(1)

Uredba Sveta (EU) št. 43/2014 (2) določa kvote za leto 2014.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2014.

(3)

Zato je treba za navedeni stalež prepovedati ribolovne dejavnosti –

(1)

Uredba Sveta (EU) št. 43/2014 (2) določa kvote za leto 2014.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2014.

(3)

Zato je treba za navedeni stalež prepovedati ribolovne dejavnosti –

(1)

Uredba Sveta (EU) št. 43/2014 (2) določa kvote za leto 2014.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2014.

(3)

Zato je treba za navedeni stalež prepovedati ribolovne dejavnosti –

(1)

Izvedbena Uredba (EU) št. 367/2014 (2) določa neto zneske, ki so na voljo za odhodke Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS), in zneske, ki so na voljo za Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) za proračunska leta od 2014 do 2020 v skladu s členi 10c(2), 136 in 136b Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (3) ter členom 66(1) Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(2)

V skladu s členom 136a(1) Uredbe (ES) št. 73/2009 in členom 14(1) Uredbe (EU) št. 1307/2013 so Francija, Latvija in Združeno kraljestvo Komisijo do 31. decembra 2013 obvestili o svoji odločitvi, da določen odstotek svojih letnih nacionalnih zgornjih mej neposrednih plačil za koledarska leta od 2014 do 2019 prenesejo v programe za razvoj podeželja, ki se financirajo v okviru EKSRP, kot določa Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5). Ustrezne nacionalne zgornje meje so bile prilagojene z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 994/2014 (6).

(3)

V skladu s členom 136a(2) Uredbe (ES) št. 73/2009 in členom 14(2) Uredbe (EU) št. 1307/2013 so Hrvaška, Malta, Poljska in Slovaška Komisijo do 31. decembra 2013 obvestile o svoji odločitvi, da v neposredna plačila prenesejo določen odstotek zneska, dodeljenega podpori za ukrepe v okviru programov za razvoj podeželja, ki se financirajo v okviru EKSRP, za obdobje od 2015 do 2020, kot določa Uredba (EU) št. 1305/2013. Ustrezne nacionalne zgornje meje so bile prilagojene z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 994/2014.

(4)

V skladu s členom 3(1) Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 (7) se posebne zgornje meje za tržne ukrepe in neposredna plačila večletnega finančnega okvira, določenega v Prilogi I k navedeni uredbi, prilagodijo v skladu s tehnično prilagoditvijo iz člena 6(1) navedene uredbe, po opravljenih prenosih med EKSRP in neposrednimi plačili.

(5)

Izvedbeno uredbo (EU) št. 367/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

1.

Člen 1 se nadomesti z naslednjim besedilom:

2.

Priloga se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1451/2007 (2) vzpostavlja seznam aktivnih snovi, ki se ocenijo z vidika njihove morebitne vključitve v priloge I, IA ali IB k Direktivi 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3). Navedeni seznam vključuje permetrin.

(2)

Permetrin je bil ocenjen v skladu s členom 90(2) Uredbe (EU) št. 528/2012 za uporabo v biocidnih proizvodih 8. vrste izdelkov (pripravki za zaščito lesa) in 18. vrste izdelkov (insekticidi, akaricidi in pripravki za nadzor drugih členonožcev), kot so opredeljeni v Prilogi V k Uredbi (EU) št. 528/2012.

(3)

Irska, ki je bila imenovana za ocenjevalni pristojni organ, je 7. decembra 2010 v skladu z odstavkoma 4 in 6 člena 14 Uredbe (ES) št. 1451/2007 Komisiji poslala poročila o oceni skupaj s priporočili.

(4)

Odbor za biocidne pripravke Evropske agencije za kemikalije je pripravil svoje mnenje 8. aprila 2014 ob upoštevanju sklepov pristojnega ocenjevalnega organa.

(5)

Iz navedenega mnenja izhaja, da je za biocidne proizvode, ki se uporabljajo v 8. in 18. vrsti izdelkov in vsebujejo permetrin, mogoče pričakovati, da izpolnjujejo zahteve iz člena 5 Direktive 98/8/ES, če so izpolnjene določene specifikacije in pogoji glede njihove uporabe.

