(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 2022/95 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije, trenutno uvrščenega pod oznaki KN 3102 30 90 in 3102 40 90 . Na podlagi nadaljnje preiskave, v kateri je bilo ugotovljeno, da se dajatev absorbira, so bili ukrepi spremenjeni z Uredbo Sveta (ES) št. 663/98 (3). Svet je po prvem pregledu zaradi izteka ukrepa in prvem vmesnem pregledu v skladu s členom 11(2) in (3) Uredbe (ES) št. 1225/2009 (osnovna uredba) z Uredbo (ES) št. 658/2002 (4) uvedel dokončno protidampinško dajatev v višini 47,07 EUR na tono na uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije, ki spada pod oznaki KN 3102 30 90 in 3102 40 90 . Zato je bil opravljen vmesni pregled obsega izdelka v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe, z Uredbo Sveta (ES) št. 945/2005 (5) pa je bila uvedena dokončna protidampinška dajatev v višini med 41,42 EUR na tono in 47,07 EUR na tono za uvoz trdnih gnojil z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. %, trenutno uvrščenih pod oznake KN 3102 30 90 , 3102 40 90 , ex 3102 29 00 , ex 3102 60 00 , ex 3102 90 00 , ex 3105 10 00 , ex 3105 20 10 , ex 3105 51 00 , ex 3105 59 00 in ex 3105 90 20 ter s poreklom iz Rusije.

(2)

Svet je po drugem pregledu zaradi izteka ukrepa in drugem vmesnem pregledu v skladu s členom 11(2) in (3) osnovne uredbe z Uredbo (ES) št. 661/2008 (6) ohranil veljavne ukrepe. Dajatev je ostala nespremenjena, razen za skupino EuroChem (7), za katero je fiksen znesek dajatve znašal med 28,88 EUR in 32,82 EUR na tono.

(3)

Evropska komisija (Komisija) je s Sklepom 2008/577/ES (8) sprejela ponudbe zavez s količinsko zgornjo mejo ruskih proizvajalcev JSC Acron in JSC Dorogobutz, članov holdinga „Acron“ Holding Company (v nadaljnjem besedilu skupaj imenovani „Acron“), in skupine EuroChem. Komisija je s Sklepom 2012/629/EU (9) umaknila svoje sprejetje zaveze, ki jo je ponudila skupina EuroChem, in sicer zaradi nezmožnosti zaveze družbe.

(4)

S sodbo z dne 10. septembra 2008 (10), ki je bila razložena s sodbo z dne 9. julija 2009 (11), je Splošno sodišče razveljavilo Uredbo (ES) št. 945/2005 v delu, ki se nanaša na družbo JSC Kirovo-Chepetsky Khimichesky Kombinat (Kirovo), ki je del družbe OJSC UCC UralChem (UralChem). V skladu s sodbo je Svet z Uredbo (ES) št. 989/2009 (12) spremenil Uredbo (ES) št. 661/2008. Posledično za družbo Kirovo protidampinška dajatev (47,07 EUR na tono) velja le za uvoz amonijevega nitrata, trenutno uvrščenega pod oznaki KN 3102 30 90 in 3102 40 90 .

(5)

Po objavi obvestila o bližnjem izteku veljavnosti (13) protidampinških ukrepov je Komisija prejela zahtevek za začetek pregleda zaradi izteka teh ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe. Zahtevek je 28. marca 2013 vložilo združenje proizvajalcev gnojil Unije Fertilizers Europe (vložnik) v imenu proizvajalcev Unije, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje zadevnega izdelka v Uniji.

(6)

Zahtevek je temeljil na izhodišču, da bi iztek veljavnosti ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje in ponovitev dampinga in škode industriji Unije.

(7)

Po razkritju je Rusko združenje proizvajalcev gnojil (RFPA) trdilo, da je zahtevek za pregled podpiral le določen del proizvajalcev Unije kategorije amonijevega nitrata, ki se uporablja za gnojilo (FGAN), in da je proizvajalcem Unije vseh kategorij amonijevega nitrata in drugih gnojil z amonijevim nitratom mogoče pripisati količino, ki je trikrat večja od količine vložnika. Vendar je ta trditev neutemeljena, saj so vložnik in podporniki zahtevka proizvajalci FGAN ter drugih izdelkov, ki jih zajema ta pregled zaradi izteka ukrepa. Zato zahtevka niso podpirali le proizvajalci FGAN, temveč tudi proizvajalci drugih vrst zadevnega izdelka, s čimer je bil količinski prag za začetek pregleda izpolnjen.

(8)

Komisija je po posvetovanju s svetovalnim odborom ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za utemeljitev začetka pregleda zaradi izteka ukrepa, in je 12. julija 2013 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (obvestilo o začetku) (14), napovedala začetek pregleda zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(9)

Pred začetkom preiskave je združenje RFPA predložilo pripombe o veljavnih ukrepih in izrazilo dvom o njihovi zakonitosti. Ista stran je tudi trdila, da ni bilo razlogov za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa na podlagi elementov, ki so bili Komisiji poslani pred začetkom pregleda, in sicer o verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga ali škode, če bi ukrepi prenehali veljati.

(10)

Službe Komisije so zainteresirani strani odgovorile, da stališča strani, ki niso vložniki, podrobno proučijo šele po začetku preiskave.

(11)

Ista zainteresirana stran je zahtevala tudi dostop do zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepa, in sicer do njegove različice z dne 28. marca 2013, kot je navedena v obvestilu o začetku, ter poziva k dopolnitvi, ki so ga službe Komisije predložile vložnikom v zvezi z njihovim zahtevkom za pregled zaradi izteka ukrepa, da se jim omogoči boljše uveljavljanje pravice do obrambe. Službe Komisije so zainteresirano stran obvestile, da je sklep o začetku preiskave temeljil le na konsolidirani različici zahtevka, ki je vključeval odgovor na poziv k dopolnitvi. Starejše različice in osnutki niso pomembni. Zato se ne kršijo pravice strani do obrambe, če se ji ne omogoči dostop do prvotne različice in poziva. Stran je prosila pooblaščenca za zaslišanje za Generalni direktorat za trgovino, da posreduje pri tej domnevni kršitvi pravice do obrambe. Pooblaščenec za zaslišanje je 4. marca 2014 potrdil stališče služb Komisije.

(12)

Zainteresirana stran je zahtevala tudi dostop do zahtevkov za pregled zaradi izteka ukrepa, ki se nanašajo na dva druga postopka. Stran je trdila, da so bili ti zahtevki zavrnjeni kot neutemeljeni in da bi ji dostop do njih omogočil, da bi primerjala okoliščine v teh dveh zadevah z okoliščinami trenutnega pregleda, razumela analizo ustreznosti zahtevka Komisije v vsakem primeru in tako ustrezno uveljavljala svojo pravico do obrambe. Stran je prejela vsa pojasnila služb Komisije, pooblaščenec za zaslišanje pa je 4. marca 2014 potrdil stališče služb Komisije.

(13)

Preiskava v zvezi z nadaljevanjem in ponovitvijo dampinga je zajela obdobje od 1. julija 2012 do 30. junija 2013 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“). Proučitev trendov, pomembnih za oceno verjetnosti ponovitve škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2010 do 30. junija 2013 (obravnavano obdobje).

(14)

Po razkritju je združenje RFPA trdilo, da se je metodologija v primerjavi s predhodnim pregledom zaradi izteka ukrepa, na podlagi katerega je bila sprejeta Uredba (ES) št. 661/2008, neutemeljeno spremenila, saj je bilo obravnavano obdobje v predhodnem pregledu daljše.

(15)

Komisija meni, da se okoliščine, ki jih navaja združenje RFPA, ne morejo obravnavati kot sprememba metodologije v smislu člena 11(9) osnovne uredbe. V vsakem primeru je treba upoštevati naslednje. Praksa Komisije je, da obravnavano obdobje običajno zajema OPP in tri predhodna koledarska leta, razen če OPP zajema večji del predhodnega koledarskega leta. V tem primeru se lahko izjemoma upoštevajo štiri koledarska leta. To je veljalo za predhodni pregled zaradi izteka ukrepa. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(16)

Komisija je v obvestilu o začetku pozvala zainteresirane strani, da se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je Komisija posebej obvestila vložnike, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike in organe Rusije (zadevna država), znane uvoznike, dobavitelje in uporabnike, trgovce ter združenja, za katere je znano, da jih začetek preiskave zadeva, in jih povabila k sodelovanju.

(17)

Zainteresirane strani so imele priložnost, da predložijo pripombe o začetku preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje za Generalni direktorat za trgovino.

(18)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(19)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Komisija je izbrala vzorec na podlagi proizvodnje v Uniji in obsega prodaje na trgu podobnega izdelka v Uniji med OPP. Vzorec so sestavljali štirje proizvajalci Unije iz Francije, Litve, Poljske in Združenega kraljestva (15), ki predstavljajo približno 42 % proizvodnje Unije in 41 % prodaje v Uniji. Komisija je pozvala vse zainteresirane strani, da predložijo pripombe o začasnem vzorcu.

(20)

Zainteresirana stran je trdila, da bi moral začasno izbrani vzorec proizvajalcev Unije vključevati le proizvajalce amonijevega nitrata, trenutno uvrščenega pod oznaki KN 3102 30 90 in 3102 40 90 , kakor prvotno določa Uredba (ES) št. 2022/95, ne pa tudi proizvajalcev trdnih gnojil z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. %, trenutno uvrščenih pod oznake KN ex 3102 29 00 , ex 3102 60 00 , ex 3102 90 00 , ex 3105 10 00 , ex 3105 20 10 , ex 3105 51 00 , ex 3105 59 00 in ex 3105 90 20 , kakor določa Uredba (ES) št. 945/2005.

(21)

Razlog za to trditev je bil, da je bila s sodbo Splošnega sodišča v zadevi T-348/05, ki je navedena v uvodni izjavi 4, razveljavljena Uredba (ES) št. 945/2005, ki je razširila obsega izdelka v primerjavi s prvotno preiskavo.

(22)

Ta trditev je neutemeljena. S sodbo v tej zadevi je bila razveljavljena Uredba (ES) št. 945/2005 le v delu, ki se je nanašal na enega ruskega proizvajalca izvoznika. Za vse druge ruske proizvajalce je veljavni obseg izdelka ostal tisti obseg izdelka, ki je določen v Uredbi (ES) št. 945/2005. V vsakem primeru vsi vzorčeni proizvajalci Unije proizvajajo amonijev nitrat, trenutno uvrščen pod oznaki KN 3102 30 90 in 3102 40 90 . Trdna gnojila, uvrščena pod ostale oznake KN, proizvaja industrija Unije in so le rezultat dodatne kemijske obdelave ali mešanja za izdelavo sestavljenih gnojil, ki se imenujejo tudi „stabilizirana gnojila“ ali „mešanice“, pod pogojem da vsebnost dušika v teh gnojilih presega 28 mas. % ali vsebnost amonijevega nitrata presega 80 mas. %.

(23)

Zato je vzorec reprezentativen za industrijo Unije.

(24)

Komisija je prosila nepovezane uvoznike, da predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku, da bi se odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec.

(25)

Ker noben nepovezani uvoznik ni odgovoril na obrazec za vzorčenje, vzorčenje ni bilo potrebno.

(26)

Komisija je prosila vse proizvajalce izvoznike v Rusiji, da predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku, da bi se odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec. Poleg tega je Komisija pozvala Stalno predstavništvo Rusije pri Uniji, da določi preostale proizvajalce izvoznike, ki bi jih zanimalo sodelovanje pri preiskavi, in/ali stopi v stik z njimi, če obstajajo.

(27)

Osem proizvajalcev izvoznikov v zadevni državi je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Med OPP je uvoz v Unijo potekal večinoma v okviru zavez, ki so bile sprejete. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec štirih proizvajalcev izvoznikov, ki jih je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. Ti proizvajalci so imeli največji obseg celotnega izvoza. Med njimi sta bili dve družbi, ki sta med OPP izvažali v Unijo v okviru zavez. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila opravljena posvetovanja z vsemi znanimi zadevnimi proizvajalci izvozniki in organi zadevne države o izbiri vzorca. Pripomb ni bilo. Komisija se je zato odločila, da bo obdržala predlagani vzorec, in tako vse zainteresirane strani ustrezno obvestila o končnem izbranem vzorcu.

