosti bančnega sektorja. Začasne omejitve prostega pretoka kapitala (med drugim omejitve plačil in prenosa sredstev) se natančno spremljajo. Postopna omilitev zunanjih omejevalnih ukrepov mora biti združljiva s stabilnostjo finančnega sektorja in ohranjanjem zadostnih likvidnostnih rezerv. Centralna banka Cipra bo v zvezi z izvajanjem omejitev opravljala inšpekcijske preglede na kraju samem in po potrebi sprejela ustrezne nadzorne ukrepe. Organi bodo preučili možnosti za nadaljnjo liberalizacijo zunanjih omejevalnih ukrepov šele po uspešnem zaključku celovite ocene in nemotenem prehodu na EMN. Cilj je doseči, da se nadzor izvaja le tako dolgo, kot je to nujno za obvladovanje resnih tveganj za stabilnost finančnega sistema. Časovni načrt za postopno omilitev omejevalnih ukrepov bo posodobljen na podlagi rezultatov celovite ocene in objavljen. V načrtih glede financiranja in kapitala domačih bank, ki so odvisne od financiranja centralne banke ali prejemanja državne pomoči, je treba realno upoštevati pričakovano zmanjšanje finančnega vzvoda v bančnem sektorju, njihov cilj pa mora biti zmanjšati odvisnost od najemanja posojil pri centralni banki ter hkrati preprečiti hitro prodajo premoženja in kreditni krč;

(b)	prilagoditev minimalnih kapitalskih zahtev ob upoštevanju parametrov ocene bilance stanja in testa izjemnih situacij za celotno Unijo;

(c)

zagotavljanje, da so pred dodelitvijo kakršne koli državne pomoči vsi načrti prestrukturiranja formalno odobreni v skladu s pravili o državni pomoči. Kadar drugi ukrepi ne zadoščajo, lahko banke, ki jim primanjkuje kapitala, v skladu s postopki državne pomoči prosijo za pomoč države za dokapitalizacijo. Banke z načrti prestrukturiranja poročajo o napredku pri izvajanju teh načrtov;

(d)	zagotovitev vzpostavitve in delovanja evidence posojil;

(e)	ob upoštevanju prehoda na EMN, zagotovitev polnega izvajanja regulatornega okvira v zvezi z odobritvijo kreditov ter oslabitvijo in zagotavljanjem sredstev;

(f)	uvedba zahtev po obveznem razkritju za zagotovitev, da bodo banke redno poročale organom in trgom o napredku pri prestrukturiranju svojega poslovanja;

(g)	zagotovitev revizije direktive o upravljanju, v kateri bo med drugim določena interakcija med oddelki bank za notranjo revizijo in nadzorniki bank;

(h)	krepitev upravljanja bank, vključno s prepovedjo dajanja posojil neodvisnim članom odbora ali osebam, ki so z njimi povezane;

(i)

zagotovitev potrebnega osebja in izvedba sprememb zaradi nove odgovornosti Centralne banke Cipra, vključno z zagotavljanjem ločevanja med nalogami reševanja in nadzornimi nalogami ter prenosom enotnega pravilnika v nacionalno pravo, vključno z Direktivo 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta (*1) ter Direktivo 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta (*2);

(j)

okrepitev upravljanja slabih posojil ob upoštevanju razvoja in časovnih okvirov EMN. To vključuje zlasti: pregled kodeksa ravnanja ter politik in praks bank na področju upravljanja zaostalih plačil; spremljanje ciljev prestrukturiranja, ki jih je določila Centralna banka Cipra; ukrepe za zagotovitev, da posojilodajalci dobijo zadostne finančne podatke o finančnem položaju posojilojemalcev ter da lahko zahtevajo, pridobijo in uveljavijo zaseg finančnih sredstev in prihodkov posojilojemalcev, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti; ukrepe, s katerimi se posojilodajalcem omogoči in olajša prenos obstoječih posameznih posojil, skupaj z vsemi jamstvi in instrumenti zavarovanja, na tretje osebe, ne da bi morali pred tem pridobiti soglasje posojilojemalca;

(k)

omilitev omejitev glede zasega jamstev. To spremlja pripravo zakonodaje na podlagi celovitega okvira reform, ki določa ustrezne postopke v primeru insolventnosti pravnih in fizičnih oseb ter zagotavlja nemoteno in učinkovito delovanje revidiranih okvirov za prisilno izvršbo in insolventnost. Poleg tega se po reformi novi pravni okvir za prestrukturiranje dolga zasebnega sektorja pregleda in po potrebi se določijo dodatni ukrepi;

(l)	dokončanje harmonizacije regulacije in nadziranja zadružnih kreditnih institucij z regulacijo in nadziranjem poslovnih bank;

(m)

zagotovitev, da skupina zadrug skrbi za pravočasno in popolno izvedbo dogovorjenega načrta za prestrukturiranje ter sprejme dodatne ukrepe za povečanje svoje operativne zmogljivosti, zlasti na področjih upravljanja zaostalih plačil, informacijskega sistema za upravljanje, upravljanja in zmogljivosti vodenja;

(n)	nadaljnja krepitev okvira za boj proti pranju denarja in izvajanje akcijskega načrta za zagotavljanje uporabe izboljšanih praks v zvezi s skrbnim preverjanjem strank in preglednostjo subjektov v skladu z najboljšimi praksami.

(*1) Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190)."

(*2) Direktiva 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o sistemih jamstva za vloge (UL L 173, 12.6.2014, str. 149).“ "

;

v odstavku 8 se točka (e) nadomesti z naslednjim:

„(e)	sprejetje zakona za vzpostavitev trdnega sistema korporativnega upravljanja za podjetja v državni lasti in v delni državni lasti ter izvedba načrta privatizacije, da bi se izboljšala gospodarska učinkovitost in ponovno vzpostavilo vzdržno zadolževanje;“

;

odstavek 13 se nadomesti z naslednjim:

„13. Pospeši obravnavo sodnih primerov in do konca programa odpravi sodne zaostanke. Ciper sprejme spodbude za povečanje konkurenčnosti v sektorju turizma z izvajanjem konkretnega akcijskega načrta, ki omogoči doseganje količinsko opredeljenih ciljev med drugim iz pred kratkim revidirane strategije za turizem za obdobje 2011–2015, in z oceno ciprskega zakona o turističnih organizacijah, in sicer tistih njegovih členov, ki bi lahko ovirali konkurenco v turističnem sektorju. Ciper izvede letalsko-politično strategijo, ki omogoči prilagoditev zunanje letalske politike Cipra ob upoštevanju zunanje letalske politike EU in sporazumov EU o letalskem prometu, pri čemer se hkrati zagotovijo zadostne povezave v letalskem prometu.“

;

v odstavku 14 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b)	celovit pregled regulatornega režima in ureditve trga prestrukturiranega energetskega sektorja in sektorja plina, vključno s predhodno oceno možnosti za povečanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije, in“

;

odstavek 16 se nadomesti z naslednjim:

„16. Ciper pri oblikovanju celovite in skladne strategije rasti upošteva reformi javne uprave in upravljanja javnih financ, ki se izvajata, ter druge zaveze v ciprskem programu makroekonomskega prilagajanja in zadevne pobude Unije, ob upoštevanju partnerskega sporazuma za izvajanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Strategijo za rast bo oblikoval, usklajeval in izvrševal enoten organ, ki se bo razvil iz že ustanovljene projektne skupine za rast in bo del nacionalnega institucionalnega okvira.“

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na Republiko Ciper.

V Bruslju, 9. decembra 2014

Za Svet

Predsednik

P. C. PADOAN

(1) UL L 140, 27.5.2013, str. 1.

(2) Sklep Sveta 2013/236/EU z dne 25. aprila 2013 naslovljen na Ciper o posebnih ukrepih za ponovno vzpostavitev finančne stabilnosti in trajnostne rasti (UL L 141, 28.5.2013, str. 32).

(3) Izvedbeni sklep Sveta 2013/463/EU z dne 13. septembra 2013 o odobritvi programa makroekonomskega prilagajanja za Ciper in razveljavitvi Sklepa 2013/236/EU (UL L 250, 20.9.2013, str. 40).

(4) Izvedbeni sklep Sveta 2014/169/EU z dne 24. marca 2014 o spremembi Izvedbenega sklepa 2013/463/EU o odobritvi programa makroekonomskega prilagajanja za Ciper (UL L 91, 27.3.2014, str. 40).

18.12.2014

Uradni list Evropske unije

L 363/149

SKLEP SVETA 2014/920/SZVP

z dne 15. decembra 2014

o imenovanju predsednika Vojaškega odbora Evropske unije

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 240 Pogodbe,

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2001/79/SZVP z dne 22. januarja 2001 o ustanovitvi Vojaškega odbora Evropske unije (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Predsednika Vojaškega odbora Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Vojaški odbor) v skladu s členom 3(1) Sklepa 2001/79/SZVP, imenuje Svet na priporočilo Vojaškega odbora, ki se sestane na ravni načelnikov generalnih štabov. V skladu s členom 3(2) Sklepa 2001/79/SZVP je mandat predsednika Vojaškega odbora tri leta, če Svet ne odloči drugače.

(2)	Svet je 23. januarja 2012 za predsednika Vojaškega odbora imenoval generala Patricka DE ROUSIERSA, in sicer za obdobje treh let od 6. novembra 2012 (2).

(3)	Vojaški odbor, ki se je 12. in 13. novembra 2014 sestal na ravni načelnikov generalnih štabov, je priporočil, da se za predsednika Vojaškega odbora imenuje general Mikhail KOSTARAKOS –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

General Mikhail KOSTARAKOS se imenuje za predsednika Vojaškega odbora Evropske unije, in sicer za obdobje treh let od 6. novembra 2015.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 15. decembra 2014

Za Svet

Predsednica

F. MOGHERINI

(1) UL L 27, 30.1.2001, str. 4.

(2) Sklep Sveta 2012/34/SZVP z dne 23. januarja 2012 o imenovanju predsednika Vojaškega odbora Evropske unije (UL L 19, 24.1.2012, str. 21).

18.12.2014

Uradni list Evropske unije

L 363/150

IZVEDBENI SKLEP SVETA

z dne 16. decembra 2014

o dovolitvi Hrvaški, da uporabi davčno oprostitev za plinsko olje, ki se uporablja za delovanje strojev za humanitarno razminiranje, v skladu s členom 19 Direktive 2003/96/ES

(2014/921/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (1) ter zlasti člena 19 Direktive,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Z dopisom z dne 8. aprila 2014 so hrvaški organi oblasti zahtevali sklep o dovolitvi, ki bi Hrvaški omogočil uporabo davčne oprostitve za plinsko olje, ki se uporablja za delovanje strojev za humanitarno razminiranje, v skladu s členom 19 Direktive 2003/96/ES.

(2)	Z nameravano davčno oprostitvijo želi Hrvaška pospešiti razminiranje preostalih območij, kontaminiranih z minami, v različnih regijah. Ukrep bi torej imel neposreden pozitiven vpliv na življenje in zdravje ljudi v teh regijah.

(3)	Ukrep bi moral biti omejen na akreditirane namenske stroje, zasnovane in izdelane posebej za čiščenje miniranih območij.

(4)	Ukrep bi moral biti omejen na območja, kontaminirana z minami, na ozemlju Hrvaške.

(5)	Ukrep bi se moral uporabljati za vse upravljavce, ki sodelujejo pri humanitarnem razminiranju na Hrvaškem, zato noben posamezen upravljavec, ki pri tem sodeluje, ne bo deležen gospodarske prednosti.

(6)	Posledično je ukrep sprejemljiv zaradi pravilnega delovanja notranjega trga in zaradi potrebe po zagotavljanju lojalne konkurence. Ukrep je združljiv z zdravstveno, okoljsko, energetsko in transportno politiko Unije.

(7)

Iz člena 19(2) Direktive 2003/96/ES izhaja, da mora biti vsako dovoljenje, dodeljeno na podlagi navedenega člena, strogo časovno omejeno. Da bi zadevnim gospodarskim upravljavcem zagotovili zadostno stopnjo gotovosti in dovolj časa, da zaključijo proces razminiranja kontaminiranih območij, bi se moralo dovoljenje podeliti za obdobje šestih let.

(8)	Ta sklep ne posega v uporabo pravil Unije o državni pomoči –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Hrvaški se dovoli, da plinsko olje, ki se uporablja za delovanje posebnih strojev za humanitarno razminiranje na njenem ozemlju, izvzame iz obdavčitve. Ukrep je omejen na akreditirane namenske stroje, zasnovane in izdelane posebej za čiščenje miniranih območij.

Člen 2

Ta sklep začne učinkovati z dnem uradne obvestitve.

Veljati preneha šest let po dnevu uradne obvestitve.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na Republiko Hrvaško.

V Bruslju, 16. decembra 2014

Za Svet

Predsednik

S. GOZI

(1) UL L 283, 31.10.2003, str. 51.

18.12.2014

Uradni list Evropske unije

L 363/152

SKLEP SVETA 2014/922/SZVP

z dne 17. decembra 2014

o spremembi in podaljšanju Sklepa 2010/279/SZVP o policijski misiji Evropske unije v Afganistanu (EUPOL AFGHANISTAN)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 28, člena 42(4) in člena 43(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je 18. maja 2010 sprejel Sklep 2010/279/SZVP (1) o policijski misiji Evropske unije v Afganistanu (EUPOL AFGHANISTAN). Ta sklep preneha veljati 31. decembra 2014.

