11.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 354/1

(1)

Enotni odbor za reševanje (v nadaljnjem besedilu: odbor) je bil ustanovljen na podlagi Uredbe (EU) št. 806/2014 in pooblaščen za uporabo enotnih določb, opredeljenih v navedeni uredbi, in za upravljanje enotnega sklada za reševanje. Člen 58 navedene uredbe določa, da ima odbor samostojen proračun, ki ni del proračuna Unije.

(2)

Člen 65(3) Uredbe (EU) št. 806/2014 določa, da odbor določi in pobere prispevke za svoje upravne odhodke, ki jih mora plačati vsak subjekt iz člena 2 navedene uredbe. Ti subjekti so kreditne institucije s sedežem v sodelujočih državah članicah v smislu člena 2 Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 (2) in nadrejena podjetja, investicijska podjetja in finančne institucije s sedežem v sodelujočih državah članicah, kadar so ti predmet konsolidiranega nadzora, ki ga izvaja Evropska centralna banka (v nadaljnjem besedilu: ECB) v skladu s členom 4(1)(g) Uredbe (EU) št. 1024/2013. Podružnice, ki jih v sodelujočih državah članicah ustanovijo kreditne institucije s sedežem v nesodelujočih državah članicah, niso zajete v tej uredbi.

(3)

V skladu s členom 59 Uredbe (EU) št. 806/2014 prispevki za upravne odhodke odbora predstavljajo prihodke za del 1 proračuna odbora in pokrivajo odhodke dela 1 proračuna, ki vključujejo vsaj plače za uslužbence ter izdatke za vodenje, infrastrukturo, poklicno usposabljanje in poslovanje.

(4)

V letu 2014 upravni odbor ne bo imel posebne infrastrukturne in operativne zmogljivosti za zbiranje prispevkov za kritje upravnih odhodkov za leti 2014 in 2015 od vseh subjektov iz člena 2 Uredbe (EU) št. 806/2014. Kljub temu pa bo odbor v letu 2014 moral pobrati prihodke, potrebne za financiranje dela 1 proračuna za kritje svojih upravnih odhodkov za ti dve leti. Upravni odhodki odbora za leti 2014 in 2015 prehodnega obdobja so ocenjeni na 22 milijonov EUR.

(5)

Predvideti bi bilo treba prehodno rešitev, ki bi odboru omogočila zbiranje prispevkov za kritje upravnih odhodkov za leti 2014 in 2015 ter hkrati zagotovila, da bi odbor lahko izračun in pobiranje prispevkov opravil z zelo omejenimi sredstvi in v zelo kratkem času. To bi bilo mogoče zagotoviti z določitvijo, da se izračun in pobiranje prispevkov za kritje upravnih odhodkov odbora izvedeta v dveh korakih: s prehodnim sistemom v prvi fazi obstoja odbora in z dokončnim sistemom.

(6)

Le tisti subjekti, ki jih je ECB uradno obvestila na najvišji ravni konsolidacije v sodelujočih državah članicah o svoji odločitvi, da jih obravnava kot pomembne v smislu člena 6(4) Uredbe (EU) št. 1024/2013 in v skladu s členom 147(1) Uredbe (EU) št. 468/2014 Evropske centralne banke (ECB/2014/17) (3), ter ki so navedeni na seznamu, ki je bil 4. septembra 2014 objavljen na spletnem mestu ECB, pri čemer pa so izključeni pomembni subjekti, ki so podrejene družbe skupin, ki so že upoštevane (v nadaljnjem besedilu: pomembni subjekti), bi morali vnaprej plačati celoten znesek obrokov za kritje upravnih odhodkov odbora v prehodnem obdobju. Za subjekte, ki so prepoznani kot pomembni in jih ECB o tem uradno obvesti med 5. septembrom 2014 in koncem prehodnega obdobja, ne bi smela veljati obveznost plačila obrokov za prispevke. V ta namen bi bilo treba vzpostaviti prehoden sistem obrokov za prispevke (v nadaljnjem besedilu: obroki), ki bo odboru v prehodnem obdobju omogočil, da od pomembnih subjektov pobira obroke za kritje svojih odhodkov.

(7)

Ta prehodni sistem je sorazmeren, saj subjekti, ki bodo plačevali obroke, predstavljajo približno 85 % skupnih sredstev kreditnih institucij, ki jih zajema uredba (EU) št. 806/2014, in so lahko prepoznavni. V tej pripravljalni fazi bi morala taka metoda za izračun in pobiranje obrokov povzročiti čim manjše upravno breme tako odboru kot zadevnim subjektom.

(8)

Ko bo imel odbor potrebno strukturo in operativno zmogljivost, bo Komisija sprejela dokončni sistem za upravne prispevke, na podlagi katerega se bodo izračunavali in pobirali prispevki.

(9)

V okviru dokončnega sistema, se bodo prispevki subjektov iz člena 2 Uredbe (EU) št. 806/2014 izračunavali in zbirali v skladu z dokončnimi pravili. Prispevke pomembnih subjektov, zajetih v prehodni sistem, bi bilo treba ponovno oceniti in pri tem upoštevati zneske, ki so jih plačali na podlagi prehodnega sistema.

(10)

Morebitno razliko med obroki, plačanimi na podlagi prehodnega sistema, in prispevki, izračunanimi v skladu z dokončnim sistemom, bi bilo treba poravnati v izračunu prispevkov za upravne odhodke odbora za leto po koncu prehodnega obdobja.

(11)

Da bi bil odbor operativen od 1. januarja 2015, kot je določeno v členu 98(1) Uredbe (EU) št. 806/2014, in da bi začel opravljati naloge iz člena 99(3) navedene uredbe, je nujno treba uvesti preprost in učinkovit mehanizem, ki bi se v začetni fazi delovanja odbora lahko hitro in enostavno izvajal in bi odboru omogočal pridobitev potrebnih finančnih sredstev za vzpostavitev organizacijske strukture in zaposlovanje uslužbencev za izvajanje nalog na podlagi navedene uredbe –

(a)

prehodnem sistemu obrokov za prispevke za kritje upravnih odhodkov odbora v prehodnem obdobju;

(b)

metodologiji za izračun obrokov, ki se za kritje upravnih odhodkov odbora v prehodnem obdobju vnaprej poberejo od vsakega pomembnega subjekta;

(c)

postopku in načinih, ki jih odbor uporabi za pobiranje obrokov iz točke (b);

(d)

ureditvah za odlog izračuna in pobiranja prispevkov za kritje upravnih odhodkov odbora v prehodnem obdobju za subjekte iz člena 2 Uredbe (EU) št. 806/2014, ki niso pomembni subjekti;

(e)

ureditvah za prilagoditev prispevkov pomembnih subjektov za upravne odhodke odbora po prehodnem obdobju, pri kateri se upošteva morebitna razlika med obroki, plačanimi vnaprej na podlagi navedenega prehodnega sistema, in prispevki, ki jih je treba za prehodno obdobje plačati v dokončnem sistemu.

(a)

„obroki“ ali „obroki za prispevke“ pomenijo obroke za prispevke, ki jih odbor pobere v skladu s to uredbo za kritje svojih upravnih odhodkov v prehodnem obdobju;

(b)

„upravni odhodki“ pomenijo odhodke dela I proračuna odbora v prehodnem obdobju;

(c)

„skupna sredstva“ pomenijo skupno vrednost sredstev, ki izhajajo iz vrstice „skupna sredstva“ konsolidirane, kadar je to ustrezno, bilance stanja pomembnega subjekta, kot se poročajo v skladu z upoštevnim pravom Unije za bonitetne namene od 31. decembra 2013 ali od datuma poročanja, ki se uporablja za poslovno leto 2013, če se poslovno leto konča na datum po 31. decembru;

(d)

„pomembni subjekti“ pomenijo subjekte, ki jih je ECB uradno obvestila na najvišji ravni konsolidacije v sodelujočih državah članicah o svoji odločitvi, da jih obravnava kot pomembne v smislu člena 6(4) Uredbe (EU) št. 1024/2013 in v skladu s členom 147(1) Uredbe (EU) št. 468/2014, ter ki so navedeni na seznamu, ki je bil 4. septembra 2014 objavljen na spletnem mestu ECB, pri čemer pa so izključeni pomembni subjekti, ki so podrejene družbe skupine, ki je v tej opredelitvi že upoštevana, in podružnice, ki jih v sodelujočih državah članicah ustanovijo kreditne institucije s sedežem v nesodelujočih državah članicah;

(e)

„obvestilo o obroku“ pomeni obvestilo, v katerem je določen znesek obroka za prispevek, ki se pobere vnaprej, in ki se izda za vsak upošteven pomemben subjekt v skladu s to uredbo;

(f)

„prehodno obdobje“ pomeni obdobje, ki se začne 19. avgusta 2014 in konča 31. decembra 2015 ali ki se konča na dan, ko se začne uporabljati dokončni sistem za upravne prispevke, ki ga Komisija sprejme v skladu s členom 65(5)(a) Uredbe (EU) št. 806/2014, kar pač nastopi pozneje;

(g)

„pristojni organ“ pomeni pristojni organ, kot je opredeljen v členu 4(2)(i) Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

11.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 354/6

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 976/2009 (2) določa pravila za izvajanje vseh omrežnih storitev razen tistih, ki omogočajo priklic storitev v zvezi s prostorskimi podatki.

(2)

Za medopravilnost storitev v zvezi s prostorskimi podatki je značilna možnost sporočanja, izvajanja ali prenosa podatkov med njimi. Pogoj za priklic storitev v zvezi s prostorskimi podatki je zmožnost dostopa do zadevnih informacij. Države članice s storitvami iskanja, določenimi v Direktivi 2007/2/ES, in pravili za njihovo izvajanje iz Uredbe (ES) št. 976/2009 dajejo na voljo metapodatkovne elemente, določene v Uredbi Komisije (ES) št. 1205/2008 (3). Izvedbena pravila za storitve v zvezi s prostorskimi podatki iz Uredbe Komisije (EU) št. 1089/2010 (4) uvajajo nove metapodatkovne elemente za storitve v zvezi s prostorskimi podatki, zato je treba opredelitev metapodatkovnega elementa v Uredbi (ES) št. 976/2009 posodobiti, da se omogočita iskanje in razpoložljivost novih metapodatkovnih elementov v okviru storitev iskanja, ki jih zagotavljajo države članice.