(28)

Komisija je za vzorec izbrala naslednje štiri družbe:

(29)

Vzorec je na podlagi odgovorov na obrazec za vzorčenje predstavljal 88 % obsega celotnega izvoza iz Rusije (v Unijo in tretje države) med OPP.

(30)

Komisija je poslala vprašalnike vsem ruskim proizvajalcem izvoznikom, ki so to zahtevali, ter vzorčenim proizvajalcem, uporabnikom in poklicnim združenjem Unije, ki so se javili v roku, določenem v obvestilu o začetku.

(31)

Izpolnjene vprašalnike so poslali štirje vzorčeni ruski proizvajalci izvozniki in štirje vzorčeni proizvajalci Unije. Poklicno združenje Nacionalna kmečka zveza Anglije in Walesa (National Farmer's Union of England and Wales), ki je predstavljalo uporabnike, je poslalo delno izpolnjen vprašalnik.

(32)

Od ruskih proizvajalcev izvoznikov je le Acron poslal popolnoma izpolnjen vprašalnik. Preostale tri vzorčene družbe (EuroChem, UralChem in SBU Azot) so predložile le delno izpolnjene vprašalnike, pri čemer so se omejile na podatke o zmogljivosti, skupni prodaji na ravni franko tovarna in določene informacije o njihovih proizvodnih stroških. Zaradi teh delnih odgovorov Komisija ni mogla v celoti preveriti njihovih podatkov o prodaji ter proizvodnih stroških.

(33)

Komisija je tri zadevne vzorčene proizvajalce izvoznike obvestila, da namerava v zvezi z informacijami, ki jih niso predložile, uporabiti člen 18 osnovne uredbe, ti vzorčeni proizvajalci izvozniki pa so izkoristili pravico, da jih zasliši pooblaščenec za zaslišanje. Poleg tega je Komisija v specifičnih razkritjih vsakemu od treh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov pojasnila, katere podatke, ki jih je predložila posamezna družba, je uporabila v svoji analizi in katere podatke je obravnavala za nepopolne ter tako uporabila dostopna dejstva v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe. Komisija je zlasti uporabila podatke o skupni prodaji na ravni franko tovarna namesto podrobnih podatkov na podlagi seznamov posamično navedenih transakcij.

(34)

Poleg tega je Evropsko združenje za uvoz gnojil (European Fertilisers Import Association), ki je predstavljalo uvoznike, prosilo, da se ga v imenu njegovih članov prizna za zainteresirano stran, in predložilo pisne pripombe. Trije posamezni uvozniki so navedli, da so v celoti prenehali uvažati gnojila s poreklom iz Rusije.

(35)

Pisne pripombe je poslalo tudi več združenj uporabnikov, zlasti Odbor profesionalnih kmetijskih organizacij v EU (COPA)/Splošna konfederacija kmetijskih zadrug v EU (COGECA), NFU ter francoski združenji AFCOME (Association Française de Commercialisation et de Mélange d'Engrais) in AGPB (Association Générale des Producteurs de Blé et Autres Céréales).

(36)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev dampinga, nastale škode in interesa Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili izvedeni v prostorih naslednjih družb:

Proizvajalci Unije

Proizvajalci izvozniki v Rusiji

Povezani uvoznik

(37)

Komisija je 13. junija 2014 vsem zainteresiranim stranem razkrila bistvena dejstva in premisleke, na podlagi katerih je nameravala predlagati ohranitev veljavnih protidampinških ukrepov, ter pozvala vse zainteresirane strani, naj predložijo pripombe. Komisija je proučila pripombe zainteresiranih strani in jih po potrebi upoštevala.

(38)

Po razkritju je združenje RFPA ponovno trdilo, da so med pregledom nastopile številne domnevne postopkovne nepravilnosti, in opozorilo na zavrnitev Komisije v zvezi z dostopom do prvotne različice zahtevka, ki ga je vložnik vložil 28. marca 2013, ter domnevno nepravočasno odobritvijo dostopa do spisa, ki ni zaupne narave.

(39)

V zvezi z zahtevkom za dostop do prvotnega zahtevka za pregled so službe Komisije večkrat pisno in ustno pojasnile, tudi na srečanjih, ki jim je predsedoval pooblaščenec za zaslišanje, zakaj tega zahtevka niso mogle odobriti v okviru veljavnega pravnega okvira.

(40)

V zvezi z domnevno nepravočasno odobritvijo dostopa do spisa, ki ni zaupne narave, Komisija meni, da pravica do obrambe združenja RFPA ne bi bila ogrožena, tudi v primeru, če bi bila trditev upravičena. Komisija je združenju RFPA namreč pravočasno razkrila bistvena dejstva, na podlagi katerih je Komisija nameravala ohraniti ukrepe, in mu zagotovila dovolj časa za odgovor. Poleg tega je bil združenju RFPA pred tem razkritjem odobren dostop do celotnega spisa, ki ni zaupne narave.

(41)

Združenje RFPA je trdilo tudi, da srečanja med službami Komisije in vložnikom maja in aprila 2014 niso bila zabeležena v spisu, ki ni zaupne narave, ter da omejenim podatkom, ki jih je vložnik predložil maja 2014, ni bil priložen ustrezen povzetek, ki ni zaupne narave, kar je „v nasprotju s standardno prakso“.

(42)

Standardna praksa je, da zainteresirane strani, ki zahtevajo zaslišanje, ustno predstavijo svoja stališča in predložijo pisne pripombe. Različice teh pripomb, ki niso zaupne narave, se vložijo v spis, ki je vsem drugim zainteresiranim stranem na voljo za vpogled. V teh dokumentih so zabeležena srečanja in zaslišanje, ki so ga opravile službe Komisije. Zato je bila ta trditev zavrnjena kot vsebinsko napačna.

(43)

V zvezi z drugo trditvijo je bilo pojasnjeno, da različice omejenih podatkov, ki ni zaupne narave in je bila predložena maja 2014, ni bilo mogoče predložiti na drugačen način, ne da bi se razkrile poslovne skrivnosti proizvajalcev Unije. Zato tudi te trditve ni mogoče sprejeti.

(44)

Zadevni izdelek, ki se obravnava v tem pregledu, je enak izdelku, opredeljenem v Uredbi (ES) št. 661/2008, in sicer so to trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. %, trenutno uvrščena pod oznake KN 3102 30 90 , 3102 40 90 , ex 3102 29 00 , ex 3102 60 00 , ex 3102 90 00 , ex 3105 10 00 , ex 3105 20 10 , ex 3105 51 00 , ex 3105 59 00 in ex 3105 90 20 ter s poreklom iz Rusije (v nadaljnjem besedilu: „AN“ ali „zadevni izdelek“). Vendar je v zvezi z AN, ki ga proizvaja JSC Kirovo-Chepetsky Khimichesky Kombinat (Kirovo), zadevni izdelek v skladu z Uredbo (ES) št. 989/2009 le AN, trenutno uvrščen pod oznaki KN 3102 30 90 in 3102 40 90 .

(45)

Glavna surovina, ki se uporablja pri proizvodnji AN, je plin, ki predstavlja 70 % do 80 % celotnih proizvodnih stroškov. Cilj razširitve obsega izdelka leta 2005 je bil vključiti tudi amonijev nitrat, ki so mu bila dodana fosforjeva in/ali kalijeva hranila, saj je bilo ugotovljeno, da so imele te mešanice praktično enake osnovne fizične in kemične lastnosti ter agronomske značilnosti.

(46)

Treba je upoštevati, da oznaki KN 3102 30 90 in 3102 40 90 („amonijev nitrat razen v vodni raztopini“ oziroma „mešanice amonijevega nitrata s kalcijevim karbonatom ali drugimi negnojilnimi anorganskimi snovmi z vsebnostjo dušika, ki presega 28 mas. %“) lahko vključujeta AN, ki se uporablja za industrijske namene (kot je proizvodnja eksploziva), in AN, ki se uporablja za kmetijske namene. Obe vrsti imata enake tehnične in kemijske lastnosti, sta brez težav zamenljivi in se štejeta za zadevni izdelek.

(47)

Po razkritju so predstavniki ruskih organov trdili, da je razširitev obsega izdelka iz leta 2005 neskladna s protidampinškim sporazumom STO, saj v zvezi z dodatnimi izdelki, ki so zajeti z razširitvijo iz leta 2005, damping, škoda in vzročna povezava ne bi bili ugotovljeni.

(48)

Trditev je neutemeljena iz razlogov, ki so bili že navedeni v uvodni izjavi 22, in zato zavrnjena.

(49)

Kot v predhodnih preiskavah je bilo ugotovljeno, da ima AN, proizveden in prodan na domačem trgu v Rusiji, enake osnovne fizične in tehnične lastnosti in enako uporabnost kot AN, ki se iz Rusije uvaža v Unijo. Zato sta ta dva izdelka za namene te preiskave podobna izdelka v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(50)

AN, ki ga proizvaja industrija Unije, je v smislu fizičnih in tehničnih lastnosti podoben izdelek v primerjavi z AN, ki ga Rusija izvaža v Unijo.

(51)

V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je Komisija proučila, ali obstaja verjetnost, da bi iztek veljavnih ukrepov povzročil nadaljevanje ali ponovitev dampinga.

(52)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 32, je le en vzorčen proizvajalec izvoznik (Acron) v celoti sodeloval pri preiskavi. Po drugi strani pa je Komisija leta 2008 sprejela ponudbo cenovne zaveze družbe Acron, ki je v OPP še veljala, kot je navedeno v uvodni izjavi 3. Zaradi obstoja cenovne zaveze so bile izvozne cene družbe Acron v OPP določene v okviru te cenovne zaveze, ki določa najmanjšo uvozno ceno. Posledično se take izvozne cene niso štele za zanesljiv element pri ocenjevanju, ali obstaja verjetnost, da se bo v primeru izteka protidampinških ukrepov damping nadaljeval ali ponovil.

(53)

Po razkritju je združenje RFPA trdilo, da to pomeni, da je Komisija ugotovila, da dejanskega dampinga ni. To ne drži. Ker vzorčeni ruski proizvajalci izvozniki, z izjemo družbe Acron, niso v celoti sodelovali, Komisija ni imela dovolj podatkov za izračun dampinga na podlagi podatkov družb. Lahko bi izračunala damping za družbo Acron, vendar je Komisija menila, da njeni podatki niso bili zanesljivi za namen tega pregleda zaradi izteka ukrepa, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 52.

(54)

Družba Acron je trdila, da je trditev Komisije, da so njene dejanske cene za EU nezanesljive, ker obstaja cenovna zaveza, in da se zato ne morajo uporabiti za določitev izvozne cene, nezakonita. Vendar Komisija ni trdila tega. Komisija ni trdila, da se izvozne cene kot take ne morejo uporabiti zaradi cenovne zaveze, temveč je sklenila, da se take izvozne cene štejejo za nezanesljiv element pri analizi verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga zaradi posebnih okoliščin v tej preiskavi. Komisija ni mnenja, da so izvozne cene, ki temeljijo na cenovni zavezi, pomenljiv kazalnik pri analizi, kako bodo proizvajalci izvozniki ravnali v prihodnosti, ko bodo ukrepi in cenovne zaveze prenehali veljati.

(55)

Komisija v nasprotju s trditvami družbe Acron meni, da se izvozne cene te družbe za EU ne morejo obravnavati tako, kot da so posledica zgolj običajnih tržnih pogojev. V celotnem OPP je bil Acron edini ruski proizvajalec izvoznik, ki mu je cenovna zaveza koristila, saj so za vse druge ruske proizvajalce izvoznike veljale dajatve. Ti elementi so zagotovo vplivali na konkurenčni položaj družbe Acron kot edinega ruskega dobavitelja za trg EU.

(56)

Komisija je ob upoštevanju premislekov iz uvodnih izjav 52 do 55 analizirala, ali obstajajo dokazi o verjetnosti ponovitve dampinga, če bi ukrepi prenehali veljati. Analizirala je naslednje dejavnike: izvozno ceno iz Rusije v druge namembne kraje, proizvodne in neizkoriščene zmogljivosti v Rusiji kot celoti ter privlačnost trga Unije in drugih trgov tretjih držav.

(57)

Komisija je ugotovila, da je bilo tehtano povprečje izvoznih cen franko tovarna družbe Acron za trge tretjih držav, kot so Brazilija, Kolumbija in Peru, v OPP nižje od dejanske povprečne domače cene franko tovarna, ki se je plačevala ali se plačuje v OPP. Družba Acron je torej prodajala po dampinških cenah na trge tretjih držav, zlasti Brazilije, ki je bila daleč največji izvozni trg med tretjimi državami.