(2)	Na podlagi strateškega pregleda iz februarja 2014 bi bilo treba misijo EUPOL AFGHANISTAN podaljšati do 31. decembra 2016.

(3)	Misija EUPOL AFHGANISTAN se bo izvajala v razmerah, ki se lahko poslabšajo in bi lahko ovirale doseganje ciljev zunanjega delovanja Unije iz člena 21 Pogodbe o Evropski uniji –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sklep 2010/279/SZVP se spremeni:

(1)	v členu 1 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim: „1. Policijska misija Evropske unije v Afganistanu (‚EUPOL AFGHANISTAN‘ oziroma ‚misija‘), ustanovljena s Skupnim ukrepom 2007/369/SZVP, se z 31. majem 2010 podaljša do 31. decembra 2016.“ ;

(2)

člen 2 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 2

Cilji

EUPOL AFGHANISTAN podpira afganistanske organe pri nadaljnjem oblikovanju civilne policije v učinkovito in odgovorno službo, ki je razvila učinkovito sodelovanje s širšim pravosodnim sektorjem in spoštovanje človekovih pravic. vključno s pravicami žensk. EUPOL AFGHANISTAN si prizadeva za postopen in trajen prehod ter ohranjanje že doseženih rezultatov.“

;

(3)

člen 3 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)

afganistanski vladi pomaga pri spodbujanju institucionalne reforme Ministrstva za notranje zadeve ter pri razvijanju in usklajenem izvajanju politik in strategije za trajnostno in učinkovito ureditev civilne policije, vključno z integracijo načela enakosti spolov, zlasti kar zadeva afganistansko uniformirano (civilno) policijo in afganistansko kriminalistično policijo;“

;

(b)

v odstavku 1 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b)

afganistanski vladi pomaga pri nadaljnji profesionalizaciji afganistanske nacionalne policije (ANP), zlasti s spodbujanjem trajnostnega zaposlovanja, zadržanja in vključitve policistk, razvoja infrastrukture za usposabljanje ter krepitvijo afganistanskih zmogljivosti za razvijanje in izvajanje usposabljanja;“

;

(c)

v odstavku 1 se točka (d) nadomesti z naslednjim:

„(d)

prispeva k večji povezanosti in usklajevanju med mednarodnimi akterji ter še naprej razvija strategije za reformo policije, zlasti s pomočjo Mednarodnega odbora za usklajevanje policije (IPCB), v tesnem sodelovanju z mednarodno skupnostjo in v okviru stalnega sodelovanja s ključnimi partnerji, vključno z misijo Resolute Support pod vodstvom Nata in drugimi sodelujočimi.“

;

(d)	odstavek 3 se črta;

(4)	člen 4 se nadomesti z naslednjim: „Člen 4 Struktura misije 1. EUPOL AFGHANISTAN ima glavni sedež v Kabulu. 2. EUPOL AFGHANISTAN je strukturirana je v skladu z načrti misije.“ ;

(5)

člen 6 se spremeni:

(a)	vstavi se naslednji odstavek: „1a. Vodja misije predstavlja EUPOL AFGHANISTAN na območju, za katerega je misija odgovorna. Vodja misije lahko na člane osebja EUPOL Afghanistan prenese naloge upravljanja, povezane s kadrovskimi in finančnimi zadevami, za katere je sam v celoti odgovoren.“ ;

(b)	odstavek 4 se črta;

(c)

odstavek 8 se nadomesti z naslednjim:

„8. Vodja misije zagotavlja, da EUPOL AFGHANISTAN po potrebi tesno sodeluje in se usklajuje z afganistansko vlado oziroma ustreznimi mednarodnimi akterji, vključno z misijo Resolute Support pod vodstvom Nata, Misijo pomoči Združenih narodov v Afganistanu (UNAMA) in s tretjimi državami, ki trenutno sodelujejo pri reformi policije v Afganistanu.“

;

(6)

v členu 7 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:

„5. Vsi člani osebja opravljajo svoje naloge in ravnajo v interesu misije. Spoštujejo varnostna načela in minimalne standarde, določene s Sklepom Sveta 2013/488/EU (*1).

(*1) Sklep Sveta 2013/488/EU z dne 23. septembra 2013 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 274, 15.10.2013, str. 1).“ "

;

(7)	v členu 8 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim: „3. Pogoji zaposlitve mednarodnega in lokalnega osebja ter njegove pravice in obveznosti se določijo v pogodbah sklenjenih med EUPOL AFGHANISTAN in zadevnimi člani osebja.“ ;

(8)	v členu 11 se odstavek 6 nadomesti z naslednjim: „6. Vodja misije zagotavlja varovanje tajnih podatkov EU v skladu s Sklepom 2013/488/EU.“ ;

(9)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 12b

Pravna ureditev

EUPOL AFGHANISTAN lahko naroča storitve ali blago, sklepa pogodbe in upravne dogovore, zaposluje osebje, vodi bančne račune, pridobiva sredstva in razpolaga z njimi ter poravnava obveznosti in je lahko stranka v sodnem postopku, kot je potrebno za izvajanje tega sklepa.“

;

(10)

člen 13 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 13

Finančna ureditev

1. Referenčni finančni znesek za kritje odhodkov, povezanih z EUPOL AFGHANISTAN, za obdobje od 31. maja 2010 do 31. julija 2011 je 54 600 000 EUR.

Referenčni finančni znesek za kritje odhodkov, povezanih z EUPOL AFGHANISTAN, za obdobje od 1. avgusta 2011 do 31. julija 2012 je 60 500 000 EUR.

Referenčni finančni znesek za kritje odhodkov, povezanih z EUPOL AFGHANISTAN, za obdobje od 1. avgusta 2012 do 31. maja 2013 je 56 870 000 EUR.

Referenčni finančni znesek za kritje odhodkov, povezanih z EUPOL AFGHANISTAN, za obdobje od 1. junija 2013 do 31. decembra 2014 je 108 050 000 EUR.

Referenčni finančni znesek za kritje odhodkov, povezanih z EUPOL AFGHANISTAN, za obdobje od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2015 je 57 750 000 EUR.

2. Vsi odhodki se upravljajo v skladu s pravili in postopki, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije. Sodelovanje fizičnih in pravnih oseb v postopkih oddaje javnih naročil EUPOL AFGHANISTAN ni omejeno. Poleg tega za blago, ki ga nabavlja EUPOL AFGHANISTAN, ne veljajo pravila o poreklu. Pod pogojem odobritve Komisije lahko misija z državami članicami, državo gostiteljico, sodelujočimi tretjimi državami in drugimi mednarodnimi akterji sklepa tehnične dogovore za naročanje opreme, storitev in prostorov za EUPOL AFGHANISTAN.

3. EUPOL AFGHANISTAN je odgovorna za izvajanje proračuna misije. V ta namen EUPOL AFGHANISTAN podpiše sporazum s Komisijo.

4. EUPOL AFGHANISTAN je brez poseganja v določbe o njenem statusu in osebju odgovorna za vse zahtevke in obveznosti, ki izhajajo iz izvajanja mandata, in sicer od 1. januarja 2015, z izjemo zahtevkov, ki se nanašajo na hude kršitve s strani vodje misije, za katere je odgovoren vodja misije.

5. Pri izvajanju finančne ureditve se ne posega v strukturo poveljevanja, določeno v členih 5, 6 in 9, ter operativne potrebe EUPOL AFGHANISTAN, vključno z združljivostjo opreme in interoperabilnostjo njenih enot.

6. Odhodki so upravičeni od datuma podpisa sporazuma iz odstavka 3.“

;

(11)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 13a

Projektna enota

1. EUPOL AFGHANISTAN ima projektno enoto za opredeljevanje in izvajanje projektov. EUPOL AFGHANISTAN po potrebi skrbi za lažji potek in svetovanje v zvezi s projekti, ki jih izvajajo države članice in tretje države pod lastno odgovornostjo na področjih, ki so povezana z EUPOL AFGHANISTAN in podpirajo njene cilje.

2. Ob upoštevanju odstavka 3 je EUPOL AFGHANISTAN pooblaščena, da države članice ali tretje države zaprosi za finančne prispevke za izvajanje projektov, za katere velja, da dosledno dopolnjujejo druge dejavnosti EUPOL AFGHANISTAN, če so projekti:

—	predvideni v finančnem izkazu tega sklepa; ali

—	vključeni v izkaz med mandatom misije, in sicer s spremembo finančnega izkaza na zahtevo vodje misije.

EUPOL AFGHANISTAN z navedenimi državami sklene dogovor, ki zajema predvsem posebne postopke za obravnavo pritožb tretjih strani v zvezi s škodo, nastalo zaradi dejanj ali opustitve dejanj EUPOL AFGHANISTAN pri uporabi sredstev, ki jih zagotovijo navedene države. Sodelujoče države se zaradi dejanj ali opustitve dejanj EUPOL AFGHANISTAN pri uporabi njihovih sredstev v nobenem primeru ne morejo sklicevati na odgovornost Unije ali VP.

3. Finančne prispevke tretjih držav za projektno enoto mora odobriti PVO.“

;

(12)

v členu 14 se odstavki 1 do 4 nadomestijo z naslednjim:

„1. VP je pooblaščen, da v skladu s Sklepom 2013/488/EU Natu ali misiji Resolute Support pod vodstvom Nata posreduje tajne podatke in dokumente EU, pripravljene za namene misije. Da se to olajša, se pripravijo lokalni tehnični dogovori.

2. VP je pooblaščen, da tretjim državam, ki se pridružijo temu sklepu, če je ustrezno in v skladu s potrebami misije, v skladu s Sklepom 2013/488/EU posreduje tajne podatke in dokumente do stopnje‚CONFIDENTIEL UE‘, pripravljene za namene misije.

3. VP je pooblaščen, da UNAMA če je ustrezno in v skladu z operativnimi potrebami misije, v skladu s Sklepom 2013/488/EU posreduje tajne podatke in dokumente EU do stopnje ‚RESTREINT UE‘, pripravljene za namene misije. Za navedeni namen se sklenejo lokalni dogovori.

4. V primeru posebnih in neposrednih operativnih potreb je VP pooblaščen tudi, da državi gostiteljici v skladu s Sklepom 2013/488/EU posreduje tajne podatke in dokumente EU do stopnje ‚RESTREINT UE‘ pripravljene za namene misije. Za navedeni namen se sklenejo dogovori med VP in pristojnimi organi države gostiteljice.“

;

(13)	člen 17 se nadomesti z naslednjim: „Člen 17 Začetek veljavnosti in trajanje Ta sklep začne veljati na dan sprejetja. Uporablja se od 31. maja 2010 do 31. decembra 2016.“ .

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

Uporablja se od 1. januarja 2015.

V Bruslju, 17. decembra 2014

Za Svet

Predsednik

G. L. GALLETTI

(1) Sklep Sveta 2010/279/SZVP z dne 18. maja 2010 o policijski misiji Evropske unije v Afganistanu (EUPOL AFGHANISTAN) (UL L 123, 19.5.2010, str. 4).

18.12.2014

Uradni list Evropske unije

L 363/156

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE

z dne 12. decembra 2014

o ustanovitvi Skupnega inštituta za interferometrijo na dolgih bazah kot Konzorcija evropske raziskovalne infrastrukture (JIV-ERIC)

(2014/923/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 723/2009 z dne 25. junija 2009 o pravnem okviru Skupnosti za Konzorcij evropske raziskovalne infrastrukture (ERIC) (1) in zlasti člena 6(1)(a) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Francoska republika, Kraljevina Nizozemska, Kraljevina Švedska ter Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska so Komisijo zaprosili, naj ustanovi Skupni inštitut za interferometrijo na dolgih bazah kot Konzorcij evropske raziskovalne infrastrukture (JIV-ERIC).

(2)	Navedene države članice so se dogovorile, da bo država članica gostiteljica JIV-ERIC Kraljevina Nizozemska.

(3)	Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 20 Uredbe (ES) št. 723/2009 –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1. Ustanovi se Skupni inštitut za interferometrijo na dolgih bazah kot Konzorcij evropske raziskovalne infrastrukture (JIV-ERIC).

2. Statut JIV-ERIC je določen v Prilogi. Statut se posodablja ter je javno dostopen na spletnem mestu in uradnem sedežu JIV-ERIC.

3. Bistveni elementi statuta, katerega spremembe odobri Komisija v skladu s členom 11(1) Uredbe (ES) št. 723/2009, so določeni v členih 1, 2, 18, 20 do 25, 27 in 28.

Člen 2

Ta sklep začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 12. decembra 2014

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 206, 8.8.2009, str. 1.

PRILOGA

PREAMBULA

OB PRIZNAVANJU dolgoletne organizacije Skupnega inštituta za interferometrijo na dolgih bazah v Evropi in pomembnosti za evropski raziskovalni prostor so se strani dogovorile, da prenesejo vse operativne dejavnosti nizozemskega nacionalnega pravnega subjekta „Stichting JIVE“ na pravni subjekt v skladu z Uredbo (ES) št. 723/2009, ki se imenuje „JIV-ERIC“.