(3)

Uredbo (ES) št. 976/2009 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 22 Direktive 2007/2/ES –

11.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 354/8

(1)

Uredba Komisije (EU) št. 1089/2010 (2) določa tehnične ureditve samo za medopravilnost zbirk prostorskih podatkov.

(2)

Za medopravilnost storitev v zvezi s prostorskimi podatki je značilna možnost sporočanja, izvajanja ali prenosa podatkov med njimi. Zato je storitve v zvezi s prostorskimi podatki treba nadalje dokumentirati z dodatnimi metapodatki. V manjšem obsegu, v nasprotju z izvedbenimi pravili za zbirke prostorskih podatkov, pa se medopravilnost nanaša tudi na usklajevanje vsebine storitve.

(3)

Pri razvoju izvedbenih pravil, predpisanih z Direktivo 2007/2/ES, je bil poudarek najprej na osnovnih storitvah, tj. na omrežnih storitvah v Uredbi Komisije (ES) št. 976/2009 (3), in na medopravilnosti zbirk prostorskih podatkov v Uredbi (EU) št. 1089/2010. Uredbo (EU) št. 1089/2010 bi bilo zato zdaj treba spremeniti tako, da bo vključevala izvedbena pravila za storitve v zvezi s prostorskimi podatki.

(4)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 22 Direktive 2007/2/ES –

1.

člen 1 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.   Ta uredba določa zahteve za tehnične ureditve za medopravilnost in, kadar je to izvedljivo, za uskladitev zbirk prostorskih podatkov in storitev v zvezi s prostorskimi podatki, ki spadajo med teme iz prilog I, II in III k Direktivi 2007/2/ES.

2.   Ta uredba se ne uporablja za omrežne storitve, ki spadajo na področje uporabe Uredbe Komisije (ES) št. 976/2009 (4).

2.

v členu 2 se dodajo točke 31 do 38:

;

3.

člen 6 se spremeni:

4.

v členu 8 se doda naslednji odstavek 3:

„3.   Posodobitve podatkov so na voljo za vse povezane storitve v zvezi s prostorskimi podatki v skladu z rokom iz odstavka 2.“

5.

za členom 14 se vstavita naslednja člena:

„Člen 14a

Zahteve za storitve v zvezi s prostorskimi podatki, ki jih je mogoče priklicati

Države članice najpozneje 10. decembra 2015 zagotovijo metapodatke o storitvah v zvezi s prostorskimi podatki, ki jih je mogoče priklicati, v skladu z zahtevami iz Priloge V.

Člen 14b

Zahteve za ureditev medopravilnosti in uskladitev storitev v zvezi s prostorskimi podatki, ki jih je mogoče priklicati

Storitve v zvezi s prostorskimi podatki, ki jih je mogoče priklicati in so povezane s podatki, ki so del vsaj ene skladne zbirke prostorskih podatkov, izpolnjujejo zahteve za medopravilnost iz prilog V in VI ter, kadar je to izvedljivo, zahteve za uskladitev iz Priloge VII.“

6.

doda se Priloga V, katere besedilo je določeno v Prilogi I k tej uredbi;

7.

doda se Priloga VI, katere besedilo je določeno v Prilogi II k tej uredbi;

8.

doda se Priloga VII, katere besedilo je določeno v Prilogi III k tej uredbi.

11.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 354/17

(1)

Z Uredbo (ES) št. 1355/2008 (2) je Svet uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih pripravljenih ali konzerviranih agrumov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“). Ti ukrepi so bili izrečeni v obliki posebnih dajatev za posamezne družbe, ki se gibljejo med 361,4 EUR in 531,2 EUR na tono neto mase izdelka.

(2)

Te ukrepe je Sodišče Evropske unije 22. marca 2012 razglasilo za nične (3), vendar so bili z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 158/2013 (4)18. februarja 2013 ponovno uvedeni.

(3)

Po objavi obvestila o bližnjem izteku veljavnih dokončnih protidampinških ukrepov (5) je Komisija 12. avgusta 2013 prejela zahtevek za začetek pregleda zaradi izteka teh ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe. Zahtevek je vložila federacija Federación Nacional de Asociaciones de Transformados Vegetales y Alimentos Procesados („FENAVAL“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 75 % skupne proizvodnje nekaterih pripravljenih ali konzerviranih agrumov v Uniji.

(4)

Zahtevek je temeljil na izhodišču, da bi iztek dokončnih protidampiških ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje dampinga in ponovitve škode za industrijo Unije.

(5)

Komisija je po posvetovanju s svetovalnim odborom ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, in je 25. oktobra 2013 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (6) (obvestilo o začetku) napovedala pregled zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(6)

Preiskava nadaljevanja dampinga je zajela obdobje od 1. oktobra 2012 do 30. septembra 2013 (obdobje preiskave v zvezi s pregledom). Proučitev gibanj, relevantnih za oceno verjetnosti ponovitve škode, je zajela obdobje od 1. oktobra 2009 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom (obravnavano obdobje).

(7)

Komisija je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa uradno obvestila vložnika, proizvajalce v Uniji in njihova zadevna združenja, znane proizvajalce izvoznike v LRK in v potencialnih primerljivih državah, nepovezane uvoznike v Uniji in njihova zadevna združenja, dobavitelje proizvajalcev Unije in njihova zadevna združenja, potrošniško združenje v Uniji, za katero je znano, da ga primer zadeva, in predstavnike države izvoznice. Te strani so imele možnost, da pisno predložijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku.

(8)

Glede na očitno veliko število proizvajalcev izvoznikov v LRK in nepovezanih uvoznikov v Uniji se je zdelo primerno, da se v skladu s členom 17 osnovne uredbe prouči, ali naj se uporabi vzorčenje. Da bi Komisija lahko ugotovila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, so bile navedene strani pozvane, naj se v 15 dneh od začetka pregleda javijo Komisiji in ji predložijo zahtevane informacije iz obvestila o začetku.

(9)

Ker se je z zahtevanimi informacijami javila samo ena skupina proizvajalcev izvoznikov iz LRK, ni bilo treba izbrati vzorca proizvajalcev izvoznikov.

(10)

Kar se tiče nepovezanih uvoznikov, jih je bilo identificiranih 32 in ti so bili pozvani, naj zagotovijo informacije za vzorčenje. Javilo se jih je sedem in ti so zagotovili informacije, potrebne za izbor vzorca. Trije so bili nato izbrani v vzorec, vendar sta le dva pravočasno potrdila pripravljenost za sodelovanje v preiskavi na podlagi vzorca.

(11)

Na podlagi omenjenega je Komisija poslala vprašalnike zainteresiranim stranem in tistim, ki so se javili v rokih iz obvestila o začetku. Izpolnjene vprašalnike je poslalo pet proizvajalcev Unije, sodelujoči proizvajalec izvoznik iz LRK, dva nepovezana uvoznika, osem dobaviteljev proizvajalcev Unije, eno združenje dobaviteljev proizvajalcev Unije in en proizvajalec iz primerljive države.

(12)

Dve združenji uvoznikov sta nastopili kot zainteresirani strani. Pripombe je predložilo tudi pet nepovezanih uvoznikov.

(13)

Kar se tiče proizvajalcev v primerljivih državah, so bile identificirane štiri družbe, ki so bile pozvane, naj predložijo potrebne informacije. Samo ena od teh družb je predložila zahtevane informacije in soglašala s preveritvenim obiskom.

(14)

Komisija je preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja dampinga in ponovitve škode ter za ugotovitev interesa Unije. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih zainteresiranih strani:

(15)

Komisija je 13. oktobra 2014 razkrila bistvena dejstva in dejavnike, na podlagi katerih namerava uvesti protidampinško dajatev („dokončno razkritje“). Po dokončnem razkritju je več zainteresiranih strani predložilo pisna stališča, vključno z mnenji o dokončnih ugotovitvah. Stranem, ki so to zahtevale, je bilo omogočeno zaslišanje. Trije uvozniki so zaprosili za zaslišanje in omogočeno jim je bilo skupno zaslišanje v navzočnosti pooblaščenca za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Za zaslišanje je zaprosilo tudi neko evropsko združenje trgovcev in omogočeno mu je bilo zaslišanje pri službah Komisije.

(16)

Zadevni izdelki, ki se obravnavajo v tem pregledu, so enaki kot v prvotni preiskavi, tj. pripravljene ali konzervirane mandarine (vključno s tangerinami in satsuma mandarinami), klementine, wilking mandarine in drugi podobni hibridi agrumov, ki ne vsebujejo dodanega alkohola, ne glede na to, ali jim je dodan sladkor oziroma drugo sladilo ali ne, in kot so opredeljeni pod oznako KN 2008, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („zadevni izdelek“), in trenutno uvrščeni pod oznake KN 2008 30 55, 2008 30 75 in ex 2008 30 90.

(17)

Zadevni izdelek je pridobljen tako, da se nekatere vrste drobnih agrumov (predvsem satsuma mandarin) olupijo in razdelijo na krhlje, ti pa se nato v sladkornem sirupu, soku ali vodi zapakirajo v embalažah različnih velikosti, kakršne ustrezajo potrebam različnih trgov.

(18)

Za satsuma mandarine, klementine in druge drobne agrume je uveljavljeno skupno poimenovanje „mandarine“. Večina teh različnih sort sadja je primerna za uporabo kot sveži izdelek ali za predelavo. Med seboj so si podobne, zato so, pripravljene ali konzervirane, obravnavane kot enoten proizvod.

(19)

Proizvajalci Unije so trdili, da sta si uvoženi izdelek in izdelek Unije podobna iz naslednjih razlogov:

(20)

Po drugi strani so nekateri uvozniki trdili, da je uvoženi izdelek višje kakovosti, saj vsebuje manj necelih krhljev (največ 5 %), ter boljšega okusa, videza in strukture od izdelka iz Unije. Nadalje so trdili, da se uvoženi izdelek od izdelka iz Unije razlikuje tudi po vonju.