(6)

Zato je primerno odobriti permetrin za uporabo v biocidnih pripravkih 8. in 18. vrste izdelkov, pod pogojem, da je ta v skladu z določenimi specifikacijami in pogoji.

(7)

Ker nanomateriali niso bili zajeti v ocene, odobritve v skladu s členom 4(4) Uredbe (EU) št. 528/2012 ne bi smele zajemati takšnih materialov.

(8)

Pred odobritvijo aktivne snovi bi bilo treba zagotoviti ustrezno obdobje, ki bo omogočilo zainteresiranim stranem, da se pripravijo na izpolnjevanje novih zahtev.

(9)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne pripravke –

(1)

Združeno kraljestvo je 17. julija 2007 prejelo vlogo v skladu s členom 11(1) Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) za vključitev aktivne snovi tralopiril v Prilogo I za uporabo v antivegetacijskih sredstvih 21. vrste izdelkov, kot so opredeljeni v Prilogi V k navedeni direktivi.

(2)

Tralopiril dne 14. maja 2000 ni bil na trgu kot aktivna snov v biocidnih proizvodih.

(3)

Združeno kraljestvo je 1. septembra 2009 predložilo Komisiji poročilo o oceni skupaj s priporočili v skladu s členom 11(2) Direktive 98/8/ES.

(4)

Odbor za biocidne pripravke Evropske agencije za kemikalije je pripravil svoje mnenje 8. aprila 2014 ob upoštevanju sklepov pristojnega ocenjevalnega organa.

(5)

Iz navedenega mnenja izhaja, da je za biocidne pripravke, ki se uporabljajo za 21. vrsto izdelkov in vsebujejo tralopril, mogoče pričakovati, da izpolnjujejo zahteve iz člena 5 Direktive 98/8/ES, če so izpolnjene določene specifikacije in pogoji glede njihove uporabe.

(6)

Zato je primerno odobriti tralopril za uporabo v biocidnih pripravkih 21. vrste izdelkov, pod pogojem, da je ta v skladu z določenimi specifikacijami in pogoji.

(7)

Ker nanomateriali niso bili zajeti v ocene, odobritve v skladu s členom 4(4) Uredbe (EU) št. 528/2012 ne bi smele zajemati takšnih materialov.

(8)

Pred odobritvijo aktivne snovi bi bilo treba zagotoviti ustrezno obdobje, ki bo omogočilo zainteresiranim stranem, da se pripravijo na izpolnjevanje novih zahtev.

(9)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne pripravke –

(1)

Priloga II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 določa seznam Unije aditivov za živila, odobrenih za uporabo v živilih, in pogoje njihove uporabe.

(2)

Seznam Unije aditivov za živila se lahko posodablja v skladu s skupnim postopkom iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. 1331/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (2) na pobudo Komisije ali na podlagi zahtevka.

(3)

24. aprila 2014 bil predložen zahtevek za odobritev uporabe sladil v vseh proizvodih, ki spadajo v podkategorijo živil 04.2.5.3 „Drugi podobni sadni in zelenjavni namazi“ v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 1333/2008. Navedena podkategorija vključuje sadne in zelenjavne namaze, podobne džemom, želejem in marmeladam, kakor so opredeljeni v Direktivi Sveta 2001/113/ES (3). Zahtevek je bil pozneje dan na voljo državam članicam v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1331/2008.

(4)

Direktiva Sveta 2001/113/ES opisuje in opredeljuje džeme, želeje in marmelade. Sadni in zelenjavni namazi, podobni džemom, želejem in marmeladam, ki spadajo v podkategorijo živil 04.2.5.3, lahko vsebujejo sestavine, razen tistih iz Priloge II k Direktivi 2001/113/ES (npr. vitamini, minerali in arome).

(5)

Priloga II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 dovoljuje uporabo sladil aspartam (E 951), neotam (E 961) in soli aspartam-acesulfama (E 962) v džemih, želejih in marmeladah z zmanjšano energijsko vrednostjo ter tudi v drugih podobnih sadnih namazih, kot so namazi na osnovi suhega sadja z zmanjšano energijsko vrednostjo ali brez dodanega sladkorja.

(6)

Razširitev uporabe navedenih sladil na vse druge podobne sadne in zelenjavne namaze z zmanjšano energijsko vrednostjo bo omogočila njihovo uporabo na podoben način kot pri džemih, želejih in marmeladah z zmanjšano energijsko vrednostjo.