Ob upoštevanju naslednjega –

Evropsko omrežje za interferometrijo na dolgih bazah (v nadaljnjem besedilu: EVN) je dolgoleten konzorcij s prilagodljivo razširljivo strukturo, ki zagotavlja prostore in naprave za astronomsko opazovanje s skupnimi opazovanji radioteleskopov po vsej Evropi in na drugih celinah ter ga uporablja pomembna znanstvena skupnost z vsega sveta. EVN dokazano vzdržuje zelo visoke standarde in zelo stabilno omrežje že več kot dve desetletji.

Znotraj EVN je bil leta 1993 ustanovljen Skupni inštitut za interferometrijo na dolgih bazah v Evropi (v nadaljnjem besedilu: JIVE) kot nizozemski nacionalni pravni subjekt (Stichting/fundacija) za izvajanje centralnih storitev in zlasti za obdelavo (korelacijo) zbranih podatkov iz teleskopov. Uporabnikom EVN zagotavlja podporo pri predlaganju, obdelavi in razlagi opazovanj EVN. Prav tako zagotavlja povratne informacije o kakovosti podatkov iz teleskopov. JIVE zagotavlja bistveno infrastrukturo za skupna opazovanja EVN in drugih omrežij. Ima dejavno vlogo pri krepitvi zmogljivosti EVN z razvojem novih tehnik, zlasti v zvezi s centralnimi obdelovalnimi in uporabniškimi storitvami.

Pri teh in drugih dejavnostih je JIVE deloval kot zastopnik EVN, zlasti pri izvajanju programov ES. Odnos med infrastrukturo JIVE in EVN se obravnava v memorandumu o soglasju konzorcija omrežja EVN, sklenjenem v Berlinu 22. novembra 2002.

JIVE je zdaj pravno opredeljen kot nizozemska fundacija. Konzorcij evropske raziskovalne infrastrukture (ERIC) je ustrezen pravni subjekt za znanstveno nalogo in ambicije JIVE. Pravni okvir ERIC je vzpostavljen v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 723/2009.

Ustanovitev JIV-ERIC bo zagotovila večjo trajnost v dolgotrajnem sodelovanju nacionalnih raziskovalnih inštitutov na področju interferometrije na dolgih bazah (v nadaljnjem besedilu: VLBI). Omrežja VLBI so odločilna in ključna tehnologija za vodilne in prihodnje raziskovalne infrastrukture na področju radioastronomije.

Korelator JIVE je temeljni element infrastrukture JIV-ERIC. To je bistvena centralna komponenta za oblikovanje raziskovalne infrastrukture VLBI. JIV-ERIC bo nadaljeval obstoječe sodelovanje z vsemi partnerji in strukturo EVN, še naprej izpolnjeval pogodbene obveznosti do njih ter to usklajeval s svojo nalogo. Izvajal bo korelacijo vseh projektov EVN. Poleg tega bo spodbujal in izvajal uporabo VLBI in drugih radioastronomskih tehnik –

JE BILO DOGOVORJENO med ustanovnimi članicami, da se JIV-ERIC ustanovi in izvaja v skladu z naslednjimi določbami.

POGLAVJE 1

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Ime, sedež in delovni jezik

1. Ustanovi se Konzorcij evropske raziskovalne infrastrukture, imenovan Skupni inštitut za interferometrijo na dolgih bazah, v nadaljnjem besedilu: JIV-ERIC.

2. JIV-ERIC je raziskovalna infrastruktura, dejavna v državah članicah JIV-ERIC ter v državah opazovalkah in drugih državah, v katerih je JIV-ERIC sklenil sporazume v skladu s členom 8(1) statuta.

3. JIV-ERIC ima pravno obliko Konzorcija evropske raziskovalne infrastrukture (ERIC), ki je ustanovljen v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 723/2009 in se imenuje „JIV-ERIC“.

4. Uradni sedež JIV-ERIC je v Dwingelooju na Nizozemskem.

5. Delovni jezik JIV-ERIC je angleščina.

Člen 2

Naloge in dejavnosti

1. JIV-ERIC spodbuja in izvaja uporabo VLBI in drugih radioastronomskih tehnik. Zlasti upravlja in razvija enoto za obdelovanje podatkov, ki se pogosto imenuje korelator, ter zagotavlja storitve znanstvenikom, ki uporabljajo prostore EVN. JIV-ERIC izvaja korelacijo vseh projektov EVN, ki jih odobri programski odbor EVN in razporedi razporejevalnik EVN ter so na skupinskem časovnem razporedu EVN označene za korelacijo pri JIV-ERIC.

2. JIV-ERIC spodbuja interferometrijo na dolgih bazah med teleskopi partnerjev EVN in drugih omrežij. Organizira in olajšuje zagotavljanje podpore za delovanje EVN in drugih omrežij ter za druge s tem povezane dejavnosti na področju radioastronomije, ki so potrebne za uresničitev njegovega cilja.

3. JIV-ERIC deluje na negospodarski podlagi. Za nadaljnje spodbujanje inovacij ter prenos znanja in tehnologije se lahko izvedejo omejene gospodarske dejavnosti, če ne ogrožajo temeljnih dejavnosti.

POGLAVJE 2

ČLANSTVO

Člen 3

Članstvo in zastopniki

1. Članice JIV-ERIC ali opazovalke brez glasovalnih pravic lahko postanejo naslednji subjekti:

(a)	države članice;

(b)	pridružene države;

(c)	tretje države, ki niso pridružene države;

(d)	medvladne organizacije.

2. Vsako članico ali opazovalko lahko zastopa en javni subjekt ali en zasebni subjekt, ki opravlja javne storitve; članica ali opazovalka ga izbere po lastni presoji in imenuje v skladu s svojimi pravili in postopki.

3. Sedanje članice in opazovalke JIV-ERIC ter njihovi zastopniki so navedeni v Prilogi 1. Prilogo 1 posodobi izvršilni direktor. Ustanovne članice so tiste, ki so bile članice v času predložitve vloge za ustanovitev ERIC.

Člen 4

Sprejem članic

1. Pogoji za sprejem novih članic so:

(a)	za sprejem novih članic je potrebna odobritev sveta;

(b)	vložnice predložijo pisno vlogo predsedniku sveta;

(c)	v vlogi je opisano, kako bo vložnica prispevala k ciljem in dejavnostim JIV-ERIC, izpolnjevala svoje obveznosti ter imenovala in pooblastila zakonito upravičeni subjekt za zastopnika.

2. Začetno obdobje članstva traja pet let.

Člen 5

Izstop članice, prenehanje članstva

1. V prvih petih letih od ustanovitve JIV-ERIC ne izstopi nobena članica, razen če je bilo njeno članstvo sprejeto za določeno krajše obdobje. Po prvih petih letih od ustanovitve JIV-ERIC lahko članica izstopi na koncu proračunskega leta na podlagi prošnje, ki jo predloži najmanj 12 mesecev pred izstopom.

2. Članica lahko izstopi, če svet sprejme odločitev o povišanju letnega prispevka, kot je določen v Prilogi 2. Članica, ki želi izstopiti, lahko ne glede na člen 5(1) izstopi v šestih mesecih od datuma, ko svet sprejme predlog za povišanje prispevka.

3. Izstop začne veljati ob koncu proračunskega leta pod pogojem, da je članica, ki izstopa, izpolnila svoje obveznosti.

4. Svet ima pooblastilo za prekinitev članstva članice, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)	članica resno krši eno ali več svojih obveznosti iz tega statuta;

(b)	članica ne odpravi tovrstne kršitve v šestih mesecih od datuma, ko je o njej obveščena.

Članici se zagotovi možnost, da izpodbija odločitev o prenehanju in predstavi svoje mnenje svetu.

POGLAVJE 3

OPAZOVALKE IN SODELUJOČI RAZISKOVALNI INŠTITUTI

Člen 6

Sprejem opazovalk

1. Države in medvladne organizacije, ki želijo prispevati k JIV-ERIC in nameravajo postati članice, lahko predložijo vlogo za status opazovalke.

2. Pogoji za sprejem opazovalk so:

(a)	opazovalke se sprejmejo za začetno obdobje treh let;

(b)	za sprejem opazovalk je potrebna odobritev sveta in

(c)	pisne vloge se predložijo predsedniku sveta, v njih pa je opisano, kako bo vložnica sodelovala pri uresničevanju ciljev in dejavnosti JIV-ERIC ter imenovala in pooblastila zakonito upravičeni subjekt za zastopnika.

3. Opazovalka lahko kadar koli predloži vlogo za članstvo.

Člen 7

Izstop opazovalke, prenehanje statusa opazovalke

1. Začetno obdobje statusa opazovalke traja tri leta.

2. Izstop opazovalke začne veljati ob koncu proračunskega leta pod pogojem, da je opazovalka, ki izstopa, izpolnila svoje obveznosti.

3. Svet ima pooblastilo za prekinitev statusa opazovalke, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)	opazovalka resno krši eno ali več svojih obveznosti iz tega statuta in

(b)	opazovalka ne odpravi tovrstne kršitve v šestih mesecih od datuma, ko je o njej obveščena.

Opazovalki se zagotovi možnost, da izpodbija odločitev o prenehanju in predstavi svoje mnenje svetu.

Člen 8

Sodelovanje raziskovalnih inštitutov pri JIV-ERIC

1. JIV-ERIC lahko sklene sporazum o sodelovanju z raziskovalnimi inštituti, ki upravljajo element VLBI ali zastopajo nacionalni interes pri sodelovanju VLBI ter niso v državi, ki je članica ali opazovalka. V sporazumu o sodelovanju se določijo pogoji, pod katerimi se lahko nacionalni raziskovalni inštituti pridružijo infrastrukturi JIV-ERIC ter zavežejo nalogam in dejavnostim iz člena 2.

2. Sporazum o sodelovanju vključuje dogovorjeni prispevek, pravico do prispevanja podatkov za obdelavo v centralnih prostorih in napravah JIV-ERIC ter pravico do udeleževanja sej sveta, pravico do prejemanja dnevnega reda in priloženih dokumentov ter do izražanja mnenja o operativnih dejavnostih JIV-ERIC na sejah sveta.

3. Sporazum o sodelovanju sklene izvršilni direktor JIV-ERIC.

4. Kot vodilno načelo za poravnavo zneska letnega prispevka raziskovalnih inštitutov se upoštevajo enaka načela, kot so opisana v Prilogi 2. Pri tem se zlasti upošteva letno operativno prizadevanje za lokalni element, ki sodeluje v infrastrukturi VLBI.

POGLAVJE 4

PRAVICE IN OBVEZNOSTI

Člen 9

Pravice in obveznosti članic

1. Pravice članic vključujejo:

(a)	udeležbo in glasovanje na sejah sveta;

(b)	sodelovanje pri razvoju dolgoročnih strategij in politik ter pri postopkih odločanja v zvezi z JIV-ERIC.

Dodatne ugodnosti članic vključujejo:

(c)	omogočanje, da raziskovalne skupnosti članic sodelujejo na dogodkih JIV-ERIC, kot so poletne šole, delavnice, konference in tečaji usposabljanja, po ugodnejših cenah, če je prostor na voljo;

(d)	omogočanje dostopa raziskovalnim skupnostim članic do podpore JIV-ERIC pri razvoju ustreznih sistemov, postopkov in storitev;

(e)	pravico, da prispevajo podatke za obdelavo v centralnih prostorih JIV-ERIC ter prejemajo podporo JIV-ERIC.

2. Vsaka članica imenuje dva zastopnika, od katerih ima vsaj eden znanstveno strokovno znanje in zastopa raziskovalne inštitute, ki JIV-ERIC zagotavljajo vire.

3. Vsaka članica:

(a)	plačuje prispevke, ki jih določi svet in so opisani v Prilogi 2;

(b)	enemu od svojih zastopnikov zagotovi polno pooblastilo za glasovanje o vseh temah, o katerih se razpravlja na sejah sveta;

(c)	lahko imenuje ali pooblasti lokalni inštitut ali konzorcij infrastrukture za izpolnjevanje njenih obveznosti, določenih v tem statutu.

4. Poleg dogovorjenega zneska, kot je naveden v členu 9(3)(a), lahko članice zagotovijo druge prispevke, in sicer posamezno ali v sodelovanju z drugimi članicami, opazovalkami ali tretjimi osebami. Takšne prispevke, v denarju ali naravi, odobri svet.

Člen 10

Pravice in obveznosti opazovalk

1. Pravice opazovalk vključujejo:

(a)	pravico do udeležbe na seji sveta brez glasovalne pravice;

(b)	pravico do izražanja mnenja o dnevnem redu sej sveta;

(c)	pravico do prejemanja dnevnega reda, vključno s priloženimi dokumenti;

(d)	pravico, da ustrezna znanstvena in tehnična skupnost sodeluje na dogodkih JIV-ERIC.

2. Vsaka opazovalka:

(a)	imenuje dva zastopnika, od katerih vsaj eden zastopa nacionalne inštitute, ki JIV-ERIC zagotavljajo vire;

(b)	določi dejavnosti v okviru svojega sodelovanja pri uresničevanju ciljev JIV-ERIC, kot so navedeni v členu 2;

(c)	predloži letno poročilo svetu, ki oceni njeno sodelovanje pri uresničevanju ciljev JIV-ERIC;

(d)	lahko pooblasti svojega zastopnika za izpolnjevanje obveznosti iz člena 10(2)(b).