(21)

Komisija je proučila te trditve in glede na razpoložljive podatke je bilo ugotovljeno, da so trditve industrije Unije iz uvodne izjave 19 pravilne.

(22)

Zahtevke uvoznikov je bilo treba zavrniti iz naslednjih razlogov:

(23)

Zato se podobno kot pri prvotni preiskavi šteje, da sta uvoženi izdelek in izdelek, proizveden v Uniji, podobna v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(24)

V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je bilo preučeno, ali je verjetno, da bi iztek obstoječih ukrepov povzročil nadaljevanje dampinga.

(25)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 9, vzorčenje proizvajalcev izvoznikov iz LRK ni bilo potrebno, saj je sodelovala le ena družba. Ta družba je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pokrivala približno 12–20 % (razpon je naveden zaradi zaupnosti) uvoza zadevnega izdelka iz LRK v Unijo.

(26)

V skladu z določbami člena 2(7)(a) osnovne uredbe je bilo treba normalno vrednost določiti na podlagi cen ali konstruirane vrednosti v ustrezni tretji državi s tržnim gospodarstvom („primerljiva država“) ali cene izvoza iz take tretje države v druge države, vključno z Unijo, kadar to ni mogoče, pa na kateri koli drugi razumni podlagi, vključno s ceno, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje v Uniji za podoben izdelek in je po potrebi ustrezno prilagojena, da vključuje razumno stopnjo dobička.

(27)

V obvestilu o začetku postopka je Komisija izrazila namen, da kot ustrezno primerljivo državo za določitev normalne vrednosti za LRK uporabi Turčijo, in je zainteresirane strani pozvala, naj s tem v zvezi predložijo pripombe.

(28)

Komisija ni prejela nobenih pripomb glede Turčije kot predlagane primerljive države. Nobena zainteresirana stran ni predlagala drugih proizvajalcev podobnih izdelkov iz primerljivih držav.

(29)

Eden od turških proizvajalcev izvoznikov, s katerimi je bil vzpostavljen stik, Frigo-Pak, je pravočasno predložil v celoti izpolnjen vprašalnik in sprejel preveritveni obisk v svojih prostorih.

(30)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe je bila normalna vrednost določena na podlagi preverjenih informacij proizvajalca iz Turčije. Ta družba ni prodajala podobnega izdelka na domačem trgu, zato je bila normalna vrednost konstruirana v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe na podlagi proizvodnih stroškov in, v skladu s členom 2(6)(b), z dodatkom razumnega odstotnega deleža za prodajne, splošne in upravne stroške („stroški PSU“) ter, v skladu s členom 2(6)(c), z dodatkom razumne stopnje dobička. Za stopnjo stroškov PSU je bila uporabljena stopnja stroškov PSU, ki jo je ta proizvajalec zaznal pri domači prodaji drugih izdelkov v konzervah in je znašala 10–20 % (razpon je naveden zaradi zaupnosti). Uporabljena stopnja dobička je enaka tisti, ki je bila uporabljena pri prvotni preiskavi, tj. 6,8 %, kar predstavlja dobiček, ki ga je industrija Unije dosegla, preden ji je povzročil škodo dampinški uvoz iz LRK.

(31)

Ves izvoz sodelujočega proizvajalca izvoznika v Unijo je bil namenjen neposredno neodvisnim strankam v Uniji. V skladu s členom 2(8) osnovne uredbe je bila izvozna cena določena na podlagi cen, ki so bile dejansko plačane ali se plačujejo za zadevni izdelek, ko se ta izvozi iz LRK v Unijo.

(32)

Primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno je bila izvedena na podlagi franko tovarna.

(33)

Za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno sodelujočega proizvajalca izvoznika ter v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe so se v obliki prilagoditve ustrezno upoštevale razlike pri prevozu, zavarovanju, proviziji in bančnih stroških, ki so vplivale na cene in primerljivost cen.

(34)

V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe je bila stopnja dampinga določena na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti in tehtane povprečne izvozne cene.

(35)

V primerjavi se je izkazalo, da je pri sodelujočem proizvajalcu izvozniku prišlo do dampinga. Stopnja dampinga je znašala več kot 60 %.

(36)

Za celotno LRK je primerjava tehtane povprečne izvozne cene za uvoz zadevnega izdelka iz LRK, kot jo navaja Eurostat, in tehtane povprečne normalne vrednosti, ki je bila določna za primerljivo državo (z ustrezno prilagoditvijo, da odraža verjetni razpon izdelkov, ki se uvažajo iz LRK, glede na razpon izdelkov primerljivih tipov, ki jih sodelujoči proizvajalec izvoznik prodaja v Uniji), prav tako pokazala na znaten in celo še višji damping.

(37)

Po dokončnem razkritju je neko evropsko združenje trgovcev trdilo, da v nasprotju s kitajskimi proizvajalci izvozniki in španskimi proizvajalci ni imelo možnosti preveriti natančnih izračunov (za damping in škodo), zato je Komisijo zaprosilo za podrobnosti o izračunu dampinga. Prav tako so med zaslišanjem pred pooblaščencem za zaslišanje trije uvozniki nakazali, da obžalujejo, da niso prejeli podrobnosti o izračunu dampinga.

(38)

V zvezi s tem je treba poudariti, da podatki, na podlagi katerih je Komisija opravila svoje izračune, vsebujejo poslovne skrivnosti ali druge zaupne informacije. Sodelujoči proizvajalec izvoznik, ki je take podatke prispeval, je v skladu s pravili prejel posebno razkritje podrobnih izračunov dampinga in škode in ni ne izrazil nikakršnih pripomb ne zaprosil za nadaljnja pojasnila. Če bi Komisija drugim zainteresiranim stranem omogočila vpogled v te podatke, bi se prekršila glede zaupnosti. Vendar pa je bila metodologija, ki jo je Komisija uporabila in ki je opisana v uvodnih izjavah 30 do 36, razkrita vsem zainteresiranim stranem. Pooblaščenec za zaslišanje je med omenjenim zaslišanjem uvoznike seznanil z možnostjo, da od njega zahtevajo, da preveri izračun Komisije, če imajo pomisleke glede njegove točnosti. Vendar ti trije uvozniki glede tega niso zahtevali pooblaščenčevega posredovanja.

(39)

Sicer pa je evropsko združenje trgovcev samo izračunalo stopnjo dampinga s primerjavo Eurostatovih podatkov o povprečnih uvoznih cenah iz LRK in povprečnih uvoznih cenah iz Turčije. Združenje trgovcev trdi, da primerjava nakazuje na nižjo stopnjo dampinga, in sicer približno 30 %. V zvezi s tem je treba najprej opozoriti, da je pri pregledu zaradi izteka ukrepa dejanska stopnja dampinga manj pomembna kot pri preiskavi, pri kateri se določa stopnja dajatve. Drugič, in kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 30 do 33, izračun Komisije temelji na „dejanski“ normalni vrednosti za sodelujočega in preverjenega turškega proizvajalca, primerjava s kitajskimi izvoznimi cenami pa je bila podrobna. Zato menimo, da so podatki, na katere se je pri izračunu oprla Komisija, veliko zanesljivejši in natančnejši od ocen, ki jih je v pripombah na razkritje ponudilo združenje.

(40)

Poleg tega so na zaslišanju s pooblaščencem za zaslišanje trije uvozniki trdili, da dampinga ni bilo. Pri tem so se opirali na dejstvo, da je Komisija ugotovila, da so bile povprečne prodajne cene sodelujočega kitajskega proizvajalca izvoznika na več pomembnih trgov zunaj EU nižje od povprečnih prodajnih cen na trgu Unije. To trditev je treba zavrniti, saj je damping prodaja na zadevnem trgu po cenah, ki so nižje od normalne vrednosti, in ne po cenah, ki so nižje od cen na drugih trgih tretjih držav.

(41)

Poleg ugotavljanja obstoja dampinga v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bila proučena verjetnost nadaljevanja dampinga v primeru razveljavitve ukrepov, pri čemer so bili analizirani naslednji elementi: proizvodna zmogljivost in neizkoriščena zmogljivost v LRK; obseg in cene dampinškega uvoza iz LRK; privlačnost trga Unije v zvezi z uvozom iz LRK.

(42)

Med večjim delom obdobja preiskave v zvezi s pregledom v EU ni bilo veljavnih ukrepov, saj so bili prejšnji razglašeni za nične (glej uvodno izjavo 2). V tem obdobju brez ukrepov je uvoz v sezoni 2011/2012 dosegel vrhunec, ki pa mu je v preostanku obdobja preiskave v zvezi s pregledom sledil padec. To dejansko odraža učinek kopičenja zalog, ne pa resničnega povečanja/zmanjšanja potrošnje, in se pripisuje visoki ravni uvoza iz LRK med marcem in julijem 2012, ko ukrepi niso veljali.

(43)

Komisija glede skupnih kitajskih proizvodnih in prostih zmogljivosti ni prejela informacij od kitajskih proizvajalcev ali drugih zainteresiranih strani. V skladu s členom 18 osnovne uredbe se je Komisija pri svojih ugotovitvah oprla na dostopna dejstva.

(44)

Glede na poročilo, ki ga je objavila služba za zunanje delovanje pri kmetijskem ministrstvu ZDA (Foreign Agricultural Service of the US Department of Agriculture, FSA/USDA), ki je bilo vključeno v zahtevek za pregled in je javno dostopno (7), je delež svežih mandarin, namenjenih predelavi, tj. proizvodnji mandarin v konzervah, v LRK porasel za 27 % med sezono 2009/2010 (520 000 ton) in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom (660 000 ton). Podoben trend je zaznati pri proizvodnji mandarin v konzervah v LRK. Glede na to poročilo se je v LRK proizvodnja mandarin v konzervah povečala s 347 000 ton v sezoni 2009/2010 na 440 000 ton v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Poročilo nadalje ocenjuje, da je domača potrošnja mandarin v konzervah v LRK v sezoni 2013/2014 dosegala približno 100 000–150 000 ton. Glede na to, da je bila domača potrošnja v nekem drugem javno dostopnem viru ocenjena na 50 000–100 000 ton (8), se zdi ocena domače potrošnje na 100 000 ton razumna. Ob upoštevanju zgoraj navedenega je mogoče količino mandarin v konzervah iz LRK, ki so bile v obdobju preiskave v zvezi s pregledom na voljo za izvoz, oceniti na približno 340 000 ton.