(58)

Za tri preostale vzorčene proizvajalce izvoznike je Komisija prav tako ugotovila, da je bilo njihovo tehtano povprečje prodajnih cen franko tovarna za tretje države, kot so Brazilija, Peru, Kolumbija, Ukrajina in Kazahstan, pri vsaki od treh navedenih družb nižje od povprečnih domačih cen franko tovarna, ki so se plačevale ali se plačujejo v OPP, kar pomeni, da so prodajale po dampinških cenah. Ta ugotovitev je temeljila na preverjenih podatkih, ki so jih predložili ruski proizvajalci izvozniki, ki so predstavljali približno 80 % izvoza v tretje države. Zato Komisiji ni bilo treba uporabiti ruske statistike o izvozu, kot je predlagalo združenje RFPA. Izvoz vseh štirih vzorčenih proizvajalcev izvoznikov v tretje države je v OPP potekal po cenah na trajnostni ravni.

(59)

Združenje RFPA je trdilo, da podatki iz dokumenta o razkritju kažejo, da v primeru družbe EuroChem dampinga ni oziroma je v skrajnem primeru damping de minimis. Ta utemeljitev je napačna. Namen analize ni izračunati točne stopnje dampinga družbe EuroChem, temveč ugotoviti, ali obstaja verjetnost ponovitve dampinga iz Rusije, če bi ukrepi prenehali veljati. V tem smislu je preiskava pokazala, da so bile povprečne cene franko tovarna za tretje države, tudi družbe EuroChem, nižje od njihovih povprečnih domačih cen franko tovarna, kar pomeni, da je prodaja potekala po dampinških cenah. Politika oblikovanja cen družbe EuroChem za prodajo na trge tretjih držav (prodaja za izvoz po cenah, nižjih od domačih cen) je eden pomembnih dejavnikov, na podlagi katerega se je ugotovilo, da bi se damping v EU verjetno ponovil, če bi ukrepi prenehali veljati.

(60)

Združenje RFPA je trdilo, da za izračun dampinga niso bile uporabljene ustrezne metodologije. Kot je bilo že razloženo, Komisija ni izračunala stopenj dampinga, temveč je preprosto primerjala povprečne domače cene franko tovarna z izvoznimi cenami franko tovarna na podlagi podatkov, ki so jih predložile vzorčene družbe. Pri analizi verjetnosti ponovitve dampinga ni treba izračunati točnih stopenj dampinga, zato ni bilo razloga, da bi se v skladu s predlogom združenja RFPA uporabile vrednosti CIF.

(61)

Združenje RFPA je trdilo, da Komisija ni primerjala cen glede na posamezno vrsto izdelkov ter da ni opravila prilagoditve glede na stopnjo trgovine. Komisija je analizirala trditev in ugotovila podobno razliko med cenami tudi pri primerjavi glede na posamezno vrsto izdelka. Prilagoditev glede na stopnjo trgovine v vsakem primeru ni bilo mogoče opraviti, saj so vzorčene družbe, razen družbe Acron, sodelovale le deloma in niso predložile dovolj podrobnih podatkov, zlasti podrobnih podatkov na podlagi seznamov posamično navedenih transakcij. Zato se ta trditev ovrže.

(62)

Pri ugotavljanju, kako bodo preostali trije vzorčeni proizvajalci izvozniki ravnali v prihodnosti, ni bilo mogoče uporabiti izvoza v Unijo v OPP, in sicer iz naslednjih razlogov. V OPP je družba EuroChem tako kot Acron izvažala le v okviru cenovne zaveze. Družba EuroChem je v Unijo prodajala le v obdobju, ko je veljala zaveza, po 11. oktobru 2012, ko je Komisija s Sklepom 2012/629/EU umaknila zavezo, pa ni prodajala v Unijo. Družbi SBU Azot in UralChem v OPP zadevnega izdelka nista prodajali v Unijo.

(63)

Komisija ni menila, da je treba ugotoviti, ali je bila domača prodaja del običajnega poteka trgovine. Dejanske domače cene resnično že kažejo, da je izvoz na trge tretjih držav dampinški. Zato bi proučitev dobičkonosnosti domačih prodaj, zaradi katere bi bilo treba normalno vrednost konstruirati (na podlagi stroškov in razumnega dobička), če bi taka prodaja povzročala izgubo, le zvišala normalno vrednost in tako stopnjo dampinga, ki je bila ugotovljena za izvoz na trge tretjih držav.

(64)

V okviru pregleda zaradi izteka ukrepa in analize verjetnosti ponovitve dampinga zadostuje ugotovitev, da bi se damping verjetno ponovil, če bi ukrepi prenehali veljati. Posledično je Komisija menila, da ni treba analizirati dobičkonosnosti domače prodaje, in zato ni ocenila zanesljivosti proizvodnih stroškov v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe.

(65)

Ob upoštevanju teh premislekov je Komisija sklenila, da ruski proizvajalci izvozniki zadevni izdelek trenutno prodajajo po dampinških cenah tretjim državam v Latinski Ameriki, Vzhodni Evropi, Afriki in Aziji. V OPP je povprečna izvozna cena franko tovarna štirih vzorčenih proizvajalcev izvoznikov za tretje države znašala 201 EUR/tono, povprečna domača cena franko tovarna pa je znašala 221 EUR/tono. Zato Komisija meni, da obstaja verjetnost, da bi ruski proizvajalci izvozniki prav tako prodajali v Unijo po dampinških cenah, če bi se trenutni ukrepi razveljavili.

(66)

Združenje RFPA je trdilo, da primerjava ruskih domačih cen z ruskimi izvoznimi cenami za tretje države ni smiselna. Vendar Komisija v zvezi s tem meni, da so te cene pomemben kazalnik pri ocenjevanju, kako se bo izvoz v Unijo v prihodnosti najverjetneje razvijal, če bi ukrepi prenehali veljati, saj za ruski izvoz v večino tretjih držav ne veljajo protidampinške dajatve. Izvozne cene za tretje države so pomemben element pri tem skupnem ocenjevanju, zlasti ker ni dovolj zanesljivih podatkov o ruskem izvozu v Unijo v OPP, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 52.

(67)

Ruska vlada in družba Acron sta v zvezi s tem trdili, da je nadaljevanje ukrepov nezakonito že zaradi dejstva, da so bili ti ukrepi uvedeni z Uredbo (ES) št. 661/2008, na podlagi uporabe domnevno nezakonite metodologije za prilagoditev cene plina pri konstruiranju normalne vrednosti.

(68)

Kot je razloženo v uvodni izjavi 63, Komisija pri tej preiskavi ni menila, da je treba ugotoviti, ali je bila domača prodaja del običajnega poteka trgovanja, zaradi česar bi bilo treba normalno vrednost konstruirati. Kot je družba Acron pravilno opozorila v svoji predložitvi po razkritju, to ne izključuje konstruiranja normalne vrednosti, vključno s potrebnimi prilagoditvami, ki se bodo po potrebi opravile v prihodnjih preiskavah.

(69)

Komisija je neizkoriščeno zmogljivost znanih ruskih proizvajalcev določila na naslednji način. Podatki o neizkoriščeni zmogljivosti štirih vzorčenih družb so temeljili na izpolnjenih vprašalnikih, ki so bili po potrebi popravljeni po preveritvenih obiskih. Pri obratih, ki proizvajajo tako amonijev nitrat, ki se uporablja kot gnojilo, kot amonijev nitrat, ki se uporablja za industrijske namene (kot na primer za proizvodnjo eksploziv), t. i. „amonijev nitrat z nizko gostoto“, ki je prav tako zadevni izdelek, kot je določeno v uvodni izjavi 46, se je upoštevala njihova celotna neizkoriščena zmogljivost. Enako se je upoštevala tudi neizkoriščena zmogljivost obratov, ki proizvajajo le amonijev nitrat, ki se uporablja za industrijske namene. Poleg tega je bila v izračun neizkoriščene zmogljivosti vključena tudi celotna neizkoriščena zmogljivost družbe Kirovo, saj se neizkoriščena zmogljivost za druge vrste amonijevega nitrata, ki je trenutno izvzet iz uporabe protidampinških ukrepov (16), zlahka lahko uporablja za proizvodnjo amonijevega nitrata, trenutno uvrščenega pod oznaki KN 3102 30 90 in 3102 40 90 .

(70)

Od preostalih petih ruskih proizvajalcev je ena družba Komisiji predložila svoj odgovor o svoji neizkoriščeni zmogljivosti. Za ostale je podatke predložilo združenje RFPA.

(71)

Če so bili dejanski podatki o proizvodnji, ki so jih predložili nevzorčeni ruski proizvajalci, višji od poročane zmogljivosti, je bila osnova za ugotavljanje dejanske zmogljivosti dejanska proizvodnja. V teh primerih se je poročana zmogljivost nanašala na nazivne zmogljivosti (to je zasnovana zmogljivost obrata), ki niso bile popravljene po nadgradnji obratov, s katero se je njihova zmogljivost povečala.

(72)

Na podlagi tega je Komisija ugotovila, da je celotna zmogljivost ruskih proizvajalcev izvoznikov v OPP znašala 9 592 000 ton, njihova dejanska proizvodnja (vključno z amonijevim nitratom, ki se uporablja za industrijske namene, in drugimi vrstami amonijevega nitrata, ki so trenutno izvzete iz uporabe protidampinških ukrepov (17)) pa je znašala 8 519 105 ton.

(73)

Neizkoriščena zmogljivost proizvajalcev izvoznikov je v OPP posledično znašala 1,07 milijona ton, to pa je v nasprotju s trditvami RFPA, da je bila vgrajena zmogljivost proizvajalcev izvoznikov v celoti izkoriščena. Ta količina ustreza 16,9 % potrošnje Unije (glede na ugotovljenih 6,35 milijona ton potrošnje v OPP, glej oddelek 5.1 v nadaljevanju).

(74)

Vendar je Komisija v okviru analize prihodnjih razmer ugotovila tudi, da bi se zmogljivost po OPP dodatno povečala za približno 472 000 ton, saj bi nekateri vzorčeni proizvajalci izvozniki vgradili nove zmogljivosti. Celotna neizkoriščena zmogljivost tako znaša 24,3 % potrošnje Unije.

(75)

Po razkritju je združenje RFPA trdilo, da neizkoriščenih zmogljivosti ni oziroma da bi Komisija morala vsaj analizirati dejstvo, da neizkoriščenih nazivnih zmogljivosti ni. Poleg tega se združenje RFPA ni strinjalo s tem, da so bile nove zmogljivosti po OPP okrepljene.

(76)

Združenje RFPA in ruski proizvajalci izvozniki so poročali o svoji vgrajeni zmogljivosti na podlagi nazivne teoretične zmogljivosti, ki v nekaterih primerih ni upoštevala nedavnih nadgradenj. To je Komisija ugotovila po preveritvenih obiskih, kar je tudi upoštevala. Kot je združenje RFPA pravilno trdilo v svoji predložitvi po razkritju, je bila poročana nazivna zmogljivost nevzorčenih ruskih proizvajalcev sprejeta za tiste nevzorčene ruske proizvajalce, ki so proizvedli manj od poročane zmogljivosti. Če so bili podatki o dejanski proizvodnji, ki so jih predložili preostali nevzorčeni proizvajalci, višji od poročane zmogljivosti, je bila osnova za ugotavljanje dejanske zmogljivosti dejanska proizvodnja. Za tri nevzorčene proizvajalce, ki niso predložili podatkov o zmogljivosti in proizvodnji, so se uporabili podatki RFPA.

(77)

Komisija meni, da je to jasen in celovit pristop za ugotavljanje celotne proizvodne zmogljivosti ruskih proizvajalcev zadevnega izdelka. V nasprotju s trditvami se je ista metodologija uporabila za vse proizvajalce. Če je bila dejanska proizvodnja višja od poročane nazivne zmogljivosti, na primer zaradi nadgradnje proizvodnih obratov, Komisija ne vidi razloga, zakaj se taka dodatna zmogljivost dejansko ne bi upoštevala, če podatki o nazivni zmogljivosti očitno niso točni. Trditev, da taka metodologija ni običajna na trgu, ni razlog, da se zanemarijo podatki o dejanski proizvodnji. Prav tako način, na katerega se izračuna zmogljivost industrije Unije, na kar je opozorilo združenje RFPA, ni relevanten za ugotavljanje celotne proizvodne zmogljivosti ruskih proizvajalcev.