3. Poleg dogovorjenega sodelovanja pri uresničevanju ciljev JIV-ERIC, kot je navedeno v členu 10(2)(b), lahko opazovalke zagotovijo druge prispevke, in sicer posamezno ali v sodelovanju z drugimi članicami, opazovalkami ali tretjimi osebami. Takšne prispevke, v denarju ali naravi, odobri svet.

POGLAVJE 5

UPRAVLJANJE

Člen 11

Upravljanje in vodenje

Strukturo upravljanja JIV-ERIC sestavljata naslednja organa:

(a)

svet;

(b)	izvršilni direktor.

Člen 12

Svet

1. Svet je organ upravljanja JIV-ERIC, sestavljajo pa ga zastopniki članic in opazovalk JIV-ERIC. Vsaka članica ima en glas. Vsaka članica imenuje enega zastopnika, ki ima glasovalno pravico. Vsako delegacijo članic in opazovalk lahko sestavljata največ dve osebi, od katerih ima vsaj ena ustrezno znanstveno strokovno znanje za JIV-ERIC (kot je navedeno v členih 9(2) in 10(2)). Gostiteljski inštitut je zastopan v delegaciji gostiteljske članice.

2. Svet objavi stalne razpise za organe ali zastopnike EVN in sodelujočih raziskovalnih inštitutov (kot so navedeni v členu 8(1)) ter kadar odloči, da je to ustrezno.

3. Svet sprejme poslovnik v razumno izvedljivem roku po ustanovitvi JIV-ERIC, vključno s poslovniki, kot so navedeni v členih 23(1), 25(1) in 26(1).

4. Svet se sestane najmanj enkrat na leto ter je odgovoren za splošno vodenje in nadzor JIV-ERIC v skladu z določbami tega statuta.

5. Svet si prizadeva za znanstveno odličnost infrastrukture VLBI ter skladnost, povezanost in stalnost storitev ustreznih raziskovalnih inštitutov, ki JIV-ERIC zagotavljajo vire.

6. Svet je pooblaščen najmanj za to, da:

(a)	odloča o strategijah razvoja JIV-ERIC;

(b)	sprejema letni delovni program, kot ga predlaga izvršilni direktor ter ki vključuje letni proračun skupaj z odobrenimi proračunskimi sredstvi za usklajevalni in podporni urad JIV-ERIC in skupne storitve ter okvirni opis dolgoročnejše strategije;

(c)	najmanj vsakih pet let odloča o prispevku članic in opazovalk v skladu z načeli za izračun, kot so določena v Prilogi 2;

(d)	sprejme letno poročilo JIV-ERIC in odobri revidirane finančne računovodske izkaze;

(e)	odloča o vključitvi nove članice ali opazovalke;

(f)	odloča o prenehanju članstva ali statusa opazovalke;

(g)	odloča o predlogih sprememb statuta;

(h)	imenuje, začasno odstavi in razreši izvršilnega direktorja;

(i)	ustanovi pomožne organe;

(j)	opiše mandat in posebne dejavnosti izvršilnega direktorja ter zanj zagotovi smernice v zvezi s sklepanjem sporazuma o sodelovanju, kot je navedeno v členu 8(3).

7. Sejo sveta skliče predsednik z obvestilom najmanj štiri tedne pred sejo, dnevni red pa se razpošlje najmanj štirinajst dni pred sejo. Članice imajo pravico predlagati zadeve za uvrstitev na dnevni red največ pet dni pred sejo. Sejo sveta lahko zahteva najmanj polovica članic.

8. Svet izvoli predsednika s tričetrtinsko večino glasov. Predsednik se izvoli za mandat dveh let z možnostjo enega ponovnega mandata.

9. Svet izvoli podpredsednika s tričetrtinsko večino glasov. Podpredsednik nadomešča predsednika v njegovi odsotnosti in v primeru navzkrižja interesov. Podpredsednik se izvoli za mandat dveh let z možnostjo enega ponovnega mandata.

Člen 13

Odločanje sveta

1. Posvetovanje in odločanje sveta ni veljavno brez dvotretjinske sklepčnosti članic, zastopanih in prisotnih na seji.

2. Svet si po najboljših močeh prizadeva za soglasje pri vseh odločitvah.

3. Če soglasja ni mogoče doseči, za sprejetje odločitve zadostuje navadna večina oddanih glasov, razen pri odločitvah, kot so navedene v členih 12(8), 12(9), 13(4) in 13(5).

4. Najmanj dvotretjinska večina oddanih glasov je potrebna za odločitve o:

(a)	sprejetju ali spremembi strategij razvoja JIV-ERIC;

(b)	prenehanju članstva ali statusa opazovalke;

(c)	imenovanju, začasni odstavitvi ali razrešitvi izvršilnega direktorja;

(d)	ustanovitvi pomožnih organov;

(e)	sprejetju ali spremembi poslovnika;

(f)	sprejetju in spremembi letnega delovnega programa in letnega proračuna.

5. Soglasje vseh prisotnih članic JIV-ERIC je potrebno za odločitve o:

(a)	predložitvi predloga spremembe statuta Komisiji;

(b)	sprejetju in spremembi načel za izračun prispevka, kot so navedena v Prilogi 2;

(c)	prispevkih, ki jih plačajo članice in opazovalke;

(d)	prenehanju delovanja JIV-ERIC.

6. Odločitve iz členov 13(4) in 13(5) se lahko sprejmejo le, če so vse članice obveščene o predlaganih odločitvah najmanj dva tedna pred sejo. Spremembe statuta in Priloge 2, kot so navedene v členu 13(5)(a) in (b), se lahko sprejmejo le, če so vse članice obveščene o točnem besedilu spremembe najmanj dva meseca pred sejo.

7. Vsaka sprememba statuta se izvede v skladu z določbami iz člena 11 Uredbe (ES) št. 723/2009.

Člen 14

Izvršilni direktor

1. Svet imenuje izvršilnega direktorja JIV-ERIC za petletni mandat z možnostjo ponovnega mandata. Izvršilni direktor JIV-ERIC je zadolžen za znanstveni razvoj JIV-ERIC. Odgovoren je za izvajanje odločitev sveta in vsakodnevno vodenje vseh operativnih dejavnosti JIV-ERIC, vključno z dejavnostmi usklajevalnega in podpornega urada ter razvojem korelatorja.

2. Izvršilni direktor je pravni zastopnik JIV-ERIC.

3. Izvršilni direktor pripravi letni delovni program, kot je naveden v členu 12(6)(b), ter ga predloži v sprejetje svetu.

4. Ko svet sprejme letni delovni program, je izvršilni direktor zadolžen za izvedbo letnega delovnega programa, kot je naveden v členu 12(6)(b).

5. Izvršilni direktor lahko ustanovi odbore, ki mu pomagajo pri izvajanju dejavnosti JIV-ERIC.

Člen 15

Usklajevalni in podporni urad JIV-ERIC

Usklajevalni in podporni urad JIV-ERIC je urad za centralno vodenje vsakodnevnih dejavnosti JIV-ERIC. Zagotavlja podporo vsakodnevnemu vodenju JIV-ERIC, vključno s pomočjo svetu. Ustanovi in vodi ga izvršilni direktor.

POGLAVJE 6

FINANCIRANJE IN POROČANJE EVROPSKI KOMISIJI

Člen 16

Proračunska načela in računovodski izkazi

1. Finančna sredstva JIV-ERIC se lahko porabljajo izključno za namene iz tega statuta.

2. JIV-ERIC upravlja svoja sredstva v skladu z davčnimi predpisi. Za uresničitev svojih ciljev lahko pridobi, uporabi in upravlja finančna sredstva tretjih oseb.

3. Proračunsko leto JIV-ERIC se začne vsako leto 1. januarja in konča 31. decembra.

4. Vse postavke prihodkov in odhodkov JIV-ERIC se vključijo v načrte, ki se pripravijo za vsako proračunsko leto, in prikažejo v letnem proračunu. Letni proračun je v skladu s splošno sprejetimi načeli preglednosti.

5. Računovodskim izkazom JIV-ERIC je priloženo revidirano poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju v proračunskem letu.

6. JIV-ERIC izpolnjuje zahteve prava, ki se uporablja na področju priprave, evidentiranja, revizije in objave računovodskih izkazov.

7. JIV-ERIC zagotovi, da se odobrena proračunska sredstva porabljajo v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja.

8. JIV-ERIC ločeno vodi stroške in prihodke svojih gospodarskih dejavnosti.

9. Usklajevalni in podporni urad JIV-ERIC je odgovoren za vodenje točne evidence vseh prejemkov in izplačil.

Člen 17

Poročanje

1. JIV-ERIC pripravi poročilo o letnih dejavnostih, ki zlasti vsebuje znanstvene, operativne in finančne vidike njegovih dejavnosti. Poročilo odobri svet ter ga predloži Komisiji in ustreznim javnim organom v šestih mesecih po koncu zadevnega proračunskega leta. To poročilo je dostopno javnosti.

2. JIV-ERIC obvesti Evropsko komisijo o vseh okoliščinah, ki lahko resno ogrozijo izvajanje nalog JIV-ERIC ali ovirajo JIV-ERIC pri izpolnjevanju zahtev iz Uredbe (ES) št. 723/2009.

Člen 18

Odgovornost

1. JIV-ERIC je odgovoren za svoje dolgove.

2. Finančna odgovornost članic za dolgove JIV-ERIC je omejena na letni prispevek vsake posamezne članice, kot je naveden v Prilogi 2.

3. JIV-ERIC zagotovi ustrezna zavarovanja za tveganja, ki so značilna za gradnjo in delovanje JIV-ERIC.

POGLAVJE 7

POLITIKE

Člen 19

Sporazumi o sodelovanju s tretjimi osebami

JIV-ERIC lahko sklene sporazum o sodelovanju s tretjimi osebami, na primer raziskovalnimi inštituti iz držav, ki niso članice ali opazovalke JIV-ERIC, kadar meni, da bi bilo to koristno.

Člen 20

Politike dostopa za uporabnike

1. JIV-ERIC si prizadeva zagotoviti odprt dostop do infrastrukture v mejah in pod pogoji zadevnih politik dostopa.

2. V skladu z dovoljenjem ponudnikov vsebin in na podlagi preveritve pristnosti, ki jo odobri JIV-ERIC, so podatki, orodja in storitve, ki jih zagotavlja JIV-ERIC, dostopni znanstveni skupnosti.

3. JIV-ERIC zagotovi, da se uporabniki strinjajo s pogoji, ki urejajo dostop, in da so na voljo primerni varnostni ukrepi za notranje shranjevanje in obravnavo raziskovalnih podatkov.

4. JIV-ERIC zagotovi natančno opredeljene ukrepe za preiskavo domnevnih kršitev varstva in razkritij zaupnosti raziskovalnih podatkov.

Člen 21

Politika znanstvenega ocenjevanja

1. JIV-ERIC pri olajševanju znanstvenega raziskovanja upošteva načela preglednosti in podpira kulturo „dobrih praks“, kot je dogovorjeno in določeno s sodelovanjem z EVN.

2. Dostop do raziskovalnih prostorov in naprav ter časa za opazovanje in uporabo korelatorja JIV-ERIC temelji na znanstveni odličnosti in tehnični izvedljivosti projektnih predlogov, o čemer se presoja na podlagi strokovnih ocen, ki jih pripravijo neodvisni strokovnjaki v skladu z ustaljenimi merili in praksami EVN. Pri dostopu do časa za uporabo korelatorja se upoštevata dodelitev in razporeditev časa za opazovanje.

Člen 22

Politika razširjanja

1. JIV-ERIC sprejme vse ustrezne ukrepe za promocijo infrastrukture in njene uporabe pri raziskavah in izobraževanju.

2. JIV-ERIC spodbuja svoje uporabnike k zagotavljanju javne dostopnosti njihovih raziskovalnih rezultatov ter objavljanju rezultatov v okviru JIV-ERIC.

3. JIV-ERIC določi politiko razširjanja.

Člen 23

Politika na področju pravic intelektualne lastnine

1. Načelo lastništva se priznava v zvezi s pravicami intelektualne lastnine, ki so potrebne in nastanejo zaradi raziskav in razvoja korelatorja JIV-ERIC, vendar si lahko lastništvo delijo vsi dejavni udeleženci, ki prispevajo k raziskavam za razvoj korelatorja JIV-ERIC. Znotraj JIV-ERIC se sprejme celostni pristop smernic in pogodb o intelektualni lastnini v zvezi s pravicami nacionalnih raziskovalnih inštitutov, ki namenijo infrastrukturo JIV-ERIC, glede prenosa tehnologije in delitve pravic intelektualne lastnine; izvršilni direktor svetu predlaga poslovnik, ki to opredeljuje.

2. JIV-ERIC pripravi smernice (na primer na spletnem mestu) za raziskovalce, s katerimi zagotovi, da raziskovalne dejavnosti, ki se izvajajo z uporabo materiala, dostopnega prek JIV-ERIC, potekajo v okviru, ki priznava lastninske pravice lastnikov podatkov.

Člen 24

Politika zaposlovanja, vključno z enakimi možnostmi

JIV-ERIC je delodajalec, ki upošteva načela enakih možnosti, in izbere najboljšega kandidata ne glede na ozadje, državljanstvo, vero ali spol. Pogodbe o zaposlitvi upoštevajo nacionalno pravo države, v kateri se zaposli osebje.

Člen 25

Politika javnih naročil in davčna oprostitev

1. JIV-ERIC obravnava kandidate in ponudnike za javna naročila enako in nediskriminatorno ne glede na to, ali imajo sedež v Evropski uniji ali ne. Politika javnih naročil JIV-ERIC upošteva načela preglednosti, nediskriminacije in konkurence. Svet sprejme poslovnik, v katerem so določene vse potrebne podrobnosti o natančnih postopkih in merilih javnega naročanja.

2. Izvršilni direktor je odgovoren za javna naročila JIV-ERIC. Razpisi se objavijo na spletnem mestu JIV-ERIC ter na ozemljih članic in opazovalk. Odločitev o dodelitvi javnega naročila se objavi na spletnem mestu JIV-ERIC in vsebuje utemeljitev.

3. Javna naročila v zvezi z dejavnostmi JIV-ERIC, ki jih izvajajo posamezne članice in opazovalke, se izvedejo tako, da se zagotovi ustrezno upoštevanje potreb, tehničnih zahtev in specifikacij JIV-ERIC, ki jih izdajo ustrezni organi, ter da se upoštevajo veljavni nacionalni predpisi.

4. Davčne oprostitve na podlagi člena 143(1)(g) in člena 151(1)(b) Direktive Sveta 2006/112/ES (1) ter v skladu s členoma 50 in 51 Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 282/2011 (2) so omejene na davke na dodano vrednost za blago in storitve, ki so namenjeni za uradno uporabo v JIV-ERIC, presegajo vrednost 225 EUR ter jih v celoti plača in naroči JIV-ERIC. Javna naročila posameznih članic do teh oprostitev niso upravičena. Brez poseganja v člen 25(5) in (6) se dodatne omejitve ne uporabljajo.

5. Davčne oprostitve se uporabljajo za negospodarske dejavnosti, ne pa za gospodarske.

6. Oprostitve plačila DDV se uporabljajo za blago in storitve za znanstvene, tehnične in upravne dejavnosti, ki jih JIV-ERIC opravlja v skladu s svojimi glavnimi nalogami. To vključuje tudi stroške za konference, delavnice in seje, ki so neposredno povezane z uradnimi dejavnostmi JIV-ERIC, ne vključuje pa potnih stroškov in stroškov nastanitve.

Člen 26

Podatkovna politika

1. Na splošno imajo prednost javni viri in načela prostega dostopa.

Izvršilni direktor predlaga svetu v odobritev poslovnik za podatkovno politiko v zvezi z uporabniki infrastrukture JIV-ERIC v skladu s politikami EVN.

2. JIV-ERIC zagotovi javno dostopnost vseh orodij in ustrezno dokumentacijo.

POGLAVJE 8

DOLOČBE O TRAJANJU, PRENEHANJU, SPORIH IN USTANOVITVI

Člen 27

Trajanje

JIV-ERIC se ustanovi za nedoločen čas.

Člen 28

Prenehanje

1. JIV-ERIC preneha na podlagi odločitve sveta v skladu s členom 13(5)(d).

2. JIV-ERIC takoj, v vsakem primeru pa najpozneje v desetih koledarskih dneh po sprejetju odločitve o prenehanju JIV-ERIC o odločitvi obvesti Evropsko komisijo.

3. Sredstva, ki ostanejo po plačilu dolgov JIV-ERIC, se porazdelijo med članice v sorazmerju s seštevkom njihovih letnih prispevkov za JIV-ERIC, kot so navedeni v Prilogi 2.

4. JIV-ERIC takoj po koncu postopka prenehanja, v vsakem primeru pa v desetih dneh po navedenem koncu, o tem obvesti Komisijo.

5. JIV-ERIC preneha obstajati z dnem, ko Evropska komisija objavi ustrezno obvestilo v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 29

Pravo, ki se uporablja

Delovanje JIV-ERIC urejajo, po vrstnem redu:

a)	pravo Unije, zlasti Uredba (ES) št. 723/2009;

b)	pravo Nizozemske, če pravo EU zadeve ne ureja ali jo ureja le delno;

c)	ta statut;

d)	poslovnik.

Člen 30

Spori

1. Za spor med članicami v zvezi z JIV-ERIC ali med članicami in JIV-ERIC ter za kakršen koli spor, v katerem je udeležena Unija, je pristojno Sodišče Evropske unije.

2. Za spore med JIV-ERIC in tretjimi osebami se uporablja zakonodaja Unije o sodni pristojnosti. V primerih, ki niso zajeti v zakonodaji EU, pristojno sodišče za reševanje takšnih sporov določi pravo Nizozemske.

Člen 31

Dostopnost statuta

1. Veljavna različica statuta je ob vsakem času javno dostopna na spletnem mestu in uradnem sedežu JIV-ERIC.

2. Ta statut se šteje za verodostojnega v vseh uradnih jezikovnih različicah članic, ki so navedene v Prilogi 1. Prav tako se šteje za verodostojnega v uradnih jezikovnih različicah držav članic EU, ki niso navedene v Prilogi 1. Nobena jezikovna različica nima prednosti.

3. Prevod izvirne različice statuta in sprememb, ki so objavljene v Uradnem listu, je v pristojnosti Evropske komisije. Če prevodov ne zagotovi Evropska komisija, jih zagotovi usklajevalni in podporni urad JIV-ERIC.

Člen 32

Določbe o ustanovitvi in prehodne določbe

1. Ustanovitveno sejo sveta skliče država gostiteljica čim prej, vendar najpozneje v 45 koledarskih dneh po začetku veljavnosti sklepa Komisije o ustanovitvi JIV-ERIC.

2. Država gostiteljica obvesti ustanovitvene članice o vsakem posebnem nujnem pravnem ukrepu, ki ga je treba sprejeti v imenu JIV-ERIC pred ustanovitveno sejo. Če ustanovitvena članica temu ne ugovarja v petih delovnih dneh po obvestilu, pravni ukrep izvede oseba, ki jo ustrezno pooblasti država gostiteljica.

3. Do ustanovitve JIV-ERIC imata sedanji odbor JIVE in direktor JIVE še naprej vlogo pravnega zastopnika nizozemske fundacije. Odbor JIVE in svet JIV-ERIC pooblastita izvršilnega direktorja JIV-ERIC, da določi potek delovanja med fazo prehoda JIVE iz nizozemske fundacije v JIV-ERIC.

PRILOGA 1

SEZNAM ČLANIC IN OPAZOVALK TER SUBJEKTOV, KI JIH ZASTOPAJO

ČLANICE

Država ali medvladna organizacija	Subjekt, ki jo zastopa (tj. ministrstvo, raziskovalni svet)
Francoska republika	Nacionalni center za znanstvene raziskave (CNRS)
Kraljevina Nizozemska	Nederlandse Organisatie voor Wetenschappelijk Onderzoek (NWO)
Kraljevina Švedska	Švedski raziskovalni svet (VR)
Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska	Svet znanstvenih in tehnoloških centrov (STFC)

OPAZOVALKE

Država ali medvladna organizacija	Subjekt, ki jo zastopa (tj. ministrstvo, raziskovalni svet)

PRILOGA 2

PRISPEVKI

Svet JIV-ERIC uporablja naslednja vodilna načela za določitev prispevkov za JIV-ERIC, ki se določijo najmanj vsakih 5 let:

1.	Članarina: Po upoštevanju pavšalnega pristopnega prispevka se članarina določi v sorazmerju s stroški lokalnih dejavnosti. Tako članice brez teleskopa prispevajo le minimalni znesek, plačilo drugih članic pa je v sorazmerju s stroški njihovih lokalnih dejavnosti.

2.	Gostiteljska premija: Dogovorjeno je, da bi morala biti država gostiteljica pripravljena plačati znaten prispevek za JIV-ERIC kot gostiteljsko premijo, ki ne presega polovice skupnega osnovnega proračuna JIVE.

Dogovorjeni prispevki za obdobje 2015–2019

Članice JIV-ERIC so se [… datum …] dogovorile o prispevkih v tabeli v nadaljevanju.

(v EUR)
	2015	2016	2017	2018	2019
Nizozemska	970 000	970 000	970 000	970 000	970 000
Združeno kraljestvo	200 000	200 000	200 000	200 000	200 000
Švedska	110 000	110 000	110 000	110 000	110 000
Francija	50 000	50 000	50 000	50 000	50 000
Italija	210 000	210 000	210 000	210 000	210 000
Španija	140 000	140 000	140 000	140 000	140 000
Južna Afrika	65 000	65 000	65 000	65 000	65 000

Opozoriti je treba, da se Italija, Španija in Južna Afrika pripravljajo na članstvo in da so njihovi prispevki navedeni poševno zaradi popolnosti.

(1) Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, 11.12.2006, str. 1).

(2) Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 282/2011 z dne 15. marca 2011 o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 77, 23.3.2011, str. 1).

18.12.2014

Uradni list Evropske unije

L 363/170

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE

z dne 16. decembra 2014

o določitvi odstopanja od nekaterih določb Direktive Sveta 2000/29/ES glede jesenovih (Fraxinus L.) lesa in lubja s poreklom iz Kanade in Združenih držav Amerike

(notificirano pod dokumentarno številko C(2014) 9469)

(2014/924/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (1) ter zlasti prve alineje člena 15(1) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 5(1) Direktive 2000/29/ES v povezavi s točkami 2.3, 2.4 in 2.5 oddelka I dela A Priloge IV k Direktivi države članice prepovedo vnos v Unijo jesenovih (Fraxinus L.) lesa in lubja s poreklom iz Kanade in Združenih državah Amerike, razen če izpolnjujeta posebne zahteve iz drugega stolpca v navedenih točkah. Navedene točke so bile nazadnje spremenjene z Izvedbeno direktivo Komisije 2014/78/EU (2).

(2)	Z dopisoma z dne 20. avgusta 2014 in 9. septembra 2014 je Kanada zaprosila za odložitev uporabe točk iz uvodne izjave (1) za prilagoditev svojih sistemov certificiranja izvoza na navedene zahteve.

(3)	Z dopisom z dne 2. septembra 2014 so Združene države Amerike zaprosile za odložitev uporabe točk iz uvodne izjave (1) za prilagoditev svojih sistemov certificiranja izvoza na navedene zahteve.

(4)	Kanada in Združene države Amerike so v preteklosti vedno izpolnjevale pogoje za jesenova (Fraxinus L.) les in lubje.

(5)

Državam članicam je primerno dovoliti, da začasno odstopajo od točk 2.3, 2.4 in 2.5 oddelka I dela A Priloge IV k Direktivi 2000/29/ES glede vnosa v Unijo jesenovih (Fraxinus L.) lesa in lubja s poreklom iz Kanade in Združenih držav Amerike. Za navedeno odstopanje bi morali veljati pogoji, ki zagotavljajo sprejemljivo raven zadevnega fitosanitarnega tveganja.

(6)	Države članice bi morale nemudoma obvestiti Komisijo in druge države članice o vsaki pošiljki, ki ne izpolnjuje pogojev tega sklepa, da se zagotovi učinkovit pregled stanja in ukrepov, kot je ustrezno, na ravni Unije.

(7)	Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Dovoljenje za odobritev odstopanja

1. Z odstopanjem od člena 5(1) Direktive 2000/29/ES v povezavi s točkami 2.3, 2.4 in 2.5 oddelka I dela A Priloge IV k navedeni direktivi države članice lahko odobrijo vnos na svoja ozemlja jesenovih (Fraxinus L.) lesa in izoliranega lubja s poreklom iz Kanade in Združenih državah Amerike, ki izpolnjujeta pogoje iz Priloge k temu sklepu.

2. Z odstopanjem od člena 5(1) Direktive 2000/29/ES v povezavi s točko 2.5 oddelka I dela A Priloge IV k navedeni direktivi države članice lahko odobrijo vnos na svoja ozemlja predmetov iz jesenovega (Fraxinus L.) lubja s poreklom iz Kanade in Združenih državah Amerike, ki izpolnjujejo pogoje iz točke (4) Priloge k temu sklepu.

Člen 2

Fitosanitarno spričevalo

Fitosanitarno spričevalo, kot je določeno v členu 13(1)(ii) Direktive 2000/29/ES, se izda bodisi v Kanadi bodisi v Združenih državah Amerike. Pod rubriko „Dopolnilna izjava“ vključuje naslednje elemente:

(a)	izjavo „V skladu z zahtevami EU iz Izvedbenega sklepa Komisije 2014/924/EU (*1)

(b)	kadar je ustrezno, navedbo izpolnjenega pogoja, kot je določeno v točki 1, 2 ali 3 Priloge;

(c)	kadar je ustrezno, ime nenapadenega območja v smislu točk 1, 2 ali 3 Priloge.

Člen 3

Uradno obvestilo o neskladnosti

Države članice uradno obvestijo Komisijo in druge države članice o vsaki pošiljki, ki ni v skladu s pogoji, določenimi v Prilogi.

Navedeno uradno obvestilo pošljejo najpozneje tri delovne dni po datumu zadržanja takšne pošiljke.

Člen 4

Datum prenehanja veljavnosti

Ta sklep preneha veljati 31. decembra 2015.

Člen 5

Naslovniki

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 16. decembra 2014

Za Komisijo

Vytenis ANDRIUKAITIS

Član Komisije

(1) UL L 169, 10.7.2000, str. 1.

(2) Izvedbena direktiva Komisije 2014/78/EU z dne 17. junija 2014 o spremembi prilog I, II, III, IV in V k Direktivi Sveta 2000/29/ES o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti, UL L 183, 24.6.2014, str. 23.

(*1) UL L 363, 18.12.2014, str. 170.“;

PRILOGA

POGOJI IZ ČLENA 1

Jesenova (Fraxinus L.) les in izolirano lubje iz člena 1(1) izpolnjujeta, kot je primerno, pogoje iz točke 1, 2 ali 3. Navedena les in lubje iz člena 1(1) ter drugi predmeti iz jesenovega (Fraxinus L.) lubja iz člena 1(2) izpolnjujejo točko 4.

Jesenov (Fraxinus L.) les, ne glede na to, ali je uvrščen pod oznako KN iz dela B Priloge V k Direktivi 2000/29/ES, vključno z lesom, ki ni ohranil svoje naravne okrogle površine, izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:

(a)	po poreklu je z območja, ki ga je nacionalna organizacija za varstvo rastlin v državi izvoza vzpostavila kot območje, nenapadeno z Agrilus planipennis Fairmaire, v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe, ali

(b)	je grobo obdelan (obtesan), tako da je okrogla površina popolnoma odstranjena.

Ta točka se ne uporablja za les v obliki:

(a)	sekancev, v celoti ali delno pridobljenih iz teh dreves;

(b)	lesene embalaže v obliki zabojev za pakiranje, škatel, gajb, bobnov in podobne embalaže, palet, zabojastih palet in drugih nakladalnih plošč, paletnih prirobnic, ki se dejansko uporabljajo pri prevozu predmetov vseh vrst;

(c)	lesa, ki se uporablja za zagozditev ali podporo nelesenega tovora.

Les v obliki sekancev, v celoti ali delno pridobljenih iz jesena (Fraxinus L.), ne glede na to, ali je uvrščen pod oznako KN iz dela B Priloge V k Direktivi 2000/29/ES, izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:

(a)	po poreklu je z območja, ki ga je nacionalna organizacija za varstvo rastlin v državi izvoza vzpostavila kot območje, nenapadeno z Agrilus planipennis Fairmaire, v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe, ali

(b)	obdelan je v kose, ki niso debeli in široki več kot 2,5 cm.

Izolirano jesenovo (Fraxinus L.) lubje izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:

(a)	po poreklu je z območja, ki ga je nacionalna organizacija za varstvo rastlin v državi izvoza vzpostavila kot območje, nenapadeno z Agrilus planipennis Fairmaire, v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe, ali

(b)	obdelano je v kose, ki niso debeli in široki več kot 2,5 cm.

Jesenov (Fraxinus L.) les, les v obliki sekancev, v celoti ali delno pridobljenih iz jesena (Fraxinus L.), in izolirano jesenovo (Fraxinus L.) lubje, kot so zajeti s točko (1), (2) ali (3), ter drugi predmeti iz jesenovega (Fraxinus L.) lubja, kot so navedeni v členu 1(2), so predmet vizualnih pregledov, vzorčenja in testiranja, kot je ustrezno glede na lastnosti navedenih rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, za zagotovitev, da so nenapadeni z Agrilus planipennis Fairmaire v skladu z mednarodnim standardom za fitosanitarne ukrepe št. 23 o smernicah za inšpekcijske preglede (1).

(1) ISPM 23. 2005. Smernice za inšpekcijske preglede. Rim, Mednarodna konvencija o varstvu rastlin (IPPC), FAO.

18.12.2014

Uradni list Evropske unije

L 363/173

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE

z dne 16. decembra 2014

o odobritvi nekaterih spremenjenih programov za izkoreninjenje, nadzor in spremljanje živalskih bolezni in zoonoz za leto 2014 in spremembi Izvedbenega sklepa 2013/722/EU glede finančnega prispevka Unije za nekatere programe, odobrene z navedenim sklepom

(notificirano pod dokumentarno številko C(2014) 9650)

(2014/925/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Odločbe Sveta 2009/470/ES z dne 25. maja 2009 o odhodkih na področju veterine (1) in zlasti člena 27(5) in (6) Odločbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 652/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o določbah za upravljanje odhodkov v zvezi s prehransko verigo, zdravjem in dobrobitjo živali ter v zvezi z zdravjem rastlin in rastlinskim razmnoževalnim materialom, spremembi direktiv Sveta 98/56/ES, 2000/29/ES in 2008/90/ES, uredb (ES) št. 178/2002, (ES) št. 882/2004 in (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta, Direktive 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi sklepov Sveta 66/399/EGS in 76/894/EGS ter Odločbe Sveta 2009/470/ES (2), in zlasti člena 45(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Drugi stavek člena 45(1) Uredbe (EU) št. 652/2014 določa, da se za programe, ki se izvajajo v letu 2014, še naprej uporabljajo ustrezne določbe člena 27 Odločbe 2009/470/ES. Odločba 2009/470/ES določa postopke, ki urejajo finančni prispevek Unije za programe za izkoreninjenje, nadzor in spremljanje živalskih bolezni in zoonoz.

(2)

Odločba Komisije 2008/341/ES (3) določa, da morajo programi za izkoreninjenje, nadzor in spremljanje živalskih bolezni in zoonoz iz Priloge I k navedeni odločbi, ki jih države članice predložijo Komisiji, za odobritev v skladu s finančnim ukrepom Unije iz člena 27(1) Odločbe 2009/470/ES izpolnjevati vsaj merila iz Priloge k Odločbi 2008/341/ES.

(3)	Z Izvedbenim sklepom Komisije 2013/722/EU (4) so bili odobreni nekateri nacionalni programi za leto 2014 ter določena stopnja in najvišji znesek finančnega prispevka Unije za vsak program, ki so ga predložile države članice.

(4)

Izvedbeni sklep 2013/722/EU določa tudi ukrepe, ki so upravičeni do finančnega prispevka Unije. Vendar je Komisija pisno obvestila države članice, da bodo nekateri ukrepi upravičeni do financiranja le, če bodo dejavnosti pravilno izvedene. Tako je bilo v primeru programa za izkoreninjenje goveje tuberkuloze, odobrenega za Irsko, kjer se stroški tuberkulinskega kožnega testa niso šteli za upravičene, ker so bili rezultati iz prejšnjih let nezadovoljivi.

(5)	Po napredku pristojnih organov Irske pri izvajanju programa za izkoreninjenje goveje tuberkuloze, kot ga je potrdila delovna skupina strokovnjakov za tuberkulozo, je Unija odobrila finančni prispevek za tuberkulinski kožni test v skladu s prvotno predloženim programom.

(6)

Portugalska je predložila spremenjen program za izkoreninjenje in spremljanje bolezni modrikastega jezika. Madžarska je predložila spremenjen program za izkoreninjenje stekline. Danska je umaknila zahtevek za finančni prispevek Unije za leto 2014 za program spremljanja aviarne influence in program za spremljanje in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij. Poljska je predložila spremenjen program za izkoreninjenje stekline.

(7)	Komisija je navedene spremenjene programe ocenila z veterinarskega in finančnega vidika. Programi so skladni z ustrezno veterinarsko zakonodajo Unije in zlasti z merili iz Priloge k Odločbi 2008/341/ES. Zato bi jih bilo treba odobriti.

(8)

Poleg tega je Komisija ocenila vmesna tehnična in finančna poročila, ki so jih predložile države članice v skladu s členom 27(7) Odločbe 2009/470/ES, o odhodkih, ki so nastali zaradi navedenih programov. Rezultati navedene ocene kažejo, da nekatere države članice dodeljenih sredstev za leto 2014 ne bodo porabile v celoti, druge pa jih bodo porabile več.

(9)

Zato je treba finančni prispevek Unije za nekatere nacionalne programe prilagoditi. Da bi optimizirali uporabo namenskih kreditov, je primerno, da se sredstva iz nacionalnih programov, za katere se ne bodo porabila vsa dodeljena sredstva, dodelijo tistim, ki bodo predvidoma presegli dodeljena sredstva zaradi nepredvidenega zdravstvenega stanja živali v navedenih državah članicah. Prerazporeditev bi morala temeljiti na najnovejših podatkih o odhodkih, ki so jih zadevne države članice dejansko imele.

(10)	Navedena prerazporeditev zahteva številne spremembe nekaterih finančnih prispevkov Unije, ki so bili dodeljeni z Izvedbenim sklepom 2013/722/EU. Zaradi preglednosti je primerno opredeliti številne finančne prispevke Unije za odobrene programe za leto 2014, ki jih te spremembe zadevajo.

(11)

V skladu z mnenjem referenčnega laboratorija EU za brucelozo in tuberkulozo z dne 15. julija 2014 bi moral biti test verižne reakcije s polimerazo (PCR) pomemben naslednji korak pri bakterioloških testih. Zato bi ga bilo treba dodati na seznam upravičenih ukrepov v okviru programov za izkoreninjenje goveje bruceloze, goveje tuberkuloze in bruceloze ovc in koz.

(12)	Veterinarska zakonodaja Unije na področju bolezni modrikastega se uporablja le za domače živali. Zaradi preglednosti bi bilo treba pojasniti, da se nacionalni programi za izkoreninjenje in spremljanje bolezni modrikastega jezika uporabljajo le za domače živali.

(13)

Uporaba stroškov na enoto v okviru letnih in večletnih programov za izkoreninjenje, nadzor in spremljanje živalskih bolezni in zoonoz je bila odobrena s Sklepom Komisije C(2014) 1035 final (5). Stroški na enoto za vzorčenje temeljijo na urni postavki, času, ki je potreben za izvedbo vzorčenja, in dodatnih splošnih stroških v višini 7 %.

(14)

Iz podatkov, ki jih je predložila Irska, je razvidno, da navedena država članica ni imela celotnih stroškov vzorčenja z nekaterimi izvedenimi tuberkulinskimi testi. V tem primeru bi moral prispevek Unije temeljiti na dejanskih stroških, ki jih je imela država članica, pri čemer se uporablja določena stopnja sofinanciranja.

(15)	Pojasniti bi bilo treba tudi, da državam članicam ni treba vnaprej financirati tistega dela svojih programov, ki se izvaja v tretjih državah.

(16)	Izvedbeni sklep 2013/722/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(17)	Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Odobritev spremenjenega letnega programa za izkoreninjenje in spremljanje bolezni modrikastega jezika, ki ga je predložila Portugalska

Spremenjeni letni program za izkoreninjenje in spremljanje bolezni modrikastega jezika, ki ga je Portugalska predložila 12. septembra 2014, se s tem sklepom odobri za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2014.

Člen 2

Odobritev spremenjenega letnega programa za izkoreninjenje stekline, ki ga je predložila Madžarska

Spremenjeni letni program za izkoreninjenje stekline, ki ga je Madžarska predložila 23. aprila 2014, se s tem sklepom odobri za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2014.

Člen 3

Odobritev spremenjenega letnega programa za nadzor in klasične prašičje kuge, ki ga je predložila Latvija

Spremenjeni letni program za nadzor in spremljanje klasične prašičje kuge, ki ga je Latvija predložila 5. novembra 2014, se s tem sklepom odobri za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2014.

Člen 4

Odobritev spremenjenega letnega programa za izkoreninjenje stekline, ki ga je predložila Poljska

Spremenjeni letni program za izkoreninjenje stekline, ki ga je Poljska predložila 7. novembra 2014, se s tem sklepom odobri za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2014.