(45)

Drugi razpoložljivi viri navajajo nekoliko drugačne ocene količine kitajskih mandarin v konzervah, ki so bile med letoma 2009 in 2014 na voljo za izvoz (9). Kljub razlikam pa je iz vseh virov razvidno, da je bila količina kitajskih mandarin v konzervah, ki so bile med letoma 2009 in 2013 na voljo za izvoz najmanj 300 000 ton na sezono. Noben od virov ne nakazuje, da bi se v prihodnosti količina kitajskih mandarin v konzervah, ki bodo na voljo za izvoz, lahko znatno zmanjšala.

(46)

Čeprav je uvoz iz LRK v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašal 19 253 ton, podatki iz prvotne preiskave, tj. za obdobje 2002–2007, kažejo, da lahko kitajski proizvajalci trgu Unije namenijo več kot 60 000 ton na sezono, kar potrjujejo tudi podatki Eurostata o uvozu za sezono 2011/2012. Poleg tega visoka stopnja uvoza v sezoni 2011/2012, tj. ko ukrepi večinoma niso veljali (namreč od 22. marca 2012), kaže, da je Unija glede na cene privlačen trg za kitajske proizvajalce in da bi na trg Unije iz LRK prišel dampinški uvoz znatnega obsega, če bi se obstoječi protidampinški ukrepi razveljavili.

(47)

Dejstvo, da je LRK v Unijo v obdobju 2002–2007 (ko ni bilo nikakršnih protidampinških ukrepov) izvozila povprečno precej več mandarin v konzervah na sezono (za 36 %) kot v obdobju 2009–2013 (ko so bile dajatve uvedene, razen med 22. marcem 2012 in 23. februarjem 2013), čeprav je bil skupni obseg, ki je bil na voljo za izvoz iz LRK po vsem svetu, v prvem obdobju nižji kot v drugem, dodatno potrjuje verjetnost, da bodo kitajski proizvajalci, če se ukrepi razveljavijo, povečali obseg izvoza v Unijo do ravni, ki so bile zaznane v prvotni preiskavi.

(48)

V zvezi z izvozom v tretje države je preiskava pokazala, da so bile v obdobju preiskave v zvezi s pregledom povprečne prodajne cene izvoza sodelujoče družbe na več pomembnih trgov (npr. na Japonsko, v Malezijo ter na Filipine in Tajsko) nižje od povprečnih prodajnih cen v Uniji. Zato je mogoče pričakovati, da bi, če ukrepov ne bi bilo, sodelujoči proizvajalec izvoznik vsaj del tega izvoza preusmeril v Unijo.

(49)

Tudi kitajska izvozna statistika o pripravljenih in/ali konzerviranih agrumih v nepredušni embalaži kaže, da obstaja verjetnost preusmeritve izvoza iz LRK v Unijo. Dejansko se na podlagi te statistike ocenjuje, da je bilo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom približno 20 000 ton zadevnega izdelka prodanih v izvozne destinacije, kjer so bile povprečne cene nižje od cen v EU, čeprav na teh trgih za izdelke, uvožene iz LRK, niso bile naložene protidampinške dajatve. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bil obseg tega izvoza enak domači prodaji industrije Unije in je dosegal 71 % celotne proizvodnje industrije Unije. Drugače rečeno, na podlagi sedanjega obsega evropskega trga mandarin v konzervah (skupna potrošnja v EU: 44 523 ton) in glede na informacije iz kitajske izvozne statistike, bi seštevek obsega sedanjega izvoza iz LRK v EU in potencialnega obsega izvoza, ki bi ga bilo iz ekonomskega stališča smiselno preusmeriti v Unijo, pokril skoraj celotno povpraševanje po mandarinah v konzervah v EU.

(50)

Preiskava je potrdila, da se je izvoz zadevnega izdelka iz LRK na trg Unije po dampinških cenah nadaljeval tudi med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom. Glede na nadaljevanje dampinga, na dejstvo, da je trg Unije pomemben trg, ki je bil v preteklosti že zanimiv za kitajske izvoznike, proizvodne zmogljivosti v LRK, ki presegajo celotno potrošnjo Unije, ter dokazano pripravljenost in sposobnost kitajskih proizvajalcev, da hitro povečajo izvoz v Unijo, če bi za to obstajala spodbuda, se sklene, da obstaja verjetnost nadaljevanja dampinga, če bi se ukrepi odpravili.

(51)

Mandarine se obirajo jeseni in pozimi, sezona pobiranja in predelave se začne zgodaj oktobra in konča približno konec januarja (za nekatere sorte februarja ali marca) naslednjega leta. Pogodbe za nakup (na primer s strani nepovezanih uvoznikov) in prodajo se večinoma izpogajajo v prvih mesecih vsake sezone. V industriji predelave mandarin se kot osnova za primerjavo običajno uporablja sezona (obdobje med 1. oktobrom in 30. septembrom dveh zaporednih let). To prakso je Komisija, kot že v prvotni preiskavi, v analizi upoštevala.

(52)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je podoben izdelek proizvajalo pet proizvajalcev Unije. Celotna proizvodnja podobnega izdelka v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bila določena na podlagi izpolnjenih vprašalnikov, ki so jih predložili štirje posamezni proizvajalci, ki so bili preverjeni med preveritvijo na kraju samem. Proizvodnja preostalega proizvajalca, ki ni ustrezno sodeloval in pri katerem ni bila opravljena preveritev na kraju samem, je bila določena na podlagi izpolnjenega vprašalnika, ki ga je podal ta proizvajalec, ob navzkrižnem preverjanju z navedbami v pritožbi. Na tej podlagi je bila celotna proizvodnja Unije ocenjena na približno 28 500 ton v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(53)

Sklene se, da navedeni proizvajalci Unije, ki predstavljajo celotno proizvodnjo Unije, štejejo za industrijo Unije v smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe.

(54)

Potrošnja Unije je bila določena na podlagi podatkov o uvozu, kakor je o njem poročal Eurostat na ravni TARIC (integrirana tarifa Evropskih skupnosti), kar popolnoma sovpada z opredelitvijo zadevnega izdelka, in na podlagi obsega prodaje industrije Unije.

(55)

Opozoriti je treba, da navedena metoda, čeprav analiza ne temelji na koledarskih letih, pač pa na sezonah, ne odraža nujno potrošnje na ravni industrijskega uporabnika/potrošnika. Dejansko je glede na sezonskost glavne surovine (sveže sadje) običajna praksa v sektorju tako za uvoznike kot za proizvajalce Unije, da v času, ko se sveže sadje konzervira, naredijo zaloge, ki jih nato vse leto prodajajo distributerjem ali industrijskim uporabnikom. Na potrošnjo zato včasih vpliva učinek kopičenja zalog.

(56)

Ob upoštevanju tega je mogoče reči, da se je v obravnavanem obdobju potrošnja Unije razvijala na naslednji način:

Preglednica 1

(57)

V obravnavanem obdobju je bila potrošnja agrumov v Uniji povprečno rahlo pod 70 000 tonami. Vendar je v sezoni 2011/2012 nastopil vrhunec v uvozu, nato pa je uvoz v obdobju preiskave v zvezi s pregledom upadel. Ta razvoj dejansko odraža učinek kopičenja zalog, ne pa tudi dejanskega povečanja/zmanjšanja potrošnje, in se pripisuje visoki ravni uvoza iz LRK med marcem in julijem 2012, ko začasno ukrepi niso veljali (glej uvodno izjavo 2). Vrednost uvoza v sezoni 2011/2012 se je izravnala z nižjo ravnjo uvoza v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, iz česar izhaja nižja potrošnja v Uniji.

(58)

Nekateri uvozniki so trdili, da niso kopičili zalog. Navedli so tudi, da so bili vse od 6. oktobra 2011, ko je generalni pravobranilec predstavil svoje sklepne predloge v zadevi C-338/10, prepričani, da bo sodišče ukrepe razglasilo za nične. Zato so odložili carinjenje zadevnega izdelka do pravnomočnosti sodbe Sodišča.

(59)

Opozoriti je treba, da v tem okviru zaloge ne pomenijo nabiranja in hranjenja rezervnih količin. Podatki, s katerimi razpolaga Komisija, kažejo, da je z razglasitvijo ukrepov za nične 22. marca 2012 nastopil izjemen obseg uvoza zadevnega izdelka, ki je trajal do julija 2012, kar je povprečno skoraj 9 000 ton na mesec. Po tem datumu in vse do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom je povprečna raven uvoza upadla na zgolj približno 1 650 ton na mesec, kar je približno 2 000 ton na mesec manj v primerjavi s povprečno ravnjo uvoza v obdobju pred razglasitvijo ukrepov za nične. Komisija je sklenila, da so uvozniki, da bi dosegli tako visoko raven mesečnega uvoza v relativno kratkem obdobju, kopičili velike količine zadevnega izdelka. To so dejansko potrdili nekateri uvozniki, ki so priznali, da so s carinjenjem odlašali, ko so ugotovili, da bodo protidampinški ukrepi razglašeni za nične. Zato je bilo treba trditev, da uvozniki niso kopičili zalog, zavrniti.

(60)

Glede na to, da je pri preiskavi sodelovala le ena skupina kitajskih izvoznikov in da je ta skupina prispevala približno 12–20 % (razpon je naveden zaradi zaupnosti) celotnega uvoza iz LRK v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, je bilo ugotovljeno, da so podatki Eurostata (po potrebi na ravni kode TARIC (integrirana tarifa Evropskih skupnosti)) najnatančnejši in najboljši vir informacij za obseg uvoza in ravni cen. Posamezne cene sodelujočega kitajskega izvoznika so bile kljub temu proučene.

