18.9.2014

Uradni list Evropske unije

L 276/3

PROTOKOL

k Stabilizacijsko-pridružitvenemu sporazumu med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji

KRALJEVINA BELGIJA,

REPUBLIKA BOLGARIJA,

ČEŠKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA DANSKA,

ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,

REPUBLIKA ESTONIJA,

IRSKA,

HELENSKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA ŠPANIJA,

FRANCOSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA HRVAŠKA,

ITALIJANSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA CIPER,

REPUBLIKA LATVIJA,

REPUBLIKA LITVA,

VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,

MADŽARSKA,

REPUBLIKA MALTA,

KRALJEVINA NIZOZEMSKA,

REPUBLIKA AVSTRIJA,

REPUBLIKA POLJSKA,

PORTUGALSKA REPUBLIKA,

ROMUNIJA,

REPUBLIKA SLOVENIJA,

SLOVAŠKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA FINSKA,

KRALJEVINA ŠVEDSKA,

ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKA BRITANIJA IN SEVERNA IRSKA,

pogodbenice Pogodbe o Evropski uniji, Pogodbe o delovanju Evropske unije in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, v nadaljnjem besedilu „države članice“, in

EVROPSKA UNIJA in EVROPSKA SKUPNOST ZA ATOMSKO ENERGIJO,

v nadaljnjem besedilu „Evropska unija“,

na eni strani ter

NEKDANJA JUGOSLOVANSKA REPUBLIKA MAKEDONIJA

na drugi strani STA SE

ob upoštevanju pristopa Republike Hrvaške, v nadaljnjem besedilu „Hrvaška“, k Evropski uniji 1. julija 2013,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: SPS) je bil podpisan v Luxembourgu 9. aprila 2001 in je začel veljati 1. aprila 2004.

(2)	Pogodba o pristopu Hrvaške k Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: Pogodba o pristopu) je bila podpisana v Bruslju 9. decembra 2011.

(3)	Hrvaška je pristopila k Evropski uniji 1. julija 2013.

(4)	V skladu s členom 6(2) Akta o pristopu Hrvaške se pristop Hrvaške k SPS dogovori s sklenitvijo protokola k SPS.

(5)	V skladu s členom 35(3) SPS so potekala posvetovanja, da bi bilo zagotovljeno upoštevanje skupnih interesov Evropske unije in Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, navedenih v navedenem sporazumu –

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

ODDELEK I

Pogodbenice

Člen 1

Hrvaška je pogodbenica Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo na drugi strani, podpisanega v Luxembourgu 9. aprila 2001, ter sprejme in upošteva na enak način kot druge države članice Evropske unije besedila SPS in skupnih izjav ter enostranskih izjav, priloženih k sklepni listini, ki je bila podpisana istega dne.

PRILAGODITVE BESEDILA SPS VKLJUČNO Z NJEGOVIMI PRILOGAMI IN PROTOKOLI

ODDELEK II

Kmetijski proizvodi

Člen 2

Kmetijski proizvodi sensu stricto

1. Priloga IV(a) k SPS se nadomesti z besedilom iz Priloge I k temu protokolu.

2. Priloga IV(b) k SPS se nadomesti z besedilom iz Priloge II k temu protokolu.

3. Priloga IV(c) k SPS se nadomesti z besedilom iz Priloge III k temu protokolu.

4. Člen 27 SPS se nadomesti z naslednjim:

„Člen 27

Kmetijski proizvodi

1. Evropska unija odpravi carine in dajatve z enakim učinkom pri uvozu kmetijskih proizvodov s poreklom iz Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, razen proizvodov pod tarifnimi številkami 0102 , 0201 , 0202 , 1701 , 1702 in 2204 kombinirane nomenklature.

V primeru proizvodov iz poglavij 7 in 8 kombinirane nomenklature, za katere je s skupno carinsko tarifo določena uporaba dajatev ad valorem in posebne uvozne dajatve, odprava velja samo za dajatve ad valorem.

2. Evropska unija od dneva začetka veljavnosti Protokola k temu sporazumu zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji določi carine, ki se uporabljajo za uvoz proizvodov iz mlade govedine, opredeljenih v Prilogi III in po poreklu iz Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije v Evropsko unijo, po 20 % dajatvi ad valorem in 20 % posebni uvozni dajatvi, kakor je določena v skupni carinski tarifi Evropskih skupnosti, do meje letne tarifne kvote 1 650 ton, izraženo v masi klavnih trupov.

Evropska unija uporablja dajatev prost dostop za uvoz v Evropsko unijo za proizvode s poreklom iz Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, ki spadajo pod tarifni številki 1701 in 1702 kombinirane nomenklature, do meje letne tarifne kvote 7 000 ton (neto teža).

4.3. Od dneva začetka veljavnosti Protokola k temu sporazumu zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija:

(a)	odpravi carine, ki se uporabljajo pri uvozu določenih kmetijskih proizvodov s poreklom iz Evropske unije, ki so našteti v Prilogi IV(a);

(b)	odpravi carine, ki se uporabljajo pri uvozu določenih kmetijskih proizvodov s poreklom iz Evropske unije, ki so našteti v prilogi IV(b) v okviru tarifnih kvot, ki so za vsak proizvod navedene v omenjeni prilogi;

(c)	uporabi carine, ki se uporabljajo pri uvozu določenih kmetijskih proizvodov s poreklom iz Evropske unije, ki so našteti v prilogi IV(c) v okviru tarifnih kvot;

4. Trgovinski režimi za vino in alkoholne pijače bodo določeni v ločenem sporazumu o vinu in alkoholnih pijačah.“

5. Priloga IV(d) k SPS se črta.

Člen 3

Ribiški proizvodi

1. Člen 28(2) SPS se nadomesti z naslednjim:

„2. Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija odpravi vse dajatve z enakim učinkom kot carine in odpravi carine, ki se uporabljajo pri uvozu rib in ribiških proizvodov s poreklom iz Evropske unije, razen za proizvode iz Priloge V(b) in Priloge V(c) k SPS, ki določata tarifna znižanja za proizvode iz navedenih prilog.“

2. Besedilo iz Priloge IV k temu protokolu se doda k SPS kot Priloga V(c).

Člen 4

Predelani kmetijski proizvodi

1. Priloga II k protokolu 3 k SPS se nadomesti z besedilom iz Priloge V k temu protokolu.

2. Priloga III k protokolu 3 k SPS se nadomesti z besedilom iz Priloge VI k temu protokolu.

Člen 5

Sporazum o vinu in žganih pijačah

Odstaveka 1 in 3 Priloge I (Sporazum med Evropsko skupnostjo in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo o vzajemnih preferencialnih koncesijah za določena vina iz člena 27(4) SPS) k Dodatnemu protokolu o prilagoditvah trgovinskih vidikov SPS, da bi se upoštevali rezultati pogajanj med pogodbenicami o vzajemnih preferencialnih koncesijah za določena vina, vzajemnem priznavanju, zaščiti in nadzoru nad imeni vin ter o vzajemnem priznavanju, zaščiti in nadzoru nad označbami žganih in aromatiziranih pijač, se nadomesti z besedilom iz Priloge VII k temu protokolu.

ODDELEK III

Pravila o poreklu

Člen 6

Priloga IV k Protokolu 4 k SPS se nadomesti z besedilom iz Priloge VIII k temu protokolu.

ODDELEK IV

Prehodne določbe

Člen 7

STO

Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija se zavezuje, da ne bo vlagala zahtevkov ali spreminjala ali umaknila katere koli koncesije iz členov XXIV.6 in XXVIII GATT 1994 v zvezi s to širitvijo Evropske unije.

Člen 8

Dokazila o poreklu in upravno sodelovanje

1. Dokazila o poreklu, ki jih ustrezno izdata Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija ali Hrvaška v okviru preferencialnih sporazumov ali avtonomnih ureditev, ki se uporabljajo za obe strani, se sprejmejo v posamezni državi, pod pogojem, da:

(a)	pridobitev takega porekla podeli preferencialno tarifno obravnavo na podlagi preferencialnih tarifnih ukrepov iz SPS;

(b)	so bili dokazilo o poreklu in prevozne listine izdani najpozneje na dan pred datumom pristopa;

(c)	se dokazilo o poreklu predloži carinskim organom v obdobju štirih mesecev od datuma pristopa.

Kadar je bilo blago deklarirano za uvoz v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji ali Hrvaški pred datumom pristopa in v okviru preferencialnih sporazumov ali avtonomnih ureditev, ki so se uporabljali za Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo in Hrvaško v navedenem času, se lahko sprejme tudi dokazilo o poreklu, izdano naknadno v okviru teh sporazumov ali ureditev, pod pogojem, da je bilo carinskim organom predloženo v obdobju štirih mesecev od datuma pristopa.

2. Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji in Hrvaški se dovoli ohraniti pooblastila, s katerimi je bil v okviru preferencialnih sporazumov in avtonomnih ureditev, ki se uporabljajo za obe strani, podeljen status „pooblaščenih izvoznikov“, pod pogojem, da:

(a)	je taka določba predvidena tudi v sporazumu med Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo in Evropsko unijo, ki je bil sklenjen pred datumom pristopa Hrvaške, ter

(b)	pooblaščeni izvozniki uporabljajo pravila o poreklu, ki veljajo na podlagi navedenega sporazuma.

Ta pooblastila se najpozneje eno leto po datumu pristopa Hrvaške nadomestijo z novimi pooblastili, izdanimi v skladu s pogoji iz SPS.

3. Zahtevke za naknadno preverjanje dokazila o poreklu, ki je bilo izdano v skladu s preferencialnimi sporazumi ali avtonomnimi ureditvami iz odstavka 1, sprejemajo pristojni carinski organi Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije ali Hrvaške v obdobju treh let po izdaji zadevnega dokazila o poreklu ter jih lahko vlagajo ti organi v obdobju treh let po sprejemu dokazila o poreklu, predloženega navedenim organom skupaj z uvozno deklaracijo.

Člen 9

Blago na poti

1. Določbe SPS se lahko uporabljajo za blago, izvoženo iz Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije v Hrvaško ali iz Hrvaške v Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, ki je v skladu z določbami Protokola 4 k SPS in je na datum pristopa Hrvaške na poti ali je začasno uskladiščeno v carinskem skladišču ali v prosti coni v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji ali v Hrvaški.

2. V takšnih primerih se lahko odobri prednostna obravnava, s pridržkom, da se carinskim organom države uvoznice v štirih mesecih od datuma pristopa Hrvaške predložijo dokazila o poreklu, ki so jih naknadno izdali carinski organi države izvoznice.

Člen 10

Kvote za leto 2013

Za leto 2013 se obseg novih tarifnih kvot in povečanje obsega obstoječih tarifnih kvot izračuna sorazmerno z osnovnimi količinami, ob upoštevanju dela obdobja, ki je poteklo pred 1. julijem 2013.

ODDELEK V

Splošne in končne določbe

Člen 11

Ta protokol in njegove priloge so sestavni del SPS.

Člen 12

1. Ta protokol odobrita Evropska unija in njene države članice ter Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija v skladu s svojimi postopki.

2. Pogodbenice se uradno obvestijo o dokončanju ustreznih postopkov iz odstavka 1. Listine o odobritvi se deponirajo pri generalnem sekretariatu Sveta Evropske unije.

Člen 13

1. Ta protokol začne veljati prvi dan prvega meseca po datumu deponiranja zadnje listine o odobritvi.

2. Če do 1. julija 2013 niso deponirane vse listine o odobritvi tega protokola, se ta uporablja začasno z učinkom od 1. julija 2013.

Člen 14

Ta protokol je sestavljen v dveh izvodih v vsakem od uradnjih jezikov pogodbenic, pri čemer so besedila v vseh teh jezikih enako verodostojna.

Člen 15

Besedilo SPS, vključno s prilogami in protokoli, ki so njegov sestavni del, ter Sklepna listina s priloženimi izjavami se sestavijo v hrvaškem jeziku, ta besedila pa so prav tako verodostojna kot izvirna besedila. Stabilizacijsko-pridružitveni svet odobri ta besedila.

PRILOGA I

„PRILOGA IV(a)

UVOZ KMETIJSKIH PROIZVODOV S POREKLOM IZ EVROPSKE UNIJE V NEKDANJO JUGOSLOVANSKO REPUBLIKO MAKEDONIJO

(stopnja dajatve nič)

(iz člena 27(3)(a))

Oznaka KN

Poimenovanje

0101

Živi konji, osli, mezge in mule:

–

konji:

0101 21 00

– –	Čistopasemske plemenske živali

0101 29

– –

Drugi:

0101 29 90

– – –

drugi

0101 30 00

–

osli

0101 90 00

–

drugi

0102

Živo govedo:

–

govedo:

0102 29

– –

Drugo:

0102 29 05

– – –

iz podrodu Bibos ali Poephagus

– – –

drugo:

– – – –

mase nad 80 kg, do vključno 160 kg:

0102 29 21

– – – – –

za zakol

0102 29 29

– – – – –

drugo

– – – –

mase nad 160 kg, do vključno 300 kg:

0102 29 41

– – – – –

za zakol

0102 29 49

– – – – –

drugo

– – – –

mase nad 300 kg:

– – – – –

telice (samice goveda, ki še niso telile):

0102 29 51

– – – – – –

za zakol

0102 29 59

– – – – – –

druge:

– – – – –

krave:

0102 29 61

– – – – – –

za zakol

0102 29 69

– – – – – –

druge

– – – – –

druge:

0102 29 91

– – – – – –

za zakol

0102 29 99

– – – – – –

druge

–

bivoli:

0102 39

– –

drugi:

0102 39 10

– – –

domačih pasem

0102 39 90

– – –

drugi

0102 90

–

drugi:

– –

drugi:

0102 90 91

– – –

domačih pasem

0102 90 99

– – –

drugi

0103

Živi prašiči:

0103 10 00

–	Čistopasemske plemenske živali

–

Drugi:

0103 91

– –	mase pod 50 kg

0104

Žive ovce in koze:

0104 10

–

Ovce:

0104 10 10

– –	čistopasemske plemenske živali

0104 20

–

Koze:

0104 20 10

– –	čistopasemske plemenske živali

0105

Živa perutnina, kokoši in petelini vrste Gallus domesticus, race, gosi, purani in pegatke:

–	Mase do vključno 185 g:

0105 11

– –	kokoši in petelini vrste Gallus domesticus:

– – –

kokoši iz matične jate (plemenske):

0105 11 11

– – – –

nesnice

0105 11 19

– – – –

druge

– – –

drugo:

0105 11 99

– – – –

druge

0105 12 00

– –

purani

0105 13 00

– –

race

0105 14 00

– –

gosi

0105 15 00

– –

pegatke

–

Druga:

0105 94 00

– –	kokoši in petelini vrste Gallus domesticus

0105 99

– –

druga:

0105 99 10

– – –

race

0105 99 20

– – –

gosi

0105 99 30

– – –

purani

0105 99 50

– – –

pegatke

0106

Druge žive živali

0201

Meso, goveje, sveže ali ohlajeno

0202

Meso, goveje, zamrznjeno

0205 00

Meso konj, oslov, mul ali mezgov, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno

0206

Užitni klavnični proizvodi goved, prašičev, ovc, koz, konj, oslov, mul ali mezgov, sveži, ohlajeni ali zamrznjeni

0207

Meso in užitni klavnični proizvodi perutnine iz tarifne številke 0105 , sveže, ohlajeno ali zamrznjeno

0208

Drugo meso in užitni klavnični proizvodi, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno

0209

Svinjska maščoba brez pustega mesa in perutninska maščoba, netopljena ali kako drugače ekstrahirana, sveža, ohlajena, zamrznjena, nasoljena, v slanici, sušena ali dimljena:

0209 10

–

prašičev:

0209 10 90

– –	Svinjska maščoba, razen tiste iz tarifne podštevilke 0209 10 11 ali 0209 10 19

0209 90 00

–

drugo

0210

Meso in užitni klavnični proizvodi, nasoljeni, v slanici, sušeni ali dimljeni; užitna moka in zdrob iz mesa ali iz klavničnih proizvodov:

0402

Mleko in smetana, koncentrirana, ali ki vsebujeta dodan sladkor ali druga sladila:

0402 10

–	V prahu, granulah ali drugih trdnih oblikah, z vsebnostjo maščobe do vključno 1,5 mas. %:

– –	ki ne vsebuje dodanega sladkorja ali drugih sladil:

0402 10 19

– – –

drugo

– –

drugo:

0402 10 91

– – –

v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 2,5 kg

0402 10 99

– – –

drugo

–	V prahu, granulah ali drugih trdnih oblikah, z vsebnostjo maščobe več kot 1,5 mas. %:

0402 21

– –	ki ne vsebuje dodanega sladkorja ali drugih sladil

0402 29

– –

drugo

–

drugo:

0402 91

– –	ki ne vsebuje dodanega sladkorja ali drugih sladil

0402 99

– –

drugo

0404

Sirotka, koncentrirana ali ne, ali ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila ali ne; proizvodi, sestavljeni iz naravnih mlečnih sestavin, ki imajo dodan sladkor ali druga sladila ali ne, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu

0405

Maslo ter druge maščobe in olja, dobljeni iz mleka; mlečni namazi

0405 10

–

Maslo:

0405 20

–	Mlečni namazi:

0405 20 90

– –	z vsebnostjo maščob več kot 75 mas. %, vendar z manj kot 80 mas. % maščobe

0405 90

–

Drugo

0408

Ptičja jajca brez lupine in jajčni rumenjaki, sveža, sušena, kuhana v sopari ali v vreli vodi, oblikovana, zamrznjena ali kako drugače konzervirana, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali brez njih:

0410 00 00

Užitni izdelki živalskega izvora, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu

0601

Čebulice, gomolji, koreninski gomolji, stebelni gomolji, živice in korenike, v mirujočem stanju, rastoče ali cvetoče; rastlina in korenine cikorije, razen korenin iz tarifne št. 1212

0602

Druge žive rastline (vključno njihove korenine), potaknjenci in cepiči; gobji miceliji:

0602 10

–	Neukoreninjeni potaknjenci in cepiči

0602 20

–	Drevje, grmičevje in grmovje, cepljeno ali necepljeno, ki rodi užitno sadje ali oreške

0602 30 00

–	Rododendroni in azaleje, cepljeni ali necepljeni

0602 40 00

–	Vrtnice, cepljene ali necepljene

0602 90

–

Drugo:

0602 90 10

– –	gobji micelij

0602 90 30

– –	sadike zelenjave in jagod

– –

drugo:

– – –

na prostem rastoče rastline:

– – – –

drevje in grmičevje:

0602 90 41

– – – – –

gozdno drevje

– – – – –

drugo:

0602 90 45

– – – – – –

ukoreninjeni potaknjenci in mlade rastline

0602 90 49

– – – – – –

drugo

0602 90 50

– – – –

druge na prostem rastoče rastline

– – –

sobne rastline:

0602 90 70

– – – –

ukoreninjeni potaknjenci in mlade rastline, razen kaktej

– – – –

drugo:

0602 90 91

– – – – –

cvetoče rastline, z brsti ali cvetovi, razen kaktej

0602 90 99

– – – – –

drugo

0603

Rezano cvetje in cvetni brsti, primerni za šopke ali za okras, sveže, posušeno, pobarvano, beljeno, impregnirano ali drugače pripravljeno

0604

Listje, veje in drugi deli rastlin, brez cvetov ali cvetnih brstov, in trave, mahovi in lišaji, primerni za šopke ali za okras, sveži, posušeni, pobarvani, beljeni, impregnirani ali drugače pripravljeni

0701

Krompir, svež ali ohlajen:

0701 10 00

–

Semenski

0703

Čebula, šalotka, česen, por in druge čebulnice, sveže ali ohlajene:

0703 10 00

–	Čebula in šalotka

– –

čebula:

0703 10 19

– – –

drugo:

0703 10 19 10

– – – –

za setev

0703 10 19 30

– – – –

Arpadzik

0703 90 00

–	Por in druge čebulnice:

0703 90 00 10

– –

za setev

0709

Druge vrtnine, sveže ali ohlajene:

–

druge:

0709 99

– –

druge:

0709 99 60

– – –

sladka koruza

0710

Vrtnine (termično neobdelane ali termično obdelane s paro ali kuhanjem v vodi), zamrznjene:

0710 80

–	druge vrtnine:

0710 80 10

– –

oljke

0710 80 80

– –	okrogle artičoke

0710 80 85

– –

beluši

0711

Vrtnine, začasno konzervirane (npr.: z žveplovim dioksidom, v slanici, žveplani vodi ali drugih raztopinah za konzerviranje), vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo prehrano:

0711 20

–

Oljke:

0712

Sušene vrtnine, cele, narezane na koščke ali rezine, zdrobljene ali mlete, vendar ne nadalje pripravljene:

0712 20 00

–

Čebula

–	Gobe, bezgove uhljevke (Auricularia spp.), drhtavke (Tremella spp.) in gomoljike:

0712 31 00

– –	gobe iz rodu Agaricus

0712 32 00

– –	bezgova uhljevka (Auricularia spp.)

0712 33 00

– –	drhtavka (Tremella spp.)

0712 39 00

– –

druge

0712 90

–	Druge vrtnine; mešanice vrtnin:

0712 90 05

– –	krompir, cel ali narezan na koščke ali rezine, vendar ne nadalje obdelan

– –	sladka koruza (Zea mays var. saccharata)

0712 90 19

– – –

drugo

0712 90 30

– –	paradižnik

0712 90 50

– –

korenje

0712 90 90

– –

druge

0713

Sušene stročnice, oluščene ali ne ali zdrobljene:

0713 10

–	Grah (Pisum sativum):

0713 10 10

– –

za setev

0713 20 00

–

Čičerka

0713 20 00 10

– –

semenska

–	Fižol (Vigna spp., Phaseolus spp.):

0713 31 00

– –	fižol vrste Vigna mungo (L.) Hepper ali Vigna radiata (L.) Wilczek:

0713 31 00 10

– – –

semenski

0713 32 00

– –	drobni rdeči (Adzuki) fižol, (Phaseolus ali Vigna angularis):

0713 32 00 10

– – –

semenski

0713 33

– –	navadni fižol, vključno beli (Phaseolus vulgaris):

0713 33 10

– – –

za setev

0713 34 00

– –	vigna vrste (Vigna subterranea ali Voandzeia subterranea):

0713 34 00 10

– – –

za setev

0713 35 00

– –	kitajski fižol (Vigna unguiculata)

0713 35 00 10

– – –

za setev

0713 39 00

– –

drug:

0713 39 00 10

– – –

za setev

0713 40 00

–

Leča:

0713 40 00 10

– –

za setev

0713 50 00

–	Bob (Vicia faba var. major) in konjski bob (Vicia faba var. equina, Vicia faba var. minor):

0713 50 00 10

– –

za setev

0713 60 00

–	Golobji grah (Cajanus cajan):

0713 60 00 10

– –

za setev

0713 90 00

–

Druge:

0713 90 00 10

– –

za setev

0714

Manioka, maranta, salep, topinambur, sladki krompir ter podobne korenovke in gomolji z visokim deležem škroba ali inulina, sveži, ohlajeni, zamrznjeni ali posušeni, celi ali razrezani ali v peletih; sredica sagovega drevesa

0801

Kokosovi orehi, brazilski orehi in indijski orehi, sveži ali suhi, oluščeni ali neoluščeni

0802

Drugi oreški, sveži ali suhi, neoluščeni ali oluščeni

0803

Banane, vključno pisang, sveže ali suhe

0804

Dateljni, fige, ananas, avokado, guava, mango in mangostin, sveži ali suhi

0805

Agrumi, sveži ali suhi

0810

Drugo sadje, sveže:

0810 20

–	Maline, robide, murve in Loganove robide

0810 30

–	črni, beli in rdeči ribez in kosmulje

0810 40

–	Brusnice, borovnice in drugo sadje rodu Vaccinium

0810 50 00

–

Kivi

0810 60 00

–

Durian

0810 70 00

–

Kakiji

0810 90

–

Drugo

0811

Sadje in oreški, nekuhani ali kuhani v vreli vodi ali sopari, zamrznjeni, ki vsebujejo dodani sladkor ali druga sladila ali ne

0812

Sadje in oreški, začasno konzervirani (npr.: z žveplovim dioksidom, v slanici, v žveplovi vodi ali v drugih raztopinah za konzerviranje), vendar v takšnem stanju neprimerni za takojšnjo prehrano

0813

Sadje, suho, razen tistega, ki se uvršča pod tarifne številke od 0801 do 0806 ; mešanice oreškov ali suhega sadja iz tega poglavja

0814 00 00

Lupine agrumov ali melon (vključno lubenic), sveže, zamrznjene, suhe ali začasno konzervirane v slanici, žveplani vodi ali v drugih raztopinah za konzerviranje

0901

Kava, pražena ali nepražena, z ali brez kofeina; lupine in kožice kave; kavni nadomestki, ki vsebujejo kakršen koli delež kave

0902

Pravi čaj, aromatiziran ali ne

0904

Poper iz rodu Piper; suhi ali zdrobljeni ali zmleti plodovi iz rodu Capsicum ali Pimenta:

–

Poper:

0904 11 00

– –	nezdrobljen in nezmlet

0904 12 00

– –	zdrobljen ali zmlet

0905

Vanilija

0906

Cimet in cvetovi cimetovega drevesa

0907

Klinčki (celi plodovi, popki in peclji)

0908

Muškatni orešček, macis in kardamom

0909

Seme janeža, zvezdastega janeža, komarčka, koriandra, orientalske ali navadne kumine; brinove jagode

0910

Ingver, žafran, kurkuma, timijan, lovorjev list, curry in druge začimbe

1001

Pšenica in soržica:

–	trda pšenica

1001 11 00

– –

Semenska

1002

Rž

1003

Ječmen:

1003 10 00

–

Semenski

1003 90 00

–

Drug

1003 90 00 10

– –

za pivo

1003 90 00 20

– –	za rejne živali

1003 90 00 90

– –

drug

1004

Oves

1005

Koruza:

1005 10

–

Semenska

1006

Riž:

1006 10

–	Riž v luski (neoluščen ali surov):

1006 10 10

– –

za setev

1007

Sirek v zrnu

1008

Ajda, proso, kanarska čužka; druga žita

1102

Žitna moka, razen pšenične ali soržične moke

1103

Žitni drobljenci, zdrob in peleti

1104

Žitna zrna, drugače obdelana (npr.: oluščena, valjana, v kosmičih, perlirana, rezana ali drobljena), razen riža iz tarifne številke 1006 ; žitni kalčki, celi, valjani, v kosmičih ali zmleti

1105

Moka, zdrob, prah, kosmiči, granule in peleti iz krompirja

1106

Moka, zdrob in prah iz sušenih stročnic iz tarifne številke 0713 , iz saga ali korenovk ali gomoljev iz tarifne številke 0714 , ali iz proizvodov iz poglavja 8

1107

Slad, pražen ali nepražen

1108

Škrob; inulin

1201

Soja, cela ali lomljena

1202

Arašidi, nepraženi ali drugače termično obdelani, vključno oluščeni ali lomljeni

1203 00 00

Kopra

1204

Laneno seme, celo ali lomljeno

1207

Drugo oljno seme in plodovi, celo ali lomljeno

1208

Moka in zdrob iz oljnih semen ali plodov, razen iz gorčice

1209

Semena in trosi, namenjeni za setev

1211

Rastline in deli rastlin (vključno semena in plodovi), vrst, ki se uporabljajo predvsem v parfumeriji, farmaciji ali za insekticidne, fungicidne ali podobne namene, sveži ali sušeni, rezani ali celi, zdrobljeni ali v prahu

1212

Rožiči, morske in druge alge, sladkorna pesa, sladkorni trs, sveži, ohlajeni, zamrznjeni ali sušeni, zmleti ali ne; sadne koščice in jedrca iz sadnih koščic in drugi rastlinski proizvodi (vključno nepražene korenine cikorije, vrste Cichorium intybus sativum), ki se uporabljajo predvsem za človeško prehrano in niso navedeni ali zajeti na drugem mestu

1213 00 00

Žitna slama in žitne pleve, surove, nepripravljene, vključno zrezane, mlete ali ne ali v obliki peletov

1214

Rumena (podzemna) koleraba, krmna pesa, krmne korenovke; seno, lucerna, detelja, turška detelja, krmni ohrovt, volčji bob, grašice in podobni proizvodi za krmo, tudi v peletih

1301

Šelak; naravne gume, smole, gumijeve smole in oljne smole (na primer: balzami)

1302

Rastlinski sokovi in ekstrakti; pektinske snovi, pektinati in pektati; agar-agar in druge sluzi ter zgoščevalci, dobljeni iz rastlinskih proizvodov, modificirani ali nemodificirani:

–	Rastlinski sokovi in ekstrakti:

1302 11 00

– –

opija

1501

Svinjska maščoba (vključno z mastjo) in perutninska maščoba, razen tistih iz tarifne številke 0209 ali 1503

1502

Maščobe goved, ovac ali koz, razen tistih iz tarifne številke 1503

1503

Stearin iz svinjske masti, olje iz svinjske masti, oleostearin, oleo olje in olje iz loja, neemulgirani ali nemešani ali kako drugače obdelani:

1504

Masti in olja rib ali morskih sesalcev ter njihove frakcije, rafinirani ali ne, toda kemično nemodificirani

1508

Olje iz arašidov in njegove frakcije, rafinirano ali ne, toda kemično nemodificirano

1509

Oljčno olje in njegove frakcije, rafinirano ali ne, toda kemično nemodificirano

1510

Druga olja, dobljena izključno iz oljk, in njihove frakcije, rafinirana ali ne, toda kemično nemodificirana, vključno mešanice teh olj ali frakcij z olji ali frakcijami iz tarifne številke 1509

1511

Palmovo olje in njegove frakcije, rafinirano ali ne, toda kemično nemodificirano

1512

Olje iz sončničnih semen, semen žafranike in bombaževega semena in njihove frakcije, rafinirano ali ne, toda kemično nemodificirano:

–	Olje iz bombaževega semena in njegove frakcije:

1512 21

– –	surovo olje, z izločenim gosipolom ali ne:

1512 29

– –

drugo

1513

Olje iz kokosovega oreha (kopra), palmovih jedrc (koščic) ali orehov palme babassu in njegove frakcije, rafinirano ali ne, toda kemično nemodificirano

1514

Olje iz oljne repice, ogrščice ali gorčice in njihove frakcije, rafinirano ali ne, toda kemično nemodificirano:

–

drugo:

1514 99

– –

drugo:

1515

Druge rastlinske masti in olja, nehlapna (vključno z jojoba oljem) in njihove frakcije, rafinirani ali ne, toda kemično nemodificirani:

–	Laneno olje in njegove frakcije:

1515 11 00

– –	surovo olje

1515 19

– –

drugo

1515 30

–	Ricinusovo olje in njegove frakcije:

1515 50

–	Sezamovo olje in njegove frakcije

1515 90

–

Drugo:

– –	olje iz tobakovega semena in njegove frakcije:

– – –

surovo olje:

1515 90 21

– – – –

za tehnične ali industrijske namene, razen za proizvodnjo hrane za človeško prehrano

1515 90 29

– – – –

drugo

– – –

drugo:

1515 90 31

– – – –

za tehnične ali industrijske namene, razen za proizvodnjo hrane za človeško prehrano

1515 90 39

– – – –

drugo

– –	druga olja in njihove frakcije:

– – –

surova olje:

1515 90 40

– – – –

za tehnične ali industrijske namene, razen za proizvodnjo hrane za človeško prehrano

– – – –

drugo:

1515 90 51

– – – – –

trdna, v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 1 kg

1515 90 59

– – – – –

trdna, druga; tekoča

– – –

drugo:

1515 90 60

– – – –

za tehnične ali industrijske namene, razen za proizvodnjo hrane za človeško prehrano

– – – –

drugo:

1515 90 91

– – – – –

trdna, v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 1 kg

1515 90 99

– – – – –

trdna, druga; tekoča

1516

Masti in olja živalskega ali rastlinskega izvora in njihove frakcije, deloma ali v celoti hidrogenirani, interesterificirani, reesterificirani ali elaidinizirani, rafinirani ali ne, toda nadalje nepredelani:

1516 10

–	Živalske masti in olja in njihove frakcije

1517

Margarina; užitne mešanice ali preparati iz masti ali olj živalskega ali rastlinskega izvora ali frakcij različnih masti ali olj iz tega poglavja, razen užitnih masti ali olj in njihovih frakcij iz tarifne številke 1516 :

1517 90

–

Drugo:

– –

drugo:

1517 90 99

– – –

drugo

1603

Ekstrakti in sokovi iz mesa, rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev

1701

Sladkor iz sladkornega trsa ali sladkorne pese ter kemično čista saharoza, v trdnem stanju:

–	Surovi sladkor, ki ne vsebuje dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil:

1701 12

– –	sladkor iz sladkorne pese

–

Drugo:

1701 91 00

– –	ki vsebuje dodane snovi za aromatiziranje ali barvila

1701 99

– –

drugo:

1701 99 90

– – –

drugo

1702

Drugi sladkorji, vključno s kemično čisto laktozo, maltozo, glukozo in fruktozo, v trdnem stanju; sladkorni sirupi, ki ne vsebujejo dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil; umetni med, mešan ali ne z naravnim medom; karamel:

–	Laktoza in laktozni sirup:

1702 11 00

– –	ki vsebuje 99 mas. % ali več laktoze, izraženo kot brezvodna laktoza, računano na suho snov

1702 19 00

– –

drugo

1702 20

–	Javorjev sladkor in javorjev sirup

1702 30

–	Glukoza in glukozni sirup, ki ne vsebuje fruktoze, ali ki v suhem stanju vsebuje manj kot 20 mas. % fruktoze

1702 40

–	Glukoza in glukozni sirup, ki v suhem stanju vsebuje vsaj 20 mas. %, vendar manj kot 50 mas. % fruktoze, razen invertnega sladkorja:

1702 60

–	Druga fruktoza in fruktozni sirup, ki v suhem stanju vsebuje več kot 50 mas. % fruktoze, razen invertnega sladkorja

1703

Melase, dobljene pri ekstrakciji ali rafinaciji sladkorja

2005

Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006 :

2005 10 00

–	Homogenizirane vrtnine

2005 70 00

–

Oljke

2007

Džemi, sadni želeji, marmelade, sadni pireji ali pireji iz oreškov in sadne paste ali paste iz oreškov, dobljeni s toplotno obdelavo, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali ne

2301

Moka, zdrob in peleti iz mesa ali klavničnih proizvodov, rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev, neprimerni za prehrano ljudi; ocvirki:

2301 10 00

–	Moka, zdrob in peleti iz mesa ali klavničnih proizvodov; ocvirki

2302

Otrobi in drugi ostanki pri presejevanju, mletju ali drugi obdelavi žit ali stročnic, v obliki peletov ali ne

2303

Ostanki pri proizvodnji škroba in podobni ostanki, rezanci sladkorne pese, odpadki sladkornega trsa in drugi odpadki pri proizvodnji sladkorja, ostanki in odpadki iz pivovarn ali destilarn, v obliki peletov ali ne

2304 00 00

Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji olja iz soje, nezmleti ali zmleti ali v obliki peletov

2305 00 00

Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji olja iz arašidov, nezmleti ali zmleti ali v obliki peletov

2306

Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji rastlinskih maščob ali olj, razen tistih iz tarifne številke 2304 ali 2305 , nezmleti ali zmleti ali v obliki peletov

2307

Vinska usedlina; vinski kamen

2308

Rastlinski materiali in rastlinski odpadki, rastlinski ostanki in stranski proizvodi, v obliki peletov ali ne, ki se uporabljajo kot krma za živali, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu

2309

Pripravki, ki se uporabljajo kot krma za živali

2401

Nepredelan tobak; tobačni odpadki

4301

Surovo nestrojeno krzno (vključno z glavami, repi, tacami ali drugimi kosi ali odrezki, primernimi za krznarsko rabo), razen surovih kož, ki se uvrščajo v tarifno številko 4101 , 4102 ali 4103 “

PRILOGA II

„PRILOGA IV(b)

UVOZ KMETIJSKIH PROIZVODOV S POREKLOM IZ EVROPSKE UNIJE V NEKDANJO JUGOSLOVANSKO REPUBLIKO MAKEDONIJO

(stopnja dajatve nič v okviru tarifnih kvot)

(iz člena 27(3)(b))

Oznaka KN

Poimenovanje

Letna tarifna kvota

(tone)

Dajatev, ki se uporablja za presežne količine

(% MFN)

0401

Mleko in smetana, nekoncentrirana, ki ne vsebujeta dodanega sladkorja ali drugih sladil:

800

100

0401 10

–	Z vsebnostjo maščobe do vključno 1 mas. %:

0401 10 10

– –	v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno dveh litrov

0401

Mleko in smetana, nekoncentrirana, ki ne vsebujeta dodanega sladkorja ali drugih sladil:

2 400

100

0401 20

–	Z vsebnostjo maščob več kot 1 mas. % do vključno 6 mas. %

0403

Pinjenec, kislo mleko in kisla smetana, jogurt, kefir in drugo fermentirano ali kislo mleko in smetana, koncentrirani ali ne ali, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila, ali aromatizirani ali, ki vsebujejo dodano sadje, oreške ali kakav ali ne:

1 300

100

0403 10

–

Jogurt:

– –	nearomatiziran, niti ne vsebuje dodanega sadja, oreškov ali kakava:

– – –

ki ne vsebuje dodanega sladkorja ali drugih sladil, z vsebnostjo maščob:

0403 10 11

– – – –

do vključno 3 mas. %

0403 10 13

– – – –

več kot 3 mas. % do vključno 6 mas. %

0403 90

–

Drugo:

– –	nearomatizirano, niti ne vsebuje dodanega sadja, oreškov ali kakava:

– – –

drugo:

– – – –

ki ne vsebuje dodanega sladkorja ali drugih sladil, z vsebnostjo maščob:

0403 90 51

– – – – –

do vključno 3 mas. %

0403 90 53

– – – – –

več kot 3 mas. % do vključno 6 mas. %

0403 90 59

– – – – –

več kot 6 mas. %

0406

Sir in skuta:

100

0406 10

–	Sveži (nezorjen) sir, vključno sir iz sirotke, in skuta

0406

Sir in skuta:

310

0406 20

–	Sir, nariban ali v prahu, vseh vrst

0406 30

–	Sir, topljen, razen naribanega ali v prahu:

0406

Sir in skuta:

650

100

0406 90

–	Sir, drug:

0701

Krompir, svež ali ohlajen:

450

100

0701 90

–

Drug:

– –

drug:

0701 90 90

– – –

drug

0703

Čebula, šalotka, česen, por in druge čebulnice, sveže ali ohlajene:

300

100

0703 10

–	Čebula in šalotka:

– –

čebula:

0703 10 19

– – –

drugo

1512

Olje iz sončničnih semen, semen žafranike in bombaževega semena in njegove frakcije, rafinirano ali ne, toda kemično nemodificirano:

100

–	Olje iz sončnic in žafranike in njegove frakcije

1512 19

– –

drugo:

1512 19 90

– – –

drugo

1601 00

Klobase in podobni proizvodi iz mesa, klavničnih proizvodov ali krvi; prehrambeni proizvodi na osnovi teh proizvodov

3 400

1602

Drugi pripravljeni ali konzervirani proizvodi iz mesa, klavničnih proizvodov ali krvi

2 050

2001

Vrtnine, sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, pripravljeni ali konzervirani v kisu ali ocetni kislini:

100

2001 10 00

–	Kumare in kumarice

2003

Gobe in gomoljike, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali v ocetni kislini:

100

2003 10

–	Gobe iz rodu Agaricus:

2003 10 20

– –	začasno konzervirane, popolnoma termično obdelane

2003 10 30

– –

drugo

2003 90

–

Druge:

2003 90 10

– –

Gomoljike

2005

Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006 :

150

100

2005 20

–

Krompir:

– –

drugo:

2005 20 20

– – –

tanke rezine, ocvrte ali pečene, osoljene ali ne ali začinjene ali ne, v neprodušni embalaži, primerne za takojšnjo uporabo

2005 20 80

– – –

drugo

2005

Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006 :

100

2005 40 00

–	Grah (Pisum sativum)

2009

Sadni sokovi (vključno grozdni mošt) in zelenjavni sokovi, nefermentirani in, ki ne vsebujejo dodanega alkohola, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali ne

300

100“

PRILOGA III

„PRILOGA IV(c)

UVOZ KMETIJSKIH PROIZVODOV S POREKLOM IZ EVROPSKE UNIJE V NEKDANJO JUGOSLOVANSKO REPUBLIKO MAKEDONIJO (KONCESIJE V OKVIRU TARIFNIH KVOT)

(iz člena 27(3)(c))

Oznaka KN

Poimenovanje

Letna tarifna kvota

(tone)

Dajatev, ki se uporablja

(% MFN)

0203

Meso, prašičje, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno

2 000

0203

Meso, prašičje, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno

200

0406

Sir in skuta

600

0701

Krompir, svež ali ohlajen:

100

0701 90

–

Drug“

PRILOGA IV

„PRILOGA V(c)

UVOZ RIB IN RIBIŠKIH PROIZVODOV S POREKLOM IZ EVROPSKE UNIJE V NEKDANJO JUGOSLOVANSKO REPUBLIKO MAKEDONIJO

(Stopnja dajatve nič v okviru tarifnih kvot)

(iz člena 28(2))

Oznaka KN (1)	Poimenovanje	Letna dajatev prosta kvota
0301 93 00	Krap, živ	75 ton

(1) Kakor je opredeljena v zakonu o carinski tarifi – Uradni list Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije št. 23/03, št. 69/04, št. 10/08, št. 35/10 in 11/12; Sklep o uskladitvi in spremembi carinske tarife – Uradni list Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije št. 169/12.“

PRILOGA V

„PRILOGA II

DAJATVE, KI SE UPORABLJAJO PRI UVOZU BLAGA S POREKLOM IZ EVROPSKE UNIJE V NEKDANJO JUGOSLOVANSKO REPUBLIKO MAKEDONIJO

Oznaka KN

Poimenovanje

Dajatev, ki se uporablja

(% MFN)

0403

0403 10

–

Jogurt:

– –	aromatiziran, ali ki vsebuje dodano sadje, oreške ali kakav:

– – –

v prahu, granulah ali drugih trdnih oblikah, z vsebnostjo mlečnih maščob:

0403 10 51

– – – –

do vključno 1,5 mas. %

0403 10 53

– – – –

več kot 1,5 mas. % do vključno 27 mas. %

0403 10 59

– – – –

več kot 27 mas. %

– – –

drugo, z vsebnostjo mlečnih maščob:

0403 10 91

– – – –

do vključno 3 mas. %

0403 10 93

– – – –

več kot 3 mas. % do vključno 6 mas. %

0403 10 99

– – – –

več kot 6 mas. %

0403 90

–

Drugo:

– –	aromatizirano, ali ki vsebuje dodano sadje, oreške ali kakav:

– – –

v prahu, granulah ali drugih trdnih oblikah, z vsebnostjo mlečnih maščob:

0403 90 71

– – – –

do vključno 1,5 mas. %

0403 90 73

– – – –

več kot 1,5 mas. % do vključno 27 mas. %

0403 90 79

– – – –

več kot 27 mas. %

– – –

drugo, z vsebnostjo mlečnih maščob:

0403 90 91

– – – –

do vključno 3 mas. %

0403 90 93

– – – –

več kot 3 mas. % do vključno 6 mas. %

0403 90 99

– – – –

več kot 6 mas. %

0405

Maslo ter druge maščobe in olja, dobljeni iz mleka; mlečni namazi:

0405 20

–	Mlečni namazi:

0405 20 10

– –	z vsebnostjo maščob 39 mas. % ali več, vendar z manj kot 60 mas. % maščobe

0405 20 30

– –	z vsebnostjo maščob 60 mas. % ali več, do vključno 75 mas. % maščobe

0501 00 00

Človeški lasje, surovi, umiti ali neumiti, razmaščeni ali nerazmaščeni; odpadki človeških las

0502

Ščetine in dlake domačih in divjih prašičev, jazbečeva dlaka in druge živalske dlake za izdelovanje ščetk; odpadki teh ščetin ali dlak

0505

Kože in drugi deli ptic, s perjem ali puhom, perje in deli perja (z odrezanimi ali neodrezanimi robovi) ter puh, ki niso naprej obdelani, razen s čiščenjem, dezinficiranjem ali pripravljanjem za konzerviranje; prah in odpadki perja ali delov perja

0506

Kosti in strženi rogov, neobdelani, razmaščeni, enostavno preparirani (toda nerazrezani v oblike), obdelani s kislino ali deželatinizirani; prah in odpadki teh izdelkov

0507

Slonova kost, želvovina, kitova kost, dlake kitove kosti, rogovi, parožki, kopita, nohti, kremplji in kljuni, neobdelano ali enostavno pripravljeno, toda nerazrezano v oblike; prah in odpadki teh izdelkov

0508 00 00

Korale in podobni materiali, neobdelani ali enostavno pripravljeni, vendar drugače neobdelani; oklepi mehkužcev, rakov ali iglokožcev in sipine kosti, neobdelani ali enostavno pripravljeni, toda nerazrezani v oblike; prah in odpadki teh izdelkov

0510 00 00

Ambra, bobrovina, cibet in mošus; kantaride; žolči, posušeni ali neposušeni; žleze in druge živalske snovi, ki se uporabljajo za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov, sveži, ohlajeni, zamrznjeni ali kako drugače začasno konzervirani

0511

Proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu; mrtve živali iz poglavja 1 ali 3, neuporabne za človeško prehrano:

–

Drugo:

0511 99

– –

drugo:

– – –

spužve, naravne, živalskega izvora:

0511 99 31

– – – –

surove

0511 99 39

– – – –

druge

0710

Vrtnine (termično neobdelane ali termično obdelane s paro ali kuhanjem v vodi), zamrznjene:

0710 40 00

–	Sladka koruza

0711

Vrtnine, začasno konzervirane (npr.: z žveplovim dioksidom, v slanici, žveplani vodi ali drugih raztopinah za konzerviranje), vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo prehrano:

0711 90

–	Druge vrtnine; mešanice vrtnin:

– –

vrtnine:

0711 90 30

– – –

sladka koruza

0903 00 00

Maté čaj

1212

–	Morske alge in druge alge:

1212 29 00

– –

drugo

1302

Rastlinski sokovi in ekstrakti; pektinske snovi, pektinati in pektati; agar-agar in druge sluzi ter zgoščevalci, dobljeni iz rastlinskih proizvodov, modificirani ali nemodificirani:

–	Rastlinski sokovi in ekstrakti:

1302 12 00

– –	iz sladkega korena

1302 13 00

– –

iz hmelja

1302 19

– –

drugi:

1302 19 20

– – –

rastlin rodu Ephedra

1302 19 70

– – –

drugi

1302 20

–	Pektinske snovi, pektinati in pektati:

100

–	Sluzi in zgoščevalci, dobljeni iz rastlinskih proizvodov, modificirani ali nemodificirani:

1302 31 00

– –

agar-agar

1302 32

– –	Sluzi in zgoščevalci, ekstrahirani iz rožičev, rožičevih semen ali semena guara, modificirani ali nemodificirani:

1302 32 10

– – –

iz rožiča ali rožičevih semen

1401

Rastlinski materiali, ki se uporabljajo predvsem za pletarstvo (npr.: bambus, španski trs, trs, rogoz, vrbovo protje, rafija, očiščena žitna slama, beljena ali barvana, in lipovo lubje)

1404

Rastlinski proizvodi, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu

1505 00

Maščobe iz volne in maščobne snovi, dobljene iz teh maščob, vključno z lanolinom

1506 00 00

Druge masti in olja živalskega izvora in njihove frakcije, rafinirani ali ne, toda kemično nemodificirani

1515

Druge rastlinske masti in olja, nehlapna (vključno z jojoba oljem) in njihove frakcije, rafinirani ali ne, toda kemično nemodificirani:

1515 90

–

Drugo:

1515 90 11

– –	tungovo olje; jojoba in oiticica olje; mirtin vosek in japonski vosek; njihove frakcije

1516

1516 20

–	Rastlinske masti in olja in njihove frakcije

1516 20 10

– –	hidrogenirano ricinusovo olje, tako imenovani ‚opalni vosek‘

1517

1517 10

–	Margarina, razen tekoče margarine

100

1517 90

–

Drugo:

1517 90 10

– –	ki vsebuje več kot 10 mas. % do vključno 15 mas. % mlečnih maščob

100

– –

drugo:

1517 90 93

– – –

užitne mešanice ali preparati, ki se uporabljajo pri podmazovanju kalupov

1518 00

Živalske ali rastlinske masti in olja in njihove frakcije, kuhani, oksidirani, dehidrirani, žveplani, prepihani, polimerizirani s segrevanjem v vakuumu ali v inertnem plinu ali drugače kemično modificirani, razen tistih iz tarifne številke 1516 ; neužitne mešanice ali preparati iz živalskih ali rastlinskih masti ali olj ali iz frakcij različnih masti ali olj iz tega poglavja, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu

1520 00 00

Glicerin, surov; glicerinske vode in glicerinski lugi

1521

Rastlinski voski (razen trigliceridov), čebelji vosek, voski drugih insektov in spermaceti, prečiščeni ali neprečiščeni, barvani ali nebarvani

1522 00

Degras; ostanki, dobljeni pri predelavi maščobnih substanc ali živalskih ali rastlinskih voskov:

1522 00 10

–

Degras

1702

1702 50 00

–	Kemično čista fruktoza

1702 90

–	Drugo, vključno invertni sladkor in drugi sladkorji in druge mešanice sladkornih sirupov, ki v suhem stanju vsebujejo 50 mas. % fruktoze:

1702 90 10

– –	kemično čista maltoza

100

1704

Sladkorni proizvodi (vključno bela čokolada), ki ne vsebujejo kakava:

1803

Kakavova masa, razmaščena ali nerazmaščena

1804 00 00

Kakavovo maslo, mast in olje

1805 00 00

Kakavov prah, ki ne vsebuje dodanega sladkorja ali drugih sladil

1806

Čokolada in drugi prehrambeni proizvodi, ki vsebujejo kakav:

1806 10

–	Kakavov prah, ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila

1806 20

–	Drugi proizvodi v blokih, ploščah ali palicah, mase več kot 2 kg, ali v obliki tekočine, paste, prahu, granul ali podobnih oblikah, v razsutem stanju ali v izvirnih pakiranjih z maso nad 2 kg

–	Drugo, v blokih, palicah ali tablicah:

1806 31 00

– –

polnjeni

1806 32

– –	nepolnjeni

1806 90

–

Drugo

1901

Sladni ekstrakt; prehrambeni proizvodi iz moke, drobljenca, zdroba, škroba ali sladnega ekstrakta, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 40 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu; prehrambeni proizvodi iz blaga iz tarifnih številk 0401 do 0404 , ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 5 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu

1902

Testenine, kuhane ali nekuhane ali polnjene (z mesom ali drugimi snovmi) ali drugače pripravljene, kot so: špageti, makaroni, rezanci, lazanje, njoki, ravioli, kaneloni; kuskus; pripravljen ali nepripravljen:

–	Nekuhane testenine, nepolnjene ali drugače pripravljene:

1902 11 00

– –	ki vsebujejo jajca

1902 19

– –

druge

1902 20

–	Polnjene testenine, kuhane ali nekuhane ali drugače pripravljene:

1902 20 10

– –	ki vsebujejo več kot 20 mas. % rib, rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev

1902 20 30

– –	ki vsebujejo več kot 20 mas. % klobas in podobnih proizvodov, iz mesa in klavničnih odpadkov vseh vrst, vključno z maščobami kakršnih koli vrst ali izvora

100

– –

druge

1902 20 91

– – –

kuhane

1902 20 99

– – –

drugo

1902 30

–	Druge testenine

1902 40

–

Kuskus

1903 00 00

Tapioka in njeni nadomestki, pripravljeni iz škroba, v obliki kosmičev, kaše, kroglic, mrvic ali podobnih oblikah

1904

Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem žit ali žitnih proizvodov (npr. koruzni kosmiči); žita (razen koruze), v obliki zrn ali v obliki kosmičev ali drugače obdelana zrna (razen moke, drobljencev in zdroba), predkuhana ali drugače pripravljena, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu

100

1905

Kruh, pecivo, keksi in drugi pekovski proizvodi, ki vsebujejo kakav ali ne; hostije, prazne kapsule, primerne za farmacevtsko uporabo, oblati za pečatenje, rižev papir in podobni izdelki

2001

Vrtnine, sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, pripravljeni ali konzervirani v kisu ali ocetni kislini:

2001 90

–

Drugo:

2001 90 30

– –	sladka koruza (Zea mays var. saccharata)

2001 90 40

– –	jam, sladek krompir in podobni užitni deli rastlin, ki vsebujejo 5 mas. % ali več škroba

2001 90 92

– –	tropsko sadje in tropski orehi palmovi srčki

2004

Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini, zamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006 :

2004 10

–

Krompir:

– –

drugo:

2004 10 91

– – –

v obliki moke, zdroba ali kosmičev

2004 90

–	Druge vrtnine in mešanice vrtnin

2004 90 10

– –	sladka koruza (Zea mays var. saccharata)

2005

Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006 :

2005 20

–

Krompir:

2005 20 10

– –	v obliki moke, zdroba ali kosmičev

2005 80 00

–	Sladka koruza (Zea mays var. saccharata)

2008

Sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, drugače pripravljeni ali konzervirani, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali alkohol ali ne, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu:

–	Oreški, arašidi in druga semena, vključno njihove mešanice:

2008 11

– –

arašidi:

2008 11 10

– – –

arašidno maslo

–	Drugo, vključno z mešanicami, razen tistih iz tarifne podštevilke 2008 19 :

2008 91 00

– –	palmovi srčki

2008 99

– –

drugo:

– – –

ki ne vsebuje dodanega alkohola:

– – – –

ki ne vsebuje dodanega sladkorja:

2008 99 85

– – – – –

koruza, razen sladke koruze (Zea mays var. saccharata)

2008 99 91

– – – – –

jam, sladek krompir in podobni užitni deli rastlin, ki vsebujejo 5 mas. % ali več škroba

2101

Ekstrakti, esence in koncentrati kave, pravega čaja ali maté čaja in pripravki na osnovi teh proizvodov ali na osnovi kave, pravega čaja ali maté čaja; pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki in njihovi ekstrakti, esence in koncentrati

2102

Kvas (aktiven ali neaktiven); drugi enocelični mikroorganizmi, mrtvi (razen cepiv iz tarifne številke 3002 ); pripravljeni pecilni praški

100

2103

Pripravki za omake in pripravljene omake; mešanice začimb in dišavne mešanice; gorčična moka in zdrob in pripravljena gorčica:

2103 10 00

–	Sojina omaka

2103 20 00

–	Paradižnikov kečup in druge paradižnikove omake

100

2103 30

–	Gorčična moka in zdrob in pripravljena gorčica

2103 90

–

Drugo:

2103 90 10

– –	mangov ‚chutney‘, tekoč

2103 90 30

– –	aromatične grenčice z vsebnostjo alkohola 44,2 do 49,2 vol. %, ki vsebujejo od 1,5 do 6 mas. % encijana, začimb in raznih sestavin ter od 4 do 10 mas. % sladkorja, v embalaži s prostornino 0,5 l ali manj

2103 90 90

– –

drugo:

2103 90 90 10

– – –

Mešana zelišča, na poprovi osnovi

2103 90 90 50

– – –

Majoneza

100

2103 90 90 90

– – –

drugo

2104

Juhe in mesne juhe in pripravki za te juhe; homogenizirani sestavljeni prehrambeni proizvodi:

2104 10 00

–	Juhe in mesne juhe ter pripravki za te juhe

2104 20 00

–	Homogenizirani sestavljeni prehrambeni proizvodi

2105 00

Sladoled in druge ledene sladice, ki vsebujejo kakav ali ne

2106

Živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu:

2106 10

–	Beljakovinski koncentrati in teksturirane beljakovinske snovi

2106 90

–

Drugo:

2106 90 20

– –	sestavljeni alkoholni pripravki, razen tistih na osnovi aromatičnih snovi vrst, ki se uporabljajo pri proizvodnji pijač

– –

drugo:

2106 90 92

– – –

ki ne vsebujejo mlečnih maščob, saharoze, izoglukoze, glukoze ali škroba, ali ki vsebujejo manj kot 1,5 mas. % mlečnih maščob, 5 mas. % saharoze ali izoglukoze, 5 mas. % glukoze ali škroba

2106 90 98

– – –

drugo

2201

Vode, vključno naravne ali umetne mineralne vode in sodavice, ki ne vsebujejo dodanega sladkorja ali drugih sladil ali arom; led in sneg

2202

Vode, vključno mineralne vode in sodavice, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali arome, ter druge brezalkoholne pijače, razen sadnih ali zelenjavnih sokov iz tarifne številke 2009

2203 00

Pivo, izdelano iz slada

2205

Vermut in druga vina iz svežega grozdja, aromatizirana z rastlinami ali sredstvi za aromatiziranje

2207

Nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola 80 vol. % ali več; denaturirani etilni alkohol in drugi destilati, s katero koli vsebnostjo alkohola

2208

Nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola manj kot 80 vol. %; žganja, likerji in druge alkoholne pijače

2402

Cigare, cigarilosi in cigarete iz tobaka ali tobačnih nadomestkov

2403

Drug predelan tobak in izdelani tobačni nadomestki; homogeniziran ali rekonstituiran tobak; tobakovi ekstrakti in esence

100

2905

Aciklični alkoholi in njihovi halogenski, sulfo-, nitro- ali nitrozo- derivati:

–	Drugi večhidroksilni alkoholi:

2905 43 00

– –

manitol

2905 44

– –	D-glucitol (sorbitol)

2905 45 00

– –

glicerol

3301

Eterična olja (brez terpenov ali s terpeni), vključno ekstrakti z organskim topilom (Essences concretes) in iz njih pridobljeni ekstrakti z absolutnim alkoholom(Essences absolutes); rezinoidi; ekstrahirane oljne smole; koncentrati eteričnih olj v masteh, nehlapnih oljih, voskih ali podobnem, dobljeni z enfleražo ali z maceracijo; stranski terpenski proizvodi, dobljeni z deterpenacijo eteričnih olj; vodni destilati in vodne raztopine eteričnih olj:

3301 90

–

Drugo:

3302

Mešanice dišav in mešanice (vključno alkoholne raztopine) na osnovi ene ali več teh snovi, ki se uporabljajo kot surovine v industriji; drugi preparati na osnovi dišav, ki se uporabljajo v proizvodnji pijač:

3302 10

–	Za uporabo v industriji hrane in pijač:

– –	za uporabo v industriji pijač:

– – –

preparati, ki vsebujejo vse arome, značilne za določeno vrsto pijače:

3302 10 10

– – – –

z volumsko vsebnostjo alkohola, ki presega 0,5 vol. %

– – – –

drugo:

3302 10 21

– – – – –

ki ne vsebujejo mlečnih maščob, saharoze, izoglukoze, glukoze ali škroba, ali ki vsebujejo manj kot 1,5 mas. % mlečnih maščob, manj kot 5 mas. % saharoze ali izoglukoze, manj kot 5 mas. % glukoze ali škroba

3302 10 29

– – – – –

drugo

3501

Kazein, kazeinati in drugi kazeinski derivati; kazeinska lepila:

3501 10

–

Kazein:

3501 90

–

Drugo:

3501 90 90

– –

drugo

3505

Dekstrini in drugi modificirani škrobi (npr. preželatinizirani in estrificirani škrobi); lepila na osnovi škrobov ali na osnovi dekstrina in drugih modificiranih škrobov

3809

Sredstva za dodelavo, nosilci barv, sredstva za pospeševanje barvanja in fiksiranje barvil ter drugi proizvodi (npr.: sredstva za apreturo in jedkanje), ki se uporabljajo v tekstilni, papirni, usnjarski in podobnih industrijah, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu:

3809 10

–	Na osnovi škrobnih snovi

3823

Industrijske maščobne monokarboksilne kisline; kislinska olja iz rafinacije; industrijski maščobni alkoholi

3824

Pripravljena vezivna sredstva za livarske modele in livarska jedra, kemijski proizvodi in preparati kemijske industrije ali sorodnih industrij (vključno tudi tisti, ki so sestavljeni iz mešanic naravnih proizvodov), ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu:

3824 60

–	Sorbitol, razen sorbitola iz tarifne podštevilke 2905 44

0“

PRILOGA VI

„PRILOGA III

DAJATVE PRI UVOZU BLAGA S POREKLOM IZ EVROPSKE UNIJE V NEKDANJO JUGOSLOVANSKO REPUBLIKO MAKEDONIJO (STOPNJA DAJATVE NIČ V OKVIRU TARIFNIH KVOT)

Oznaka KN

Poimenovanje

Letna tarifna kvota

(tone)

Dajatev, ki se uporablja

(% MFN)

0403

370

0403 10

–

Jogurt:

– –	aromatiziran, ali ki vsebuje dodano sadje, oreške ali kakav:

– – –

v prahu, granulah ali drugih trdnih oblikah, z vsebnostjo mlečnih maščob:

0403 10 51

– – – –

do vključno 1,5 mas. %

0403 10 53

– – – –

več kot 1,5 mas. % do vključno 27 mas. %

– – –

drugo, z vsebnostjo mlečnih maščob:

0403 10 91

– – – –

do vključno 3 mas. %

0403 10 93

– – – –

več kot 3 mas. % do vključno 6 mas. %

0403 10 99

– – – –

več kot 6 mas. %

0403 90

–

Drugo:

– –	aromatiziran, ali ki vsebuje dodano sadje, oreške ali kakav:

– – –

drugo, z vsebnostjo mlečnih maščob:

0403 90 91

– – – –

do vključno 3 mas. %

0403 90 93

– – – –

več kot 3 mas. % do vključno 6 mas. %

1517

450

1517 10

–	Margarina, razen tekoče margarine

1704

Sladkorni proizvodi (vključno bela čokolada), ki ne vsebujejo kakava:

385

1704 90

–

Drugo:

1806

Čokolada in drugi prehrambeni proizvodi, ki vsebujejo kakav:

1 150

1806 20

–	Drugi proizvodi v blokih, ploščah ali palicah, mase več kot 2 kg, ali v obliki tekočine, paste, prahu, granul ali podobnih oblikah, v razsutem stanju ali v izvirnih pakiranjih z maso nad 2 kg

–	Drugo, v blokih, palicah ali tablicah:

1806 31 00

– –

polnjeni

1806 32

– –	nepolnjeni

1806 90

–

Drugo:

1902

215

1905

Kruh, pecivo, keksi in drugi pekovski proizvodi, ki vsebujejo kakav ali ne; hostije, prazne kapsule, primerne za farmacevtsko uporabo, oblati za pečatenje, rižev papir in podobni izdelki

1 435

2102

Kvas (aktiven ali neaktiven); drugi enocelični mikroorganizmi, mrtvi (razen cepiv iz tarifne številke 3002 ); pripravljeni pecilni praški:

850

2102 10

–	Aktivni kvas

2102

Kvas (aktiven ali neaktiven); drugi enocelični mikroorganizmi, mrtvi (razen cepiv iz tarifne številke 3002 ); pripravljeni pecilni praški:

2102 30 00

–	Pripravljeni pecilni praški

2103

Pripravki za omake in pripravljene omake, mešanice začimb in dišavne mešanice; gorčična moka in zdrob in pripravljena gorčica:

100

2104

Juhe in mesne juhe in pripravki za te juhe; homogenizirani sestavljeni prehrambeni proizvodi:

450

2104 10 00

–	Juhe in mesne juhe ter pripravki za te juhe

2201

Vode, vključno naravne ali umetne mineralne vode in sodavice, ki ne vsebujejo dodanega sladkorja ali drugih sladil ali arom; led in sneg

1 050

2202

Vode, vključno mineralne vode in sodavice, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali arome, ter druge brezalkoholne pijače, razen sadnih ali zelenjavnih sokov iz tarifne številke 2009

1 670

2402

Cigare, cigarilosi in cigarete iz tobaka ali tobačnih nadomestkov:

100

2402 20

–	Cigarete, ki vsebujejo tobak

DAJATVE, KI SE UPORABLJAJO PRI UVOZU BLAGA S POREKLOM IZ EVROPSKE UNIJE V NEKDANJO JUGOSLOVANSKO REPUBLIKO MAKEDONIJO (KONCESIJE V OKVIRU TARIFNIH KVOT) (1)

Oznaka KN

Poimenovanje

Letna tarifna kvota

(tone)

Dajatev, ki se uporablja

2201

Vode, vključno naravne ali umetne mineralne vode in sodavice, ki ne vsebujejo dodanega sladkorja ali drugih sladil ali arom; led in sneg

150

12 %

2402

Cigare, cigarilosi in cigarete iz tobaka ali tobačnih nadomestkov:

270

27 %

2402 20

–	Cigarete, ki vsebujejo tobak“

(1) Dajatev, ki se uporablja za presežne količine, je določena v Prilogi II.

PRILOGA VII

„1.

Za uvoz naslednjih proizvodov s poreklom iz Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije v Evropsko unijo veljajo naslednje koncesije:

Oznaka KN	Poimenovanje	Dajatev, ki se uporablja	Količine za leto 2013 (hl)	Letne prilagoditve od 2014 naprej (hl)	Posebne določbe
ex 2204 10	Kakovostno peneče vino	Izvzetje	85 000	+ 6 000	(1)
ex 2204 21	Vino iz svežega grozdja
ex 2204 29	Vino iz svežega grozdja	Izvzetje	395 000	– 6 000	(1)

„3.

Za uvoz naslednjih proizvodov s poreklom iz Evropske unije v Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo veljajo naslednje koncesije:

Oznaka KN	Poimenovanje	Dajatev, ki se uporablja	Količine za leto 2013 (hl)	Letne prilagoditve od 2014 naprej (hl)	Posebne določbe
ex 2204 10	Kakovostno peneče vino	Izvzetje	13 800	+ 300
ex 2204 21	Vino iz svežega grozdja“

(1) Na zahtevo ene od pogodbenic se lahko skličejo posvetovanja za prilagoditev kvot s prenosom količin nad 6 000 hl iz kvote, ki se uporablja za tarifno številko ex 2204 29 , v kvoto, ki se uporablja za tarifni številki ex 2204 10 in ex 2204 21 .“

PRILOGA VIII

„PROTOKOL 4

PRILOGA IV

BESEDILO IZJAVE NA RAČUNU

Izjava na računu, katere besedilo je navedeno spodaj, mora biti sestavljena v skladu z opombami. Vendar opomb ni treba ponovno navajati.

Bolgarska različica

Износителят на продуктите, обхванати от този документ (митническо разрешение № … (1)) декларира, че освен където ясно е отбелязано друго, тези продукти са с … (2) преференциален произход

Španska različica

El exportador de los productos incluidos en el presente documento (autorización aduanera no … (1)) declara que, salvo indicación en sentido contrario, estos productos gozan de un origen preferencial … (2).

Češka različica

Vývozce výrobků uvedených v tomto dokumentu (číslo povolení … (1)) prohlašuje, že kromě zřetelně označených, mají tyto výrobky preferenční původ v … (2).

Danska različica

Eksportøren af varer, der er omfattet af nærværende dokument, (toldmyndighedernes tilladelse nr. … (1)), erklærer, at varerne, medmindre andet tydeligt er angivet, har præferenceoprindelse i … (2).

Nemška različica

Der Ausführer (Ermächtigter Ausführer; Bewilligungs-Nr. … (1)) der Waren, auf die sich dieses Handelspapier bezieht, erklärt, dass diese Waren, soweit nicht anderes angegeben ist, präferenzbegünstigte … (2) Ursprungswaren sind.

Estonska različica

Käesoleva dokumendiga hõlmatud toodete eksportija (tolli kinnitus nr. … (1)) deklareerib, et need tooted on … (2) sooduspäritoluga, välja arvatud juhul kui on selgelt näidatud teisiti.

Grška različica

Ο εξαγωγέας των προϊόντων που καλύπτονται από το παρόν έγγραφο (άδεια τελωνείου υπ'αριθ. … (1)) δηλώνει ότι, εκτός εάν δηλώνεται σαφώς άλλως, τα προϊόντα αυτά είναι προτιμησιακής καταγωγής … (2).

Angleška različica

The exporter of the products covered by this document (customs authorisation No … (1)) declares that, except where otherwise clearly indicated, these products are of … (2) preferential origin.

Francoska različica

L'exportateur des produits couverts par le présent document (autorisation douanière no … (1)) déclare que, sauf indication claire du contraire, ces produits ont l'origine préférentielle … (2).

Hrvaška različica

Izvoznik proizvoda obuhvaćenih ovom ispravom (carinsko ovlaštenje br. … (1)) izjavljuje da su, osim ako je drukčije izričito navedeno, ovi proizvodi … (2) preferencijalnog podrijetla.

Italijanska različica

L'esportatore delle merci contemplate nel presente documento (autorizzazione doganale n. … (1)), dichiara che, salvo indicazione contraria, le merci sono di origine preferenziale … (2).

Latvijska različica

To produktu eksportētājs, kuri ietverti šajā dokumentā (muitas atļauja Nr. … (1)), deklarē, ka, izņemot tur, kur ir citādi skaidri noteikts, šiem produktiem ir preferenciāla izcelsme … (2).

Litovska različica

Šiame dokumente išvardytųi produktų eksportuotojas (muitinės liudijimo Nr … (1)) deklaruoja, kad, jeigu kitaip nenurodyta, tai yra … (2) preferencinės kilmės produktai.

Madžarska različica

A jelen okmányban szereplő áruk exportőre (vámfelhatalmazási szám: … (1)) kijelentem, hogy egyértelmű eltérő jelzés hiányában az áruk preferenciális … (2) származásúak.

Malteška različica

L-esportatur tal-prodotti koperti b'dan id-dokument (awtorizzazzjoni tad-dwana nru. … (1)) jiddikjara li, ħlief fejn indikat b'mod ċar li mhux hekk, dawn il-prodotti huma ta' oriġini preferenzjali … (2).

Nizozemska različica

De exporteur van de goederen waarop dit document van toepassing is (douanevergunning nr. … (1)), verklaart dat, behoudens uitdrukkelijke andersluidende vermelding, deze goederen van preferentiële … oorsprong zijn (2).

Poljska različica

Eksporter produktów objętych tym dokumentem (upoważnienie władz celnych nr … (1)) deklaruje, że z wyjątkiem gdzie jest to wyraźnie określone, produkty te mają … (2) preferencyjne pochodzenie.

Portugalska različica

O abaixo assinado, exportador dos produtos abrangidos pelo presente documento (autorização aduaneira n.o … (1)), declara que, salvo indicação expressa em contrário, estes produtos são de origem preferencial … (2).

Romunska različica

Exportatorul produselor ce fac obiectul acestui document (autorizația vamală nr. … (1)) declară că, exceptând cazul în care în mod expres este indicat altfel, aceste produse sunt de origine preferențială … (2).

Slovaška različica

Vývozca výrobkov uvedených v tomto dokumente (číslo povolenia … (1)) vyhlasuje, že okrem zreteľne označených, majú tieto výrobky preferenčný pôvod v … (2).

Slovenska različica

Izvoznik blaga, zajetega s tem dokumentom (pooblastilo carinskih organov št … (1)) izjavlja, da, razen če ni drugače jasno navedeno, ima to blago preferencialno … (2) poreklo.

Finska različica

Tässä asiakirjassa mainittujen tuotteiden viejä (tullin lupa n:o … (1)) ilmoittaa, että nämä tuotteet ovat, ellei toisin ole selvästi merkitty, etuuskohteluun oikeutettuja … alkuperätuotteita (2).

Švedska različica

Exportören av de varor som omfattas av detta dokument (tullmyndighetens tillstånd nr. … (1)) försäkrar att dessa varor, om inte annat tydligt markerats, har förmånsberättigande … ursprung (2).

Različica v makedonščini

Извозникот на производите што ги покрива овоj документ (царинскo одобрение бр. … (1)) изjавува дека, освен ако тоа не е jасно поинаку назначено, овие производи се со … (2) преференциjaлно потекло.

(3)

(Kraj in datum)

(4)

(Podpis izvoznika; poleg tega mora biti čitljivo navedeno ime osebe, ki podpiše izjavo.)

(1) Kadar izjavo na računu sestavi pooblaščeni izvoznik, mora biti v to polje vpisana številka pooblastila pooblaščenega izvoznika. Kadar izjave na računu ne sestavi pooblaščeni izvoznik, se besede v oklepajih izpustijo ali pa se pusti prazen prostor.

(2) Treba je navesti poreklo proizvodov. Kadar se izjava na računu delno ali v celoti nanaša na proizvode s poreklom iz Ceute in Melille, jih mora izvoznik jasno označiti v dokumentu, na katerem je izjava napisana, s simbolom ‚CM‘.

(3) Te navedbe se lahko izpustijo, če so informacije že v samem dokumentu.

(4) Kadar podpis izvoznika ni zahtevan, se izvzetje podpisa nanaša tudi na izvzetje imena podpisnika.“

18.9.2014

Uradni list Evropske unije

L 276/53

ODLOČBA NADZORNEGA ORGANA EFTE

št. 134/14/COL

z dne 26. marca 2014

o petindevetdeseti spremembi procesnih in materialnih pravil na področju državne pomoči z uvedbo novih smernic v zvezi z državno pomočjo za filmsko produkcijo in produkcijo drugih avdiovizualnih del (v nadaljnjem besedilu: Smernice za filmsko produkcijo in produkcijo drugih avdiovizualnih del iz leta 2014)

NADZORNI ORGAN EFTE (V NADALJNJEM BESEDILU: NADZORNI ORGAN) JE –

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP) in zlasti členov 61 do 63 in Protokola 26 k Sporazumu,

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o nadzornem organu in sodišču) ter zlasti člena 24 in člena 5(2)(b) Sporazuma,

Ob upoštevanju naslednjega:

Nadzorni organ v skladu s členom 24 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču uveljavlja določbe Sporazuma EGP v zvezi z državno pomočjo.

Nadzorni organ v skladu s členom 5(2)(b) Sporazuma o nadzornem organu in sodišču izda obvestila ali smernice o zadevah, ki jih obravnava Sporazum EGP, če to izrecno določata navedeni sporazum ali Sporazum o nadzornem organu in sodišču ali če Nadzorni organ meni, da je to potrebno.

Evropska komisija je 15. novembra 2013 sprejela Sporočilo Komisije o državni pomoči za filmsko produkcijo in produkcijo drugih avdiovizualnih del, ki je začelo veljati 16. novembra 2013 (1).

To sporočilo velja za Evropski gospodarski prostor.

Enotno uporabo pravil o državni pomoči EGP je treba zagotoviti po celotnem Evropskem gospodarskem prostoru v skladu s ciljem homogenosti iz člena 1 Sporazuma EGP.

Nadzorni organ mora v skladu s točko II pod naslovom „SPLOŠNO“ Priloge XV k Sporazumu EGP po posvetovanju s Komisijo sprejeti akte, ki ustrezajo tistim, ki jih je sprejela Evropska komisija.

PO POSVETOVANJU z Evropsko komisijo,

PO POSVETOVANJU z državami Efte prek dopisa z dne 13. februarja 2014 –

SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Smernice o državni pomoči se spremenijo z uvedbo novih Smernic o državni pomoči za filmsko produkcijo in produkcijo drugih avdiovizualnih del (v nadaljnjem besedilu: Smernice za filmsko produkcijo in produkcijo drugih avdiovizualnih del iz leta 2014).

Nove smernice so navedene v Prilogi in so sestavni del te odločbe.

Člen 2

Besedilo te odločbe v angleškem jeziku je edino verodostojno.

V Bruslju, 26. marca 2014

Za Nadzorni organ Efte

Oda Helen SLETNES

Predsednica

Frank BÜCHEL

Član kolegija

(1) UL C 332, 15.11.2013, str. 1.

PRILOGA

DEL IV: PRAVILA ZA POSAMEZNE SEKTORJE

Državna pomoč za filmsko produkcijo in produkcijo drugih avdiovizualnih del (1)

(v nadaljnjem besedilu: Smernice za filmsko produkcijo in produkcijo drugih avdiovizualnih del iz leta 2014)

1. UVOD

(1)

Avdiovizualna dela, zlasti filmi, imajo pomembno vlogo pri oblikovanju evropskih identitet. Izražajo kulturno raznovrstnost tradicij in zgodovin držav in regij v Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: EGP). Avdiovizualna dela so gospodarska dobrina, saj zagotavljajo pomembne možnosti za doseganje blaginje in odpiranje novih delovnih mest, ter kulturna dobrina, saj se v njih zrcali naša družba, pomagajo pa tudi pri njenem oblikovanju.

(2)

Med avdiovizualnimi deli so filmi še vedno na posebnem mestu, predvsem zaradi stroškov produkcije in kulturnega pomena: proračuni za filmsko produkcijo so precej večji kot za druge avdiovizualne vsebine, filmi pogosteje nastajajo v mednarodni koprodukciji, obdobje njihovega izkoriščanja pa je daljše. Področje filmov zaznamuje tudi močna konkurenca držav zunaj Evrope. Po drugi strani pa evropska avdiovizualna dela malo krožijo zunaj države, v kateri so bila narejena.

(3)

To omejeno kroženje je posledica razdrobljenosti evropskega avdiovizualnega sektorja na nacionalne in celo regionalne trge. Čeprav je to povezano z evropsko jezikovno in kulturno različnostjo, je ta omejenost prisotna tudi na področju javne podpore evropskim avdiovizualnim delom, saj nacionalne, regionalne in lokalne sheme financiranja subvencionirajo veliko malih produkcijskih družb.

(4)

Na splošno velja, da je pomoč pomembna za ohranjanje evropske avdiovizualne produkcije. Filmski producenti težko pridobijo zadostno vnaprejšnjo komercialno podporo, da bi lahko sestavili finančni sveženj, potreben za začetek produkcijskih projektov. Zaradi velikega tveganja, povezanega z njihovim poslovanjem in projekti, in očitno nezadostne donosnosti sektorja so odvisni od državne pomoči. Če bi bili prepuščeni le trgu, številni filmi zaradi visokih stroškov in omejenega občinstva za evropska avdiovizualna dela ne bi nastali. V teh okoliščinah ima spodbujanje avdiovizualne produkcije s strani Nadzornega organa Efte in držav EGP vlogo pri zagotavljanju, da se lahko izrazita njihova kultura in ustvarjalnost ter se pokažeta raznovrstnost in bogastvo evropske kulture.

(5)

Podporni program Evropske unije za film, televizijo in nove medijske industrije MEDIA (2) ponuja različne sheme financiranja, vsaka je namenjena določenemu področju avdiovizualnega sektorja, med njimi so sheme za producente, distributerje, prodajne zastopnike, organizatorje tečajev usposabljanja, izvajalce na področju novih digitalnih tehnologij, izvajalce platform videa na zahtevo (VoD), razstavljavce ter organizatorje festivalov, sejmov in promocijskih dogodkov. Program spodbuja kroženje in promocijo evropskih filmov, s posebnim poudarkom na nenacionalnih evropskih filmih. Ti ukrepi se bodo še naprej izvajali v okviru podprograma MEDIA, ki je del novega evropskega podpornega programa za področje kulture in ustvarjalnosti Ustvarjalna Evropa.

2. ZAKAJ JE POTREBEN NADZOR DRŽAVNE POMOČI ZA FILMSKO PRODUKCIJO IN PRODUKCIJO DRUGIH AVDIOVIZUALNIH DEL?

(6)

Države EGP so izvedle raznovrstne podporne ukrepe za produkcijo filmov, televizijskih programov in drugih avdiovizualnih del. Z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi podpornimi shemami filmski industriji letno zagotavljajo precejšnje zneske. Ti ukrepi so utemeljeni tako s kulturnimi kot gospodarskimi vidiki. Njihov glavni cilj na področju kulture je zagotavljanje, da se nacionalne in regionalne kulture in ustvarjalni potencial izrazijo v avdiovizualnih medijih, kot sta film in televizija. Po drugi strani so namenjeni ustvarjanju kritične mase dejavnosti, potrebne za dosego dinamike za razvoj in konsolidacijo te panoge z ustanovitvijo zanesljivih produkcijskih družb in razvojem stalnega vira človeškega znanja in izkušenj.

(7)

Evropa je s to podporo postala ena največjih proizvajalk filmov na svetu. Vrednost evropskega avdiovizualnega trga za snemane razvedrilne oddaje je bila leta 2012 ocenjena na 17 milijard EUR (3). V EGP je v avdiovizualnem sektorju zaposlenih veliko ljudi (4).

(8)

Filmska produkcija in distribucija tako tvorita ne le kulturno, ampak tudi pomembno gospodarsko dejavnost. Poleg tega filmski producenti delujejo na mednarodni ravni, mednarodno pa se trguje tudi z avdiovizualnimi deli. To pomeni, da tovrstna pomoč v obliki nepovratnih sredstev, davčnih olajšav ali drugih vrst finančne podpore lahko vpliva na trgovino med državami EGP. Za producente in avdiovizualna dela, ki prejmejo tako podporo, je verjetno, da bodo imeli finančno in zato konkurenčno prednost pred tistimi, ki je ne prejmejo. Zato lahko taka podpora izkrivlja konkurenco in se šteje za državno pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru. Nadzorni organ mora zato v skladu s členom 62 Sporazuma EGP oceniti združljivost pomoči za avdiovizualni sektor s trgom EGP, kot to počne z ukrepi državne pomoči v drugih sektorjih.

(9)

Člen 61(1) Sporazuma EGP prepoveduje pomoč, ki jo dodeli država ali se dodeli iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco in trgovino med državami EGP. Vendar lahko Nadzorni organ nekatere državne pomoči izvzame iz te prepovedi. Ena od teh izjem je v členu 61(3)(c) Sporazuma EGP glede pomoči za lažji razvoj določenih gospodarskih dejavnosti, kadar taka pomoč ne vpliva škodljivo na pogoje konkurence in trgovanja, tako da bi bilo to v nasprotju s skupnim interesom.

(10)

Sporazum EGP potrjuje potrebo po okrepitvi kulturnega sodelovanja v členu 13 Protokola 31 k Sporazumu. Pri tem ne vsebuje „kulturne izjeme“, podobne tisti v členu 107(3)(d) PDEU, ki predvideva posebno možnost odobritve izjeme od splošnega pravila o nezdružljivosti iz člena 107(1) PDEU za odobritev pomoči za pospeševanje kulture. Vendar Nadzorni organ meni, da se lahko v skladu z njegovo stalno prakso (5) ukrepi za podporo za filmsko produkcijo in produkcijo drugih avdiovizualnih del odobrijo iz razlogov, povezanih s kulturo, na podlagi člena 61(3)(c) Sporazuma EGP. Nadzorni organ bo pri svoji oceni uporabljal merila, ki so enaka merilom, ki jih uporablja Evropska komisija za namene člena 107(3)(d) PDEU.

(11)

Pomoč za avdiovizualna dela prispeva k srednje do dolgoročni vzdržnosti evropskega filmskega in avdiovizualnega sektorja v vseh državah EGP in povečuje kulturno raznovrstnost izbire del, ki so na voljo evropskemu občinstvu.

(12)

Kot podpisnici Konvencije Unesca o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov sta Norveška in Islandija zavezani k vključevanju kulturne razsežnosti v svojo politiko kot enega svojih ključnih elementov (6).

3. RAZVOJ PO LETU 2001

(13)

Evropska Komisija je merila za ocenjevanje državne pomoči za filmsko produkcijo in produkcijo drugih avdiovizualnih del določila v svojem Sporočilu o kinematografiji iz leta 2001 (7). Veljavnost teh meril je bila podaljšana v letih 2004 (8), 2007 (9) in 2009 (10), veljati pa so prenehala 31. decembra 2012. Smernice Nadzornega organa o državni pomoči za kinematografska in druga avdiovizualna dela (v nadaljnjem besedilu: Smernice Nadzornega organa iz leta 2008) so bile prvotno določene v letu 2008 in so temeljile na že navedenih sporočilih Evropske komisije iz let 2001, 2004 in 2007 (11). Trenutne smernice sledijo glavnim usmeritvam Sporočila iz leta 2001 in Smernicam Nadzornega organa iz leta 2008 ter upoštevajo nove trende na tem področju, ki so se pojavili po letu 2001.

(14)

Sheme pomoči, ki sta jih odobrila Komisija in Nadzorni organ, odkar so leta 2001 začela veljati nova pravila, kažejo, da države EGP uporabljajo zelo raznovrstne mehanizme pomoči in pogoje. Večina shem sledi vzorcu, za katerega so bila oblikovana merila za oceno iz Sporočila iz leta 2001, in sicer gre za nepovratna sredstva, dodeljena izbranim filmskim produkcijam. Najvišji znesek pomoči je določen kot odstotek proračuna upravičenca do pomoči. Vendar čedalje več držav EGP uvaja sheme, pri katerih se znesek pomoči določi kot odstotek izdatkov za produkcijsko dejavnost, ki nastanejo samo v državi EGP, ki dodeli pomoč. Te sheme so pogosto zasnovane v obliki znižanja davkov ali v drugi obliki, ki se samodejno uporablja za film, ki izpolnjuje določena merila za upravičenost do pomoči. V primerjavi s filmskimi skladi, ki podporo posameznim filmom dodeljujejo na podlagi posamičnih vlog, te sheme, ki se uporabljajo samodejno, filmskim producentom omogočajo, da že v fazi načrtovanja in razvoja filma upoštevajo predvidljivi znesek sredstev.

(15)

Z vidika obsega dejavnosti, ki prejemajo pomoč, nekatere države EGP poleg filmske produkcije pomoč ponujajo tudi za druge dejavnosti. Ta vključuje pomoč za filmsko distribucijo ali kinematografe, na primer za podeželske ali umetniške kinematografe na splošno ali za financiranje njihove obnove in posodobitve, vključno s prehodom na digitalno projekcijo filmov. Nekatere države EGP podpirajo avdiovizualne projekte, ki presegajo tradicionalni koncept filmske in televizijske produkcije, zlasti interaktivne proizvode, kot so transmediji ali igre. V teh primerih se Komisija in Nadzorni organ sklicujeta na merila iz Sporočila o kinematografiji in Smernic Nadzornega organa iz leta 2008, da bi ocenila nujnost, sorazmernost in ustreznost pomoči, kadar koli jima je bila taka pomoč priglašena. Ugotovljena je tudi večja konkurenca med državami EGP pri uporabi državne pomoči za privabljanje tujih naložb velikih podjetij za filmsko produkcijo iz tretjih držav. Ta vprašanja niso bila obravnavana niti v Sporočilu iz leta 2001 niti v Smernicah Nadzornega organa iz leta 2008.

(16)

Komisija je že v Sporočilu iz leta 2001 napovedala, da bo pregledala najvišjo raven obveznosti teritorializacije porabe v tem sektorju, ki je dovoljena v skladu s pravili o državni pomoči. V skladu z obveznostjo teritorializacije porabe v shemah financiranja filmske produkcije mora biti določen del proračuna za film, ki prejme podporo, porabljen v državi EGP, ki dodeli pomoč. Ob podaljšanju veljavnosti meril leta 2004 je bilo ugotovljeno, da so obveznosti teritorializacije porabe v shemah financiranja filmske produkcije vprašanje, ki zahteva nadaljnjo presojo skladnosti z načeli notranjega trga iz Pogodbe. Upoštevati je treba tudi sodno prakso Sodišča Efte o pomenu notranjega trga v zvezi s pravili o poreklu blaga in storitev, sprejeto od leta 2001 (12).

(17)

Zato je Komisija ob podaljšanju veljavnosti meril za oceno državnih pomoči iz Sporočila o kinematografiji iz leta 2001 leta 2009 opozorila, da sta potrebna dodaten razmislek o posledicah tega razvoja in ponoven pregled meril za ocenjevanje.

4. SPREMEMBE, OBRAVNAVANE V TEM SPOROČILU

(18)

Te smernice obravnavajo navedena vprašanja in uvajajo merila iz Sporočila iz leta 2001 in Smernic Nadzornega organa iz leta 2008. Predvsem razširjajo državno pomoč na širši spekter dejavnosti, poudarjajo načelo subsidiarnosti na področju kulturne politike in spoštovanje temeljnih svoboščin (členi 4, 8, 28, 31, 36 in 40 Sporazuma EGP), uvajajo višjo raven najvišje intenzivnosti pomoči za čezmejne produkcije in zagotavljajo varstvo filmske dediščine in dostop do nje. Komisija in Nadzorni organ menita, da so te spremembe glede na razvoj dogodkov od leta 2001 potrebne in bodo pripomogle k večji konkurenčnosti evropskih del ter okrepile njihovo vseevropsko naravo.

4.1 OBSEG DEJAVNOSTI

(19)

V zvezi z obsegom dejavnosti, za katere se uporabljajo te smernice, so se merila državne pomoči iz Sporočila o kinematografiji iz leta 2001 in Smernic Nadzornega organa iz leta 2008 osredotočala na filmsko produkcijo. Vendar nekatere države EGP, kot je že bilo omenjeno, ponujajo tudi podporo za druge, s filmsko produkcijo povezane dejavnosti, kot so pisanje scenarijev, razvoj, distribucija in promocija filmov (vključno s filmskimi festivali). Cilj varovanja in spodbujanja evropske kulturne raznovrstnosti z avdiovizualnimi deli se lahko doseže le, če gledalci ta dela vidijo. Z zagotavljanjem pomoči, ki je namenjena izključno produkciji, nastaja tveganje, da se spodbudi ustvarjanje avdiovizualnih vsebin, obenem pa se ne poskrbi za ustrezno distribucijo in promocijo nastalih avdiovizualnih del. Zato je primerno, da lahko pomoč zajema vse vidike ustvarjanja filma, od zasnove zgodbe do predvajanja gledalcem.

(20)

Kar zadeva pomoč za kinematografe, so zneski pomoči ponavadi majhni, tako da denimo za podeželske in umetniške kinematografe zadostuje obseg pomoči, ki spada na področje uporabe Uredbe de minimis (13). Če država EGP lahko utemelji, da je potrebna večja podpora, se pomoč oceni na podlagi teh smernic kot pomoč za pospeševanje kulture v skladu s členom 61(3)(c) Sporazuma EGP. Pomoč za kinematografe pospešuje kulturo, saj je glavni namen kinematografov predvajanje kulturnih proizvodov – filmov.

(21)

Nekatere države EGP so razmišljale o podpori za avdiovizualne projekte, ki presegajo tradicionalni koncept filmske in televizijske produkcije. Transmedijsko pripovedovanje zgodb (znano tudi kot pripovedovanje zgodb v različnih okoljih ali pripovedovanje zgodb s kombinacijo medijev) je tehnika pripovedovanja zgodb v različnih okoljih in v več formatih z uporabo digitalnih tehnologij, kot so filmi ali igre. Pomembno je, da so te različne vsebine povezane (14). Ker so transmedijski projekti neizogibno povezani s produkcijo filma, se šteje, da je element filmske produkcije avdiovizualno delo v okviru obsega teh smernic.

(22)

Nasprotno niso vse igre nujno avdiovizualna dela ali kulturni proizvodi, čeprav bodo igre morda v prihodnjih letih ena najhitreje rastočih oblik množičnih medijev. Pri produkciji, distribuciji, trženju in potrošnji se razlikujejo od filmov. Zato se pravila, oblikovana za filmsko produkcijo, ne morejo samodejno uporabljati za igre. Poleg tega Komisija in Nadzorni organ v nasprotju s položajem v filmskem in televizijskem sektorju nimata kritične mase odločb in sklepov o državni pomoči za igre. Te smernice posledično ne zajemajo pomoči, dodeljene igram. Vsi ukrepi pomoči v podporo igram, ki ne bodo izpolnjevali pogojev Uredbe o splošnih skupinskih izjemah (15) ali Uredbe de minimis, se bodo še naprej obravnavali za vsak primer posebej. Vendar bo Nadzorni organ po analogiji uporabil merila intenzivnosti pomoči iz teh smernic, če bo dokazana nujnost sheme pomoči, namenjene igram s kulturnim ali izobraževalnim namenom.

4.2 KULTURNO MERILO

(23)

Da bi bila pomoč za avdiovizualni sektor združljiva s členom 61(3)(c) Sporazuma EGP, mora pospeševati kulturo, pri čemer je opredelitev kulturnega proizvoda predvsem pristojnost držav EGP. Nadzorni odbor priznava, da je njegova naloga pri ocenjevanju sheme podpore avdiovizualni produkciji omejena na preverjanje, ali ima država EGP vzpostavljen ustrezen in učinkovit mehanizem preverjanja za izogibanje očitnim napakam. To bi se zagotovilo bodisi s postopkom kulturnega izbora, da se ugotovi, katera avdiovizualna dela bi morala prejeti pomoč, bodisi z določitvijo kulturnega profila, ki mu morajo ustrezati vsa avdiovizualna dela, da bi lahko prejela pomoč. V skladu s Konvencijo Unesca o zaščiti in spodbujanju raznolikosti kulturnega izražanja iz leta 2005 (16) Nadzorni organ ugotavlja, da dejstvo, da je film komercialen, še ne pomeni, da ni kulturen.

(24)

Jezikovna različnost je pomemben del kulturne raznovrstnosti, zato tudi zavzemanje za uporabo in spodbujanje uporabe enega ali več jezikov države EGP prispeva k pospeševanju kulture (17). V skladu z uveljavljeno sodno prakso Sodišča lahko tako promocija jezika države EGP (18) kot kulturna politika (19) pomenita nujen razlog v splošnem interesu, ki upravičuje omejitev svobode opravljanja storitev. Zato lahko države EGP kot pogoj za dodelitev pomoči med drugim zahtevajo, da se film producira v določenem jeziku, če se ugotovi, da je ta zahteva potrebna in ustrezna za uresničitev kulturnega cilja v avdiovizualnem sektorju, kar lahko spodbuja tudi svobodo izražanja različnih socialnih, verskih, svetovnonazorskih ali jezikovnih elementov, ki obstajajo v dani regiji. Torej se dejstvo, da lahko tako merilo v praksi pomeni ugodnost za kinematografske produkcijske družbe, katerih dela so v jeziku, na katerega se nanaša navedeno merilo, izkaže za neločljivo povezano s ciljem (20).

4.3 OBVEZNOSTI TERITORIALIZACIJE PORABE

(25)

Obveznosti, ki jih filmskim producentom nalagajo organi, ki dodeljujejo pomoč, in v skladu s katerimi morajo producenti del proračuna za filmsko produkcijo porabiti na nekem ozemlju (t. i. obveznosti teritorializacije porabe), so v središču pozornosti že ves čas, odkar je Evropska komisija začela proučevati sheme podpore filmski industriji. Sporočilo o kinematografiji iz leta 2001 in Smernice Nadzornega organa iz leta 2008 so državam EGP omogočile, da lahko zahtevajo, da se do 80 % celotnega proračuna filma porabi na njihovem ozemlju. Sheme, pri katerih se znesek pomoči določi kot odstotek izdatkov za produkcijske dejavnosti, izvedene v državi EGP, ki dodeli pomoč, že po svoji zasnovi poskušajo pritegniti kar največji del produkcijske dejavnosti v državo EGP, ki dodeli pomoč, in imajo že vgrajen element teritorializacije porabe. Te smernice morajo upoštevati te različne vrste shem pomoči, ki se zdaj uporabljajo.

(26)

Obveznosti teritorializacije porabe pomenijo omejevanje notranjega trga za avdiovizualno produkcijo. Zato je Komisija naročila zunanjo študijo o pogojih vezanosti na ozemlje, ki se uporabljajo za avdiovizualno produkcijo, ta je bila končana leta 2008 (21). Kot je navedeno v sporočilu o podaljšanju veljavnosti Sporočila o kinematografiji iz leta 2009, na splošno študija ni prinesla dokončnih odgovorov, saj ji ni uspelo oceniti, ali so pozitivni učinki pogojev vezanosti na ozemlje večji od njihovih negativnih učinkov.

(27)

Vendar ugotovitve študije kažejo, da so stroški filmske produkcije višji v tistih državah, ki uveljavljajo pogoje vezanosti na ozemlje, kot v tistih, ki jih ne. Ugotovljeno je bilo še, da lahko pogoji vezanosti na ozemlje ovirajo koprodukcije in zmanjšujejo njihovo učinkovitost. Na splošno študija kaže, da bolj omejujoče obveznosti teritorializacije porabe ne dajejo dovolj pozitivnih učinkov, da bi upravičevale ohranitev sedanje ravni omejitev. Študija niti ni dokazala, da so ti pogoji potrebni glede na zastavljene cilje.

(28)

Nacionalni ukrep, ki ovira uresničevanje temeljnih svoboščin, zagotovljenih s Sporazumom EGP, je lahko sprejemljiv le, če izpolnjuje več pogojev: ustrezati mora nujnim razlogom v splošnem interesu, biti mora primeren za uresničitev cilja, ki mu sledi, in ne sme prekoračiti okvirov, ki so potrebni za njegovo doseganje (22). Posebne značilnosti filmske industrije, zlasti izjemna mobilnost produkcij, ter pospeševanje kulturne različnosti in nacionalne kulture in jezikov, so lahko nujen razlog v splošnem interesu, ki lahko upraviči omejitev uresničevanja temeljnih svoboščin. Zato Nadzorni organ še naprej potrjuje, da so ti pogoji do določene mere lahko potrebni, da se ohrani kritična masa infrastrukture za filmsko produkcijo v državi EGP ali regiji, ki dodeli pomoč.

(29)

Skoraj nobena država EGP ne nalaga obveznosti teritorializacije porabe v najvišjem možnem obsegu, tj. 80 % proračuna za produkcijo, ki je dovoljen v skladu s Sporočilom iz leta 2001 in Smernicami Nadzornega organa iz leta 2008. Nekatere države EGP v svojih shemah sploh nimajo obveznosti teritorializacije porabe. Številne regionalne sheme so vezane na znesek pomoči in določajo, da je treba 100 % ali 150 % tega zneska porabiti v državi EGP, ki dodeli pomoč, hkrati ne vsebujejo posebnih določb glede izvora storitev podizvajalcev ali izvora blaga, ki se uporablja pri produkciji. V nekaterih shemah pomoči lahko producent, ki prejme pomoč, porabi vsaj 20 % proračuna za produkcijo zunaj zadevne države EGP. V nekaterih državah EGP je pomoč za filmsko produkcijo zasnovana le kot delež izdatkov, nastalih v državi članici, ki dodeli pomoč.

(30)

Znesek izdatkov, ki je predmet obveznosti teritorializacije porabe, bi moral biti vsaj sorazmeren z zneskom dejanske finančne obveznosti države EGP, in ne s celotnim proračunom za produkcijo. Pri pogoju vezanosti na ozemlje iz Sporočila iz leta 2001 (23) ali Smernic Nadzornega organa iz leta 2008 to ni bilo nujno res.

(31)

Obstajata dva pomembno različna mehanizma pomoči, ki ju uporabljajo države EGP za dodeljevanje pomoči za filmsko produkcijo:

pomoč, dodeljena v obliki neposrednih nepovratnih sredstev (npr. dodeli žirija za izbor filmov), opredeljena na primer kot delež proračuna za produkcijo, in

pomoč, dodeljena in opredeljena kot delež izdatkov za produkcijo v državi EGP, ki dodeli pomoč (npr. davčne spodbude).

(32)

V točki 48 je za vsak mehanizem določeno, v okviru kakšnih omejitev lahko Nadzorni organ sprejme, da država EGP določi obveznosti teritorializacije porabe, ki bi se glede na kulturni cilj lahko še vedno štele za potrebne in sorazmerne.

(33)

V primeru pomoči, dodeljene v obliki nepovratnih sredstev, bi morala biti najvišja obveznost teritorializacije porabe omejena na 160 % zneska pomoči. To ustreza prejšnjemu pravilu „80 % proračuna za produkcijo“, po katerem intenzivnost pomoči doseže splošno najvišjo raven, navedeno v točki 51(2), tj. 50 % proračuna za produkcijo (24).

(34)

Kadar je pomoč dodeljena v obliki deleža izdatkov za produkcijo v državi EGP, ki dodeli pomoč, je spodbuda v tem, da se več porabi v zadevni državi EGP in se tako prejme večja pomoč. Omejevanje upravičene produkcijske dejavnosti na dejavnost, ki poteka v državi EGP, ki dodeli pomoč, pomeni ozemeljsko omejitev. Da bi bila zgornja meja primerljiva z zgornjo mejo za nepovratna sredstva, so izdatki, ki so predmet obveznosti teritorializacije porabe, omejeni na 80 % proračuna za produkcijo.

(35)

Poleg tega lahko vsaka shema v okviru obeh mehanizmov vključuje merilo za upravičenost, ki določa najmanjšo zahtevano raven produkcijske dejavnosti na ozemlju države EGP, ki dodeli pomoč. Ta raven ne sme preseči 50 % proračuna za produkcijo.

(36)

V vsakem primeru države EGP niso obvezane, da naložijo obveznosti teritorializacije porabe.

4.4 KONKURENCA ZA PRIVABLJANJE VEČJIH TUJIH PRODUKCIJ

(37)

Od leta 2001 je več držav EGP uvedlo sheme, namenjene privabljanju visokoproračunskih produkcij v Evropo, ki konkurira drugim lokacijam in objektom po svetu, na primer v Združenih državah Amerike, Kanadi, na Novi Zelandiji ali v Avstraliji. Udeleženci javnih posvetovanj, opravljenih pred pripravo novega sporočila Komisije, so se strinjali, da so bile te produkcije potrebne za ohranitev visokokakovostne avdiovizualne infrastrukture, za pomoč pri uporabi visokokakovostnih studiev, opreme in osebja ter pomoč pri prenosu tehnologije, strokovnega znanja in izkušenj. Tudi če bi tuje produkcije delno uporabile objekte, bi to pomagalo pri zagotavljanju zmogljivosti za izdelavo visokokakovostnih in odmevnih evropskih produkcij.

(38)

Glede možnega vpliva na evropski avdiovizualni sektor ima lahko tuja produkcija trajni učinek, saj po navadi veliko uporablja lokalno infrastrukturo in najame lokalne igralce. Na splošno lahko to pozitivno vpliva na nacionalni avdiovizualni sektor. Treba je še omeniti, da so številni filmi, ki se obravnavajo kot večji projekti tretjih držav, dejansko koprodukcije, v katere so vključeni tudi evropski producenti. Zato bi te subvencije prispevale tudi k spodbujanju evropskih avdiovizualnih del in podpori objektov za nacionalne produkcije.

(39)

Nadzorni organ zato meni, da je taka pomoč načeloma lahko združljiva s členom 61(3)(c) Sporazuma EGP kot pomoč za pospeševanje kulture pod enakimi pogoji kot pomoč za evropsko produkcijo. Ker so zneski pomoči za velike mednarodne produkcije lahko zelo visoki, bo Nadzorni organ spremljal nadaljnji razvoj te vrste pomoči, da bi zagotovil, da konkurenca poteka predvsem na podlagi kakovosti in cene, in ne na podlagi državne pomoči.

4.5 ČEZMEJNE PRODUKCIJE

(40)

Malo evropskih filmov se distribuira zunaj ozemlja produkcije. Verjetnost, da bo evropski film predvajan v več državah EGP, je večja pri koprodukcijah, pri katerih sodelujejo producenti iz več držav. Glede na pomen sodelovanja producentov iz več držav EGP pri produkciji evropskih del, ki so na ogled v več državah EGP, Nadzorni organ meni, da je večja intenzivnost pomoči za koprodukcije, ki jih financira več kot ena država EGP in v katerih sodelujejo producenti iz več kot ene države EGP, upravičena.

4.6 FILMSKA DEDIŠČINA

(41)

Nadzorni organ meni, da je treba filme zbrati, hraniti in poskrbeti, da so dostopni prihodnjim generacijam v kulturne in izobraževalne namene. Svet za izobraževanje, mladino, kulturo in šport je v svojih sklepih o evropski filmski dediščini z dne 18. novembra 2010 (25) pozval države članice EU, naj poskrbijo, da se filmi, ki so prejeli državno pomoč, deponirajo pri ustanovi za filmsko dediščino (26), po možnosti skupaj z vsem pripadajočim materialom in ustreznimi pravicami v zvezi z ohranjanjem ter uporabo filmov in pripadajočega materiala v kulturne in nekomercialne namene.

(42)

Nekatere države članice EU so uvedle prakso, da izplačajo zadnji obrok pomoči po tem, ko ustanova za filmsko dediščino potrdi, da je bil film, ki je prejel pomoč, deponiran. Ta praksa se je izkazala za učinkovit instrument za zagotovitev izpolnjevanja pogodbenih obveznosti glede deponiranja.

(43)

Nekatere države članice EU so v svojih sporazumih o dodelitvi nepovratnih sredstev uvedle tudi določbe, ki ustanovam za filmsko dediščino po dogovorjenem obdobju in pod pogojem, da to ne ovira običajne uporabe filma, dovoljujejo uporabo javno financiranih filmov za določene namene pri opravljanju njihovega poslanstva javnega interesa.

(44)

Nadzorni organ meni, da bi morale države EGP producente spodbujati in podpirati, da kopijo filma, ki je prejel pomoč, deponirajo pri ustanovi za filmsko dediščino, ki jo organ financiranja določi za hrambo in uporabo v posebne nekomercialne namene, o kateri se dogovori z imetniki pravic v skladu s pravicami intelektualne lastnine in brez poseganja v pošteno nadomestilo za imetnike pravic po dogovorjenem obdobju, določenem v sporazumu o dodelitvi nepovratnih sredstev, pod pogojem, da to ne posega v običajno uporabo filma.

5. OCENJEVANJE ZDRUŽLJIVOSTI POMOČI

(45)

Nadzorni organ pri oceni pomoči za filmsko produkcijo in produkcijo drugih avdiovizualnih del preverja na podlagi zgoraj navedenih vidikov:

—	prvič, ali shema pomoči spoštuje načelo „splošne zakonitosti“, tj. Nadzorni organ mora preveriti, ali shema ne vsebuje klavzul, ki bi bile v nasprotju z določbami Sporazuma EGP na področjih, ki niso državne pomoči,

—	drugič, ali shema izpolnjuje posebna merila o združljivosti za pomoč, določena spodaj.

5.1 SPLOŠNA ZAKONITOST

(46)

Nadzorni organ mora najprej preveriti, ali pomoč upošteva „splošno načelo zakonitosti“ ter ali pogoji za upravičenost in merila za dodelitev ne vsebujejo določb, ki so v nasprotju s Sporazumom EGP na področjih, ki niso državna pomoč. Nadzorni organ mora med drugim zagotoviti, da se spoštujejo načela, ki prepovedujejo diskriminacijo na podlagi državljanstva, in načela, ki zagotavljajo prost pretok blaga, prosto gibanje delavcev, svobodo ustanavljanja, svobodo opravljanja storitev in prost pretok kapitala (členi 4, 8, 28, 31, 36, in 40 Sporazuma EGP). Nadzorni organ ta načela izvaja v povezavi z uporabo pravil o konkurenci, če so določbe, ki kršijo ta načela, neločljivo povezane z delovanjem sheme.

(47)

V skladu z zgornjimi načeli se s shemo pomoči na primer ne sme rezervirati pomoči izključno za državljane, zahtevati, da imajo upravičenci status nacionalnih podjetij, ustanovljenih po nacionalnem trgovinskem pravu (podjetja s sedežem v eni državi EGP, ki delujejo v drugi državi v okviru stalne podružnice ali agencije, morajo biti upravičena do pomoči, poleg tega mora biti pogoj glede agencije izvršljiv le ob plačilu pomoči); ali zahtevati od tujih podjetij, ki opravljajo filmske storitve, da se izognejo določilom in pogojem Direktive 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta (27) v zvezi z napotenimi delavci.

(48)

Glede na poseben položaj evropskega filmskega sektorja se lahko v shemah podpore za filmsko produkcijo:

zahteva, da se do 160 % zneska pomoči, dodeljenega za produkcijo avdiovizualnega dela, porabi na ozemlju države, ki dodeli pomoč, ali

znesek pomoči, dodeljene za produkcijo avdiovizualnega dela, izračuna kot delež izdatkov za dejavnosti filmske produkcije v državi EGP, ki dodeli pomoč, v primeru shem podpore običajno v obliki davčnih spodbud.

(49)

V obeh primerih lahko države EGP pred dodelitvijo pomoči določijo najmanjšo raven produkcijske dejavnosti, ki jo je treba opraviti na njihovem ozemlju, da bi bil projekt upravičen do pomoči. Vendar ta raven ne sme preseči 50 % celotnega proračuna za produkcijo. Poleg tega pogoj vezanosti na ozemlje v nobenem primeru ne sme preseči 80 % celotnega proračuna za produkcijo.

5.2 POSEBNA MERILA ZA OCENJEVANJE V SKLADU S ČLENOM 61(3)(c) SPORAZUMA EGP

(50)

Cilj podpore produkciji evropskih avdiovizualnih del in zagotovitve obstoja infrastrukture, ki je potrebna za njihovo produkcijo in predvajanje, je oblikovanje evropskih kulturnih identitet in okrepitev kulturne raznovrstnosti. Namen pomoči je torej pospeševanje kulture. Taka pomoč je lahko združljiva s Sporazumom EGP v skladu s členom 61(3)(c) Sporazuma EGP. Podjetja, ki se ukvarjajo s filmsko produkcijo in produkcijo televizijskih programov, lahko koristijo tudi druge vrste pomoči, ki se dodeljujejo v skladu s členom 61(3)(a) in (c) Sporazuma EGP (na primer regionalna pomoč, pomoč za mala in srednja podjetja, raziskave in razvoj, usposabljanje ali zaposlovanje), pri čemer morajo v primeru kumulacije pomoči spoštovati najvišjo intenzivnost pomoči.

(51)

Za sheme, ki so namenjene podpori pisanja scenarijev, razvoja, produkcije, distribucije in promocije avdiovizualnih del, ki jih zajemajo te smernice, bo Nadzorni organ za oceno, ali je shema združljiva s členom 61(3)(c) Sporazuma EGP, proučil naslednja merila v zvezi s produkcijo avdiovizualnih del, za katera bo dodeljena pomoč:

Pomoč je namenjena kulturnemu proizvodu. Vsaka država EGP v izogib očitnim napakam z ustreznim mehanizmom preverjanja zagotavlja, da je vsebina produkcije, ki prejme pomoč, kulturna v skladu z njenimi nacionalnimi merili, in sicer z izborom predlogov za film, na primer izbor opravi žirija ali oseba, imenovana za izbor, ali, če takega postopka ni, z vzpostavitvijo seznama kulturnih meril, za katera bo država članica pri vsakem filmu, za katerega bo zaprošena pomoč, administrativno preverila, ali jih izpolnjuje.

Intenzivnost pomoči mora biti načeloma omejena na 50 % proračuna za produkcijo zaradi spodbujanja običajnih komercialnih pobud. Intenzivnost pomoči za čezmejne produkcije, ki jih financira več kot ena država EGP in v katerih sodelujejo producenti iz več kot ene države EGP, lahko znaša do 60 % proračuna za produkcijo. Te omejitve ne veljajo za zahtevna avdiovizualna dela (28) in koprodukcije, ki vključujejo države s seznama Odbora za razvojno pomoč Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (29). Filmi, katerih edina prvotna različica je v uradnem jeziku države EGP z majhnim ozemljem, populacijo ali jezikovnim področjem, se v tem primeru lahko štejejo za zahtevna avdiovizualna dela.

Načeloma ni omejitev za pomoč pisanju scenarijev ali razvoju. Toda če se na podlagi nastalega scenarija ali projekta na koncu posname film, se stroški pisanja scenarija in razvoja naknadno vključijo v proračun produkcije in upoštevajo za izračun največje intenzivnosti pomoči za avdiovizualna dela, kot je navedeno v pododstavku 2 zgoraj.

4.	Stroške distribucije in promocije avdiovizualnih del, ki so upravičeni do podpore za produkcijo, je mogoče podpreti z enako intenzivnostjo pomoči, kot je bila ali bi lahko bila dodeljena za produkcijo.

Razen pomoči za pisanje scenarijev, razvoj, distribucijo in promocijo ni dovoljena dodelitev pomoči posebnim dejavnostim produkcije. Posledično pomoč ne sme biti rezervirana za posamezne dele produkcijske verige. Vsaka pomoč, ki se dodeli za produkcijo posebnega avdiovizualnega dela, mora prispevati k skupnemu proračunu produkcije. Producent mora imeti možnost, da prosto izbira proračunske postavke, ki bodo porabljene v drugih državah EGP. To naj bi zagotavljalo nevtralen spodbujevalni učinek pomoči. Dodelitev pomoči določenim posameznim postavkam proračuna filma bi lahko tako pomoč spremenila v nacionalno preferenco v korist sektorjev, ki opravljajo zadevne storitve, ki dobivajo pomoč, kar ne bi bilo združljivo s Sporazumom EGP.

Države EGP bi morale producente spodbujati in podpirati, da kopijo filma, ki je prejel pomoč, deponirajo pri ustanovi za filmsko dediščino, ki jo organ financiranja določi za hrambo in za uporabo v posebne nekomercialne namene, o kateri se dogovori z imetniki pravic v skladu s pravicami intelektualne lastnine in brez poseganja v pošteno nadomestilo za imetnike pravic po dogovorjenem obdobju, določenem v sporazumu o dodelitvi nepovratnih sredstev, pod pogojem, če to ne posega v običajno uporabo filma.

Pomoč se dodeli na pregleden način. Države EGP morajo na eni spletni strani ali na eni spletni strani, ki zbira informacije z več spletnih strani, objaviti vsaj naslednje informacije: celotno besedilo odobrene sheme pomoči in določb glede njenega izvajanja, ime upravičenca do pomoči, ime in vrsto dejavnosti ali projekta, za katerega se dodeli pomoč, znesek pomoči in intenzivnost pomoči kot delež celotnega proračuna za dejavnost ali projekt, za katerega se dodeli pomoč. Te informacije je treba po sprejetju sklepa o dodelitvi objaviti na spletu, hraniti jih je treba najmanj deset let, javnosti pa morajo biti na voljo brez omejitev (30).

(52)

Pomoč za posodobitev kinematografov, vključno z njihovo digitalizacijo, se lahko odobri, če države EGP lahko utemeljijo potrebo po takšni pomoči ter sorazmernost in ustreznost pomoči. Nadzorni organ bo na podlagi tega ocenil, ali je shema združljiva s členom 61(3)(c) Sporazuma EGP.

(53)

Pri ugotavljanju, ali se spoštuje največja intenzivnost pomoči, se upošteva skupni znesek ukrepov javne podpore držav EGP za dejavnost ali projekt, ki prejema pomoč, ne glede na to, ali se ta podpora financira iz lokalnih, regionalnih, nacionalnih virov ali virov EU. Vendar sredstva, ki so dodeljena neposredno iz programov EU, kot je MEDIA, brez sodelovanja držav EGP pri odločanju o dodelitvi, niso državna sredstva. Zato se njihova pomoč ne šteje za namene upoštevanja zgornjih mej pomoči.

6. USTREZNI UKREPI

(54)

Nadzorni organ kot ustrezne ukrepe za namene člena 62(1) Sporazuma EGP predlaga, naj države EGP svoje obstoječe sheme v zvezi s financiranjem filmov uskladijo s temi smernicami, in sicer v dveh letih po njihovi objavi v Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije. Države EGP morajo v enem mesecu po objavi teh smernic v Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije Nadzornemu organu potrditi, da se strinjajo s predlaganimi ustreznimi ukrepi. Če Nadzorni organ ne bo prejel nobenega odgovora, bo to razumel, kakor da se zadevna država EGP ne strinja.

7. UPORABA

(55)

Nadzorni organ bo načela iz teh smernic uporabljal od 1. aprila 2014.

(56)

Nadzorni organ bo te smernice uporabljal za vse priglašene ukrepe pomoči, glede katerih bo moral odločiti po 1. aprilu 2014, tudi če so bili ukrepi priglašeni pred tem datumom.

(57)

Nadzorni organ bo proučil združljivost vsake pomoči, dodeljene brez njegove odobritve in zato v nasprotju s členom 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča, s Sporazumom EGP na podlagi:

(a)	teh smernic, če je bil del ali celoten obseg pomoči odobren po objavi teh smernic v Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije;

(b)	Smernic Nadzornega organa iz leta 2008 v vseh ostalih primerih.

(1) Te smernice ustrezajo Sporočilu Komisije o državni pomoči za filmsko produkcijo in produkcijo drugih avdiovizualnih del (UL C 332, 15.11.2013, str. 1).

(2) Države Efte so polnopravne članice programa MEDIA.

(3) PWC Global Entertainment and Media Outlook 2013–2017, http://www.pwc.com/gx/en/global-entertainment-media-outlook/segment-insights/filmed-entertainment.jhtml.

(4) Študijo je izvedla svetovalna družba KEA European Affairs (Multi-Territory Licensing of Audiovisual Works in the European Union, končno poročilo, pripravljeno za Evropsko komisijo, GD za informacijsko družbo in medije, oktober 2010, str. 21, http://www.keanet.eu/docs/mtl%20-%20full%20report%20en.pdf).

(5) Norveška: odločbe št. 32/02/COL z dne 20. februarja 2002, št. 169/02/COL z dne 18. septembra 2002, št. 186/03/COL z dne 29. oktobra 2003, št. 179/05/COL z dne 15. julija 2005, št. 342/06/COL z dne 14. novembra 2006, št. 430/08/COL z dne 2. julija 2008, št. 774/08/COL z dne 10. decembra 2008, št. 289/09/COL z dne 1. julija 2009 in Odločba št. 180/09/COL z dne 31. marca 2009; Islandija: odločbe št. 114/99/COL z dne 4. junija 1999, št. 380/00/COL z dne 18. decembra 2000, št. 390/06/COL z dne 13. decembra 2006, št. 255/09/COL z dne 10. junija 2009 in št. 262/12/COL z dne 4. julija 2012; Lihtenštajn: odločbe št. 192/00/COL z dne 27. septembra 2000, št. 267/06/COL z dne 20. septembra 2006 in št. 395/11/COL z dne 14. decembra 2011.

(6) Kneževina Lihtenštajn ni podpisnica Konvencije Unesca o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov.

(7) Sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o nekaterih pravnih vidikih v zvezi s kinematografskimi in drugimi avdiovizualnimi deli (UL C 43, 16.2.2002, str. 6).

(8) UL C 123, 30.4.2004, str. 1.

(9) UL C 134, 16.6.2007, str. 5.

(10) UL C 31, 7.2.2009, str. 1.

(11) Posodobljena različica Smernic o državni pomoči je objavljena na spletni strani Nadzornega organa: http://www.eftasurv.int/state-aid/legal-framework/state-aid-guidelines/. V delu VII Smernic o državni pomoči so določena pravila o državni pomoči za posamezne sektorje za kinematografska in druga avdiovizualna dela (UL L 105, 21.4.2011, str. 32, in Dopolnilo EGP št. 23, 21.4.2011, str. 1).

(12) Zlasti sodbo Sodišča z dne 10. marca 2005 v zadevi Laboratoires Fournier, C-39/04, ZOdl., str. I-2057.

(13) Uredba Komisije (ES) št. 1998/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis (UL L 379, 28.12.2006, str. 5), vključena kot točka 1 ea v Prilogo XV k Sporazumu EGP s Sklepom Skupnega odbora EGP št. 29/2007 (UL L 209, 9.8.2007, str. 52, in Dopolnilo EGP št. 38, 9.8.2007, str. 34), ki je začela veljati 28. aprila 2007. To uredbo je nadomestila Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L 352, 24.12.2013, str. 1). Uredbo je treba vključiti v Sporazum EGP.

(14) Ne gre za tradicionalne medijske franšize, nadaljevanja ali priredbe, ki nastajajo v različnih okoljih.

(15) Uredba Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah) (UL L 214, 9.8.2008, str. 3), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 1224/2013 z dne 29. novembra 2013 glede obdobja uporabe (UL L 320, 30.11.2013, str. 22), vključena kot točka 1(j) v Prilogo XV k Sporazumu EGP s Sklepom Skupnega odbora EGP št. 29/2014 (še ni objavljena v Uradnem listu ali v Dopolnilu EGP), ki je začela veljati 15. februarja 2014.

(16) V členu 4(4) Konvencije je navedeno: „Kulturne dejavnosti, dobrine in storitve so tiste dejavnosti, dobrine in storitve, ki vsebujejo ali prenašajo kulturne izraze, ne glede na tržno vrednost, ki jo morda imajo. Kulturne dejavnosti so lahko končni izdelek ali pa prispevajo k proizvodnji kulturnih dobrin in storitev.“

(17) Sodba Sodišča z dne 5. marca 2009 v zadevi UTECA, C-222/07, ZOdl., str. I-01407, točke 27–33.

(18) Sodba Sodišča z dne 13. decembra 2007 v zadevi United Pan-Europe Communications Belgium, C-250/06, ZOdl., str. I-11135, točka 43.

(19) Sodba Sodišča z dne 28. oktobra 1999 v zadevi ARD, C-6/98, ZOdl., str. I-07599, točka 50.

(20) Sodba Sodišča z dne 5. marca 2009 v zadevi UTECA, C-222/07, ZOdl., str. I-01407, točki 34 in 36.

(21) Študija iz leta 2008 o gospodarskih in kulturnih vplivih klavzul o teritorializaciji v shemah državne pomoči za filmsko in avdiovizualno produkcijo, predvsem na koprodukcijo, http://ec.europa.eu/avpolicy/docs/library/studies/territ/final_rep.pdf.

(22) Sodba Sodišča z dne 5. marca 2009 v zadevi UTECA, C-222/07, ZOdl., str. I-01407, točka 25.

(23) Na primer: producent snema film s proračunom 10 milijonov EUR in zaprosi za pomoč iz sheme, v okviru katere je za posamezen film mogoče dobiti največ 1 milijon EUR pomoči. Ni sorazmerno, da se film izključi iz sheme, ker producent ne namerava porabiti najmanj 8 milijonov EUR proračuna za produkcijo na ozemlju države, ki zagotavlja pomoč.

(24) Na primer: producent snema film s proračunom 10 milijonov EUR in zaprosi za pomoč iz sheme, v okviru katere je za posamezen film mogoče dobiti največ 1 milijon EUR pomoči. Od producenta se lahko pričakuje le, da bo porabil 1,6 milijona EUR proračuna za produkcijo na ozemlju države, ki zagotavlja pomoč. Če proračun za film znaša 2 milijona EUR in mu je bil dodeljen najvišji znesek pomoči, bi imel producent obveznost teritorializacije porabe, ki ustreza 80 % proračuna za produkcijo.

(25) UL C 324, 1.12.2010, str. 1.

(26) Države članice določijo ustanove za filmsko dediščino za zbiranje in hrambo filmske dediščine ter za zagotavljanje njene dostopnosti v kulturne in izobraževalne namene.

(27) Direktiva 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L 18, 21.1.1997, str. 1), vključena kot točka 30 v Prilogo XVIII k Sporazumu EGP s Sklepom Skupnega odbora EGP št. 37/98 (UL L 310, 19.11.1998, str. 25, in Dopolnilo EGP št. 48, 19.11.1998, str. 260), ki je začela veljati 1. maja 1998.

(28) Kot so kratki filmi, režiserski prvenci in drugi film režiserjev, dokumentarni filmi ali nizkoproračunska ter drugače komercialno zahtevna dela. V skladu z načelom subsidiarnosti lahko vsaka država EGP sama z nacionalnimi parametri opredeli, kaj je zahteven film.

(29) Na seznamu Odbora za razvojno pomoč so vse države in ozemlja, ki so upravičeni do uradne razvojne pomoči. Med njimi so vse države z nizkim in srednjim dohodkom na podlagi bruto nacionalnega dohodka (BND) na prebivalca, kot jih je objavila Svetovna banka, z izjemo članov skupine G8, držav članic EU in držav z določenim datumom vstopa v EU. Na seznamu so tudi vse najmanj razvite države, kot jih opredeljujejo Združeni narodi. Glej: http://www.oecd.org/document/45/0,3746,en_2649_34447_2093101_1_1_1_1,00.html. Treba je navesti, da sta članici Odbora za razvojno pomoč samo Norveška in Islandija in zato pri oblikovanju nacionalnih razvojnih politik sodelovanja sledita smernicam in referenčnim dokumentom Odbora za razvojno pomoč.

(30) Informacije je treba redno posodabljati (na primer vsakih šest mesecev) in morajo biti na voljo v formatu, ki ni zaščiten z avtorskimi pravicami.

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 276

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 57 18. september 2014

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		MEDNARODNI SPORAZUMI
		2014/665/EU
	*	Sklep Sveta z dne 18. februarja 2014 o podpisu Protokola k Stabilizacijsko-pridružitvenemu sporazumu med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji, v imenu Evropske unije in njenih držav članic ter o njegovi začasni uporabi	1
		Protokol k Stabilizacijsko-pridružitvenemu sporazumu med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji	3
		UREDBE
	*	Uredba Komisije (EU) št. 980/2014 z dne 16. septembra 2014 o prepovedi ribolova na raže v vodah Unije območij IIa in IV s plovili, ki plujejo pod zastavo Francije	43
	*	Uredba Komisije (EU) št. 981/2014 z dne 16. septembra 2014 o prepovedi ribolova na morsko ploščo v Skagerraku s plovili, ki plujejo pod zastavo Nizozemske	45
		Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 982/2014 z dne 17. septembra 2014 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	47
		SKLEPI
		2014/666/EU
	*	Izvedbeni sklep Komisije z dne 17. septembra 2014 o potrditvi sistema Trade Assurance Scheme for Combinable Crops za dokazovanje skladnosti s trajnostnimi merili iz direktiv 98/70/ES in 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta	49
		2014/667/EU
	*	Izvedbeni sklep Komisije z dne 17. septembra 2014 o potrditvi sistema Universal Feed Assurance Scheme za dokazovanje skladnosti s trajnostnimi merili iz direktiv 98/70/ES in 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta	51

	III Drugi akti
	EVROPSKI GOSPODARSKI PROSTOR
*	Odločba Nadzornega organa Efte št. 134/14/COL z dne 26. marca 2014 o petindevetdeseti spremembi procesnih in materialnih pravil na področju državne pomoči z uvedbo novih smernic v zvezi z državno pomočjo za filmsko produkcijo in produkcijo drugih avdiovizualnih del (v nadaljnjem besedilu: Smernice za filmsko produkcijo in produkcijo drugih avdiovizualnih del iz leta 2014)	53

Št.	25/TQ43
Država članica	Francija
Stalež	SRX/2AC4-C
Vrsta	raže (Rajiformes)
Območje	vode Unije območij IIa in IV
Datum zaprtja	22.8.2014

Št.	26/TQ43
Država članica	Nizozemska
Stalež	PLE/03AN.
Vrsta	morska plošča (Pleuronectes platessa)
Območje	Skagerrak
Datum zaprtja	25.8.2014

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Standardna uvozna vrednost
0702 00 00	MK	56,1
	TR	84,0
	XS	82,8
	ZZ	74,3
0707 00 05	TR	107,9
0707 00 05	ZZ	107,9
0709 93 10	TR	125,5
0709 93 10	ZZ	125,5
0805 50 10	AR	165,5
	CL	174,2
	IL	155,5
	UY	131,6
	ZA	146,5
	ZZ	154,7
0806 10 10	BR	164,4
	EG	161,0
	MA	157,9
	MK	32,3
	TR	118,4
	ZZ	126,8
0808 10 80	BA	49,3
	BR	65,2
	CL	96,6
	NZ	119,7
	US	129,4
	ZA	104,5
	ZZ	94,1
0808 30 90	CN	101,9
	TR	121,9
	ZZ	111,9
0809 30	TR	126,8
0809 30	ZZ	126,8
0809 40 05	MK	27,4
0809 40 05	ZZ	27,4