Člen 5

Spremembe Izvedbenega sklepa 2013/722/EU

Izvedbeni sklep 2013/722/EU se spremeni:

v členu 2(2) se točka (b)(iii) nadomesti z naslednjim:

„(iii)

bakteriološke teste/teste PCR do največ 10 EUR v povprečju na test;“

;

v členu 2(2) se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c)

ne presega naslednjih vrednosti:

(i)	5 100 000 EUR za Španijo;

(ii)	150 000 EUR za Hrvaško;

(iii)

2 715 000 EUR za Italijo;

(iv)	805 000 EUR za Portugalsko;

(v)	1 560 000 EUR za Združeno kraljestvo.“

;

3.	uvodni stavek 3(2) se nadomesti z naslednjim: „2. Finančni prispevek Unije državam članicam iz odstavka 1:“ ;

v členu 3(2) se točka (b)(i) nadomesti z naslednjim:

„(i)	bakterioloških testov/testov PCR do največ 10 EUR v povprečju na test;“

;

v členu 3(2) se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c)

ne presega naslednjih vrednosti:

(i)	12 700 000 EUR za Irsko;

(ii)	14 000 000 EUR za Španijo;

(iii)

330 000 EUR za Hrvaško;

(iv)	5 100 000 EUR za Italijo;

(v)	1 035 000 EUR za Portugalsko;

(vi)	31 000 000 EUR za Združeno kraljestvo.“

;

6.	člen 3(3) se nadomesti z naslednjim: „3. Z odstopanjem od člena 3(2), kadar država članica nima neposrednih stroškov s tuberkulinskim testiranjem, se finančni prispevek Unije omeji na 50 % dejanskih stroškov, ki jih ima država članica z nakupom tuberkulina.“ ;

v členu 4(2) se točka (b)(i) nadomesti z naslednjim:

„(i)	bakteriološke teste/teste PCR do največ 10 EUR v povprečju na test;“

;

v členu 4(2) se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c)

ne presega naslednjih vrednosti:

(i)	7 300 000 EUR za Španijo;

(ii)	385 000 EUR za Hrvaško;

(iii)

3 935 000 EUR za Italijo;

(iv)	160 000 EUR za Ciper;

(v)	1 125 000 EUR za Portugalsko.“

;

v členu 5 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:

„1. Programi za izkoreninjenje in spremljanje bolezni modrikastega jezika pri domačih živalih, ki so jih predložile Belgija, Bolgarija, Nemčija, Estonija, Grčija, Španija, Francija, Italija, Latvija, Litva, Malta, Avstrija, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovenija, Slovaška in Finska, se odobrijo za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2014.“

;

10.

v členu 5(2) se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c)

ne presega naslednjih vrednosti:

(i)	11 000 EUR za Belgijo;

(ii)	100 000 EUR za Bolgarijo;

(iii)

72 000 EUR za Nemčijo;

(iv)	3 000 EUR za Estonijo;

(v)	75 000 EUR za Grčijo;

(vi)	850 000 EUR za Španijo;

(vii)

170 000 EUR za Francijo;

(viii)

2 150 000 EUR za Italijo;

(ix)	6 000 EUR za Latvijo;

(x)	8 000 EUR za Litvo;

(xi)	5 000 EUR za Malto;

(xii)

5 000 EUR za Avstrijo;

(xiii)

25 000 EUR za Poljsko;

(xiv)

155 000 EUR za Portugalsko;

(xv)	115 000 EUR za Romunijo;

(xvi)

16 000 EUR za Slovenijo;

(xvii)

25 000 EUR za Slovaško;

(xviii)

5 000 EUR za Finsko.“

;

11.

v členu 6(8) se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c)

ne presega naslednjih vrednosti:

(i)	1 000 000 EUR za Belgijo;

(ii)	70 000 EUR za Bolgarijo;

(iii)

175 000 EUR za češki program iz odstavka 3;

(iv)	710 000 EUR za češki program iz odstavka 4;

(v)	320 000 EUR za Dansko;

(vi)	980 000 EUR za Nemčijo;

(vii)

10 000 EUR za Estonijo;

(viii)

25 000 EUR za Irsko;

(ix)	860 000 EUR za Grčijo;

(x)	1 390 000 EUR za Španijo;

(xi)	1 360 000 EUR za Francijo;

(xii)

205 000 EUR za Hrvaško;

(xiii)

1 700 000 EUR za Italijo;

(xiv)

95 000 EUR za Ciper;

(xv)	75 000 EUR za Latvijo;

(xvi)

10 000 EUR za Luksemburg;

(xvii)

1 940 000 EUR za Madžarsko;

(xviii)

20 000 EUR za Malto;

(xix)

2 880 000 EUR za Nizozemsko;

(xx)	1 190 000 EUR za Avstrijo;

(xxi)

20 000 EUR za poljski program iz odstavka 2;

(xxii)

3 180 000 EUR za poljski program iz odstavka 6;

(xxiii)

35 000 EUR za Portugalsko;

(xxiv)

250 000 EUR za Romunijo;

(xxv)

35 000 EUR za Slovenijo;

(xxvi)

2 500 000 EUR za Slovaško;

(xxvii)

150 000 EUR za Združeno kraljestvo.“

;

12.

v členu 7(2) se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c)

ne presega naslednjih vrednosti:

(i)	150 000 EUR za Bolgarijo;

(ii)	710 000 EUR za Nemčijo;

(iii)

35 000 EUR za Francijo;

(iv)	145 000 EUR za Hrvaško;

(v)	170 000 EUR za Latvijo;

(vi)	60 000 EUR za Madžarsko;

(vii)

835 000 EUR za Romunijo;

(viii)

485 000 EUR za Slovaško.“

;

13.	člen 7(3) se črta;

14.

v členu 8(2) se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c)	ne presega 815 000 EUR za Italijo.“

;

15.

v členu 9(4) se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c)

ne presega naslednjih vrednosti:

(i)	50 000 EUR za Belgijo;

(ii)	15 000 EUR za Bolgarijo;

(iii)

15 000 EUR za Češko;

(iv)	65 000 EUR za Nemčijo;

(v)	5 000 EUR za Estonijo;

(vi)	70 000 EUR za Irsko;

(vii)

15 000 EUR za Grčijo;

(viii)

65 000 EUR za Španijo;

(ix)	120 000 EUR za Francijo;

(x)	40 000 EUR za Hrvaško;

(xi)	1 115 000 EUR za Italijo;

(xii)

20 000 EUR za Ciper;

(xiii)

20 000 EUR za Latvijo;

(xiv)

10 000 EUR za Litvo;

(xv)	10 000 EUR za Luksemburg;

(xvi)

165 000 EUR za Madžarsko;

(xvii)

5 000 EUR za Malto;

(xviii)

160 000 EUR za Nizozemsko;

(xix)

25 000 EUR za Avstrijo;

(xx)	95 000 EUR za Poljsko;

(xxi)

25 000 EUR za Portugalsko;

(xxii)

165 000 EUR za Romunijo;

(xxiii)

45 000 EUR za Slovenijo;

(xxiv)

25 000 EUR za Slovaško;

(xxv)

40 000 EUR za Finsko;

(xxvi)

30 000 EUR za Švedsko;

(xxvii)

140 000 EUR za Združeno kraljestvo.“

;

16.

v členu 10(4) se točka (e) nadomesti z naslednjim:

„(e)

ne presega naslednjih vrednosti:

(i)	260 000 EUR za Belgijo;

(ii)	330 000 EUR za Bolgarijo;

(iii)

165 000 EUR za Češko;

(iv)	2 390 000 EUR za Nemčijo;

(v)	45 000 EUR za Estonijo;

(vi)	755 000 EUR za Irsko;

(vii)

1 355 000 EUR za Grčijo;

(viii)

1 525 000 EUR za Španijo;

(ix)	7 700 000 EUR za Francijo;

(x)	2 115 000 EUR za Italijo;

(xi)	300 000 EUR za Hrvaško;

(xii)

815 000 EUR za Ciper;

(xiii)

65 000 EUR za Latvijo;

(xiv)

75 000 EUR za Litvo;

(xv)	30 000 EUR za Luksemburg;

(xvi)

660 000 EUR za Madžarsko;

(xvii)

15 000 EUR za Malto;

(xviii)

465 000 EUR za Nizozemsko;

(xix)

175 000 EUR za Avstrijo;

(xx)	1 220 000 EUR za Poljsko;

(xxi)

475 000 EUR za Portugalsko;

(xxii)

1 060 000 EUR za Romunijo;

(xxiii)

115 000 EUR za Slovenijo;

(xxiv)

170 000 EUR za Slovaško;

(xxv)

100 000 EUR za Finsko;

(xxvi)

105 000 EUR za Švedsko;

(xxvii)

1 475 000 EUR za Združeno kraljestvo.“

;

17.

v členu 11(6) se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c)

ne presega naslednjih vrednosti:

(i)	1 665 000 EUR za Bolgarijo;

(ii)	1 300 000 EUR za Grčijo;

(iii)

460 000 EUR za Estonijo;

(iv)	140 000 EUR za Italijo;

(v)	1 400 000 EUR za Hrvaško;

(vi)	400 000 EUR za Latvijo;

(vii)

2 350 000 EUR za Litvo;

(viii)

1 970 000 EUR za Madžarsko;

(ix)	6 400 000 EUR za Poljsko;

(x)	3 000 000 EUR za Romunijo;

(xi)	810 000 EUR za Slovenijo;

(xii)

285 000 EUR za Slovaško;

(xiii)

250 000 EUR za Finsko.“

;

18.

v členu 11(7) se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c)

ne presega:

(i)	110 000 EUR za del estonskega programa, ki se izvaja v Ruski federaciji;

(ii)	400 000 EUR za del latvijskega programa, ki se izvaja v Belorusiji;

(iii)

1 110 000 EUR za del litovskega program, ki se izvaja v Belorusiji;

(iv)	1 500 000 EUR za del poljskega programa, ki se izvaja v Ukrajini;

(v)	95 000 EUR za del finskega programa, ki se izvaja v Ruski federaciji.“

;

19.

člen 13(2) se nadomesti z naslednjim:

„2. Do sofinanciranja s finančnim prispevkom Unije so upravičeni samo stroški, ki nastanejo pri izvajanju letnih ali večletnih programov iz členov 2 do 12 in se plačajo pred oddajo končnega poročila države članice, z izjemo stroškov, navedenih v členu 11(7).“

;

20.

v Prilogi I se razpredelnica v točki 3 nadomesti z naslednjim:

„3.

Tuberkulinsko testiranje (programi za govejo tuberkulozo):

(v EUR)
Država članica	Stroški na enoto
Hrvaška Portugalska	1,12
Španija	2,63
Irska Italija Združeno kraljestvo \|	4,36“

Člen 6

Naslovniki

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 16. decembra 2014

Za Komisijo

Vytenis ANDRIUKAITIS

Član Komisije

(1) UL L 155, 18.6.2009, str. 30.

(2) UL L 189, 27.6.2014, str. 1.

(3) Odločba Komisije 2008/341/ES z dne 25. aprila 2008 o določitvi meril Skupnosti za nacionalne programe za izkoreninjenje, nadzor in spremljanje nekaterih živalskih bolezni in zoonoz (UL L 115, 29.4.2008, str. 44.)

(4) Izvedbeni sklep Komisije 2013/722/EU z dne 29. novembra 2013 o odobritvi letnih in večletnih programov ter finančnega prispevka Unije za izkoreninjenje, nadzor in spremljanje nekaterih živalskih bolezni in zoonoz, ki so jih države članice predložile za leto 2014 (UL L 328, 7.12.2013, str. 101).

(5) Odločba Komisije C (2014) 1035 z dne 24. februarja 2014 o odobritvi uporabe stroškov na enoto v okviru letnih in večletnih programov za izkoreninjenje, nadzor in spremljanje živalskih bolezni in zoonoz.

18.12.2014

Uradni list Evropske unije

L 363/181

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE

z dne 17. decembra 2014

o ugotovitvi, da začasna opustitev preferencialnih carin, vzpostavljenih v okviru stabilizacijskega mehanizma za banane iz Trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kolumbijo in Perujem na drugi strani, za uvoz banan s poreklom iz Peruja za leto 2014 ni primerna

(2014/926/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 19/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2013 o izvajanju dvostranske zaščitne klavzule in stabilizacijskega mehanizma za banane iz Trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kolumbijo in Perujem na drugi strani (1) in zlasti člena 15 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Stabilizacijski mehanizem za banane je bil uveden s Trgovinskim sporazumom med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kolumbijo in Perujem na drugi strani, ki med pogodbenicami začasno velja v zvezi s Kolumbijo od 1. avgusta 2013 oziroma Perujem od 1. marca 2013.

(2)

Na podlagi tega mehanizma in člena 15(2) Uredbe (EU) št. 19/2013 potem, ko je presežen sprožitveni obseg uvoza svežih banan (tarifna oznaka 0803 90 10 kombinirane nomenklature Evropske unije) iz Kolumbije ali Peruja, Komisija sprejme izvedbeni akt, s katerim lahko začasno opusti preferencialno carino, ki se uporablja za uvoz banan iz Kolumbije ali Peruja, ali določi, da takšna opustitev ni primerna.

(3)	Komisija sprejme sklep v skladu s členom 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 4 Uredbe.

(4)	Novembra 2014 je bilo videti, da je uvoz svežih banan s poreklom iz Peruja v Unijo presegel mejno vrednost iz zgoraj navedenega trgovinskega sporazuma.

(5)	Komisija je zato v skladu s členom 15(3) Uredbe (EU) št. 19/2013 proučila učinek zadevnega uvoza na trg Evropske unije za banane, pri čemer je med drugim upoštevala učinek zadevnega uvoza na raven cen v Uniji, razvoj uvoza iz drugih virov ter celotno stabilnost trga Unije.

(6)	Uvoz svežih banan iz Peruja je v obdobju od januarja 2014 do septembra 2014 predstavljal samo 1,9 % celotnega uvoza svežih banan v Unijo (podatki Eurostata).

(7)	Uvoz svežih banan iz drugih običajnih držav uvoznic, zlasti Kolumbije, Kostarike in Paname, je bil močno pod mejnimi vrednostmi, ki so določene zanje s primerljivimi stabilizacijskimi mehanizmi, v zadnjih treh letih pa je sledil istim trendom in vrednostim na enoto.

(8)	Povprečna veleprodajna cena banan na trgu Unije oktobra 2014 (0,98 EUR/kg) se v primerjavi s povprečnimi cenami iz prejšnjih mesecev ni občutno spremenila.

(9)	Poleg tega nič ne kaže, da bi bila stabilnost trga Unije ogrožena zaradi uvoza svežih banan iz Peruja, ki presega sprožitveni obseg uvoza, ali da bi ta imel večji vpliv na proizvajalce Unije.

(10)	Nazadnje ne obstaja tveganje za resno poslabšanje ali resno poslabšanje za proizvajalce v najbolj oddaljenih regijah Unije.

(11)	Na podlagi zgornjega pregleda je Komisija sklenila, da začasna opustitev preferencialnih carin za uvoz svežih banan s poreklom iz Peruja ne bi bila primerna. Komisija bo še naprej pozorno spremljala uvoz banan iz Peruja –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Začasna opustitev preferencialnih carin za uvoz svežih banan iz tarifne oznake 0803 90 10 kombinirane nomenklature Evropske unije s poreklom iz Peruja za leto 2014 ni primerna.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 17. decembra 2014

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 17, 19.1.2013, str. 1.

18.12.2014

Uradni list Evropske unije

L 363/183

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE

z dne 17. decembra 2014

o spremembi Izvedbenega sklepa 2013/770/EU, da se „Izvajalska agencija za potrošnike, zdravje in hrano“ preoblikuje v „Izvajalsko agencijo za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano“

(2014/927/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti (1), in zlasti člena 3 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z Izvedbenim sklepom 2013/770/EU (2) je Komisija ustanovila Izvajalsko agencijo za potrošnike, zdravje in hrano (v nadaljnjem besedilu: Agencija) in jo zadolžila za upravljanje programov Unije na področju varstva potrošnikov in zdravja za obdobje 2014–2020 ter upravljanje ukrepov usposabljanja glede varnosti hrane, zajetih v Direktivi Sveta 2000/29/ES (3) in Uredbi (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (4). Agencija je dokazala svojo uspešnost in učinkovitost.

(2)	V svojem sporočilu z dne 29. junija 2011„Proračun za strategijo Evropa 2020“ (5) je Komisija predlagala, da se obstoječe izvajalske agencije še bolj izkoristijo za izvajanje programov Unije v naslednjem večletnem finančnem okviru.

(3)

Upravljanje ukrepov informiranja in promocije kmetijskih proizvodov na notranjem trgu in v tretjih državah v skladu z Uredbo (EU) št. 1144/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (6) vključuje izvajanje tehničnih projektov, pri katerih sprejemanje političnih odločitev ni potrebno, zahteva pa visoko raven tehničnega in finančnega strokovnega znanja in izkušenj ves čas trajanja projekta.

(4)

Analizo stroškov in koristi (cost-benefit analysis – CBA) (7), ki se izvaja v skladu s členom 3(1) Uredbe (ES) št. 58/2003, z namenom ocene stroškov in koristi prenosa delov programov porabe Unije za obdobje 2014–2020 na izvajalske agencije, je zajelo upravljanje nalog iz Uredbe (EU) št. 1144/2014. Analiza stroškov in koristi je bila prilagojena s strani Komisije, da se pridobi dodatni prihranek, in dopolnjena je bila z dodatnim zmanjšanjem števila zaposlenih na ravni Komisije za zagotovitev splošne proračunske nevtralnosti z izravnavo povečanja odhodkov za dodatne človeške vire v izvajalskih agencijah z znižanjem ustrezne ravni virov Komisije. Ta postopek je že vključeval vire, povezane s prenosom tega programa. Analiza stroškov in koristi je pokazala, da bi prenos odgovornosti za nekatere izvedbene naloge v zvezi z ukrepi informiranja in promocije kmetijskih proizvodov na Agencijo prinesel občutne kvalitativne in kvantitativne koristi v primerjavi s scenarijem internega izvajanja, po katerem bi vse navedene vidike interno izvajala Komisija. Navedene naloge so tematsko skladne s pristojnostmi in pooblastili Agencije. Agencija že ima znanja, spretnosti in zmogljivosti, ki so neposredno povezani z navedenimi nalogami. Glede na svojo sorazmerno majhnost je Agencija v ugodnem položaju, da prevzame naloge, povezane s programom s podobnim načinom upravljanja. Poleg tega bo upravljanje prek Agencije povečalo prepoznavnost ukrepanja Unije na tem področju. Nove naloge Agencije lahko izkoristijo obstoječe kanale komuniciranja in informiranja. Poleg tega bo s prevzemom novih nalog Agencija upravljala z večjimi proračuni in povečala svoj obseg na raven, na kateri je mogoče najti dodatne sinergije.

(5)	Zaradi časa sprejetja Uredbe (EU) št. 1144/2014, pristojnosti Agencije, kakor so določene v Izvedbenem sklepu 2013/770/EU, niso zajemale prenosa tega novega programa.

(6)	Da bo njeno ime odražalo te dodatne naloge, bi bilo treba Agencijo preoblikovati v Izvajalsko agencijo za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano.

(7)	Izvedbeni sklep 2013/770/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(8)	Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za izvajalske agencije –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Edini člen

Izvedbeni sklep 2013/770/EU se spremeni:

člen 1 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 1

Ustanovitev

Ustanovi se Izvajalska agencija za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano (v nadaljnjem besedilu: Agencija) ter nadomesti in nasledi izvajalsko agencijo, ustanovljeno s Sklepom 2004/858/ES, in sicer za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2024, njen statut pa ureja Uredba (ES) št. 58/2003.“

;

v prvem pododstavku člena 3(1) se doda točka (d):

„(d)	ukrepov informiranja in promocije kmetijskih proizvodov, ki se izvajajo na notranjem trgu in v tretjih državah.“

V Bruslju, 17. decembra 2014

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 11, 16.1.2003, str. 1.

(2) Izvedbeni sklep Komisije 2013/770/EU z dne 17. decembra 2013 o ustanovitvi Izvajalske agencije za potrošnike, zdravje in hrano ter razveljavitvi Sklepa 2004/858/ES (UL L 341, 18.12.2013, str. 69).

(3) Direktiva Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (UL L 169, 10.7.2000, str. 1).

(4) Uredba (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (UL L 165, 30.4.2004, str. 1).

(5) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Proračun za strategijo Evropa 2020, COM(2011) 500 final.

(6) Uredba (EU) št. 1144/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o ukrepih informiranja in promocije kmetijskih proizvodov na notranjem trgu in v tretjih državah ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 3/2008 (UL L 317, 4.11.2014, str. 56).

(7) Analiza stroškov in koristi prenosa nekaterih nalog v zvezi z izvajanjem programov Unije v obdobju 2014–2020 na izvajalske agencije (končno poročilo, 19. avgust 2013).

18.12.2014

Uradni list Evropske unije

L 363/185

Popravek Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1078/2014 z dne 7. avgusta 2014 o spremembi Priloge I k Uredbi (EU) št. 649/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o izvozu in uvozu nevarnih kemikalij

( Uradni list Evropske unije L 297 z dne 15. oktobra 2014 )

Stran 5, točka 2(d) Priloge, spremembe dela 2 Priloge I k Uredbi (EU) št. 649/2012:

besedilo:

„(d)

dodajo se naslednji vnosi:

Kemikalija	Št. CAS	Št. EINECS	Oznaka KN	Skupina (*)	Omejitev uporabe (**)
‚Azociklotin	41083-11-8	255-209-1	2933 99 80	p
Bitertanol	55179-31-2	259-513-5	2933 99 80	p
Cinidon-etil	142891-20-1	/	2925 19 95	p
Ciklanilid	113136-77-9	419-150-7	2924 29 98	p
Ciheksatin	13121-70-5	236-049-1	2931 90 90	p
Etoksisulfuron	126801-58-9	/	2933 59 95	p
Oksadiargil	39807-15-3	254-637-6	2934 99 90	p
Rotenon	83-79-4	201-501-9	2932 99 00	p‘“

se glasi:

„(d)

dodajo se naslednji vnosi:

Kemikalija	Št. CAS	Št. EINECS	Oznaka KN	Skupina (*)	Omejitev uporabe (**)
‚Azociklotin	41083-11-8	255-209-1	2933 99 80	p	b
Bitertanol	55179-31-2	259-513-5	2933 99 80	p	b
Cinidon-etil	142891-20-1	/	2925 19 95	p	b
Ciklanilid	113136-77-9	419-150-7	2924 29 98	p	b
Ciheksatin	13121-70-5	236-049-1	2931 90 90	p	b
Etoksisulfuron	126801-58-9	/	2933 59 95	p	b
Oksadiargil	39807-15-3	254-637-6	2934 99 90	p	b
Rotenon	83-79-4	201-501-9	2932 99 00	p	so‘“

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 363

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 57 18. december 2014

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Uredba Sveta (EU) št. 1340/2014 z dne 15. decembra 2014 o spremembi Uredbe (EU) št. 1388/2013 o odprtju in zagotavljanju upravljanja avtonomnih tarifnih kvot Unije za nekatere kmetijske in industrijske izdelke	1
	*	Uredba Sveta (EU) št. 1341/2014 z dne 15. decembra 2014 o spremembi Uredbe (EU) št. 1387/2013 o opustitvi avtonomnih dajatev skupne carinske tarife za določene kmetijske in industrijske proizvode	10
	*	Uredba Komisije (EU) št. 1342/2014 z dne 17. decembra 2014 o spremembi Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 850/2004 o obstojnih organskih onesnaževalih glede prilog IV in V ( 1 )	67
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1343/2014 z dne 17. decembra 2014 o spremembi Uredbe (ES) št. 951/2007 o določitvi izvedbenih pravil za programe čezmejnega sodelovanja, ki se financirajo v okviru Uredbe (ES) št. 1638/2006 Evropskega parlamenta in Sveta	75
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1344/2014 z dne 17. decembra 2014 o dodatku količin, ki so bile v ribolovni sezoni 2013/2014 zadržane za Francijo in Španijo v skladu s členom 4(2) Uredbe Sveta (ES) št. 847/96, ribolovni kvoti za sardona v Biskajskem zalivu za ribolovno sezono 2014/2015	78
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1345/2014 z dne 17. decembra 2014 o določitvi presežnih količin sladkorja, izoglukoze in fruktoze na Hrvaškem	80
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1346/2014 z dne 17. decembra 2014 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz sulfanilne kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ter o razveljavitvi dokončne protidampinške dajatve na uvoz sulfanilne kisline s poreklom iz Indije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 1225/2009	82
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1347/2014 z dne 17. decembra 2014 o razveljavitvi dokončne izravnalne dajatve na uvoz sulfanilne kisline s poreklom iz Indije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 18 Uredbe Sveta (ES) št. 597/2009	101
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1348/2014 z dne 17. decembra 2014 o sporočanju podatkov v skladu s členom 8(2) in (6) Uredbe (EU) št. 1227/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o celovitosti in preglednosti veleprodajnega energetskega trga ( 1 )	121
		Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1349/2014 z dne 17. decembra 2014 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	143
		SKLEPI
		2014/919/EU
	*	Izvedbeni sklep Sveta z dne 9. decembra 2014 o spremembi Izvedbenega sklepa 2013/463/EU o odobritvi programa makroekonomskega prilagajanja za Ciper	145
	*	Sklep Sveta 2014/920/SZVP z dne 15. decembra 2014 o imenovanju predsednika Vojaškega odbora Evropske unije	149
		2014/921/EU
	*	Izvedbeni sklep Sveta z dne 16. decembra 2014 o dovolitvi Hrvaški, da uporabi davčno oprostitev za plinsko olje, ki se uporablja za delovanje strojev za humanitarno razminiranje, v skladu s členom 19 Direktive 2003/96/ES	150
	*	Sklep Sveta 2014/922/SZVP z dne 17. decembra 2014 o spremembi in podaljšanju Sklepa 2010/279/SZVP o policijski misiji Evropske unije v Afganistanu (EUPOL AFGHANISTAN)	152
		2014/923/EU
	*	Izvedbeni sklep Komisije z dne 12. decembra 2014 o ustanovitvi Skupnega inštituta za interferometrijo na dolgih bazah kot Konzorcija evropske raziskovalne infrastrukture (JIV-ERIC)	156
		2014/924/EU
	*	Izvedbeni sklep Komisije z dne 16. decembra 2014 o določitvi odstopanja od nekaterih določb Direktive Sveta 2000/29/ES glede jesenovih (Fraxinus L.) lesa in lubja s poreklom iz Kanade in Združenih držav Amerike (notificirano pod dokumentarno številko C(2014) 9469)	170
		2014/925/EU
	*	Izvedbeni sklep Komisije z dne 16. decembra 2014 o odobritvi nekaterih spremenjenih programov za izkoreninjenje, nadzor in spremljanje živalskih bolezni in zoonoz za leto 2014 in spremembi Izvedbenega sklepa 2013/722/EU glede finančnega prispevka Unije za nekatere programe, odobrene z navedenim sklepom (notificirano pod dokumentarno številko C(2014) 9650)	173
		2014/926/EU
	*	Izvedbeni sklep Komisije z dne 17. decembra 2014 o ugotovitvi, da začasna opustitev preferencialnih carin, vzpostavljenih v okviru stabilizacijskega mehanizma za banane iz Trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kolumbijo in Perujem na drugi strani, za uvoz banan s poreklom iz Peruja za leto 2014 ni primerna	181
		2014/927/EU
	*	Izvedbeni sklep Komisije z dne 17. decembra 2014 o spremembi Izvedbenega sklepa 2013/770/EU, da se Izvajalska agencija za potrošnike, zdravje in hrano preoblikuje v Izvajalsko agencijo za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano	183

		Popravki
	*	Popravek Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1078/2014 z dne 7. avgusta 2014 o spremembi Priloge I k Uredbi (EU) št. 649/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o izvozu in uvozu nevarnih kemikalij ( UL L 297, 15.10.2014 )	185