(61)

Obseg uvoza iz LRK in ustrezni tržni deleži so se v obravnavanem obdobju razvijali na naslednji način:

Preglednica 2

(62)

Po uvedbi protidampinških ukrepov v letu 2008 je obseg uvoza iz LRK na splošno upadal. Opomniti je treba, da je uvoz v obdobju prvotne preiskave (2006/2007) znašal 56 108 ton.

(63)

Kljub temu pa je, kot je že bilo pojasnjeno, uvoz dosegel vrhunec v sezoni 2011/2012. Ta vrhunec je bil očitno posledica razglasitve protidampinških ukrepov za nične marca 2012. Če namreč opazujemo podatke Eurostata o mesečnem razvoju uvoza iz LRK, ugotovimo, da se je mesečni uvoz iz LRK na splošno gibal med 2 000 in 6 000 tonami, v obdobju med marcem in julijem 2012 pa je dosegal vrednosti med 6 000 in 12 000 tonami (povprečno skoraj 9 000 ton mesečno). Pri tem velja upoštevati, da so bili ukrepi razglašeni za nične marca 2012 in ponovno uvedeni februarja 2013, toda 29. junija 2012 je bila uvedena registracija (10), ki je imela negativen učinek na uvoz.

(64)

Podobno kot obseg uvoza se je med obravnavanim obdobjem znižal tudi kitajski tržni delež, in sicer z 71 % na 43 %. Tudi ob upoštevanju vpliva neobičajnih ravni uvoza iz LRK v sezoni 2011/2012 in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom se je tržni delež zmanjšal z okoli 70 % v sezoni 2009/2010 na povprečno 55 % v naslednjih letih.

(65)

Kot je razvidno iz zgornje preglednice, so se cene uvoza iz LRK v obravnavanem obdobju povečale za 37 %. Vendar je treba opozoriti, da so se cene do sezone 2011/2012 občutno zvišale, nato pa v obdobju preiskave v zvezi s pregledom spet upadle.

(66)

Ker je obseg uvoza edinega sodelujočega izvoznika predstavljal le približno 12–20 % (razpon je naveden zaradi zaupnosti) celotnega uvoza iz LRK v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, je bilo na podlagi statističnih podatkov o uvozu nelojalno nižanje cen proučeno še za celoten uvoz iz LRK.

(67)

V ta namen so se tehtane povprečne prodajne cene sodelujočih proizvajalcev Unije za nepovezane stranke na trgu Unije primerjale z Eurostatovimi podatki o ustreznih tehtanih povprečnih cenah CIF (stroški, zavarovanje in prevoznina) uvoza iz LRK. Cene CIF (stroški, zavarovanje in prevoznina) so bile prilagojene za kritje stroškov, povezanih s carinjenjem, in sicer carinske tarife in stroškov po uvozu.

(68)

Na tej podlagi je primerjava pokazala, da je med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom uvoz zadevnega izdelka nelojalno znižal cene industrije Unije za 4,8 %, če se pri izračunu upošteva učinek veljavnih protidampinških dajatev. Če pa se opazujejo uvozne cene brez protidampinške dajatve, je stopnja nelojalnega nižanja cen 28 %.

(69)

Ob upoštevanju veljavnih protidampinških dajatev je bilo pri pregledu ustrezno prilagojenih uvoznih cen, ki jih je navedel sodelujoči kitajski izvoznik, za obdobje preiskave v zvezi s pregledom ugotovljeno 14-odstotno nelojalno znižanje cen. Če se učinek protidampinških dajatev ne upošteva, je nelojalno znižanje cen doseglo stopnjo 20 %. Opozoriti je treba, da je bila večina tega izvoza v obdobju preiskave v zvezi s pregledom opravljena, ko so bili ukrepi razglašeni za nične.

(70)

Tržni delež obsega uvoza iz drugih tretjih držav v obravnavanem obdobju ni bil nikoli večji od 11,2 %. Večina tega uvoza je bila iz Turčije (vsaj 89 % v obravnavanem obdobju).

Preglednica 4

(71)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je proučitev učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh gospodarskih dejavnikov in kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(72)

Čeprav je vseh pet proizvajalcev Unije predložilo odgovore na vprašalnik, odgovorov enega proizvajalca ni bilo mogoče v celoti uporabiti, saj njegovi odgovori niso bili preverjeni na kraju samem. Analiza zato temelji na naslednji metodologiji.

(73)

Makroekonomski kazalniki (proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, zaposlovanje, produktivnost, rast, višina stopenj dampinga in okrevanje od učinkov preteklega dampinga) so bili ocenjeni na ravni celotne industrije Unije. Ocena temelji na informacijah, ki so jih predložili štirje popolnoma sodelujoči proizvajalci Unije. Kar zadeva proizvajalca, katerega odgovori niso bili preverjeni na kraju samem, ocena temelji na podatkih, ki jih je predložil ta proizvajalec in ki so bili, kolikor je bilo mogoče, navzkrižno preverjeni s podatki iz pritožbe in iz njegovih revidiranih računovodskih izkazov.

(74)

Analiza mikroekonomskih kazalcev (zaloge, prodajne cene, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb, zmožnost zbiranja kapitala, plače) je bila izvedena na ravni popolnoma sodelujočih proizvajalcev Unije. Ocena temelji na njihovih informacijah, ki so bile ustrezno preverjene med preveritvenim obiskom na kraju samem.

(75)

Proizvodnja se je v obravnavanem obdobju občutno povečala s približno 12 000 ton na skoraj 29 000 ton v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. V sezoni 2009/2010 je bila proizvodnja nizka, saj sta na industrijo Unije še vedno vplivala dampinški uvoz kitajskih mandarin v konzervah, ki so bile uvožene v prejšnji sezoni, in dejstvo, da je ohranila zaloge iz prejšnje sezone, ko protidampinški ukrepi niso veljali. Proizvodnja se je povečala v sezoni 2010/2011, ko je bil novi uvoz iz LRK zajet v veljavne protidampinške ukrepe.

(76)

Ker se v tem obdobju proizvodne zmogljivosti Unije niso spremenile, se je izkoriščenost zmogljivosti ustrezno povečala. Vendar pa je sistematično ostajala pod 50 %.

(77)

Neko evropsko združenje trgovcev je trdilo, da je eden od proizvajalcev Unije s sezono 2012/2013 ustavil proizvodnjo in da je skupaj s še dvema proizvajalcema v težkem finančnem položaju. Zato naj bi bile številke proizvodnje in proizvodne zmogljivosti/izkoriščenosti umetno zvišane.

(78)

V zvezi s tem je treba najprej opozoriti, da so informacije, zbrane v postopku preiskave, pokazale, da so vsi proizvajalci Unije, ki tvorijo del industrije Unije, proizvajali vse sezone v obravnavanem obdobju. Prvo trditev, namreč da je eden od proizvajalcev med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom ustavil proizvodnjo, je treba zato ovreči.

(79)

Kar zadeva domnevno težek finančni položaj proizvajalcev Unije, je bil eden od proizvajalcev Unije v obravnavanem obdobju dejansko v postopku zaradi insolventnosti. Vendar je preiskava pokazala, da se je raven proizvodnje tega proizvajalca preko obravnavanega obdobja znatno povečala, medtem ko je ostala njegova zmogljivost nespremenjena. Zato je bilo ugotovljeno, da postopek zaradi insolventnosti ni negativno vplival na obseg njegove proizvodnje. Ostala dva proizvajalca Unije sta sicer res postala predmet postopka zaradi insolventnosti, a šele po obravnavanem obdobju. To dejstvo potrjuje ugotovitev (glej uvodne izjave 96 do 98), da je spet prišlo do škode in da je bila industrija Unije še vedno v negotovem finančnem položaju.

(80)

Prodaja industrije Unije nepovezanim strankam na trgu Unije se je v obravnavanem obdobju povečala za 35 %.

(81)

V obravnavanem obdobju se je povečeval tudi tržni delež industrije Unije. Celo ob upoštevanju učinka kopičenja zalog na raven potrošnje Unije v sezoni 2011/2012 in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom se je tržni delež povečal s približno 23 % na začetku tega obdobja na povprečno 35 % v zadnjih dveh obravnavanih letih.

(82)

Zaposlovanje in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju izboljšala in odražata splošno povečanje proizvodnje in obsega prodaje. Povečanje produktivnosti v sezoni 2010/2011 je bilo povezano z večjim obsegom proizvodnje, ki pa je bil posledica dejstva, da so protidampinški ukrepi v tem obdobju stopili v polno veljavo.

(83)

Navedeni podatki o zaposlovanju so ekvivalent polnega delovnega časa, zato ne prikazujejo absolutnega števila zadevnih sezonskih zaposlitev. Za boljšo predstavo o obsegu zadevnih zaposlitev je treba upoštevati, da je njihova vrednost za obdobje preiskave v zvezi s pregledom ekvivalent polnega delovnega časa za približno 2 400 sezonskih zaposlitev.

(84)

Industriji Unije je uspelo izkoristiti rast na trgu Unije do leta 2011. Vendar pa je industrija Unije izgubila znatni delež svojega tržnega deleža takoj, ko so bili ukrepi proti LRK odpravljeni (glej uvodno izjavo 2) in je uvoz iz LRK preplavil trg Unije. Ko so bile dajatve ponovno uvedene, si je industrija Unije izgubljeni tržni delež spet pridobila, čeprav za ceno vse slabšega finančnega položaja.

(85)

Damping se je med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom ohranil na visoki ravni, kot je navedeno v točki 3.2.5 (glej uvodni izjavi 34 in 35).

(86)

Glede na obseg dampinškega uvoza iz LRK je višina dejanske stopnje dampinga na industrijo Unije vplivala v meri, ki je ni mogoče šteti za zanemarljivo. Opozoriti je treba, da je industrija Unije še vedno na poti okrevanja od preteklega dampinga, zlasti z vidika izkoriščenosti zmogljivosti in dobičkonosnosti (v primerjavi s prvotno preiskavo).

(87)

Proizvajalci Unije so v zadnjih dveh sezonah občutno povečali zaloge. To odraža dejstvo, da se je proizvodnja v obravnavanem obdobju povečevala hitreje od prodaje.

(88)

V obdobju preiskave je industriji Unije uspelo povečati prodajne cene v EU za 11 %. Povečanje je bilo zlasti opazno do sezone 2011/2012, nato pa so cene v obdobju preiskave v zvezi s pregledom upadle. To je posledica visoke ravni uvoza iz LRK med marcem in julijem 2012, ko ukrepi niso veljali, in nelojalnega znižanja cen industrije Unije zaradi cene zadevnega izdelka iz LRK.

(89)

V obravnavanem obdobju se je dobičkonosnost industrije Unije najprej, tj. v obdobju 2010/2011–2011/2012, občutno izboljšala. Vendar je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom industrija Unije ponovno začela poslovati z izgubo.

(90)

Izboljšanje donosnosti je bilo jasno povezano z dejstvom, da je industriji Unije v letih po uvedbi protidampinških ukrepov uspelo povečati prodajo in obseg proizvodnje ter prodajne cene. To, da se je industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom spet znašla v položaju, da je poslovala z izgubo, je posledica nižjih prodajnih cen zaradi nenadnega pritoka uvoza iz LRK, potem ko je Sodišče EU dajatve razglasilo za nične.

(91)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da so bili v obdobju od marca do julija 2012 v velikem obsegu uvoženi kitajski izdelki brez protidampinških dajatev. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom uvoz iz LRK znatno nelojalno znižal prodajne cene Unije, zlasti če se ne upošteva učinek protidampinških dajatev. To je povzročilo splošno nižanje cen, kar je povzročilo razmere, v katerih je industrija Unije poslovala z izgubo.

Preglednica 11

(92)

V obravnavanem obdobju je bilo gibanje denarnega toka večinoma skladno z razvojem splošne dobičkonosnosti industrije Unije, in sicer v povezavi z učinkom povečanja zalog, zlasti v zadnjih dveh obravnavanih letih.

(93)

Del industrije Unije je med obravnavanim obdobjem vlagal v vzdrževanje in optimizacijo obstoječih proizvodnih strojev. Stopnje naložb so se povečale zlasti v sezoni 2011/2012, najverjetneje pod vtisom ravni dobička med in tik pred zadevnim letom. Te naložbe je izvedel predvsem en proizvajalec Unije, in sicer da bi si zagotovil vir oskrbe s surovinami, ki bi dopolnjeval obstoječe vire, ter da bi izboljšal skladnost z okoljskimi predpisi. Donosnost naložb je v obravnavanem obdobju tesno sledila trendu dobičkonosnosti.

(94)

Del industrije Unije je pri zbiranju kapitala v obravnavanem obdobju naletel na težave, vendar mu je nazadnje uspelo prestrukturirati dolg.

(95)

Povprečne ravni plač so v obravnavanem obdobju ostale precej stabilne, medtem ko so se stroški proizvodnje na enoto zmanjšali.

(96)

Analiza škode je pokazala, da se je položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju izboljšal. Uvedba protidampinških ukrepov konec leta 2008 je industriji Unije omogočila, da je sicer počasi, a vztrajno okrevala od škodljivih učinkov dampinga in še naprej izkoriščala svoj potencial na trgu Unije. Dejstvo, da so ukrepi industriji Unije koristili, je najbolje razvidno iz višjih ravni proizvodnje in prodaje ter zlasti ravni dobička.

(97)

Vendar se je položaj med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom spremenil. Ukrepi so bili razglašeni za nične marca 2012 in uvoz iz LRK se je zelo povečeval vse do junija 2012, ko je bila zanj uvedena registracija. Uvozniki so razglasitev protidampinških dajatev za nične izkoristili, da so v sezoni 2011/2012 nakopičili zaloge, nato pa v obdobju preiskave v zvezi s pregledom te proizvode dali na trg EU po nizkih cenah. To je povzročilo občuten splošni pritisk na cene na trgu EU in posledično se je finančni položaj industrije spet poslabšal. Dejansko je bila industrija prisiljena znižati cene, da bi ohranila obseg prodaje. To je imelo resne posledice za njen finančni položaj.

(98)

Prizadetost industrije Unije je najlažje dokazati s številnimi negativnimi finančnimi kazalniki, namreč dobičkonosnostjo in denarnim tokom v povezavi z visokimi ravnmi zalog in slabo izkoriščenostjo zmogljivosti. Te razmere zavirajo nove naložbe in rast.

(99)

Neko evropsko združenje trgovcev je podvomilo v ugotovitve glede škode na podlagi tega, da so se obseg prodaje, zaposlovanje in prodajne cene industrije Unije, pa tudi stopnja naložb enega proizvajalca Unije v obravnavanem obdobju razvijali pozitivno.

(100)

Vendar je treba to trditev zavrniti. V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe, seznam zadevnih gospodarskih kazalcev, ki jih je treba preučiti, ni izčrpen, in eden ali več teh dejavnikov ni nujno odločilen pri preučevanju učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 98, kazalniki, ki jih je predlagala tožeča stranka, za Komisijo niso bili odločilnega pomena pri sprejemanju sklepa o škodi, ki jo je utrpela industrija Unije. Ugotovitev, da se je škoda nadaljevala, temelji bolj na negativnih finančnih kazalnikih v zvezi z dobičkonosnostjo in denarnim tokom v povezavi z visokimi ravnmi zalog in slabo izkoriščenostjo zmogljivosti.

(101)

Če bi bili ukrepi razveljavljeni, je pričakovati, da se bo obseg uvoza povečal in industriji Unije povzročil nadaljnjo škodo. To temelji na naslednjih elementih.

(102)

Navedena analiza (glej uvodno izjavo 44) kaže, da kljub temu, da se je obseg izvoza iz LRK v Unijo po uvedbi ukrepov konec leta 2008 znatno zmanjšal, kitajski proizvajalci še vedno proizvajajo znatne količine zadevnega izdelka, ki so večinoma namenjene izvozu.

(103)

V smislu predvidenega obsega in cen je očitno, da ostaja trg Unije za kitajske proizvajalce izvoznike zelo privlačen. Prvič, trg Unije je v smislu obsega tretji največji svetovni trg za kitajske mandarine v konzervah. Poleg tega razvoj dogodkov po razglasitvi ukrepov za nične nakazuje, da lahko kitajski izvozniki na trg Unije hitro izvozijo znatne količine zadevnega izdelka, ne da bi jim bilo za to treba preusmeriti prodajo z drugih trgov. Nazadnje je v zvezi s tem iz podatkov o uvozu iz prvotne preiskave razvidno, da lahko LRK na trg Unije brez težav izvozi več kot 60 000 ton na sezono, kar je bilo skoraj 90 % povprečne potrošnje Unije v obravnavanem obdobju.

(104)

Če bi LRK zaradi razveljavitve ukrepov res povečala izvoz v EU, bi na trgu EU v srednjeročnem obdobju zelo verjetno prišlo do splošnega znižanja cen. To bi proizvajalce EU spravilo v še težji položaj, kar je pojasnjeno v nadaljevanju.

(105)

Drugič, kar zadeva cene, je iz kitajske podatkovne zbirke (11) razvidno, da je LRK v preteklosti v tretje države izvažala znatne količine po cenah, ki so bile nižje od izvoznih cen za EU. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bil obseg izvoza v te tretje države približno 20 000 ton, kar predstavlja 71 % celotne takratne proizvodnje industrije Unije. Zaradi cenovne privlačnosti trga EU se sklene, da bi kitajski izvozniki, če bi ukrepi prenehali veljati, te količine verjetno preusmerili na donosnejši trg Unije.

(106)

Poleg tega je zgornja analiza (glej uvodni izjavi 68 in 69) pokazala, da je uvoz iz LRK na trg Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znatno nelojalno znižal prodajne cene proizvajalcev Unije, zlasti če se ne upošteva učinek protidampinških dajatev. Čeprav so se kitajske uvozne cene v sezoni 2011/2012, ko ukrepi niso veljali, povečale, je bila njihova raven še vedno precej pod ravnjo cen EU, ki temelji na podatkih Eurostata. Na tej podlagi je bil razpon cenovne razlike v sezoni 2011/2012 dejansko primerljiv s tistim v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(107)

Trg pripravljenih ali konzerviranih agrumov je glede cen zelo konkurenčen, saj konkurenca večinoma temelji prav na cenah. Te razmere še dodatno obremenjuje dejstvo, da prodaja običajno poteka v relativno velikih količinah. Če bi se na trgu unije pojavil znaten obseg poceni in dampinškega uvoza, bi to neposredno vplivalo na splošno raven cen na trgu Unije, kar bi povzročilo splošno znižanje cen.

(108)

Razglasitev protidampinških dajatev za nične ob koncu obravnavanega obdobja povsem nazorno kaže, kaj bi se zgodilo, če bi ukrepi prenehali veljati.

(109)

Takoj ko je Sodišče EU ukrepe razglasilo za nične, je začel obseg uvoza iz LRK naglo in občutno naraščati, kar je trajalo do uvedbe registracije. Ker so se na trgu Unije pojavile velike količine poceni izdelkov iz uvoza, so morali proizvajalci Unije znižati cene, da bi ohranili položaj v smislu obsega prodaje in proizvodnje, zato so začeli poslovati z izgubo.

(110)

Take so bile posledice petmesečnega uvoza brez protidampinških dajatev. Posledice za položaj industrije Unije bi bile očitno še resnejše, če bi ukrepi prenehali veljati. Če bi ponovno prišlo do velikega obsega uvoza po nizkih cenah, bi bila škoda za industrijo Unije po vsej verjetnosti še večja. Proizvajalci Unije bi utrpeli upad proizvodnje, obsega prodaje in cen, kar bi povzročilo večje izgube. Izračun nelojalnega nižanja cen na podlagi podatkov predstavljenih v točki 4.4.2 (glej uvodni izjavi 68 in 69), vendar z izključitvijo protidampinških dajatev, kaže na raven nelojalnega nižanja cen, ki presega 20 %.

(111)

Neko evropsko združenje trgovcev je trdilo, da industrija Unije ne bi utrpela škode, če bi bili ukrepi razveljavljeni, ker naj bi se v prihodnosti pričakoval nižji obseg uvoza zadevnega izdelka. Argumentacija za te trditve je naslednja. Prvič, domača potrošnja svežega sadja v LRK naj bi se v prihodnosti povečala, prav tako pa tudi izvoz svežega sadja iz LRK v Rusijo. Drugič, tudi domača potrošnja mandarin v konzervah v LRK naj bi se povečala. Tretjič, podatki Eurostata naj bi pravkar navedeno podpirali, saj kažejo na manjši uvoz zadevnih izdelkov od sezone 2012/2013.

(112)

Te trditve je treba zavrniti iz naslednjih razlogov:

(113)

Isto evropsko združenje trgovcev je trdilo tudi, da se bodo cene tega sadja znižale zaradi večje količine svežega sadja, ki je na voljo na trgu Unije, domnevno zaradi embarga, uvedenega za Rusijo, tako da bo industrija Unije lahko postala še bolj konkurenčna.

(114)

Vendar je ta trditev povsem hipotetična in ni podprta z nobenim dokazom. Čeprav lahko v prihodnosti pride do znižanja cen surovin, tega ni mogoče upoštevati kot zadosten razlog, da se ne bi odpravili negativni učinki dampinškega uvoza na položaj industrije Unije. Upošteva se namreč, da bi se brez ohranitve ukrepov dampinški uvoz spet pojavil v velikem obsegu in industriji Unije še naprej povzročal škodo. To bi utegnilo industriji Unije onemogočiti, da v celoti izkoristi pozitivne učinke morebitnega znižanja lastnih cen surovin v prihodnosti. Trditev je bila zato zavrnjena.

(115)

Na podlagi tega se sklene, da bi razveljavitev ukrepov za uvoz iz LRK po vsej verjetnosti privedla do nadaljevanja škode za industrijo Unije.

(116)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je bilo proučeno, ali ne bi bila ohranitev obstoječih protidampinških ukrepov v nasprotju z interesi Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na presoji raznih udeleženih interesov, tj., prvič, interesov industrije Unije na eni strani ter, drugič, interesov uvoznikov in drugih strani.

(117)

Opozoriti je treba, da se v prvotni preiskavi na sprejetje ukrepov ni gledalo kot na nasprotne interesom Unije. Ker je sedanja preiskava pregled, analizira dejansko stanje, v katerem že veljajo protidampinški ukrepi, s čimer omogoča oceno morebitnega negativnega učinka trenutno veljavnih protidampinških ukrepov na zadevne strani.

(118)

Na podlagi tega je bilo proučeno, ali bi bilo kljub sklepom o verjetnosti nadaljevanja škodljivega dampinga mogoče ugotoviti, da ohranitev ukrepov v tem posebnem primeru ne bi bila v interesu Unije.

(119)

Industrija Unije, ki jo tvori pet proizvajalcev s podeželskih območij Španije, je pridobila tržni delež in je lahko dvignila cene za zadevni izdelek na raven, ki ji je omogočala, da je začela ponovno poslovati na pragu rentabilnosti ali z dobičkom v času obravnavanega obdobja, ko so ukrepi veljali. Na enak način so se izboljšali podatki o obsegu proizvodnje in zaposlovanju. V primeru razveljavitve ukrepov bi bila industrija Unije v precej slabšem položaju, kar je bilo že opisano (verjetnost ponovitve škode), zaradi nižjih prodajnih cen in še večjih nadaljnjih izgub (glej uvodno izjavo 110). Nove naložbe, katerih cilj je krepitev podjetij in izboljšanje njihove konkurenčnosti na trgu zadevnega izdelka, bi bile prav tako prizadete. Nadaljevanje ukrepov bi bilo nedvomno v interesu industrije Unije in bi pripomoglo k temu, da bi spet začela izkoriščati svoj potencial na trgu Unije, na katerem bi bila ponovno vzpostavljena konkurenca.

(120)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 10, je bilo zaradi očitno velikega števila nepovezanih uvoznikov uporabljeno vzorčenje. Uvozniki se nahajajo večinoma v Nemčiji, pa tudi v drugih državah, kot so na primer, a ne izključno, Združeno kraljestvo, Nizozemska in Češka.

(121)

Dve družbi, ki sta v obravnavanem obdobju uvažali zadevni izdelek, sta sodelovali v preiskavi. Skupni posli teh strani, ki so bili povezani s pripravljenimi agrumi, predstavljajo 3,8 % njihovega tedanjega skupnega prometa. Čeprav posli v zvezi s pripravljenimi agrumi niso najbolj donosna dejavnost teh uvoznikov, so sestavni del njihovih poslovnih možnosti, namreč ponudbe zelo velikega razpona izdelkov določenim strankam (npr. verigam supermarketov), z namenom zagotoviti si velike pogodbe, pri katerih se manj dobičkonosni izdelki kompenzirajo s prodajo drugih izdelkov in ekonomij obsega.

(122)

Nič ne nakazuje, da bi nadaljevanje ukrepov imelo kakršen koli znaten negativen učinek na dejavnosti teh dveh uvoznikov. Uvoznika nista odvisna od tega izdelka, medtem ko se je dobavna veriga prilagodila na stroške, povezane s protidampinško dajatvijo. Poleg tega je preiskava pokazala, da ukrepi izvoznikom iz LRK niso preprečili vstopa na trg Unije, saj se je zadevni izdelek kljub obstoju ukrepov v znatnih količinah uvažal preko celotnega obravnavanega obdobja.

(123)

Drugi uvoznik je trdil, da protidampinške dajatve negativno vplivajo na njegove posle, povezane s pripravljenimi agrumi. Glede na to, da ta izvoznik ni predložil preverljivih podatkov, se šteje, da negativni učinek, ki bi ga nadaljevanje protidampinških ukrepov povzročilo tem stranem, ne bi prevladal nad pozitivnim učinkom ukrepov na industrijo Unije.

(124)

Nekatere strani so opozorile na pomanjkanje proizvodnih zmogljivosti v industriji Unije. Opozoriti je treba, da bi opustitev dajatev lahko privedla do situacije, ko bi alternativni vir dobave moral ukiniti dejavnost in bi uvoznikom preostal en sam vir dobave (uvoz iz LRK). Vendar je treba opomniti, da verige supermarketov in trgovci na drobno cenijo ohranitev varne oskrbe svojih dejavnosti. Pravzaprav eden od njih podpira nadaljevanje ukrepov, saj bi ti omogočili konkurenco in vsaj dva vira oskrbe. Poleg tega industrija Unije, ki še zdaleč ne dosega zadovoljive stopnje izkoriščenosti zmogljivosti, ima zmogljivosti, ki bi jih bilo mogoče uporabiti na trgu Unije v okviru ponovno vzpostavljene konkurence. Dejstvo, da industrija Unije zdaj ne pokriva 100 % potreb v Uniji, ne more upravičiti niti nepoštenih trgovinskih praks izvoznikov iz LRK niti odprave ukrepov v tem primeru.

(125)

Evropsko združenje trgovcev je trdilo, da bi nadaljevanje ukrepov neupravičeno omejilo običajno poslovanje njegovih članov, saj je to v veliki meri povezano s trgovanjem z zadevnim izdelkom. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je cilj protidampinških dajatev odpraviti nepravične trgovinske prakse, tj. damping, ne pa omejiti poslovne dejavnosti. Opomniti je treba, da je Komisija ugotovila, da je v tem primeru ukrep potrebno ohraniti.

(126)

Za namen analize so bili uporabniki razdeljeni v dve kategoriji: v prvo so bila uvrščena gospodinjstva, v drugo pa poklicni/industrijski uporabniki, dejavni v sektorjih, kot so proizvodnja pijač, marmelad ali jogurtov, pekarstvo ter priprava in dostava hrane.

(127)

Nobena stran, ki bi pripadala eni od teh kategorij ali ki bi zastopala njune interese, se ni javila ali kakor koli sodelovala v preiskavi.

(128)

Neki uvoznik je trdil, da bi bile protidampinške dajatve, uvedene za zadevni izdelek, protikonkurenčne in torej ne bi bile v interesu potrošnikov Unije. Predložen ni bil noben dokaz, ki bi podpiral to trditev.

(129)

Glede na omejeno težo, ki jo utegne imeti zadevni izdelek v proračunu povprečnega gospodinjstva v Uniji, ni dokazov, da bi morebitno povišanje maloprodajnih cen, ki bi izviralo iz ohranitve ukrepov, lahko prevladalo nad pozitivnim učinkom ukrepov na industrijo Unije.

(130)

Čeprav ni mogoče zanikati, da bi lahko imelo nadaljevanje dajatev teoretično negativen učinek na nekatere poklicne/industrijske uporabnike v smislu nižjih marž, ni dokazov, da so stroški, ki izhajajo iz zadevnega izdelka (v primerjavi s skupnimi stroški) pomembni. Morebitni negativni učinek nadaljevanja ukrepov na to kategorijo uporabnikov torej ne bi bil nesorazmeren.

(131)

Tako posamezni dobavitelji svežega sadja industriji Unije kot neko združenje takih dobaviteljev so izjavili, da so ukrepi v njihovem interesu in bi bili koristni tudi v smislu novih naložb in delovnih mest. Sadje, ki se prodaja proizvajalcem Unije, je pomemben dopolnilni vir prihodkov dobaviteljev, brez teh pa bi prišlo v kmetijskem sektorju v zadevnih španskih regijah do večjih motenj. Ocenjuje se, da bi bilo pri tem samo v regiji Valencia prizadetih več kot 2 000 zadružnikov. Kar zadeva sezonske zaposlitve, na primer pri pobiranju, prevozu in shranjevanju sadja, se ocenjuje, da bi bilo v regijah Valencia in Murcia skupaj prizadetih vsaj 2 500 oseb.

(132)

Iz podatkov, ki jih je predložilo združenje španskih dobaviteljev, izhaja, da če bi uvoz iz LRK presegel 60 000 ton, kar se je zgodilo že dvakrat med prvotno preiskavo, bi se dobavitelji verjetno znašli v položaju, ko ne bi mogli prodati vseh satsuma mandarin, namenjenih predelovalni industriji Unije.

(133)

Neko evropsko združenje trgovcev trdi, da bi dobavitelji lahko pričakovali subvencije za uničenje količine sadja, ki ga ne bi bilo mogoče izvoziti zaradi embarga, uvedenega za Rusijo. Vendar pa tožeča stranka ni predložila nobenih dokazov, ki bi podpirali trditev o subvenciji. Poleg tega bi bile morebitne subvencije na voljo le za neprodano sadje, namenjeno izvozu v Rusijo, ne pa za sadje, ki ne bi bilo prodano industriji Unije zaradi škode, ki bi jo zadevni izdelek povzročil po izteku ukrepov. Trditev je bila zato zavrnjena.

(134)

Preiskava je pokazala, da obstoječi protidampinški ukrepi uvozu iz LRK niso preprečili vstopa na trg Unije in da so prispevali k okrevanju industrije Unije. Ker proces okrevanja še poteka, je nadaljevanje ukrepov v interesu industrije Unije. Če bi se omogočil iztek ukrepov, bi se proces okrevanja ustavil, dobičkonosne ravni cen ne bi bile več dosegljive in industrija Unije bi imela velike izgube. Poleg tega bi bil ogrožen dopolnilni vir dohodka za člane mnogih zadrug in za sezonske delavce na več podeželskih območjih, kjer je malo drugih zaposlitvenih možnosti.

(135)

Na podlagi razpoložljivih podatkov se zdi, da obstoječi ukrepi niso imeli pomembnih negativnih učinkov na gospodarski položaj uvoznikov v Uniji, ki so sodelovali v preiskavi. Glede na razpoložljive podatke je bil vpliv ukrepov na druge strani, ki so se javile, ali na uvoznike, trgovce, uporabnike in trgovce na drobno, prav tako zanemarljiv. Morebitno povišanje cen, ki bi izviralo iz nadaljevanja protidampinških ukrepov, se ne zdi nesorazmerno v primerjavi s koristmi za industrijo Unije, ki bi nastopile z odpravo izkrivljanja trgovine, ki bi jo povzročil dampinški uvoz.

(136)

Ob upoštevanju vseh dejavnikov, navedenih v zgoraj navedenih uvodnih izjavah, se sklene, da ni utemeljenih razlogov proti ohranitvi obstoječih protidampinških ukrepov.

(137)

Vse strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se šteje za primerno, da se obstoječi ukrepi ohranijo. Vsem stranem je bil po razkritju odobren rok za predložitev pripomb. Stališča in pripombe so bili, kadar je bilo to upravičeno, ustrezno upoštevani.

(138)

Iz zgoraj navedenega sledi, kakor določa člen 11(2) osnovne uredbe, da je treba protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih konzerviranih vrst sadja s poreklom iz LRK, nadalje ohraniti za obdobje petih let.

(139)

Nekatere strani so menile, da so ukrepi s količinskim elementom (sistemom kvot), primernejši od protidampinških ukrepov. Tega stališča ni mogoče upoštevati glede na to, da v skladu z osnovno uredbo oblike ukrepov ni mogoče spremeniti v okviru pregleda zaradi izteka ukrepa. Ta trditev ne more omajati ugotovitve v okviru te preiskave, namreč da so zahteve za ohranitev protidampinških ukrepov izpolnjene.

(140)

Družba lahko zahteva uporabo teh individualnih stopenj protidampinških dajatev, če naknadno spremeni ime. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (13). Zahtevek mora vsebovati vse ustrezne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na pravico družbe do stopnje dajatve, ki velja zanjo. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno upravičenost do stopnje dajatve, ki velja zanjo, se obvestilo o spremembi imena objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(141)

Odbor, ustanovljen v skladu s členom 15(1) osnovne uredbe, ni predložil mnenja –

(a)

v Unijo ni izvažal izdelka, opisanega v členu 1(1), v obdobju preiskave v zvezi s pregledom (od 1. oktobra 2012 do 30. septembra 2013) in v obdobju prvotne preiskave (od 1. oktobra 2006 do 30. septembra 2007);

(b)

ni povezan z nobenim od proizvajalcev izvoznikov v Ljudski republiki Kitajski, za katerega veljajo ukrepi, uvedeni s to uredbo; ter

(c)

je bodisi dejansko izvažal zadevni izdelek v Unijo ali prevzel nepreklicno pogodbeno obveznost, da izvozi znatno količino v Unijo, po koncu obdobja preiskave v zvezi s pregledom.

11.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 354/38

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

11.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 354/41

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 2535/2001 (2) je odprla letne tarifne kvote za uvoz proizvodov iz sektorja za mleko in mlečne proizvode.

(2)

Količine v zahtevkih za uvozna dovoljenja, vloženih od 20. novembra 2014 do 30. novembra 2014 za podobdobje od 1. januarja 2015 do 30. junija 2015, so za nekatere kvote višje od razpoložljivih količin. Zato bi bilo treba v skladu s členom 7(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1301/2006 (3) z določitvijo koeficienta dodelitve, ki se bo uporabil za zahtevane količine, določiti, v kakšnem obsegu se lahko izdajo uvozna dovoljenja.

(3)

Količine v zahtevkih za uvozna dovoljenja, vloženih od 20. novembra 2014 do 30. novembra 2014 za podobdobje od 1. januarja 2015 do 30. junija 2015, so za nekatere kvote nižje od razpoložljivih količin. Zato bi bilo treba določiti količine, za katere zahtevki niso bili vloženi, in jih dodati količini, določeni za naslednje kvotno podobdobje.

(4)

Da bi zagotovili učinkovitost ukrepa, bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

11.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 354/45

(1)

Direktiva 91/68/EGS določa pogoje v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo trgovanje znotraj Unije z ovcami in kozami. Direktiva določa pogoje, pod katerimi se države članice ali regije priznajo kot uradno proste bruceloze.

(2)

V Prilogi II k Odločbi Komisije 93/52/EGS (2) so navedene regije držav članic, ki se priznajo kot uradno proste bruceloze (B. melitensis) v skladu z Direktivo 91/68//EGS.

(3)

Francija je Komisiji predložila dokumentacijo o skladnosti s pogoji iz Direktive 91/68/EGS, da se 31 novih upravnih regij (departmajev) poleg 64 upravnih regij (departmajev), že priznanih kot uradno prostih bruceloze (B. melitensis) in trenutno navedenih v Prilogi II k Odločbi 93/52/EGS, prizna kot prostih navedene bolezni.

(4)

Po pregledu dokumentacije, ki jo je predložila Francija, bi bilo treba 31 upravnih regij (departmajev) priznati kot uradno prostih bruceloze (B. melitensis).

(5)

Vnos za Francijo v Prilogi II k Odločbi 93/52/EGS bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

11.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 354/47

(1)

V skladu z Uredbo (ES) št. 66/2010 se lahko znak EU za okolje podeli proizvodom, ki imajo zmanjšan vpliv na okolje v celotnem življenjskem krogu.

(2)

Uredba (ES) št. 66/2010 določa, da se uvedejo posebna merila za podelitev znaka EU za okolje glede na skupine proizvodov.

(3)

Ker so s kemikalijami, ki se uporabljajo v kozmetičnih proizvodih, ki se izperejo, in njihovo embalažo povezani vplivi na okolje, zlasti v zvezi s strupenostjo za ekosisteme in rabo virov, je primerno določiti merila za podelitev znaka EU za okolje za to skupino proizvodov. Merila bi morala spodbujati predvsem proizvode, ki imajo zmanjšan vpliv na vodne ekosisteme, vsebujejo omejeno količino nevarnih snovi in zmanjšujejo nastajanje odpadkov z zmanjšanjem količine embalaže.

(4)

V Odločbi Komisije 2007/506/ES (2) so določena okoljska merila ter s tem povezane zahteve glede ocenjevanja in preverjanja mil, šamponov in balzamov za lase. Navedena merila so bila pregledana ob upoštevanju tehnološkega razvoja. Iz pregleda je razvidno, da je treba spremeniti ime in opredelitev skupine proizvodov za vključitev nove podskupine proizvodov in določitev novih meril.

(5)

Zaradi jasnosti bi bilo treba Odločbo 2007/506/ES nadomestiti.

(6)

Proizvajalcem, ki so za svoje proizvode prejeli znak za okolje za mila, šampone in balzame za lase na podlagi meril iz Odločbe 2007/506/ES, bi bilo treba omogočiti prehodno obdobje, da bodo imeli dovolj časa za prilagoditev svojih proizvodov, da bodo ustrezali spremenjenim merilom in zahtevam. Proizvajalcem bi bilo treba omogočiti tudi, da do prenehanja veljavnosti Odločbe 2007/506/ES vlagajo vloge na podlagi v njej navedenih meril ali na podlagi meril iz tega sklepa.

(7)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 16 Uredbe (ES) št. 66/2010 –

1.

„dodane snovi“ pomenijo konzervanse, dišave in barvila ne glede na njihovo koncentracijo ter druge namerno dodane snovi, stranske produkte in nečistoče iz surovin, katerih koncentracija je enaka ali presega 0,010 mas. % končne sestave;

2.

„aktivna snov“ pomeni vsoto organskih dodanih snovi v proizvodu (izraženo v gramih), ki se izračuna na podlagi celotne sestave proizvoda, vključno s potisnimi plini v aerosolnih proizvodih. Sredstva za drgnjenje/poliranje niso vključena v izračun aktivne snovi;

3.

„primarna embalaža“ pomeni embalažo, ki je v neposrednem stiku z vsebino in je zasnovana tako, da je najmanjša prodajna enota za distribucijo do končnega uporabnika ali potrošnika na prodajnem mestu;

4.

„sekundarna embalaža“ pomeni embalažo, ki jo je mogoče odstraniti s proizvoda, ne da bi to vplivalo na njegove lastnosti, in ki na prodajnem mestu predstavlja paket določenega števila prodajnih enot, ki se končnemu uporabniku ali potrošniku lahko proda kot celota ali pa služi le kot sredstvo za napolnitev polic na prodajnem mestu.

11.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 354/62