(78)

V nasprotju s trditvami RFPA neraba poročanih nazivnih zmogljivosti v nekaterih primerih in njihova nadomestitev z dejanskimi, večinoma preverjenimi podatki o proizvodnji ne pomeni, da je Komisija uporabila koncept najboljših dostopnih dejstev v smislu člena 18 osnovne uredbe. Komisija je v zvezi z zmogljivostjo v celoti uporabila podatke, ki so jih predložili ruski proizvajalci, vendar je z metodologijo izračunala celotno proizvodno zmogljivost, pri čemer ni upoštevala le nazivne zmogljivosti, temveč tudi dejansko proizvodnjo in zmogljivost. Ta metodologija je bila določena v splošnem dokumentu o razkritju, rezultat uporabe te metodologije glede na družbo in celo glede na obrat pa je bil razkrit vsem zadevnim družbam. V skladu s tem je Komisija za ugotavljanje celotne proizvodne zmogljivosti uporabila le podatke, ki so jih predložili ruski proizvajalci in združenje RFPA. Predloženi so bili vsi relevantni podatki, zato v zvezi s tem ni bilo treba uporabiti drugih virov podatkov.

(79)

Na splošno so se za proizvajalce, ki niso bili preiskani, uporabili podatki o zmogljivosti in proizvodnji, ki so jih navedli sami v vprašalnikih. Združenje RFPA je predložilo pripombe o izračunu zmogljivosti nekaterih družb in obratov. Trdilo je, da obseg proizvodnje proizvajalca UralChem Kirovo v OPP, kot je določen v dokumentu o razkritju, ni pravilen. Komisija je upoštevala to trditev in namesto tega uporabila obseg proizvodnje, ki je omenjen v predložitvi po razkritju. Prav tako se je upoštevalo tehnično poročilo o zmogljivosti, ki je bilo predloženo med obiskom obrata in se je nanašalo na največjo proizvodnjo AN, ki jo je zadevni obrat dosegel, kot je pravilno opozorilo združenje RFPA. Za proizvajalca UralChem Berezniki se je pri izračunu zmogljivosti upoštevalo deset dni za vzdrževanje, kot je družba poročala med preveritvenim obiskom. Pripombe o dodatnih prekinitvah proizvodnje, prejete po razkritju, niso bile utemeljene in zdi se, da so temeljile na podatkih druge družbe. Te pripombe so bile zato zavrnjene.

(80)

Prav tako se niso upoštevale pripombe o ozkih grlih pri proizvodnem procesu drugih obratov, saj niso bile utemeljene in jih ni bilo mogoče preveriti. Zdi se, da se je pri enem od obratov ozko grlo nanašalo na proizvodnjo dušikove kisline. Vendar bi se tudi ob upoštevanju domnevne največje proizvodnje dušikove kisline lahko dosegla zmogljivost, ki jo je ugotovila Komisija, pri čemer je treba upoštevati dejstvo, da je za proizvodnjo ene tone AN potrebna manj kot ena tona dušikove kisline.

(81)

Združenje RFPA je v zvezi s povečanjem zmogljivosti po OPP trdilo, da je bilo povečanje zmogljivosti v zvezi z enim proizvajalcem, ki je izvedel naložbo, povezano z novo proizvodno linijo, precenjeno. Vendar izračun Komisije o načrtovani zmogljivosti temelji na angleškem prevodu tehničnega poročila o novi proizvodni liniji, ki ga je družba zagotovila med preveritvenim obiskom v prostorih družbe in ki se zato šteje za zanesljivega.

(82)

Družba Acron je trdila, da nima znatne neizkoriščene zmogljivosti, zlasti zaradi težav pri dostopu do surovin. Vendar je bilo med preiskavo ugotovljeno, da se surovine niso uporabljale le za proizvodnjo zadevnega izdelka, temveč tudi za proizvodnjo mnogih drugih izdelkov. Če se upoštevata razširjena uporaba surovin in možnost, da se zlahka preusmerijo za proizvodnjo zadevnega izdelka, se te domnevne težave ne obravnavajo kot element, ki bi omejil celotno proizvodno zmogljivost zadevnega izdelka.

(83)

Komisija je z uporabo metodologije, opisane v predhodnih uvodnih izjavah, ugotovila, da obstaja znatna presežna zmogljivost. Trditev združenja RFPA in družbe Acron ni bilo mogoče utemeljiti in se zato zavrnejo.

(84)

Komisija meni, da obstaja verjetnost, da bi se vsaj del te neizkoriščene zmogljivosti uporabil in preusmeril na trge Unije, če bi se trenutni ukrepi odpravili, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

(85)

Nekatere potencialno največje izvozne trge za AN na svetu (kot so Združene države Amerike in Avstralija) protidampinški ukrepi še vedno ščitijo pred ruskim izvozom. Poleg tega je kitajski trg še vedno zaprt za uvoz AN. Zato ruski proizvajalci verjetno ne bodo izvažali na te trge oziroma tega ne morejo.

(86)

Ministrstvo za trgovino ZDA je dne 22. maja 2014 objavilo predhodne rezultate upravnega pregleda protidampinških dajatev (18) in za družbi Acron in EuroChem predlagalo nične dajatve za njun izvoz AN v ZDA. Vendar bi trenutno veljavne dajatve še vedno veljale za vse preostale proizvajalce izvoznike iz Rusije, tudi če bi bil ta predlog sprejet. Poleg tega bi v skladu z oddelkom 751(a)(2) Zakona ZDA o tarifah iz leta 1930, kakor je bil spremenjen, odprava dajatev za družbi Acron in EuroChem veljala le eno leto, nato pa bi bil ponovno potreben letni upravni pregled, s katerim bi se protidampinške dajatve lahko ponovno uvedle, to pa bi bilo odvisno od rezultata pregleda. V ZDA se trg AN, ki se uporablja kot gnojilo, v zadnjem desetletju zmanjšuje zaradi vedno večjih varnostnih zahtev in nepripravljenosti trgovcev, da bi trgovali z AN (19). Poleg tega imajo proizvajalci AN v ZDA zaradi ekstrakcije plina iz skrilavca, ki se je začela v zadnjih letih, sedaj dostop do cenejšega plina. Zato obstaja verjetnost, da bi se družbi Acron in EuroChem soočili z močno konkurenco in v ZDA ne bi mogli pridobiti velikih tržnih deležev.

(87)

Združenje RFPA je trdilo, da se bodo drugi glavni namembni kraji za izvoz ruskega AN, kot so Latinska Amerika (zlasti Brazilija), Egipt in Turčija, do leta 2017 bistveno povečali v primerjavi z letom 2012. Navajalo je poročilo, ki je napovedovalo skupno 15-odstotno povečanje povpraševanja po AN na območju Brazilije, Egipta, Peruja, Turčije, Ekvadorja in Kolumbije kot celoti. To povečanje znaša 749 000 ton (tj. povečanje s 4,851 milijona ton leta 2012 na 5,6 milijona ton leta 2017), kar pomeni, da je povečanje v povprečju znašalo 149 800 ton letno. Vendar je to le 9,7 % ocenjene letne neizkoriščene zmogljivosti ruskih proizvajalcev. Vložnik trdi, da bi večjemu povpraševanju v teh državah deloma zadostila domača proizvodnja, saj naj bi imele zadevne države številne projekte za gradnjo svojih zmogljivosti na področju proizvodnje AN ali drugih gnojil na osnovi dušika. Ne glede na to, ali bodo ti projekti dejansko uresničeni in ali bodo vsaj deloma zadostili večji potrošnji, Komisija meni, da je napovedana potrošnja v zadevnih državah na ravni, ki bi omogočala le delno absorpcijo neizkoriščene zmogljivosti ruskih proizvajalcev.

(88)

Združenje RFPA je po razkritju trdilo, da Komisija ni upoštevala povečanja potrošnje ruskega AN na drugih trgih tretjih držav, zlasti na območju nekdanje Sovjetske zveze. Vendar tudi v Ukrajini, ki je eden glavnih trgov na tem območju, veljajo protidampinške dajatve na uvoz ruskega AN. Julija 2014 so bile te dajatve podaljšane za pet let, raven dajatev pa se je bistveno zvišala. Zato bo ta trg še naprej zaprt za uvoz ruskega AN.

(89)

Poleg tega je raven cen na drugih trgih, kot je na primer Kazahstan, taka, da bi bilo za ruske proizvajalce izvoznike privlačnejše, če bi svoj izvoz preusmerili v Unijo. Poleg tega so ti trgi bistveno manjši od trga Unije. Potrošnja v Kazahstanu tako na primer znaša manj kot 4 % potrošnje v Uniji.

(90)

Poleg tega so bile podane trditve, da napovedana rast drugih glavnih namembnih krajev za izvoz ni bila pravilno izračunana. Vendar so uporabljeni podatki temeljili na neodvisnem poročilu iz uvodne izjave 87. Tudi če bi se ti podatki v skladu s trditvami izkazali za podcenjene, bi se napovedani rasti povpraševanja še vedno lahko zadostilo le z delom neizkoriščene zmogljivosti ruskih proizvajalcev.

(91)

Ni verjetno, da bo domač trg absorbiral neizkoriščeno zmogljivost. Združenje RFPA je trdilo, da naj bi v skladu z istim poročilom tudi potrošnja v Rusiji ostala velika in naj bi se celo povečala v prihodnosti, zato bodo ruski proizvajalci najprej poskušali zadostiti potrebam domačega trga. Združenje RFPA je to trditev ponovilo po razkritju. Vendar je domača prodaja v OPP znašala 53 % celotne prodaje ruskih proizvajalcev in napovedana 3-odstotna letna rast v naslednjih petih letih (v povprečju približno za 120 000 ton letno) bi se zlahka lahko pokrila že s trenutno neizkoriščeno zmogljivostjo ruskih proizvajalcev. Napovedana letna rast predstavlja manj kot 7,8 % ocenjene letne neizkoriščene zmogljivosti ruskih proizvajalcev po OPP. Poleg tega je prihodnja rast potrošnje le napoved, ki se morda ne bo uresničila oziroma bo rast počasnejša, saj naj bi v zadnjih petih letih po podatkih istega poročila obstajala velika nihanja v domači potrošnji v primerjavi s potrošnjo Unije ali tretjih držav (20).

(92)

Unija tako ostaja najpomembnejši trg za AN na svetu, saj predstavlja približno 18 % svetovne potrošnje. Njena geografska bližina Rusiji in dejstvo, da imajo nekateri ruski izvozniki dobro uveljavljene distribucijske kanale v Uniji, logistično olajšata izvoz.

(93)

Po razkritju je združenje RFPA trdilo, da bi bilo treba pri vstopu ruskega AN v Unijo upoštevati domnevne tehnične ovire v trgovini, in sicer prepoved prodaje (v Nemčiji) ali stroge predpise o hrambi AN v nekaterih drugih državah članicah. Vendar v nasprotju s trditvami RFPA te omejitve nediskriminatorno veljajo tako za izvoznike iz tretjih držav kot za proizvajalce Unije in nimajo nesorazmernega vpliva na uvoz. Poleg tega te omejitve ne vplivajo na skupno privlačnost trga Unije, saj je eden največjih trgov na svetu v smislu potrošnje. Zato Komisija to trditev zavrača.

(94)

Komisija je zato sklenila, da imajo ruski proizvajalci na voljo veliko neizkoriščene zmogljivosti, zato obstaja zelo velika verjetnost, da bi jo uporabili za znaten dodaten izvoz v Unijo, če bi ukrepi prenehali veljati.

(95)

Raven cen v Uniji je trenutno bistveno višja od ravni cen v glavnih tretjih državah, ki jih Rusija oskrbuje, in na ruskem domačem trgu. V OPP sta bili povprečna izvozna cena franko tovarna (201 EUR/tono) za tretje države in povprečna domača cena franko tovarna (221 EUR/tono) štirih vzorčenih proizvajalcev izvoznikov za 34 % oziroma 27 % nižji od povprečne cene franko tovarna vzorčenih proizvajalcev Unije (303 EUR/tono) (glej tabelo 7) ter tudi nižji od povprečne cene franko tovarna uvoza iz Rusije v Unijo (glej tabelo 2) in iz tretjih držav v Unijo (glej tabelo 3).

(96)

Zaradi večjega uvoza po nižji ceni bi se cene v Uniji verjetno znižale, če bi se ukrepi razveljavili. Vendar se ob upoštevanju velike vrzeli med izvoznimi cenami ruskih proizvajalcev izvoznikov za tretje države in cenami, ki so jih ruski proizvajalci izvozniki, proizvajalci izvozniki iz tretjih držav in proizvajalci Unije zaračunavali na trgu Unije v OPP, ne zdi verjetno, da se bodo cene na trgu Unije zmanjšale na trenutno raven trgov tretjih držav, na katere izvažajo ruski proizvajalci. Zato je verjetno, da bodo proizvajalci izvozniki s prodajo v Unijo poskušali doseči višjo stopnjo dobička. Posledično bodo imeli proizvajalci izvozniki verjetno spodbudo za preusmeritev dela trenutnega obsega izvoza v tretje države (približno 3,4 milijona ton v OPP, kar znaša več kot 50 % potrošnje Unije) v Unijo (21).

(97)

Ob upoštevanju premislekov iz oddelka 3.3 je Komisija sklenila, da obstaja verjetnost ponovitve dampinga in znatnega povečanja izvoženih količin v Unijo, če bi ukrepi prenehali veljati.

(98)

Industrija Unije je bila opredeljena kot znani proizvajalci AN v Uniji med obravnavanim obdobjem.

(99)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 19, je bil izbran vzorec, ki ga so ga sestavljale štiri družbe. Vsi vzorčeni proizvajalci Unije so sodelovali, poslali izpolnjene vprašalnike v rokih in pri vseh je bil opravljen obisk med preiskavo. Poleg tega je združenje Fertilisers Europe zagotovilo dodatne podatke o zmogljivosti, proizvodnji in prodaji nevzorčenih sodelujočih proizvajalcev ter ocene za preostale proizvajalce. Komisija je navzkrižno preverila te podatke s podatki, ki so jih predložile druge zainteresirane strani, in/ali javno dostopnimi podatki, če je bilo to mogoče.

(100)

Po razkritju je združenje RFPA trdilo, da vzorec, ki ga je izbrala Komisija, ni bil reprezentativen za industrijo Unije. Trditev temelji na domnevi, da se isti gospodarski kazalniki (zlasti dobičkonosnost) razlikujejo med vzorčenimi družbami in industrijo Unije na splošno.

(101)

Te trditve ni mogoče sprejeti. Štiri vzorčene družbe so bile objektivno izbrane na podlagi obsega njihove proizvodnje in prodaje zadevnega izdelka v Uniji, kot je določeno v členu 17(1) osnovne uredbe. Namen vzorčenja je omogočiti službam Komisije, da v razpoložljivem času opravijo podrobno preiskavo nekaterih dejavnikov škode za reprezentativen del industrije Unije. Dejstvo, da se nekateri kazalniki škode morda razlikujejo med vzorčenimi družbami in celotno industrijo Unije, ne pomeni, da vzorec ni reprezentativen. Ker so bili podatki vzorčenih proizvajalcev preverjeni na kraju samem v prostorih zadevnih družb, se štejejo za zanesljive podatke. V vsakem primeru je bilo ugotovljeno, kot je omenjeno v uvodni izjavi 145, da industrija Unije v OPP ni utrpela škode.

(102)

Poleg tega je združenje RFPA trdilo, da nekatere vzorčene družbe niso sodelovale s Komisijo, saj naj ne bi predložile nekaterih podatkov oziroma so predložile le delne in nepravilne podatke. Zato je združenje RFPA zahtevalo, da se na podlagi navedenih podatkov ne sme oblikovati ugotovitev o stanju industrije Unije ter da bi se morali zaradi pomanjkanja sodelovanja industrije Unije oblikovati negativni zaključki oziroma da bi se morali namesto teh podatkov uporabiti kazalniki za celotno industrijo Unije.

(103)

Te trditve ni mogoče sprejeti. Komisija je zadovoljna s podatki, ki so jih predložile vzorčene družbe in so bili preverjeni na kraju samem v prostorih zadevnih družb ter predstavljajo zanesljiv del ocene položaja industrije Unije.

(104)

Komisija je očitno potrošnjo Unije ugotovila na podlagi (i) obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije na podlagi podatkov, ki jih je predložil vložnik, in (ii) uvoza iz tretjih držav na podlagi podatkov iz zbirke podatkov iz člena 14(6) (22).

(105)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Tabela 1

Potrošnja Unije (v tonah)

(106)

Med letom 2010 in OPP se je potrošnja AN v Uniji zmanjšala za 11 % ne glede na dejstvo, da se proizvodnja kmetijskih proizvodov ni zmanjševala v skladu s tem. Za tako zmanjšanje obstajajo trije glavni razlogi. Prvič, oprema in tehnike za uporabo gnojil so se izboljšale, zato je za kvadratni meter zemlje potrebna manjša količina gnojil. Drugič, zmanjšanje potrošnje AN je posledica uporabe drugih gnojil, kot so kalcijev amonijev nitrat ali sestavljena gnojila. Tretjič, pomisleki o varnosti in stroga pravila o proizvodnji in hrambi amonijevega nitrata odvračajo od uporabe tega izdelka.

(107)

Po razkritju je združenje RFPA zahtevalo dodatne informacije o virih podatkov o potrošnji, ki jih je razkrila Komisija, zato je 26. junija 2014 potekalo zaslišanje, ki mu je predsedoval pooblaščenec za zaslišanje. Nato je združenje RFPA trdilo, da so bili podatki, ki jih je zagotovil vložnik, v postopku predloženi prepozno, da so bili ti podatki nepreverjeni in nedosledni s podatki, ki jih je vložnik zagotovil predhodno. Poleg tega je združenje RFPA trdilo, da navedeni podatki najverjetneje niso vključevali podatkov o tehničnem amonijevem nitratu in mešanicah amonijevega nitrata z drugimi gnojilnimi ali negnojilnimi snovmi, saj so se razlikovali od podobnih podatkov, ki so bili na voljo vložniku in posredovani njegovim članom. Zato se jih ne bi smelo upoštevati in bi bilo treba namesto njih uporabiti najboljša razpoložljiva dejstva.

(108)

Ta trditev se zavrne. Komisija je uporabila podatke za prodajo v EU, ki jih je zagotovil vložnik, in jih navzkrižno preverila s preverjenimi podatki vzorčenih proizvajalcev. Tem podatkom so bili dodani podatki o uvozu, da se je ugotovila potrošnja v Uniji. Zato se šteje, da so ti podatki zanesljivi.

(109)

Združenje RFPA je trdilo tudi, da je osnova za izračun celotne potrošnje Unije, ki ga je opravila Komisija, podcenjena ter da se na podlagi poročila, ki ga je objavil neodvisni tržni analitik, potrošnja povečuje, ne pa zmanjšuje. Podrobneje povedano, podatki iz tega poročila o povpraševanju po FGAN in EGAN (kategoriji eksplozivnega amonijevega nitrata) v Uniji za leto 2010 ustrezajo podatkom Komisije v višini 7,1 milijona ton, vendar naj bi se podatki iz navedenega poročila v prihodnjih letih povečevali, ne pa zmanjševali.

(110)

Ta trditev je neutemeljena, saj je Komisija uporabila dejanske podatke, ki jih je zagotovil vložnik in so bili deloma preverjeni, ter razpoložljive statistične podatke, zato meni, da so ti podatki zanesljivi.

(111)

Obseg, tržni deleži in povprečne cene uvoza zadevnega izdelka iz Rusije so se spreminjali, kot je navedeno spodaj:

Tabela 2

Obseg (v tonah), tržni delež in cene uvoza

(112)

Obseg uvoza iz Rusije se je v obravnavanem obdobju povečal za več kot 20 %. Njegov tržni delež se je povečal za več kot 30 %, in sicer z 2,3 % leta 2010 na 3,1 % v OPP. Cene CIF so se med obravnavanim obdobjem zvišale z 201 EUR/tono na 264 EUR/tono. Če primerjamo povprečne ruske izvozne cene CIF za Unijo s povprečnimi cenami franko tovarna proizvajalcev Unije v OPP, se zdi, da ruske cene nelojalno nižajo cene Unije. Povprečna prodajna cena franko tovarna vzorčenih proizvajalcev Unije pri prodaji nepovezanim strankam v Uniji je v OPP znašala 303 EUR/tono. Vendar, kot je navedeno v oddelku 3, so imeli skoraj vsi proizvajalci izvozniki, ki so zadevni izdelek prodajali v OPP, cenovne zaveze, in njihove izvozne cene za EU so bile določene z navedenimi cenovnimi zavezami za določitev najnižjih uvoznih cen. Zato se te izvozne cene pri zanesljivem in smiselnem izračunu nelojalnega nižanja prodajnih cen ne morejo šteti za zanesljiv kazalnik.

(113)

Združenje RFPA je po razkritju podalo pripombe, da so izračuni Komisije o nelojalnem nižanju prodajnih in ciljnih cen nepravilni, saj bi potrebovali številne prilagoditve (za običajne carinske dajatve, stroške po uvozu, razlike v izdelku, embalaži in stopnji trgovine). Prav tako je združenje RFPA trdilo, da se je metodologija za uporabo prilagoditev spremenila v primerjavi s predhodnim pregledom zaradi izteka ukrepa leta 2002. Poleg tega je predlagalo, da bi se morale za namen izračuna nelojalnega nižanja prodajnih cen uporabiti izvozne cene za Unijo ruskega proizvajalca, ki nima koristi od zaveze, in izvozne cene ruskega proizvajalca, za katerega ne veljajo protidampinške dajatve.

(114)

V zvezi s tem zadostuje, da se ponovno poudari, da Komisija ni izvedla izračunov nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen iz razlogov, navedenih v uvodni izjavi 112. Zato so te trditve neutemeljene.

(115)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav med obravnavanim obdobjem je prikazan v spodnji tabeli. Naslednji trendi količin in cen prav tako temeljijo na podatkih Eurostata.

Tabela 3

Obseg (v tonah), tržni delež in cene uvoza

(116)

AN se uvaža zlasti iz Ukrajine, Gruzije in Srbije. Protidampinški ukrepi za uvoz AN iz Ukrajine so prenehali veljati leta 2012. Celotni obseg uvoza s poreklom v tretjih državah, ki niso Rusija, se je zmanjšal, njihov tržni delež pa je v obravnavanem obdobju na splošno ostal stabilen in večji od tržnega deleža ruskega uvoza. To je mogoče pojasniti z zmanjšanjem potrošnje v istem obdobju. Skupna povprečna cena uvoza iz drugih držav se je povečala v skladu z istim trendom ruskih cen in cen Unije.

(117)

Komisija je v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe proučila vse gospodarske dejavnike in kazalnike, ki vplivajo na stanje industrije Unije.

(118)

Pri analizi škode se gospodarski položaj industrije Unije ocenjuje na podlagi makroekonomskih kazalnikov (kot so proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost in okrevanje od preteklega dampinga) ter mikroekonomskih kazalnikov (povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala). Prvi temeljijo na podatkih, ki jih je vložnik podal v prvotnem zahtevku za pregled in nadaljnjih predložitvah, ter statističnih podatkih, nanašajo pa se na vse znane proizvajalce Unije. Drugi temeljijo na podatkih iz vprašalnikov, ki so jih izpolnili vzorčeni proizvajalci Unije, pri čemer so bili ti podatki preverjeni med preiskavo.

(119)

Trenutni pregled zaradi izteka ukrepa je potrdil ugotovitve predhodnih preiskav, da je zbiranje točnih in zanesljivih podatkov o zmogljivosti in proizvodnji zadevnega izdelka zapleteno. Trdno gnojilo se pridobi v obratu za oblikovanje delcev (stolpu za oblikovanje granul) po proizvodnji taline/lužine amonijevega nitrata s kemičnim procesom sinteze. Talina/lužina se lahko uporabi za proizvodnjo trdnega izdelka in tudi za proizvodnjo drugih izdelkov s konca proizvodne verige, kot je kalcijev amonijev nitrat. Poleg tega se lahko trdni izdelek uporablja kot gnojilo, pa tudi za industrijske namene. Statistična izkrivljanja so lahko posledica obstoja večnamenskih obratov, ki lahko hitro preklapljajo med proizvodnjo različnih gnojil. Nizka stopnja izkoriščenosti zmogljivosti za zadevni izdelek je tako manj smiseln kazalnik skupnega gospodarskega položaja industrije Unije.

(120)

Ob upoštevanju teh pomislekov so se celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Tabela 4

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(121)

Proizvodnja zadevnega izdelka s strani industrije Unije je med letom 2010 in OPP ostala razmeroma stabilna in je znašala približno 7 milijonov ton.

(122)

Tudi proizvodna zmogljivost je v obdobju ostala na splošno stabilna. Proizvodna zmogljivost, ki jo je poročala industrija Unije, upošteva celotno proizvodno zmogljivost AN, ne le za zadevni izdelek, temveč tudi za druge izdelke. Dejanska izkoriščenost zmogljivosti AN je v resnici bistveno višja, če se upoštevajo ti drugi izdelki. Tako je bila na primer izkoriščenost zmogljivosti v obravnavanem obdobju na podlagi preverjenih podatkov vzorčenih proizvajalcev Unije približno 20 odstotnih točk višja (z 72 % leta 2010 na 68 % v OPP).

(123)

Obseg prodaje industrije Unije na trgu Unije pri prodaji nepovezanim strankam in tržni delež sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Tabela 5

Obseg prodaje in tržni delež

(124)

Obseg prodaje na trgu Unije pri prodaji nepovezanim strankam se je v OPP zmanjšal za 12 % v primerjavi z obsegom prodaje leta 2010. To je v skladu s splošnim trendom zmanjševanja potrošnje na trgu Unije, in sicer iz razlogov, pojasnjenih v uvodni izjavi 106.

(125)

Ker sta se v obravnavanem obdobju zmanjšali tako prodaja kot potrošnja, je tržni delež industrije Unije ostal na splošno stabilen, zato industrija Unije ni zabeležila rasti.

(126)

Na podlagi preverjenih podatkov štirih vzorčenih proizvajalcev Unije sta se zaposlenost in produktivnost v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Tabela 6

Zaposlenost in produktivnost

(127)

V obravnavanem obdobju se je število zaposlenih v štirih vzorčenih družbah zmanjšalo (za 12 %, če se primerja leto 2010 z OPP). Ker je bilo to zmanjšanje večje od zmanjšanja proizvodnje, se je produktivnost delovne sile vzorčenih proizvajalcev Unije, merjena kot proizvodnja (v tonah) na zaposleno osebo na leto, povečala za 7 % med letom 2010 in OPP.

(128)

Kot je omenjeno v uvodni izjavi 52, Komisija ni ugotovila trenutne višine stopnje dampinga, saj so ruske uvozne cene temeljile na cenovnih zavezah o minimalni ceni in zato niso bile zanesljive za izvedbo smiselne ocene tega, ali je verjetno, da se bo damping nadaljeval ali ponovil, če bi protidampinški ukrepi prenehali veljati.

(129)

Kot kažejo trenutne stopnje dobička (tabela 10) in visok tržni delež (tabela 5), je industrija Unije okrevala po preteklih dampinških praksah.

(130)

Tehtano povprečje prodajnih cen na enoto vzorčenih proizvajalcev Unije pri prodaji nepovezanim strankam v Uniji se je v obravnavanem obdobju gibalo na naslednji način:

Tabela 7

Prodajne cene v Uniji

(131)

Povprečne neto prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije so se med letoma 2010 in 2012 bistveno zvišale, vendar so se v OPP nekoliko znižale.

(132)

Prav tako so se zvišali povprečni proizvodni stroški, zlasti zaradi zvišanja stroškov plina, ki predstavlja glavno surovino.

(133)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Tabela 8

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(134)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so se v obravnavanem obdobju višali. Povečanje je bilo največje med letoma 2010 in 2011, med letom 2012 in OPP pa je znašalo 3 odstotne točke.

(135)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Tabela 9

Zaloge

(136)

Končna zaloga se je v primerjavi z letom 2010 bistveno povečala leta 2011 in leta 2012, nato pa se je v OPP zmanjšala za 10 % v primerjavi z letom 2010. V primerjavi z ravnjo proizvodnje se je končna zaloga gibala enako od leta 2010 do OPP.

(137)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Tabela 10

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(138)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije ugotovila tako, da se je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazil kot odstotek prihodkov od te prodaje.

(139)

V obravnavanem obdobju se je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije zvišala z 11,7 % leta 2010 na 14,4 % v OPP. V zvezi s tem je vložnik trdil, da bi bilo treba pri ciljnem dobičku za analizo upoštevati potrebe zadevnega tipa industrije, ki potrebuje veliko kapitala, da se doseže zadovoljiv donos naložbenega kapitala (DNK), kot ga pričakujejo vlagatelji. Te trditve ni mogoče sprejeti, saj mora biti ciljni dobiček za analizo omejen na dobiček, ki bi ga industrija Unije lahko po pričakovanjih dosegla pod normalnimi konkurenčnimi pogoji, če ne bi bilo dampinškega uvoza.

(140)

Neto denarni tok je zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Denarni tok se je med letom 2010 in OPP povečal za 82 %, čeprav je bil v OPP nekoliko manjši kot v letih 2011 in 2012 (za 13 oziroma 5 odstotnih točk).

(141)

Naložbe so se zmanjševale. Zmanjšanje je bilo znatnejše v letih 2011 in 2012, vendar so se naložbe v OPP v primerjavi z letom 2010 zmanjšale le za 4 %. Naložbe so bile večinoma povezane, da se zagotovi skladnost z vedno strožjimi okoljskimi zahtevami.

(142)

Donosnost naložb je dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. V celotnem obravnavanem obdobju je v veliki meri sledila trendu dobičkonosnosti.

(143)

Preiskava ni pokazala, da bi imeli vzorčeni proizvajalci Unije pri zbiranju kapitala težave.

(144)

V Uredbi (ES) št. 661/2008 je navedeno, da gospodarski položaj industrije Unije ni utrpel škode ter da je bil obstoj protidampinških ukrepov za uvoz zadevnega izdelka iz Rusije glavni razlog za tako pozitivno stanje.

(145)

Ugotovitve tega pregleda zaradi izteka ukrepa potrjujejo sklepe iz predhodne preiskave. Med letom 2010 in OPP so bili gospodarski kazalniki enako pozitivni. Potrošnja Unije se je zmanjšala in uvoz iz Rusije se je povečal, vendar je industriji Unije uspelo ohraniti velik tržni delež in dodatno povečati svojo dobičkonosnost, čeprav so bili dobički leta 2012 in v OPP manjši kot leta 2011, kar kaže na trend zmanjševanja. Proizvodni stroški so se povečali, zlasti zaradi zvišanja cen plina (glavna surovina za proizvodnjo zadevnega izdelka), vendar so se zvišale tudi prodajne cene, kar je industriji Unije omogočilo, da je dosegla zdravo raven dobičkonosnosti.

(146)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 119 in naslednjih, se pri sprejetju odločilnih sklepov o stanju industrije Unije ni mogoče zanesti na podatke o izkoriščenosti zmogljivosti, v glavnem pa je mogoče skleniti, da je industrija Unije na splošno v zdravem stanju ter da ji ruski izvoz AN zaradi protidampinških ukrepov ne povzroča škode.

(147)

Po razkritju so združenje RFPA in predstavniki ruskih organov trdili, da pozitivno stanje industrije Unije, vključno z njenim izvozom v tretje države, podpira ugotovitev, da se materialna škoda ni ponovila. Vendar Komisija meni, da trenutni pozitiven gospodarski položaj industrije Unije, vključno z njenim obsegom izvoza v tretje države, samodejno ne izključuje tega, da bi se položaj lahko spremenil v prihodnosti, če bi veljavni ukrepi prenehali veljati.

(148)

Da bi se ocenila verjetnost ponovitve škode v primeru izteka veljavnih ukrepov, se je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe analiziral morebitni vpliv ruskega izvoza na trg Unije in industrijo Unije.

(149)

Analiza se je osredotočala na trende potrošnje na trgu Unije, neizkoriščene zmogljivosti, trgovinske tokove in privlačnost trga Unije, ter oblikovanje cen ruskih proizvajalcev.

(150)

Potrošnja zadevnega izdelka v Uniji se je v OPP zmanjšala za 11 % v primerjavi s predhodnimi leti. To zmanjšanje potrošnje zadevnega izdelka je posledica uporabe drugih gnojil, bolj učinkovite rabe AN s strani kmetov ter pomislekov o varnosti in zaščiti. Industrija Unije tako konkurira ruskim izdelkom na vedno manjšem trgu. Zato je verjetno, da se bo izvajal pritisk z nižanjem cen.

(151)

Po razkritju in kot je omenjeno v uvodni izjavi 109, se združenje RFPA ni strinjalo z ugotovitvijo, da se bo potrošnja zadevnega izdelka v EU v prihodnosti zmanjšala. Vendar se je združenje RFPA sklicevalo na poročilo, ki kaže zelo majhno okrevanje povpraševanja po dušikovih gnojilih in ne kaže nujno povečanja potrošnje zadevnega izdelka. Vedno strožje okoljske in varnostne zahteve, ki se uporabljajo za hrambo in rabo amonijevega nitrata, skupaj s stopnjo zrelosti nekaterih trgov in vedno učinkovitejšimi tehnikami za uporabo takih gnojil kažejo, da se tudi v primeru povečanja potrošnje gnojil in zlasti potrošnje dušikovih gnojil potrošnja zadevnega izdelka ne bo povečala v bližnji prihodnosti. Ta trditev se zato zavrne.

(152)

Komisija je v OPP ugotovila, da ruska neizkoriščena zmogljivost znaša več kot 16,9 % celotne potrošnje zadevnega izdelka v Uniji (glej uvodni izjavi 73 in 74). Ta zmogljivost se je dodatno povečala po OPP in je sedaj ocenjena na približno 24,3 % potrošnje Unije.

(153)

Ta neizkoriščena zmogljivost bi se ob odsotnosti ukrepov najverjetneje izkoristila za proizvodnjo velikih dodatnih količin AN za izvoz v Unijo. Ruski proizvajalci že sedaj izvažajo polovico svoje proizvodnje v tretje države. Domača potrošnja v Rusiji naj bi se po pričakovanjih v prihodnosti povečala le za 3 % letno. Ruske izvozne cene za trge tretjih držav so bistveno nižje od trenutnih cen Unije. Če bi cene na trgu Unije ostale bistveno višje od cen na trgih tretjih držav tudi po prenehanju veljavnosti ukrepov, bi to pomenilo veliko spodbudo za ruske proizvajalce, da izkoristijo svojo neizkoriščeno zmogljivost za trg Unije in preusmerijo del svojega izvoza v tretje države na trg Unije.

(154)

Poleg tega je dodaten ruski izvoz v tretje države omejen. Nekateri potencialno največji izvozni trgi za AN (Kitajska, ZDA in Avstralija) so za ruski izvoz nedostopni (glej uvodno izjavo 85). Možnost, da se bodo za dva ruska proizvajalca določile nične dajatve v ZDA za eno leto (glej uvodno izjavo 86), najverjetneje ne bo povzročila bistvene preusmeritve ruskega izvoza v ZDA, saj so se domače cene plina v ZDA zmanjšale in pričakuje se, da bodo ostale na nizki ravni, in sicer zaradi vedno večjega raziskovanja plina iz skrilavca in obstoječih omejitev za izvoz plina iz skrilavca, s katerimi se vzdržuje nizka domača cena plina v ZDA (glej tudi uvodno izjavo 86). Tudi kitajski trg je še vedno zaprt za uvoz AN. Pričakuje se, da se bo potrošnja AN na trenutnih ruskih izvoznih trgih (predvsem v Latinski Ameriki in zlasti Braziliji) večala, vendar je trenutna ruska neizkoriščena zmogljivost več kot dvakrat večja od predvidenega povečanja potrošnje na teh trgih, prav tako ni verjetno, da bodo to pričakovano dodatno potrošnjo prevzeli (le) ruski proizvajalci. Poleg tega številni tradicionalni ruski izvozni trgi, kot so Egipt, Turčija, Peru in Brazilija, krepijo svojo zmogljivost za proizvodnjo AN ali drugih gnojil, ki temeljijo na dušiku (glej uvodno izjavo 87).

(155)

V vsakem primeru je trg Unije privlačnejši od Latinske Amerike zaradi geografske bližine in dobro uveljavljenih distribucijskih kanalov. Bistveno nižji stroški prevoza pomenijo večji dobiček za ruske izvoznike, ki bodo raje prodajali v Unijo, če bodo imeli izbiro in če bodo ravni cen v Uniji ostale višje od ravni cen v tretjih državah.

(156)

Komisija je ugotovila neškodljivo ceno za industrijo Unije v OPP tako, da je proizvodnim stroškom (ugotovljenim na podlagi preverjenih podatkov vzorčenih proizvajalcev Unije iz tabele 7) prištela prodajne, splošne in upravne stroške ter ciljni dobiček.

(157)

Na podlagi preverjenih podatkov štirih vzorčenih proizvajalcev Unije prodajni, splošni in upravni stroški znašajo med 5 % in 8 % proizvodnih stroškov, ciljni dobiček za to industrijo pa znaša 8 %, kot je bilo ugotovljeno v predhodni preiskavi (23).

(158)

Na podlagi navedenih podatkov je neškodljiva cena za industrijo Unije v OPP znašala med 257 EUR/tono in 264 EUR/tono.

(159)

Komisija opozarja, da je eden od dveh ruskih proizvajalcev izvoznikov, za katera je v OPP veljala cenovna zaveza, prodajal zadevni izdelek po ceni, ki je bila višja od najmanjše uvozne cene v okviru zaveze. Po drugi strani pa je drugi proizvajalec izvoznik, za katerega je zaveza veljala le omejeno obdobje znotraj v OPP, prodajal po ceni, ki je bila nižja od najmanjše uvozne cene. V teh okoliščinah ni jasno, kako bi določila svoje cene, če bi zavezi prenehali veljati skupaj s protidampinškimi ukrepi. Treba je upoštevati tudi, da količine teh dveh proizvajalcev izvoznikov v OPP niso bile velike. Poleg tega je treba upoštevati tudi, da obstaja verjetnost, da bodo drugi ruski proizvajalci ob odsotnosti ukrepov ponovno vstopili na trg EU, kar bo povečalo pritisk v zvezi s konkurenčno ceno na trgu, tudi za tista dva proizvajalca uvoznika, za katera so v OPP veljale zaveze.

(160)

Eden ključnih dejavnikov za ocenjevanje verjetnosti ponovitve škode so cene, po katerih bodo dodatno izvažale družbe, za katere ne velja cenovna zaveza. V OPP so ruske izvozne cene za tretje države v povprečju znašale 201 EUR/tono oziroma so bile za 34 % nižje od trenutne povprečne cene, po kateri proizvajalci Unije prodajajo v Unijo. Kot je omenjeno v uvodni izjavi 58, so navedene ruske cene na trajnostni ravni. Verjetno je, da bi ruski izvoz, ki ga opravljajo družbe, za katere ne velja cenovna zaveza, ob odsotnosti protidampinških ukrepov ponovno vstopil na trg Unije s povprečno ceno na ravni, ki bi bila nižja od cen uvoza iz tretjih držav in tudi nižja od cen uvoza iz Rusije, za katere velja zaveza in ki so visoko na lestvici neškodljivih ciljnih cen za industrijo Unije. V nasprotnem primeru te družbe ne bi mogle pridobiti dodatnega tržnega deleža. Ker je trenutna raven cen ruskega uvoza nižja od cenovne zaveze za enega proizvajalca izvoznika in je visoko na lestvici neškodljive ravni cen, Komisija na podlagi trenutnih razpoložljivih informacij meni, da je verjetno, da bi dodatni uvoz potekal na škodljivi ravni. Ne glede na trenutno stopnjo dobička industrije Unije bi take cene verjetno ogrozile zmožnost industrije Unije, da doseže normalni dobiček, ki bi ga po pričakovanjih dosegla, če ne bi bilo dampinškega uvoza.

(161)

Po razkritju je združenje RFPA trdilo, da primerjava med ruskimi izvoznimi cenami za tretje države in cenami Unije ni smiselna, saj bi bilo treba primerjati prodajo na istih trgih in z ustreznimi prilagoditvami v zvezi z dajatvami, stopnjo trgovine itd.

(162)

Te trditve ni mogoče sprejeti. Komisija ne trdi, da bi ruski izvoz nelojalno znižal prodajne cene Unije za 34 %, če bi ukrepi prenehali veljati. Komisija meni, da je verjetno, da bi bile ravni cen, po katerih bi ruski izvoz vstopil v Unijo ob odsotnosti ukrepov, nižje od proizvodnih stroškov Unije, ki se jim prišteje razumna stopnja dobička, in bi bile zato škodljive. Navedene ravni cen bi bile za ruske izvoznike še vedno privlačnejše od trenutne ravni prodajnih cen za tretje trge. Zato bi se trenutni trgovinski tokovi najverjetneje preusmerili.

(163)

Preiskava je pokazala tudi, da se trenutni proizvodni stroški in posledično trenutna neškodljiva cena kratkoročno najverjetneje ne bodo znižali, saj so se proizvodni stroški v obravnavanem obdobju zviševali (glej tabelo 7). Preiskava ni odkrila nobenih indikacij, zaradi katerih bi bilo verjetno, da se bo ta trend spremenil.

(164)

Po razkritju je združenje RFPA poudarilo, da je dan pred razkritjem zagotovilo informacije o zniževanju stroškov plina v Uniji. Zlasti je navajalo podatke, ki jih je zagotovila vodilna publikacija na trgu gnojil, ki se je pri poročanju o cenah na plinskih vozliščih v EU sklicevala na cene plina na nizozemskem trgu „Title Transfer Facility“ (TTF) in ne na cene na vstopni točki Waidhaus, ki naj bi bile po navedbah nereprezentativne. Združenje RFPA se je sklicevalo tudi na ceno plina v ZDA in poročilo družbe Yara International o prvem četrtletju leta 2014, ki ga je ta pripravila za svoje vlagatelje, v katerem je omenjeno, da so stroški plina za družbo bistveno nižji.

(165)

Komisija navaja, da je v gospodarski študiji, ki so jo predložila nekatera združenja kmetov (glej oddelek 7 o interesu Unije v nadaljevanju), navedeno: „Cene zemeljskega plina v Uniji so višje kot na večini drugih območij in pričakuje se, da se bodo zvišale v bližnji prihodnosti.“ V zvezi z zmanjšanjem stroškov plina, ki ga je napovedala družba Yara International, je to zmanjšanje posledica tega, da je skupina Yara večnacionalna skupina z dostopom do številnih virov poceni plina zunaj Unije. Drugi proizvajalci zadevnega izdelka in zlasti proizvajalci na vzhodnih območjih Unije se zanašajo na ruski plin. Zato Komisija še vedno meni, da ni prepričljivih dokazov, da se bodo cene plina za proizvajalce Unije bistveno znižale v bližnji prihodnosti.

(166)

Ker bi se ruski AN izvažal na trg Unije v velikem obsegu in po cenah na škodljivi ravni, bi morali proizvajalci Unije zmanjšati svoje cene, da bi ohranili obseg prodaje in tržne deleže. AN je namreč osnovni izdelek, pri katerem konkurenca med različnimi proizvajalci večinoma temelji na ceni.

(167)

Po razkritju je združenje RFPA trdilo, da bi bilo treba obravnavati domnevne tehnične ovire za trgovino pri vstopu ruskega AN v Unijo, in sicer prepoved prodaje (v Nemčiji) ali stroge predpise o hrambi AN v nekaterih drugih državah članicah. Ker te omejitve veljajo tako za izvoznike iz tretjih držav kot za proizvajalce Unije na nediskriminatoren način, Komisija meni, da bi bilo treba to trditev zavrniti.

(168)

Ob upoštevanju ugotovitev preiskave, neizkoriščene zmogljivosti, povezane s skromno rastjo potrošnje v Rusiji, omejenih možnosti za povečanje izvoza v tretje države in privlačnosti trga Unije se šteje, da bo razveljavitev ukrepov verjetno povzročila ponoven dampinški uvoz iz Rusije.

(169)

Preiskava je pokazala tudi, da položaj industrije Unije trenutno ni ogrožen zaradi povzročitve škode. Vendar ni dokazov, da bo pozitiven položaj trajnosten, če bi ukrepi prenehali veljati. Nasprotno pa so tržne cene AN glede na tržno analizo, ki jo je zagotovil vložnik, sedaj dosegle svojo najvišjo raven in vrh poslovnega cikla. Poslovni cikel in cene naj bi se po napovedih zniževali. Natančneje, zdi se, da se cene po stalni letni rasti od leta 2009 sedaj znižujejo. Zato raven cen in dobiček, ki ga je industrija Unije dosegla v obravnavanem obdobju, v bližnji prihodnosti ne bosta dosežena. Obenem bodo proizvodni stroški ostali stabilni oziroma se bodo dodatno zvišali, s čimer bi se omejila stopnja dobička industrije Unije. Po tem scenariju in zaradi zmanjšanja potrošnje v Uniji bo val velikih količin uvoza po nelojalno znižanih prodajnih cenah povzročil velik pritisk na prodajne cene industrije, posledično pa bo industrija Unije izgubila pomemben tržni delež. To bo najverjetneje neizogibno povzročilo materialno škodo, ki se bo ponovila.

(170)

Po razkritju je združenje RFPA kritiziralo zanašanje Komisije na tržno analizo, ki jo je zagotovil vložnik, in opozorilo, da bodo predvidene ravni cen v obdobju 2017–2018 višje od cen v letih pred letom 2010 in podobne cenam v navedenem letu. Združenje RFPA je opozorilo tudi, da je povprečna dobičkonosnost industrije Unije leta 2010 presegla ciljni dobiček (12,8 %) in da četrtletno poročilo družbe Yara International za leto 2014 kaže pozitiven obet.

(171)

Ker pregled zaradi izteka ukrepa temelji na napovedih, to otežuje oblikovanje natančnih zaključkov o napovedih glede ravni cen v letu 2017 in pozneje. Vendar neodvisna tržna analiza kaže, da se bodo ravni cen zadevnega izdelka po pričakovanjih zmanjšale v naslednjih dveh letih. To bo skupaj s pričakovano rastjo proizvodnih stroškov najverjetneje zmanjšalo trenutni dobiček industrije Unije. Ta ugotovitev v zvezi s prihodnjimi razmerami ostaja veljavna ne glede na dejstvo, da je bila v OPP in obravnavanem obdobju stopnja dobička industrije Unije višja od ciljnega dobička v višini 8 %, kot je bil določen v predhodni preiskavi. V zvezi s tem dejstvo, da v pregledu zaradi izteka ukrepa, ki je privedel do prenehanja protidampinških ukrepov za uvoz sečnine iz Rusije, ni bila ugotovljena verjetnost ponovitve škode, ni relevantno, saj bi bilo treba vsako zadevo oceniti posebej glede na podrobnosti. Poleg tega se predstavitev prvega četrtletja 2014 za vlagatelje družbe Yara International ne osredotoča posebej na zadevni izdelek in se ne bi smela obravnavati kot reprezentativna za pričakovanja industrije Unije v zvezi z zadevnim izdelkom. Zato se ta trditev zavrne.

(172)

Predstavniki ruskih organov in združenja RFPA so trdili, da Komisija ni predložila pozitivnih dokazov v podporo zaključku, da se bo dampinški uvoz zadevnega izdelka ponovil, če bodo ukrepi prenehali veljati, kar bi pomenilo ponovitev škode za industrijo Unije.

(173)

Združenje RFPA je trdilo tudi, da Komisija ni ugotovila vzročne povezave med prenehanjem veljavnosti ukrepov in verjetnostjo ponovitve škode. Prav nasprotno se zdi, da so zunanji elementi, omenjeni v dokumentu o razkritju (zmanjševanje potrošnje, zniževanje cen, zviševanje proizvodnih stroškov, nizka stopnja izkoriščenosti zmogljivosti), razlog za verjetno ponovitev škode.

(174)

Komisija se s to oceno ne strinja. Verjetnost ponovitve škode, če bi ukrepi prenehali veljati, je večinoma utemeljena z verjetnostjo ponovitve dampinškega izvoza iz Rusije v velikem obsegu in po cenah na ravni, ki bi bila nižja od cen Unije, čeprav bi bila še vedno dobičkonosna za ruske izvoznike. Komisija je s tem, ko je v svoji celoviti oceni omenila nekatere zunanje dejavnike, le opredelila druge dejavnike, ki bi lahko vplivali na trg Unije v prihodnjih letih in s tem na položaj industrije Unije, vendar to ne izniči sklepa, da se bo škodljiv damping verjetno ponovil, če bodo ukrepi prenehali veljati.

(175)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je Komisija proučila, ali bi bila ohranitev veljavnih protidampinških ukrepov proti Rusiji v nasprotju z interesom Unije kot celote. Ugotavljanje interesa Unije je temeljilo na oceni vseh različnih vključenih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

(176)

Vse zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo svoja stališča v skladu s členom 21(2) osnovne uredbe.

(177)

V prvotni preiskavi je bilo ugotovljeno, da uvedba ukrepov ni v nasprotju z interesom Unije. Ker je ta preiskava pregled, ukrepi pa so v veljavi od leta 1995, analiza tako omogoča oceno kakršnega koli nesorazmernega negativnega učinka veljavnih protidampinških ukrepov na zadevne strani.

(178)

Na podlagi tega se je proučilo, ali kljub sklepom o verjetnosti ponovitve dampinga in verjetnosti ponovitve škode obstajajo tehtni razlogi, na podlagi katerih bi bilo mogoče skleniti, da ohranitev veljavnih ukrepov ni v interesu Unije.

(179)

Veljavni ukrepi so prispevali k velikemu zmanjšanju dampinškega uvoza iz Rusije in razbremenili industrijo Unije. Ugotovljeno je bilo, da je industrija Unije v zdravem gospodarskem položaju, kar večinoma kažejo trajni dobički. Vendar je pomembno upoštevati, da je dobiček nekaterih proizvajalcev Unije že bistveno nižji od povprečnega dobička industrije Unije in celo nižji od ciljnega dobička, ki znaša 8 %.

(180)

Če bi ukrepi prenehali veljati, bi se industrija Unije najverjetneje soočila s povečanjem nelojalne konkurence ruskih proizvajalcev. Prenehanje veljavnosti ukrepov bi nedvomno povzročilo hitro poslabšanje njihovega gospodarskega položaja. Ukinitev ukrepov tako ni v interesu industrije Unije.

(181)

V predhodni preiskavi je bilo ugotovljeno, da učinek uvedbe ukrepov ni imel resnega negativnega učinka na položaj uvoznikov in uporabnikov v Uniji. EFIA se je javila kot zainteresirana stran in zahtevala, da ukrepi prenehajo veljati iz naslednjih razlogov:

(182)

Te trditve bi bilo treba zavrniti. Res je, da industrija Unija trenutno ne trpi materialne škode. Vendar je treba v pregledu zaradi izteka ukrepa odgovoriti na vprašanje, kaj bi se zgodilo v prihodnosti, če bi ukrepi prenehali veljati. V zvezi s tem se lahko trenutna uspešnost industrije Unije uporabi kot ključni kazalnik tega, kaj bi se lahko zgodilo v prihodnosti, le v tej meri, da omogoči oceno ravni neškodljive cene.

(183)

Uvozniki in trgovci v Uniji imajo dostop do številnih virov v Uniji in zunaj Unije, vključno z viri iz Rusije. Rusija je edina država, za katero veljajo ukrepi.

(184)

Javilo se je več združenj uporabnikov. Vendar so nekatera zahtevala le, da se jih prizna za zainteresirane strani, in niso podala posebnega stališča o interesu Unije. Dve nacionalni združenji sta izrazili svoji stališči, da po dolgoletni veljavnosti ukrepov ni več v njunem interesu, da se ohranijo.

(185)

Omenjeni razlogi so bili:

(186)

Teh trditev ni mogoče sprejeti iz enakih razlogov, kot so navedeni v uvodnih izjavah 182 in 183. Komisija ni seznanjena z nekonkurenčnimi praksami med proizvajalci Unije, ki prosto tekmujejo na trgu Unije.

(187)

Kmetje niso odgovorili na vprašalnik za uporabnike. Zato ni bilo mogoče preveriti točnega učinka gnojil kot celote in zlasti AN na proizvodne stroške kmetov. Domnevnega velikega pozitivnega učinka nizkih cen AN na proizvodne stroške kmetov tako ni bilo mogoče potrditi. Vendar na podlagi informacij, ki so na voljo Komisiji, AN pomeni le približno 21 % celotne potrošnje Unije vseh gnojil, ki vsebujejo dušik (amonijev nitrat, kalcijev amonijev nitrat, sečnina, raztopina sečnine in AN, NPK/NP/NK itd.) (24). Ker obstajajo tudi druga gnojila (ki vsebujejo višje vrednosti kalija in fosfata), delež AN v vseh gnojilih, ki jih uporabljajo kmetje Unije, po ocenah znaša celo manj kot 21 %. Zato se lahko razumno sprejme sklep, da učinek trenutnih veljavnih ukrepov na kmete Unije kot celoto ni bistven.

(188)

Čeprav se zdi, da bi bil dostop do cenejših gnojil zelo kratkoročno v interesu kmetov, je verjetno, da bi se kratkoročno oziroma srednjeročno ponovila škoda industriji Unije, pri čemer bi nastalo tveganje, da bi nekateri bolj ranljivi proizvajalci Unije na nekaterih območjih v Uniji prenehali poslovati. Tako bi bila v prihodnosti izbira dobaviteljev za uporabnike/kmete še manjša, ki bi tako lahko postali odvisni od ruskih izvoznikov, ki bi v primeru takega scenarija verjetno zvišali cene.

(189)

Eno združenje uporabnikov je predložilo študijo neodvisnega gospodarskega svetovalca, ki navaja, da bi ukinitev veljavnih ukrepov povzročila znižanje cen gnojil v Uniji, kar bi koristilo uporabnikom, omejeno povečanje obsega uvoza in majhen negativen učinek za proizvajalce Unije, ki pa bi ga kompenzirali s stalnimi stopnjami dobička, ki jih imajo sedaj. Vendar je treba upoštevati, da nekatere predpostavke, na katere se je sklicevala ocena gospodarske študije, ne ustrezajo ugotovitvam preiskave. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je izvozna cena AN iz Rusije v tretje države nižja od cene, ki je ocenjena v navedeni gospodarski študiji. Podobno se tudi ugotovljena ruska zmogljivost in potencialne vrednosti domače potrošnje razlikujejo od tistih, ki so bile uporabljene za simulacije učinka odprave ukrepov. Zato se pri oblikovanju odločilnih zaključkov ni mogoče v celoti opreti na oceno iz študije.

(190)

Po razkritju so številna združenja kmetov zahtevala zaslišanje pred Komisijo in predložila nekoliko revidirano različico študije iz predhodne uvodne izjave, ki upošteva podatke Komisije iz dokumenta o razkritju.

(191)

Zdi se, da revidirana študija potrjuje predpostavko Komisije, da bi se ruska izvozna cena zmanjšala na raven, ki bi bila podobna ruskim domačim cenam, in sicer 221 EUR/tono. To bi proizvajalce Unije prisililo, da znižajo svoje cene, da ne bi izgubili tržnih deležev.

(192)

Predstavniki kmetov so pojasnili težaven položaj, v katerem so, saj konkurirajo proizvajalcem kmetijskih proizvodov iz tretjih držav, ne da bi jih ščitile protidampinške dajatve, kar pa ne velja za proizvajalce zadevnega izdelka iz Unije. Pričakujejo, da bi se ob prenehanju veljavnosti ukrepov cena zadevnega izdelka zmanjšala, negativne posledice za proizvajalce Unije pa bi se izravnale s koristmi za kmete, kategorijo uporabnikov, ki zaposluje milijone ljudi v Uniji. Predstavniki kmetov so omenili tudi, da bi ob znižanju cene zadevnega izdelka kmetje kupovali zadevni izdelek in ne gnojil, ki so cenejša, a bolj onesnažujejo okolje, kot so sečnina ali raztopine sečnine in amonijevega nitrata. To bi koristilo okolju. V primeru, da se ukrepi ohranijo, so predlagali njihovo začasno ustavitev (po zgledu druge preiskave v zvezi z uvozom silicij-mangana s Kitajske, iz Kazahstana in Ukrajine (25)).

(193)

Komisija je skrbno proučila trditve združenj kmetov. Nesporno je, da imajo kmetje Unije dostop do zadevnega izdelka, ki ga proizvajajo proizvajalci Unije in proizvajalci tretjih držav, ki niso ruski proizvajalci izvozniki. Vendar pa, kot je bilo potrjeno na zaslišanju 19. junija 2014 in v nasprotju s predpostavko iz gospodarske študije, predvsem ni nobenega jamstva, da bi se kakršno koli potencialno začetno znižanje cene zadevnega izdelka (če bi ukrepi prenehali veljati) preneslo na končne uporabnike. Kmetje zelo pogosto kupijo zadevni izdelek od distributerjev in niso seznanjeni z njegovim poreklom, saj jih zanima le, da zadostuje njihovim zahtevam (v smislu velikosti granul itd.). Zato je zelo verjetno, da bi se škoda za proizvajalce Unije zadevnega izdelka ponovila, če bi ukrepi prenehali veljati, ni pa jamstva, da bi imeli uporabniki od tega kakršne koli koristi.

(194)

Protidampinški ukrepi na uvoz zadevnega izdelka veljajo že mnogo let, pri čemer kmetom ne povzročajo nesorazmernih stroškov, ki bi lahko ogrozili njihov obstoj. Pri analizi interesa Unije se oceni sorazmernost ohranitve ukrepov, pri čemer se upoštevajo različni in včasih nasprotni interesi. Ohranitev ukrepov je v interesu proizvajalcev Unije, saj bi zaradi njihove razveljavitve mnogi prenehali poslovati. Z vidika sorazmernosti Komisija nima dokazov, da imajo kmetje zaradi ukrepov nesorazmerne stroške, zato je v interesu Unije, da se ukrepi ohranijo. V vsakem primeru so kmetje priznali, da bi raje imeli več virov dobave in da izginotje industrije Unije ne bi bilo v njihovem interesu.

(195)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 193, ni dokazov, da bi odprava ukrepov povzročila znižanje cen AN, ki bi se preneslo na uporabnike, kar bi povzročilo preusmeritev z drugih gnojil, ki bolj onesnažujejo okolje, na AN. Zato domnevni pozitiven učinek na okolje ni utemeljen. V vsakem primeru kakršen koli pozitiven učinek na okolje ne bi bil tako velik, da ohranitev ukrepov ne bi bila v splošnem interesu Unije. Predloga, da se ukrepi začasno ustavijo, ni mogoče izvesti, ker pravne zahteve iz člena 14(4) osnovne uredbe v tej zadevi niso izpolnjene.

(196)

Komisija je ob upoštevanju navedenega sklenila, da ukinitev ukrepov ne bi bila v interesu uporabnikov oziroma da dodatne koristi za uporabnike ne bi prevladale nad dodatnimi stroški za industrijo Unije.

(197)

Ob upoštevanju uvodnih izjav 179 do 195 se sklene, da v okviru interesa Unije ni utemeljenih razlogov, ki bi nasprotovali ohranitvi sedanjih protidampinških ukrepov.

(198)

Vse strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je temeljila namera, da se priporoči ohranitev obstoječih ukrepov. Po navedenem razkritju jim je bilo odobreno tudi obdobje za predložitev pripomb. Stališča in pripombe so bili ustrezno upoštevani, če je bilo to upravičeno.

(199)

Po razkritju je en ruski proizvajalec, ki ni bil izbran za vzorčenje, prosil Komisijo za začetek pogajanj o zavezi in predlagal najmanjšo ceno in količinsko zgornjo mejo. Vendar v osnovni uredbi ni pravne podlage za sprejetje ponudbe zaveze v okviru pregleda zaradi izteka ukrepa, ker ni mogoče spremeniti oblike ukrepov. Zadevni ruski proizvajalec bi lahko zaprosil za vmesni pregled na podlagi člena 11(3) osnovne uredbe, če meni, da so pogoji za tak pregled izpolnjeni.

(200)

Po razkritju je skupina Acron Group zahtevala od Komisije, da zaključi postopek v delu, ki zadeva njo, saj naj bi bila družba Acron v drugačnem položaju kot drugi ruski proizvajalci. Vendar je glede na ugotovitve pregleda skupina Acron v istem položaju kot drugi ruski proizvajalci. Poleg tega člen 11(2) osnovne uredbe ne zagotavlja pravne podlage za razlikovanje med različnimi proizvajalci izvozniki.

(201)

V skladu z navedenim in ob upoštevanju ugotovitev o verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode iz tega sledi, da bi bilo treba v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe protidampinške ukrepe, ki veljajo za uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije in so bili uvedeni z Uredbo (ES) št. 661/2008, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 989/2009, ohraniti še za obdobje dodatnih pet let.

(202)

Ukrepi, določeni s to uredbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) osnovne uredbe –