9.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 351/1

(1)

Po sporočilih o novi prašičji enterični koronavirusni bolezni, ki jo povzročajo novo porajajoči se alfa koronavirusi, vključno z virusom epidemične driske prašičev, in novi prašičji delta koronavirus v Severni Ameriki, je bila sprejeta Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 750/2014 (2). Navedena izvedbena uredba določa zaščitne ukrepe v zvezi z vnosom v Unijo pošiljk živih prašičev za vzrejo in proizvodnjo z območij, na katerih je prisotna bolezen, ki jo povzročajo navedeni virusi, da se zagotovi izpolnjevanje potrebnih jamstev na gospodarstvih izvora in prepreči vnos epidemične driske prašičev, ki jo povzročajo navedeni virusi, v Unijo. Navedeni zaščitni ukrepi naj bi se uporabljali do 12. januarja 2015.

(2)

Evropska agencija za varno hrano je v znanstvenem mnenju iz leta 2014 (3) (v nadaljnjem besedilu: mnenje Agencije) navedla, da so okužene živali, njihovi iztrebki ter krma in predmeti, kontaminirani z iztrebki, nosilci, o katerih se je poročalo kot prenašalcih navedenih virusov. Mnenje Agencije je dodatna znanstvena podpora zaščitnim ukrepom, uvedenim z Izvedbeno uredbo (EU) št. 750/2014. Epidemiološko stanje v tretjih državah, prizadetih z novo prašičjo enterično koronavirusno boleznijo, ki jo povzročajo novo porajajoči se alfa koronavirusi, vključno z virusom epidemične driske prašičev, in prašičji delta koronavirus, se ni spremenilo glede tveganja prenosa navedenih prašičjih entero-koronavirusov od datuma sprejema Izvedbene uredbe (EU) 750/2014.

(3)

Glede na mnenje Agencije in razvoj stanja bolezni bi bilo treba zaščitne ukrepe, uvedene z Izvedbeno uredbo (EU) št. 750/2014, podaljšati do konca oktobra 2015. Obdobje uporabe navedene izvedbene uredbe bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

9.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 351/3

(1)

Direktivi 98/70/ES in 2009/28/ES določata, da se lahko biogoriva in druga tekoča biogoriva štejejo k zastavljenim ciljem in lahko gospodarski subjekti izkoristijo javno podporo le v primeru, da so v skladu s trajnostnimi merili, določenimi v teh direktivah. Kot del tega programa se lahko biogoriva in tekoča biogoriva prištejejo k ciljem ali izkoristijo javno podporo v primeru, da niso proizvedena iz surovin, pridobljenih na zemljišču, ki je bilo januarja 2008 ali pozneje travinje z veliko biotsko raznovrstnostjo, razen če je v primeru nenaravnih travinj z veliko biotsko raznovrstnostjo dokazano, da je pridelovanje surovin nujno za ohranitev statusa travinja.

(2)

Zadnji pododstavek člena 17(3)(c) Direktive 2009/28/ES in zadnji pododstavek člena 7b(3)(c) Direktive 98/70/ES zahtevata, da Komisija določi merila in geografski obseg za opredelitev travinj, ki izpolnjujejo pogoje za travinja z veliko biotsko raznovrstnostjo v skladu s členom 7b(3)(c) Direktive 98/70/ES in členom 17(3)(c) Direktive 2009/28/ES.

(3)

Travinja z veliko biotsko raznovrstnostjo se razlikujejo po podnebnih območjih in lahko med drugim vključujejo vresje, pašnike, travnike, savane, stepe, grmišča, tundro in prerije. Ta območja razvijajo posebne značilnosti na primer glede stopnje pokritosti z drevjem ter intenzivnosti paše in košnje. Za namene člena 7b(3)(c) Direktive 98/70/ES in člena 17(3)(c) Direktive 2009/28/ES je zato primerno uporabiti širšo opredelitev travinja.

(4)

Direktivi 98/70/ES in 2009/28/ES razlikujeta med naravnim in nenaravnim travinjem z veliko biotsko raznovrstnostjo in zagotavljata opredelitvi za obe vrsti. Zato je v ti opredelitvi primerno vključiti operativna merila. Za namene te uredbe je primerno, da se degradirano travinje upošteva kot osiromašeno z vidika biotske raznovrstnosti.

(5)

Skladnost s členom 7b(3)(c) Direktive 98/70/ES in členom 17(3)(c) Direktive 2009/28/ES se preveri v skladu s členom 7c(1) in (3) Direktive 98/70/ES ter členom 18(1) in (3) Direktive 2009/28/ES.

(6)

Celovite informacije o geografskih obsegih biotsko zelo raznovrstnih travinj niso na voljo na mednarodni ravni. Zato ta uredba določa geografske obsege le za tista travinja z veliko biotsko raznovrstnostjo, za katera so te informacije že na voljo.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za trajnost biogoriv in drugih tekočih biogoriv, ustanovljenega s členom 25(2) Direktive 2009/28/ES –

1.

„travinje“ pomeni kopenske ekosisteme, v katerih nepretrgano prevladuje zeliščna ali grmovna vegetacija najmanj pet let. Vključuje travnik ali pašnik, na katerem se prideluje seno, izključuje pa zemljišče, na katerem se gojijo drugi pridelki, ali kmetijsko zemljišče, ki je začasno neobdelano. Poleg tega izključuje nepretrgana gozdnata območja, kot so opredeljena v členu 17(4)(b) Direktive 2009/28/ES, razen kmetijsko-gozdarskih sistemov, kjer se gospodari z drevesi skupaj s pridelki, ali živinorejskih sistemov na kmetijskih območjih. Prevlada zeliščne ali grmovne vegetacije pomeni, da je njihova skupna pokrovnost tal večja kot zastornost s krošnjami dreves.

2.

„človekov poseg“ pomeni upravljano pašo, košnjo, rezanje, nabiranje ali sežiganje.

3.

„naravno travinje z veliko biotsko raznovrstnostjo“ pomeni travinje, ki:

4.

„nenaravno travinje z veliko biotsko raznovrstnostjo“ pomeni travinje, ki:

1.

habitati s seznama v Prilogi I k Direktivi Sveta 92/43/EGS (4);

2.

habitati bistvenega pomena za živalske in rastlinske vrste v interesu Unije s seznamov v prilogah II in IV Direktive 92/43/EGS;

3.

habitati bistvenega pomena za prostoživeče vrste ptic s seznama v Prilogi I Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5).

9.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 351/6

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

9.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 351/9

(1)

Mandat evropskega nadzornika za varstvo podatkov in pomočnika nadzornika se je iztekel 16. januarja 2014. Vendar evropski nadzornik za varstvo podatkov in pomočnik nadzornika v skladu s členom 42(6) Uredbe (ES) št. 45/2001 ostaneta na svojem položaju vse do zamenjave.

(2)

Evropskega nadzornika za varstvo podatkov in pomočnika nadzornika se imenuje s skupnim soglasjem med Evropskim parlamentom in Svetom, in sicer od 4. decembra 2014 za obdobje petih let –

—

evropski nadzornik za varstvo podatkov: g. Giovanni BUTTARELLI,

—

pomočnik nadzornika: g. Wojciech Rafał WIEWIÓROWSKI.