25.11.2014

Uradni list Evropske unije

L 337/1

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1252/2014

z dne 28. maja 2014

o dopolnitvi Direktive 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z načeli in smernicami dobre proizvodne prakse za zdravilne učinkovine zdravil za uporabo v humani medicini

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (1) in zlasti tretjega odstavka člena 47 Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Vse zdravilne učinkovine, ki so proizvedene v Uniji, tudi zdravilne učinkovine, namenjene za izvoz, bi morale biti proizvedene v skladu z načeli in smernicami dobre proizvodne prakse za zdravilne učinkovine, ki so trenutno določene v tehničnih smernicah o proizvodnji zdravilnih učinkovin, ki jih je objavila Komisija. Načela in smernice dobre proizvodne prakse za zdravilne učinkovine je treba določiti v pravno zavezujočem aktu.

(2)

Da bi spodbudili uporabo usklajenih standardov na globalni ravni, bi bilo treba načela in smernice dobre proizvodne prakse za zdravilne učinkovine določiti v skladu s smernicami za zdravilne učinkovine, ki jih je določila Mednarodna konferenca o usklajevanju tehničnih zahtev za registracijo zdravil za uporabo v humani medicini.

(3)

Načela in smernice dobre proizvodne prakse bi bilo treba opredeliti v zvezi z vsemi vprašanji, dejavnostmi in postopki, ki so ključni za določitev kakovosti zdravilnih učinkovin, kot so upravljanje kakovosti, osebje, prostori in oprema, dokumentacija, upravljanje materialov, proizvodnja, kontrola kakovosti med proizvodnjo, pakiranje, označevanje, laboratorijski nadzor, vračila, pritožbe in odpoklici, pogodbeno delo in prepakiranje. Da bi zagotovili skladnost s temi načeli in smernicami, bi bilo treba od proizvajalcev zdravilnih učinkovin zahtevati, da vzpostavijo in izvajajo učinkovit sistem za upravljanje kakovosti teh snovi.

(4)

Osebje, ki dela v nehigienskih razmerah, nosi neprimerna oblačila ali morebiti onesnažuje proizvodno območje, lahko ogrozi kakovost zdravilne učinkovine. To bi bilo treba preprečiti z izvajanjem sanitarnih in zdravstvenih navad, ki so primerne za izvajane proizvodne dejavnosti. Te prakse bi bilo treba določiti v sistemu upravljanja kakovosti, ki ga določi proizvajalec zdravilne učinkovine.

(5)	Da bi zagotovili ustrezno kakovost zdravilne učinkovine, je treba čim bolj zmanjšati morebitno onesnaženost in navzkrižno kontaminacijo, tako da se zahteva uporaba objektov, proizvodnih postopkov in zabojnikov, izdelanih za ta namen, ter ustrezen nadzor kontaminacije.

(6)

Zlasti pomembno je, da ne pride do navzkrižne kontaminacije pri pripravi zdravilnih učinkovin, škodljivih za človekovo zdravje. Onesnaženje drugih izdelkov z zdravilnimi učinkovinami, ki povzročajo preobčutljivost, lahko pomeni resno tveganje za javno zdravje, saj izpostavljenost tem snovem zelo pogosto vodi v razvoj preobčutljivosti in alergijskih reakcij. Zato bi morala proizvodnja teh zdravilnih učinkovin potekati zgolj v ločenih proizvodnih območjih. Uporaba ločenih proizvodnih območij je lahko potrebna tudi pri proizvodnji zdravilnih učinkovin, ki so lahko škodljive za zdravje ljudi zaradi njihove potentnosti ali kužne oz. strupene narave. Proizvajalec bi moral za te snovi opraviti oceno tveganja za zdravje ljudi in oceno potrebe po ločenih proizvodnih območjih.

(7)

Da bi olajšal spremljanje, prepoznavanje in reševanje morebitnih težav glede kakovosti ter preveril skladnost z dobro proizvodno prakso, bi moral proizvajalec voditi podrobno evidenco o vseh izvedenih postopkih, ki se nanašajo na proizvodnjo zdravilnih učinkovin, vključno z odstopanji od teh postopkov.

(8)

Da bi zagotovili, da zdravila dosegajo ustrezne standarde kakovosti, varnosti in učinkovitosti, ter zaščitili javno zdravje, bi morali proizvajalci zdravilnih učinkovin nemudoma obvestiti proizvajalce zdravil, ki uporabljajo zdravilno učinkovino, o kakršnih koli spremembah, ki bi lahko vplivale na kakovost zdravilne učinkovine.

(9)	Treba je vzpostaviti ustrezne postopke za evidentiranje in preiskovanje pritožb glede kakovosti ter izvesti odpoklic izdelka, da bi se hitro odzvali na težave s kakovostjo in umaknili s trga zdravilne učinkovine, ki ne izpolnjujejo standardov kakovosti ali resno ogrožajo javno zdravje.

(10)	Kadar proizvajalec zdravilne učinkovine kateri koli del proizvodnje zaupa drugi osebi, je treba v pisni obliki jasno določiti odgovornosti te druge osebe, kar zadeva skladnost z dobro proizvodno prakso in ukrepi za kakovost.

(11)	Upoštevanje dobrih proizvodnih praks v postopku prepakiranja in ponovnega etiketiranja je potrebno, da se prepreči napačno označevanje ali onesnaženje zdravilnih učinkovin v postopku –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Področje uporabe

Ta uredba določa načela in smernice dobre proizvodne prakse za zdravilne učinkovine za zdravila za uporabo v humani medicini, vključno z zdravilnimi učinkovinami, namenjenimi za izvoz.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.	„proizvodnja“ pomeni popolno ali delno dejavnost prejema materialov, izdelave, pakiranja, prepakiranja, označevanja, ponovnega označevanja, nadzora kakovosti ali dajanja zdravilnih učinkovin v promet, in s tem povezane kontrole;

2.	„vhodni material zdravilne učinkovine“ pomeni katero koli snov, iz katere se proizvaja ali ekstrahira zdravilna učinkovina;

3.	„intermediat zdravilne učinkovine“ pomeni snov, ki se pridobiva pri proizvodnji zdravilne učinkovine in je namenjena za nadaljnjo predelavo;

4.	„surovina“ pomeni katero koli snov, reagent ali topilo, ki je namenjeno uporabi v proizvodnji zdravilne učinkovine in iz katerega zdravilna učinkovina ni neposredno proizvedena ali ekstrahirana.

Člen 3

Upravljanje kakovosti

1. Proizvajalci zdravilnih učinkovin (v nadaljnjem besedilu: proizvajalec) vzpostavijo, dokumentirajo in izvajajo učinkovit sistem za upravljanje kakovosti teh snovi v proizvodnih dejavnostih, ki jih izvajajo (v nadaljnjem besedilu: proizvodni postopek). Sistem zagotavlja aktivno udeležbo vodstvenega osebja in osebja, ki dela v proizvodnji.

Sistem zagotavlja, da zdravilne učinkovine izpolnjujejo specifikacije za njihovo kakovost in čistost, določene v skladu s členom 12(1).

Sistem vključuje ukrepe za obvladovanje tveganja na področju kakovosti.

2. Proizvajalec imenuje enoto za kakovost, ki je neodvisna od proizvodne enote in je odgovorna za zagotavljanje in nadzor kakovosti.

3. Proizvajalec izvaja redne notranje revizije in sprejema nadaljnje ukrepe v zvezi z ugotovitvami.

Člen 4

Osebje

1. Proizvajalec zagotovi ustrezno število osebja, ki ima potrebne kvalifikacije, pridobljene preko izobraževanja, usposabljanja ali izkušenj na področju izvajanja in nadzora proizvodnje zdravilnih učinkovin.

2. Osebje skrbi za dobre sanitarne in higienske razmere na območju proizvodnje. Člani osebja ne dostopajo do proizvodnega območja, če:

(a)	trpijo zaradi nalezljivih bolezni ali imajo odprte rane ali druge dermatološke težave na izpostavljeni površini telesa, ki bi lahko negativno vplivale na kakovost in čistost zdravilne učinkovine;

(b)	nosijo oblačila, ki so vidno umazana ali ne ščitijo zdravilne učinkovine pred možnim onesnaženjem s strani osebja ali ne varujejo osebja pred izpostavljenostjo zdravilni učinkovini, ki bi lahko bila škodljiva za zdravje ljudi;

(c)	v trenutku vstopa na območje proizvodnje opravljajo dejavnosti, ki bi lahko onesnažile ali kako drugače ogrozile kakovost zdravilne učinkovine.

Člen 5

Zgradbe in objekti

1. Zgradbe in objekti, ki se uporabljajo za proizvodnjo zdravilnih učinkovin, so locirani, zasnovani in zgrajeni tako, da ustrezajo predvidenim postopkom in olajšajo čiščenje in vzdrževanje, ob upoštevanju vrste in stopnje proizvodnje, za katero se te zgradbe in objekti uporabljajo.

Objekti in pretok materiala ter osebja v objektih so zasnovani tako, da se različne snovi in materiali hranijo ločeno in ne onesnažujejo drug drugega.

2. Zgradbe se ustrezno vzdržujejo, popravljajo in ohranjajo v čistem stanju.

3. Zdravilne učinkovine, ki povzročajo preobčutljivost, se proizvajajo v ločenih proizvodnih območjih.

Pri izvajanju proizvodnih dejavnosti proizvajalec oceni potrebo po ločenih proizvodnih območjih za druge zdravilne učinkovine, ki so lahko škodljive za zdravje ljudi zaradi njihove potentnosti, toksičnosti ali infektivnosti. Pri oceni se ovrednoti tveganje za zdravje ljudi, ki ga predstavljajo navedene zdravilne učinkovine, ob upoštevanju potentnosti, toksičnosti in infektivnosti zdravilne učinkovine ter obstoječih postopkov za zmanjševanje tveganja. Ocena se dokumentira v pisni obliki.

Kadar ocena pokaže tveganje za zdravje ljudi, se zdravilna učinkovina proizvaja v ločenih proizvodnih območjih.

Člen 6

Oprema

1. Oprema, ki se uporablja pri proizvodnji zdravilnih učinkovin, je ustrezno oblikovana, velika in locirana za predvideno uporabo, čiščenje, vzdrževanje in, kjer je primerno, higienizacijo.

Oprema je sestavljena in upravljana tako, da površine, ki pridejo v stik s surovinami, vhodnimi materiali zdravilne učinkovine, intermediati zdravilne učinkovine ali zdravilnimi učinkovinami, ne spremenijo kakovosti surovin, vhodnih materialov zdravilne učinkovine, intermediatov zdravilne učinkovine ali zdravilnih učinkovin do te mere, da ne bi bili več v skladu s specifikacijami, določenimi v skladu s členom 12(1).

2. Proizvajalec vzpostavi pisne postopke za čiščenje opreme in naknadno preverjanje njene primernosti za uporabo v proizvodnem postopku.

3. Nadzor, tehtanje, merjenje, spremljanje in preskusna oprema, ki je bistvenega pomena za zagotavljanje kakovosti zdravilne učinkovine, se prilagodijo v skladu s pisnimi postopki in vzpostavljenim razporedom.

Člen 7

Dokumentacija in evidence

1. Proizvajalec vzpostavi in vzdržuje sistem dokumentiranja in pisne postopke, ki zajemajo proizvodni postopek.

Vsi dokumenti v zvezi s proizvodnim postopkom se pripravijo, pregledajo, odobrijo in razširjajo skladno s pisnimi postopki.

Proizvajalec hrani evidence za vsaj naslednje elemente v zvezi s proizvodnim postopkom:

1.	čiščenje in uporaba opreme;

2.	poreklo surovin, vhodnih snovi zdravilnih učinkovin in intermediatov zdravilnih učinkovin;

3.	kontrole v zvezi s surovinami, vhodnimi snovmi zdravilnih učinkovin in intermediati zdravilnih učinkovin;

4.	uporaba surovin, vhodnih snovi zdravilnih učinkovin in intermediatov zdravilnih učinkovin;

5.	označevanje zdravilnih učinkovin in embalažnega materiala;

6.	glavna navodila za proizvodnjo;

7.	proizvodne serije in kontrola serij;

8.	laboratorijski nadzor.

Izdajanje, pregledovanje, zamenjevanje in odstranjevanje dokumentov, ki se nanašajo na proizvodni postopek, se kontrolirajo, podatki o njihovem pregledu, zamenjavi in odstranitvi pa se hranijo.

2. Vse s kakovostjo povezane dejavnosti, ki se izvajajo med proizvodnim postopkom, se evidentirajo takrat, ko se izvedejo. Kakršno koli odstopanje od pisnih postopkov iz člena 7(1) se dokumentira in pojasni. Odstopanja, ki vplivajo na kakovost zdravilne učinkovine ali zaradi katerih zdravilna učinkovina ne izpolnjuje zahtev iz člena 12(1), se preučijo, preiskava in njeni zaključki pa se dokumentirajo.

3. Po opravljenih dejavnostih proizvodnje in nadzora proizvajalec hrani vse evidence o proizvodnji in nadzoru vsaj eno leto od datuma izteka roka uporabnosti serije. Za zdravilne učinkovine z datumi ponovnega preskušanja proizvajalec hrani evidenco vsaj tri leta potem, ko je bila popolna serija dana v promet.

Člen 8

Upravljanje z materiali

1. Proizvajalec ima vzpostavljene pisne postopke za zagotavljanje kakovosti vhodnih snovi, ki zajemajo naslednje elemente:

prejem;

2.	identificiranje;

3.	karanteno;

4.	shranjevanje;

ravnanje;

6.	vzorčenje;

7.	preskušanje;

8.	odobritev;

9.	zavrnitev.

2. Proizvajalec ima vzpostavljen sistem za ocenjevanje dobaviteljev kritičnih surovin.

Člen 9

Nadzor proizvodnje in postopka

1. Proizvodne dejavnosti se kontrolirajo, da se spremlja in prilagaja proizvodni postopek ali da se preveri, ali zdravilna učinkovina ustreza specifikacijam o kakovosti in čistosti v skladu s členom 12(1). Proizvodne dejavnosti, ki so ključnega pomena za zagotovitev, da zdravilna učinkovina izpolnjuje specifikacije o kakovosti iz člena 12(1), se izvajajo pod vizualnim nadzorom kvalificiranega osebja ali podobnim ustreznim nadzorom.

2. Tehtanje in merjenje surovin in vhodnih snovi zdravilnih učinkovin sta natančna in se izvajata na način, ki ne vpliva na njihovo primernost za uporabo.

3. Proizvodne dejavnosti, vključno s kakršno koli dejavnostjo, ki sledi čiščenju intermediatov zdravilne učinkovine ali zdravilne učinkovine, se izvajajo tako, da se prepreči onesnaženje surovin, vhodnih snovi zdravilne učinkovine, intermediatov zdravilne učinkovine in zdravilne učinkovine z drugimi materiali.

Člen 10

Pakiranje in označevanje

1. Zabojniki zagotavljajo ustrezno zaščito pred kvarjenjem ali onesnaženjem zdravilne učinkovine od trenutka, ko se zdravilna učinkovina zapakira, do trenutka, ko se uporabi pri proizvodnji zdravil.

2. Skladiščenje, tiskanje in uporaba oznak na embalaži zdravilnih učinkovin se nadzirajo. Oznake vsebujejo informacije, ki so potrebne za zagotovitev kakovosti zdravilne učinkovine.

Člen 11

Dajanje v promet

Zdravilna učinkovina se da v promet šele po tem, ko enota za kakovost odobri prodajo.

Člen 12

Laboratorijski nadzor

1. Proizvajalec določi specifikacije za kakovost in čistost zdravilne učinkovine, ki jo proizvaja, in za surovine, vhodne snovi zdravilne učinkovine in intermediate zdravilne učinkovine, ki se uporabljajo v tem postopku.

2. Izvedejo se laboratorijski testi, da se preveri skladnost s specifikacijami iz odstavka 1.

Proizvajalec izda certifikate o analizi za vsako serijo zdravilne učinkovine na zahtevo:

(a)	pristojnih organov posamezne države članice;

(b)	proizvajalcev zdravilnih učinkovin, dobavljenih neposredno ali posredno z zdravilno učinkovino za namen nadaljnje obdelave, pakiranja, prepakiranja, označevanja ali ponovnega označevanja zdravilne učinkovine;

(c)	distributerjev in posrednikov zdravilnih učinkovin;

(d)	proizvajalcev zdravil, dobavljenih neposredno ali posredno z zdravilno učinkovino.

3. Proizvajalec spremlja stabilnost zdravilne učinkovine preko študij stabilnosti. Datumi izteka roka uporabnosti ali ponovnega preskušanja zdravilnih učinkovin se določijo na podlagi ocene podatkov iz študij stabilnosti. Ustrezno identificirani vzorci zdravilnih učinkovin se hranijo v skladu z načrtom vzorčenja, določenim na podlagi roka uporabnosti zdravilne učinkovine.

Člen 13

Validacija

Proizvajalec vzpostavi in izvaja politiko validiranja za tiste postopke, ki so ključnega pomena za zagotovitev, da zdravilna učinkovina ustreza specifikacijam za kakovost in čistost, določenim v skladu s členom 12(1).

Člen 14

Nadziranje sprememb

1. Proizvajalec oceni morebiten vpliv vseh sprememb proizvodnega postopka, ki lahko vplivajo na proizvodnjo in nadzor zdravilne učinkovine, na kakovost zdravilne učinkovine, preden začne uvajati te spremembe.

2. Spremembe proizvodnega postopka, ki negativno vplivajo na kakovost zdravilne učinkovine, se ne uvedejo.

3. Proizvajalec zdravilne učinkovine nemudoma obvesti proizvajalce zdravil, ki jih oskrbuje z zdravilno učinkovino, o vseh spremembah proizvodnega postopka, ki lahko vplivajo na kakovost zdravilne učinkovine.

Člen 15

Zavrnitev in vračila

1. Serije zdravilnih učinkovin in intermediati zdravilnih učinkovin, ki ne ustrezajo specifikacijam, določenim v skladu s členom 12(1), se zavrnejo, označijo kot zavrnjeni in dajo v karanteno.

2. Proizvajalec, ki obdeluje ali predeluje zavrnjene serije zdravilne učinkovine, ki niso v skladu s specifikacijami, ali predeluje surovine in topila za ponovno uporabo v proizvodnem postopku, se ravna po postopkih, določenih v skladu s členom 7(1), in izvaja ustrezne kontrole za zagotovitev, da:

(a)	ponovno obdelana ali predelana zdravilna učinkovina ustreza specifikacijam kakovosti, določenim v skladu s členom 12(1);

(b)	so predelane surovine in topila primerni za predvideno uporabo v proizvodnem postopku.

3. Vrnjene zdravilne učinkovine se označijo kot take in dajo v karanteno.

Člen 16

Pritožbe in odpoklici izdelkov

1. Proizvajalec evidentira in razišče vse pritožbe, ki so povezane s kakovostjo.

2. Proizvajalec določi postopke za odpoklic zdravilnih učinkovin iz prometa.

3. Kadar odpoklicana zdravilna učinkovina predstavlja resno nevarnost za javno zdravje, proizvajalec nemudoma obvesti pristojne organe.

Člen 17

Pogodbena proizvodnja

1. Dejavnost proizvodnje ali z njo povezana dejavnost, ki jo v imenu proizvajalca zdravilne učinkovine izvaja druga stranka (v nadaljnjem besedilu: pogodbeni proizvajalec), je predmet pisne pogodbe.

V pogodbi se jasno opredelijo odgovornosti pogodbenega proizvajalca v zvezi z dobro proizvodno prakso.

2. Proizvajalec zdravilne učinkovine nadzira, da so dejavnosti, ki jih izvaja pogodbeni proizvajalec, v skladu z dobro proizvodno prakso.

3. Dejavnost proizvodnje ali z njo povezana dejavnost, ki je bila zaupana pogodbenemu proizvajalcu, se ne odda v podizvajanje tretji osebi brez predhodnega pisnega soglasja proizvajalca zdravilne učinkovine.

Člen 18

Ponovno pakiranje

Kadar proizvajalec prepakira zdravilno učinkovino v zabojnik, ki se razlikuje od prvotnega zabojnika po prostornini ali materialu, iz katerega je narejen, ali njegovi neprepustnosti za svetlobo, opravi študije stabilnosti zdravilne učinkovine in na podlagi teh študij določi datum izteka roka uporabnosti ali datum ponovnega preskušanja.

Člen 19

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporabljati se začne 25. maja 2015.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 28. maja 2014

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 311, 28.11.2001, str. 67.

25.11.2014

Uradni list Evropske unije

L 337/8

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1253/2014

z dne 7. julija 2014

o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo prezračevalnih enot

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo (1), in zlasti člena 15(1) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu z Direktivo 2009/125/ES se izdelki, povezani z energijo, ki predstavljajo pomemben obseg prodaje in trgovanja, imajo pomemben vpliv na okolje v Uniji in pomenijo veliko možnost za izboljšanje vpliva na okolje brez pretiranih stroškov, zajamejo v izvedbene ali samoregulacijske ukrepe v zvezi z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo.

(2)

Komisija je ocenila tehnične, okoljske in gospodarske vidike prezračevalnih enot. Ocena je pokazala, da se prezračevalne enote dajejo na trg Unije v velikih količinah. Poraba energije v času uporabe je najpomembnejši okoljski vidik prezračevalnih enot in predstavlja veliko priložnost za stroškovno učinkovite prihranke energije in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.

(3)

Ventilatorji so pomemben del prezračevalnih enot. Splošne minimalne zahteve za energijsko učinkovitost ventilatorjev so določene v Uredbi Komisije (EU) št. 327/2011 (2). Minimalne zahteve za energijsko učinkovitost navedene uredbe zajemajo porabo energije prezračevalnih funkcij ventilatorjev, ki so del prezračevalnih enot, mnoge prezračevalne enote pa uporabljajo ventilatorje, ki jih navedena uredba ne zajema. Zaradi tega je pomembno, da se uvedejo izvedbeni ukrepi za prezračevalne enote.

(4)	Razlikovati bi bilo treba med ukrepi, ki veljajo za stanovanjske prezračevalne enote, in tistimi, ki veljajo za nestanovanjske prezračevalne enote, in sicer na podlagi posameznih stopenj pretoka zraka, saj se v praksi uporabljata dva različna sklopa merilnih standardov.

(5)

Majhne prezračevalne enote z električno vhodno močjo, manjšo od 30 W na tok zraka, bi bilo treba izvzeti iz zahtev te uredbe, razen iz zahtev za navajanje podatkov. Te enote so zasnovane za različne vrste uporabe in večinoma delujejo prekinjeno, saj je njihova funkcija le dopolnilna, kot na primer v kopalnicah. Vključitev teh enot bi povzročila precejšnjo upravno obremenitev na področju tržnega nadzora zaradi velikega števila prodanih izdelkov, k prihranku energije pa bi prispevala le malo. Toda z upoštevanjem, da so njihove funkcije podobne drugim prezračevalnim enotam, bi bilo treba njihovo možno vključitev prav tako obravnavati pri pregledu te uredbe. Poleg tega bi bilo treba izvzeti tudi prezračevalne enote, posebej zasnovane za uporabo v nujnih primerih ali izjemnih ali nevarnih okoljih, saj se uporabljajo redko in kratek čas. Izjeme tudi pojasnjujejo, da so večfunkcijske enote, ki predvsem ogrevajo ali hladijo, in kuhinjske nape izvzete. Komisija je izvedla pripravljalne študije za analizo tehničnih, okoljskih in gospodarskih vidikov stanovanjskih in nestanovanjskih prezračevalnih enot. Študije so bile pripravljene skupaj z deležniki in zainteresiranimi stranmi iz Unije in tretjih držav, rezultati pa so na voljo javnosti.

(6)

Ugotovljeno je bilo, da je za namene te uredbe najpomembnejši okoljski parameter analiziranih izdelkov poraba energije v času uporabe. Letna poraba električne energije pri izdelkih iz te uredbe je bila v Uniji v letu 2010 ocenjena na 77,6 TWh. Izdelki pa v istem času prihranijo 2 570 PJ energije zaradi ogrevanja prostora. Z uporabo pretvorbenega količnika 2,5 za pretvorbo električne energije v primarno energijo to v energijski bilanci pomeni 1 872 PJ skupne privarčevane primarne energije v letu 2010. Brez posebnih ukrepov naj bi skupna privarčevana energija leta 2025 predvidoma narasla na 2 829 PJ.

(7)

Pripravljalne študije kažejo, da je mogoče porabo energije izdelkov iz te uredbe bistveno zmanjšati. Pričakovana posledica skupnega učinka zahtev za okoljsko primerno zasnovo iz te uredbe in Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1254/2014 (3) je skupen porast prihrankov v višini 1 300 PJ (45 %) do ravni v višini 4 130 PJ leta 2025.

(8)	Pripravljalne študije kažejo, da zahteve v zvezi z drugimi parametri za okoljsko primerno zasnovo iz dela 1 Priloge I k Direktivi 2009/125/ES niso potrebne, saj je pri prezračevalnih enotah daleč najpomembnejši okoljski parameter poraba energije v času uporabe.

(9)

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo bi bilo treba uvajati postopoma, tako da bodo imeli proizvajalci na voljo dovolj časa za ponovno zasnovo izdelkov, ki so predmet te uredbe. Časovno obdobje bi moralo biti takšno, da bi se upoštevale stroškovne posledice za končne uporabnike in proizvajalce, zlasti za mala in srednje velika podjetja, hkrati pa bi se zagotovilo izboljšanje okoljske učinkovitosti prezračevalnih enot brez nepotrebnih zamud.

(10)

Parametre izdelkov bi bilo treba izmeriti in izračunati z zanesljivimi, točnimi in ponovljivimi metodami, ki upoštevajo najsodobnejše priznane merilne in računske metode ter harmonizirane standarde, če so na voljo, ki jih sprejmejo evropske organizacije za standardizacijo na zahtevo Komisije, v skladu s postopki iz Uredbe (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(11)

Ciljne vrednosti za trenutno razpoložljive vrste prezračevalnih enot z visoko energijsko učinkovitostjo bi bilo treba določiti v izvedbenem ukrepu na podlagi informacij, zbranih med pripravo ukrepa, tako da proizvajalci lahko sledijo oceni ter vrednotijo alternativne zasnove in doseženo okoljsko učinkovitost izdelka glede na ciljne vrednosti. To bo pripomoglo k zagotavljanju široke razpoložljivosti in preprostega dostopa do informacij, in sicer zlasti malim, srednje velikim in zelo majhnim podjetjem, kar dodatno olajšuje integracijo najboljših razvojnih tehnologij in razvoj učinkovitejših izdelkov za zmanjšanje porabe energije.

(12)	Opravljeno je bilo posvetovanje s Posvetovalnim forumom iz člena 18 Direktive 2009/125/ES.

(13)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega na podlagi člena 19(1) Direktive 2009/125/ES –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

1. Ta uredba se uporablja za prezračevalne enote in določa zahteve za okoljsko primerno zasnovo za dajanje enot na trg ali v uporabo.

2. Ta uredba se ne uporablja za prezračevalne enote, ki:

(a)	so enosmerne (odvodne ali dovodne), z električno vhodno močjo, manjšo od 30 W, razen pri zahtevah za navajanje podatkov;

(b)	so dvosmerne, s skupno električno vhodno močjo za ventilatorje, manjšo od 30 W na tok zraka, razen pri zahtevah za navajanje podatkov;

(c)	so osni ali centrifugalni ventilatorji, opremljeni samo z ohišjem v smislu Uredbe (EU) št. 327/2011;

(d)	so navedene izključno za delovanje v potencialno eksplozivnih atmosferah, opredeljenih v Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 94/9/ES (5);

(e)	so navedene izključno za uporabo v nujnih primerih in za kratek čas delovanja in ki ustrezajo osnovnih zahtevam za gradbena dela z ozirom na varnost v primeru požara, kot je opredeljeno v Uredbi (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (6);

(f)

so navedene izključno za delovanje:

(i)	pri delovni temperaturi zraka, ki se premika, višji od 100 °C;

(ii)	pri delovni temperaturi okolja motorja, ki poganja ventilator, če je nameščen zunaj toka zraka, ki je višja od 65 °C;

(iii)

pri temperaturi zraka, ki se premika, ali pri delovni temperaturi okolja motorja, ki poganja ventilator, če je nameščen zunaj toka zraka, ki je nižja od – 40 °C;

(iv)	pri napajalni napetosti, ki presega 1 000 V pri izmeničnem toku ali 1 500 V pri enosmernem toku;

(v)	v strupenih, zelo jedkih ali gorljivih okoljih ali v okoljih z abrazivnimi snovmi;

(g)	vključujejo izmenjevalnik toplote in toplotno črpalko za rekuperacijo toplote ali omogočajo transfer toplote ali ekstrakcijo, in sicer dodatno k sistemu za rekuperacijo toplote, razen transfera toplote za zaščito pred zamrzovanjem ali odmrzovanje;

(h)	so razvrščene kot kuhinjske nape v Uredbi Komisije (EU) št. 66/2014 (7) o kuhinjskih napravah.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.	„prezračevalna enota (PE)“ pomeni napravo na električni pogon z vsaj enim propelerjem, enim motorjem in ohišjem, namenjeno za zamenjavo uporabljenega zraka z zunanjim zrakom v stavbi ali delu stavbe;

„stanovanjska prezračevalna enota“ (SPE) pomeni prezračevalno enoto, kjer:

(a)	največja stopnja pretoka ne preseže 250 m3/h;

(b)	je največja stopnja pretoka med 250 in 1 000 m3/h, proizvajalec pa za namen uporabe navede izključno uporabo za stanovanjsko prezračevanje;

3.	„nestanovanjska prezračevalna enota“ (NSPE) pomeni prezračevalno enoto, pri kateri največja stopnja pretoka prezračevalne enote presega 250 m3/h, kjer je največja stopnja pretoka med 250 in 1 000 m3/h, proizvajalec pa za namen uporabe ne navede izključne uporabe za stanovanjsko prezračevanje;

„največja stopnja pretoka“ je navedena največja stopnja pretoka zraka, ki se doseže z vgrajenim ali ločenim priloženim krmiljem pri običajnih pogojih zraka (20 °C) in 101 325 Pa, če je enota nameščena v celoti (npr. vključno s čistimi filtri) in v skladu z navodili proizvajalca, pri čemer je za SPE s kanalskim razvodom največji pretok povezan z zračnim pretokom pri 100 Pa zunanje razlike statičnega tlaka in za SPE brez kanalskega razvoda z zračnim pretokom pri najmanjši možni skupni tlačni razliki, ki se izbere iz skupine vrednosti 10 (najmanjša)-20-50-100-150-200-250 Pa, in sicer tista, ki je enaka izmerjeni vrednosti tlačne razlike ali je tik pod njo;

„enosmerna prezračevalna enota“ (EPE) pomeni prezračevalno enoto, ki proizvaja pretok zraka le v eno smer, in sicer iz notranjega prostora v zunanjega (odvodna) ali iz zunanjega prostora v notranjega (dovodna), kjer je mehansko proizveden pretok zraka uravnotežen z naravnim dovodom zraka ali odvodom;

6.	„dvosmerna prezračevalna enota“ (DPE) pomeni prezračevalno enoto, ki proizvaja pretok zraka med notranjim in zunanjim prostorom in je opremljena z ventilatorji za odvajanje in dovajanje;

7.	„enakovredni model prezračevalne enote“ pomeni prezračevalno enoto z enakimi tehničnimi značilnostmi iz veljavnih zahtev za navajanje podatkov o izdelku, vendar ga isti proizvajalec, pooblaščeni zastopnik ali uvoznik da na trg kot drugačen model prezračevalne enote.

Priloga I vsebuje dodatne opredelitve pojmov za namene prilog II do IX.

Člen 3

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo

1. Od 1. januarja 2016 SPE ustrezajo posebnim zahtevam za okoljsko primerno zasnovo iz Priloge II, točka 1.

2. Od 1. januarja 2016 NSPE ustrezajo posebnim zahtevam za okoljsko primerno zasnovo iz Priloge III, točka 1.

3. Od 1. januarja 2018 SPE ustrezajo posebnim zahtevam za okoljsko primerno zasnovo iz Priloge II, točka 2.

4. Od 1. januarja 2018 NSPE ustrezajo posebnim zahtevam za okoljsko primerno zasnovo iz Priloge III, točka 2.

Člen 4

Zahteve za navajanje podatkov

1. Od 1. januarja 2016 proizvajalci SPE, njihovi pooblaščeni zastopniki ali uvozniki ravnajo v skladu z zahtevami za navajanje podatkov iz Priloge IV.

2. Od 1. januarja 2016 proizvajalci NSPE, njihovi pooblaščeni zastopniki ali uvozniki ravnajo v skladu z zahtevami za navajanje podatkov iz Priloge V.

Člen 5

Ocena skladnosti

1. Proizvajalci prezračevalnih enot izvedejo oceno skladnosti iz člena 8 Direktive 2009/125/ES, in sicer z notranjim nadzorom snovanja iz Priloge IV k navedeni direktivi ali s sistemom upravljanja iz Priloge V k navedeni direktivi.

Za namene ocenjevanja skladnosti SPE se izvede izračun specifične porabe energije v skladu s Prilogo VIII k tej uredbi.

Za namene ocenjevanja skladnosti NSPE se izvedejo meritve in izračuni za posebne zahteve za okoljsko primerno zasnovo v skladu s Prilogo IX k tej uredbi.

2. Dosje tehnične dokumentacije, pripravljen v skladu s Prilogo IV k Direktivi 2009/125/ES, vsebuje kopijo podatkov o izdelku, navedenih v prilogah IV in V k tej uredbi.

Če so bili podatki, vključeni v tehnično dokumentacijo za določen model prezračevalne enote, pridobljeni z izračunom na podlagi načrta in/ali ekstrapolacije iz drugih prezračevalnih enot, tehnična dokumentacija vsebuje naslednje podatke:

(a)	podrobnosti o takih izračunih in/ali ekstrapolacijah;

(b)	podrobnosti o preskusih, ki jih je izvedel proizvajalec za preverjanje točnosti izračunov in ekstrapolacij;

(c)	seznam vseh drugih modelov prezračevalnih enot, pri katerih so bili podatki, vključeni v tehnično dokumentacijo, pridobljeni na enak način;

(d)	seznam enakovrednih modelov prezračevalnih enot.

Člen 6

Postopek preverjanja za namene tržnega nadzora

Pri izvajanju tržnega nadzora iz člena 3(2) Direktive 2009/125/ES za zagotavljanje skladnosti z zahtevami za SPE iz Priloge II k tej uredbi in zahtevami za NSPE iz Priloge III k tej uredbi uporabljajo organi držav članic postopek preverjanja, ki je opisan v Prilogi VI.

Člen 7

Ciljne vrednosti

Ciljne vrednosti iz točke 2 dela 3 Priloge I k Direktivi 2009/125/ES, ki se uporabijo za prezračevalne enote, so navedene v Prilogi VII k tej uredbi.

Člen 8

Pregled

Komisija oceni potrebo po določitvi zahtev za stopnje puščanja zraka z vidika tehnološkega napredka in rezultate te ocene predstavi Posvetovalnemu forumu najpozneje do 1. januarja 2017.

Komisija to uredbo pregleda z vidika tehnološkega napredka in rezultate tega pregleda predstavi Posvetovalnemu forumu najpozneje do 1. januarja 2020.

Pregled vsebuje naslednje ocene:

(a)	morebitno razširitev področja uporabe te uredbe na enosmerne enote z električno vhodno močjo, manjšo od 30 W, in dvosmerne enote s skupno električno vhodno močjo za ventilatorje, manjšo od 30 W na tok zraka;

(b)	dovoljena odstopanja pri preverjanju iz Priloge VI;

(c)	ustreznost upoštevanja učinkov filtrov z nizko porabo energije na energijsko učinkovitost;

(d)	potrebo za določitev nadaljnjih stopenj s poostrenimi zahtevami za okoljsko primerno zasnovo.

Člen 9

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. julija 2014

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 285, 31.10.2009, str. 10.

(2) Uredba Komisije (EU) št. 327/2011 z dne 30. marca 2011 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo ventilatorjev, ki jih poganjajo motorji z električno vhodno močjo med 125 W in 500 kW (UL L 90, 6.4.2011, str. 8).

(3) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1254/2014 z dne 11. julija 2014 o dopolnitvi Direktive 2010/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z energijskim označevanjem stanovanjskih prezračevalnih enot (glej stran 27 tega Uradnega lista).

(4) Uredba (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji (UL L 316, 14.11.2012, str. 12).

(5) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 94/9/ES z dne 23. marca 1994 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z opremo in zaščitnimi sistemi, namenjenimi za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah (UL L 100, 19.4.1994, str. 1).

(6) Uredba (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov in razveljavitvi Direktive Sveta 89/106/EGS (UL L 88, 4.4.2011, str. 5).

(7) Uredba Komisije (EU) št. 66/2014 z dne 14. januarja 2014 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo gospodinjskih pečic, kuhalnih plošč in kuhinjskih nap (UL L 29, 31.1.2014, str. 33).

PRILOGA I

Opredelitve pojmov

Opredelitve pojmov veljajo za namene prilog II do IX k tej uredbi:

Opredelitve pojmov:

1.	„specifična poraba energije (SEC)“ (izražena v kWh/(m2.a)) pomeni koeficient za izražanje energije, porabljene za prezračevanje na m2 ogrevane talne bivalne ali nebivalne površine, izračunane za SPE v skladu s Prilogo VIII;

2.	„nivo zvokovne moči (LWA)“ pomeni A-vrednoten nivo zvokovne moči ohišja, izražen v decibelih (dB), glede na zvokovno moč enega pikovata (1 pW), ki ga prenaša zrak z referenčnim zračnim tokom;

3.	„večhitrostni pogon“ pomeni motor ventilatorja, ki lahko deluje s tremi določenimi hitrostmi ali več, vključno z ničelno („izključeno“);

4.	„pogon s spremenljivo hitrostjo (VSD)“ pomeni elektronski regulator, ki je integriran ali deluje kot en sistem ali pa je ločeno priložen motorju in ventilatorju ter nenehno prilagaja električno moč, ki napaja motor, z namenom reguliranja stopnje pretoka;

5.	„sistem za rekuperacijo toplote (HRS)“ pomeni del dvosmerne prezračevalne enote, opremljene z izmenjevalnikom toplote, ki je zasnovan za transfer toplote iz (onesnaženega) odvodnega zraka v (sveži) dovodni zrak;

„toplotni izkoristek stanovanjskega HRS (ηt)“ pomeni razmerje med pridobljeno temperaturo dovodnega zraka in izgubljeno temperaturo odvodnega zraka, ki sta odvisni od zunanje temperature, merjeno v suhih pogojih sistema HRS in običajnih pogojih zraka z uravnoteženim masnim pretokom, pri referenčni stopnji pretoka, ter razliko med notranjo in zunanjo temperaturo 13 K ter brez korekcije za pridobljeno toploto od motorjev ventilatorja;

„stopnja notranjega puščanja“ pomeni delež odvodnega zraka v dovodnem zraku prezračevalnih enot s sistemom HRS, ki je posledica puščanja med odvodnim in dovodnim zračnim tokom v ohišju, ko enota deluje z referenčnim pretokom zraka, merjenim v kanalih; preskus za SPE se opravi pri 100 Pa in za NSPE pri 250 Pa;

8.	„prenos“ pomeni odstotek odvodnega zraka, ki se glede na referenčni pretok vrne v dovodni zrak za regenerativni izmenjevalnik toplote;

9.	„stopnja zunanjega puščanja“ pomeni delež puščanja referenčnega pretoka zraka iz ohišja enote v okoliški zrak ali obratno, pri tlačnem preskusu; preskus za SPE se opravi pri 250 Pa in za NSPE pri 400 Pa, pri podtlaku in nadtlaku;

10.	„mešanje“ pomeni neposredno vračanje ali kratek stik zračnih tokov med odprtinami za izpuh in zajem zraka pri notranjih in zunanjih priključkih, zaradi česar ne prispevajo k učinkovitemu prezračevanju prostorov v stavbi, ko enota deluje z referenčno stopnjo pretoka zraka;

11.

„stopnja mešanja“ pomeni delež odvodnega zračnega toka, ki je del skupnega referenčnega pretoka zraka, ki se vrača v obtok med odprtinami za odvod in zajem zraka pri notranjih in zunanjih priključkih, zaradi česar ne prispeva k učinkovitemu prezračevanju prostorov v stavbi, ko enota deluje z referenčnim pretokom zraka (merjenim na razdalji 1 m od notranjega dovodnega kanala), od katerega se odšteje stopnja notranjega puščanja;

12.	„efektivna vhodna moč“ (izražena v W) pomeni električno vhodno moč pri referenčni stopnji pretoka in ustrezni zunanji skupni tlačni razliki ter vključuje električne potrebe ventilatorjev, krmilja (vključno z daljinskimi upravljalniki) in toplotne črpalke (če je vgrajena);

13.	„specifična vhodna moč (SPI)“ (izražena v W/(m3/h)) pomeni razmerje med efektivno vhodno močjo (v W) in referenčno stopnjo pretoka (v m3/h);

14.

„diagram stopnja pretoka/tlak“ pomeni sklop krivulj, ki prikazujejo stopnjo pretoka (vodoravna os) in tlačno razliko v enosmerni SPE ali dovodni strani dvosmerne SPE, kjer vsaka krivulja predstavlja eno hitrost ventilatorja z vsaj osmimi enako oddaljenimi točkami preskusa, število krivulj pa je podano s številom ločenih možnosti za hitrost ventilatorja (ena, dve ali tri) ali pa, v primeru pogona ventilatorja s spremenljivo hitrostjo, vključuje vsaj najmanjšo, največjo in ustrezno srednjo krivuljo, ki je blizu referenčnemu pretoku zraka, in tlačno razliko za preskušanje SPI;

15.

„referenčna stopnja pretoka“ (izražena v m3/s) pomeni vrednost na abscisni osi do točke na krivulji diagrama stopnja pretoka/tlak, ki je na referenčni točki ali najbliže referenčni točki na 70 % vsaj največje stopnje pretoka in 50 Pa za enote s kanalskim razvodom ter na najnižjem tlaku za enote brez kanalskega razvoda. Pri dvosmernih prezračevalnih enotah se referenčna stopnja pretoka zraka nanaša na izhod odvodnega zraka;

16.	„regulacijski faktor (CTRL)“ pomeni korekcijski faktor za izračun SEC glede na vrsto krmiljenja, ki je del prezračevalne enote v skladu z opisom iz tabele 1 v Prilogi VIII;

17.

„regulacijski parameter“ pomeni izmerljiv parameter ali skupino izmerljivih parametrov, ki naj bi bili reprezentativni za potrebe po prezračevanju, na primer stopnjo relativne vlažnosti (RV), ogljikov dioksid (CO2), hlapne organske spojine (HOS) ali druge pline, zaznavanje prisotnosti, gibanja ali zasedenosti na podlagi infrardeče telesne toplote ali odboja ultrazvočnih valov, električnih signalov zaradi človekovega upravljanja luči ali opreme;

18.	„ročna regulacija“ pomeni vsako vrsto regulacije, ki ni regulacija glede na potrebo;

19.	„regulacija glede na potrebo“ pomeni napravo ali skupino naprav, integrirano ali dobavljeno ločeno, ki meri regulacijski parameter ter na podlagi rezultatov samodejno regulira stopnjo pretoka enote in/ali stopnje pretokov kanalov;

20.

„časovna regulacija“ pomeni časovno pogojen uporabniški vmesnik za regulacijo hitrosti ventilatorja/stopnje pretoka prezračevalne enote in omogoča ročno nastavljanje za vsaj sedem dni v tednu za prilagajanje stopnje pretoka za vsaj dve obdobji upočasnitve, tj. obdobji, za kateri velja zmanjšana ali ničelna stopnja pretoka;

21.	„prezračevanje z regulacijo glede na potrebo (DCV)“ pomeni prezračevalno enoto, ki uporablja regulacijo glede na potrebo;

22.	„enota s kanalskim razvodom“ pomeni prezračevalno enoto, namenjeno za prezračevanje ene ali več sob ali zaprtih prostorov v stavbi z uporabo zračnih kanalov, ki naj bi bili opremljeni s kanalskimi povezavami;

23.	„enota brez kanalskega razvoda“ pomeni enoto za prezračevanje ene sobe ali zaprtega prostora v stavbi, za katero ni predvideno opremljanje s kanalskimi povezavami;

24.	„centralna regulacija glede na potrebo“ pomeni regulacijo glede na potrebo prezračevalne enote s kanalskim razvodom, ki neprekinjeno regulira hitrosti ventilatorjev in stopnjo pretoka na podlagi enega senzorja za celotno prezračevano stavbo ali del stavbe na centralni ravni;

25.	„lokalna regulacija glede na potrebo“ pomeni regulacijo glede na potrebo v prezračevalni enoti, ki neprekinjeno regulira hitrosti ventilatorjev in stopnje pretokov na podlagi več kot enega senzorja za prezračevalno enoto s kanalskim razvodom ali enega senzorja za enoto brez kanalskega razvoda;

26.	„statični tlak (psf)“ pomeni skupni tlak, od katerega je odštet dinamični tlak ventilatorjev;

27.	„skupni tlak (pf)“ pomeni razliko med tlakoma mirovanja pri izhodu in vhodu ventilatorja;

28.	„tlak mirovanja“ pomeni tlak, izmerjen v točki pretakajočega se plina, če bi se ta ustavil z izentropičnim procesom;

29.	„dinamični tlak“ pomeni tlak, izračunan s stopnjo masnega pretoka, povprečno gostoto plina na izhodu in površino na izhodu enote;

30.

„rekuperacijski izmenjevalnik toplote“ pomeni izmenjevalnik toplote, namenjen za transfer toplotne energije iz enega zračnega toka v drugega brez gibljivih delov, kot je ploščni ali cevni izmenjevalnik toplote z vzporednim, navzkrižnim ali nasprotnim tokom ali kombinacijo tokov ali pa ploščni ali cevni izmenjevalnik toplote s parno difuzijo;

31.

„regenerativni izmenjevalnik toplote“ pomeni rotacijski izmenjevalnik toplote, ki vključuje rotacijsko kolo za transfer toplotne energije iz enega zračnega toka v drugega, vključno z materiali, ki omogočajo latenten transfer toplote, pogonskim mehanizmom, ohišjem ali okvirom ter tesnili za zmanjšanje obvoda ali puščanja zraka iz posameznega toka; taki izmenjevalniki toplote omogočajo različne stopnje rekuperacije vlage, odvisno od uporabljenega materiala;

32.	„občutljivost zračnega toka na tlačne spremembe“ v SPE brez kanalskega razvoda je razmerje med največjim odklonom od največje stopnje pretoka SPE pri + 20 Pa in pri – 20 Pa skupne zunanje tlačne razlike;

33.	„notranja/zunanja zrakotesnost“ SPE brez kanalskega razvoda je stopnja pretoka (izražena v m3/h) med notranjostjo in zunanjostjo ob izklopljenih ventilatorjih;

34.	„enota za dvojno uporabo“ pomeni prezračevalno enoto, zasnovano za prezračevanje in tudi odvajanje ognja ali dima, pri čemer je skladna z osnovnimi zahtevami za gradbena dela glede varnosti v primeru požara, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 305/2011;

35.

„funkcija toplotnega zaobitja“ pomeni katero koli rešitev, ki zaobide izmenjevalnik toplote ali samodejno ali ročno regulira njegovo rekuperacijo toplote, ne da bi nujno zahtevala fizično zaobitje za zračni tok (na primer: neposredna povezava brez izmenjevalnika toplote oziroma t. i. „summer box“, reguliranje hitrosti rotorja, reguliranje zračnega toka).

Opredelitve pojmov za NSPE dodatno k opredelitvam v delu 1 Priloge I:

1.	„nazivna električna vhodna moč (P)“ (izražena v kW) pomeni efektivno električno vhodno moč za pogone ventilatorjev, vključno z opremo za krmiljenje motorja, pri nazivnem zunanjem tlaku in nazivnem zračnem toku;

2.	„učinkovitost ventilatorja (ηfan)“ pomeni statično učinkovitost, ki vključuje učinkovitost motorja in pogona posameznih ventilatorjev prezračevalne enote (referenčna konfiguracija), določeno pri nazivnem zračnem toku in nazivnem zunanjem padcu tlaka;

3.	„referenčna konfiguracija DPE“ pomeni konfiguracijo izdelka z ohišjem, vsaj dvema ventilatorjema s spremenljivo hitrostjo ali večhitrostnimi pogoni, sistemom za rekuperacijo toplote, čistim finim filtrom na vhodu in čistim srednjim filtrom na izhodu;

4.	„referenčna konfiguracija EPE“ pomeni konfiguracijo izdelka z ohišjem in vsaj enim ventilatorjem s spremenljivo hitrostjo ali večhitrostnim pogonom in, če je izdelek zasnovan tako, da se opremi s filtrom na vhodu, je ta filter čisti fini filter;

5.	„najmanjša učinkovitost ventilatorja (ηνu)“ je posebna zahteva za najmanjšo učinkovitost za PE, ki so zajete v področje uporabe te uredbe;

6.	„nominalna stopnja pretoka (qnom)“ (izražena v m3/s) pomeni navedeno načrtovano stopnjo pretoka NSPE pri običajnih pogojih zraka, in sicer 20 °C ter 101 325 Pa, če je enota nameščena v celoti (na primer vključno s filtri) in v skladu z navodili proizvajalca;

7.	„nominalni zunanji tlak (Δps, ext)“ (izražen v Pa) pomeni navedeno predvideno zunanjo razliko statičnega tlaka pri nazivni stopnji pretoka;

8.	„največja nazivna hitrost ventilatorja (vfan_rated)“ (izražena v vrtljajih na minuto – vrt/min) je hitrost ventilatorja pri nazivni stopnji pretoka in nazivnem zunanjem tlaku;

9.	„notranji padec tlaka v prezračevalnih elementih (Δps,int)“ (izražen v Pa) pomeni vsoto padcev statičnega tlaka referenčne konfiguracije DPE ali referenčne konfiguracije EPE pri nazivni stopnji pretoka;

10.	„notranji padec tlaka v dodatnih neprezračevalnih elementih (Δps,add)“ (izražen v Pa) pomeni ostanek vsote vseh notranjih padcev statičnega tlaka pri nazivni stopnji pretoka in nazivnem zunanjem tlaku po odštetju notranjega padca tlaka v prezračevalnih elementih (Δps,int);

11.

„toplotni izkoristek nestanovanjskega HRS (ηt_nrvu)“ pomeni razmerje med pridobljeno temperaturo dovodnega zraka in izgubljeno temperaturo odvodnega zraka, ki sta odvisni od zunanje temperature, merjeno v suhih referenčnih pogojih z uravnoteženim masnim pretokom in razliko med notranjo in zunanjo temperaturo zraka 20 K ter brez pridobljene toplote od motorjev ventilatorja in notranjega puščanja;

12.	„notranja specifična moč ventilatorja prezračevalnih elementov (SFPint)“ (izražena v W/(m3/s)) je razmerje med notranjim padcem tlaka prezračevalnih enot in učinkovitostjo ventilatorja, določeno za referenčno konfiguracijo;

13.	„največja notranja specifična moč ventilatorja prezračevalnih elementov (SFPint_limit)“ (izražena v W/(m3/s)) je specifična zahteva glede učinkovitosti za SFPint za prezračevalne enote, ki so zajete v področje uporabe te uredbe;

14.

„decentralizirani HRS“ je sistem za rekuperacijo toplote, pri katerem sta naprava za rekuperacijo toplote na odvodni strani in naprava za dovajanje rekuperirane toplote v zračni tok na dovodni strani prezračevanega prostora povezani s sistemom za transfer toplote, pri katerem se obe strani sistema HRS lahko prosto namestita v različne dele stavbe;

15.

„hitrost dotoka“(izražena v m/s) je hitrost dovoda ali odvoda zraka – tista, ki je večja. Hitrosti sta hitrosti zraka v PE glede na notranje področje enote za dovajanje ali odvajanje zračnega toka PE. Meri se hitrost na področju filtra posamezne enote oziroma na področju ventilatorja, če filter ni nameščen;

16.	„bonus za učinkovitost (E)“ je korekcijski faktor, ki upošteva dejstvo, da učinkovitejša rekuperacija toplote povzroči večje padce tlaka, kar zahteva več specifične moči ventilatorja;

17.	„korekcija filtra (F)“ (izražen v Pa) je korekcijska vrednost, ki se uporabi v primeru odklona enote od referenčne konfiguracije DPE;

18.	„fini filter“ pomeni filter, ki ustreza določenim pogojem iz Priloge IX;

19.	„srednji filter“ pomeni filter, ki ustreza določenim pogojem iz Priloge IX;

20.	„učinkovitost filtra“ pomeni povprečno razmerje med prestreženim prahom in količino, ki vstopa v filter, pod pogoji za fine in srednje filtre, opisanimi v Prilogi IX.

PRILOGA II

Posebne zahteve za okoljsko primerno zasnovo SPE iz člena 3(1) in člena 3(3)

Od 1. januarja 2016:

—	SEC, izračunana za povprečno podnebje, ni višja od 0 kWh/(m2.a).

—	Največji LWA enote brez kanalskega razvoda, vključno s prezračevalnimi enotami, ki naj bi se opremile z eno kanalsko povezavo na dovodni ali odvodni strani, je 45 dB.

—	Vse PE, razen enote za dvojno uporabo, se opremijo z večhitrostnim pogonom ali pogonom s spremenljivo hitrostjo.

—	Vse DPE imajo funkcijo toplotnega zaobitja.

Od 1. januarja 2018:

—	SEC, izračunana za povprečno podnebje, ni višja od – 20 kWh/(m2.a).

—	Največji LWA enote brez kanalskega razvoda, vključno s prezračevalnimi enotami, ki naj bi se opremile z eno kanalsko povezavo na dovodni ali odvodni strani, je 40 dB.

—	Vse PE, razen enote za dvojno uporabo, se opremijo z večhitrostnim pogonom ali pogonom s spremenljivo hitrostjo.

—	Vse DPE imajo funkcijo toplotnega zaobitja.

—	Prezračevalne enote se opremijo z vidnim opozorilnim indikatorjem za menjavo filtra.

PRILOGA III

Posebne zahteve za okoljsko primerno zasnovo NSPE iz člena 3(2) in člena 3(4)

Od 1. januarja 2016:

—	Vse prezračevalne enote, razen enote za dvojno uporabo, se opremijo z večhitrostnim pogonom ali pogonom s spremenljivo hitrostjo.

—	Vse DPE imajo HRS.

—	Sistemi HRS imajo funkcijo toplotnega obvoda.

—	Najmanjši toplotni izkoristek ηt_nrvu vseh HRS, razen decentraliziranega HRS v DPE, je 67 %, bonus za učinkovitost pa je E = (ηt_nrvu – 0,67) * 3 000, če je toplotni izkoristek ηt_nrvu vsaj 67 %, sicer je E = 0.

—	Najmanjši toplotni izkoristek ηt_nrvu decentraliziranega HRS v DPE je 63 %, bonus za učinkovitost pa E = (ηt_nrvu – 0,63) * 3 000, če je toplotni izkoristek ηt_nrvu vsaj 63 %, sicer je E = 0.

—

Najmanjša učinkovitost ventilatorja za EPE (ηνu ) je

—	6,2 % * ln(P) + 35,0 %, če je P ≤ 30 kW, in

—	56,1 %, če je P > 30 kW.

—

Največja notranja specifična moč ventilatorja prezračevalnih elementov (SFPint_limit ) v W/(m3/s) je

—

za DPE z decentraliziranim HRS

—	1 700 + E – 300 * qnom /2 – F, če je qnom < 2 m3/s, in

—	1 400 + E – F, če je qnom ≥ 2 m3/s,

—

za DPE z drugimi HRS

—	1 200 + E – 300 * qnom /2 – F, če je qnom < 2 m3/s, in

—	900 + E – F, če je qnom ≥ 2 m3/s,

—	250 za EPE, ki se bo uporabljala s filtrom.

Od 1. januarja 2018:

—	Vse prezračevalne enote, razen enote za dvojno uporabo, se opremijo z večhitrostnim pogonom ali pogonom s spremenljivo hitrostjo. Vse DPE imajo HRS. Sistemi HRS imajo funkcijo toplotnega obvoda.

—	Najmanjši toplotni izkoristek ηt_nrvu vseh HRS, razen decentraliziranih HRS v DPE, je 73 %, bonus za učinkovitost pa je E = (ηt_nrvu – 0,73) * 3 000, če je toplotni izkoristek ηt_nrvu vsaj 73 %, sicer je E = 0.

—	Najmanjši toplotni izkoristek ηt_nrvu decentraliziranih HRS v DPE je 68 %, bonus za učinkovitost pa E = (ηt_nrvu – 0,68) * 3 000, če je toplotni izkoristek ηt_nrvu vsaj 68 %, sicer je E = 0.

—

Najmanjša učinkovitost ventilatorja za EPE (ηνu ) je

—	6,2 % * ln(P) + 42,0 %, če je P ≤ 30 kW, in

—	63,1 %, če je P > 30 kW.

—

Največja notranja specifična moč ventilatorja prezračevalnih elementov (SFPint_limit ) v W/(m3/s) je

—

za DPE z decentraliziranim HRS

—	1 600 + E – 300 * qnom /2 – F, če je qnom < 2 m3/s, in

—	1 300 + E – F, če je qnom ≥ 2 m3/s,

—

za DPE z drugimi HRS

—	1 100 + E – 300 * qnom /2 – F, če je qnom < 2 m3/s, in

—	800 + E – F, če je qnom ≥ 2 m3/s,

—	230 za EPE, ki se bo uporabljala s filtrom.

—	Če je enota s filtrom del konfiguracije, je izdelek opremljen z vidnim indikatorjem ali alarmom v kontrolnem sistemu, ki se aktivira, če padec tlaka v filtru preseže največji dovoljeni končni padec tlaka.

PRILOGA IV

Zahteve za navajanje podatkov za SPE iz člena 4(1)

Od 1. januarja 2016 se zagotovi navajanje naslednjih podatkov o izdelku:

(a)	ime dobavitelja ali blagovna znamka;

(b)	dobaviteljeva identifikacijska oznaka modela, tj. koda, običajno alfanumerična, po kateri se posamezen model stanovanjske prezračevalne enote razlikuje od drugih modelov iste blagovne znamke ali z istim imenom dobavitelja;

(c)	specifična poraba energije (SEC) v kWh/(m2.a) za vsako ustrezno podnebno cono in razred SEC;

(d)	navedena vrsta v skladu s členom 2 te uredbe (SPE ali NSPE, enosmerna ali dvosmerna);

(e)	vrsta pogona, ki je ali bo nameščen (večhitrostni pogon ali pogon s spremenljivo hitrostjo);

(f)	vrsta sistema za rekuperacijo toplote (rekuperacijski, regenerativni, brez);

(g)	toplotni izkoristek rekuperacije toplote (v % ali „ni relevantno“, če izdelek nima sistema za rekuperacijo toplote);

(h)	največja stopnja pretoka v m3/h;

(i)	električna vhodna moč pogona ventilatorja, vključno s krmilno opremo motorja, pri največji stopnji pretoka (W);

(j)	nivo zvokovne moči (LWA), zaokrožen na najbližje celo število;

(k)	referenčna stopnja pretoka v m3/s;

(l)	referenčna tlačna razlika v Pa;

(m)	SPI v W/(m3/h);

(n)	regulacijski faktor in vrsta regulacije v skladu z ustreznimi opredelitvami in razvrstitvami v tabeli 1 Priloge VIII;

(o)	deklarirane največje stopnje notranjega in zunanjega puščanja (%) za dvosmerne prezračevalne enote ali prenos (samo za regenerativne izmenjevalnike toplote) in stopnje zunanjega puščanja (%) za enosmerne prezračevalne enote s kanalskim razvodom;

(p)	stopnja mešanja dvosmernih prezračevalnih naprav brez kanalskega razvoda, ki niso namenjene za opremo z eno kanalsko povezavo na strani za dovod ali odvod zraka;

(q)	položaj in opis vidnega opozorila za filter za SPE, namenjeno za uporabo s filtri, vključno z besedilom, ki opozarja na pomembnost redne menjave filtrov za obratovalno in energijsko učinkovitost enote;

(r)	za enosmerne prezračevalne sisteme navodila za nameščanje reguliranih dovodnih/odvodnih mrež v fasade za dovod/odvod zunanjega zraka;

(s)	internetni naslov z navodili za demontažo, kot je navedeno v točki 3;

(t)	velja le za enote brez kanalskega razvoda: občutljivost zračnega toka na tlačne spremembe pri + 20 Pa in – 20 Pa;

(u)	velja le za enote brez kanalskega razvoda: notranja/zunanja zrakotesnost v m3/h;

Podatki, navedeni v točki 1, so na voljo:

—	v tehnični dokumentaciji SPE in

—	na prosto dostopnih spletnih straneh proizvajalcev, njihovih pooblaščenih zastopnikov in uvoznikov.

Na proizvajalčevi prosto dostopni spletni strani so na voljo podrobna navodila, v katerih je med drugim navedeno potrebno orodje za ročno demontažo motorjev s trajnimi magneti in elektronskih delov (plošč tiskanih vezij in zaslonov > 10 g ali > 10 cm2), baterij in večjih plastičnih delov (> 100 g) za učinkovito reciklažo materialov, razen za modele, pri katerih je letna proizvodnja manjša kot pet enot.

PRILOGA V

Zahteve za navajanje podatkov za NSPE iz člena 4(2)

Od 1. januarja 2016 se zagotovi navajanje naslednjih podatkov o izdelku:

(a)	ime proizvajalca ali blagovna znamka;

(b)	proizvajalčeva identifikacijska oznaka modela, tj. koda, običajno alfanumerična, po kateri se posamezen model nestanovanjske prezračevalne enote razlikuje od drugih modelov iste blagovne znamke ali z istim imenom dobavitelja;

(c)	navedena vrsta v skladu s členom 2 (SPE ali NSPE, EPE ali DPE);

(d)	vrsta pogona, ki je ali bo nameščen (večhitrostni pogon ali pogon s spremenljivo hitrostjo);

(e)	vrsta HRS (decentralizirani, drugo, brez);

(f)	toplotni izkoristek rekuperacije toplote (v % ali „ni relevantno“, če izdelek nima sistema za rekuperacijo toplote);

(g)	nazivna stopnja pretoka NSPE v m3/s;

(h)	efektivna električna vhodna (kW);

(i)	SPFint v W/(m3/s);

(j)	hitrost dotoka v m/s pri načrtovani stopnji pretoka;

(k)	nazivni zunanji tlak (Δps, ext) v Pa;

(l)	notranji padec tlaka prezračevalnih elementov (Δps,int) v Pa;

(m)	neobvezno: notranji padec tlaka neprezračevalnih elementov (Δps,add) v Pa;

(n)	statična učinkovitost ventilatorjev, uporabljenih v skladu z Uredbo (EU) št. 327/2011;

(o)

deklarirana največja stopnja zunanjega puščanja (%) za ohišja prezračevalnih enot in deklarirana največja stopnja notranjega puščanja (%) za dvosmerne prezračevalne enote ali prenos (samo za regenerativne izmenjevalnike toplote); obe vrednosti se izmerita ali izračunata po metodi tlačnega preskusa ali metodi preskusa s sledilnim plinom pri navedenem tlaku sistema;

(p)	energijska učinkovitost, po možnosti razvrstitev filtrov v energijske razrede (deklarirani podatki o izračunani letni porabi energije);

(q)	opis vidnega opozorila za filter za NSPE, namenjeno za uporabo s filtri, vključno z besedilom, ki opozarja na pomembnost redne menjave filtrov za obratovalno in energijsko učinkovitost enote;

(r)	če se NSPE uporablja v notranjih prostorih, se navede nivo zvokovne moči ohišja (LWA), zaokrožen na najbližje celo število;

(s)	internetni naslov z navodili za demontažo, kot je navedeno v točki 3.

Podatki, navedeni v točki 1(a) do (s), so na voljo:

—	v tehnični dokumentaciji NSPE in

—	na prosto dostopnih spletnih straneh proizvajalcev, njihovih pooblaščenih zastopnikov in uvoznikov.

Na proizvajalčevi prosto dostopni spletni strani so na voljo podrobna navodila, v katerih je med drugim navedeno potrebno orodje za ročno predhodno montažo/demontažo motorjev s trajnimi magneti in elektronskih delov (plošč tiskanih vezij in zaslonov > 10 g ali > 10 cm2), baterij in večjih plastičnih delov (> 100 g) za učinkovito reciklažo materialov, razen za modele, pri katerih je letna proizvodnja manjša kot pet enot.

PRILOGA VI

Postopek preverjanja za namene tržnega nadzora

Za preverjanje skladnosti z zahtevami iz prilog II do V morajo organi držav članic preskusiti eno samo prezračevalno enoto. Če izmerjene vrednosti ali vrednosti, izračunane na podlagi meritev, ob upoštevanju odstopanj iz tabele 1 ne ustrezajo proizvajalčevim deklariranim vrednostim, za katere velja pomen iz člena 5:

—	se za modele, pri katerih je letna proizvodnja manjša kot pet enot, šteje, da niso skladni s to uredbo,

—	za modele, pri katerih je letna proizvodnja pet ali več enot, organ za tržni nadzor preskusi tri dodatne naključno izbrane enote.

Če aritmetična sredina izmerjenih vrednosti teh enot ob upoštevanju odstopanj iz tabele 1 ne ustreza zahtevam, se za ta model in vse ostale enakovredne modele šteje, da ne ustrezajo zahtevam iz prilog II do V.

Organi držav članic v enem mesecu po sprejetju sklepa o neskladnosti modela sporočijo rezultate preskusov in vse pomembne informacije organom drugih držav članic in Komisiji.

Organi držav članic uporabijo merilne in računske metode iz prilog VIII in IX ter upoštevajo le odstopanja, ki so v tabeli 1.

Tabela 1

Parameter	Dovoljeno odstopanje pri preverjanju
SPI	Izmerjena vrednost ni večja od 1,07-kratnika največje deklarirane vrednosti.
Toplotni izkoristek SPE in NSPE	Izmerjena vrednost ni manjša od 0,93-kratnika najmanjše deklarirane vrednosti.
SFPint	Izmerjena vrednost ni večja od 1,07-kratnika največje deklarirane vrednosti.
Učinkovitost ventilatorja v nestanovanjski EPE	Izmerjena vrednost ni manjša od 0,93-kratnika najmanjše deklarirane vrednosti.
Nivo zvokovne moči SPE	Izmerjena vrednost ni večja od največje deklarirane vrednosti plus 2 dB.
Nivo zvokovne moči NSPE	Izmerjena vrednost ni večja od največje deklarirane vrednosti plus 5 dB.

Proizvajalec ali uvoznik ne sme uporabiti dovoljenih odstopanj pri preverjanju za določanje vrednosti v tehnični dokumentaciji ali vrednosti razlagati na način, s katerim bi dosegel skladnost.

PRILOGA VII

Ciljne vrednosti

Stanovanjske prezračevalne enote:

(a)	SEC: – 42 kWh/(m2.a) za DPE in – 27 kWh/(m2.a) za EPE;

(b)	rekuperacija toplote ηt: 90 % za DPE.

Nestanovanjske prezračevalne enote:

(a)	SFPint: 150 W/(m3/s) pod mejo stopnje 2 za NSPE s stopnjo pretoka ≥ 2 m3/s in 250 W/(m3/s) pod mejo stopnje 2 za NSPE s stopnjo pretoka < 2 m3/s;

(b)	rekuperacija toplote ηt_nrvu : 85 % in 80 % v decentraliziranih sistemih z rekuperacijo toplote.

PRILOGA VIII

Izračun specifične porabe energije

Specifična poraba energije SEC se izračuna z naslednjo enačbo:

Formula

pri čemer velja:

—	SEC je specifična poraba energije pri prezračevanju na m2 ogrevane talne bivalne ali nebivalne površine [kWh/(m2.a)],

—	ta je letno število ur delovanja [h/a],

—	pef je faktor primarne energije za proizvodnjo in distribucijo električne energije [-],

—	qnet je neto stopnja potrebe po prezračevanju na m2 ogrevane talne površine [m3/h.m2],

—	MISC je skupni splošni tipološki faktor, ki vključuje faktorje učinkovitosti prezračevanja, puščanja kanalov in dodatne infiltracije [-],

—	CTRL je regulacijski faktor prezračevanja [-],

—	x je eksponent, ki upošteva nelinearnost med toplotno energijo in prihrankom električne energije glede na lastnosti motorja in pogona [-],

—	SPI je specifična vhodna moč [kW/(m3/h)],

—	th je skupno število ur ogrevanja v sezoni [h],

—	ΔΤh je povprečna razlika med notranjo (19 °C) in zunanjo temperaturo v sezoni ogrevanja, ki se ji odšteje 3 K korekcije zaradi solarnih in notranjih pridobitev [K],

—	ηh je povprečna učinkovitost ogrevanja prostora [-],

—	cair je specifična toplotna zmogljivost zraka pri stalnem tlaku in gostoti [kWh/(m3 K)],

—	qref je referenčna stopnja naravnega prezračevanja na m2 ogrevane talne površine [m3/h.m2],

—	ηt je toplotni izkoristek rekuperacije toplote [-],

—

Qdefr je letna energija ogrevanja na m2 ogrevane talne površine [kWh/m2.a] za odmrzovanje, ki temelji na ogrevanju pri spremenljivi električni upornosti.

Formula ,

pri čemer velja:

—	tdefr je trajanje obdobja odmrzovanja, tj. pri zunanji temperaturi, nižji od –4 °C, [h/a] in

—	ΔΤdefr je povprečna razlika v K med zunanjo temperaturo in –4 °C v obdobju odmrzovanja.

Qdefr se nanaša samo na dvosmerne enote z rekuperacijskim izmenjevalnikom toplote; pri enosmernih enotah in enotah z regenerativnim toplotnim izmenjevalnikom pa velja Qdefr = 0.

SPI in ηt sta vrednosti, dobljeni na podlagi preskusnih in računskih metod.

Ostali parametri in privzete vrednosti so v tabeli 1.

Tabela 1

Parametri za izračun vrednosti SEC

Splošna tipologija					MISC
Enote s kanalskim razvodom					1,1
Enote brez kanalskega razvoda					1,21
Regulacija prezračevanja					CTRL
Ročna regulacija (brez DCV)					1
Časovna regulacija (brez DCV)					0,95
Centralna regulacija glede na potrebo					0,85
Lokalna regulacija glede na potrebo					0,65
Motor in pogon					vrednost x
Vklop/izklop in enojna hitrost					1
Dve hitrosti					1,2
Več hitrosti					1,5
Spremenljiva hitrost					2
Podnebje	th v h	ΔΤh v K	tdefr v h	ΔΤdefr v K	Qdefr (1) v kWh/a.m2
Hladno	6 552	14,5	1 003	5,2	5,82
Povprečno	5 112	9,5	168	2,4	0,45
Toplo	4 392	5	—	—	—
Privzete vrednosti					vrednost
Specifična toplotna zmogljivost zraka, cair v kWh/(m3K)					0,000344
Neto zahteve za prezračevanje na m2 ogrevane talne površine, qnet v m3/h.m2					1,3
Referenčna stopnja naravnega prezračevanja na m2 ogrevane talne površine, qref v m3/h.m2					2,2
Letno število ur delovanja, ta v h					8 760
Faktor primarne energije za proizvodnjo in distribucijo električne energije, pef					2,5
Učinkovitost ogrevanja prostora, ηh					75 %

(1) Odmrzovanje velja le za dvosmerne enote z rekuperacijskim izmenjevalnikom toplote in se izračuna kot Qdefr = tdefr * Δtdefr * cair * qnet * pef. Za enosmerne enote ali enote z regenerativnim izmenjevalnikom toplote velja Qdefr = 0.

PRILOGA IX

Meritve in izračuni za NSPE

Za preskus in izračun vrednosti NSPE se uporabi „referenčna konfiguracija“ izdelka.

Preskus in izračun za enote za dvojno uporabo se opravita v prezračevalnem načinu.

1. TOPLOTNI IZKORISTEK NESTANOVANJSKEGA SISTEMA ZA REKUPERACIJO TOPLOTE

Toplotni izkoristek nestanovanjskega sistema za rekuperacijo toplote je opredeljen kot

Formula

pri čemer velja:

—	ηt je toplotni izkoristek sistema HRS [-],

—	t2 ″ je temperatura dovodnega zraka, ki prihaja iz sistema HRS v prostor [°C],

—	t2 ′ je temperatura zunanjega zraka [°C],

—	t1 ′ je temperatura odvodnega zraka, ki prihaja iz prostora v sistem HRS [°C].

2. POPRAVKI FILTROV

Če v primerjavi z referenčno konfiguracijo ni nameščen en filter ali oba, se uporabijo naslednji popravki filtrov:

Od 1. januarja 2016:

F = 0, če je referenčna konfiguracija popolna;

F = 160, če ni srednjega filtra;

F = 200, če ni finega filtra;

F = 360, če ni obeh filtrov, tj. srednjega in finega.

Od 1. januarja 2018:

F = 150, če ni srednjega filtra;

F = 190, če ni finega filtra;

F = 340, če ni obeh filtrov, tj. srednjega in finega.

„Fini filter“ pomeni filter, ki ustreza pogojem za učinkovitost filtra v naslednjih preskusnih in računskih metodah, ki jih navede dobavitelj filtrov. Fini filtri se preskušajo pri zračnem toku 0,944 m3/s in velikosti 592 × 592 mm (okvir za montažo 610 × 610 mm) (hitrost dotoka 2,7 m/s). Po ustrezni pripravi, kalibraciji in preverjanju enakosti zračnega toka se izmerita začetna učinkovitost filtra in padec tlaka pri čistem filtru. Filter se postopoma bremeni z ustreznim prahom do končnega padca tlaka na filtru v vrednosti 450 Pa. Najprej se generator prahu napolni s 30 g, preden je dosežen končni tlak, pa se morajo izvesti vsaj 4 bremenitve s prahom v enakih razmikih. Prah se dovaja v filter s koncentracijo 70 mg/m3. Učinkovitost filtra se meri s kapljicami velikosti 0,2 do 3 μm preskusnega aerosola (DEHS dietilheksilsebakat) pri stopnji z vrednostjo okoli 0,39 dm3/s (1,4 m3/h). Delce se šteje z optičnim števcem delcev 13-krat, in sicer vsaj 20 sekund zaporedno pred filtrom in za njim. Ugotovijo se postopno povečane vrednosti učinkovitosti filtra in padca tlaka. Izračuna se povprečna učinkovitost filtra v celotnem preskusu za različne razrede velikosti delcev. Da bi se filter razvrstil kot „fini filter“, bi morala biti povprečna učinkovitost za 0,4-mikrometrske delce več kot 80-odstotna, najmanjša učinkovitost pa več kot 35-odstotna. Najmanjša učinkovitost je najnižja med odvodno, začetno in najnižjo učinkovitostjo v času postopka bremenitve med poskusom. Preskus odvodne učinkovitosti je v veliki meri enak zgoraj opisanemu preskusu povprečne učinkovitosti, le da se pred preskušanjem ravna ploskev vzorčnega filtra elektrostatično razelektri z izopropanolom.

„Srednji filter“ pomeni filter, ki ustreza naslednjim pogojem za učinkovitost filtra: „srednji filter“ je zračni filter za prezračevalne enote, za katerega se učinkovitost preskuša in izračuna enako kot za fini filter, a bi morala biti njegova povprečna učinkovitost za 0,4-mikrometrske delce več kot 40-odstotna, kar navede dobavitelj filtrov.

25.11.2014

Uradni list Evropske unije

L 337/27

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1254/2014

z dne 11. julija 2014

o dopolnitvi Direktive 2010/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z označevanjem stanovanjskih prezračevalnih enot z energijskimi nalepkami

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2010/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o navajanju porabe energije in drugih virov izdelkov, povezanih z energijo, s pomočjo nalepk in standardiziranih podatkov o izdelku (1), ter zlasti člena 10 Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 2010/30/EU določa, da mora Komisija sprejeti delegirane akte za označevanje izdelkov, povezanih z energijo, z energijskimi nalepkami. Delegirane akte je treba sprejeti, kadar izdelki predstavljajo znaten potencial za prihranek energije in močno odstopajo po ravneh učinkovitosti, čeprav imajo enako funkcije in se ne pričakuje, da bo katera koli druga zakonodaja Unije ali samoregulacija dosegla cilje politike hitreje ali z manj stroški kot obvezne zahteve.

(2)

Komisija je ocenila tehnične, okoljske in gospodarske vidike stanovanjskih prezračevalnih enot. Ocena je pokazala, da predstavlja energija, ki jo porabijo stanovanjske prezračevalne enote, znaten del skupne porabe energije v gospodinjstvih v Uniji. Na področju energijske učinkovitosti navedenih izdelkov so že bile dosežene izboljšave, vendar obstajajo precejšnje možnosti za nadaljnje zmanjšanje porabe energije takih enot. V okviru ocene je bilo potrjeno tudi močno odstopanje po ravneh učinkovitosti, pri čemer pa ni bilo ugotovljenega samoreguliranja ali prostovoljnih sporazumov, ki bi lahko dosegli cilje politike.

(3)

Majhne prezračevalne enote z električno vhodno močjo, manjšo od 30 W na zračni tok, bi bilo treba izvzeti iz področja uporabe te uredbe. Te enote so zasnovane za različne vrste uporabe in večinoma delujejo prekinjeno, saj je njihova funkcija le dopolnilna, kot na primer v kopalnicah. Vključitev navedenih prezračevalnih enot bi pomenila precejšnjo upravno obremenitev na področju tržnega nadzora zaradi velikega števila prodanih izdelkov, k prihranku energije pa bi prispevala le malo. Toda z upoštevanjem, da so njihove funkcije podobne drugim prezračevalnim enotam, bi bilo treba njihovo možno vključitev prav tako podobno obravnavati pri pregledu te uredbe. Nestanovanjske prezračevalne enote (NSPE) bi morale biti izvzete iz označevanja z energijskimi nalepkami, ker te izdelke izbirajo projektanti in arhitekti ter so v veliki meri neodvisni od vedenja potrošnikov in trga. Izvzete bi morale biti tudi prezračevalne enote, zasnovane izključno za uporabo v nujnih primerih ali izjemnih ali nevarnih okoljih, saj se uporabljajo redko in kratek čas. Izjeme tudi pojasnjujejo, da so večfunkcijske enote, ki predvsem ogrevajo ali hladijo, in kuhinjske nape izvzete. Določiti bi bilo treba usklajene določbe o označevanju specifične porabe energije in standardnih informacijah o izdelku za stanovanjske prezračevalne enote, da bi se proizvajalce spodbudilo k izboljšanju energijske učinkovitosti teh enot, končne uporabnike pa k nakupu energijsko učinkovitih izdelkov, ter da bi se prispevalo k delovanju notranjega trga.

(4)	Ker je lahko nivo zvokovne moči stanovanjske prezračevalne enote pomemben dejavnik za potrošnike, bi bilo treba na nalepko vključiti tudi te informacije.

(5)	Pričakuje se, da se bodo skupni prihranki zaradi združenega učinka te uredbe in Uredbe Komisije (EU) št. 1253/2014 (2) povečali za 1 300 PJ (45 %) na 4 130 PJ leta 2025.

(6)

Informacije na nalepki bi bilo treba pridobiti po zanesljivih, točnih in ponovljivih metodah, ki upoštevajo najsodobnejše priznane merilne in računske metode ter harmonizirane standarde, ki jih sprejmejo evropski standardizacijski organi v skladu s postopki iz Uredbe (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (3), če so ti standardi na voljo.

(7)

Ta uredba bi morala določiti zahteve za enotno obliko in vsebino nalepk, tehnične dokumentacije in podatkovne kartice. Določiti bi bilo treba tudi zahteve v zvezi z informacijami, ki jih je treba zagotoviti pri vseh oblikah prodaje na daljavo, oglasih in tehničnem promocijskem gradivu za prezračevalne enote, saj se povečuje pomen informacij, ki so končnim uporabnikom prikazane prek interneta –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

1. Ta uredba določa zahteve za označevanje z energijskimi nalepkami za stanovanjske prezračevalne enote.

2. Ta uredba se ne uporablja za stanovanjske prezračevalne enote, ki:

(a)	so enosmerne (odvodne ali dovodne), z električno vhodno močjo, manjšo od 30 W;

(b)	so navedene izključno za delovanje v potencialno eksplozivnih atmosferah, opredeljenih v Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 94/9/ES (4);

(c)	so navedene izključno za uporabo v nujnih primerih in za kratek čas delovanja in ki ustrezajo osnovnih zahtevam za gradbena dela z ozirom na varnost v primeru požara, kot je opredeljeno v Uredbi (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (5);

(d)

so navedene izključno za delovanje:

(i)	pri delovni temperaturi zraka, ki se premika, višji od 100 °C;

(ii)	pri delovni temperaturi okolja motorja, ki poganja ventilator, če je nameščen zunaj toka zraka, ki je višja od 65 °C;

(iii)

pri temperaturi zraka, ki se premika, ali pri delovni temperaturi okolja motorja, ki poganja ventilator, če je nameščen zunaj toka zraka, ki je nižja od – 40 °C;

(iv)	pri napajalni napetosti, ki presega 1 000 V pri izmeničnem toku ali 1 500 V pri enosmernem toku;

(v)	v strupenih, zelo jedkih ali gorljivih okoljih ali v okoljih z abrazivnimi snovmi;

(e)	vključujejo izmenjevalnik toplote in toplotno črpalko za rekuperacijo toplote ali omogočajo transfer toplote ali ekstrakcijo, in sicer dodatno k sistemu za rekuperacijo toplote, razen transfera toplote za zaščito pred zamrzovanjem ali odmrzovanje;

(f)	so razvrščene kot kuhinjske nape v Delegirani uredbi Komisije (EU) št. 65/2014 (6).

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.	„prezračevalna enota“ (PE) pomeni napravo na električni pogon z vsaj enim propelerjem, enim motorjem in ohišjem, namenjeno za zamenjavo uporabljenega zraka z zunanjim zrakom v stavbi ali delu stavbe;

„stanovanjska prezračevalna enota“ (SPE) pomeni prezračevalno enoto, kjer:

(a)	največja stopnja pretoka ne preseže 250 m3/h;

(b)	je največja stopnja pretoka med 250 in 1 000 m3/h, proizvajalec pa za namen uporabe navede izključno uporabo za stanovanjsko prezračevanje;

„največja stopnja pretoka“ je navedena največja stopnja pretoka zraka, ki se lahko doseže z vgrajenim ali ločenim priloženim krmiljem pri običajnih pogojih zraka (20 °C) in 101 325 Pa, če je enota nameščena v celoti (npr. vključno s čistimi filtri) in v skladu z navodili proizvajalca, pri čemer je za SPE s kanalskim razvodom največji pretok povezan z zračnim pretokom pri 100 Pa zunanje razlike statičnega tlaka in za SPE brez kanalskega razvoda z zračnim pretokom pri najmanjši možni skupni tlačni razliki, ki se izbere iz skupine vrednosti 10 (najmanjša)-20-50-100-150-200-250 Pa, in sicer tista, ki je enaka izmerjeni vrednosti tlačne razlike ali je tik pod njo;

5.	„dvosmerna prezračevalna enota“ (DPE) pomeni prezračevalno enoto, ki proizvaja pretok zraka med notranjim in zunanjim prostorom ter je opremljena z ventilatorji za odvajanje in dovajanje;

6.	„enakovredni model prezračevalne enote“ pomeni prezračevalno enoto z enakimi tehničnimi značilnostmi iz veljavnih zahtev za navajanje podatkov o izdelku, vendar ga isti proizvajalec, pooblaščeni zastopnik ali uvoznik da na trg kot drugačen model prezračevalne enote.

Priloga I vsebuje dodatne opredelitve pojmov za namene Prilog II do IX.

Člen 3

Odgovornosti dobaviteljev

1. Dobavitelji, ki dajejo na trg stanovanjske prezračevalne enote, zagotovijo, da so od 1. januarja 2016 izpolnjene naslednje zahteve:

(a)

vsaka stanovanjska prezračevalna enota je opremljena z natisnjeno nalepko, ki ima obliko in vsebuje informacije, kot je določeno v Prilogi III, pri čemer je zagotovljena vsaj v embalaži enote. Za vsak model stanovanjskih prezračevalnih enot je trgovcem na voljo elektronska nalepka, ki ima obliko in vsebuje informacije, kot je določeno v Prilogi III;

(b)

na voljo je podatkovna kartica izdelka v skladu s Prilogo IV. Podatkovna kartica izdelka mora biti zagotovljena vsaj v embalaži enote. Za vsak model stanovanjske prezračevalne enote je trgovcem in na prosto dostopnih spletnih straneh na voljo elektronska podatkovna kartica izdelka, kot je določeno v Prilogi IV;

(c)	organom držav članic in Komisiji je na zahtevo dana na voljo tehnična dokumentacija v skladu s Prilogo V;

(d)	na voljo so navodila za uporabo;

(e)	vsi oglasi za določen model stanovanjske prezračevalne enote, v katerih so navedene informacije v zvezi s porabo energije ali ceno, vključujejo razred specifične porabe energije tega modela;

(f)	tehnično promocijsko gradivo o določenem modelu stanovanjske prezračevalne enote, ki opisuje njene posebne tehnične parametre, vključuje razred specifične porabe energije tega modela.

2. Stanovanjske prezračevalne enote, dane na trg, so od 1. januarja 2016 opremljene z nalepko v obliki, kot je določena v Prilogi III, točki 1, če gre za enosmerne stanovanjske prezračevalne enote, in z nalepko v obliki, kot je določena v Prilogi III, točki 2, če gre za dvosmerne prezračevalne enote.

Člen 4

Odgovornosti trgovcev

Trgovci zagotovijo, da:

(a)	je na prodajnem mestu vsaka stanovanjska prezračevalna enota na zunanjosti sprednje strani ali na vrhu naprave opremljena z nalepko v skladu s členom 3(1)(a) na tak način, da je ta jasno vidna;

(b)

so stanovanjske prezračevalne enote, kadar se jih ponuja za prodajo, najem ali nakup na obroke in ko ni mogoče pričakovati, da bi končni uporabniki videli razstavljeni izdelek, tržijo z informacijami, ki jih zagotovijo dobavitelji v skladu s Prilogo VI, razen kadar so ponujene na internetu, pri čemer veljajo določbe iz Priloge VII;

(c)	vsi oglasi za določen model stanovanjske prezračevalne enote, v katerih so navedene informacije v zvezi s porabo energije ali ceno, vključujejo razred specifične porabe energije enote;

(d)	tehnično promocijsko gradivo o določenem modelu stanovanjske prezračevalne enote, ki opisuje njegove tehnične parametre, vključuje razred porabe energije modela in navodila za uporabo, ki jih zagotovi dobavitelj.

Člen 5

Merilne metode

Za namene zagotavljanja informacij na podlagi členov 3 in 4 se določi razred specifične porabe energije v skladu s tabelo iz Priloge II. Specifična poraba energije, letna poraba električne energije, letni prihranek pri ogrevanju, največja stopnja pretoka in nivo zvokovne moči se določijo v skladu z merilnimi in računskimi metodami iz Priloge VIII, pri čemer se upoštevajo najsodobnejše splošno priznane merilne in računske metode.

Člen 6

Postopek preverjanja za namene tržnega nadzora

Države članice pri oceni skladnosti prezračevalne enote uporabijo postopek iz Priloge IX.

Člen 7

Pregled

Komisija to uredbo pregleda z vidika tehnološkega napredka in rezultate tega pregleda predstavi Posvetovalnemu forumu najpozneje do 1. januarja 2020.

V okviru pregleda se ocenijo zlasti možnost vključitve drugih prezračevalnih enot, zlasti nestanovanjskih enot, enot s skupno električno vhodno močjo, manjšo od 30 W, ter izračun in razrede specifične porabe energije za enosmerne in dvosmerne prezračevalne enote z regulacijo glede na potrebo.

Člen 8

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 11. julija 2014

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 153, 18.6.2010, str. 13.

(2) Uredba Komisije (EU) št. 1253/2014 z dne 7. julija 2014 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo prezračevalnih enot (glej stran 8 tega Uradnega lista).

(3) Uredba (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji (UL L 316, 14.11.2012, str. 12).

(4) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 94/9/ES z dne 23. marca 1994 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z opremo in zaščitnimi sistemi, namenjenimi za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah (UL L 100, 19.4.1994, str. 1).

(5) Uredba (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov in razveljavitvi Direktive Sveta 89/106/EGS (UL L 88, 4.4.2011, str. 5).

(6) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 65/2014 z dne 1. oktobra 2013 o dopolnitvi Direktive 2010/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z označevanjem gospodinjskih pečic in kuhinjskih nap z energijskimi nalepkami (UL L 29, 31.1.2014, str. 1).

PRILOGA I

Opredelitev pojmov, ki se uporabljajo za Priloge II do IX

1.	„specifična poraba energije (SEC)“ (izražena v kWh/(m2.a)) pomeni koeficient za izražanje energije, porabljene za prezračevanje na m2 ogrevane talne bivalne ali nebivalne površine, izračunane za SPE v skladu s Prilogo VIII;

2.	„nivo zvokovne moči (LWA)“ pomeni A-vrednoten nivo zvokovne moči ohišja, izražen v decibelih (dB), glede na zvokovno moč enega pikovata (1 pW), ki ga prenaša zrak z referenčnim zračnim tokom;

3.	„večhitrostni pogon“ pomeni motor ventilatorja, ki lahko deluje s tremi določenimi hitrostmi ali več, vključno z ničelno („izključeno“);

4.	„pogon s spremenljivo hitrostjo (VSD)“ pomeni elektronski regulator, ki je integriran ali deluje kot en sistem ali pa je ločeno priložen motorju in ventilatorju ter nenehno prilagaja električno moč, ki napaja motor, z namenom reguliranja stopnje pretoka;

5.	„sistem za rekuperacijo toplote (HRS)“ pomeni del dvosmerne prezračevalne enote, opremljene z izmenjevalnikom toplote, ki je zasnovan za transfer toplote iz (onesnaženega) odvodnega zraka v (sveži) dovodni zrak;

7.	„stopnja notranjega puščanja“ pomeni delež odvodnega zraka v dovodnem zraku prezračevalnih enot s sistemom HRS, ki je posledica puščanja med odvodnim in dovodnim zračnim tokom v ohišju, ko enota deluje z referenčnim pretokom zraka, merjenim v kanalih, preskus pa se opravi pri 100 Pa;

8.	„prenos“ pomeni odstotek odvodnega zraka, ki se glede na referenčni pretok vrne v dovodni zrak za regenerativni izmenjevalnik toplote;

9.	„stopnja zunanjega puščanja“ pomeni delež puščanja referenčnega pretoka zraka iz ohišja enote v okoliški zrak ali obratno, pri tlačnem preskusu; preskus se opravi pri 250 Pa, pri podtlaku in nadtlaku;

10.	„mešanje“ pomeni neposredno vračanje ali kratek stik zračnih tokov med odprtinami za izpuh in zajem zraka pri notranjih in zunanjih priključkih, zaradi česar ne prispevajo k učinkovitemu prezračevanju prostorov v stavbi, ko enota deluje z referenčno stopnjo pretoka zraka;

11.

12.	„efektivna vhodna moč“ (izražena v W) pomeni električno vhodno moč pri referenčni stopnji pretoka in ustrezni zunanji skupni tlačni razliki ter vključuje električne potrebe ventilatorjev, krmilja (vključno z daljinskimi upravljalniki) in toplotne črpalke (če je vgrajena);

13.	„specifična vhodna moč (SPI)“ (izražena v W/(m3/h)) pomeni razmerje med efektivno vhodno močjo (v W) in referenčno stopnjo pretoka (v m3/h);

14.

15.

16.	„regulacijski faktor (CTRL)“ pomeni korekcijski faktor za izračun SEC glede na vrsto krmiljenja, ki je del prezračevalne enote v skladu z opisom iz tabele 1 v Prilogi VIII;

17.

18.	„ročna regulacija“ pomeni vsako vrsto regulacije, ki ni regulacija glede na potrebo;

19.	„regulacija glede na potrebo“ pomeni napravo ali skupino naprav, integrirano ali dobavljeno ločeno, ki meri regulacijski parameter ter na podlagi rezultatov samodejno regulirajo stopnjo pretoka enote in/ali stopnje pretokov kanalov;

20.

21.	„prezračevanje z regulacijo glede na potrebo (DCV)“ pomeni prezračevalno enoto, ki uporablja regulacijo glede na potrebo;

22.	„enota s kanalskim razvodom“ pomeni prezračevalno enoto, namenjeno za prezračevanje ene ali več sob ali zaprtih prostorov v stavbi z uporabo zračnih kanalov, ki naj bi bili opremljeni s kanalskimi povezavami;

23.	„enota brez kanalskega razvoda“ pomeni enoto za prezračevanje ene sobe ali zaprtega prostora v stavbi, za katero ni predvideno opremljanje s kanalskimi povezavami;

24.	„centralna regulacija glede na potrebo“ pomeni regulacijo glede na potrebo prezračevalne enote s kanalskim razvodom, ki neprekinjeno regulira hitrosti ventilatorjev in stopnjo pretoka na podlagi enega senzorja za celotno prezračevano stavbo ali del stavbe na centralni ravni;

25.	„lokalna regulacija glede na potrebo“ pomeni regulacijo glede na potrebo v prezračevalni enoti, ki neprekinjeno regulira hitrosti ventilatorjev in stopnje pretokov na podlagi več kot enega senzorja za prezračevalno enoto s kanalskim razvodom ali enega senzorja za enoto brez kanalskega razvoda;

26.	„statični tlak (psf)“ pomeni skupni tlak, od katerega je odštet dinamični tlak ventilatorjev;

27.	„skupni tlak (pf)“ pomeni razliko med tlakoma mirovanja pri izhodu in vhodu ventilatorja;

28.	„tlak mirovanja“ pomeni tlak, izmerjen v točki pretakajočega se plina, če bi se ta ustavil z izentropičnim procesom;

29.	„dinamični tlak“ pomeni tlak, izračunan s stopnjo masnega pretoka, povprečno gostoto plina na izhodu in površino na izhodu enote;

30.

31.

32.	„občutljivost zračnega toka na tlačne spremembe“ v SPE brez kanalskega razvoda je razmerje med največjim odklonom od največje stopnje pretoka SPE pri + 20 Pa in pri – 20 Pa skupne zunanje tlačne razlike;

33.	„notranja/zunanja zrakotesnost“ SPE brez kanalskega razvoda je stopnja pretoka (izražena v m3/h) med notranjostjo in zunanjostjo ob izklopljenih ventilatorjih.

PRILOGA II

Razredi specifične porabe energije

Razredi specifične porabe energije (SEC) stanovanjskih prezračevalnih enot, izračunano za povprečno podnebje:

Tabela 1

Razvrščanje od 1. januarja 2016

Razred SEC	SEC v kWh/a.m2
A+ (najučinkovitejši)	SEC < – 42
A	– 42 ≤ SEC < – 34
B	– 34 ≤ SEC < – 26
C	– 26 ≤ SEC < – 23
D	– 23 ≤ SEC < – 20
E	– 20 ≤ SEC < – 10
F	– 10 ≤ SEC < 0
G (najmanj učinkovit)	0 ≤ SEC

PRILOGA III

Nalepka

Nalepka za EPE, na trgu po 1. januarju 2016:

Na nalepki so navedene naslednje informacije:

I.	ime dobavitelja ali blagovna znamka;

II.	dobaviteljeva identifikacijska oznaka modela;

III.	energijska učinkovitost; konica puščice z oznako razreda energijske učinkovitosti naprave je na isti višini kot konica puščice za ustrezni razred energijske učinkovitosti. Energijska učinkovitost je navedena za „povprečno“ podnebje;

IV.	nivo zvokovne moči (LWA) v dB, zaokrožen na najbližje celo število;

V.	največja stopnja pretoka v m3/h, zaokrožena na najbližje celo število, in puščica, ki predstavlja EPE;

Nalepka za DPE, na trgu po 1. januarju 2016:

Na nalepki so navedene naslednje informacije:

I.	ime dobavitelja ali blagovna znamka;

II.	dobaviteljeva identifikacijska oznaka modela;

III.	energijska učinkovitost; konica puščice z oznako razreda energijske učinkovitosti naprave je na isti višini kot konica puščice za ustrezni razred energijske učinkovitosti. Energijska učinkovitost je navedena za „povprečno“ podnebje;

IV.	nivo zvokovne moči (LWA) v dB, zaokrožen na najbližje celo število;

V.	največja stopnja pretoka v m3/h, zaokrožena na najbližje celo število, in dve puščici v nasprotnih smereh, ki predstavljata DPE;

Oblika nalepk za stanovanjske prezračevalne enote iz točk 1 do 2 je naslednja:

Pri čemer velja:

Nalepka je široka najmanj 75 mm in visoka najmanj 150 mm. Če je format natisnjene nalepke večji, mora razmerje kljub temu ustrezati zgornjim specifikacijam.

Ozadje je belo.

Barve so CMYK – cianova, škrlatna, rumena in črna, kot v naslednjem primeru: 00-70-X-00: 0 % cianove, 70 % škrlatne, 100 % rumene, 0 % črne.

Nalepka mora zadostiti vsem naslednjim zahtevam (številke se nanašajo na zgornjo sliko):

obroba nalepke EU: 3,5 pt – barva: 100 % cianova – zaobljeni koti: 2,5 mm;

logotip EU: barve: X-80-00-00 in 00-00-X-00;

logotip za energijo: barva: X-00-00-00.

Piktogram, kot je prikazan: logotip EU + logotip za energijo: širina: 62 mm, višina: 12 mm;

črta pod logotipoma: 1 pt – barva: 100 % cianova – dolžina: 62 mm;

lestvice A+–G:

—

puščica: višina: 6 mm, razmik: 1 mm – barve:

—	najvišji razred: X-00-X-00;

—	drugi razred: 70-00-X-00;

—	tretji razred: 30-00-X-00;

—	četrti razred: 00-00-X-00;

—	peti razred: 00-30-X-00;

—	šesti razred: 00-70-X-00;

—	sedmi razred: 00-X-X-00

—	zadnji razred: 00-X-X-00;

—	besedilo: Calibri krepko 13 pt, velike tiskane črke bele barve;

razred specifične porabe energije:

—	puščica: širina: 17 mm, višina: 9 mm, 100 % črna,

—	besedilo: Calibri krepko 18,5 pt, velike tiskane črke bele barve; simboli „+“: Calibri krepko 11 pt, bela barva, poravnano v isto vrstico;

nivo zvokovne moči v dB:

—	obroba: 1,5 pt – barva: 100 % cianova – zaobljeni koti: 2,5 mm,

—	vrednost: Calibri krepko 16 pt, 100 % črna,

—	„dB“: Calibri navadno 10 pt, 100 % črna;

največja stopnja pretoka v m3/h:

—	obroba: 1,5 pt – barva: 100 % cianova – zaobljeni koti: 2,5 mm,

—	vrednost: Calibri krepko 16 pt, 100 % črna,

—	„m3/h“: Calibri krepko 16 pt, 100 % črna,

—

ena ali dve puščici:

—	širina vsake puščice: 10 mm, višina vsake puščice: 10 mm,

—	barva: 100 % cianova;

energija:

—	besedilo: Calibri navadno 6 pt, velike tiskane črke črne barve;

referenčno obdobje:

—	besedilo: Calibri krepko 8 pt;

ime dobavitelja ali blagovna znamka;

dobaviteljeva identifikacijska oznaka modela;

ime dobavitelja ali blagovno znamko in identifikacijsko oznako modela mora biti možno zapisati na prostoru velikosti 62 × 10 mm.

PRILOGA IV

Podatkovna kartica izdelka

Podatki na podatkovni kartici izdelka za stanovanjsko prezračevalno enoto iz člena 3(1)(b) so navedeni v naslednjem zaporedju in so vključeni v brošuro izdelka ali drugo tiskano gradivo, priloženo izdelku:

(a)	ime dobavitelja ali blagovna znamka;

(b)	dobaviteljeva identifikacijska oznaka modela, tj. koda, običajno alfanumerična, po kateri se posamezen model stanovanjske prezračevalne enote razlikuje od drugih modelov iste blagovne znamke ali z istim imenom dobavitelja;

(c)	specifična poraba energije (SEC) v kWh/(m2.a) za vsako ustrezno podnebno cono in razred SEC;

(d)	navedena vrsta v skladu s členom 2 te uredbe (enosmerna ali dvosmerna);

(e)	vrsta pogona, ki je ali bo nameščen (večhitrostni pogon ali pogon s spremenljivo hitrostjo);

(f)	vrsta sistema za rekuperacijo toplote (rekuperacijski, regenerativni, brez);

(g)	toplotni izkoristek rekuperacije toplote (v % ali „ni relevantno“, če izdelek nima sistema za rekuperacijo toplote);

(h)	največja stopnja pretoka v m3/h;

(i)	električna vhodna moč pogona ventilatorja, vključno s krmilno opremo motorja, pri največji stopnji pretoka (W);

(j)	nivo zvokovne moči (LWA), zaokrožen na najbližje celo število;

(k)	referenčna stopnja pretoka v m3/s;

(l)	referenčna tlačna razlika v Pa;

(m)	SPI v W/(m3/h);

(n)	regulacijski faktor in vrsta regulacije v skladu z ustreznimi opredelitvami in razvrstitvami v tabeli 1 Priloge VIII;

(o)	deklarirane največje stopnje notranjega in zunanjega puščanja (%) za dvosmerne prezračevalne enote ali prenos (samo za regenerativne izmenjevalnike toplote) in stopnje zunanjega puščanja (%) za enosmerne prezračevalne enote s kanalskim razvodom;

(p)	stopnja mešanja dvosmernih prezračevalnih naprav brez kanalskega razvoda, ki niso namenjene za opremo z eno kanalsko povezavo na strani za dovod ali odvod zraka;

(q)	položaj in opis vidnega opozorila za filter za SPE, namenjeno za uporabo s filtri, vključno z besedilom, ki opozarja na pomembnost redne menjave filtrov za obratovalno in energijsko učinkovitost enote;

(r)	za enosmerne prezračevalne sisteme navodila za nameščanje reguliranih dovodnih/odvodnih mrež v fasade za dovod/odvod zunanjega zraka;

(s)	internetni naslov z navodili za predhodno montažo/demontažo;

(t)	velja le za enote brez kanalskega razvoda: občutljivost zračnega toka na tlačne spremembe pri + 20 Pa in – 20 Pa;

(u)	velja le za enote brez kanalskega razvoda: notranja/zunanja zrakotesnost v m3/h;

(v)	letna poraba električne energije (AEC) (v kWh električne energije/a);

(w)	letni prihranek pri ogrevanju (AHS) (v kWh primarne energije/a) za vsako vrsto podnebja (povprečno, toplo, hladno).

PRILOGA V

Tehnična dokumentacija

Tehnična dokumentacija iz člena 3(1)(c) vključuje vsaj naslednje:

(a)	ime in naslov dobavitelja;

(b)	dobaviteljevo identifikacijsko oznako modela, tj. kodo, običajno alfanumerično, po kateri se posamezen model stanovanjske prezračevalne enote razlikuje od drugih modelov iste blagovne znamke ali z istim imenom dobavitelja;

(c)	po potrebi sklice na uporabljene harmonizirane standarde;

(d)	po potrebi druge uporabljene računske metode, merilne standarde in specifikacije;

(e)	ime in podpis osebe, ki je pooblaščena, da pravno zaveže dobavitelja;

(f)	po potrebi tehnične parametre za meritve, določene v skladu s Prilogo VIII:

(g)	skupne dimenzije;

(h)	specifikacije vrste SPE;

(i)	razred specifične porabe energije modela, kot je opredeljen v Prilogi II;

(j)	specifično porabo energije (SEC) za vsako ustrezno podnebno cono;

(k)	nivo zvokovne moči (LWA);

(l)	rezultate izračunov, opravljene v skladu s Prilogo VIII.

Dobavitelji lahko dodajo dodatne podatke na konec zgornjega seznama.

PRILOGA VI

Podatki, ki jih je treba zagotoviti, kadar ni mogoče pričakovati, da bi končni uporabnik videl razstavljen izdelek, razen na internetu

Če ni mogoče pričakovati, da bi končni uporabniki videli razstavljen izdelek, razen na internetu, se podatki objavijo v naslednjem vrstnem redu:

(a)	razred specifične porabe energije modela, kot je opredeljen v Prilogi II;

(b)	specifična poraba energije (SEC) v kWh/(m2.a) za vsako ustrezno podnebno cono;

(c)	največja stopnja pretoka (v m3/h);

(d)	nivo zvokovne moči (LWA) v dB(A), zaokrožen na najbližje celo število.

2.	Če so navedeni tudi drugi podatki s podatkovne kartice izdelka, morajo ustrezati obliki in vrstnemu redu, ki sta določena v Prilogi IV.

3.	Velikost in oblika pisave za natis ali prikaz podatkov iz priloge morata biti berljivi.

PRILOGA VII

Podatki, ki jih je treba zagotoviti v primeru prodaje, najema ali nakupa na obroke prek interneta

Za namene točk 2 do 5 te priloge se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)	„prikazovalni mehanizem“ pomeni vsak zaslon, vključno z zaslonom na dotik, ali drugo vizualno tehnologijo, ki se uporablja za prikaz spletnih vsebin uporabnikom;

(b)	„gnezdni prikaz“ pomeni vizualni vmesnik, pri katerem se do slike ali nabora podatkov dostopa s pritiskom na miškin gumb, pomikom miškinega kazalca čez sliko ali povečavo druge slike ali nabora podatkov na zaslonu na dotik;

(c)	„zaslon na dotik“ pomeni zaslon, ki se odziva na dotik, na primer zaslon preklopnega računalnika, tablice ali pametnega telefona;

(d)	„nadomestno besedilo“ pomeni besedilo, ki je ponujeno namesto slikovnega prikaza in omogoča predstavitev podatkov v negrafični obliki, kadar prikazovalniki ne omogočajo grafičnega prikaza, ali kot pripomoček za dostopnost, kot so vhodni podatki za aplikacije za sintezo govora.

Ustrezna nalepka, ki jo dajo na voljo dobavitelji v skladu s členom 3(1)(a), se prikaže na prikazovalnem mehanizmu v bližini cene izdelka v skladu s časovnico, navedeno v členih 3(2) in (3). Nalepka je dovolj velika, da je jasno vidna in berljiva, hkrati pa ustreza določbam glede velikosti iz Priloge III. Prikazana je lahko z gnezdnim prikazom, pri čemer je slika, uporabljena za dostop do nalepke, v skladu s specifikacijami iz točke 3 te priloge. Če je uporabljen gnezdni prikaz, se nalepka prikaže ob prvem pritisku na miškin gumb, pomiku miškinega kazalca čez sliko ali povečavo slike na zaslonu na dotik.

Slika, ki se uporabi za dostop do nalepke v primeru gnezdnega prikaza:

(a)	je puščica v barvi, ki ustreza razredu energijske učinkovitosti izdelka na nalepki;

(b)	prikazuje razred energijske učinkovitosti izdelka v beli barvi in v velikosti pisave, ki je enaka velikosti pisave za ceno, ter

(c)	ima eno od naslednjih oblik:

V primeru gnezdnega prikaza je zaporedje prikaza nalepke naslednje:

(a)	slika iz točke 3 te priloge se prikaže na prikazovalnem mehanizmu v bližini cene izdelka;

(b)	slika je povezana z nalepko;

(c)	nalepka se prikaže po pritisku na miškin gumb, pomiku miškinega kazalca čez sliko ali povečavi slike na zaslonu na dotik;

(d)	nalepka se prikaže v pojavnem oknu, novem zavihku, novi strani ali vstavljenem prikazu na zaslonu;

(e)	za povečavo nalepke na zaslonih na dotik se uporabljajo načini, ki se uporabljajo za povečanje z dotikom;

(f)	nalepka se skrije z možnostjo za zaprtje ali drugim standardnim mehanizmom zapiranja;

(g)	nadomestno besedilo za slikovni prikaz, ki se prikaže v primeru napake pri prikazovanju nalepke, vsebuje navedbo razreda energijske učinkovitosti izdelka v velikosti pisave, ki je enaka velikosti pisave za ceno.

Ustrezna podatkovna kartica izdelka, ki jo v skladu s členom 3(1)(b) pripravijo dobavitelji, je prikazana na prikazovalnem mehanizmu v bližini cene izdelka. Podatkovna kartica mora biti dovolj velika, da je jasno vidna in berljiva. Podatkovna kartica izdelka se lahko prikaže z gnezdnim prikazom, pri čemer mora povezava, ki se uporabi za dostop do kartice, jasno in berljivo prikazovati napis „podatkovna kartica izdelka“. Če je uporabljen gnezdni prikaz, se podatkovna kartica prikaže ob prvem pritisku na miškin gumb, pomiku miškinega kazalca čez sliko ali povečavi povezave na zaslonu na dotik.

PRILOGA VIII

Meritve in izračuni

Specifična poraba energije (SEC) se izračuna z naslednjo enačbo:

Formula

pri čemer velja:

—	SEC je specifična poraba energije pri prezračevanju na m2 ogrevane talne bivalne ali nebivalne površine [kWh/m2.a],

—	ta je letno število ur delovanja [h/a],

—	pef je faktor primarne energije za proizvodnjo in distribucijo električne energije [-],

—	qnet je neto stopnja potrebe po prezračevanju na m2 ogrevane talne površine [m3/h.m2],

—	MISC je skupni splošni tipološki faktor, ki vključuje faktorje učinkovitosti prezračevanja, puščanja kanalov in dodatne infiltracije [-],

—	CTRL je regulacijski faktor prezračevanja [-],

—	x je eksponent, ki upošteva nelinearnost med toplotno energijo in prihrankom električne energije glede na lastnosti motorja in pogona [-],

—	SPI je specifična vhodna moč [kW/(m3/h)],

—	th je skupno število ur ogrevanja v sezoni [h];

—	ΔΤh je povprečna razlika med notranjo (19 °C) in zunanjo temperaturo v sezoni ogrevanja, ki se ji odšteje 3 K korekcije zaradi solarnih in notranjih pridobitev [K],

—	ηh je povprečna učinkovitost ogrevanja prostora [-],

—	cair je specifična toplotna zmogljivost zraka pri stalnem tlaku in gostoti [kWh/(m3 K)],

—	qref je referenčna stopnja naravnega prezračevanja na m2 ogrevane talne površine [m3/h.m2],

—	ηt je toplotni izkoristek rekuperacije toplote [-],

—

Qdefr je letna energija ogrevanja na m2 ogrevane talne površine [kWh/m2.a] za odmrzovanje, ki temelji na spremenljivem ogrevanju z električno upornostjo.

Formula ,

pri čemer velja:

—	tdefr je trajanje obdobja odmrzovanja, tj. pri zunanji temperaturi, nižji od – 4 °C [h/a], in

—	ΔΤdefr je povprečna razlika v K med zunanjo temperaturo in – 4 °C v obdobju odmrzovanja.

Qdefr se nanaša samo na dvosmerne enote z rekuperacijskim izmenjevalnikom toplote; pri enosmernih enotah in enotah z regenerativnim toplotnim izmenjevalnikom pa velja Qdefr = 0.

SPI in ηt sta vrednosti, dobljeni na podlagi preskusnih in računskih metod.

Ostali parametri in privzete vrednosti so v tabeli 1. Specifična poraba energije za razvrstitev na nalepki temelji na „povprečnem“ podnebju.

Letna poraba električne energije na 100 m2 površine (AEC) (v kWh/a električne energije na leto) in letni prihranek pri ogrevanju (AHS), ki pomeni letni prihranek pri porabi energije za ogrevanje (v kWh bruto kalorične vrednosti goriva na leto) se izračunata z uporabo pojmov iz točke 1 in privzetih vrednosti iz tabele 1, in sicer za vsako vrsto podnebja (povprečno, toplo in hladno), na naslednji način:

Formula ;

Formula .

Tabela 1

Parametri za izračun vrednosti SEC

Splošna tipologija					MISC
Prezračevalne enote s kanalskim razvodom					1,1
Prezračevalne enote brez kanalskega razvoda					1,21
Regulacija prezračevanja					CTRL
Ročna regulacija (brez DCV)					1
Časovna regulacija (brez DCV)					0,95
Centralna regulacija glede na potrebo					0,85
Lokalna regulacija glede na potrebo					0,65
Motor in pogon					vrednost x
Vklop/izklop in enojna hitrost					1
2 hitrosti					1,2
3 hitrosti					1,5
Spremenljiva hitrost					2
Podnebje	th v h	ΔΤh v K	tdefr v h	ΔΤdefr v K	Qdefr (1) v kWh/a.m2
Hladno	6 552	14,5	1 003	5,2	5,82
Povprečno	5 112	9,5	168	2,4	0,45
Toplo	4 392	5	—	—	—
Privzete vrednosti					vrednost
Specifična toplotna zmogljivost zraka, cair v kWh/(m3K)					0, 000344
Neto zahteve za prezračevanje na m2 ogrevane talne površine, qnet v m3/h.m2					1,3
Referenčna stopnja naravnega prezračevanja na m2 ogrevane talne površine, qref v m3/h.m2					2,2
Letno število ur delovanja, ta v h					8 760
Faktor primarne energije za proizvodnjo in distribucijo električne energije, pef					2,5
Učinkovitost ogrevanja prostora, ηh					75 %

PRILOGA IX

Postopek preverjanja za namene tržnega nadzora

Za namene preverjanja skladnosti z zahtevami iz Priloge II preskusijo organi držav članic eno SPE. Če izmerjene vrednosti ali vrednosti, izračunane na podlagi meritev, ob upoštevanju odstopanj iz tabele 1 ne ustrezajo vrednostim, ki jih je navedel proizvajalec in za katere velja pomen iz člena 3, se meritve izvedejo na dodatnih treh enotah.

Organi držav članic v enem mesecu po sprejetju sklepa o neskladnosti modela sporočijo rezultate preskusov in vse pomembne informacije organom drugih držav članic in Komisiji.

Organi držav članic uporabijo merilne in računske metode iz Priloge VIII.

Tabela 1

Parameter	Dovoljeno odstopanje pri preverjanju
SPI	Izmerjena vrednost ni večja od 1,07-kratnika največje deklarirane vrednosti.
Toplotni izkoristek SPE	Izmerjena vrednost ni manjša od 0,93-kratnika najmanjše deklarirane vrednosti.
Nivo zvokovne moči	Izmerjena vrednost ni večja od največje deklarirane vrednosti plus 2 dB.

Dovoljena odstopanja pri preverjanju, določena v tej prilogi, se nanašajo samo na preverjanje parametrov, ki so jih izmerili organi držav članic, in jih dobavitelj ne sme uporabiti kot dovoljeno odstopanje za določanje vrednosti v tehnični dokumentaciji. Vrednosti in razredi na nalepki ali (elektronski) podatkovni kartici za dobavitelja ne smejo biti ugodnejše od vrednosti iz tehnične dokumentacije.

25.11.2014

Uradni list Evropske unije

L 337/46

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1255/2014

z dne 17. julija 2014

o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 223/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim z določitvijo vsebine letnih in končnih poročil o izvajanju, vključno s seznamom skupnih kazalnikov

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 223/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim (1) in zlasti člena 13(6) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (EU) št. 223/2014 določa, da Komisija sprejme delegirane akte, ki dopolnjujejo nebistvene elemente glede Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim.

(2)	Uredba (EU) št. 223/2014 določa, da države članice Komisiji predložijo letna in končna poročila, ki vsebujejo informacije o izvajanju operativnih programov (OP), vključno s podatki, ki se nanašajo na skupne kazalnike in, kjer je primerno, na kazalnike za posamezne programe.

(3)	Za zagotovitev ustreznega spremljanja izvajanja OP in njihovega prispevka k posebnim ciljem Sklada bi bilo treba uvesti določbe v zvezi z vsebino letnih in končnih poročil o izvajanju ter seznamom skupnih kazalnikov, o katerih je treba poročati.

(4)

Zahteve iz te uredbe bi morale biti omejene na nujno potrebne, ob upoštevanju določb iz Uredbe (EU) št. 223/2014, pa tudi veljavnega prava Unije v zvezi z varstvom posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov, zlasti Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2).

(5)

Za upoštevanje raznolike narave dejavnosti, ki prejemajo podporo iz OP I in OP II, in v skladu z različnimi določbami, ki veljajo za vsak OP, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 223/2014, bi morale veljati različne zahteve v zvezi z vsebino letnih in končnih poročil o izvajanju in seznamom skupnih kazalnikov, o katerih je treba poročati za vsak OP. Da bi se upoštevale potrebe po varovanju dostojanstva posameznikov, ki jih podpira Sklad, in zmanjšalo upravno breme za upravičence na minimalni obseg v skladu z zahtevami iz Uredbe (EU) št. 223/2014 se vrednosti nekaterih kazalnikov določijo na podlagi informirane ocene partnerskih organizacij in ne na podlagi informacij, ki jih predložijo končni prejemniki.

Da bi se omogočila takojšnja uporaba ukrepov iz te uredbe, začne ta uredba veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba vsebuje določbe, ki dopolnjujejo Uredbo (EU) št. 223/2014 v zvezi z vsebino letnih in končnih poročil o izvajanju, vključno s seznamom skupnih kazalnikov.

Člen 2

Vsebina letnih in končnih poročil o izvajanju in seznam kazalnikov

(člen 13(6) Uredbe (EU) št. 223/2014)

1. Letna in končna poročila o izvajanju vsebujejo naslednje elemente:

(a)	informacije o izvajanju programa s sklicevanjem na skupne kazalnike za delno ali v celoti končane dejavnosti;

(b)	informacije in oceno ukrepov, ki upoštevajo načela iz člena 5(6), 5(11) in po potrebi člena 5(13) Uredbe (EU) št. 223/2014.

Poleg podatkov iz prvega pododstavka se v letnih in končnih poročilih o izvajanju OP II zagotovijo tudi informacije o podatkih v zvezi s kazalniki za posamezne programe in količinsko opredeljenimi ciljnimi vrednostmi ter o spremembah kazalnikov rezultatov, pa tudi informacije o napredku pri doseganju posebnih ciljev operativnega programa in ocena tega napredka.

2. Kazalniki iz odstavka 1(a) so našteti v Prilogi.

3. Poleg podatkov iz odstavka 1 vsebujejo končno poročilo o izvajanju in letno poročilo o izvajanju za leti 2017 in 2022 podatke o prispevku k doseganju posebnih in splošnih ciljev Sklada, določenih v členu 3 Uredbe (EU) št. 223/2014, ter oceno tega prispevka.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 17. julija 2014

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 72, 12.3.2014, str. 1.

(2) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

PRILOGA

SKUPNI KAZALNIKI ZA OP I IN OP II

Kazalniki vložka

(1)	Skupni znesek upravičenih javnih odhodkov, odobrenih v dokumentih, ki določajo pogoje za podporo dejavnosti;

(2)

skupni znesek upravičenih javnih odhodkov, ki so jih imeli upravičenci in so bili plačani pri izvajanju dejavnosti;

od tega, kadar je ustrezno:

(a)	skupni znesek upravičenih javnih odhodkov, ki so jih imeli upravičenci in so bili plačani pri izvajanju dejavnosti, povezanih z zagotavljanjem pomoči v hrani;

(b)	skupni znesek upravičenih javnih odhodkov, ki so jih imeli upravičenci in so bili plačani pri izvajanju dejavnosti, povezanih z zagotavljanjem osnovne materialne pomoči;

(3)	skupni znesek upravičenih javnih odhodkov, prijavljenih Komisiji;

Ti podatki so izraženi v eurih.

SKUPNI KAZALNIKI ZA OP I

Kazalniki učinka za razdeljeno pomoč v hrani (1)

(4)	Količina sadja in zelenjave;

(5)	količina mesa, jajc, rib, morskih sadežev;

(6)	količina moke, kruha, krompirja, riža in drugih škrobnih proizvodov;

(7)	količina sladkorja;

(8)	količina mlečnih proizvodov;

(9)	količina maščob, olja;

(10)	količina pripravljene hrane, drugih živil (ki ne spadajo v že navedene kategorije);

(11)

skupna količina razdeljene pomoči v hrani;

od tega:

(a)	delež živil, za katere so bili iz OP plačani le prevoz, distribucija in skladiščenje (v %);

(b)	delež živil, ki jih sofinancira Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim, v skupni količini hrane, ki jo razdelijo partnerske organizacije (v %) (2);

(12)	skupno število razdeljenih obrokov, ki jih delno ali v celoti financira OP (3);

(13)	skupno število razdeljenih paketov hrane, ki jih delno ali v celoti financira OP (4).

Kazalniki rezultatov za razdeljeno pomoč v hrani (5)

(14)

Skupno število oseb, ki prejemajo podporo v hrani;

od tega:

(a)	število otrok, starih 15 let ali manj;

(b)	število oseb, starih 65 let ali več;

(c)	število žensk;

(d)	število migrantov, udeležencev tujega rodu, manjšin (vključno z marginaliziranimi skupnostmi, kot so Romi);

(e)	število invalidov;

(f)	število brezdomcev.

Kazalniki učinka za razdeljeno osnovno materialno pomoč

(15)

Skupna denarna vrednost razdeljenih dobrin;

od tega:

(a)	skupna denarna vrednost dobrin za otroke;

(b)	skupna denarna vrednost dobrin za brezdomce;

(c)	skupna denarna vrednost dobrin za ostale ciljne skupine;

(16)

seznam najpomembnejših kategorij dobrin, razdeljenih otrokom (6);

(a)	oprema za novorojenčke;

(b)	šolske torbe;

(c)	pisarniški material, delovni zvezki, pisala, oprema za barvanje in druga oprema, ki je potrebna v šoli (brez oblačil);

(d)	športna oprema (športni čevlji, dres, kopalke …);

(e)	oblačila (zimski plašč, obutev, šolska uniforma …);

(f)	druga kategorija – potrebno opredeliti;

(17)

seznam najpomembnejših kategorij dobrin, razdeljenih brezdomcem (6);

(a)	spalne vreče/odeje;

(b)	pripomočki za kuhanje (lonci, ponve, pribor …);

(c)	oblačila (zimski plašč, obutev …);

(d)	gospodinjsko perilo (brisače, posteljnina);

(e)	higienski pripomočki (komplet prve pomoči, milo, zobna ščetka, britev za enkratno uporabo …);

(f)	druga kategorija – potrebno opredeliti;

(18)

seznam najpomembnejših kategorij dobrin, razdeljenih drugim ciljnim skupinam (6);

(a)	potrebno opredeliti kategorije.

Kazalniki rezultatov za razdeljeno osnovno materialno pomoč (5)

(19)

Skupno število oseb, ki prejemajo osnovno materialno pomoč;

od tega:

(a)	število otrok, starih 15 let ali manj;

(b)	število oseb, starih 65 let ali več;

(c)	število žensk;

(d)	število migrantov udeležencev tujega rodu, manjšin (vključno z marginaliziranimi skupnostmi, kot so Romi);

(e)	število invalidov;

(f)	število brezdomcev.

SKUPNI KAZALNIKI ZA OP II

Kazalniki učinka za pomoč pri socialnem vključevanju

(20)

Skupno število oseb, ki prejemajo pomoč pri socialnem vključevanju;

od tega:

(a)	število otrok, starih 15 let ali manj;

(b)	število oseb, starih 65 let ali več;

(c)	število žensk;

(d)	število migrantov udeležencev tujega rodu, manjšin (vključno z marginaliziranimi skupnostmi, kot so Romi);

(e)	število invalidov;

(f)	število brezdomcev;

Ti podatki za OP II so osebni podatki v skladu s členom 7 Direktive 95/46/ES. Njihova obdelava je potrebna za skladnost z zakonsko obveznostjo, ki velja za upravljavca (člen 7(c) Direktive 95/46/ES). Za opredelitev upravljavca glej člen 2 Direktive 95/46/ES.

(1) Kazalniki (4) do (11) vključujejo kakršno koli obliko teh proizvodov, npr. sveža ali zamrznjena živila ali živila v pločevinkah, in so izraženi v tonah.

(2) Vrednosti za ta kazalnik se določijo z informirano oceno partnerskih organizacij.

(3) Opredelitev, kaj pomeni obrok, se lahko zagotovi na ravni partnerske organizacije/dejavnosti/organa upravljanja. Vrednosti za ta kazalnik z oceno določijo partnerske organizacije.

(4) Opredelitev, kaj pomeni paket hrane, se lahko zagotovi na ravni partnerske organizacije/dejavnosti/organa upravljanja. Paketov ni treba standardizirati glede na velikost ali vsebino. Vrednosti za ta kazalnik z oceno določijo partnerske organizacije.

(5) Vrednosti za te kazalnike se določijo na podlagi informirane ocene partnerskih organizacij. Ni niti pričakovano niti potrebno, da temeljijo na informacijah, ki jih predložijo končni prejemniki.

(6) Seznam vključuje vse zadevne kategorije, ki zajemajo najmanj 75 % razdeljenih dobrin.

25.11.2014

Uradni list Evropske unije

L 337/53

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1257/2014

z dne 24. novembra 2014

o spremembi Uredbe (ES) št. 2003/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gnojilih zaradi prilagoditve prilog I in IV

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 2003/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o gnojilih (1) in zlasti člena 31(1) in (3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

naravne kalijeve soli so snovi, ki se z rudarjenjem pridobivajo iz naravnih virov. Za take naravne proizvode so bile v skladu z dobro industrijsko prakso določene zahteve glede najmanjše vsebnosti hranil, in sicer v vnosu št. 1 v preglednici A.3 iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 2003/2003. Vendar, kadar se vsebnost kalija v rudi naravno zmanjšuje, se proizvajalci soočajo z vedno večjimi težavami pri izpolnjevanju sedanjih mejnih vrednosti, zaradi česar je ogrožena neprekinjena dobava gnojil, ki se pridobivajo iz naravnih kalijevih soli, poklicnim kmetom. Zato bi bilo treba te mejne vrednosti nekoliko zmanjšati s spremembo vnosa št. 1 v preglednici A.3 navedene priloge, da se proizvajalcem omogoči nadaljnje trženje svojih proizvodov kot „gnojila ES“. Ta sprememba upošteva, da revidirane, malo nižje mejne vrednosti prav tako omogočajo učinkovito gnojenje, in se lahko šteje za tehnični napredek v skladu s členom 31(3) Uredbe (ES) št. 2003/2003.

(2)	3,4-dimetil-1H-pirazol fosfat (v nadaljnjem besedilu: DMPP) je inhibitor nitrifikacije, ki je primeren za uporabo z običajnimi dušikovimi gnojili (trdnimi ali tekočimi). DMPP zmanjšuje tveganje izgube dušika v zemljo in ozračje ter tako izboljšuje učinkovitost rabe dušika.

(3)	Reakcijska zmes med N-butil tiofosfornim triamidom in N-propil tiofosfornim triamidom (v nadaljnjem besedilu: NBPT/NPPT) je inhibitor ureaze. NBPT/NPPT zmanjšuje tveganje izgube dušika v obliki emisij amoniaka po uporabi gnojil, ki vsebujejo ureo, in zato povečuje učinkovitost rabe dušika.

(4)	Da bi bila DMPP in NBPT/NPPT širše dostopna kmetom po vsej Uniji, bi ju bilo treba dodati na sezname odobrenih inhibitorjev nitrifikacije in ureaze v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 2003/2003 v skladu s členom 31(1) Uredbe (ES) št. 2003/2003.

(5)

Enostavna trdna ali tekoča ureaformaldehidna gnojila ter gnojila NPK, NP in NK, ki vsebujejo ureaformaldehid, so navedena kot tipi gnojil v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 2003/2003. Čeprav so ureaformaldehidni kondenzati stabilni v raztopini in suspenziji, tekoča gnojila NPK, NP in NK, ki vsebujejo ureaformaldehid, še niso vključena na seznam v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 2003/2003 kot ločen tip proizvoda. Ker je zanimanje za trženje tekočih gnojil NPK, NP in NK, ki vsebujejo določeno količino ureaformaldehida kot vira dušika, vedno večje, bi bilo treba dovoliti uporabo ureaformaldehida pri pripravi tekočih gnojil NPK, NP in NK. V preglednico C.2 v Prilogi I k navedeni uredbi bi bilo zato treba vključiti šest novih tipskih oznak.

(6)	Poleg vključitve DMPP in NBPT/NPPT v Prilogo I k Uredbi (ES) št. 2003/2003 bi bilo treba v Prilogo IV k navedeni uredbi dodati analitske metode za uporabo pri uradnem nadzoru navedenih gnojil.

(7)	Uredbo (ES) št. 2003/2003 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Za zagotovitev, da Evropski odbor za standardizacijo metodo za analizo NBPT/NPPT, ki je zdaj v postopku potrditve, objavi pred dodatkom NBPT/NPPT v Prilogo I k Uredbi (ES) št. 2003/2003 in nove analitske metode za to vrsto gnojila v Prilogo IV k navedeni uredbi, bi bilo treba odložiti začetek uporabe navedenih sprememb.

(9)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega v skladu s členom 32 Uredbe (ES) št. 2003/2003 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe

Uredba (ES) št. 2003/2003 se spremeni:

1.	Priloga I se spremeni v skladu s Prilogo I k tej uredbi.

2.	Priloga IV se spremeni v skladu s Prilogo II k tej uredbi.

Člen 2

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Točka 4 v Prilogi I in točka 2 v Prilogi II se uporabljata od 1. januarja 2016.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 24. novembra 2014

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 304, 21.11.2003, str. 1.

PRILOGA I

Priloga I k Uredbi (ES) št. 2003/2003 se spremeni:

V preglednici A.3 se vnos št. 1 nadomesti z naslednjim:

„1

Naravna kalijeva sol

Proizvod se pridobiva iz naravnih kalijevih soli

9 % K2O

Kalij, izražen kot K2O, topen v vodi

2 % MgO

Magnezij v obliki soli, topnih v vodi, izražen kot magnezijev oksid

Lahko se dodajo običajna trgovska imena.

Kalijev oksid, topen v vodi

Magnezijev oksid, topen v vodi

Skupni natrijev oksid

Vsebnost klora je treba deklarirati“

Preglednica C.2 se spremeni:

(a)

vnosi C.2.2 do C.2.8 se nadomestijo z naslednjim:

„C.2.2

Tipska oznaka:

Raztopina gnojila NPK, ki vsebuje ureaformaldehid

Podatki o metodi pridobivanja:

Proizvod se pridobiva s kemičnim postopkom in z raztapljanjem v vodi, v obliki, obstojni pri atmosferskem tlaku, brez dodatka organskih hranil živalskega ali rastlinskega izvora, in vsebuje ureaformaldehid.

Najmanjša vsebnost hranil (masni odstotek) in druge zahteve:

—	Skupaj: 15 % (N + P2O5 + K2O)

—

Hranila ločeno:

—	5 % N, najmanj 25 % deklarirane vsebnosti skupnega dušika mora izhajati iz dušikovih oblik (5)

—

3 % P2O5

—

3 % K2O

Največja vsebnost biureta: (sečninski N + N iz ureaformaldehida) × 0,026

Oblike, topnost in vsebnost hranil se deklarirajo, kakor je določeno v stolpcih 4, 5 in 6 – Velikost delcev

Podatki za identifikacijo gnojil – Druge zahteve

P2O5

K2O

P2O5

K2O

(1)	Skupni dušik

(2)	Nitratni dušik

(3)	Amonijski dušik

(4)	Sečninski dušik

(5)	Dušik iz ureaformaldehida

P2O5, topen v vodi

K2O, topen v vodi

(1)	Skupni dušik

(2)	Če je katere od dušikovih oblik iz (2), (3) in (4) vsaj 1 mas. %, jo je treba deklarirati.

(3)	Dušik iz ureaformaldehida

(4)	Če je vsebnost biureta manjša od 0,2 %, se lahko doda izraz ‚majhna vsebnost biureta‘

P2O5, topen v vodi

(1)	Kalijev oksid, topen v vodi

(2)	Izraz ‚majhna vsebnost klora‘ se lahko uporabi samo, če vsebnost klora ne presega 2 %

(3)	Vsebnost klora se lahko deklarira

C.2.3

Tipska oznaka:

Suspenzija gnojila NPK

Podatki o metodi pridobivanja:

Proizvod v tekoči obliki, v katerem hranila izvirajo iz snovi v raztopini in vodni suspenziji, brez dodatka organskih hranil živalskega ali rastlinskega izvora.

Najmanjša vsebnost hranil (masni odstotek) in druge zahteve:

—	Skupaj: 20 %, (N + P2O5 + K2O)

—	Hranila ločeno: 3 % N, 4 % P2O5, 4 % K2O

—	Največja vsebnost biureta: sečninski N × 0,026

Oblike, topnost in vsebnost hranil se deklarirajo, kakor je določeno v stolpcih 4, 5 in 6 – Velikost delcev

Podatki za identifikacijo gnojil – Druge zahteve

P2O5

K2O

P2O5

K2O

(1)	Skupni dušik

(2)	Nitratni dušik

(3)	Amonijski dušik

(4)	Sečninski dušik

(1)	P2O5, topen v vodi

(2)	P2O5, topen v nevtralnem amonijevem citratu

(3)	P2O5, topen v nevtralnem amonijevem citratu in vodi

K2O, topen v vodi

(1)	Skupni dušik

(2)	Če je katere od dušikovih oblik iz (2), (3) in (4) vsaj 1 mas. %, jo je treba deklarirati.

(3)	Če je vsebnost biureta manjša od 0,2 %, se lahko doda izraz ‚majhna vsebnost biureta‘.

Gnojila ne smejo vsebovati Thomasove žlindre, aluminijevega kalcijevega fosfata, kalciniranih fosfatov, delno raztopljenih fosfatov ali rudninskih fosfatov.

(1)	Če je P2O5, topnega v vodi, manj kakor 2 %, se deklarira le topnost (2).

(2)	Če je P2O5, topnega v vodi, vsaj 2 %, se deklarira topnost (3) in vsebnost P2O5, topnega v vodi

(1)	Kalijev oksid, topen v vodi

(2)	Izraz ‚majhna vsebnost klora‘ se lahko uporabi samo, če vsebnost klora ne presega 2 %.

(3)	Vsebnost klora se lahko deklarira

C.2.4

Tipska oznaka:

Suspenzija gnojila NPK, ki vsebuje ureaformaldehid

Podatki o metodi pridobivanja:

Proizvod v tekoči obliki, v katerem hranila izvirajo iz snovi v raztopini in vodni suspenziji, brez dodatka organskih hranil živalskega ali rastlinskega izvora, in ki vsebuje ureaformaldehid

Najmanjša vsebnost hranil (masni odstotek) in druge zahteve:

—	Skupaj: 20 % (N + P2O5 + K2O)

—

Hranila ločeno:

—	5 % N, najmanj 25 % deklarirane vsebnosti skupnega dušika mora izhajati iz dušikovih oblik (5) Vsaj 3/5 deklarirane vsebnosti dušika (5) morajo biti topne v vroči vodi

—

4 % P2O5

—

4 % K2O

Največja vsebnost biureta: (sečninski N + N iz ureaformaldehida) × 0,026

Oblike, topnost in vsebnost hranil se deklarirajo, kakor je določeno v stolpcih 4, 5 in 6 – Velikost delcev

Podatki za identifikacijo gnojil – Druge zahteve

P2O5

K2O

P2O5

K2O

(1)	Skupni dušik

(2)	Nitratni dušik

(3)	Amonijski dušik

(4)	Sečninski dušik

(5)	Dušik iz ureaformaldehida

(1)	P2O5, topen v vodi

(2)	P2O5, topen v nevtralnem amonijevem citratu

(3)	P2O5, topen v nevtralnem amonijevem citratu in vodi

K2O, topen v vodi

(1)	Skupni dušik

(2)	Če je katere od dušikovih oblik iz (2), (3) in (4) vsaj 1 mas. %, jo je treba deklarirati

(3)	Dušik iz ureaformaldehida

(4)	Če je vsebnost biureta manjša od 0,2 %, se lahko doda izraz ‚majhna vsebnost biureta‘

Gnojila ne smejo vsebovati Thomasove žlindre, aluminijevega kalcijevega fosfata, kalciniranih fosfatov, delno raztopljenih fosfatov ali rudninskih fosfatov.

(1)	Če je P2O5, topnega v vodi, manj kakor 2 %, se deklarira le topnost (2).

(2)	Če je P2O5, topnega v vodi, vsaj 2 %, se deklarira topnost (3) in vsebnost P2O5, topnega v vodi

(1)	Kalijev oksid, topen v vodi

(2)	Izraz ‚majhna vsebnost klora‘ se lahko uporabi samo, če vsebnost klora ne presega 2 %

(3)	Vsebnost klora se lahko deklarira

C.2.5

Tipska oznaka:

Raztopina gnojila NP

Podatki o metodi pridobivanja:

Proizvod se pridobiva s kemičnim postopkom in z raztapljanjem v vodi, v obliki, obstojni pri atmosferskem tlaku, brez dodatka organskih hranil živalskega ali rastlinskega izvora.

Najmanjša vsebnost hranil (masni odstotek) in druge zahteve:

—	Skupaj: 18 %, (N + P2O5)

—	Hranila ločeno: 3 % N, 5 % P2O5

—	Največja vsebnost biureta: sečninski N × 0,026

Oblike, topnost in vsebnost hranil se deklarirajo, kakor je določeno v stolpcih 4, 5 in 6 – Velikost delcev

Podatki za identifikacijo gnojil – Druge zahteve

P2O5

K2O

P2O5

K2O

(1)	Skupni dušik

(2)	Nitratni dušik

(3)	Amonijski dušik

(4)	Sečninski dušik

P2O5, topen v vodi

(1)	Skupni dušik

(2)	Če je katere od dušikovih oblik iz (2), (3) in (4) vsaj 1 mas. %, jo je treba deklarirati

(3)	Če je vsebnost biureta manjša od 0,2 %, se lahko doda izraz ‚majhna vsebnost biureta‘

P2O5, topen v vodi

C.2.6

Tipska oznaka:

Raztopina gnojila NP, ki vsebuje ureaformaldehid

Podatki o metodi pridobivanja:

Najmanjša vsebnost hranil (masni odstotek) in druge zahteve:

—	Skupaj: 18 % (N + P2O5)

—

Hranila ločeno:

—	5 % N, najmanj 25 % deklarirane vsebnosti skupnega dušika mora izhajati iz dušikovih oblik (5)

—

5 % P2O5

Največja vsebnost biureta: (sečninski N + N iz ureaformaldehida) × 0,026

Oblike, topnost in vsebnost hranil se deklarirajo, kakor je določeno v stolpcih 4, 5 in 6 – Velikost delcev

Podatki za identifikacijo gnojil – Druge zahteve

P2O5

K2O

P2O5

K2O

(1)	Skupni dušik

(2)	Nitratni dušik

(3)	Amonijski dušik

(4)	Sečninski dušik

(5)	Dušik iz ureaformaldehida

P2O5, topen v vodi

(1)	Skupni dušik

(2)	Če je katere od dušikovih oblik iz (2), (3) in (4) vsaj 1 mas. %, jo je treba deklarirati

(3)	Dušik iz ureaformaldehida

(4)	Če je vsebnost biureta manjša od 0,2 %, se lahko doda izraz ‚majhna vsebnost biureta‘

P2O5, topen v vodi

C.2.7

Tipska oznaka:

Suspenzija gnojila NP

Podatki o metodi pridobivanja:

Proizvod v tekoči obliki, v katerem hranila izvirajo iz snovi v raztopini in vodni suspenziji, brez dodatka organskih hranil živalskega ali rastlinskega izvora

Najmanjša vsebnost hranil (masni odstotek) in druge zahteve:

—	Skupaj: 18 % (N + P2O5)

—	Hranila ločeno: 3 % N, 5 % P2O5

—	Največja vsebnost biureta: sečninski N × 0,026

Oblike, topnost in vsebnost hranil se deklarirajo, kakor je določeno v stolpcih 4, 5 in 6 – Velikost delcev

Podatki za identifikacijo gnojil – Druge zahteve

P2O5

K2O

P2O5

K2O

(1)	Skupni dušik

(2)	Nitratni dušik

(3)	Amonijski dušik

(4)	Sečninski dušik

(1)	P2O5, topen v vodi

(2)	P2O5, topen v nevtralnem amonijevem citratu

(3)	P2O5, topen v nevtralnem amonijevem citratu in vodi

(1)	Skupni dušik

(2)	Če je katere od dušikovih oblik iz (2), (3) in (4) vsaj 1 mas. %, jo je treba deklarirati

(3)	Če je vsebnost biureta manjša od 0,2 %, se lahko doda izraz ‚majhna vsebnost biureta‘

Gnojila ne smejo vsebovati Thomasove žlindre, aluminijevega kalcijevega fosfata, kalciniranih fosfatov, delno raztopljenih fosfatov ali rudninskih fosfatov.

(1)	Če je P2O5, topnega v vodi, manj kakor 2 %, se deklarira le topnost (2).

(2)	Če je P2O5, topnega v vodi, vsaj 2 %, se deklarira topnost (3) in je treba navesti vsebnost P2O5, topnega v vodi

C.2.8

Tipska oznaka:

Suspenzija gnojila NP, ki vsebuje ureaformaldehid

Podatki o metodi pridobivanja:

Proizvod v tekoči obliki, v katerem hranila izvirajo iz snovi v raztopini in vodni suspenziji, brez dodatka organskih hranil živalskega ali rastlinskega izvora, in ki vsebuje ureaformaldehid

Najmanjša vsebnost hranil (masni odstotek) in druge zahteve:

—	Skupaj: 18 % (N + P2O5)

—

Hranila ločeno:

—	5 % N, najmanj 25 % deklarirane vsebnosti skupnega dušika mora izhajati iz dušikovih oblik (5) Vsaj 3/5 deklarirane vsebnosti dušika (5) morajo biti topne v vroči vodi

—

5 % P2O5

Največja vsebnost biureta: (sečninski N + N iz ureaformaldehida) × 0,026

Oblike, topnost in vsebnost hranil se deklarirajo, kakor je določeno v stolpcih 4, 5 in 6 – Velikost delcev

Podatki za identifikacijo gnojil – Druge zahteve

P2O5

K2O

P2O5

K2O

(1)	Skupni dušik

(2)	Nitratni dušik

(3)	Amonijski dušik

(4)	Sečninski dušik

(5)	Dušik iz ureaformaldehida

(1)	P2O5, topen v vodi

(2)	P2O5, topen v nevtralnem amonijevem citratu

(3)	P2O5, topen v nevtralnem amonijevem citratu in vodi

(1)	Skupni dušik

(2)	Če je katere od dušikovih oblik iz (2), (3) in (4) vsaj 1 mas. %, jo je treba deklarirati

(3)	Dušik iz ureaformaldehida

(4)	Če je vsebnost biureta manjša od 0,2 %, se lahko doda izraz ‚majhna vsebnost biureta‘

Gnojila ne smejo vsebovati Thomasove žlindre, aluminijevega kalcijevega fosfata, kalciniranih fosfatov, delno raztopljenih fosfatov ali rudninskih fosfatov.

(1)	Če je P2O5, topnega v vodi, manj kakor 2 %, se deklarira le topnost (2).

(2)	Če je P2O5, topnega v vodi, vsaj 2 %, se deklarira topnost (3) in vsebnost P2O5, topnega v vodi“

;

(b)

dodajo se naslednji vnosi C.2.9 do C.2.14:

„C.2.9

Tipska oznaka:

Raztopina gnojila NK

Podatki o metodi pridobivanja:

Proizvod se pridobiva s kemičnim postopkom in z raztapljanjem v vodi, v obliki, obstojni pri atmosferskem tlaku, brez dodatka organskih hranil živalskega ali rastlinskega izvora.

Najmanjša vsebnost hranil (masni odstotek) in druge zahteve:

—	Skupaj: 15 % (N + K2O)

—	Hranila ločeno: 3 % N, 5 % K2O

—	Največja vsebnost biureta: sečninski N × 0,026

Oblike, topnost in vsebnost hranil se deklarirajo, kakor je določeno v stolpcih 4, 5 in 6 – Velikost delcev

Podatki za identifikacijo gnojil – Druge zahteve

P2O5

K2O

P2O5

K2O

(1)	Skupni dušik

(2)	Nitratni dušik

(3)	Amonijski dušik

(4)	Sečninski dušik

K2O, topen v vodi

(1)	Skupni dušik

(2)	Če je katere od dušikovih oblik iz (2), (3) in (4) vsaj 1 mas. %, jo je treba deklarirati

(3)	Če je vsebnost biureta manjša od 0,2 %, se lahko doda izraz ‚majhna vsebnost biureta‘

(1)	Kalijev oksid, topen v vodi

(2)	Izraz ‚majhna vsebnost klora‘ se lahko uporabi samo, če vsebnost klora ne presega 2 %

(3)	Vsebnost klora se lahko deklarira

C.2.10

Tipska oznaka:

Raztopina gnojila NK, ki vsebuje ureaformaldehid

Podatki o metodi pridobivanja:

Najmanjša vsebnost hranil (masni odstotek) in druge zahteve:

—	Skupaj: 15 % (N + K2O)

—

Hranila ločeno:

—	5 % N, najmanj 25 % deklarirane vsebnosti skupnega dušika mora izhajati iz dušikovih oblik (5)

—

5 % K2O

Največja vsebnost biureta: (sečninski N + N iz ureaformaldehida) × 0,026

Oblike, topnost in vsebnost hranil se deklarirajo, kakor je določeno v stolpcih 4, 5 in 6 – Velikost delcev

Podatki za identifikacijo gnojil – Druge zahteve

P2O5

K2O

P2O5

K2O

(1)	Skupni dušik

(2)	Nitratni dušik

(3)	Amonijski dušik

(4)	Sečninski dušik

(5)	Dušik iz ureaformaldehida

K2O, topen v vodi

(1)	Skupni dušik

(2)	Če je katere od dušikovih oblik iz (2), (3) in (4) vsaj 1 mas. %, jo je treba deklarirati

(3)	Dušik iz ureaformaldehida

(4)	Če je vsebnost biureta manjša od 0,2 %, se lahko doda izraz ‚majhna vsebnost biureta‘

(1)	Kalijev oksid, topen v vodi

(2)	Izraz ‚majhna vsebnost klora‘ se lahko uporabi samo, če vsebnost klora ne presega 2 %

(3)	Vsebnost klora se lahko deklarira

C.2.11

Tipska oznaka:

Suspenzija gnojila NK

Podatki o metodi pridobivanja:

Proizvod v tekoči obliki, v katerem hranila izvirajo iz snovi v raztopini in vodni suspenziji, brez dodatka organskih hranil živalskega ali rastlinskega izvora

Najmanjša vsebnost hranil (masni odstotek) in druge zahteve:

—	Skupaj: 18 % (N + K2O)

—	Hranila ločeno: 3 % N, 5 % K2O

—	Največja vsebnost biureta: sečninski N × 0,026

Oblike, topnost in vsebnost hranil se deklarirajo, kakor je določeno v stolpcih 4, 5 in 6 – Velikost delcev

Podatki za identifikacijo gnojil – Druge zahteve

P2O5

K2O

P2O5

K2O

(1)	Skupni dušik

(2)	Nitratni dušik

(3)	Amonijski dušik

(4)	Sečninski dušik

K2O, topen v vodi

(1)	Skupni dušik

(2)	Če je katere od dušikovih oblik iz (2), (3) in (4) vsaj 1 mas. %, jo je treba deklarirati

(3)	Če je vsebnost biureta manjša od 0,2 %, se lahko doda izraz ‚majhna vsebnost biureta‘

(1)	Kalijev oksid, topen v vodi

(2)	Izraz ‚majhna vsebnost klora‘ se lahko uporabi samo, če vsebnost klora ne presega 2 %

(3)	Vsebnost klora se lahko deklarira

C.2.12

Tipska oznaka:

Suspenzija gnojila NK, ki vsebuje ureaformaldehid

Podatki o metodi pridobivanja:

Proizvod v tekoči obliki, v katerem hranila izvirajo iz snovi v raztopini in vodni suspenziji, brez dodatka organskih hranil živalskega ali rastlinskega izvora, in ki vsebuje ureaformaldehid

Najmanjša vsebnost hranil (masni odstotek) in druge zahteve:

—	Skupaj: 18 % (N + K2O)

—

Hranila ločeno:

—	5 % N, najmanj 25 % deklarirane vsebnosti skupnega dušika mora izhajati iz dušikovih oblik (5) Vsaj 3/5 deklarirane vsebnosti dušika (5) morajo biti topne v vroči vodi

—

5 % K2O

Največja vsebnost biureta: (sečninski N + N iz ureaformaldehida) × 0,026

Oblike, topnost in vsebnost hranil se deklarirajo, kakor je določeno v stolpcih 4, 5 in 6 – Velikost delcev

Podatki za identifikacijo gnojil – Druge zahteve

P2O5

K2O

P2O5

K2O

(1)	Skupni dušik

(2)	Nitratni dušik

(3)	Amonijski dušik

(4)	Sečninski dušik

(5)	Dušik iz ureaformaldehida

K2O, topen v vodi

(1)	Skupni dušik

(2)	Če je katere od dušikovih oblik iz (2), (3) in (4) vsaj 1 mas. %, jo je treba deklarirati

(3)	Dušik iz ureaformaldehida

(4)	Če je vsebnost biureta manjša od 0,2 %, se lahko doda izraz ‚majhna vsebnost biureta‘

(1)	Kalijev oksid, topen v vodi

(2)	Izraz ‚majhna vsebnost klora‘ se lahko uporabi samo, če vsebnost klora ne presega 2 %

(3)	Vsebnost klora se lahko deklarira

C.2.13

Tipska oznaka:

Raztopina gnojila PK

Podatki o metodi pridobivanja:

Proizvod se pridobiva s kemičnim postopkom in z raztapljanjem v vodi, brez dodatka organskih hranil živalskega ali rastlinskega izvora

Najmanjša vsebnost hranil (masni odstotek) in druge zahteve:

—	Skupaj: 18 % (P2O5 + K2O)

—	Hranila ločeno: 5 % P2O5, 5 % K2O

Oblike, topnost in vsebnost hranil se deklarirajo, kakor je določeno v stolpcih 4, 5 in 6 – Velikost delcev

Podatki za identifikacijo gnojil – Druge zahteve

P2O5

K2O

P2O5

K2O

P2O5, topen v vodi

K2O, topen v vodi

P2O5, topen v vodi

(1)	Kalijev oksid, topen v vodi

(2)	Izraz ‚majhna vsebnost klora‘ se lahko uporabi samo, če vsebnost klora ne presega 2 %

(3)	Vsebnost klora se lahko deklarira

C.2.14

Tipska oznaka:

Suspenzija gnojila PK

Podatki o metodi pridobivanja:

Proizvod v tekoči obliki, v katerem hranila izvirajo iz snovi v raztopini in vodni suspenziji, brez dodatka organskih hranil živalskega ali rastlinskega izvora

Najmanjša vsebnost hranil (masni odstotek) in druge zahteve:

—	Skupaj: 18 % (P2O5 + K2O)

—	Hranila ločeno: 5 % P2O5, 5 % K2O

Oblike, topnost in vsebnost hranil se deklarirajo, kakor je določeno v stolpcih 4, 5 in 6 – Velikost delcev

Podatki za identifikacijo gnojil – Druge zahteve

P2O5

K2O

P2O5

K2O

(1)	P2O5, topen v vodi

(2)	P2O5, topen v nevtralnem amonijevem citratu

(3)	P2O5, topen v nevtralnem amonijevem citratu in vodi

K2O, topen v vodi

Gnojila ne smejo vsebovati Thomasove žlindre, aluminijevega kalcijevega fosfata, kalciniranih fosfatov, delno raztopljenih fosfatov ali rudninskih fosfatov.

(1)	Če je P2O5, topnega v vodi, manj kakor 2 %, se deklarira le topnost (2).

(2)	Če je P2O5, topnega v vodi, vsaj 2 %, se deklarira topnost (3) in vsebnost P2O5, topnega v vodi

(1)	Kalijev oksid, topen v vodi

(2)	Izraz ‚majhna vsebnost klora‘ se lahko uporabi samo, če vsebnost klora ne presega 2 %

(3)	Vsebnost klora se lahko deklarira“

V preglednici F.1 se doda vnos št. 4:

„4

3,4-dimetil-1H-pirazol fosfat (DMPP)

Št. ES 424-640-9

Najmanj 0,8

Največ 1,6“

V Preglednici F.2 se doda vnos št. 3:

„3

Reakcijska zmes N-butil tiofosfornega triamida (NBPT) in N-propil tiofosfornega triamida (NPPT) (razmerje 3:1 (1))

Št. ES 700-457-2

Najmanj 0,02

Največ 0,3“

(1) Dovoljeno odstopanje na delež N-propil tiofosfornega triamida (NPPT): 20 %.

PRILOGA II

V oddelek B Priloge IV k Uredbi (ES) št. 2003/2003 se dodata naslednji metodi:

„Metoda 12.6

Določevanje DMPP

EN 16328: Gnojila – Določevanje 3,4-dimetil-1H-pirazol fosfata (DMPP) – metoda z uporabo tekočinske kromatografije visoke ločljivosti (HPLC)

Za to analitsko metodo je bil opravljen krožni test.

Metoda 12.7

Določevanje NBPT/NPPT

EN 16651: Gnojila – Določevanje N-(n-butil) tiofosfornega triamida (NBPT) in N-(n-propil) tiofosfornega triamida – metoda z uporabo tekočinske kromatografije visoke ločljivosti (HPLC)

Za to analitsko metodo je bil opravljen krožni test.“

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 337

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 57 25. november 2014

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1252/2014 z dne 28. maja 2014 o dopolnitvi Direktive 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z načeli in smernicami dobre proizvodne prakse za zdravilne učinkovine zdravil za uporabo v humani medicini ( 1 )	1
	*	Uredba Komisije (EU) št. 1253/2014 z dne 7. julija 2014 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo prezračevalnih enot ( 1 )	8
	*	Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1254/2014 z dne 11. julija 2014 o dopolnitvi Direktive 2010/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z označevanjem stanovanjskih prezračevalnih enot z energijskimi nalepkami ( 1 )	27
	*	Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1255/2014 z dne 17. julija 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 223/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim z določitvijo vsebine letnih in končnih poročil o izvajanju, vključno s seznamom skupnih kazalnikov	46
	*	Uredba Komisije (EU) št. 1256/2014 z dne 21. novembra 2014 o prepovedi ribolova na raže v vodah Unije območij IIa in IV s plovili, ki plujejo pod zastavo Nizozemske	51
	*	Uredba Komisije (EU) št. 1257/2014 z dne 24. novembra 2014 o spremembi Uredbe (ES) št. 2003/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gnojilih zaradi prilagoditve prilog I in IV ( 1 )	53
		Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1258/2014 z dne 24. novembra 2014 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	66

Št.	74/TQ43
Država članica	Nizozemska
Stalež	SRX/2AC4-C
Vrsta	raže (Rajiformes)
Območje	vode Unije območij IIa in IV
Datum zaprtja	10.11.2014

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Standardna uvozna vrednost
0702 00 00	AL	66,6
	IL	45,2
	MA	77,1
	ZZ	63,0
0707 00 05	AL	91,9
	JO	203,0
	TR	135,5
	ZZ	143,5
0709 93 10	MA	35,1
	TR	125,7
	ZZ	80,4
0805 20 10	MA	76,2
0805 20 10	ZZ	76,2
0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90	CN	59,1
	PE	74,4
	TR	72,6
	ZZ	68,7
0805 50 10	TR	77,9
0805 50 10	ZZ	77,9
0808 10 80	AU	203,7
	BR	51,7
	CA	133,4
	CL	82,8
	NZ	96,9
	US	93,2
	ZA	147,3
	ZZ	115,6
0808 30 90	CN	82,7
	US	201,1
	ZZ	141,9


	(1) Besedilo velja za EGP