(7)

Ker se sadni in zelenjavni namazi uporabljajo kot alternativa za džeme, želeje in marmelade, uporaba sladil v navedenih namazih ne bo povzročila dodatne izpostavljenosti potrošnikov, zato ne predstavljajo tveganja za varnost.

(8)

V skladu s členom 3(2) Uredbe (ES) št. 1331/2008 se mora Komisija za posodobitev seznama Unije aditivov za živila iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 posvetovati z Evropsko agencijo za varnost hrane, razen če zadevna posodobitev ne bo imela učinka na zdravje ljudi. Ker razširitev uporabe aspartama (E 951), neotama (E 961) in soli aspartam-acesulfama (E 962) na vse druge podobne sadne in zelenjavne namaze z zmanjšano energijsko vrednostjo pomeni posodobitev navedenega seznama, ki ne bo imela učinka na zdravje ljudi, se Komisiji ni treba posvetovati z Evropsko agencijo za varnost hrane.

(9)

Zato bi bilo treba ustrezno spremeniti Prilogo II k Uredbi (ES) št. 1333/2008.

(10)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

V Prilogi II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 je določen seznam Unije aditivov za živila, odobrenih za uporabo v živilih, in pogoji njihove uporabe.

(2)

Seznam Unije aditivov za živila se lahko posodablja v skladu s skupnim postopkom iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. 1331/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (2) na pobudo Komisije ali na podlagi zahtevka.

(3)

Seznam Unije aditivov za živila je bil določen na podlagi aditivov za živila, dovoljenih za uporabo v živilih, v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 94/35/ES (3), Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 94/36/ES (4) in Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 95/2/ES (5) ter po pregledu njihove skladnosti s členi 6, 7 in 8 Uredbe (ES) št. 1333/2008. Seznam Unije vključuje aditive za živila na podlagi kategorij živil, katerim se lahko dodajo.

(4)

Zaradi težav pri prenosu aditivov za živila v novi sistem kategorizacije iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 uporaba barvil za živila, dovoljena v nekaterih živilih, ni bila vključena na navedeni seznam, saj takrat niso bile na voljo informacije o uporabi in potrebi po uporabi barvil za živila v aromatiziranem zorjenem siru, kot sta sir z zelenim in rdečim pestom, sir z wasabijem in zeleno marmoriran zeliščni sir.

(5)

2. aprila 2013 je bil vložen zahtevek za popravek seznama Unije, da bi se nadaljevala uporaba bakrovih kompleksov klorofilov in klorofilinov (E 141), izvlečka paprike, kapsantina, kapsorubina (E 160c), in zahtevek za odobritev uporabe košenilje, karminske kisline, karminov (E 120) in anata, biksina, norbiksina (E 160b) v nekaterih aromatiziranih zorjenih sirih, ki je bil dan na voljo državam članicam v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1331/2008.

(6)

Košenilja, karminska kislina, karmini (E 120) in anato, biksin, norbiksin (E 160b) so trenutno odobreni za uporabo v nekaterih zorjenih sirih. Enaka tehnološka potreba je bila ugotovljena tudi za uporabo košenilje, karminske kisline, karminov (E 120) v siru z rdečim pestom in za uporabo anata, biksina, norbiksina (E 160b) v siru z rdečim in zelenim pestom.

(7)

Pri sedanji odobritvi uporabe košenilje, karminske kisline, karminov (E 120) ter anata, biksina, norbiksina (E 160b) je upoštevan sprejemljiv dnevni vnos (ADI), ki ga je določil Znanstveni odbor za hrano leta 1983 oziroma 1979.

(8)

Sir z rdečim in zelenim pestom predstavlja majhen del celotnega trga s sirom. Ne pričakuje se, da bo odobritev uporabe košenilje, karminske kisline, karminov (E 120) v siru z rdečim pestom ter uporabe anata, biksina, norbiksina (E 160b) v siru z rdečim in zelenim pestom imela pomemben učinek na skupno izpostavljenost obema barviloma.

(9)

V skladu s členom 3(2) Uredbe (ES) št. 1331/2008 se mora Komisija za posodobitev seznama Unije aditivov za živila iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 posvetovati z Evropsko agencijo za varnost hrane, razen če taka posodobitev nima učinka na zdravje ljudi. Ker gre pri odobritvi uporabe košenilje, karminske kisline, karminov (E 120) v siru z rdečim pestom ter uporabe anata, biksina, norbiksina (E 160b) v siru z rdečim in zelenim pestom za posodobitev navedenega seznama, ki ne vpliva na zdravje ljudi, se Komisiji ni treba posvetovati z Evropsko agencijo za varnost hrane.

(10)

Zato bi bilo treba ustrezno popraviti in spremeniti Prilogo II k Uredbi (ES) št. 1333/2008.

(11)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 341/2007 (3) določa odprtje in upravljanje tarifnih kvot in uvedbo sistema uvoznih dovoljenj in potrdil o poreklu za česen in druge kmetijske proizvode, uvožene iz tretjih držav.

(2)

Količine, za katere so tradicionalni uvozniki in novi uvozniki vložili zahtevke za izdajo dovoljenj „A“ v prvih sedmih dneh meseca oktobra 2014 v skladu s členom 10(1) Uredbe (ES) št. 341/2007, presegajo količine, ki so na voljo za proizvode s poreklom iz Kitajske.

(3)

Zato je v skladu s členom 7(2) Uredbe (ES) št. 1301/2006 treba določiti, v kolikšni meri je možno ob uporabi člena 12 Uredbe (ES) št. 341/2007 ugoditi zahtevkom za izdajo dovoljenj „A“, poslanim Komisiji najpozneje do štirinajstega v mesecu oktobru 2014.

(4)

Za zagotovitev učinkovitega upravljanja postopka izdaje uvoznih dovoljenj mora ta uredba začeti veljati takoj po objavi –

(1)

Mandat Komisije, imenovane s Sklepom Evropskega sveta 2010/80/EU (2), se izteče 31. oktobra 2014.

(2)

Za obdobje do 31. oktobra 2019 bi morala biti imenovana nova Komisija, ki jo sestavlja po en državljan vsake države članice, vključno z njenim predsednikom in visokim predstavnikom Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko.

(3)

Evropski svet je imenoval Jeana-Clauda JUNCKERJA kot osebo, ki se jo Evropskemu parlamentu predlaga za predsednika Komisije, in Evropski parlament ga je na svojem plenarnem zasedanju 15. julija 2014 izvolil za predsednika Komisije.

(4)

Evropski svet je v skladu s členom 18(1) Pogodbe o Evropski uniji, v soglasju z izvoljenim predsednikom Komisije, 30. avgusta 2014 imenoval Federico MOGHERINI za visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko.

(5)

Svet je s Sklepom 2014/648/EU, Euratom (3) v medsebojnem soglasju z izvoljenim predsednikom Komisije sprejel seznam drugih oseb, ki jih predlaga v imenovanje za člane Komisije do 31. oktobra 2019.

(6)

V medsebojnem soglasju z izvoljenim predsednikom Komisije bi bilo treba razveljaviti Sklep 2014/648/EU, Euratom, še preden bo Evropski parlament z glasovanjem potrdil seznam iz tega sklepa, ter ga nadomestiti s tem sklepom.

(7)

V skladu s tretjim pododstavkom člena 17(7) Pogodbe o Evropski uniji predsednika, visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in druge člane Komisije kot kolegij z glasovanjem potrdi Evropski parlament –

Vytenis Povilas ANDRIUKAITIS

Andrus ANSIP

Miguel ARIAS CAÑETE

Dimitris AVRAMOPOULOS

Elżbieta BIEŃKOWSKA

Violeta BULC

Corina CREȚU

Valdis DOMBROVSKIS

Kristalina GEORGIEVA

Johannes HAHN

Jonathan HILL

Phil HOGAN

Věra JOUROVÁ

Jyrki KATAINEN

Cecilia MALMSTRÖM

Neven MIMICA

Carlos MOEDAS

Pierre MOSCOVICI

Tibor NAVRACSICS

Günther OETTINGER

Maroš ŠEFČOVIČ

Christos STYLIANIDES

Marianne THYSSEN

Frans TIMMERMANS

Karmenu VELLA

Margrethe VESTAGER

poleg:

Federice MOGHERINI, ki je bila že imenovana za Visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko.