12.9.2014

Uradni list Evropske unije

L 271/16

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 964/2014

z dne 11. septembra 2014

o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s standardnimi pogoji za finančne instrumente

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (1), in zlasti drugega pododstavka člena 38(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Za lažjo uporabo finančnih instrumentov, ki so vzpostavljeni na nacionalni, regionalni, transnacionalni ali čezmejni ravni in jih upravlja organ upravljanja ali je njihovo upravljanje v pristojnosti tega organa v skladu s členom 38(3)(a) Uredbe (EU) št. 1303/2013, bi bilo treba za nekatere finančne instrumente določiti standardne pogoje. S tovrstnimi standardnimi pogoji bi bili zadevni instrumenti pripravljeni za uporabo kot standardni finančni instrumenti.

(2)	Za lažjo uporabo finančnih instrumentov morajo standardni pogoji zagotoviti skladnost s pravili o državni pomoči, s kombiniranjem finančnih instrumentov in nepovratnih sredstev pa olajšati zagotavljanje finančne podpore Unije končnim prejemnikom.

(3)

Standardni pogoji ponudniku financiranja, kot je javni ali zasebni vlagatelj ali posojilodajalec, upravljavcu finančnega instrumenta ali končnemu prejemniku ne bi smeli omogočiti, da prejme državno pomoč, ki ni združljiva z notranjim trgom. Standardni pogoji bi morali upoštevati ustrezne uredbe o pomoči de minimis, kot so Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013 (2) in Uredba Komisije (EU) št. 1408/2013 (3), Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 (4), Uredba Komisije (EU) št. 702/2014 (5) ter Smernice o državni pomoči za spodbujanje naložb tveganega financiranja (6) in Smernice o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za obdobje od 2014 do 2020 (7).

(4)

Ker se pravila o državni pomoči ne uporabljajo za kmetijske dejavnosti, ki prejemajo podporo v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, bi morala biti za te dejavnosti skladnost s standardnimi pogoji prostovoljna. Za druge dejavnosti, ki prejemajo podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, se uporabljajo splošna pravila o državni pomoči, zato bi morala biti skladnost s standardnimi pogoji obvezna.

(5)

Podjetja v sektorju ribištva, zlasti mala in srednja podjetja (v nadaljnjem besedilu: MSP), lahko koristijo finančne instrumente, ki se financirajo v okviru evropskega strukturnega in investicijskega sklada. Če se takšno financiranje zagotavlja v okviru evropskega strukturnega in investicijskega sklada, ki ni Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo, bi moral biti skupni znesek pomoči, ki se prek finančnih instrumentov dodeli vsem podjetjem v sektorju ribištva in akvakulture v obdobju treh let, nižji od omejitve letnih prihodkov države članice iz ribištva, akvakulture in predelave, kakor je določeno v Uredbi Komisije (EU) št. 717/2014 (8). Poleg tega je treba upoštevati Uredbo (EU) št. 702/2014 in Smernice za preučitev državne pomoči za ribištvo in ribogojstvo (9).

(6)	V standardne pogoje bi bilo treba vključiti tudi minimalni sklop zahtev za ustrezno upravljanje finančnih instrumentov, da se zagotovijo pravila, ki so podrobnejša od pravil iz Uredbe (EU) št. 1303/2013.

(7)

Ustrezen finančni instrument za podporo rasti MSP v težkih pogojih financiranja so posojila s porazdelitvijo tveganja v portfelju. S tem instrumentom se MSP zagotavljajo nova posojila z lažjim dostopom do financiranja, saj finančnim posrednikom zagotavlja finančni prispevek in porazdelitev kreditnega tveganja, s tem pa imajo MSP na voljo več sredstev po ugodnih pogojih v obliki znižanja obrestne mere in/ali zmanjšanja zavarovanja s premoženjem.

(8)

Financiranje na podlagi posojila s porazdelitvijo tveganja v portfelju je lahko zlasti učinkovit način za podporo MSP glede na omejeno razpoložljivost financiranja ali razmeroma majhno pripravljenost finančnih posrednikov za tveganje pri nekaterih sektorjih ali vrstah MSP. V tem okviru so standardni pogoji učinkovit način za odpravo takšnega nedelovanja trga.

(9)	Ustrezen finančni instrument za spodbujanje finančnih posrednikov k povečanju obsega posojil za MSP, kritih z jamstvi, ki jih financira Unija, je omejeno portfeljsko jamstvo.

(10)

Omejeno portfeljsko jamstvo bi moralo zapolniti obstoječo vrzel na trgu dolžniških instrumentov za MSP s spodbujanjem novih posojil prek zagotavljanja zavarovanja pred kreditnim tveganjem (v obliki omejenega portfeljskega jamstva prve izgube), da bi se zmanjšale posebne težave MSP pri dostopu do financiranja, ker ne razpolagajo z zadostnim premoženjem za zavarovanje in predstavljajo razmeroma visoko kreditno tveganje. Za dosego pričakovanega učinka pa prispevek Unije k omejenemu portfeljskemu jamstvu ne bi smel nadomestiti enakovrednih jamstev, ki jih zadevne finančne institucije z enakim namenom prejmejo na podlagi veljavnih finančnih instrumentov Unije ter nacionalnih in regionalnih finančnih instrumentov. V tem okviru so standardni pogoji učinkovit način za odpravo takšnega nedelovanja trga.

(11)	Ustrezen finančni instrument za spodbujanje potenciala za prihranek energije, ki izhaja iz prenove stanovanjskih stavb, je posojilo za obnovo.

(12)

Posojilo za obnovo bi moralo biti usmerjeno v pogoje za dolgoročna subvencionirana posojila ter vnaprejšnjo tehnično pomoč in financiranje lastnikov stanovanjskih stavb, da bodo pripravili in izvedli projekte prenove stavb. Poleg tega se predvideva trg financiranja, na katerem so bančni posredniki edini vir financiranja, a je financiranje nezadostno (zaradi pripravljenosti finančnega posrednika za tveganje), preveč kratkoročno, predrago ali kako drugače neprimerno za financirane projekte, za katere je značilno dolgoročno vračanje sredstev. Navedeno skupaj z neustreznim sistemom za opredelitev in oddajo del v imenu več lastnikov stanovanjske zgradbe, ne da bi bila izključena možnost financiranja posameznikov, pomeni nedelovanje trga. V tem okviru so standardni pogoji učinkovit način za odpravo takšnega nedelovanja trga.

(13)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za usklajevanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina

Ta uredba določa pravila o standardnih pogojih za naslednje finančne instrumente:

(a)	posojilo s porazdelitvijo tveganja v portfelju;

(b)	omejeno portfeljsko jamstvo;

(c)	posojilo za obnovo.

Člen 2

Dodatni pogoji

Organi upravljanja lahko v sporazum o financiranju poleg pogojev, ki se vanj vključijo v skladu s pogoji za izbran finančni instrument, določenimi v tej uredbi, vključijo tudi druge pogoje.

Člen 3

Spoštovanje pravil o državni pomoči v skladu s standardnimi pogoji

1. Če se finančni instrumenti kombinirajo z nepovratnimi sredstvi za tehnično pomoč končnim prejemnikom, ki prejemajo pomoč v okviru enega od instrumentov, nepovratna sredstva ne presežejo 5 % prispevka iz skladov ESI v instrument in zanje veljajo ugotovitve predhodne ocene iz člena 37 Uredbe (EU) št. 1303/2013, v kateri je utemeljena dodelitev takšnih nepovratnih sredstev.

2. Organ, ki izvaja finančni instrument (v nadaljnjem besedilu: finančni posrednik), upravlja nepovratna sredstva za tehnično pomoč. Tehnična pomoč ne krije dejavnosti, zajetih v stroških upravljanja in provizijah za upravljanje, ki se plačajo za upravljanje finančnega instrumenta. Izdatki, kriti s tehnično pomočjo, ne smejo biti del naložbe, ki se financira s posojilom v okviru zadevnega finančnega instrumenta.

Člen 4

Upravljanje v skladu s standardnimi pogoji

1. Organ upravljanja ali, če je primerno, upravitelj sklada skladov je zastopan v nadzornem organu ali podobni vrsti strukture upravljanja finančnega instrumenta.

2. Organ upravljanja v posameznih naložbenih odločitvah ne sodeluje neposredno. V primeru sklada skladov organ upravljanja svojo nadzorno vlogo opravlja le na ravni sklada skladov in ne posega v posamezne odločitve sklada skladov.

3. Struktura upravljanja finančnega instrumenta omogoča pregledno odločanje v zvezi z razpršenostjo kreditov in tveganj v skladu z ustrezno tržno prakso.

4. Struktura upravljanja upravitelja sklada skladov in finančnega posrednika zagotavlja nepristranskost in neodvisnost upravitelja sklada skladov ali finančnega posrednika.

Člen 5

Sporazum o financiranju v skladu s standardnimi pogoji

1. Organ upravljanja za prispevke iz programov v finančni instrument pisno sklene sporazum o financiranju, ki vsebuje pogoje v skladu s Prilogo I.

2. Sporazumu o financiranju so priložene naslednje priloge:

(a)	predhodna ocena, ki se zahteva v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1303/2013 ter utemeljuje finančni instrument;

(b)	poslovni načrt finančnega instrumenta, vključno z naložbeno strategijo in opisom naložbene, jamstvene ali posojilne politike;

(c)	opis instrumenta, ki mora biti v skladu s podrobnimi standardnimi pogoji instrumenta in mora določati finančne parametre finančnih instrumentov;

(d)	predloge za spremljanje in poročanje.

Člen 6

Posojilo s porazdelitvijo tveganja v portfelju

1. Posojilo s porazdelitvijo tveganja v portfelju je v obliki posojilnega sklada, ki ga finančni posrednik vzpostavi s prispevkom iz programa in lastnim prispevkom, ki je v višini vsaj 25 % posojilnega sklada. Posojilni sklad financira portfelj novih odobrenih posojil in ne vključuje refinanciranja obstoječih posojil.

2. Posojilo s porazdelitvijo tveganja v portfelju je v skladu s pogoji iz Priloge II.

Člen 7

Omejeno portfeljsko jamstvo

1. Omejeno portfeljsko jamstvo zagotavlja kritje kreditnega tveganja na ravni posameznega posojila za oblikovanje portfelja novih posojil malim in srednjim podjetjem do maksimalnega zneska izgube v okviru zgornje meje jamstva v višini 80 %, ki ne presega 25 % izpostavljenosti tveganju na ravni portfelja.

2. Omejeno portfeljsko jamstvo je v skladu s pogoji iz Priloge III.

Člen 8

Posojilo za obnovo

1. Posojilo za obnovo je v obliki posojilnega sklada, ki ga finančni posrednik vzpostavi s prispevkom iz programa in lastnim prispevkom, ki je v višini vsaj 15 % posojilnega sklada. Posojilni sklad financira portfelj novih odobrenih posojil in ne vključuje refinanciranja obstoječih posojil.

2. Končni prejemniki so lahko fizične ali pravne osebe ali izvajalci samostojne dejavnosti, ki so lastniki stanovanjskih stavb, pa tudi upravitelji ali drugi pravni organi, ki delujejo v imenu in za račun lastnikov ter izvajajo ukrepe za energetsko učinkovitost ali energijo iz obnovljivih virov, ki so upravičeni do financiranja na podlagi Uredbe (EU) št. 1303/2013 in programske podpore.

3. Posojilo za obnovo je v skladu s pogoji iz Priloge IV.

Člen 9

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 11. septembra 2014

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 320.

(2) Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L 352, 24.12.2013, str. 1).

(3) Uredba Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L 352, 24.12.2013, str. 9).

(4) Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L 187, 26.6.2014, str. 1).

(5) Uredba Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 193, 1.7.2014, str. 1).

(6) Smernice o državni pomoči za spodbujanje naložb tveganega financiranja (UL C 19, 22.1.2014, str. 4).

(7) Smernice Evropske unije o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za obdobje od 2014 do 2020 (UL C 204, 1.7.2014, str. 1).

(8) Uredba Komisije (EU) št. 717/2014 z dne 27. junija 2014 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v sektorju ribištva in akvakulture (UL L 190, 28.6.2014, str. 45).

(9) Smernice za preučitev državne pomoči za ribištvo in ribogojstvo (UL C 84, 3.4.2008, str. 10).

PRILOGA I

Obrazloženo kazalo vsebine sporazuma o financiranju med organom upravljanja in finančnim posrednikom

Kazalo:

Preambula

Opredelitev pojmov

Področje uporabe in cilji

Cilji politike in predhodna ocena

Končni prejemniki

Finančna ugodnost in državna pomoč

Naložbena, jamstvena ali posojilna politika

Dejavnosti in operacije

Ciljni rezultati

10.

Vloga in odgovornost finančnega posrednika: delitev tveganja in prihodkov

11.

Upravljanje in revizija finančnega instrumenta

12.

Prispevek iz programa

13.

Plačila

14.

Upravljanje računa

15.

Upravni stroški

16.

Trajanje in upravičenost izdatkov ob zaključku programa

17.

Ponovna uporaba sredstev, ki jih plača organ upravljanja (vključno z nastalimi obrestmi)

18.

Kapitalizacija subvencionirane obrestne mere, subvencionirane provizije za jamstvo (če je primerno)

19.

Upravljanje finančnega instrumenta

20.

Nasprotja interesov

21.

Poročanje in spremljanje

22.

Vrednotenje

23.

Prepoznavnost in preglednost

24.

Izključnost

25.

Reševanje sporov

26.

Zaupnost

27.

Spremembe sporazuma ter prenos pravic in obveznosti

1. PREAMBULA

Ime države/regije

Navedba organa upravljanja

Enotna identifikacijska številka (CCI) programa

Naziv povezanega programa

Ustrezni del programa, ki se nanaša na finančni instrument

Navedba sklada ESI

Navedba prednostne osi

Regije, v katerih se izvaja finančni instrument (raven NUTS ali drugo)

Znesek, ki ga finančnemu instrumentu dodeli organ upravljanja

Znesek iz sklada ESI

Znesek nacionalnih javnih sredstev (javni prispevek iz programa)

Znesek nacionalnih zasebnih sredstev (zasebni prispevek iz programa)

Znesek iz nacionalnih javnih in zasebnih sredstev zunaj prispevka iz programa

Pričakovani datum začetka izvajanja finančnega instrumenta

Datum zaključka izvajanja finančnega instrumenta

Kontaktni podatki za komunikacijo med strankama

Namen sporazuma

2. OPREDELITEV POJMOV

3. PODROČJE UPORABE IN CILJI

Opis finančnega instrumenta, vključno z naložbeno strategijo ali politiko, vrsta zagotovljene podpore.

4. CILJI POLITIKE IN PREDHODNA OCENA

Merila za upravičenost finančnih posrednikov, če je primerno, kot tudi dodatne operativne zahteve, ki prenašajo cilje politike instrumenta, ponujeni finančni produkti, ciljni končni prejemniki in predvideno kombiniranje z nepovratnimi sredstvi.

5. KONČNI PREJEMNIKI

Opredelitev in upravičenost končnih prejemnikov (ciljne skupine) finančnega instrumenta.

6. FINANČNA UGODNOST IN DRŽAVNA POMOČ

Ocena finančne ugodnosti javnega prispevka iz programa in uskladitev s pravili o državni pomoči.

7. NALOŽBENA, JAMSTVENA ALI POSOJILNA POLITIKA

Določbe v zvezi z naložbeno, jamstveno ali posojilno politiko, zlasti v zvezi z razpršenostjo portfelja (tveganje, sektor, geografska območja, velikost) in obstoječim portfeljem finančnega posrednika.

8. DEJAVNOSTI IN OPERACIJE

Poslovni načrt ali enakovredni dokumenti za finančni instrument, ki se izvaja, vključno s pričakovanim učinkom finančnega vzvoda iz člena 37(2)(c) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Opredelitev upravičenih dejavnosti.

Jasna opredelitev dodeljenih dejavnosti in njihovih omejitev, ki se nanaša zlasti na spremembe dejavnosti in upravljanje portfelja (izgube, neizpolnjevanje obveznosti in postopek izterjave).

9. CILJNI REZULTATI

Opredelitev dejavnosti, rezultatov in kazalnikov učinka, povezanih z izhodiščnimi meritvami in pričakovanimi cilji.

Ciljni rezultati, ki naj bi jih finančni instrument dosegel v smislu prispevka k posebnim ciljem in rezultatom ustrezne prednostne naloge ali ukrepa. Seznam kazalnikov v skladu z operativnim programom in členom 46 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

10. VLOGA IN ODGOVORNOST FINANČNEGA POSREDNIKA: DELITEV TVEGANJA IN PRIHODKOV

Opredelitev in določbe o odgovornosti finančnega posrednika in drugih subjektov, vključenih v izvajanje finančnega instrumenta.

Razlaga o vrednotenju tveganja ter delitvi tveganja in prihodkov različnih strank.

Določbe v skladu s členom 6 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 480/2014 (1) glede vloge, obveznosti in odgovornosti organov, ki izvajajo finančne instrumente.

11. UPRAVLJANJE IN REVIZIJA FINANČNEGA INSTRUMENTA

Ustrezne določbe v skladu s členom 9 Delegirane uredbe (EU) št. 480/2014 o upravljanju in nadzoru finančnih instrumentov.

Določbe o zahtevah glede revizije, kot so minimalne zahteve za dokumentacijo, ki jo je treba voditi na ravni finančnega posrednika (in na ravni sklada skladov), ter zahteve v zvezi z vodenjem ločenih evidenc za različne oblike podpore v skladu s členom 37(7) in (8) Uredbe (EU) št. 1303/2013 (kjer je primerno), vključno z določbami in zahtevami glede dostopa revizijskih organov države članice, revizorjev Komisije in Evropskega računskega sodišča do dokumentov, da se zagotovi jasna revizijska sled v skladu s členom 40 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Določbe o ravnanju revizijskega organa v skladu s smernicami v zvezi z revizijsko metodologijo, kontrolnim seznamom in razpoložljivostjo dokumentov.

12. PRISPEVEK IZ PROGRAMA

Določbe v skladu s členom 38(10) Uredbe (EU) št. 1303/2013 o pogojih za prenos in upravljanje prispevkov iz programa.

Po potrebi, določbe o okvirnih pogojih za prispevke iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada, Kohezijskega sklada, Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja ter prihodnjega Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo.

13. PLAČILA

Zahteve in postopki za upravljanje plačil v tranšah ob upoštevanju zgornjih mej iz člena 41 Uredbe (EU) št. 1303/2013 ter za napoved dejavnosti financiranja.

Pogoji za morebiten umik javnega prispevka iz programa v finančni instrument.

Pravila o zahtevanih dokazilih za utemeljitev plačil organa upravljanja finančnemu posredniku.

Pogoji, pod katerimi morajo biti plačila organa upravljanja finančnemu posredniku začasno ustavljena ali prekinjena.

14. UPRAVLJANJE RAČUNA

Podrobnosti o računih, vključno z zahtevami za fiduciarno/ločeno vodenje računov v skladu s členom 38(6) Uredbe (EU) št. 1303/2013, če je primerno.

Določbe, ki pojasnjujejo, kako se upravlja račun finančnega instrumenta, vključno s pogoji, ki urejajo uporabo bančnih računov: tveganja izpostavljenosti do nasprotne stranke (če je primerno), sprejemljivo zakladniško poslovanje, odgovornosti zadevnih strank, popravni ukrepi v primeru presežnih stanj na fiduciarnih računih, vodenje evidence in poročanje.

15. UPRAVNI STROŠKI

Določbe o plačilu finančnemu posredniku ter o izračunu in plačilu stroškov upravljanja in provizij za upravljanje finančnemu posredniku v skladu s členoma 12 in 13 Delegirane uredbe (EU) št. 480/2014.

V določbo je treba vključiti najvišjo veljavno stopnjo in referenčne zneske za izračun.

16. TRAJANJE IN UPRAVIČENOST IZDATKOV OB ZAKLJUČKU PROGRAMA

Datum začetka veljavnosti sporazuma.

Datumi, ki določajo obdobje izvajanja finančnega instrumenta in obdobje upravičenosti.

Določbe o možnosti podaljšanja in prekinitvi javnega prispevka iz programa finančnemu posredniku za finančni instrument, vključno s pogoji za predčasno prekinitev ali umik prispevkov iz programov, izhodne strategije in likvidacijo finančnih instrumentov (kjer je primerno, vključno s skladom skladov).

Določbe glede upravičenih izdatkov ob zaključku programa v skladu s členom 42 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

17. PONOVNA UPORABA SREDSTEV, KI JIH PLAČA ORGAN UPRAVLJANJA (VKLJUČNO Z NASTALIMI OBRESTMI)

Določbe o ponovni uporabi sredstev, ki jih plača upravni organ.

Zahteve in postopki za upravljanje obresti in drugih dobičkov, ki se lahko pripišejo podpori iz skladov ESI v skladu s členom 43 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Določbe glede ponovne uporabe virov, ki se lahko pripišejo podpori iz skladov ESI, do konca obdobja upravičenosti v skladu s členom 44 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Določbe glede uporabe virov, ki se lahko pripišejo podpori iz skladov ESI, po koncu obdobja upravičenosti v skladu s členom 45 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

18. KAPITALIZACIJA SUBVENCIONIRANE OBRESTNE MERE, SUBVENCIONIRANE PROVIZIJE ZA JAMSTVO (ČE JE PRIMERNO)

Določbe v skladu s členom 11 Delegirane uredbe (EU) št. 480/2014, ki so navedene v členu 42(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013, o kapitalizaciji letnih obrokov za subvencionirane obrestne mere in subvencionirane provizije za jamstvo.

19. UPRAVLJANJE FINANČNEGA INSTRUMENTA

Določbe, ki opisujejo ustrezno strukturo upravljanja finančnega instrumenta, da se zagotovi izvajanje odločitev v zvezi s posojili/jamstvi/naložbami, odprodajo in razpršenostjo tveganja v skladu z veljavnimi pravnimi zahtevami in tržnimi standardi.

Določbe o naložbenem svetu finančnega instrumenta (vloga, neodvisnost, merila).

20. NASPROTJA INTERESOV

Za reševanje nasprotij interesov je treba vzpostaviti jasne postopke.

21. POROČANJE IN SPREMLJANJE

Določbe o spremljanju izvajanja naložb in dejavnosti financiranja, vključno s poročanjem finančnega posrednika skladu skladov in/ali organu upravljanja, da se zagotovi skladnost s členom 46 Uredbe (EU) št. 1303/2013 in pravili o državni pomoči.

Pravila o poročanju organu upravljanja o načinu izvajanja nalog, poročanje o rezultatih in nepravilnostih ter sprejetih popravnih ukrepih.

22. VREDNOTENJE

Pogoji in ureditve za vrednotenje finančnega instrumenta.

23. PREPOZNAVNOST IN PREGLEDNOST

Določbe o prepoznavnosti financiranja, ki ga zagotavlja Unija, v skladu s Prilogo XII k Uredbi (EU) št. 1303/2013.

Določbe, ki končnim prejemnikom zagotavljajo dostop do informacij.

24. IZKLJUČNOST

Določbe, ki opredeljujejo pogoje, po katerih lahko upravitelj sklada skladov ali finančni posrednik vzpostavi nov naložbeni instrument.

25. REŠEVANJE SPOROV

Določbe o reševanju sporov.

26. ZAUPNOST

Določbe, ki opredeljujejo elemente finančnega instrumenta, za katere veljajo klavzule o zaupnosti. Vse druge informacije se štejejo za javne.

Obveznosti v zvezi z zaupnostjo, ki veljajo s sklenitvijo zadevnega sporazuma, ne preprečujejo ustreznega poročanja vlagateljem, vključno z vlagatelji, ki zagotavljajo javna sredstva.

27. SPREMEMBE SPORAZUMA TER PRENOS PRAVIC IN OBVEZNOSTI

Določbe, ki opredeljujejo obseg in pogoje za morebitne spremembe in prekinitev sporazuma.

Določbe, ki finančnemu posredniku preprečujejo prenos katere koli pravice ali obveznosti brez predhodne odobritve organa upravljanja.

PRILOGA A	:	predhodna ocena v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1303/2013, ki utemeljuje finančni instrument.
PRILOGA B	:	poslovni načrt finančnega instrumenta, vključno z naložbeno strategijo in opisom naložbene, jamstvene ali posojilne politike.
PRILOGA C	:	opis instrumenta, ki mora biti usklajen s podrobnimi standardnimi pogoji instrumenta in mora določati finančne parametre finančnih instrumentov.
PRILOGA D	:	predloge za spremljanje in poročanje.

(1) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 480/2014 z dne 3. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo (UL L 138, 13.5.2014, str. 5).

PRILOGA II

Posojilo za MSP na podlagi modela posojil s porazdelitvijo tveganj v portfelju

Shematski prikaz načela posojil s porazdelitvijo tveganj

Posojilo s porazd. tveganja

Portfelj novih posojil

prispevek iz programa

prispevek finančnega posrednika

stopnja porazdelitve tveganja

prispevek posojila s porazdelitvijo tveganja (v skladu s stopnjo porazdelitve tveganja)

posojila MSP pod tržno obrestno mero *

izterjava

izgube portfelja

stopnja porazdelitve tveganja

ustrezen znesek, ki ga prispeva finančni posrednik

* ugodnost obrestne mere se v celoti prenese na MSP

Struktura finančnega instrumenta

Posojilo s porazdelitvijo tveganja (v nadaljnjem besedilu: posojilo s porazdelitvijo tveganja ali finančni instrument) je v obliki posojilnega sklada, ki ga s prispevki iz programa in lastnimi prispevki vzpostavi finančni posrednik za financiranje portfelja na novo odobrenih posojil in ne vključuje refinanciranja obstoječih posojil.

Posojilo s porazdelitvijo tveganja je na voljo v okviru operacije, ki je del prednostne osi, opredeljene v programu, ki ga sofinancira sklad ESI, in je opredeljena v okviru predhodne ocene iz člena 37 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Cilj instrumenta

Cilj instrumenta je:

1.	kombiniranje sredstev iz programa sklada ESI in sredstev finančnega posrednika, da bi se podprlo financiranje MSP v skladu s členom 37(4) Uredbe (EU) št. 1303/2013, in

zagotavljanje lažjega dostopa MSP do financiranja, saj instrument finančnim posrednikom zagotavlja finančni prispevek in porazdelitev kreditnega tveganja, s tem pa imajo MSP na voljo več sredstev po ugodnih pogojih v obliki znižanja obrestne mere in, če je primerno, zmanjšanja zavarovanja s premoženjem.

Prispevek finančnemu posredniku iz programa sklada ESI ne izrinja financiranja, ki je na voljo pri drugih zasebnih ali javnih vlagateljih.

Program sklada ESI finančnemu posredniku zagotovi financiranje za oblikovanje portfelja na novo odobrenih posojil MSP ter hkrati za sodelovanje pri izgubah/neizpolnjevanju obveznosti in postopkih izterjave v zvezi s posojili MSP v zadevnem portfelju za posamezno posojilo in v deležu, ki je enak prispevku programa v instrumentu.

Če gre za strukturo sklada skladov, sklad skladov prispevek iz programa sklada ESI prenese na finančnega posrednika.

Sklad skladov lahko poleg prispevka iz programa sklada ESI zagotovi tudi lastna sredstva, ki se kombinirajo s sredstvi finančnega posrednika. Sklad skladov je v tem primeru sorazmerno udeležen pri porazdelitvi tveganja med različnimi prispevki v portfelju posojil. Če so sredstva, ki jih zagotovi sklad skladov, državna sredstva, je treba spoštovati pravila o državni pomoči.

Vidik državne pomoči

Posojilo s porazdelitvijo tveganja je zasnovano kot instrument brez državne pomoči, tj. plačilo finančnemu posredniku je skladno s tržnimi pogoji, finančna ugodnost se v celoti prenese s finančnega posrednika na končne prejemnike in za financiranje končnih prejemnikov se uporablja zadevna uredba de minimis.

(a) Pomoč na ravni finančnega posrednika in sklada skladov je izključena, če:

1.	finančni posrednik in organ upravljanja ali sklad skladov v katerem koli trenutku nosita izgube in koristi sorazmerno s svojimi prispevki, udeležba finančnega posrednika v posojilu s porazdelitvijo tveganja pa je gospodarsko pomembna, in

plačilo (tj. stroškov upravljanja in/ali provizije za upravljanje) finančnemu posredniku in skladu skladov odraža trenutno tržno plačilo v primerljivih razmerah, tj. kadar je slednji izbran z odprtim, preglednim, nediskriminacijskim in objektivnim izbirnim postopkom oziroma je plačilo skladno s členoma 12 in 13 Delegirane uredbe (EU) št. 480/2014 in država ni dodelila nobenih drugih ugodnosti. Če sklad skladov zgolj prenese prispevek sklada ESI na finančnega posrednika in izvaja dejavnosti v javnem interesu ter ob izvajanju ukrepa ne opravlja komercialne dejavnosti in pri vlaganju ne sodeluje z lastnimi sredstvi – zaradi česar se ne šteje za upravičenca pomoči – je dovolj, da sklad skladov ne prejme prekomernega plačila, in

finančna ugodnost javnega prispevka iz programa v instrument se v celoti prenese na končne prejemnike v obliki znižanja obrestne mere. Organ upravljanja pri izbiri finančnega posrednika v skladu s členom 7(2) Delegirane uredbe (EU) št. 480/2014 oceni politiko oblikovanja cen in metodologijo za prenos finančne ugodnosti na končne prejemnike.

Kadar finančni posrednik finančne ugodnosti na končne prejemnike ne prenese v celoti, se neizplačani javni prispevek prenese nazaj na organ upravljanja.

(b) Na ravni MSP:

Na ravni MSP je posojilo v skladu s pravili de minimis.

Finančni posrednik za vsako posojilo, vključeno v portfelj, izračuna bruto ekvivalent nepovratnih sredstev z naslednjo metodologijo izračuna:

izračun bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev = nominalni znesek posojila (v EUR) × (stroški financiranja (običajna praksa) + stroški tveganja (običajna praksa) – morebitne provizije, ki jih organ upravljanja zaračuna za prispevek iz programa finančnemu posredniku) × tehtano povprečno trajanja posojila (v letih) × stopnja porazdelitve tveganja.

Kadar se za namene posojila s porazdelitvijo tveganja bruto ekvivalent nepovratnih sredstev izračuna z navedeno formulo, se šteje, da je zahteva iz člena 4 uredbe de minimis (1) izpolnjena. Glede zavarovanja s premoženjem niso predpisane minimalne zahteve.

Z mehanizmom za preverjanje se zagotovi, da bruto ekvivalent nepovratnih sredstev, izračunan z navedeno formulo, ni nižji od bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev, izračunanega v skladu s členom 4(3)(c) uredbe de minimis.

Skupni znesek pomoči, izračunan na podlagi bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev, ne sme presegati zneska 200 000 EUR v obdobju treh poslovnih let ob upoštevanju pravila o kumulaciji za končne prejemnike iz uredbe de minimis.

Nepovratna sredstva za tehnično pomoč ali druga nepovratna sredstva za končne prejemnike se kumulirajo z izračunanim bruto ekvivalentom nepovratnih sredstev.

Pomoč za MSP v sektorju ribištva in ribogojstva je v skladu z zadevnimi pravili uredbe de minimis za zadevni sektor.

Za dejavnosti, ki jih podpira EKSRP, veljajo splošna pravila.

Posojilna politika

(a) Izplačilo organa upravljanja ali sklada skladov finančnemu posredniku:

Organ upravljanja po podpisu sporazuma o financiranju s skladom skladov ali finančnim posrednikom javne prispevke iz programa prenese na sklad skladov ali finančnega posrednika, ki zadevne prispevke vloži v namenski posojilni sklad s porazdelitvijo tveganja. Prenos se izvede v tranšah in ob upoštevanju zgornjih mej iz člena 41 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Ciljni obseg posojila in razpon obrestne mere se potrdita v okviru predhodne ocene v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1303/2013 in se upoštevata pri določitvi narave instrumenta (obnovljivi ali neobnovljivi instrument).

(b) Oblikovanje portfelja novih posojil:

Finančni posrednik mora v vnaprej določenem omejenem časovnem obdobju ob svojih trenutnih posojilnih dejavnostih oblikovati portfelj novih upravičenih posojil, ki je delno financiran z izplačanimi sredstvi iz programa po stopnji porazdelitve tveganja, dogovorjeni v sporazumu o financiranju.

Upravičena posojila za MSP (v skladu z vnaprej določenimi merili za upravičenost na ravni posameznega posojila in portfelja) so samodejno vključena v portfelj s predložitvijo obvestil o vključitvi vsaj vsako četrtletje.

Finančni posrednik ob upoštevanju veljavnih standardov dejavnosti ter ohranjanju skladnosti s finančnimi interesi in cilji politike organa upravljanja izvaja skladno posojilno politiko (zlasti glede razpršitve portfelja), ki omogoča dobro upravljanje kreditnega portfelja in razpršenost tveganja.

Finančni posrednik opredelitev, izbor, potrebno skrbnost, vodenje evidence in izvedbo posojil končnim prejemnikom izvaja v skladu s svojimi običajnimi postopki in načeli, določenimi v ustreznem sporazumu o financiranju.

Viri, ki se vrnejo finančnim instrumentom, se ponovno uporabijo v okviru istega finančnega instrumenta (obnavljajo se v okviru istega instrumenta), ali pa se po vračilu organu upravljanja ali skladu skladov uporabijo v skladu s členom 44 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Kadar se viri obnavljajo v okviru istega finančnega instrumenta, se zneski, ki se lahko pripišejo podpori sklada ESI in jih finančni posrednik v časovnem okviru za naložbe povrne in/ali izterja iz naslova posojil končnim prejemnikom, praviloma dajo na voljo za novo uporabo v okviru istega finančnega instrumenta. Ta pristop obnavljanja iz členov 44 in 45 Uredbe (EU) št. 1303/2013 se vključi v sporazum o financiranju.

Če se viri organu upravljanja ali skladu skladov vrnejo neposredno, se vračila izvajajo redno in odražajo naslednje elemente: (i) vračilo glavnice (sorazmerno na podlagi stopnje porazdelitve tveganja), (ii) morebitne izterjane zneske in odbitke izgub (v skladu s stopnjo porazdelitve tveganja) iz naslova posojil MSP in (iii) morebitna plačila obrestnih mer. Ti viri morajo biti uporabljeni v skladu s členoma 44 in 45 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

(d) Povračilo izgube:

Finančni posrednik za vsako neodplačano posojilo MSP, ki ga financira finančni instrument, izvede postopke izterjave v skladu s svojimi internimi smernicami in postopki.

Zneski, ki jih izterja finančni posrednik (brez morebitnih stroškov izterjave in zasega), se sorazmerno s porazdelitvijo tveganja dodelijo finančnemu posredniku in organu upravljanja ali skladu skladov.

(e) Drugo:

Obresti in drugi dobički, ki jih ustvari podpora iz skladov ESI finančnim instrumentom, se uporabijo v skladu s členom 43 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Politika oblikovanja cen

Ko finančni posrednik predlaga oblikovanje cen, predloži politiko oblikovanja cen in metodologijo, ki zagotovita popoln prenos finančne ugodnosti javnega prispevka iz programa na upravičena MSP. Politika oblikovanja cen in metodologija vključujeta naslednje elemente:

1.	obrestna mera za udeležbo finančnega posrednika je določena na tržni osnovi (tj. v skladu s politiko samega finančnega posrednika);

splošna obrestna mera, ki se zaračuna za posojila upravičenim MSP, vključena v portfelj, se mora znižati sorazmerno z dodeljenimi sredstvi, ki jih zagotovi javni prispevek iz programa. Pri zadevnem znižanju se upoštevajo morebitne provizije, ki jih organ upravljanja zaračuna za prispevek iz programa;

3.	izračun bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev, predstavljen v oddelku o državni pomoči, se uporabi pri vsakem posojilu, vključenem v portfelj;

4.	politika oblikovanja cen in metodologija se v obdobju upravičenosti ne spreminjata.

Prispevek iz programa k finančnemu instrumentu: znesek in stopnja (podrobnosti o produktu)

Dejanska stopnja porazdelitve tveganja, javni prispevek iz programa in obrestna mera za posojila temeljijo na ugotovitvah iz predhodne ocene in zagotovijo, da je korist za končne prejemnike v skladu s pravilom de minimis.

Obseg posojila s porazdelitvijo tveganja v ciljnem portfelju se potrdi s predhodno oceno, ki utemeljuje podporo finančnemu instrumentu (člen 37 Uredbe (EU) št. 1303/2013), in upošteva pristop obnavljanja instrumenta (če je primerno). Sestava ciljnega portfelja posojil se opredeli tako, da se zagotovi razpršenost tveganja.

Sredstva v okviru posojila s porazdelitvijo tveganja in stopnja porazdelitve tveganja morajo biti določeni tako, da zapolnijo vrzel, ocenjeno v okviru predhodne ocene, vendar morajo biti v skladu s temi pogoji izvajanja.

S stopnjo porazdelitve tveganja, ki je bila dogovorjena s finančnim posrednikom, se za vsako upravičeno posojilo, vključeno v portfelj, opredeli delež glavnice upravičenega posojila, ki ga financira program.

S stopnjo porazdelitve tveganja, ki je bila dogovorjena s finančnim posrednikom, se določi izpostavljenost izgub, ki jih bosta krila finančni posrednik in prispevek iz programa.

Prispevek iz programa k finančnemu instrumentu (dejavnosti)

Portfelj, ki ga financira instrument posojila s porazdelitvijo tveganja, vključuje le na novo odobrena posojila za MSP, ne pa tudi refinanciranja obstoječih posojil. Merila za upravičenost za vključitev v portfelj se določijo v skladu s pravom Unije (npr. Uredbo (EU) št. 1303/2013 in pravili za posamezne sklade), programom, nacionalnimi pravili za upravičenost in skupaj s finančnim posrednikom, da se dosežeta veliko število končnih prejemnikov in ustrezna razpršenost portfelja. Finančni posrednik pripravi razumno oceno profila tveganja portfelja. Navedena merila odražajo tržne pogoje in prakse v zadevni državi članici ali regiji.

Obveznost organa upravljanja

Obveznost organa upravljanja v zvezi s finančnim instrumentom ustreza obveznosti iz člena 6 Delegirane uredbe (EU) št. 480/2014.

Krite izgube so zapadli, plačljivi in neporavnani zneski glavnice ter standardne obresti (brez zamudnih obresti ter morebitnih drugih stroškov in izdatkov).

Trajanje

Kreditno obdobje finančnega instrumenta se določi na način, s katerim se zagotovi, da se prispevek iz programa iz člena 42 Uredbe (EU) št. 1303/2013 uporabi za posojila, ki se končnim prejemnikom izplačajo najpozneje do 31. decembra 2023.

Priporočeno obdobje oblikovanja portfelja posojil je največ 4 leta od podpisa sporazuma o financiranju (med organom upravljanja ali skladom skladov in finančnim posrednikom).

Posojila in porazdelitev tveganja na ravni finančnega posrednika (uskladitev interesov)

Uskladitev interesov organa upravljanja in finančnega posrednika se doseže s:

—	provizijami za upravljanje na podlagi uspešnosti v skladu s členoma 12 in 13 Delegirane uredbe (EU) št. 480/2014,

—	poleg prispevka iz programa finančni posrednik po lokalnih tržnih pogojih k financiranju prispeva vsaj 25 % skupne finančne obveznosti za kreditiranje MSP v okviru instrumenta posojil s porazdelitvijo tveganja,

—	izgube in izterjave na finančnega posrednika in organ upravljanja vplivajo sorazmerno z njuno obveznostjo v skladu s stopnjo porazdelitve tveganja.

Pričakovana stopnja porazdelitve tveganja se določi na podlagi ugotovitev iz predhodne ocene, ki utemeljuje podporo finančnemu instrumentu.

Upravičeni finančni posredniki

Javni in zasebni subjekti s sedežem v državi članici, zakonsko pooblaščeni za zagotavljanje posojil podjetjem, ki poslujejo na ozemlju izvajanja programa, ki prispeva k finančnemu instrumentu. Zadevni subjekti so finančne institucije in, če je primerno, mikrofinančne institucije ali katere druge institucije, pooblaščene za zagotavljanje posojil.

Upravičenost končnih prejemnikov

Končni prejemniki so upravičeni na podlagi zakonodaje EU in nacionalne zakonodaje, ustreznega programa in sporazuma o financiranju. Na datum podpisa posojilne pogodbe so izpolnjena naslednja merila za upravičenost:

(a)	končni prejemnik je mikro, malo ali srednje podjetje (v nadaljnjem besedilu: MSP (vključno s samostojnimi podjetniki/samozaposlenimi)) v smislu Priporočila Komisije 2003/361/ES (2) (3);

(b)	končni prejemnik ni MSP, dejavno v sektorjih iz točk (d) do (f) člena 1 uredbe de minimis;

(c)	končni prejemnik ne pripada kateremu od omejenih sektorjev (4);

(d)	končni prejemnik ni podjetje v težavah, kakor je opredeljeno v pravilih o državni pomoči;

(e)	iz preverjanj, ki jih izvede finančni posrednik v skladu z internimi smernicami in običajno kreditno politiko, izhaja, da končni prejemnik pravočasno izpolnjuje svoje finančne obveznosti v zvezi s posojili ali zakupi, ki jih je odobril finančni posrednik ali katera druga finančna institucija.

Končni prejemniki imajo v času naložbe in med vračanjem posojila registrirani sedež v državi članici, gospodarska dejavnost, za katero je bilo posojilo izplačano, pa se izvaja v zadevni državi članici in regiji/na ozemlju izvajanja programa sklada ESI.

Značilnosti produkta za končne prejemnike

Finančni posrednik končnim prejemnikom zagotovi posojila, ki prispevajo k ciljem programa in jih program sofinancira v okviru instrumenta posojila s porazdelitvijo tveganja. Pogoji posojil se določijo na podlagi predhodne ocene iz člena 37 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Posojila se uporabijo izključno v naslednje odobrene namene:

(a)	naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva, vključno s prenosom lastninskih pravic v podjetjih, če se takšen prenos izvede med neodvisnimi vlagatelji;

(b)	obratni kapital, povezan z razvojem ali razširitvijo dejavnosti, ki so pomožne dejavnostim iz točke (a) (in z njimi povezane) (njihova pomožna narava je med drugim razvidna iz poslovnega načrta MSP in zneska financiranja).

Posojila, vključena v portfelj, vedno izpolnjujejo naslednja merila za upravičenost:

(c)	posojila so na novo odobrena in ne vključujejo refinanciranja obstoječih posojil;

(d)

znesek glavnice posojila, vključenega v portfelj posojil s porazdelitvijo tveganja, (i) znaša največ 1 000 000 EUR na podlagi predhodne ocene in (ii) se zagotovi pod takimi pogoji, da bruto ekvivalent nepovratnih sredstev pri posameznem končnem prejemniku ne preseže 200 000 EUR (ali 100 000 EUR v sektorju cestnega tovornega prometa in 30 000 EUR v sektorju ribištva in ribogojstva) v katerem koli obdobju treh poslovnih let; upravičena MSP bi potencialno lahko večkrat zaprosila za posojilo v okviru tega finančnega instrumenta, pod pogojem, da je navedena zgornja meja bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev v celoti upoštevana;

(e)	posojila zagotavljajo financiranje za enega ali več odobrenih namenov v EUR in/ali nacionalni valuti na zadevnem ozemlju ter, po potrebi, v kateri drugi valuti;

(f)	posojila niso v obliki mezaninskih (dolžniško-lastniških) posojil, podrejenih dolgov ali navideznega lastniškega kapitala;

(g)	posojila niso v obliki obnavljajočih se kreditnih linij;

(h)	posojila se odplačujejo v skladu z načrtom odplačevanja, vključno z rednimi amortizacijskimi odplačili in/ali odplačili v enkratnem znesku;

(i)	posojila ne financirajo izključno finančnih dejavnosti ali gradnje nepremičnin, če se izvaja kot dejavnost finančnega vlaganja, in ne financirajo zagotavljanja potrošniškega financiranja;

(j)	zapadlost posojil je najmanj 12 mesecev, vključno z ustreznim obdobjem odloga (če je potrebno), in največ 120 mesecev.

Poročanje in ciljni rezultati

Finančni posredniki organu upravljanja ali skladu skladov vsaj vsako četrtletje predložijo informacije v standardizirani obliki in obsegu.

Poročilo vključuje vse ustrezne elemente, na podlagi katerih organ upravljanja izpolni pogoje člena 46 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Države članice prav tako izpolnijo svoje obveznosti poročanja v skladu z uredbo de minimis.

Kazalniki morajo biti usklajeni s posebnimi cilji ustrezne prednostne naloge programa sklada ESI, ki financira finančni instrument, in s pričakovanimi rezultati predhodne ocene. Pri instrumentu posojila s porazdelitvijo tveganja se merjenje kazalnikov in poročanje o njih izvaja vsaj vsako četrtletje, usklajeni pa morajo biti vsaj z regulativnimi zahtevami. Ostali kazalniki, poleg skupnih kazalnikov prednostne osi programa sklada ESI (povečanje zaposlovanja, število MSP …), so:

število financiranih posojil/projektov,

zneski financiranih posojil,

neizpolnjene obveznosti (število in zneski),

poplačani viri in dobički.

Vrednotenje ekonomske koristi prispevka iz programa

Finančni posrednik zniža splošno efektivno obrestno mero (kjer je primerno, tudi politiko zavarovanj s premoženjem), ki se končnim prejemnikom zaračuna v okviru posameznega, v portfelj vključenega upravičenega posojila, tako da v zvezi s posojilom s porazdelitvijo tveganja odraža ugodne pogoje za financiranje in tudi porazdelitev tveganja.

Celotna finančna ugodnost javnega prispevka iz programa v instrument se prenese na končne prejemnike v obliki znižanja obrestne mere. Finančni posrednik spremlja bruto ekvivalent nepovratnih sredstev za končne prejemnike in o njem poroča v skladu z oddelkom o državni pomoči. To načelo je upoštevano v sporazumu o financiranju med organom upravljanja ali skladom skladov in finančnim posrednikom.

(1) Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L 352, 24.12.2013, str. 1).

(2) Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).

(3) Podjetja z manj kot 250 zaposlenimi in prometom, nižjim od 50 milijonov EUR, ali skupnimi sredstvi, ki znašajo manj kot 43 milijonov EUR; prav tako niso del skupine, ki presega navedene pragove. V skladu s Priporočilom Komisije „za podjetje velja vsak subjekt, vključen v gospodarsko dejavnost, ne glede na njegovo pravno obliko.“

(4) Izraz „omejeni sektorji“ se skupaj nanaša na naslednje gospodarske sektorje:

(a)	nezakonite gospodarske dejavnosti: vsaka proizvodnja, trgovanje ali druga dejavnost, ki je nezakonita v skladu z nacionalnimi zakoni ali predpisi, veljavnimi za zadevno proizvodnjo, trgovanje ali dejavnost.

(b)	Tobak in destilirane alkoholne pijače. Proizvodnja tobaka ter destiliranih alkoholnih pijač in povezanih proizvodov ter trgovanje z njimi.

(c)	Proizvodnja orožja in streliva ter trgovanje z njimi: financiranje proizvodnje vsega orožja in streliva ter trgovanja z njimi. Omejitev ne velja, če so zadevne dejavnosti del izrecnih politik Evropske unije ali jih dopolnjujejo.

(d)	Igralnice. Igralnice in enakovredna podjetja.

(e)

Omejitve sektorja IT. Raziskave, razvoj ali tehnične aplikacije, povezane s programi ali rešitvami za elektronske podatke, ki so (i) izključno namenjeni: (a) podpori katere od dejavnosti, vključenih v omejene sektorje iz točk (a) do (d); (b) igram na srečo na internetu in spletnim igralnicam; ali (c) pornografiji, ali katerih (ii) namen je omogočiti (a) nezakonit vstop v omrežja z elektronskimi podatki; ali (b) nezakonito prenašanje elektronskih podatkov.

(f)	Omejitve sektorja za biološke vede. Pri zagotavljanju podpore financiranju raziskav, razvoja ali tehničnih aplikacij v zvezi s: (i) kloniranjem ljudi iz raziskovalnih ali zdravstvenih razlogov, ali (ii) genetsko spremenjenimi organizmi (GSO).

PRILOGA III

Omejeno portfeljsko jamstvo za MSP (v nadaljnjem besedilu: omejeno jamstvo)

Shematski prikaz omejenega jamstva

Razmerje med deležniki in kritjem omejenega portfeljskega jamstva

Vračanje Izterjava

Organ upravljanja

Sporazum o financiranju –prispevek iz programa

Sklad skladov

Sporazum o financiranju –prispevek iz programa

Finančni posrednik, ki upravlja z jamstvenim skladom

Obveznosti iz omejenega jamstva – plačila izgub

Izterjava

Finančne institucije

Posojila

MSP

stopnja jamstva za posamezno posojilo

finančna institucija

multiplikator *

finančna institucija

tveganje, ki ga zadrži finančna institucija (lastno tveganje finančne institucije)

stopnja omejitve jamstva

kritje jamstva s prispevkom iz programa

* multiplikator = (1/stopnja jamstva) × (1/stopnja omejitve jamstva)

Struktura finančnega instrumenta

Omejeno portfeljsko jamstvo zagotavlja kritje kreditnega tveganja za posamezno posojilo z namenom oblikovanja portfelja novih posojil MSP do maksimalnega zneska izgube (omejitev).

Omejeno portfeljsko jamstvo da na voljo organ upravljanja v okviru operacije, ki je del prednostne osi, opredeljene v programu, ki ga sofinancirajo evropski strukturni in investicijski skladi (skladi ESI), ter je opredeljena v okviru predhodne ocene iz člena 37 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Cilj instrumenta

Cilj instrumenta je:

1.	zagotavljanje boljšega dostopa ciljnim MSP do financiranja z obravnavo konkretnih in jasno opredeljenih tržnih vrzeli;

2.	uporaba finančnega vzvoda skladov ESI za podporo financiranju MSP v skladu s členom 37(4) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Prispevek organa upravljanja v okviru programa sklada ESI je v obliki jamstvenega sklada, ki ga upravlja finančni posrednik. Zadevni prispevek ne sme izrinjati jamstev, ki so na voljo pri drugih javnih ali zasebnih vlagateljih.

Jamstveni sklad, s katerim upravlja finančni posrednik, se zaveže, da bo finančnim institucijam, ki oblikujejo portfelje novih posojil, v primeru neizpolnjevanja obveznosti končnih prejemnikov zagotovil sredstva iz programa sklada ESI.

Če gre za strukturo sklada skladov, sklad skladov prispevek iz programa sklada ESI prenese na finančnega posrednika.

Instrument omejenega jamstva se izvaja za kritje portfelja novih posojil, ki ga oblikuje ena ali več finančnih institucij.

Finančne institucije, ki oblikujejo portfelje novih posojil, se pri zagotavljanju posojil upravičenim MSP zanašajo na delno jamstvo za kritje izgub do omejenega zneska.

Finančna ugodnost jamstva mora biti prenesena na končne prejemnike (npr. v obliki znižanja obrestne mere posojil in/ali zmanjšanja zavarovanja s premoženjem, vedno pa s popolnim prenosom finančne ugodnosti javnega prispevka iz programa na končne prejemnike).

Vidik državne pomoči

Omejeno portfeljsko jamstvo je zasnovano kot instrument brez državne pomoči, tj. veljajo tržni pogoji na ravni finančnega posrednika, ki upravlja z jamstvenim skladom, in finančnih institucij, ki oblikujejo portfelje novih posojil, končni prejemniki pa se podpirajo v skladu z zadevno uredbo de minimis.

(a) Pomoč na ravni sklada skladov, finančnega posrednika, ki upravlja jamstveni sklad, in finančnih institucij, ki oblikujejo portfelje novih posojil, je izključena, če:

plačilo (tj. stroškov upravljanja in/ali provizije za upravljanje) finančnemu posredniku in skladu skladov odraža trenutno tržno plačilo v primerljivih razmerah, tj. ko je slednji izbran z odprtim, preglednim, objektivnim in nediskriminatornim izbirnim postopkom oziroma je plačilo skladno s členoma 12 in 13 Delegirane uredbe (EU) št. 480/2014 in država ni dodelila nobene druge ugodnosti. Če sklad skladov zgolj prenese prispevek sklada ESI na finančnega posrednika in izvaja dejavnosti v javnem interesu ter ob izvajanju ukrepa ne opravlja komercialne dejavnosti in pri vlaganju ne sodeluje z lastnimi sredstvi – zaradi česar se ne šteje za upravičenca pomoči – je dovolj, da sklad skladov ne prejme prekomernega plačila, in

2.	finančna institucija, ki bo z lastnimi sredstvi oblikovala portfelj novih posojil, se izbere z odprtim, preglednim, objektivnim in nediskriminatornim izbirnim postopkom, tveganje, ki ga ta finančna institucija zadrži, pa v nobenem primeru ni nižje od 20 % zneska posojila (za posamezno posojilo), in

finančna ugodnost javnega prispevka iz programa v instrument se v obliki znižanja obrestne mere v celoti prenese na končne prejemnike. Organ upravljanja pri izbiri finančnega posrednika v skladu s členom 7(2) Delegirane uredbe (EU) št. 480/2014 oceni politiko oblikovanja cen in metodologijo za prenos finančne ugodnosti na končne prejemnike.

Kadar finančni posrednik finančne ugodnosti na končne prejemnike ne prenese v celoti, se nedodeljeni javni prispevek prenese nazaj na organ upravljanja.

Jamstvo mora biti povezano s specifično finančno transakcijo, imeti določen najvišji znesek in omejeno trajanje.

(b) Na ravni končnih prejemnikov:

Na ravni MSP je zajamčeno posojilo v skladu s pravili de minimis.

Finančni posrednik za vsako posojilo, vključeno v zajamčeni portfelj, izračuna bruto ekvivalent nepovratnih sredstev z naslednjo metodologijo izračuna:

izračun bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev = nominalni znesek posojila (v EUR) × stroški tveganja (običajna praksa) × stopnja jamstva × stopnja omejitve jamstva × tehtano povprečno trajanja posojila (v letih).

Kadar se za namene instrumenta omejenega portfeljskega jamstva bruto ekvivalent nepovratnih sredstev izračuna z navedeno formulo, se šteje, da je zahteva iz člena 4 uredbe de minimis (1) izpolnjena.

Z mehanizmom za preverjanje zagotovi, da bruto ekvivalent nepovratnih sredstev, izračunan z navedeno formulo, ni nižji od bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev, izračunanega v skladu s členom 4(6)(c) uredbe de minimis.

Nepovratna sredstva za tehnično pomoč ali druga nepovratna sredstva za končne upravičence se kumulirajo z izračunanim bruto ekvivalentom nepovratnih sredstev.

Pomoč za MSP v sektorju ribištva in ribogojstva je v skladu z zadevnimi pravili uredbe de minimis za zadevni sektor.

Za dejavnosti, ki jih podpira EKSRP, veljajo splošna pravila.

Jamstvena politika

(a) Prenos sredstev od organa upravljanja na finančnega posrednika:

Organ upravljanja po podpisu sporazuma o financiranju s skladom skladov ali finančnim posrednikom prispevke iz programa prenese na sklad skladov ali finančnega posrednika, ki zadevne prispevke vloži v namenski jamstveni sklad. Prenos se izvede v tranšah in ob upoštevanju zgornjih mej iz člena 41 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

(b) Oblikovanje portfelja novih posojil:

Finančne institucije morajo v vnaprej določenem omejenem časovnem obdobju oblikovati portfelj novih posojil MSP. Na novo odobrena posojila MSP so delno krita s prispevkom iz programa za posamezno posojilo do določenega zneska (omejitev). Upravičena posojila MSP so samodejno vključena v portfelj v skladu z vnaprej določenimi merili za vključitev.

Posojila MSP so samodejno vključena v portfelj, ko finančni posrednik, ki upravlja jamstveni sklad, prejme obvestilo o vključitvi, ki se predloži vsaj vsako četrtletje do konca ustreznega vključitvenega obdobja.

Finančne institucije ob upoštevanju veljavnih standardov dejavnosti ter ohranjanju skladnosti s finančnimi interesi in cilji politike organa upravljanja izvajajo skladno posojilno politiko glede razpršitve portfelja, ki omogoča dobro upravljanje kreditnega portfelja in razpršenost tveganja.

Finančne institucije opredelitev, izbor, potrebno skrbnost, vodenje evidence in izvedbo posojil končnim prejemnikom izvajajo v skladu s svojimi običajnimi postopki in načeli, določenimi v sporazumu med finančnim posrednikom in finančno institucijo, ki oblikuje portfelj novih posojil.

Omejeno portfeljsko jamstvo krije izgube, ki jih imajo finančne institucije z vsakim neodplačanim upravičenim posojilom MSP, v skladu z obsegom jamstva v višini največ 80 %.

Izgube, ki jih omejeno portfeljsko jamstvo krije pri portfelju upravičenih posojil MSP, skupno ne presegajo najvišjega dovoljenega zneska jamstva.

Najvišji dovoljeni znesek jamstva, ki je najvišja možna odgovornost v okviru tega instrumenta, je rezultat obsega ciljnega portfelja posojil, pomnoženega z obsegom jamstva in najvišjim dovoljenim zneskom jamstva.

Najvišji dovoljeni znesek se določi v okviru predhodne ocene tveganj v skladu s členom 42(1)(b) Uredbe (EU) št. 1303/2013 in členom 8 Delegirane uredbe (EU) št. 480/2014.

Krite izgube so zapadli, plačljivi in neporavnani zneski glavnice ter običajne obresti (brez zamudnih obresti ter morebitnih drugih stroškov in izdatkov).

(d) Izplačilo jamstva:

Finančni posrednik, ki upravlja jamstveni sklad, po izgubi zaradi neizpolnjevanja obveznosti finančni instituciji jamstvo običajno izplača v 60 dneh.

Politika oblikovanja cen in politika zavarovanj s premoženjem

Finančni posrednik predloži metodologijo, ki zagotovi popoln prenos finančne ugodnosti javnega prispevka iz programa na upravičena MSP. Politika oblikovanja cen/politika zavarovanj finančne institucije je v skladu z metodologijo. Politika oblikovanja cen/politika zavarovanj in metodologija vključujeta naslednje elemente:

1.	instrument krije največ 80 % izpostavljenosti tveganju vsakega upravičenega posojila MSP (do zgornje meje);

2.	celotna finančna ugodnost javnega prispevka iz programa se prenese na upravičena MSP v obliki znižanja zaračunane obrestne mere in/ali zmanjšanja zavarovanja s premoženjem, ki ga zahteva finančna institucija;

3.	izračun bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev, predstavljen v oddelku o državni pomoči, se uporabi pri vsakem posojilu, vključenem v portfelj;

4.	finančni posrednik, ki upravlja jamstveni sklad, finančni instituciji ne zaračuna nobene provizije za jamstvo;

finančna institucija zniža splošno obrestno mero in/ali zahtevano zavarovanje s premoženjem pri vsakem upravičenem posojilu MSP, vključenem v portfelj, v skladu s politiko oblikovanja cen in metodologijo, ki zagotavljata popoln prenos finančne ugodnosti. Finančni posrednik na podlagi ustrezne analize in potrebne skrbnosti oceni in potrdi stopnjo navedenega znižanja, ki ga je predlagala finančna institucija; ta stopnja predstavlja merilo za upravičenost posojil MSP, ki se vključijo v portfelj;

organ upravljanja se lahko na podlagi predhodne ocene, v kateri so opredeljena ciljna MSP, in predhodne ocene tveganj, ki določa tveganje, odloči, da bo od končnih prejemnikov zahteval plačilo provizij za jamstvo. V tem primeru se bruto ekvivalent nepovratnih sredstev izračuna v skladu z že navedeno formulo v oddelku o državni pomoči ali pa je usklajen s pogoji obvestila o jamstvu. Provizije, ki jih plačajo končni prejemniki, se v jamstveni sklad vrnejo kot vrnjeni viri v smislu člena 43 Uredbe (EU) št. 1303/2013;

7.	politika oblikovanja cen in metodologija se v obdobju upravičenosti ne spreminjata.

Znesek in stopnja jamstva finančni instituciji (podrobnosti o produktu)

Omejeno portfeljsko jamstvo izpolnjuje pogoje iz člena 8 Delegirane uredbe (EU) št. 480/2014.

Stopnja omejitve jamstva se določi v okviru predhodne ocene tveganj v skladu s členom 42(1)(b) Uredbe (EU) št. 1303/2013 in členom 8 Delegirane uredbe (EU) št. 480/2014, v nobenem primeru pa ne preseže 25 %. Jamstvo lahko krije pričakovane in nepričakovane izgube.

Multiplikator jamstva, financiranega s prispevkom iz programa, je opredeljen kot:

multiplikator = (1/stopnja jamstva) × (1/stopnja omejitve jamstva).

Multiplikacijsko razmerje temelji na predhodni oceni tveganj in je enako ali višje od 5.

Obseg ciljnega portfelja, ki je delno krit z jamstvom, temelji na ugotovitvah iz predhodne ocene, ki utemeljuje podporo finančnemu instrumentu (člen 37 Uredbe (EU) št. 1303/2013), in upošteva pristop obnavljanja instrumenta (če je primerno). Sestava ciljnega portfelja posojil se opredeli tako, da se zagotovi razpršenost tveganja.

Jamstvo finančni instituciji (dejavnosti)

Portfelj posojil, ki se jamči z instrumentom jamstva, vključuje na novo odobrena posojila končnim prejemnikom in ne vključuje refinanciranja obstoječih posojil. Merila za upravičenost za vključitev v portfelj se določijo v skladu s pravom Unije (npr. Uredbo (EU) št. 1303/2013 in pravili za posamezne sklade), programom, nacionalnimi pravili za upravičenost in skupaj s finančnim posrednikom, da se dosežeta veliko število končnih prejemnikov in ustrezna razpršenost portfelja. Finančne institucije pripravijo razumno oceno profila tveganja portfelja (na primer mejno koncentracijo po sektorjih). Navedena merila odražajo tržne pogoje in prakse v zadevni državi ali regiji.

Finančna institucija predhodno oceni stopnjo izterjave, ki se uporabi za izračun pričakovanega izterjanega zneska iz naslova neizpolnjenih obveznosti v portfelju in ki vpliva na oceno najvišjega dovoljenega zneska jamstva.

Obveznost organa upravljanja

Obveznost organa upravljanja v zvezi s finančnim instrumentom ustreza obveznosti iz člena 6 Delegirane uredbe (EU) št. 480/2014.

Neizpolnjene obveznosti v zvezi s posojilom končnemu prejemniku pomenijo, da (i) finančna institucija kadar koli lahko dokaže (ob ravnanju v skladu s svojimi notranjimi postopki ter kot je izkazano v njenem finančnem in regulativnem poročanju), da končni prejemnik najverjetneje ne bo izpolnil svojih plačilnih obveznosti; ali (ii) končni uporabnik v vsaj 90 zaporednih koledarskih dneh ni izpolnil nobene plačilne obveznosti v okviru ustreznega posojila MSP.

Trajanje

Obdobje jamstva finančnega instrumenta se določi na način, ki zagotovi, da se prispevek iz programa iz člena 42 Uredbe (EU) št. 1303/2013 uporabi za jamstva za posojila, ki se končnim prejemnikom izplačajo najpozneje do 31. decembra 2023.

Priporočeno običajno obdobje oblikovanja portfelja posojil je največ 4 leta od podpisa sporazuma o financiranju (med organom upravljanja ali skladom skladov in finančnim posrednikom).

Porazdelitev tveganja na ravni finančnega posrednika (uskladitev interesov)

Uskladitev interesov organa upravljanja, finančnega posrednika in finančne institucije se doseže z naslednjim:

—	kreditno tveganje, ki ga zadrži finančna institucija, v nobenem primeru ni manjše od 20 % na ravni posameznega posojila,

—	finančna institucija se zaveže, da bo portfelj novih posojil oblikovala z lastnimi sredstvi,

—	finančna ugodnost omejenega jamstva se v celoti prenese na MSP kot končne prejemnike,

—	plačila na uspešnosti temelječih provizij finančnemu posredniku v skladu s členoma 12 in 13 Delegirane uredbe (EU) št. 480/2014.

Upravičeni finančni posredniki in finančne institucije

Finančni posredniki so javni in zasebni subjekti s sedežem v državi članici, ki so zakonsko pooblaščeni za zagotavljanje jamstev za posojila podjetjem, ki poslujejo na ozemlju izvajanja programa, ki prispeva k finančnemu instrumentu.

Finančne institucije so javni in zasebni subjekti s sedežem v državi članici, ki so zakonsko pooblaščeni za zagotavljanje posojil podjetjem, ki poslujejo na ozemlju izvajanja programa, ki prispeva k finančnemu instrumentu. Zadevni subjekti so finančne institucije in, če je primerno, mikrofinančne institucije ali katere druge institucije, pooblaščene za zagotavljanje posojil.

Upravičenost končnega prejemnika (končnih prejemnikov)

Končni prejemniki so upravičeni na podlagi zakonodaje Unije in nacionalne zakonodaje, ustreznega programa in sporazuma o financiranju. Končni prejemniki na datum podpisa dokumenta o zadevnem jamstvu MSP, tj. zavezi za jamstvo, izpolnjujejo naslednja merila za upravičenost:

(a)	končni prejemnik je mikro, malo ali srednje podjetje (v nadaljnjem besedilu: MSP (vključno s samostojnimi podjetniki/samozaposlenimi)), kakor je opredeljeno v Priporočilu Komisije 2003/361/ES (2);

(b)	končni prejemnik ni MSP, dejavno v sektorjih iz točk (d) do (f) člena 1 uredbe de minimis;

(c)	končni prejemnik ne pripada kateremu od omejenih sektorjev (3);

(d)	končni prejemnik ni podjetje v težavah, kakor je opredeljeno v pravilih o državni pomoči;

(e)	iz preverjanj, ki jih izvede finančni posrednik v skladu z internimi smernicami in običajno kreditno politiko, izhaja, da končni prejemnik pravočasno izpolnjuje svoje finančne obveznosti v zvezi s posojili ali zakupi, ki jih je odobril finančni posrednik ali katera druga finančna institucija.

Končni prejemniki imajo v času naložbe in med vračanjem zajamčenega posojila registrirani sedež v državi članici, gospodarska dejavnost, za katero je bilo zajamčeno posojilo izplačano, pa se izvaja v zadevni državi članici in regiji/na ozemlju izvajanja programa sklada ESI.

Značilnosti produkta za končne prejemnike

Finančna institucija končnim prejemnikom zagotovi posojila, ki prispevajo k ciljem programa in za katera program jamči v okviru omejenega portfeljskega jamstva. Pogoji jamstev in posojil se določijo na podlagi predhodne ocene iz člena 37(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Posojila se uporabijo izključno v naslednje odobrene namene:

(a)	naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva, vključno s prenosom lastninskih pravic v podjetjih, če se takšen prenos izvede med neodvisnimi vlagatelji;

(b)	obratni kapital, povezan z razvojem ali razširitvijo dejavnosti, ki so pomožne dejavnostim iz točke (a) (in z njimi povezane) (njihova pomožna narava je med drugim razvidna iz poslovnega načrta MSP in zneska financiranja).

Posojila, vključena v portfelj, vedno izpolnjujejo naslednja merila za upravičenost:

(c)	posojila so na novo odobrena in ne vključujejo refinanciranja obstoječih posojil;

(d)

zajamčeni del osnovnega posojila, vključenega v portfelj, (i) znaša največ 1 500 000 EUR na podlagi predhodne ocene in (ii) se zagotovi pod takimi pogoji, da bruto ekvivalent nepovratnih sredstev pri posameznem končnem prejemniku ne preseže 200 000 EUR (ali 100 000 EUR v sektorju cestnega tovornega prometa in 30 000 EUR v sektorju ribištva in ribogojstva) v katerem koli obdobju treh poslovnih let. Upravičena MSP bi potencialno lahko večkrat zaprosila za posojilo v okviru tega finančnega instrumenta, pod pogojem, da je navedena zgornja meja bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev v celoti upoštevana;

(e)	posojila zagotavljajo financiranje za enega ali več odobrenih namenov v EUR in/ali nacionalni valuti na zadevnem ozemlju in, po potrebi, v kateri drugi valuti;

(f)	posojila niso v obliki mezaninskih (dolžniško-lastniških) posojil, podrejenih dolgov ali navideznega lastniškega kapitala;

(g)	posojila niso v obliki obnavljajočih se kreditnih linij;

(h)	posojila se odplačujejo v skladu z načrtom odplačevanja, vključno z rednimi amortizacijskimi odplačili in/ali odplačili v enkratnem znesku;

(i)	posojila ne financirajo izključno finančnih dejavnosti ali gradnje nepremičnin, če se izvaja kot dejavnost finančnega vlaganja, in ne financirajo zagotavljanja potrošniškega financiranja;

(j)	zapadlost posojil je najmanj 12 mesecev in največ 120 mesecev.

Poročanje in ciljni rezultati

Finančni posredniki organu upravljanja ali skladu skladov vsaj vsako četrtletje predložijo informacije v standardizirani obliki in obsegu.

Poročilo vključuje vse ustrezne elemente, na podlagi katerih organ upravljanja izpolni pogoje iz člena 46 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Države članice prav tako izpolnijo svoje obveznosti poročanja v skladu z uredbo de minimis.

Kazalniki morajo biti usklajeni s posebnimi cilji ustrezne prednostne naloge programa sklada ESI, ki financira finančni instrument, in s pričakovanimi rezultati predhodne ocene. Pri jamstvenem skladu se merjenje kazalnikov in poročanje o njih izvaja vsaj vsako četrtletje, usklajeni pa morajo biti vsaj z regulativnimi zahtevami. Ostali kazalniki, poleg skupnih kazalnikov prednostne osi programa sklada ESI (povečanje zaposlovanja, število MSP ...), so:

število zajamčenih posojil,

obseg zajamčenih posojil,

število neodplačanih posojil,

vrednost neodplačanih posojil,

odobrena/uveljavljena jamstva (število, zneski),

nevplačana sredstva in dobički (npr. ustvarjene obresti).

Vrednotenje ekonomske koristi prispevka iz programa

Finančna ugodnost javnega prispevka iz programa se v celoti prenese na končne prejemnike (koristi jamstva).

Finančna ugodnost za upravičena MSP je razvidna iz znižanja splošne obrestne mere, ki jo zahteva finančna institucija, in/ali zmanjšanja zavarovanja s premoženjem za zadevno posojilo MSP.

Finančni posrednik spremlja bruto ekvivalent nepovratnih sredstev za končne prejemnike in o njem poroča v skladu z oddelkom o državni pomoči.

Ta načela so upoštevana v sporazumih med organom upravljanja ali skladom skladov in finančnimi posredniki ter med finančnimi posredniki in finančnimi institucijami, ki oblikujejo portfelje novih posojil.

(1) Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L 352, 24.12.2013, str. 1).

(2) Podjetja z manj kot 250 zaposlenimi in prometom, nižjim od 50 milijonov EUR, ali skupnimi sredstvi, ki znašajo manj kot 43 milijonov EUR; prav tako niso del skupine, ki presega navedene pragove. V skladu s Priporočilom Komisije „za podjetje velja vsak subjekt, vključen v gospodarsko dejavnost, ne glede na njegovo pravno obliko.“

(3) Izraz „omejeni sektorji“ se skupaj nanaša na naslednje gospodarske sektorje:

(a)	nezakonite gospodarske dejavnosti: vsaka proizvodnja, trgovanje ali druga dejavnost, ki je nezakonita v skladu z nacionalnimi zakoni ali predpisi, veljavnimi za zadevno proizvodnjo, trgovanje ali dejavnost.

(b)	Tobak in destilirane alkoholne pijače. Proizvodnja tobaka ter destiliranih alkoholnih pijač in povezanih proizvodov ter trgovanje z njimi.

(c)	Proizvodnja orožja in streliva ter trgovanje z njimi: financiranje proizvodnje vsega orožja in streliva ter trgovanja z njimi. Omejitev ne velja, če so zadevne dejavnosti del izrecnih politik Evropske unije ali jih dopolnjujejo.

(d)	Igralnice. Igralnice in enakovredna podjetja.

(e)

(f)	Omejitve sektorja za biološke vede. Pri zagotavljanju podpore financiranju raziskav, razvoja ali tehničnih aplikacij v zvezi s: (i) kloniranjem ljudi iz raziskovalnih ali zdravstvenih razlogov, ali (ii) genetsko spremenjenimi organizmi (GSO).

PRILOGA IV

Posojilo za energetsko učinkovitost in energijo iz obnovljivih virov v sektorju stanovanjskih stavb (v nadaljnjem besedilu: posojilo za obnovo)

Shematski prikaz načela posojila za obnovo

Prispevek iz programa

Posojilo za obnovo

Portfelj novih posojil

Prispevek iz programa za posojila

Prispevek iz programa

Prispevek finančnega posrednika

Stopnja porazdelitve tveganja

Prispevek za posojilo za obnovo (v skladu s stopnjo porazdelitve tveganja)

Posojila za projekte pod tržno obrestno mero *

Izgube iz portfelja

Izterjava

Stopnja porazdelitve tveganja

Tehnična pomoč in subvenc. obrestna mera

* Ugodnost obrestne mere se v celoti prenese na lastnike

Struktura finančnega instrumenta

Posojilo za obnovo je v obliki posojilnega sklada, ki ga s prispevki iz programa in lastnimi prispevki vzpostavi finančni posrednik za financiranje portfelja na novo odobrenih posojil in ne vključuje refinanciranja obstoječih posojil.

Posojilo za obnovo je na voljo v okviru operacije, ki je del prednostne osi, opredeljene v programu, ki ga sofinancira sklad ESI, in je opredeljena v okviru predhodne ocene iz člena 37 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Cilj instrumenta

Cilj instrumenta je ponuditi preferenčna posojila fizičnim in pravnim osebam ali izvajalcem samostojne dejavnosti, ki so solastniki stanovanjskih stavb (stanovanja, socialnega stanovanja ali posameznega gospodinjstva), pa tudi upraviteljem ali drugim pravnim organom, ki delujejo v imenu in za račun lastnikov, za izvedbo obnovitvenih del, upravičenih do podpore iz skladov ESI.

Prispevek, ki ga organ upravljanja finančnemu posredniku zagotovi iz programa sklada ESI, ne sme izrinjati financiranja, ki je na voljo pri drugih zasebnih ali javnih vlagateljih.

Program sklada ESI finančnemu posredniku zagotovi financiranje za oblikovanje portfelja na novo odobrenih posojil ter za sodelovanje pri izgubah/neizpolnjevanju obveznosti in postopkih izterjave v zvezi s posojili v zadevnem portfelju za posamezno posojilo in v deležu, ki je enak prispevku programa v instrumentu.

Če gre za strukturo sklada skladov, sklad skladov prispevek iz programa sklada ESI prenese na finančnega posrednika.

Sklad skladov lahko poleg prispevka iz programa sklada ESI zagotovi tudi lastna sredstva, ki se kombinirajo s sredstvi finančnega posrednika. Sklad skladov je v tem primeru sorazmerno udeležen pri porazdelitvi tveganja med različnimi prispevki v portfelju posojil. Če so zadevna sredstva javna, je treba v zvezi z njimi spoštovati tudi pravila o državni pomoči.

Vidik državne pomoči

Posojilo za obnovo je zasnovano kot instrument brez državne pomoči, tj. plačilo finančnemu posredniku je skladno s tržnimi pogoji, finančna ugodnost se v celoti prenese s finančnega posrednika na končne prejemnike in za financiranje končnih prejemnikov se uporablja zadevna uredba de minimis.

(a) Pomoč na ravni finančnega posrednika in sklada skladov je izključena, če:

1.	finančni posrednik in organ upravljanja ali sklad skladov v katerem koli trenutku nosita izgube in koristi sorazmerno s svojim prispevkom, udeležba finančnega posrednika v instrumentu posojila za obnovo pa je gospodarsko pomembna, in

plačilo (tj. stroškov upravljanja in/ali provizije za upravljanje) finančnemu posredniku in skladu skladov odraža trenutno tržno plačilo v primerljivih razmerah, tj. kadar sta izbrana z odprtim, preglednim, nediskriminatornim in objektivnim izbirnim postopkom oziroma je plačilo skladno s členoma 12 in 13 Delegirane uredbe (EU) št. 480/2014 in država ni dodelila nobenih drugih ugodnosti. Če sklad skladov zgolj prenese prispevek sklada ESI na finančnega posrednika in izvaja dejavnosti v javnem interesu ter ob izvajanju ukrepa ne opravlja komercialne dejavnosti in pri vlaganju ne sodeluje z lastnimi sredstvi – zaradi česar se ne šteje za upravičenca pomoči – je dovolj, da sklad skladov ne prejme prekomernega plačila, in

se finančna ugodnost javnega prispevka iz programa v instrument v celoti prenese na končne prejemnike v obliki znižanja obrestne mere. Organ upravljanja pri izbiri finančnega posrednika v skladu s členom 7(2) Delegirane uredbe (EU) št. 480/2014 oceni politiko oblikovanja cen in metodologijo za prenos finančne ugodnosti na končne prejemnike.

Kadar finančni posrednik finančne ugodnosti na končne prejemnike ne prenese v celoti, se neizplačani javni prispevek prenese nazaj na organ upravljanja.

(b) Pomoč na ravni subjekta, ki deluje v imenu lastnikov (tj. fizične in pravne osebe, izvajalci samostojne dejavnosti, ki imajo v lasti nepremičnine, upravitelji, drugi pravni organi):

Pomoč na ravni subjekta, ki deluje v imenu lastnikov, je izključena, če:

1.	subjekt nima koristi od katerega koli neposrednega prenosa javne podpore in

2.	subjekt vse finančne ugodnosti javnega prispevka iz programa prenese na končne upravičence.

(c) Pomoč na ravni lastnikov, bodisi da opravljajo gospodarsko dejavnost ali ne (pravne osebe ali izvajalci samostojne dejavnosti, najemodajalci in lastniki, ki preidejo na energijo iz obnovljivih virov in del proizvedene energije dobavljajo v omrežje):

Lastniki, ki so fizične osebe in se ne štejejo za podjetja, ker ne opravljajo gospodarske dejavnosti, se ne štejejo za upravičence državne pomoči.

Lastniki, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, se štejejo za „podjetje“, zato zanje veljajo pravila o državni pomoči. To velja zlasti v primeru, če so najemodajalci (najem je gospodarska dejavnost), in v primeru, da se pri prehodu na energijo iz obnovljivih virov del proizvedene energije iz obnovljivih virov dobavlja v omrežje (dobava energije v omrežje je gospodarska dejavnost).

Pomoč na ravni lastnikov z gospodarsko dejavnostjo mora biti skladu s pravili de minimis.

Finančni posrednik za vsako posojilo, ki je vključeno v portfelj in se nanaša na lastnike z gospodarsko dejavnostjo, izračuna bruto ekvivalent nepovratnih sredstev z naslednjo metodologijo izračuna:

Kadar se za namene instrumenta posojila za obnovo bruto ekvivalent nepovratnih sredstev izračuna z navedeno formulo, se šteje, da je zahteva iz člena 4 uredbe de minimis (1) izpolnjena. Glede zavarovanja s premoženjem niso predpisane minimalne zahteve.

Nepovratna sredstva za tehnično pomoč ali druga nepovratna sredstva za končne upravičence se kumulirajo z izračunanim bruto ekvivalentom nepovratnih sredstev.

Posojilna politika

(a) Izplačilo organa upravljanja ali sklada skladov finančnemu posredniku:

Organ upravljanja po podpisu sporazuma o financiranju s skladom skladov ali finančnim posrednikom javne prispevke iz programa prenese na sklad skladov ali finančnega posrednika, ki zadevne prispevke vloži v namenski posojilni sklad za obnovo. Prenos se izvede v tranšah in ob upoštevanju zgornjih mej iz člena 41 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Najvišja stopnja delitve tveganja finančnega instrumenta v razmerju do končnih prejemnikov je 85 % (tj. finančni posrednik z lastnimi sredstvi zagotovi vsaj 15 %).

(b) Oblikovanje portfelja novih posojil:

Finančni posrednik mora v vnaprej določenem omejenem časovnem obdobju oblikovati portfelj novih posojil, ki je financiran v skladu s stopnjo porazdelitve tveganja, dogovorjeno v sporazumu o financiranju (tj. financiran (i) s prispevkom iz programa, (ii) iz lastnega sklada finančnega posrednika).

Upravičena posojila, ki so v skladu z merili za upravičenost na ravni posameznega posojila in portfelja določena vnaprej, so samodejno vključena v portfelj s predložitvijo obvestil o vključitvi vsaj vsako četrtletje.

Finančni posrednik z namenom, da se zmanjša nedelovanje trga, ugotovljeno v predhodni oceni (člen 37 Uredbe (EU) št. 1303/2013), in ob ohranjanju skladnosti s finančnimi interesi in cilji politike organa upravljanja, izvaja skladno posojilno politiko (zlasti glede razpršitve portfelja), ki omogoča dobro upravljanje kreditnega portfelja in razpršenost tveganja.

Finančni posrednik opredelitev, izbor, potrebno skrbnost, vodenje evidence in izvedbo posojil končnim prejemnikom izvaja v skladu s svojimi običajnimi postopki in z načeli, določenimi v ustreznem sporazumu o financiranju.

Viri, ki se vrnejo finančnim instrumentom, se ponovno uporabijo v okviru istega finančnega instrumenta (se obnavljajo v okviru istega instrumenta), ali pa se po vračilu organu upravljanja ali skladu skladov uporabijo v skladu s členom 44 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Če se viri obnavljajo v okviru istega finančnega instrumenta, se zneski, ki se lahko pripišejo podpori sklada ESI in jih finančni posrednik v časovnem okviru za naložbe povrne in/ali izterja iz naslova posojil končnim prejemnikom, praviloma dajo na voljo za novo uporabo v okviru istega finančnega instrumenta. Ta pristop obnavljanja iz členov 44 in 45 Uredbe (EU) št. 1303/2013 se vključi v sporazum o financiranju.

Če se viri organu upravljanja ali skladu skladov vrnejo neposredno, se vračila izvajajo redno in odražajo naslednje elemente: (i) vračila glavnice (sorazmerno na podlagi stopnje porazdelitve tveganja), (ii) morebitne izterjane zneske in odbitke izgub (v skladu s stopnjo porazdelitve tveganja) iz naslova posojil za obnovo in (iii) morebitna plačila obrestnih mer. Ti viri morajo biti uporabljeni v skladu s členoma 44 in 45 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

(d) Povračilo izgube:

Finančni posrednik za vsako neodplačano posojilo, ki je sofinancirano s posojilom za obnovo, izvede postopke izterjave v skladu s svojimi internimi smernicami in postopki.

(e) Drugo:

Obresti in drugi dobički, ki jih ustvari podpora iz skladov ESI finančnim instrumentom, se uporabijo v skladu s členom 43 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Politika oblikovanja cen

Ko finančni posrednik predlaga oblikovanje cen, predloži politiko oblikovanja cen in metodologijo, da se zagotovi popoln prenos finančne ugodnosti javnega prispevka iz programa na končne prejemnike. Politika oblikovanja cen in metodologija vključujeta naslednje elemente:

1.	obrestna mera za udeležbo finančnega posrednika je določena na tržni osnovi (tj. v skladu s politiko samega finančnega posrednika);

2.	splošna obrestna mera, ki se zaračuna za posojila končnim prejemnikom, vključena v portfelj, se mora znižati sorazmerno z dodeljenimi sredstvi, ki jih zagotovi javni prispevek programa. Pri zadevnem znižanju se upoštevajo provizije, ki jih organ upravljanja morda obračuna za prispevek iz programa;

3.	izračun bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev, predstavljen v oddelku o državni pomoči, se uporabi pri vsakem posojilu, vključenem v portfelj;

4.	politika oblikovanja cen in metodologija se v obdobju upravičenosti ne spreminjata.

Prispevek iz programa k finančnemu instrumentu: znesek in stopnja (podrobnosti o produktu)

Posojilo za obnovo, dodeljeno finančnim posrednikom, in minimalna stopnja porazdelitve tveganja temeljita na ugotovitvah iz predhodne ocene, ki utemeljuje podporo finančnemu instrumentu (člen 37 Uredbe (EU) št. 1303/2013) in upoštevata pristop obnavljanja instrumenta (če je primerno).

Prispevek iz programa k finančnemu instrumentu (dejavnosti)

Portfelj posojil, ki ga financira instrument posojila za obnovo, vključuje na novo odobrena posojila končnim prejemnikom in ne vključuje refinanciranja obstoječih posojil. Merila za upravičenost za vključitev v portfelj se določijo v skladu s pravom Unije (npr. Uredbo (EU) št. 1303/2013 in pravili za posamezne sklade), programom, nacionalnimi pravili za upravičenost in skupaj s finančnim posrednikom, da se dosežejo veliko število končnih prejemnikov ter ustrezna razpršenost in homogenost portfelja, ki bodo omogočili razumno oceno profila tveganja portfelja. Navedena merila izražajo tržne pogoje in prakse v zadevni državi ali regiji.

Finančni posrednik sodeluje z regionalnimi ali nacionalnimi organi, ki so v zvezi z izvajanjem projektov obnove pooblaščeni za zagotavljanje dodatnih storitev, ki med drugim vključujejo: svetovanje; preverjanje in vrednotenje priprave projekta, gradnje, tehničnega nadzora in dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila; oceno skladnosti projektov obnove z zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo; zagotavljanje podpore v obliki nepovratnih sredstev, preverjanje in registracijo državne pomoči.

Obveznost organa upravljanja

Obveznost organa upravljanja v zvezi s finančnim instrumentom ustreza obveznosti iz člena 6 Delegirane uredbe (EU) št. 480/2014.

Trajanje

Posojila in porazdelitev tveganja na ravni finančnega posrednika (uskladitev interesov)

Uskladitev interesov organa upravljanja in finančnega posrednika se doseže s:

—	provizijami za upravljanje na podlagi uspešnosti v skladu s členoma 12 in 13 Delegirane uredbe (EU) št. 480/2014,

—	finančni posrednik po lokalnih tržnih pogojih k financiranju prispeva vsaj 15 % skupne finančne obveznosti za kreditiranje končnih prejemnikov (ob opredelitvi stopnje porazdelitve tveganja),

—	izgube in izterjave sorazmerno vplivajo na finančnega posrednika in organ upravljanja v okviru njune zadevne obveznosti.

Upravičeni finančni posredniki

Javni in zasebni subjekti s sedežem v državi članici, zakonsko pooblaščeni za zagotavljanje posojil za obnovo osebam, ki so solastniki stanovanjskih stavb, ter podjetjem, ki so lastniki stanovanjskih stavb in jih izkoriščajo na ozemlju izvajanja programa, ki prispeva k finančnemu instrumentu. Zadevni subjekti so finančne institucije in, če je primerno, mikrofinančne institucije ali katere druge institucije, pooblaščene za zagotavljanje posojil.

Upravičenost končnih prejemnikov

Končni prejemniki so upravičeni na podlagi zakonodaje Unije in nacionalne zakonodaje, ustrezne prednostne naloge in sporazuma o financiranju.

Končni prejemniki so lahko fizične ali pravne osebe ali izvajalci samostojne dejavnosti (gospodarska dejavnost), ki so solastniki stanovanjskih stavb (stanovanja ali posameznega gospodinjstva), pa tudi upravitelji ali drugi pravni organi, ki delujejo v imenu in za račun solastnikov stanovanjskih stavb, v katerih se izvajajo ukrepi za energetsko učinkovitost ali energijo iz obnovljivih virov, ki so upravičeni do financiranja na podlagi Uredbe (EU) št. 1303/2013 in programske podpore.

V okviru pravil za upravičenost na podlagi programa in v skladu z nacionalnimi pravili in pravili Unije so lahko upravičene naslednje vrste del:

—	tehnična pomoč za pripravo dela projekta, ki je povezan z ukrepi za energetsko učinkovitost ali energijo iz obnovljivih virov,

—	izvedbeni stroški dela projekta, ki je povezan z ukrepi za energetsko učinkovitost ali energijo iz obnovljivih virov,

—	večja popravila ali zamenjava sistemov za ogrevanje in vročo vodo,

—	zamenjava ali vgradnja toplotne podpostaje ali kotlovnice (posamezni kotli) ter sistemov za pripravo tople vode,

—	namestitev ventilov za dvižne cevi,

—	izboljšanje toplotne izolacije cevi,

—	zamenjava cevi in naprav za ogrevanje,

—	namestitev posameznih sistemov za merjenje ogrevanja in termostatičnih ventilov v stanovanjih,

—	zamenjava ali vgradnja cevi in naprav sistema za toplo vodo,

—	zamenjava ali vgradnja prezračevalnega sistema,

—	zamenjava oken in vhodnih vrat,

—	izolacija strehe, vključno z izgradnjo poševne strehe (brez izgradnje prostorov na podstrešju),

—	izolacija fasadnih sten,

—	izolacija kletnega stropa,

—	vgradnja sistemov nadomestnih virov energije (sonce, veter itd.),

—	večja popravila ali zamenjava dvigal z bolj energetsko učinkovitimi dvigali,

—	zamenjava ali popravilo tehničnih sistemov stavbe v skupni rabi (kanalizacija, električne napeljave, gasilni sistemi, cevi za pitno vodo in prezračevalni sistem).

Pri kreditiranju končnih prejemnikov/lastnikov z gospodarsko dejavnostjo v okviru pravnega subjekta (na primer izvajalcev samostojne dejavnosti) veljajo naslednja pravila za upravičenost. Merila za upravičenost so izpolnjena na datum podpisa posojilne pogodbe:

(a)	končni prejemnik je mikro, malo ali srednje podjetje (v nadaljnjem besedilu: MSP (vključno s samostojnimi podjetniki/samozaposlenimi)) v smislu Priporočila Komisije 2003/361/ES;

(b)	končni prejemnik ni MSP, dejavno v sektorjih iz točk (a) do (f) člena 1 uredbe de minimis;

(c)	končni prejemnik ne pripada kateremu od omejenih sektorjev (2);

(d)	končni prejemnik ni podjetje v težavah, kakor je opredeljeno v pravilih o državni pomoči;

(e)	iz preverjanj, ki jih izvede finančni posrednik v skladu z internimi smernicami in običajno kreditno politiko, izhaja, da končni prejemnik pravočasno izpolnjuje svoje finančne obveznosti v zvezi s posojili ali zakupi, ki jih je odobril finančni posrednik ali katera druga finančna institucija.

Značilnosti produkta za končne prejemnike

Finančni posrednik končnim prejemnikom zagotovi nova posojila, ki prispevajo k ciljem programa in jih program sofinancira v okviru instrumenta posojila za obnovo, ne vključujejo pa refinanciranja obstoječih posojil. Pogoji posojil se določijo na podlagi predhodne ocene iz člena 37 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Zapadlost posojila za obnovo je največ 20 let.

Višina posameznega posojila za obnovo se določi na podlagi ugotovitev iz predhodne ocene, ki utemeljuje prispevek programa finančnemu instrumentu in v sporazumu o financiranju med organom upravljanja, skladom skladov in finančnim posrednikom. Višina posameznega posojila za posamezno gospodinjstvo ne sme preseči 75 000 EUR. Posojila za upravitelja stavbe so enaka vsoti posameznih stanovanj v stavbi.

Finančni instrument lahko od končnih prejemnikov ali upraviteljev skupne lastnine, ki delujejo v imenu končnih prejemnikov, zahteva prispevek „lastnih sredstev“.

Za posojilo za obnovo velja fiksna letna obrestna mera in vključuje redno amortizacijo. Obrestna mera za udeležbo finančnega posrednika se določi na tržni osnovi. Obrestna mera, ki velja za zadevno upravičeno posojilo, vključeno v portfelj, se v korist končnih prejemnikov zmanjša za delež javnega prispevka iz programa.

Subvencionirana obrestna mera iz člena 37(7) Uredbe (EU) št. 1303/2013 se lahko dodeli gospodinjstvom z nizkimi prihodki ali ranljivim gospodinjstvom (3). Najvišja subvencionirana obrestna mera ustreza obrestni meri, ki jo gospodinjstva z nizkimi prihodki ali ranljiva gospodinjstva plačajo za prispevek finančnega posrednika pri vsakem posojilu.

Na podlagi člena 37(7) Uredbe (EU) št. 1303/2013 so lahko v finančni instrument vključeni nekateri stroški tehnične pomoči. Pomoč mora biti zagotovljena le za pripravo projekta (pripravljalne študije in pomoč pri pripravi naložbe do naložbene odločitve). Navedeni stroški tehnične pomoči so upravičeni, le če je posojilo za obnovo sklenjeno med finančnim posrednikom in končnimi prejemniki ter ne glede na subjekt, ki zadevne storitve zagotavlja (npr. ne glede na to, ali zadevne storitve zagotavlja finančni posrednik ali drug subjekt).

Poročanje in ciljni rezultati

Finančni posredniki organu upravljanja ali skladu skladov vsaj vsako četrtletje predložijo informacije v standardizirani obliki in obsegu.

Poročilo vključuje vse ustrezne elemente, na podlagi katerih finančni posrednik izpolni pogoje člena 46 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Države članice prav tako izpolnijo svoje obveznosti poročanja v skladu z uredbo de minimis.

Kazalniki morajo biti usklajeni s posebnimi cilji ustrezne prednostne naloge programa sklada ESI, ki financira finančni instrument, in s pričakovanimi rezultati predhodne ocene. Pri posojilu za obnovo se merjenje kazalnikov in poročanje o njih izvaja vsaj vsako četrtletje, usklajeni pa morajo biti vsaj z regulativnimi zahtevami. Ostali kazalniki, poleg skupnih kazalnikov prednostne osi programa sklada ESI (število gospodinjstev z izboljšano energijsko porabo glede na klasifikacijo, ocenjeno letno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ...), so:

število in obseg posojil,

obnovljene družinske hiše (v kvadratnih metrih),

obnovljena stanovanja v stavbah (v kvadratnih metrih),

neizpolnjene obveznosti (število in zneski),

poplačani viri in dobički,

število in zneski tehnične podpore,

število in zneski subvencioniranih obrestnih mer.

Vrednotenje ekonomske koristi prispevka iz programa

Finančni posrednik splošno efektivno obrestno mero (kjer je primerno, tudi politiko zavarovanja s premoženjem), ki se končnim prejemnikom zaračuna v okviru posameznega upravičenega posojila, vključenega v portfelj, zniža tako, da izraža ugodne pogoje za financiranje in porazdelitev tveganja posojila za obnovo.

Celotna finančna ugodnost javnega prispevka iz programa v finančni instrument se prenese na končne prejemnike v obliki znižanja obrestne mere. Finančni posrednik spremlja bruto ekvivalent nepovratnih sredstev za končne prejemnike in o njem poroča v skladu z oddelkom o državni pomoči. To načelo je upoštevano v sporazumu o financiranju med organom upravljanja ali skladom skladov in finančnim posrednikom.

(1) Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L 352, 24.12.2013, str. 1).

(2) Izraz „omejeni sektorji“ se skupaj nanaša na naslednje gospodarske sektorje:

(a)	nezakonite gospodarske dejavnosti: vsaka proizvodnja, trgovanje ali druga dejavnost, ki je nezakonita v skladu z nacionalnimi zakoni ali predpisi, veljavnimi za zadevno proizvodnjo, trgovanje ali dejavnost.

(b)	Tobak in destilirane alkoholne pijače. Proizvodnja tobaka ter destiliranih alkoholnih pijač in povezanih proizvodov ter trgovanje z njimi.

(c)	Proizvodnja orožja in streliva ter trgovanje z njimi: financiranje proizvodnje vsega orožja in streliva ter trgovanja z njimi. Omejitev ne velja, če so zadevne dejavnosti del izrecnih politik Evropske unije ali jih dopolnjujejo.

(d)	Igralnice. Igralnice in enakovredna podjetja.

(e)

(f)	Omejitve sektorja za biološke vede. Pri zagotavljanju podpore financiranju raziskav, razvoja ali tehničnih aplikacij v zvezi s: (i) kloniranjem ljudi iz raziskovalnih ali zdravstvenih razlogov, ali (ii) genetsko spremenjenimi organizmi (GSO).

(3) Kot so opredeljena v Sklepu Komisije 2012/21/EU z dne 20. decembra 2011 kot prikrajšani državljani ali skupine z manj socialnimi ugodnostmi, ki si zaradi omejitev plačilne sposobnosti niso sposobni najti stanovanja po tržnih pogojih.

12.9.2014

Uradni list Evropske unije

L 271/58

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE

z dne 11. septembra 2014

o vzorcu sporazuma o financiranju za prispevek iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja skupnim finančnim instrumentom za neomejeno jamstvo in listinjenje v korist malih in srednjih podjetij

(2014/660/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Finančna kriza od leta 2009 vpliva na mala in srednja podjetja (MSP) v Evropski uniji, med drugim zaradi čiščenja bilanc stanja, ki so ga izvedle evropske banke, da bi izpolnile kapitalske zahteve iz Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (2) ter Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (3). Evropski svet je za preprečitev morebitnega posledičnega nedelovanja trga finančnih storitev in finančnih instrumentov za MSP pooblastil Komisijo, da razišče možnosti za zagotovitev razpoložljivosti finančnih instrumentov za MSP na vseevropski ravni.

(2)	Komisija je decembra 2013 skupaj z Evropsko investicijsko banko (EIB) zaključila predhodno oceno (4), ki je pokazala nedelovanje trga na področju zagotavljanja financiranja vitalnim MSP v Evropski uniji v ocenjenem razponu od 20 do 112 milijard EUR.

(3)	V predhodni oceni je poudarjen pomen hitrega odziva na finančno krizo, ki vpliva na MSP, v okviru skupnih evropskih prizadevanj za oživitev blokiranega kreditnega kanala za MSP, spodbujanje gospodarske rasti in preprečevanje drobljenja notranjega trga na področju dostopa MSP do kreditov.

(4)

Del tega odziva je uvedba posebnih okvirov znotraj finančnih instrumentov, vzpostavljenih na ravni Unije z Uredbo (EU) št. 1287/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME) (2014–2020) in o razveljavitvi Sklepa št. 1639/2006/ES (5) ter Uredbo (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES (6).

(5)

Ker je v skladu s členom 17(2) Uredbe (EU) št. 1287/2013 (uredba COSME) ter členoma 20 in 21 Uredbe (EU) št. 1291/2013 o vzpostavitvi programa Obzorje 2020 izrecno treba zagotoviti dopolnjevanje in sinergije z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi (skladi ESI), je drugi del odziva državam članicam omogočiti uporabo Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), da se zagotovi finančni prispevek tem finančnim instrumentom, vzpostavljenim na ravni Unije v skladu s členom 39(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

(6)

Te finančne instrumente, vzpostavljene na ravni Unije, posredno upravlja Komisija, pri čemer so EIB ali EIS v skladu s členom 58(1)(c)(iii) in členom 139(4) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (7) poverjene naloge izvrševanja proračuna v zvezi s finančnimi instrumenti za neomejeno jamstvo in listinjenje v korist MSP. Komisija mora zato z EIB ali Evropskim investicijskim skladom (EIS) skleniti sporazume o prenosu pooblastil.

(7)	Če država članica izkoristi možnost zagotovitve finančnega prispevka iz sredstev ESRR in EKSRP k finančnim instrumentom, vzpostavljenim na ravni Unije, morajo sodelujoče države članice v skladu s členom 39(4)(c) Uredbe (EU) št. 1303/2013 skleniti sporazume o financiranju z EIB ali EIS.

(8)

Finančni instrumenti, vzpostavljeni na ravni Unije, lahko zagotovijo želeni hitri odziv le, če delujejo v skladu z dvema pogojema. Prvič, državam članicam morajo biti zagotovljeni enotni pogoji ter enaka obravnava pri uporabi sredstev ESRR in EKSRP. Drugič, pogoji za prispevek iz sredstev ESRR in EKSRP v skladu s katerim koli posameznim sporazumom o financiranju, ki ga sklenejo sodelujoče države članice in EIB ali EIS, morajo biti skladni s pogoji iz sporazumov o prenosu pooblastil glede drugih sredstev v okviru programov COSME in Obzorje 2020. Vzorec sporazuma o financiranju, ki je na voljo tako sodelujočim državam članicam kot EIB ali EIS, je najboljši način za zagotovitev izpolnjevanja teh pogojev. Zato je treba določiti vzorec sporazuma o financiranju.

(9)

Za zagotovitev učinkovitega razporejanja zadevnih sredstev ESRR in EKSRP bi moral vzorec sporazuma o financiranju med drugim vsebovati naloge in obveznosti EIB ali EIS, kot so plačilo, minimalna stopnja finančnega vzvoda, ki mora biti dosežena ob jasno opredeljenih mejnikih, pogoji za novo dolžniško financiranje v korist MSP, določbe o neupravičenih dejavnostih in merilih za izključitev, časovni načrt plačil ESRR in EKSRP finančnim instrumentom, kazni v primeru neuspešnosti zadevnih finančnih posrednikov, določbe o izbiri finančnih posrednikov, določbe o spremljanju, poročanju, reviziji in prepoznavnosti finančnih instrumentov ter pogoji za prekinitev sporazuma.

(10)	Da bi se omogočila takojšnja uporaba ukrepov iz tega sklepa, bi moral sklep začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(11)	Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za usklajevanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov, ustanovljenega na podlagi člena 150(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013 –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Vzorec sporazuma o financiranju za finančni prispevek iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja skupnim finančnim instrumentom za neomejeno jamstvo in listinjenje v korist malih in srednjih podjetij, ki ga skleneta Evropska investicijska banka ali Evropski investicijski sklad ter posamezna sodelujoča država članica, je določen v Prilogi k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 11. septembra 2014

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 320.

(2) UL L 176, 27.6.2013, str. 338.

(3) UL L 176, 27.6.2013, str. 1.

(4) Delovni dokument služb Komisije, SWD(2013) 517 final.

(5) UL L 347, 20.12.2013, str. 33.

(6) UL L 347, 20.12.2013, str. 104.

(7) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.

PRILOGA

[ORGAN UPRAVLJANJA DRŽAVE ČLANICE, KI SODELUJE V POBUDI ZA MSP]

[EVROPSKI INVESTICIJSKI SKLAD]/[EVROPSKA INVESTICIJSKA BANKA]

VZOREC SPORAZUMA O FINANCIRANJU

Kazalo

Člen 1

Opredelitve pojmov in razlaga

Člen 2

Namen in področje uporabe tega sporazuma o financiranju

Člen 3

Merila za upravičenost in izključitev iz novega dolžniškega financiranja

Člen 4

Splošna načela, povezana z izvajanjem in upravljanjem namenskega okvira [namenskih okvirov]

Člen 5

Cilji in opis namenskega okvira [namenskih okvirov]

Člen 6

Ozemeljsko področje uporabe

Člen 7

Minimalni učinek finančnega vzvoda, mejniki in kazni

Člen 8

Naloge in obveznosti EIS

Člen 9

Izbira finančnih posrednikov in operativni sporazumi

Člen 10

Upravljanje

Člen 11

Prispevek DČ

Člen 12

Prispevek EIS

Člen 13

Račun [Računi] namenskega okvira [namenskih okvirov] in vodenje zakladniških sredstev

Člen 14

Stroški in provizije za upravljanje

Člen 15

Računovodstvo

Člen 16

Operativno in finančno poročanje

Člen 17

Revizije, kontrole in spremljanje

Člen 18

Vrednotenje

Člen 19

Naročanje blaga, gradenj in storitev

Člen 20

Prepoznavnost

Člen 21

Objava informacij o finančnih posrednikih in končnih prejemnikih

Člen 22

Prenos pravic in obveznosti

Člen 23

Odgovornost

Člen 24

Veljavno pravo in sodna pristojnost

Člen 25

Veljavnost – prenehanje veljavnosti

Člen 26

Obvestila in sporočila

Člen 27

Spremembe in razno

Člen 28

Priloge

Priloga 1

Načini izvajanjaza namenski okvir [namenske okvire]

Priloga 2

Merila za izključitev finančnih posrednikov in končnih prejemnikov ter merila za upravičenost do prispevka EU [delno se določijo v okviru posebnih sporazumov o financiranju]

Priloga 3

Zahtevek za plačilo [določi se v okviru posebnih sporazumov o financiranju]

Priloga 4

Smernice za vodenje zakladniških sredstev [določijo se v okviru posebnih sporazumov o financiranju]

Priloga 5

Poročanje o operativnih vidikih namenskega okvira [namenskih okvirov] [določi se v okviru posebnih sporazumov o financiranju]

Priloga 6

Poročanje o finančnih vidikih namenskega okvira [namenskih okvirov] [določi se v okviru posebnih sporazumov o financiranju]

Ta sporazum dne [•] 2014 skleneta:

(1)	[organ upravljanja države članice, ki sodeluje v pobudi za MSP] (v nadaljnjem besedilu: organ upravljanja), ki ga za namene podpisa tega sporazuma zastopa [ime osebe], [funkcija], in

(2)

[Evropski investicijski sklad]/[Evropska investicijska banka], [15, avenue J.F. Kennedy]/[98-100 Boulevard Konrad Adenauer], [L-2968]/[L-2950] Luxembourg, Luksemburg (v nadaljnjem besedilu: EIS), ki ga za namene podpisa tega sporazuma zastopa [ime osebe], [funkcija]; v nadaljnjem besedilu skupaj stranki oziroma posamezno stranka, odvisno od konteksta,

OB UPOŠTEVANJU NASLEDNJEGA:

(1)

Evropska investicijska banka (EIB) in Evropska komisija sta na podlagi sklepov Evropskega sveta z dne 27. in 28. junija 2013 izvedli predhodno oceno, da bi opredelili nedelovanje trga finančnih storitev in razpoložljivih finančnih instrumentov za MSP, ki trenutno obstajajo na vseevropski ravni (v nadaljnjem besedilu: predhodna ocena), v okviru skupnih evropskih prizadevanj za oživitev blokiranega kreditnega kanala za MSP, spodbujanje gospodarske rasti in preprečevanje drobljenja notranjega trga na področju dostopa MSP do kreditov (v nadaljnjem besedilu: pobuda za MSP).

(2)	Predhodna ocena je bila zaključena decembra 2013 in je pokazala nedelovanje trga pri zagotavljanju financiranja poslovno uspešnim MSP v [ime države članice] v ocenjenem razponu od [•] do [•] milijonov EUR.

(3)

Dne 17. decembra 2013 je bila sprejeta Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (1) (v nadaljnjem besedilu: uredba o skupnih določbah).

(4)

V skladu s členom 38(1)(a) uredbe o skupnih določbah lahko organi upravljanja finančno prispevajo k finančnemu instrumentu, vzpostavljenemu na ravni Unije; v skladu s členom 39(2) uredbe o skupnih določbah lahko [ime države članice] porabi do 7 % svoje skupne dodelitve ESRR in EKSRP za zagotovitev finančnega prispevka takšnim finančnim instrumentom, ki jih posredno upravlja Evropska komisija, pri čemer so v skladu s točko (c)(iii) člena 58(1) in členom 139(4) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (2) (finančna uredba) skupini EIB (pojem EIB je v členu 2(23) uredbe o skupnih določbah opredeljen kot Evropska investicijska banka, Evropski investicijski sklad ali katera koli podružnica EIB) (v nadaljnjem besedilu: skupina EIB) poverjene naloge izvrševanja proračuna v zvezi z [neomejenimi jamstvi, ki finančnim posrednikom zagotavljajo kapitalsko olajšavo za nove portfelje dolžniškega financiranja za upravičena MSP v skladu s členom 37(4) uredbe o skupnih določbah] IN/ALI [listinjenjem v skladu s točko 61 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (3) [obstoječih portfeljev dolžniškega financiranja za MSP in druga podjetja z manj kot 500 zaposlenimi] IN/ALI [novih portfeljev dolžniškega financiranja za MSP] (možnost 2) [z združevanjem prispevka DČ s prispevki drugih držav članic (možnost 3)].

(5)

Evropska komisija je v skladu z Uredbo (EU) št. 1287/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME) (2014–2020) in o razveljavitvi Sklepa št. 1639/2006/ES (4) (v nadaljnjem besedilu: uredba COSME) vzpostavila finančne instrumente (v nadaljnjem besedilu: finančni instrumenti COSME), ki so namenjeni olajšanju in izboljšanju dostopa MSP do financiranja v fazah njihovega ustanavljanja, rasti in prenosa ter dopolnjujejo uporabo finančnih instrumentov za MSP s strani držav članic na nacionalni in regionalni ravni; okvirni prispevek Evropske komisije za finančne instrumente COSME v obdobju 2014–2016 je predviden v znesku do [•] milijonov EUR.

(6)

V skladu z Uredbo (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES (5) ter v skladu s Sklepom Sveta št. 2013/743/EU z dne 3. decembra 2013 o vzpostavitvi posebnega programa za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi odločb 2006/971/ES, 2006/972/ES, 2006/973/ES, 2006/974/ES in 2006/975/ES (v nadaljnjem besedilu skupaj: uredba Obzorje 2020) (6) je Evropska komisija vzpostavila finančne instrumente (v nadaljnjem besedilu: finančni instrumenti Obzorje 2020), katerih namen je olajšanje dostopa do tveganega kapitala za končne prejemnike, ki izvajajo raziskovalne in inovacijske projekte; okvirni prispevek Evropske komisije za finančne instrumente Obzorje 2020 v obdobju 2014–2016 je predviden v znesku do [•] milijonov EUR.

(7)

Dne [datum] [oziroma dne [datum]] sta [so] Evropska komisija [, EIB] in EIS podpisala [podpisali] sporazum[e] o prenosu pooblastil (v nadaljnjem besedilu: sporazum[i] o prenosu pooblastil), ki med drugim določa[jo] pogoje, ki se uporabljajo za (i) [finančne instrumente COSME] IN/ALI [finančne instrumente Obzorje 2020] ter zlasti za namenske okvire, ki ustrezajo različnim lastniškim in dolžniškim finančnim produktom (vključno s produkti, predlaganimi v okviru pobude za MSP), h katerim lahko prispevajo tudi države članice, (ii) prispevek Evropske komisije tem namenskim okvirom [finančnih instrumentov COSME] IN/ALI [finančnih instrumentov Obzorje 2020].

(8)

V okviru pobude za MSP sta stranki pripravljeni sodelovati pri izvajanju in upravljanju namenskega okvira [namenskih okvirov], ki ustreza[jo] prispevku DČ [finančnim instrumentom COSME] [IN/ALI] [finančnim instrumentom Obzorje 2020] (v nadaljnjem besedilu: namenski okvir[i]), z zagotavljanjem [neomejenih jamstev za nove portfelje dolžniškega financiranja za upravičena MSP v skladu s členom 37(4) uredbe o skupnih določbah (možnost 1)] [IN/ALI] [listinjenja v skladu s točko 61 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 [obstoječih portfeljev dolžniškega financiranja za MSP in druga podjetja z manj kot 500 zaposlenimi] [IN/ALI] [novih portfeljev dolžniškega financiranja za MSP] (možnost 2) [z združevanjem prispevka DČ s prispevki drugih držav članic (možnost 3)].

(9)

V skladu s členom 39(4)(b) uredbe o skupnih določbah je [ime države članice] dne [vstaviti datum] 2014 Komisiji predložila enotni namenski nacionalni program v zvezi z njenim sodelovanjem v namenskem okviru [namenskih okvirih] (v nadaljnjem besedilu: enotni namenski nacionalni program). Dne [vstaviti datum] 2014 je bil enotni namenski nacionalni program odobren s Sklepom C(2014)[•] Evropske komisije.

(10)	V skladu s členom 39 uredbe o skupnih določbah je treba pogoje za sodelovanje v pobudi za MSP določiti v sporazumu o financiranju med vsako sodelujočo državo članico in skupino EIB.

(11)

Namenski okvir[i] se izvaja[jo] kot del oddelka [finančnih instrumentov COSME] IN/ALI [finančnih instrumentov Obzorje 2020], namenjenih [IME DRŽAVE ČLANICE] (v nadaljnjem besedilu: oddelek); oddelek lahko v skladu s pogoji sporazuma [sporazumov] o prenosu pooblastil in vsakega drugega morebitnega sporazuma, sklenjenega med EIS in ustreznimi vlagatelji, vključuje tudi prispevek EU in prispevek EIS ter lastna sredstva EIB in drugih vlagateljev, če je ustrezno. Stranki nameravata za zagotovitev ustreznega upoštevanja obsega in vloge prispevka DČ v okviru [finančnih instrumentov COSME] IN/ALI [finančnih instrumentov Obzorje 2020] določiti posebno strukturo upravljanja namenskega okvira [namenskih okvirov], ki med drugim zajema ad hoc odbor vlagateljev, ki ima svetovalno vlogo in dopolnjuje določbe sporazuma [sporazumov] o prenosu pooblastil glede zadev, povezanih s prispevki DČ.

(12)

Ob hkratnem upoštevanju rezultatov predhodne ocene in razprav z relevantnimi ustanovami in subjekti na trgu glede določitve zneska javnih sredstev, ki se dodelijo za namenski okvir [namenske okvire], se namenski okvir[i] financira[jo] z okvirnim prispevkom DČ v višini [•] milijonov EUR; okvirni prispevek EU v obdobju 2014–2016 je predviden v znesku do [•] milijonov EUR.

(13)

Uvedba namenskega okvira [namenskih okvirov] je skladna s pravili Unije o državni pomoči; [IME DRŽAVE ČLANICE] in EIS potrjujeta, da mora biti izvajanje namenskega okvira [namenskih okvirov] v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (7) (uredba de minimis), Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (8) ali z ustrezno uredbo o splošnih skupinskih izjemah, in da je v nasprotnem primeru potrebna priglasitev Evropski komisiji v posamezno ocenjevanje.

(14)	Podpis tega sporazuma o financiranju v imenu organa upravljanja je odobril [navede organ upravljanja].

(15)	Podpis tega sporazuma o financiranju v imenu EIS je odobril [navede EIS] –

sta se stranki sporazumeli o naslednjem:

Člen 1

Opredelitve pojmov in razlaga

1.1

V tem sporazumu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

„delovni dan“

pomeni vsak delavnik, na katerega so službe organa upravljanja in EIS odprti v [kraj poslovanja v državi članici] in Luksemburgu;

„obdobje prevzema obveznosti“

pomeni obdobje, v katerem lahko [IME DRŽAVE ČLANICE] prevzame obveznosti za prispevek DČ iz proračuna [IME DRŽAVE ČLANICE] v EIS za namenski okvir [namenske okvire]. Obdobje prevzema obveznosti se izteče 31. decembra 2016;

„oddelek“

uporablja se opredelitev iz uvodne izjave 11;

„finančni instrumenti COSME“

uporablja se opredelitev iz uvodne izjave 5;

„uredba COSME“

uporablja se opredelitev iz uvodne izjave 5;

„uredba o skupnih določbah“

uporablja se opredelitev iz uvodne izjave 3;

„namenski okvir“

uporablja se opredelitev iz uvodne izjave 8;

„račun namenskega okvira“

pomeni vsak posamezni račun, (i) ki ga odpre EIS za svoj račun pri poslovni banki v imenu organa upravljanja in (ii) se vodi v imenu organa upravljanja v skladu s členom 13 tega sporazuma o financiranju;

„sporazum o prenosu pooblastil“

uporablja se opredelitev iz uvodne izjave 7;

„pristojna služba“

pomeni službo Evropske komisije, zadolženo za posredno upravljanje [finančnih instrumentov COSME] [IN/ALI] [finančnih instrumentov Obzorje 2020]; za namen tega sporazuma o financiranju je [sta] to GD [ENTR IN/ALI RTD] Evropske komisije ali njegov naslednik [njuna naslednika];

„EKSRP“

pomeni Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja;

„EIS“

uporablja se opredelitev iz preambule;

„dejavnost EIS“

pomeni naloge in obveznosti, ki jih v skladu s tem sporazumom o financiranju izvaja EIS;

„prispevek EIS“

pomeni skupni znesek finančnih sredstev, za katera je EIS v skladu s členom 12 prevzel obveznost v zvezi z oddelkom (vključno s sredstvi na podlagi pooblastil EIB, vendar brez drugih sredstev skladov ESI ter sredstev finančnega instrumenta COSME in finančnega instrumenta Obzorje 2020);

„ESRR“

pomeni Evropski sklad za regionalni razvoj;

„prispevek EU“

pomeni skupni znesek vseh finančnih sredstev, za katera je Evropska komisija prevzela obveznost oziroma jih je plačala;

„račun v eurih“

pomeni račun, izražen v eurih, ki je del računa namenskega okvira;

„vrednotenje“

pomeni vsako vrednotenje ali oceno iz člena 18, ki se izvede v zvezi z namenskim okvirom, razen vrednotenja iz člena 57(3) uredbe o skupnih določbah;

„politika izstopa“

pomeni postopek za porazdelitev likvidacijskega iztržka namenskega okvira [namenskih okvirov] po prenehanju veljavnosti tega sporazuma o financiranju, in zlasti (i) izračun stanja na računu [računih] namenskega okvira [namenskih okvirov] glede na prispevek DČ, potem ko se odštejejo ustrezni stroški in provizije za upravljanje, (ii) vračilo neto stanja na računu [računih] namenskega okvira [namenskih okvirov] organu upravljanja in (iii) zaprtje računa [računov] namenskega okvira [namenskih okvirov] [postopek se dodatno pogodbeno opredeli];

„končni prejemnik“

pomeni MSP, ki v okviru transakcije prejme novo dolžniško financiranje;

„finančni posrednik“

pomeni finančne subjekte, na primer banko, finančno ustanovo, sklad, subjekt, ki izvaja jamstveno shemo, organizacijo vzajemnega jamstva, mikrofinančno ustanovo, lizinško družbo ali katero koli drugo pravno osebo ali subjekt, ki ga v skladu s pogoji iz tega sporazuma o financiranju izbere EIS za operacijo s ciljem izvajanja namenskega okvira [namenskih okvirov]; za preprečitev dvoma opredelitev finančnega posrednika (i) po potrebi zajema tudi finančne subjekte, ki jih finančni posrednik izbere za podrejene finančne posrednike, in (ii) ne zajema nasprotnih strank, ki jih izbere EIS za namene upravljanja sredstev, ki ga izvaja EIS, oziroma v primeru listinjenja prave prodaje pri možnosti 2, upravičenca jamstvenega sporazuma;

„finančna uredba“

pomeni Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 skupaj s pravili za njeno uporabo (Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (9)), kot se lahko občasno spremenita, dopolnita ali prilagodita;

„višja sila“

pomeni vse nepredvidljive izredne razmere ali dogodke izven nadzora strank, ki eni od strank preprečijo izpolnitev katere od njenih obveznosti v skladu s tem sporazumom o financiranju, česar ni bilo mogoče pripisati napaki ali malomarnosti stranke ali podizvajalcev in česar ne bi bilo mogoče preprečiti z izvajanjem ustrezne in razumne primerne skrbnosti. V primeru neizvedene storitve, napake na opremi ali materialu oziroma zamude pri njuni razpoložljivosti, če navedeno ni neposredna posledica višje sile, in v primeru delovnih sporov ali stavk ali finančnih težav se ni mogoče sklicevati na višjo silo;

„sporazum o financiranju“

pomeni ta sporazum o financiranju, kot se lahko občasno spremeni, dopolni ali prilagodi;

„jamstveni sporazum“

pomeni operativni sporazum in, v primeru listinjenja prave prodaje pri možnosti 2, jamstveni sporazum, ki ga v zvezi z operacijo skleneta EIS in upravičenec;

„finančni instrumenti Obzorje 2020“

uporablja se opredelitev iz uvodne izjave 6;

„uredba Obzorje 2020“

uporablja se opredelitev iz uvodne izjave 6;

„obdobje izvajanja“

pomeni obdobje, v katerem lahko EIS nameni kateri koli del prispevka DČ za operacije na podlagi namenskega okvira [namenskih okvirov]. Obdobje izvajanja se izteče 31. decembra 2016, razen za vračila in prihodke, ki se lahko namenjajo do likvidacije namenskega okvira [namenskih okvirov];

„izvedbena strategija“

pomeni politiko EIS glede razporeditve operacij, kot je opredeljeno v členu 4.6;

„notranji nadzor“

pomeni proces, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in je zasnovan za zagotavljanje razumnega zagotovila za doseganje naslednjih ciljev:

(a)	uspešnosti, učinkovitosti in gospodarnosti operacij;

(b)	zanesljivosti poročanja;

(c)	varovanja sredstev in informacij;

(d)	preprečevanja, odkrivanja, in odprave goljufij in nepravilnosti ter drugega ustreznega ukrepanja;

(e)	ustreznega obvladovanja tveganj v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo finančnih operacij ob upoštevanju večletne narave programov in narave zadevnih plačil;

„odbor vlagateljev“

pomeni usmerjevalni odbor namenskega okvira [namenskih okvirov], opredeljen v členu 10;

„učinek vzvoda“

pomeni, če se nanaša na ta sporazum o financiranju, razmerje med novim dolžniškim financiranjem, ki se zagotovi končnim prejemnikom na podlagi namenskega okvira [namenskih okvirov], in ustreznim prispevkom DČ, oziroma če se nanaša na določen operativni sporazum, razmerje med novim dolžniškim financiranjem, ki se zagotovi končnim prejemnikom na podlagi tega operativnega sporazuma, in ustreznim prispevkom DČ;

„stroški in provizije za upravljanje“

imajo pomen, določen v členu 14;

„organ upravljanja“

uporablja se opredelitev iz preambule;

„mejnik“

pomeni vsak mejnik iz člena 39(5) uredbe o skupnih določbah v skladu s členom 7;

„prispevek DČ“

pomeni prispevek DČ, za katerega je bila prevzeta obveznost, ali plačani prispevek DČ ali oboje, odvisno od primera;

„odobreni prispevek DČ“

pomeni skupni znesek vseh odobrenih sredstev za prevzem obveznosti v okviru proračuna [operativnega programa ESRR] [in programa za razvoj podeželja EKSRP] v zvezi z namenskim okvirom [namenskimi okviri];

„plačani prispevek DČ“

pomeni skupni znesek vseh finančnih sredstev iz [operativnega programa ESRR] [in programa za razvoj podeželja EKSRP], ki ga plača organ upravljanja v zvezi z namenskim okvirom [namenskimi okviri], vključno s prihodki in vračili;

„novo dolžniško financiranje“

pomeni nova posojila, zakupe ali jamstva za končne prejemnike, ki jih v skladu s pogoji iz operativnih sporazumov uredi finančni posrednik najpozneje 31. decembra 2023;

„račun, ki ni v eurih“

pomeni račun, ki je namesto v eurih izražen v drugi valuti in je del računa [računov] namenskega okvira [namenskih okvirov];

„OLAF“

pomeni Evropski urad za boj proti goljufijam;

„operacija“

pomeni skupino dejavnosti, ki jih za izvajanje namenskega okvira [namenskih okvirov] opravljata [opravljajo] [EIS in finančni posrednik] [za možnost 1] IN/ALI [EIS, finančni posrednik in druge stranke] [možnost 2] , kot je dodatno opredeljeno v Prilogi 1;

„operativni sporazum“

pomeni sporazum, ki ga skleneta [EIS in finančni posrednik za določitev pogojev operacije] [možnost 1] IN/ALI [EIS in finančni posrednik za ureditev novega dolžniškega financiranja] [možnost 2] ;

„možnost 1“

ima pomen, opredeljen v členu 5(i);

„možnost 2“

ima pomen, opredeljen v členu 5(ii);

„možnost 3“

ima pomen, opredeljen v členu 5(ii);

„zahtevek za plačilo“

pomeni zahtevek za plačilo iz člena 11.3;

„kazni“

pomenijo pogodbene kazni iz člena 7, ki jih mora plačati finančni posrednik v zvezi z operativnim sporazumom in so predmet zakonodaje, ki se uporablja;

„vračila“

pomenijo zneske, ki nastanejo s sprostitvijo jamstev, in zneske, izterjane na podlagi namenskega okvira [namenskih okvirov];

„prihodki“

pomenijo vse prihodke, vključno s provizijami za jamstvo in obrestmi na zneske na fiduciarnih računih, ki se na podlagi namenskega okvira [namenskih okvirov] plačajo na račun [račune] namenskega okvira [namenskih okvirov], vključno z zneski, ki nastanejo v zvezi s politiko izstopa;

„sekretariat“

pomeni sekretariat odbora vlagateljev iz člena 10;

„enotni namenski nacionalni program“

ima pomen, določen v uvodni izjavi 9;

„MSP“

pomeni mikro (vključno s samostojnimi podjetniki/samozaposlenimi osebami), malo in srednje veliko podjetje, opredeljeno v Priporočilu Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij (10));

„pobuda za MSP“

uporablja se opredelitev iz uvodne izjave 1;

„razlog za prenehanje veljavnosti“

pomeni katerega koli od razlogov iz člena 25.5;

„razpisni pogoji“

pomenijo odprt poziv za prijavo interesa, ki ga pripravi EIS;

„transakcija“

pomeni transakcijo posojila, zakupa ali jamstva, ki povzroči novo dolžniško financiranje ter jo izvedeta finančni posrednik (ali finančni posrednik na podrejeni ravni) in končni prejemnik;

„vodenje zakladniških sredstev“

pomeni vodenje zakladništva plačanega prispevka DČ, kot je dodatno opredeljeno v členu 13;

„emblem Unije“

pomeni logotip Evropske unije, na katerem je dvanajst rumenih zvezd na modri podlagi.

1.2

V tem sporazumu, razen če vsebina narekuje drugače:

(a)	so naslovi navedeni zgolj zaradi prikladnosti in ne vplivajo na zgradbo ali razlago določb tega sporazuma o financiranju;

(b)	besede v množini vključujejo dvojino;

(c)	je sklic na člen, oddelek, del ali časovni načrt sklic na zadevni člen, oddelek ali del tega sporazuma o financiranju ali časovni načrt, priložen temu sporazumu o financiranju.

Člen 2

Namen in področje uporabe tega sporazuma o financiranju

2.1	Ta sporazum o financiranju določa pogoje za uporabo prispevka DČ v zvezi z izvajanjem namenskega okvira [namenskih okvirov] s strani EIS.

2.2	Okvirni znesek prispevka DČ namenskemu okviru [namenskim okvirom] znaša največ [•] milijonov EUR.

2.3	Organ upravljanja pooblašča EIS za izvajanje in vodenje namenskega okvira [namenskih okvirov] v zvezi s prispevkom DČ za račun EIS ter v imenu in na odgovornost organa upravljanja v skladu z določbami uredbe o skupnih določbah in tega sporazuma o financiranju.

Člen 3

Merila za upravičenost in izključitev iz novega dolžniškega financiranja

3.1

EIS nameni prispevek DČ operacijam za vzpostavitev novega dolžniškega financiranja na podlagi namenskega okvira [namenskih okvirov], ki podpirajo MSP in so usmerjene v:

—	ustanavljanje novih podjetij,

—	začetni kapital (tj. „semenski“ in zagonski kapital),

—	kapital za širitev,

—	kapital za krepitev splošnih dejavnosti podjetja, ali

—	izvedbo novih projektov, preboj na nove trge ali nove dosežke obstoječih podjetij,

za vsak posamezni primer, brez poseganja v pravila Unije o državni pomoči, ki se uporabljajo, in v skladu s posebnimi pravili ESRR in EKSRP, kot je primerno.

3.2

Glede na merila iz člena 3.1 namenski okvir[i]:

(i)

lahko zajema[jo] tako naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva kot obratni kapital v okviru veljavnih pravil Unije o državni pomoči in mora[jo] biti namenjen[i] spodbujanju zasebnega sektorja k zagotavljanju sredstev podjetjem. Naložbe lahko zajemajo tudi stroške prenosa lastninskih pravic v podjetjih, če se takšen prenos izvede med neodvisnimi vlagatelji;

(ii)	podpira[jo] naložbe, ki naj bi bile finančno izvedljive in ki na datum vključitve v novo dolžniško financiranje niso fizično dokončane ali popolnoma izvedene, ter

(iii)

podpira[jo] končne prejemnike, za katere se šteje, da so v času podpore prispevka DČ potencialno ekonomsko sposobni poslovanja v skladu s cilji, določenimi v uredbi o skupnih določbah, [uredbi COSME] ALI [uredbi Obzorje 2020], kar se lahko v tem sporazumu o financiranju dodatno opredeli.

[3.3]

[Namenski okvir [Namenski okviri] lahko podpira[jo] le pomožni obratni kapital, ki je povezan z novo naložbo v kmetijski ali gozdarski panogi, v znesku, ki ne presega 30 % skupnega zneska transakcije, ter na podlagi ustrezne utemeljitve, ki je za finančnega posrednika sprejemljiva. Obratni kapital za nekmetijske dejavnosti se ne podpira.] [Ta odstavek se uporablja le za namenske okvire, ki se podpirajo v okviru EKSRP.]

3.4	Finančna podpora na podlagi namenskega okvira [namenskih okvirov] se dodeli ob upoštevanju meril za izključitev, ki se uporabljajo za prispevek EU v okviru [finančnih instrumentov COSME] IN/ALI [finančnih instrumentov Obzorje 2020] ter so v informativne namene opredeljena v Prilogi 2.

3.5

Stranki potrjujeta, da je del novega dolžniškega financiranja, ki je oblikovano v skladu s členom 3.1 in ustreza večkratniku prispevka EU v okviru [finančnih instrumentov COSME] IN/ALI [finančnih instrumentov Obzorje 2020], predmet določb sporazuma [sporazumov] o prenosu pooblastil, ki ureja[jo] prispevek EU.

Člen 4

Splošna načela, povezana z izvajanjem in upravljanjem namenskega okvira [namenskih okvirov]

4.1

EIS izvaja, upravlja, spremlja in ukine namenski okvir [namenske okvire] v skladu s sporazumom o financiranju, veljavnimi pogoji uredbe o skupnih določbah, sporazumom [sporazumi] o prenosu pooblastil, finančno uredbo in drugimi ustreznimi določbami prava Unije, zlasti pravili o državni pomoči. Pri tem uporablja svoja pravila, politike in postopke, kot se občasno spremenijo, prilagodijo ali dopolnijo, dobro industrijsko prakso ter ustrezne ukrepe spremljanja, nadzora in revizije, kot je dodatno opredeljeno v tem sporazumu.

4.2

EIS odgovarja za najem in zaposlitev osebja in/ali svetovalcev, ki jih lahko dodeli za izvajanje namenskega okvira [namenskih okvirov] in ki za namene tega sporazuma o financiranju spadajo pod odgovornost EIS, v vseh vidikih pa jih urejajo in zanje veljajo pravila, politike in postopki, ki jih EIS uporablja za svoje osebje in/ali svetovalce.

4.3	EIS opravlja svoje obveznosti glede namenskega okvira [namenskih okvirov], kot je izrecno določeno v tem sporazumu o financiranju, z zahtevano stopnjo poklicne pazljivosti, učinkovitosti, preglednosti in skrbnosti, kot jo uporablja za opravljanje svojih zadev.

4.4	Stranka, ki jo prizadene višja sila, takoj obvesti drugo stranko ter navede vrsto, verjetno trajanje in predvidljive učinke. Stranki izvedeta potrebne ukrepe za omejitev ali minimiziranje stroškov in morebitne škode zaradi višje sile.

4.5	Upravljanje in izvajanje namenskega okvira [namenskih okvirov] temelji na načelu uskladitve interesov med strankama. V zvezi z načelom uskladitve interesov EIS spoštuje načela, določena v členu 12 in Prilogi 1.

4.6	Razporeditev operacij temelji na merilih, določenih v izvedbeni strategiji. EIS organu upravljanja predloži svojo izvedbeno strategijo v roku [3] mesecev od podpisa tega sporazuma o financiranju in organ upravljanja brez nepotrebnega odlašanja obvesti o vsaki spremembi izvedbene strategije.

4.7	Prispevek DČ razen ugodnosti, ki so v skladu s tem sporazumom o financiranju, ne ustvari neupravičenih ugodnosti, zlasti v obliki neupravičenih dividend ali dobička za tretje osebe.

4.8	Finančna podpora na podlagi namenskega okvira [namenskih okvirov] se ne dodeli finančnemu posredniku ali končnemu prejemniku, ki je v enem od položajev iz člena 9.4 [ti pogoji se dodatno pogodbeno opredelijo].

Člen 5

Cilji in opis namenskega okvira [namenskih okvirov]

Kot je dodatno navedeno v Prilogi 1, namenski okvir[i] krije[jo] tveganje:

(i)	portfeljev novega dolžniškega financiranja prek neomejenih jamstev, ki zagotavljajo kapitalsko olajšavo, za katero se uporabljajo ustrezna pravila o kapitalskih zahtevah, v znesku do 80 % vsakega posojila v ustreznih portfeljih (možnost 1), ALI

(ii)

[obstoječih portfeljev posojil, zakupov ali jamstev za MSP in druga podjetja z manj kot 500 zaposlenimi] ALI [portfeljev novega dolžniškega financiranja] prek listinjenja, kot je opredeljeno v točki 61 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 (možnost 2) [z združevanjem prispevka DČ s prispevki drugih držav članic (možnost 3)].

Člen 6

Ozemeljsko področje uporabe

Prispevek DČ se uporabi za zagotovitev novega dolžniškega financiranja izključno končnim prejemnikom, ki so registrirani in delujejo na ozemlju [IME DRŽAVE ČLANICE], v skladu z naslednjo razčlenitvijo: [•][ti pogoji se dodatno pogodbeno opredelijo]].

Člen 7

Minimalni učinek finančnega vzvoda, mejniki in kazni

7.1

EIS zagotovi, da se v vsak operativni sporazum vključijo določbe, v skladu s katerimi morajo finančni posredniki doseči naslednja mejnika:

i)	učinek finančnega vzvoda na koncu obdobja [•] mesecev po podpisu operativnega sporazuma je najmanj [•];

ii)	učinek finančnega vzvoda na datum prenehanja veljavnosti tega sporazuma oziroma 31. decembra 2023, pri čemer se upošteva zgodnejši datum, je najmanj [•].

7.2	EIS v okviru poročila iz člena 16.1 organ upravljanja pisno obvesti o doseganju posameznega mejnika pred ali po datumih iz člena 7.1 in organu upravljanja predloži podatke o obsegu novega dolžniškega financiranja, kot je nadalje določeno v tem sporazumu.

7.3

V vsakem operativnem sporazumu se določijo kazni za finančne posrednike v končno korist organa upravljanja, in sicer:

če je znesek novega dolžniškega financiranja, ki ga uredi finančni posrednik na podlagi ustreznih operativnih sporazumov, pri posameznem mejniku nižji od [A] % zneska novega dolžniškega financiranja, dogovorjenega v teh sporazumih, se določi kazen v višini [X] % razlike med dogovorjenim novim dolžniškim financiranjem in urejenim novim dolžniškim financiranjem, ali

če je znesek novega dolžniškega financiranja, ki ga uredi finančni posrednik na podlagi ustreznih operativnih sporazumov, pri posameznem mejniku višji od [A] %, vendar nižji od [B] % zneska novega dolžniškega financiranja, dogovorjenega v teh sporazumih, se določi kazen v višini [Y] % razlike med dogovorjenim novim dolžniškim financiranjem in urejenim novim dolžniškim financiranjem.

Poleg tega se za namenski okvir [namenske okvire] na podlagi možnosti 2, če finančni posrednik ne doseže učinka finančnega vzvoda, ki znaša vsaj 1, določi kazen v višini razlike med ustreznim plačanim prispevkom DČ, dodeljenim ustrezni operaciji, in s tem povezanim zneskom urejenega novega dolžniškega financiranja.

[Pogoji za določitev in načine izvajanja kazni na ravni posamezne operacije se pogodbeno opredelijo.]

7.4	Organ upravljanja potrjuje, da v primeru, da ustrezni finančni posrednik ne izpolnjuje zahtev glede finančnega vzvoda, določenih v skladu s tem sporazumom o financiranju ali ustreznim operativnim sporazumom, to ne vpliva na jamstvene sporazume in ustrezne operacije.

7.5

Kazen je v obliki enkratnega zneska, povezanega s posamezno operacijo, ki ga EIS izračuna za vsak mejnik, pri čemer najnovejše izračunane zneske iz člena 7.3 finančni posrednik v okviru posameznega operativnega sporazuma plača EIS (x) ob prenehanju veljavnosti operativnega sporazuma iz razlogov, ki se jih lahko pripiše finančnemu posredniku, ali (y) na koncu ustreznega obdobja vključitve za ureditev novega dolžniškega financiranja, pri čemer se upošteva zgodnejši datum. Ko ustrezni finančni posrednik plača ta znesek, ga EIS plača organu upravljanja. [Po potrebi se lahko pogodbeno opredelijo dodatni pogoji.]

7.6	[Za preprečitev dvoma se kazni uporabljajo brez poseganja v druge kazni ali pristojbine, ki se v okviru sporazumov o prenosu pooblastil za [finančne instrumente COSME] ALI [finančne instrumente Obzorje 2020] uporabljajo za zadevni prispevek EU.]

Člen 8

Naloge in obveznosti EIS

8.1	Po podpisu tega sporazuma o financiranju in za namene izvajanja operacij si EIS prizadeva skleniti prvi operativni sporazum najpozneje [X] mesecev po podpisu tega sporazuma o financiranju.

8.2

EIS brez poseganja v druge določbe tega sporazuma o financiranju:

(a)	vsak namenski okvir izvaja znotraj uspešnega in učinkovitega sistema notranjega nadzora v času trajanja tega sporazuma o financiranju;

(b)	veljavne pogoje tega sporazuma o financiranju, zlasti določbe o učinku finančnega vzvoda iz člena 7, prenese v operativne sporazume s finančnimi posredniki;

(c)	sprejme vse odločitve o dodelitvi sredstev za operacije in razveljavitvi dodelitev, kjer je to primerno, ter ustrezno obvešča odbor vlagateljev;

(d)	se pogaja in sklene morebitne in vse pravne instrumente, ki jih po svojem strokovnem mnenju šteje za primerne za izvajanje, upravljanje in po potrebi likvidacijo operacij;

(e)	od finančnih posrednikov zahteva, da vrnejo morebitne zneske, ki so jim bili neupravičeno plačani v okviru operativnih sporazumov;

(f)	od finančnih posrednikov zahteva, da se v skladu z vsakim operativnim sporazumom zavežejo, da bodo ustrezno ukrepali za izterjavo vseh zneskov, ki jih v okviru zadevnih transakcij dolgujejo ustrezni finančni prejemniki;

(g)	po potrebi in odvisno od povračila ustreznih pravdnih stroškov v skladu s členom 14.9 vodi pravdne spore (kar brez omejitev vključuje začetek, izvajanje, poravnavo in obrambo) v zvezi s katero koli operacijo;

(h)

ureja odpiranje, vodenje in zapiranje računa [računov] namenskega okvira [namenskih okvirov], v skladu z določbami tega sporazuma o financiranju bremeni in nakazuje sredstva na račun [račune] namenskega okvira [namenskih okvirov], izvaja vsa plačila, določena v tem sporazumu o financiranju, ter vse druge transakcije, predvidene v tem sporazumu o financiranju v zvezi z računom [računi] namenskega okvira [namenskih okvirov];

(i)	vodi ločene računovodske knjige ter ustrezno in natančno knjigovodstvo glede porabe prispevka DČ;

(j)

izvaja potrebne ukrepe za zagotavljanje varstva osebnih podatkov, ki jih ima v lasti, v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (11) ter poznejšimi akti o spremembah;

(k)	zagotavlja, da se v operativne sporazume vključijo pogodbene zahteve o prenosu zmanjšanja obrestne mere, dogovorjene s finančnimi posredniki, na končne prejemnike, in spremlja njihovo izvajanje;

(l)	izvede druge ukrepe, za katere meni, da so potrebni za pravilno izvajanje in upravljanje namenskega okvira [namenskih okvirov] znotraj omejitev, določenih v tem sporazumu o financiranju.

8.3

EIS se zavezuje, da bo vse svoje obveznosti in naloge v okviru tega sporazuma o financiranju izvajal z zahtevano stopnjo poklicne pazljivosti, in predvsem:

(a)	da bo uporabljal poklicne standarde in prakse, ki niso manj ugodni od tistih, ki jih uporablja za lastne dejavnosti, ob upoštevanju pogojev tega sporazuma o financiranju;

(b)	da bo dodelil ustrezna sredstva za omogočitev ustreznega izvajanja in upravljanja namenskega okvira [namenskih okvirov];

(c)	da bo spodbujal namenski okvir [namenske okvire] in pomagal organu upravljanja pri doseganju splošne prepoznavnosti podpore Unije vzdolž verige izvajanja do končnih prejemnikov, kot je nadalje opredeljeno v tem sporazumu o financiranju;

(d)	da ne bo oblikoval dajatev, hipotek, zastavnih pravic ali drugih obremenitev katerih koli sredstev na računu [računih] namenskega okvira [namenskih okvirov] (razen tistih, ki jih določa zakonodaja ali običajna bančna praksa);

(e)	da bo izvajal vodenje zakladniških sredstev vsakega stanja na računu [računih] namenskega okvira [namenskih okvirov], kot je določeno v členu 13 tega sporazuma o financiranju.

8.4	[Za preprečitev dvoma se naloge in obveznost EIS v okviru tega sporazuma o financiranju uporabljajo brez poseganja v druge relevantne obveznosti EIS v skladu s sporazumom [sporazumi] o prenosu pooblastil za [COSME] ALI [Obzorje 2020].]

Člen 9

Izbira finančnih posrednikov in operativni sporazumi

9.1	EIS je odgovoren za izbiro enega ali več finančnih posrednikov za izvajanje namenskega okvira [namenskih okvirov] v skladu z ustreznimi pogoji sporazuma [sporazumov] o prenosu pooblastil za [COSME] IN/ALI [Obzorje 2020], kot je primerno. [Po potrebi se lahko pogodbeno opredelijo dodatni pogoji.]

9.2

Finančni posredniki, s katerimi namerava EIS skleniti operativne sporazume, se izberejo na podlagi politik in postopkov EIS z odprtimi, preglednimi, sorazmernimi ter nediskriminatornimi in objektivnimi postopki izbire, z izogibanjem navzkrižju interesov ter ob ustreznem upoštevanju vrste namenskega okvira [namenskih okvirov] ter izkušenj in finančne zmogljivosti finančnega posrednika. Izbira teh finančnih posrednikov se izvaja sproti in temelji na sistemu točkovanja za prednostno razvrščanje finančnih posrednikov glede na posebna merila.

9.3	Operativni sporazumi, ki jih EIS sklene s finančnimi posredniki, izražajo vse veljavne obveznosti EIS na podlagi tega sporazuma o financiranju. Ti operativni sporazumi vsebujejo zlasti določbe glede odgovornosti finančnih posrednikov v zvezi s kaznimi.

9.4

Operativni sporazumi od izbranih finančnih posrednikov zahtevajo, da pri izvajanju namenskega okvira [namenskih okvirov], zato da bi:

(a)	popolnoma sodelovali pri zaščiti finančnih interesov Unije;

(b)	zagotavljali pravico organa upravljanja za celovito izvajanje njegovih pristojnosti:

(c)

uradu OLAF za celovito izvajanje njegovih pristojnosti zagotovijo vsa sredstva ter informacije in dokumentacijo o zadevnih operacijah, da lahko izvaja preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, v skladu z določbami in postopki iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (12), Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (13) in Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (14), kot se lahko občasno spremenijo, dopolnijo ali prilagodijo, z namenom zaščite finančnih interesov Unije, da se ugotovi, ali je v povezavi s katero koli operacijo financiranja, ki je predmet namenskega okvira [namenskih okvirov], prišlo do goljufije, korupcije ali katere druge nezakonite dejavnosti, ki vpliva na finančne interese Unije;

(d)	vodijo in lahko predložijo vso dokumentacijo, povezano z izvajanjem namenskega okvira [namenskih okvirov], v obdobju sedmih ([7]) let od konca obdobja izvajanja ali prenehanja veljavnosti operativnega sporazuma ali likvidacije operacij, pri čemer se upošteva obdobje, ki je daljše;

(e)	Evropskemu računskemu sodišču v skladu s členom 161 finančne uredbe omogočijo dostop do vseh sredstev in informacij, za katere Računsko sodišče meni, da so potrebne za izvajanje njegovih nalog;

(f)	upoštevajo ustrezne standarde in zakonodajo, ki se uporablja na področju preprečevanja pranja denarja, boja proti terorizmu in boja proti davčnim goljufijam;

(g)	prenesejo ustrezne pogoje glede drugih posrednikov in finančnih prejemnikov, opredeljene v tem členu 9.4 in členu 9.5, v svoje sporazume z njimi, pri čemer v zvezi s členom 9.5 finančni posredniki in končni prejemniki dajo tudi zagotovila, da niso v nobenem od položajev za izključitev iz Priloge 2;

(h)	se zavežejo, da EIS ne bodo zaračunali nikakršne provizije v zvezi z izvajanjem operacij;

(i)	izračunajo bruto ekvivalent nepovratnih sredstev v smislu člena 4(2) uredbe de minimis za vsako transakcijo po formuli, navedeni v Prilogi 1, ter izračun sporočijo EIS, in

(j)	na končne prejemnike prenesejo celotni del finančne ugodnosti, ki izvira iz prispevka DČ in ustreza državni pomoči, kot je dodatno opredeljeno v Prilogi 1.

[Dodatni pogoji se pogodbeno opredelijo.]

9.5	Finančni posredniki, ki so v enem od položajev, navedenih v Prilogi 2, se ne izberejo.

9.6

EIS pred podpisom operativnega sporazuma pisno obvesti organ upravljanja o glavnih elementih posamezne operacije, kot je dodatno opredeljeno v sporazumu o financiranju. [Dodatni pogoji se pogodbeno opredelijo.] EIS brez nepotrebnega odlašanja pisno obvesti organ upravljanja o podpisu operativnega sporazuma.

9.7	EIS brez nepotrebnega odlašanja pisno obvesti organ upravljanja o delni odpovedi, pomembni spremembi ali predčasnem prenehanju veljavnosti operativnega sporazuma in razlogih za to, kot je podrobneje opredeljeno v tem sporazumu o financiranju. [Dodatni pogoji se pogodbeno opredelijo.]

Člen 10

Upravljanje

10.1

Izvajanje namenskega okvira [namenskih okvirov] s strani EIS nadzoruje odbor vlagateljev (v nadaljnjem besedilu: odbor vlagateljev). Odbor vlagateljev sestavljajo [4] ustrezno pooblaščeni člani, ki jih imenuje organ upravljanja in katerega zastopajo, [1] član, ki ga imenuje EIS, [1] opazovalec, ki ga imenuje EIB, in [2] opazovalca, ki ju imenuje Evropska komisija.

10.2

Odbor vlagateljev:

(a)	odobri razpisne pogoje in po potrebi njihove spremembe ali revizije ter pred objavo pregleda razpise za zbiranje predlogov, ki jih predloži EIS;

(b)	pregleduje napredek pri izvajanju namenskega okvira [namenskih okvirov], vključno z doseganjem mejnikov in načrtovanimi novimi operacijami;

(c)	pregleduje in izdaja mnenja o strateških in političnih vprašanjih, povezanih z namenskim okvirom [namenskimi okviri];

(d)	daje navodila glede vprašanj razlage meril za upravičenost iz členov 3.1 do 3.4;

(e)	pregleduje letna poročila namenskega okvira [namenskih okvirov] iz člena 16;

(f)	pregleduje razpisne pogoje za vrednotenje in po potrebi poročila o vrednotenju namenskega okvira [namenskih okvirov];

(g)	pregleduje predlagane prilagoditve namenskega okvira [namenskih okvirov] na podlagi poročil o vrednotenju iz člena 18;

(h)	predlaga spremembe tega sporazuma o financiranju, če je to primerno;

(i)	[druge naloge]. [Po potrebi se lahko pogodbeno opredelijo dodatni pogoji.]

10.3

Odbor vlagateljev deluje soglasno in v nobenem primeru ne izpodbija odločitev, ki jih o izvajanju splošne strategije za [finančne instrumente COSME] [IN/ALI] [finančne instrumente Obzorje 2020] sprejme ustrezni usmerjevalni odbor, določen v zadevnem sporazumu [zadevnih sporazumih] o prenosu pooblastil.

10.4	Odbor vlagateljev izvoli svojega predsednika. Predsednik je predstavnik organa upravljanja. Odbor vlagateljev zaseda na zahtevo katerega koli člana, vendar se sestane vsaj [•] na leto. Sestanke odbora vlagateljev organizira njegov sekretariat.

10.5	Odbor vlagateljev sprejme poslovnik na predlog sekretariata.

10.6	Udeležba na sestankih odbora vlagateljev ni plačana. Subjekt, ki je imenoval člana, krije vse stroške, ki jih ima član v zvezi s potjo in udeležbo na sestankih odbora vlagateljev.

10.7

EIS v skladu s tem sporazumom o financiranju zagotovi sekretariat.

Sekretariat med drugim opravlja naslednje naloge:

(a)	organizacijo sestankov odbora vlagateljev, vključno s pripravo in distribucijo dokumentov, dnevnih redov in zapisnikov odbora vlagateljev;

(b)	vse druge naloge, [kot so opredeljene v tem sporazumu o financiranju oziroma] ki jih opredeli odbor vlagateljev;

(c)	komuniciranje v zvezi z dejavnostmi odbora vlagateljev poteka prek sekretariata.

Člen 11

Prispevek DČ

11.1	Prispevek DČ se porabi izključno za namenski okvir [namenske okvire] in morebitne z njim[i] povezane operacije.

11.2

EIS najpozneje [X] vsako leto organu upravljanja predloži (i) načrt operacij, katerih podpis je predviden v tekočem letu, in predlagani znesek prispevka DČ, ki bi moral biti plačan v tekočem letu, (ii) časovni razpored plačil predlaganega zneska prispevka DČ za vsako leto do konca obdobja prevzema obveznosti, vključno z veljavnimi provizijami za upravljanje, (iii) vse spremembe, za katere se šteje, da so potrebne za priglašeni prispevek DČ, za katerega se prevzame obveznost v tekočem letu.

EIS najpozneje [X] vsako leto organu upravljanja po potrebi predloži revidirane zneske iz prejšnjega pododstavka.

11.3

EIS po skrbnem pregledu finančnih posrednikov, katerih izbira je predvidena v skladu s členom 9, kadar koli meni, da je to potrebno, organu upravljanja pošlje zahtevek za plačilo v obliki iz Priloge 3 (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za plačilo). Zahtevek za plačilo zajema (i) predlagani znesek prispevka DČ za kritje prevzetih obveznosti na podlagi jamstvenih sporazumov, katerih podpis se pričakuje v treh mesecih od datuma zahtevka za plačilo, in (ii) časovni razpored plačil prispevka DČ za vsako leto do konca obdobja prevzema obveznosti v zvezi z ustreznimi operacijami.

11.4	Predlagani znesek prispevka DČ v zahtevku za plačilo lahko ustreza 100 % zneskov, ki so potrebni za kritje prevzetih obveznosti v okviru jamstvenega sporazuma.

11.5

Organ upravljanja po prejemu zahtevka za plačilo in glede na razpoložljiva proračunska sredstva brez nerazumnega odlašanja, vsekakor pa preden EIS podpiše kakršen koli jamstveni sporazum, na račun [račune] namenskega okvira [namenskih okvirov] nakaže prispevek DČ, enak znesku prispevka DČ, ki je naveden v zahtevku za plačilo, in o tem obvesti EIS.

11.6

Organ upravljanja lahko kadar koli začasno ustavi plačila prispevka DČ z obvestilom EIS, da zahtevku za plačilo ni mogoče ugoditi, ker:

a)	z nobenega bistvenega vidika ni skladen z določbami tega sporazuma o financiranju ali

b)	obstaja močan dvom o sprejemljivosti predvidenega osnovnega izdatka ali

organ upravljanja pridobi informacije, ki kažejo na veliko pomanjkljivost v delovanju sistema notranjega nadzora ali da je izdatek, ki ga je odobril EIS, povezan s hudo nepravilnostjo, ki ni bila odpravljena. V tem primeru lahko organ upravljanja začasno ustavi plačila le, če je treba preprečiti veliko oškodovanje njegovih finančnih interesov glede na proračun Evropske unije.

Organ upravljanja mora vsako tako začasno ustavitev ustrezno utemeljiti, zaustavitev pa ne sme biti retroaktivna. EIS se takoj, ko je to možno, obvesti o tovrstni začasni ustavitvi in razlogih zanjo.

Začasna ustavitev začne veljati na dan, na katerega organ upravljanja o njej obvesti EIS. Preostalo obdobje plačil začne ponovno teči od dne prejema zahtevanih informacij ali revidiranih dokumentov, oziroma od dne, ko se opravi potrebno nadaljnje preverjanje, vključno s pregledi na kraju samem.

Če je začasna ustavitev daljša od [dveh] mesecev, lahko EIS od organa upravljanja zahteva, da prouči, ali je treba začasno ustavitev nadaljevati.

Člen 12

Prispevek EIS

EIS zagotovi svoj prispevek k oddelku v skladu s pogoji iz Priloge 1.

Člen 13

Račun [Računi] namenskega okvira [namenskih okvirov] in vodenje zakladniških sredstev

13.1	Vodenje zakladniških sredstev računa [računov] namenskega okvira [namenskih okvirov]izvaja EIS ali kateri koli drug subjekt, ki ga določi EIS na podlagi odobritve odbora vlagateljev, v skladu s smernicami za vodenje zakladniških sredstev iz Priloge 4.

13.2

EIS v skladu z internimi politikami in postopki za vsak namenski okvir odpre in vodi račun namenskega okvira [namenskih okvirov] [za sredstva, ki se prispevajo iz operativnega programa ESRR, in račun namenskega okvira [namenskih okvirov] za sredstva, ki se prispevajo iz programa za razvoj podeželja EKSRP].

13.3	Prispevek DČ namenskemu okviru [namenskim okvirom] se plača na račun [račune] namenskega okvira [namenskih okvirov] v skladu s členom 11 tega sporazuma.

13.4

Račun [Račune] namenskega okvira [namenskih okvirov] je treba v računovodskem smislu vedno in v vseh ozirih uporabljati, v zvezi z njimi prevzemati obveznosti ali z njimi na drug način ravnati oziroma jih voditi ločeno od drugih sredstev ali računov EIS. Za vse transakcije mora biti naveden datum valutacije.

13.5	Račun [Računi] namenskega okvira [namenskih okvirov] se uporablja[jo] izključno za transakcije ali operacije v skladu s tem sporazumom o financiranju.

13.6

Zakladniška sredstva se upravljajo v skladu s politikami in postopki EIS, načelom dobrega finančnega poslovodenja ter načeli, določenimi v Prilogi 4. Tveganje pri naložbah teh sredstev nosi organ upravljanja (med drugim glede negativnih obresti in izgub pri upravljanju sredstev) v skladu z vnaprej dogovorjenim profilom tveganja in naložbeno strategijo ter, kjer je primerno, smernicami za upravljanje sredstev v obliki, določeni v Prilogi 4.

13.7	EIS organu upravljanja zaračuna provizijo v skladu s členom 14, pri čemer upošteva vodenje zakladniških sredstev, ki ga EIS izvaja v njegovem imenu.

13.8	EIS za namene upravljanja računa [računov] namenskega okvira [namenskih okvirov] odpre in vodi račun v eurih in po potrebi račun v drugi valuti za operacije, ki niso izražene v eurih.

13.9

V dobro računa [računov] namenskega okvira [namenskih okvirov] se knjižijo:

(a)	plačani prispevek DČ;

(b)

vračila;

(c)

prihodki.

13.10

V breme računa [računov] namenskega okvira [namenskih okvirov] se knjižijo:

(a)	zneski, ki so potrebni za operacije;

(b)	zneski za plačilo EIS v skladu s členom 14;

(c)	zneski, ki se vrnejo organu upravljanja v okviru politike izstopa;

(d)	zneski, ki so potrebni za vodenje zakladniških sredstev.

13.11

Nakazilo iz člena 13.10(c) se izvrši na naslednji bančni račun organa upravljanja:

Ime [banke]:	[•]
Naslov [banke]:	[•]
BIC:	[•]
IBAN:	[•]
Ime upravičenca:	[•]
Naslov upravičenca:	[•]
BIC upravičenca:	[•]
Sklic:	Vračilo zneskov v zvezi s politiko izstopa [vstavi se kratica namenskega okvira [namenskih okvirov] in morebiten drug sklic]

13.12

Pri prenehanju veljavnosti tega sporazuma o financiranju v skladu s členom 25 EIS zapre račun [račune] namenskega okvira [namenskih okvirov] in o tem zaprtju brez nepotrebnega odlašanja obvesti organ upravljanja.

13.13

EIS porabi prihodke in vračila za namenski okvir [namenske okvire], vključno s plačilom stroškov in provizij za upravljanje, ter vodi evidence porabe prihodkov in vračil.

13.14

[EIS po potrebi ter v vsakem primeru po izteku obdobja prevzema obveznosti in najpozneje do [X] vsakega leta organu upravljanja sporoči znesek prispevka DČ, za katerega je bila prevzeta obveznost, a ni bil plačan na račun [račune] namenskega okvira [namenskih okvirov] in ni več potreben za namene tega sporazuma o financiranju ali morebitnega jamstvenega sporazuma, kot je podrobneje določeno v tem sporazumu [dodatni pogoji se pogodbeno opredelijo].]

13.15

[EIS po izteku obdobja prevzema obveznosti in v primeru, da ni več prispevkov DČ, ki bi jih bilo treba plačati, vsako leto in najpozneje do [X] vsakega leta organu upravljanja sporoči zneske, ki niso več potrebni za namenski okvir [namenske okvire] ali morebitni jamstveni sporazum. Organ upravljanja lahko EIS posledično izda bremepis za vračilo ustreznega zneska v proračun organa upravljanja.]

Člen 14

Stroški in provizije za upravljanje

14.1

Organ upravljanja plača EIS nadomestilo za dejavnost EIS v obliki provizij, ki zajemajo (i) upravno provizijo, (ii) provizijo za storilnost, (iii) provizijo za vodenje zakladniških sredstev in (iv) rezervno provizijo za kritje nepredvidenih izdatkov (v nadaljnjem besedilu skupaj: stroški in provizije za upravljanje), kot je podrobneje opredeljeno v tem členu.

14.2

EIS knjiži stroške in provizije za upravljanje v breme računa [računov] namenskega okvira [namenskih okvirov], po tem ko so bili zanje izdani računi organu upravljanja in jih je ta pregledal [se dodatno pogodbeno opredeli], ti stroški in provizije pa so celotno nadomestilo EIS za dejavnost EIS. [Po potrebi se lahko pogodbeno opredelijo dodatni pogoji.]

14.3

Vsota upravne provizije in provizije za storilnost v nobenem primeru ne presega 6 % prispevka DČ, za katerega je bila prevzeta obveznost, razen v ustrezno utemeljenih okoliščinah. Provizija za storilnost v skladu s členoma 14.6 in 14.7 ni nižja od ene tretjine vsote upravne provizije in provizije za storilnost.

Ob upravni proviziji in proviziji za storilnost provizija za vodenje zakladniških sredstev ne presega [1] % [oziroma kot se opredeli v posameznih sporazumih o financiranju] prispevka DČ, za katerega je bila prevzeta obveznost. Poleg tega rezervna provizija ne presega [0,5] % [oziroma kot se opredeli v posameznih sporazumih o financiranju] prispevka DČ, za katerega je bila prevzeta obveznost.

14.4

Upravna provizija je celotno nadomestilo za upravne stroške, ki jih ima EIS v zvezi z namenskim okvirom [namenskimi okviri] in med drugim zajemajo: tržne raziskave, trženje, razvoj proizvodov, dejavnosti ozaveščanja, pogajanja, nadzor, prilagoditve sistemom IT, pravne stroške, potne stroške, davčno svetovanje, bančne provizije, stroške podizvajanja, računovodstvo in poročanje, spremljanje in kontrolo, sekretariat, vrednotenje (če obstaja), notranje in zunanje revizije, prepoznavnost in promocijo. V njej so upoštevani stroški, zaračunani finančnim posrednikom. [Po potrebi se lahko pogodbeno opredelijo dodatni pogoji.]

14.5

Upravna provizija se plača EIS v skladu z zgornjimi mejami iz člena 14.3 na naslednji način:

1.	prvi del upravne provizije je povezan z vzpostavitvijo namenskega okvira [namenskih okvirov] in znaša [2] % plačanega prispevka DČ. Ta znesek se plača EIS ob podpisu prvega operativnega sporazuma [ti pogoji se dodatno pogodbeno opredelijo];

2.	preostali del upravne provizije je povezan z izvajanjem, upravljanjem, nadzorom in likvidacijo namenskega okvira [namenskih okvirov] ter se plača letno za nazaj. [Po potrebi se lahko pogodbeno opredelijo dodatni pogoji.]

14.6	S provizijo za storilnost se EIS nagradi za doseganje uspešnosti namenskega okvira [namenskih okvirov] s finančnega vidika in vidika politike.

14.7

V skladu z zgornjo mejo iz člena 14.3 se provizija za storilnost plača EIS na podlagi doseganja kazalnikov uspešnosti, predvsem učinka finančnega vzvoda, doseženega glede na mejnike, opredeljene v členu 7 [ti pogoji se dodatno pogodbeno opredelijo]. Provizija za storilnost se plača polletno za nazaj.

14.8	Provizija za vodenje zakladniških sredstev se porabi za dejavnosti vodenja zakladništva.

14.9	Rezervna provizija se porabi za kritje nepredvidenih stroškov, npr. stroškov pravdnih postopkov. Plačilo nepredvidenih stroškov je predmet predhodne odobritve organa upravljanja. [Dodatni pogoji se pogodbeno opredelijo.]

14.10

Stroški in provizije za upravljanje se najprej krijejo iz prihodkov in vračil. Če prihodki in vračila ne zadostujejo, se primanjkljaj krije iz plačanega prispevka DČ v skladu s pravili, določenimi v tem členu. Ne glede na navedeno organ upravljanja plača EIS za dejavnost EIS, izvedeno po 31. decembru 2023, nadomestilo v obliki provizij, ločenih od stroškov in provizij za upravljanje, kot je podrobneje določeno v tem sporazumu o financiranju. [Dodatni pogoji se pogodbeno opredelijo.]

Člen 15

Računovodstvo

15.1	EIS vodi ločene račune namenskega okvira [namenskih okvirov] za dejavnosti, povezane s posameznimi finančnimi instrumenti, v skladu s svojimi pravili in postopki.

15.2

Finančne transakcije in računovodski izkazi, povezani z namenskim okvirom, se pripravljajo v skladu:

(a)	s pravili in postopki EIS, ki se uporabljajo za ta namenski okvir, in

(b)

z računovodskimi pravili Unije, ki jih določi računovodja Evropske komisije na podlagi standardov Upravnega odbora za mednarodne računovodske standarde za javni sektor (MRSJS), kot se lahko občasno spremenijo in jih Evropska komisija vnaprej sporoči EIS v skladu s pogoji sporazuma [sporazumov] o prenosu pooblastil. [Po potrebi se lahko pogodbeno opredelijo dodatni pogoji.]

15.3	EIS hrani finančne in računovodske dokumente glede plačanega prispevka DČ sedem (7) let od konca obdobja izvajanja ali prenehanja veljavnosti tega sporazuma o financiranju ali likvidacije operacij v skladu s finančnim instrumentom, pri čemer se upošteva obdobje, ki je daljše.

15.4	EIS organu upravljanja letno predloži revidirane računovodske izkaze namenskega okvira.

Člen 16

Operativno in finančno poročanje

16.1

EIS v dogovorjenih časovnih razmikih [dodatni pogoji se pogodbeno opredelijo] organu upravljanja poroča o operativnih vidikih namenskega okvira [namenskih okvirov] v skladu s Prilogo 5, in sicer o:

(a)	določitvi enotnega namenskega nacionalnega programa in prednostne naloge ali ukrepa, iz katerega se zagotovi prispevek DČ;

(b)	opisu namenskega okvira [namenskih okvirov] in ureditvi izvajanja;

(c)	določitvi finančnih posrednikov;

(d)	skupnem znesku plačanega prispevka DČ iz prednostne naloge ali ukrepa v okviru enotnega namenskega nacionalnega programa;

(e)	skupnem znesku novega dolžniškega financiranja, urejenega v ustreznem četrtletju in do trenutka poročanja;

(f)	skupnem znesku stroškov in provizij za upravljanje;

(g)	uspešnosti namenskega okvira [namenskih okvirov], vključno z napredkom pri njegovi [njihovi] vzpostavitvi in izbiri finančnih posrednikov;

(h)	skupnem znesku obračunanih vračil in prihodkov;

(i)	napredku pri doseganju učinka finančnega vzvoda;

(j)	prispevku namenskega okvira [namenskih okvirov] k doseganju kazalnikov zadevne prednostne naloge ali ukrepa v okviru enotnega namenskega nacionalnega programa;

(k)	številu končnih prejemnikov (skupaj in po operacijah);

(l)	bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev za posamezno transakcijo.

[Dodatni pogoji se pogodbeno opredelijo.]

16.2	EIS v časovnih razmikih iz člena 16.1 organu upravljanja poroča o finančnih vidikih namenskega okvira [namenskih okvirov] v skladu s Prilogo 6. [Dodatni pogoji se pogodbeno opredelijo.]

16.3

EIS najpozneje [•] vsako leto organu upravljanja predloži letno poročilo, v katerem so združeni vsi podatki, zbrani o vseh operacijskih in finančnih vidikih namenskega okvira [namenskih okvirov] od njegove [njihove] uvedbe. To letno poročilo se brez nepotrebnega odlašanja predloži v pregled odboru vlagateljev. [Dodatni pogoji se pogodbeno opredelijo.]

EIS organu upravljanja v obliki pisma poslovodstvu posreduje redna poročila o nadzoru zunanjih revizorjev v skladu s tem sporazumu o financiranju. [Dodatni pogoji se pogodbeno opredelijo.]

Poleg tega se lahko stranki po potrebi pogovorita in dogovorita o dodatnih ukrepih poročanja v zvezi z operacijami. [Dodatni pogoji se lahko pogodbeno opredelijo.]

16.4

Ustrezne zahteve o poročanju iz členov 16.1 in 16.2 temeljijo na informacijah, ki jih EIS občasno pridobi v okviru ustreznih obveznosti o poročanju, vključenih v operativne sporazume med EIS in finančnimi posredniki, ki izvajajo namenski okvir [namenske okvire]. Operativni sporazum od finančnih posrednikov zahteva, da te informacije zagotovijo EIS. [Dodatni pogoji se pogodbeno opredelijo.]

16.5

Zneski v poročilih, ki se predložijo organu upravljanja, so izraženi v eurih. Ta poročila se lahko pripravijo na podlagi računovodskih izkazov, izraženih v drugih valutah v skladu z zahtevami EIS. Zneski se po potrebi pretvorijo v eure. Če ta sporazum o financiranju ne določa drugače, se zneski, ki niso izraženi v eurih in jih ena stranka sporoči drugi stranki v eurih, pretvorijo v eure po veljavnem menjalnem tečaju Evropske centralne banke na dan poročanja.

Člen 17

Revizije, kontrole in spremljanje

17.1	V skladu z ustreznimi določbami prava Unije sta Računsko sodišče in Evropska komisija pooblaščena za revidiranje izvajanja namenskega okvira [namenskih okvirov].

17.2

EIS opravlja kontrole izvajanja namenskega okvira [namenskih okvirov] v skladu s svojimi pravili, politikami, postopki in s tem sporazumom o financiranju, po potrebi vključno s pregledi reprezentativnih vzorcev in/ali vzorcev tveganja transakcij na kraju samem, da se zagotovi učinkovito in pravilno izvajanje namenskega okvira [namenskih okvirov] ter da se med drugim preprečijo in odpravijo nepravilnosti in goljufije.

17.3

EIS pri sumu na goljufijo, korupcijo ali katero koli drugo nezakonito dejavnost, ki vpliva na finančne interese Unije, brez odlašanja obvesti urad OLAF in lahko v tesnem sodelovanju s tem uradom izvede ustrezne ukrepe zavarovanja, vključno z ukrepi za ohranitev dokazov. EIS pri nepravilnosti v zvezi s prispevkom DČ o tem brez odlašanja obvesti organ upravljanja in izvede vse potrebne ukrepe, vključno s pravnimi postopki, za izterjavo vseh zapadlih zneskov po določbah operativnega sporazuma v skladu s Prilogo 1 ter vse izterjane zneske takoj vrne na račun [račune] namenskega okvira [namenskih okvirov].

17.4

EIS spremlja izvajanje namenskega okvira [namenskih okvirov] na podlagi poročil in/ali računovodskih izkazov, ki jih zagotovijo finančni posredniki, ter razpoložljivih notranjih in zunanjih revizij in morebitnih kontrol, ki so jih izvedli finančni posredniki ali EIS, vključno z analizo vrste in obsega napak ter pomanjkljivosti, ugotovljenih v sistemih, kakor tudi izvedenimi ali načrtovanimi popravnimi ukrepi. EIS poroča organu upravljanja o stvarnih rezultatih teh dejavnosti.

17.5

Namen spremljanja izvajanja namenskega okvira [namenskih okvirov] s strani EIS je, da se organu upravljanja omogoči oceniti (i) uspešnost in učinkovitost sistema notranjega nadzora, (ii) porabo prispevka DČ v skladu z veljavnimi regulativnimi in pogodbenimi določbami ter (iii) napredek pri doseganju ciljev politike, izražen v ustreznih kazalnikih učinka in rezultatov.

17.6	Organ upravljanja lahko opravlja kontrole in spremljanje izvajanja namenskega okvira [namenskih okvirov] s svojim sodelovanjem v odboru vlagateljev, prek revidiranih računovodskih izkazov, ki jih zagotovi EIS v skladu s členom 15.4.

17.7

OLAF lahko izvaja preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, v skladu z določbami in postopki iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013, Uredbe (Euratom, ES) št. 2185/96 in Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95, kot se lahko občasno spremenijo, dopolnijo ali prilagodijo, z namenom zaščite finančnih interesov Unije, da se ugotovi, ali je v povezavi s katero od operacij financiranja, ki je predmet izvajanja namenskega okvira [namenskih okvirov], prišlo do goljufije, korupcije ali druge nezakonite dejavnosti, ki vpliva na finančne interese Unije.

Člen 18

Vrednotenje

18.1	Stranki se lahko dogovorita o vrednotenjih izvajanja sporazuma o financiranju pod pogoji, ki se podrobneje opredelijo v tem sporazumu. [Dodatni pogoji se lahko pogodbeno opredelijo.]

18.2	EIS od finančnih posrednikov v okviru posameznega operativnega sporazuma zahteva, da mu predložijo informacije, ki jih imajo na voljo in so v razumni meri potrebne za vrednotenje, ki ga izvede Evropska komisija v skladu s členom 57(3) uredbe o skupnih določbah.

Člen 19

Naročanje blaga, gradenj in storitev

19.1

Vsako naročanje blaga, gradenj ali storitev s strani EIS na podlagi namenskega okvira [namenskih okvirov] se izvede v skladu z veljavnimi pravili in postopki, ki jih sprejme EIS, ob upoštevanju načel preglednosti, sorazmernosti, enake obravnave, najugodnejše ponudbe, izogibanja navzkrižju interesov in nediskriminacije pri dodeljevanju naročil, pod pogojem da podizvajanje ob ustreznem upoštevanju stroškov in trajanja ne povzroči večjih stroškov v primerjavi z neposrednim izvajanjem s strani EIS. Za preprečitev dvoma se to podizvajanje ne nanaša na izbor finančnih posrednikov v skladu s členom 9.

19.2

Kandidati in ponudniki, navedeni v centralni podatkovni zbirki o izključitvah, ki jo je vzpostavila in jo upravlja Evropska komisija v skladu z Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 1302/2008 z dne 17. decembra 2008 o centralni podatkovni zbirki o izključitvah (15), se za namene upravljanja namenskega okvira [namenskih okvirov] ne upoštevajo.

Člen 20

Prepoznavnost

20.1

EIS izvede vse ustrezne ukrepe iz tega sporazuma o financiranju za seznanitev javnosti, da namenski okvir [namenske okvire] sofinancira [ESRR] ALI [EKSRP], in vključi določbe, v skladu s katerimi je treba zahteve iz tega člena prek ustreznih pogodb prenesti na finančne posrednike in končne prejemnike. [Dodatni pogoji se pogodbeno opredelijo.]

20.2

EIS zahteva, da se v informacijah za medije, deležnike, finančne posrednike in končne prejemnike na podlagi namenskega okvira [namenskih okvirov] (v ustreznem jeziku Unije) navede, da je bil [so bili] namenski okvir [namenski okviri] vzpostavljen[i] „s financiranjem Evropske unije“, in da je na primeren način prikazan emblem unije (dvanajst rumenih zvezd na modri podlagi) v skladu z zahtevami sporazuma [sporazumov] o prenosu pooblastil.

20.3

EIS od finančnega posrednika zahteva, da na ozemlju [IME DRŽAVE ČLANICE] izvede informacijske, trženjske in promocijske kampanje, določene v tem sporazumu o financiranju [dodatni pogoji se pogodbeno opredelijo], katerih namen je seznanjanje z namenskim okvirom [namenskimi okviri] na tem ozemlju, pri čemer finančni posrednik zagotovi, da vsi dokumenti o podpori, zagotovljeni na podlagi namenskega okvira [namenskih okvirov], vsebujejo navedbo, da je transakcija upravičena do podpore Evropske unije na podlagi „[pobude za MSP, tj.] namenskega okvira [namenskih okvirov] ki ga [jih] financira Evropska unija iz [ESRR] ALI [EKSRP], [COSME] IN/ALI [Obzorje 2020]“.

20.4	Velikost ter izpostavljenost navedbe in emblema Unije morata zagotavljati jasno vidnost na način, ki ne povzroča dvoma glede opredelitve dejavnosti EIS ter uporabe privilegijev in imunitet EIS za namenski okvir [namenske okvire].

20.5

V vseh publikacijah EIS, ki se posebej nanašajo na namenski okvir [namenske okvire] ter so v kakršni koli obliki in na katerem koli mediju, se v ustreznem jeziku Unije navede naslednja ali podobna izjava o omejitvi odgovornosti: „Ta dokument je bil pripravljen s finančno pomočjo Evropske unije. Mnenja, izražena v njem, na noben način ne izražajo uradnega mnenja Evropske unije.“

20.6

Organ upravljanja izvede vse ustrezne ukrepe za seznanitev javnosti, da namenski okvir [namenske okvire] sofinancira EIS in, odvisno od primera, EIB. V informacijah za medije, deležnike, finančne posrednike in končne prejemnike ter v povezanem promocijskem gradivu, uradnih obvestilih, poročilih, publikacijah in informacijah na internetu mora biti (v ustreznem jeziku Unije) navedeno, da je bil [so bili] namenski okvir [namenski okviri] izveden[i] „s sofinanciranjem Evropskega investicijskega sklada [in Evropske investicijske banke]“, ter na primeren način prikazan logotip EIS in po potrebi logotip EIB.

20.7	EIS v skladu z veljavnimi zahtevami glede zaupnosti po podpisu prvega operativnega sporazuma brez nepotrebnega odlašanja po podpisu pripravi sporočilo za medije v angleščini, ki se objavi na spletnem mestu EIS. Vsebino sporočil za medije določi EIS.

20.8	Stranki se pred izdajo ali objavo poročil o napredku in stanju, publikacij, sporočil za medije in posodobitev, ki se navezujejo na ta sporazum o financiranju, medsebojno posvetujeta, po izdaji pa si te dokumente posredujeta.

20.9	EIS v vsak operativni sporazum vključi zahteve ustreznih sporazumov o prenosu pooblastil glede ozaveščenosti finančnih posrednikov o podpori, ki jo zagotavlja Evropska unija.

Člen 21

Objava informacij o finančnih posrednikih

21.1	EIS vsako leto objavi imena finančnih posrednikov, ki prejmejo podporo na podlagi namenskega okvira [namenskih okvirov] v skladu z določbami sporazuma [sporazumov] o prenosu pooblastil.

21.2	Merila za razkritje in stopnjo objavljenih podrobnosti upoštevajo posebnosti finančnega sektorja in naravo namenskega okvira [namenskih okvirov] ter po potrebi tudi posebna pravila ESRR in EKSRP.

Člen 22

Prenos pravic in obveznosti

Stranki ne smeta v celoti ali delno prenesti nobene od svojih pravic ali obveznosti iz tega sporazuma o financiranju na tretje osebe brez predhodne pisne privolitve druge stranke.

Člen 23

Odgovornost

23.1	EIS odgovarja organu upravljanja za izvajanje svojih dolžnosti in obveznosti iz tega sporazuma o financiranju s stopnjo poklicne pazljivosti in skrbnosti ter za vsako izgubo, ki nastane zaradi njegove namerne kršitve pravil ali hude malomarnosti.

[23.2

Organ upravljanja in EIS se v zvezi z izvajanjem tega sporazuma o financiranju dogovorita o pogodbenih pravnih sredstvih glede izgube, stvarne in osebne škode, ki jo utrpi EIS.]

23.3	Za stranko, ki ji izpolnitev obveznosti na podlagi tega sporazuma o financiranju prepreči višja sila, se ne šteje, da krši svoje obveznosti iz tega sporazuma.

Člen 24

Veljavno pravo in sodna pristojnost

24.1	Za ta sporazum o financiranju velja zakonodaja [se pogodbeno opredeli] in sporazum se razlaga v skladu z njo ne glede na morebitna veljavna načela kolizije predpisov.

24.2	Stranki si prizadevata za sporazumno reševanje sporov ali pritožb glede razlage, uporabe ali izvajanja tega sporazuma o financiranju, vključno z njegovim obstojem, veljavnostjo ali prenehanjem veljavnosti.

24.3	Če se sporazumna rešitev spora ne doseže, se stranki strinjata, da je za reševanje vseh sporov v zvezi s tem sporazumom o financiranju izključno pristojno [pristojno sodišče se pogodbeno opredeli].

Člen 25

Veljavnost – prenehanje veljavnosti

25.1	Ta sporazum o financiranju začne veljati po podpisu strank in velja do [31. decembra 2023] ali do nastanka razloga za prenehanje veljavnosti, ki se ne odpravi v skladu s členom 25.5, pri čemer se upošteva zgodnejši datum.

25.2	Najpozneje [6] mesecev pred [31. decembrom 2023] se stranki posvetujeta glede podaljšanja veljavnosti tega sporazuma o financiranju za nadaljnje obdobje.

25.3

Če je [31. decembra 2023] še vedno v veljavi eden ali več operativnih sporazumov in/ali jamstvenih sporazumov, se veljavnost tega sporazuma o financiranju podaljša na podlagi dogovora strank. Če dogovor ni dosežen, ta sporazum o financiranju ostane v veljavi le glede dejanskih ali morebitnih obveznosti ali izpostavljenosti v okviru katere od operacij, dokler se teh obveznosti ali izpostavljenosti ne odpiše ali se ne ugotovi, da so neizterljive, in se izteče veljavni zastaralni rok.

25.4	V času veljavnosti tega sporazuma o financiranju lahko vsaka od strank kadar koli odstopi od njega s takojšnjim učinkom, tako da drugo stranko obvesti, da je nastal razlog za prenehanje njegove veljavnosti.

25.5

Možni razlogi za prenehanje veljavnosti sporazuma so navedeni v nadaljevanju:

(i)

organ za upravljanje lahko sporoči razlog za prenehanje veljavnosti v naslednjih primerih:

(a)	če EIS ne podpiše operativnega sporazuma, povezanega z zneskom prispevka DČ iz katerega koli zahtevka za plačilo, v treh mesecih od datuma tega zahtevka za plačilo, ali

(b)	če EIS ne izpolni katere od svojih bistvenih obveznosti na podlagi tega sporazuma;

(c)	če EIS ne podpiše prvega operativnega sporazuma v časovnem okviru iz člena 8.2;

v vseh primerih pod pogojem, da je organ upravljanja EIS poslal opozorilo, v katerem je navedel nastanek takega potencialnega razloga za prenehanje veljavnosti sporazuma, in EIS razloga ni odpravil v obdobju (60) dni od datuma prejema obvestila, in

(ii)

EIS lahko sporoči razlog za prenehanje veljavnosti sporazuma v naslednjih primerih:

(a)	ne glede na člen 11, če organ upravljanja na račun [račune] namenskega okvira [namenskih okvirov] brez nepotrebnega odlašanja ne nakaže prispevka DČ, enakega znesku prispevka DČ iz zahtevka za plačilo, ali

(b)	če organ upravljanja ne izpolni katere od svojih bistvenih obveznosti na podlagi tega sporazuma o financiranju,

v obeh primerih pod pogojem, da je EIS organu upravljanja poslal opozorilo, v katerem je navedel nastanek takega potencialnega razloga za prenehanje veljavnosti sporazuma, in organ za upravljanje razloga ni odpravil v obdobju 60 (šestdeset) dni od datuma prejema obvestila.

25.6

Ne glede na člen 25.9 je EIS v primeru prenehanja veljavnosti tega sporazuma na dan, ko sporazum preneha veljati, odvezan odgovornosti izvajanja dejavnosti EIS. Stroški in provizije za upravljanje, do katerih bi bil EIS upravičen za obdobja pred datumom veljavnosti prenehanja, zapadejo v plačilo na ta datum. [Po potrebi se lahko pogodbeno opredelijo dodatni pogoji, vključno z morebitnimi preračuni stroškov in provizij za upravljanje, ki jih je treba plačati po predčasnem prenehanju veljavnosti tega sporazuma o financiranju.]

25.7	Stroške, povzročene kateri od strank v zvezi z razlogom za prenehanje veljavnosti sporazuma, krije stranka, ki je odgovorna za nastanek razloga za prenehanje njegove veljavnosti.

25.8

Po izteku ali prenehanju veljavnosti tega sporazuma o financiranju se neto stanje prispevka DČ na računu [računih] namenskega okvira [namenskih okvirov] vrne organu upravljanja v okviru politike izstopa. Vse stroške, ki jih ima EIS v zvezi s tem prenosom, nosi organ upravljanja in se odštejejo od prispevka DČ, ki se vrne, razen če pride do prenosa na podlagi prenehanja veljavnosti tega sporazuma o financiranju zaradi razloga za prenehanje veljavnosti, ki ga sporoči organ upravljanja.

25.9

, kar brez omejitev vključuje vse nastale pravice in obveznosti v zvezi s plačilnimi obveznostmi. Ta sporazum o financiranju po prenehanju ali izteku veljavnosti ostane v veljavi glede vseh dejanskih ali morebitnih obveznosti ali izpostavljenosti v okviru katere od operacij, dokler se teh obveznosti ali izpostavljenosti ne odpiše ali se ne ugotovi, da so neizterljive, in se izteče veljavni zastaralni rok; EIS ima zlasti pravico zadržati zneske, ki bi se lahko na podlagi tega sporazuma ali katerega koli operativnega sporazuma zahtevali za plačilo dolgovanih zneskov ali za poravnavo vseh nastalih ali morebitnih obveznosti v okviru nedokončanih operacij.

25.10

Kadar EIS po posvetovanju z Evropsko komisijo ugotovi, da je skupni minimalni prispevek namenskemu okviru [namenskim okvirom], ki je vsota prispevkov vseh sodelujočih držav članic Evropske unije, glede na minimalno kritično maso, opredeljeno v predhodni oceni, nezadosten, lahko organ upravljanja obvesti o nastanku razloga za prenehanje veljavnosti sporazuma.

25.11

Določbe členov 23 (Odgovornost), 24 (Veljavno pravo in sodna pristojnost), 25 (Veljavnost – prenehanje veljavnosti) in 26 (Obvestila in sporočila) veljajo tudi po prenehanju ali izteku veljavnosti tega sporazuma o financiranju.

25.12

Pri likvidaciji [finančnih instrumentov COSME] IN/ALI [finančnih instrumentov Obzorje 2020] se stranki dogovorita o porabi prispevka DČ.

Člen 26

Obvestila in sporočila

26.1

Medsebojna obvestila in sporočila strank, povezana s tem sporazumom o financiranju, se pošljejo pisno v papirni ali elektronski obliki v skladu z določbami odstavkov 2 in 3 spodaj in z uporabo naslednjih podatkov za sporočanje.

Za organ upravljanja:

[izpolniti]

Za EIS:

Evropski investicijski sklad

[navesti službo]

15, Avenue J.F. Kennedy

2968 Luxembourg (Veliko vojvodstvo Luksemburg)

Kontaktna oseba: [izpolniti]

Elektronski naslov: [izpolniti]

26.2	Vsaka sprememba prej navedenih podatkov za sporočanje velja šele potem, ko se pisno v papirni ali elektronski obliki sporoči drugi stranki.

26.3	Za obvestila in sporočila se šteje, da so bila ustrezno posredovana, ko [izpolniti].

Člen 27

Spremembe in razno

27.1	Za vsako spremembo ali prilagoditev tega sporazuma o financiranju je potreben instrument v pisni obliki, ki ga ustrezno podpišeta obe stranki in v katerem je naveden datum začetka veljavnosti.

27.2

Če se stranka v enem ali več primerih odpove vztrajanju glede izvajanja ali preneha vztrajati pri izvajanju katere od določb tega sporazuma o financiranju, se to ne razlaga, kot da se je ta stranka odpovedala svojim pravicam do nadaljnjega izvajanja te določbe v prihodnosti, obveznosti druge stranke glede nadaljnjega izvajanja te določbe v prihodnosti pa ostanejo v celoti v veljavi.

Člen 28

Priloge

Uvodne izjave in naslednje priloge so sestavni del tega sporazuma o financiranju:

Priloga 1

Načini izvajanja za namenski okvir [namenske okvire]

—	Instrument neomejenega jamstva (možnost 1)

—	Instrument listinjenja (možnost 2)

Priloga 2

Merila za izključitev finančnih posrednikov in končnih prejemnikov ter merila za upravičenost do prispevka EU [delno se določijo v okviru posebnih sporazumov o financiranju]

Priloga 3

Zahtevek za plačilo [določi se v okviru posebnih sporazumov o financiranju]

Priloga 4

Smernice za vodenje zakladniških sredstev [določijo se v okviru posebnih sporazumov o financiranju]

Priloga 5

Poročanje o operativnih vidikih namenskega okvira [namenskih okvirov] [določi se v okviru posebnih sporazumov o financiranju]

Priloga 6

Poročanje o finančnih vidikih namenskega okvira [namenskih okvirov] [določi se v okviru posebnih sporazumov o financiranju]

PRILOGA 1

INSTRUMENT NEOMEJENEGA JAMSTVA (16)

Pobuda za MSP – možnost 1

INSTRUMENT NEOMEJENEGA JAMSTVA POBUDE ZA MSP – MOŽNOST 1

Ta instrument predvideva uporabo neomejenih jamstev, ki jih zagotovi EIS, za kritje kreditnega tveganja posojil, zakupov ali jamstev MSP. Instrument neomejenega jamstva pobude za MSP temelji na zadržanem tveganju na različnih ravneh za sredstva EU (COSME in/ali Obzorje 2020), ESRR/EKSRP in sredstva skupine EIB, potencialno z nacionalnimi promocijskimi bankami in nacionalnimi jamstvenimi shemami.

EIS bi v okviru instrumenta neomejenega jamstva pobude za MSP zagotovil neomejena jamstva do dogovorjenih najvišjih zneskov. Finančne institucije izvora zadržijo materialni interes na svojih jamstvenih portfeljih, in sicer z zadržanjem 20 % ekonomske izpostavljenosti v vsakem zajamčenem posojilu, da se zagotovi ustrezna uskladitev interesa (lasten interes).

Finančni posredniki od EIS v zameno za plačilo provizije za jamstvo prejmejo posamično neomejeno jamstvo. Višje tveganje tako nastalega portfelja se krije s kombinacijo prispevka DČ in sredstev programa COSME in/ali Obzorje 2020. Nižje tveganje tako nastalega portfelja se zadrži s kombinacijo sredstev skupine EIB do dogovorjenih najvišjih zneskov in potencialno nacionalnih promocijskih bank ter nacionalnih jamstvenih shem. Ta nekrita oblika prenosa tveganja, ki omogoča delni prenos kreditnega tveganja na tretje osebe, ne da bi se dejansko odstranil portfelj sredstev iz bilance stanja finančne institucije, bi finančni instituciji izvora omogočil pridobitev regulatorne kapitalske olajšave, kjer je to izvedljivo. Taka operacija bi morala upoštevati regulativne zahteve zadevne države.

Urejanje, ustrezno skrbnost, dokumentiranje in upravljanje portfelja, sestavljenega iz upravičenih transakcij posojil, zakupov ali jamstev za MSP, izvajajo finančni posredniki v skladu s svojimi običajnimi postopki urejanja in upravljanja. Finančni posrednik (oziroma v primeru posrednih jamstev podrejeni finančni posrednik) obdrži neposredno posojilno razmerje do stranke z vsakim končnim prejemnikom. Finančni posrednik EIS redno sporoča informacije o portfelju, EIS pa skladno s tem posreduje vse pomembne informacije prevzemnikom tveganja v skladu z ustreznimi sporazumi.

Finančni posrednik MSP v celoti posreduje ugodnost državne pomoči, kot je opredeljeno v okvirnih pogojih in v skladu s formulo iz razdelkov 5 in 6 v nadaljevanju. Poleg tega se šteje, da implicitni stroški (tveganje za ugled, finančno tveganje, upravno tveganje, tveganje v zvezi z izvajanjem oddelka (17)), povzročeni finančnemu posredniku, nevtralizirajo morebitne ugodnosti, povezane z državnimi sredstvi (tj. prispevek DČ), s čimer se zagotovi, da finančni posrednik nima koristi od neupravičene pomoči.

Če pomen izrazov, opredeljenih v tej prilogi 1, ni izrecno določen, imajo isti pomen kot ustrezni opredeljeni izrazi v tem vzorcu sporazuma o financiranju.

Okvirni pogoji neomejenih jamstev na podlagi možnosti 1

1.	Glavne značilnosti

Področje uporabe finančnega instrumenta

Finančni posrednik uredi portfelj novega dolžniškega financiranja (odvisno od minimalnega učinka finančnega vzvoda), za katerega prejme neomejeno portfeljsko jamstvo (v obliki neposrednih, posrednih ali skupnih jamstev) od EIS v zameno za plačilo provizije za jamstvo.

EIS nastopa kot vsakodnevni upravljavec finančnega instrumenta, ki upravlja prispevek DČ, prispevek EU (tj. prispevke na podlagi [uredbe COSME] IN/ALI [uredbe Obzorje 2020], prispevek EIS in kreditno tveganje, ki ga prevzamejo EIB ter potencialno nacionalne promocijske banke.

Jamstvo

EIS zagotovi jamstvo finančnemu posredniku v zameno za provizijo za jamstvo. Jamstvo krije del (do stopnje jamstva) kreditnega tveganja, povezanega s portfeljem osnovnega novega dolžniškega financiranja (v nadaljnjem besedilu: portfelj).

Stopnja jamstva

Do 80 % vsake transakcije v portfelju, tako da finančni posrednik zadrži materialni gospodarski interes v portfelju, ki znaša vsaj 20 % ekonomske izpostavljenosti v njem, da se zagotovi uskladitev interesa.

Struktura

Jamstvo do stopnje jamstva krije zneske neizpolnjenih obveznosti, povzročene finančnemu posredniku glede posamezne neizpolnjene upravičene transakcije, vključene v portfelj.

Prispevek DČ se uporabi za kritje največjega tveganja portfelja do deleža, ki se določi ob upoštevanju multiplikacijskega učinka za prispevek DČ, dogovorjenega v sporazumu o financiranju. Običajno lahko to privede do 100-odstotne absorpcije tega zneska za kritje čistih izgub v okviru portfelja.

Drugi najbolj tvegani del portfelja se krije s kombinacijo sredstev iz EIS, proračuna EU in organa upravljanja. Preostalo tveganje portfelja se krije s kombinacijo sredstev skupine EIB ter potencialno nacionalnih promocijskih bank in nacionalnih jamstvenih shem.

Sredstva, ki jih zagotovijo različni prevzemniki tveganja, se opredelijo na ravni, ki zagotavlja združljivost tveganja s toleranco tveganja skupine EIB in katerega koli drugega potencialnega prevzemnika tveganja.

Vsak portfelj mora biti dovolj homogen in imeti zadostno razpršenost vložka, da mu EIS lahko dodeli bonitetno oceno v skladu s svojo metodologijo ocenjevanja tveganja.

Zneski neizpolnjenih obveznosti

Ti se nanašajo na neplačano glavnico in obresti, nastale finančnemu posredniku glede neizpolnjenih transakcij, vključenih v portfelj.

Portfelj

Obdobje razpoložljivosti

EIS in finančni posrednik se dogovorita o obdobju razpoložljivosti (običajno največ 3 leta), v katerem se lahko transakcije vključijo v portfelj.

Upravičeni končni prejemniki

Končni prejemniki morajo izpolnjevati zahteve za upravičenost v skladu s členoma 37(4) in 39 uredbe o skupnih določbah ter posebne zahteve za upravičenost, določene v uredbah o ESRR in EKSRP.

Merila za upravičenost v okviru programa COSME

Glej Prilogo 2.

Merila za upravičenost v okviru programa Obzorje 2020

Glej Prilogo 2.

Postopek izključitve

Če transakcija ne izpolnjuje meril za upravičenost, se izključi iz portfelja (in ni krita z jamstvom). V nekaterih omejenih okoliščinah in ob uporabi zahtev iz člena 39(2)(a) uredbe o skupnih določbah lahko ugotovitev, ali je bilo to neizpolnjevanje skladnosti pod nadzorom finančnega posrednika, privede do nadaljnjega jamstvenega kritja.

Zahteva glede učinka finančnega vzvoda za prispevek DČ

Učinek finančnega vzvoda se izračuna kot skupno novo dolžniško financiranje za upravičene končne prejemnike, deljeno s prispevkom DČ. Učinek finančnega vzvoda mora biti vsaj [X]-kratnik skupnega prispevka DČ.

Zahteva glede minimalnega finančnega vzvoda za prispevek v okviru programa COSME

V primeru prispevka na podlagi uredbe COSME, če se uporablja, mora obseg novega dolžniškega financiranja za upravičene končne prejemnike v skladu z zahtevami glede vzvoda iz pravne podlage za program COSME in sporazuma o prenosu pooblastil izpolnjevati tudi merila za upravičenost v okviru programa COSME.

Zahteva glede minimalnega finančnega vzvoda za prispevek v okviru programa Obzorje 2020

V primeru prispevka na podlagi uredbe Obzorje 2020, če se uporablja, mora obseg novega dolžniškega financiranja za upravičene končne prejemnike v skladu z zahtevami glede vzvoda iz pravne podlage za program Obzorje 2020 in sporazuma o prenosu pooblastil izpolnjevati tudi merila za upravičenost v okviru programa Obzorje 2020.

3.	Določanje cen

Provizija za jamstvo

EIS finančnemu posredniku zaračuna provizijo za jamstvo v zvezi s transakcijami, vključenimi v portfelj.

Provizija za jamstvo, izražena v [X] % na leto, se izračuna vsako četrtletje za neporavnani znesek portfelja.

Oblikovanje cene prispevka DČ

Cena prispevka DČ se določi na ravni, ki je sorazmerna z ustreznim prevzetim tveganjem, razen za kritje najbolj tveganega dela portfelja, za katerega se določi cena nič (to pomeni, da se prispevek DČ zagotovi brezplačno).

Razno

Kazni

Glej člen 7.

Poročanje

Glej Prilogo 5.

Nadzor in revizije

Glej člen 17.

5.	Prenos ugodnosti

Prenos ugodnosti

EIS oceni mehanizem za prenos ugodnosti na končne prejemnike. Ta mehanizem se vključi v postopek izbire finančnih posrednikov in je del končne odločitve EIS o tem, ali naj sklene jamstveni sporazum ali ne in pod kakšnimi pogoji. Prenos ugodnosti se uporabi za del novega dolžniškega financiranja, kritega z jamstvom po standardni obrestni meri, zaračunani končnim prejemnikom, z zmanjšanjem premije za kreditno tveganje/jamstvo. Prenos se ustrezno dokumentira.

Skupna ugodnost

Skupna ugodnost se opredeli za del posojila, kritega z jamstvom, kot zmanjšanje obrestne mere ali provizije za jamstvo, ki jo zaračuna finančni posrednik končnim prejemnikom, ob upoštevanju osnovnega prevzetega kreditnega tveganja in učinka ter stroškov jamstva. Ker finančni posrednik ne prejme nobenega nadomestila/financiranja od EIS, je ocena skupne ugodnosti osredotočena zgolj na premijo za kreditno tveganje. Finančni posrednik pri izračunu nove premije za kreditno tveganje/jamstvo za posamezno posojilo ali jamstvo upošteva stroške jamstva (provizijo za jamstvo).

Skupna ugodnost se izračuna po naslednji formuli:

skupna ugodnost = standardna premija za kreditno tveganje/jamstvo – provizija za jamstvo.

6.	Državna pomoč

Ugodnost državne pomoči

Ugodnost državne pomoči za del posojila, ki ga krije jamstvo, je delež skupne ugodnosti, sorazmeren s prispevkom DČ (18) v portfelju novega dolžniškega financiranja, ki se izračuna po naslednji formuli:

ugodnost državne pomoči = skupna ugodnost × % prispevka DČ v jamstvu (zajamčeni del portfelja novega dolžniškega financiranja).

Finančni posrednik ugodnost državne pomoči v celoti prenese na končnega prejemnika.

Izračun bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev

Na ravni končnega prejemnika se za ugodnost državne pomoči šteje subvencionirana obrestna mera v smislu člena 4(2) uredbe de minimis.

Bruto ekvivalent nepovratnih sredstev se izračuna po naslednji formuli:

bruto ekvivalent nepovratnih sredstev = znesek zajamčenega posojila (19) × zapadlost (tehtano povprečno trajanje) posojila (jamstva) (20) × ugodnost državne pomoči.

Finančni posrednik izračuna bruto ekvivalent nepovratnih sredstev za vsako posojilo (jamstvo) (20) v portfelju novega dolžniškega financiranja in ga sporoči EIS. Bruto ekvivalent nepovratnih sredstev v nobenem primeru ne sme biti nad pragom, določenim v uredbi de minimis.

Kazni iz naslova državne pomoči

EIS finančnemu posredniku zaračuna kazen iz naslova državne pomoči, če ugodnost državne pomoči ni bila v celoti prenesena na končnega upravičenca.

INSTRUMENT LISTINJENJA

Pobuda za MSP – možnost 2

INSTRUMENT LISTINJENJA POBUDE ZA MSP

Instrument predvideva uporabo transakcij listinjenja, podprtih s posojili, zakupi ali jamstvi za MSP, pri čemer bi sredstva EU (COSME in/ali Obzorje 2020) in ESRR/EKSRP skupaj s sredstvi skupine EIB in potencialno nacionalnih promocijskih bank, nacionalnih jamstvenih shem in drugih institucionalnih vlagateljev, vpisali določene zneske ali jamčili zanje na različnih ravneh tveganja.

V okviru instrumenta listinjenja se portfelj finančnih instrumentov, upravičenih za MSP, uporabi kot zavarovanje za zamenljive vrednostne papirje (tranše), razpršene glede na stopnjo tveganja.

Možne bi bile tudi ureditve nekrite oblike prenosa tveganja (sintetično listinjenje), ki omogočajo prenos kreditnega tveganja na tretje osebe, ne da bi se dejansko odstranil portfelj sredstev iz bilance stanja banke, s čimer se banki izvora omogoči pridobitev regulatorne kapitalske olajšave. Take operacije bi morale upoštevati regulativne zadevne ustrezne države.

Instrument listinjenja bo jamčil za znaten del osnovnega upravičenega portfelja dolžniškega financiranja, potem ko se ustrezni finančni posrednik zaveže, da bo oblikoval dodatni portfelj, tudi z uporabo sredstev, sproščenih zaradi transakcije listinjenja za financiranje novih MSP.

V okviru instrumenta listinjenja pobude za MSP bi EIS in EIB (potencialno skupaj z nacionalnimi promocijskimi bankami, nacionalnimi jamstvenimi shemami in drugimi institucionalnimi vlagatelji) vpisala določene tranše ali jamčila zanje do dogovorjenih najvišjih zneskov. Finančne institucije izvora zadržijo materialni interes na transakcijah, kot sta na primer ustrezni delež (najmanj 50 %) podrejene tranše in ustrezna izpostavljenost v vsaki tranši, dani vlagateljem, oziroma podobne ureditve, da se zagotovi potrebna uskladitev interesa (lasten interes) in izpolnijo zahteve za zadržanje tveganja iz Direktive 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 575/2013.

Bonitetna ocena nadrejenih in srednjih tranš mora biti združljiva s toleranco tveganja skupine EIB in potencialno nacionalnih promocijskih bank, nacionalnih jamstvenih shem in tretjih institucionalnih vlagateljev, ki bi lahko prav tako investirali v nadrejene tranše takih listinjenj in s tem povečali finančni vzvod dodeljenih proračunskih sredstev.

Podrejene in srednje tranše, ki jih originator ne zadrži, se vpišejo kot kombinacija sredstev ESRR/EKSRP, COSME/Obzorje 2020 in lastnih sredstev EIS.

Organi upravljanja, ki so pripravljeni sodelovati v jamstveni shemi (prek EIS, vendar na tveganje prispevka skladov ESI), jamčijo za/vložijo do 50 % podrejene tranše.

Urejanje, ustrezno skrbnost, dokumentiranje in upravljanje listinjenega portfelja, sestavljenega iz upravičenih posojil, zakupov ali jamstev za MSP in podjetja z manj kot 500 zaposlenimi, izvajajo finančni posredniki v skladu s svojimi običajnimi postopki urejanja in upravljanja. Finančni posredniki običajno ohranijo neposredno posojilno razmerje do stranke z vsakim MSP. Finančni posredniki EIB in EIS predložijo informacije o listinjenem portfelju in dodatnem portfelju (na novo urejenem financiranju MSP) vsako četrtletje do zaključka transakcije listinjenja.

Okvirni pogoji listinjenja

1.	Splošni pogoji

Področje uporabe finančnega instrumenta

Finančni posredniki z listinjenjem sredstev poskušajo sprostiti regulatorni in ekonomski kapital in/ali pridobiti nove vire financiranja, ki finančnemu posredniku omogočijo, da uredi novo dolžniško financiranje za upravičene končne prejemnike (za oblikovanje dodatnega portfelja).

Finančni posrednik od EIS v zameno za plačilo provizije prejme jamstvo/naložbo za kritje listinjenega portfelja in se zaveže, da bo uredil portfelj novega dolžniškega financiranja (ob upoštevanju učinka minimalnega finančnega vzvoda).

Struktura transakcije

Dovoljena so gotovinska (prava prodaja) ali sintetična (finančno nepokrita) listinjenja.

Gotovinsko listinjenje je transakcija, v zvezi s katero originator (finančni posrednik) olistini sredstva, tako da jih združi v listinjeni portfelj, in ta listinjeni portfelj proda pravnemu subjektu s posebnim namenom (v nadaljnjem besedilu: SPE). SPE financira nakup listinjenega portfelja z izdajo zapisov, zavarovanih s temi sredstvi (finančni instrumenti, zavarovani z zastavo premoženja – ABS). SPE prihodke od izdaje teh zapisov porabi za plačilo nakupne cene listinjenega portfelja finančnemu posredniku.

Pri sintetičnem listinjenju finančni posrednik zadrži ustrezna sredstva v svoji bilanci stanja in EIS krije del tveganja na listinjenem portfelju. To lahko privede do kapitalske olajšave za finančnega posrednika.

EIS tranšira listinjeni portfelj v skladu s tveganjem osnovnih transakcij.

Podrejena tranša zajema najbolj tvegani del listinjenega portfelja do vnaprej določenega deleža ob upoštevanju značilnosti portfelja, zahtev glede izboljšanja kreditne kvalitete in zahteve glede finančnega vzvoda za prispevek DČ. Prispevek DČ krije največ 50 % podrejene tranše, preostali delež podrejene tranše pa zadrži finančni posrednik. Običajno lahko to privede do 100-odstotne absorpcije tega zneska za kritje čistih izgub v okviru portfelja.

Srednja tranša zajema drugi najbolj tvegani del listinjenega portfelja in je sestavljena iz treh podtranš, ki uporabljajo kombinacijo sredstev EIS, proračuna EU in organa upravljanja. Prispevek DČ krije zlasti tveganje nižje srednje tranše. Prispevek na podlagi [uredbe COSME] in/ali [uredbe Obzorje 2020] krije tveganje vmesne srednje tranše. Prispevek EIS krije tveganje zgornje srednje tranše.

Obseg srednje tranše določi EIS ob upoštevanju značilnosti portfelja, zahtev glede izboljšanja kreditne kvalitete in zahteve glede finančnega vzvoda za prispevek DČ.

Spodnja srednja in vmesna srednja tranša znašata največ [vnaprej določena deleža listinjenega portfelja].

Nadrejena tranša zajema preostalo tveganje listinjenega portfelja in se financira/zadrži z uporabo kombinacije sredstev skupine EIB do dogovorjenega najvišjega zneska in potencialno nacionalnih promocijskih bank ter nacionalnih jamstvenih shem in drugih vlagateljev.

Nadrejena in zgornja srednja tranša se opredelita na ravni, ki zagotavlja združljivost tveganja s toleranco tveganja skupine EIB in vseh drugih sodelujočih prevzemnikov tveganja.

2.	Referenčni portfelj (listinjeni portfelj)

Listinjeni portfelj

Listinjeni portfelj lahko zajema obstoječa sredstva (dolžniško financiranje za MSP in druga podjetja z manj kot 500 zaposlenimi) in portfelje novega dolžniškega financiranja za MSP.

Vsak listinjeni portfelj mora biti dovolj homogen in imeti zadostno razpršenost vložka, da mu EIS lahko dodeli bonitetno oceno v skladu s svojo metodologijo ocenjevanja tveganja.

Obstoječih portfeljev se po obdobju prevzema obveznosti ne sme vključiti v listinjeni portfelj.

3.	Dodatni portfelj

Dodatni portfelj

Od vsakega finančnega posrednika se pogodbeno zahteva, da zagotovi novo dolžniško financiranje upravičenim končnim prejemnikom (dodatni portfelj).

Če finančni posrednik krši katero od zahtev, določenih v ustreznem operativnem sporazumu, to ne vpliva na jamstvo, izdano v povezavi z listinjenim portfeljem.

Zahteva glede učinka finančnega vzvoda za prispevek DČ

Obdobje razpoložljivosti

EIS in finančni posrednik se dogovorita o obdobju razpoložljivosti (običajno največ [3] leta), v katerem se transakcije vključijo v dodatni portfelj.

Upravičeni končni prejemniki

Končni prejemniki morajo izpolnjevati zahteve za upravičenost v skladu s členoma 37(4) in 39 uredbe o skupnih določbah ter posebne zahteve za upravičenost, določene v uredbah o ESRR in EKSRP.

Merila za upravičenost v okviru programa COSME

Glej uredbo COSME.

Merila za upravičenost v okviru programa Obzorje 2020

Glej uredbo Obzorje 2020.

Zahteva glede minimalnega finančnega vzvoda za prispevek v okviru programa COSME

Zahteva glede minimalnega finančnega vzvoda za prispevek v okviru programa Obzorje 2020

4.	Oblikovanje cen

Provizija

Provizija se določi na podlagi oblikovanja cen prevzemnikov tveganja finančnega instrumenta za njihove tranše (glej oblikovanje cen v nadaljevanju).

EIS finančnemu posredniku v zvezi s kritim delom listinjenega portfelja zaračuna [X] % na leto.

Oblikovanje cen nadrejene tranše

Cene določijo EIB in drugi potencialni prevzemniki tveganj v obliki vnaprej opredeljenega deleža na leto v skladu s svojo politiko oblikovanja cen.

Oblikovanje cen srednje tranše

Ceno srednje tranše določi EIS kot [X] % na leto v skladu s svojo politiko oblikovanja cen.

Cene vmesne in nižje srednje tranše se oblikujejo tako, da se omeji tveganje v zvezi s pričakovanimi izgubami zadevnih tranš. V utemeljenih primerih se lahko cene nadalje znižajo, da se pritegnejo finančni posredniki.

Oblikovanje cen podrejene tranše

Cena podrejene tranše je nič (to pomeni, da se podrejena tranša, razen tranše, ki jo zadrži originator, zagotovi brezplačno).

Razno

Kazni

Glej člen 7.

Poročanje

Glej Prilogo 5.

Nadzor in revizije

Glej člen 17.

6.	Prenos ugodnosti

Prenos ugodnosti

EIS oceni mehanizem za prenos ugodnosti s finančnega posrednika na končne prejemnike v dodatnem portfelju. Ta mehanizem se vključi v sistem točkovanja za namen izbire finančnih posrednikov in je del končne odločitve EIS o tem, ali naj sklene jamstveni ali naložbeni sporazum ali ne in pod kakšnimi pogoji.

Prenos ugodnosti se uporabi za standardno obrestno mero, ki se zaračuna končnim prejemnikom v okviru novega dolžniškega financiranja v dodatnem portfelju z zmanjšanjem premije za kreditno tveganje. Mehanizem prenosa ugodnosti se ustrezno dokumentira.

Skupna ugodnost

V skupni ugodnosti se upošteva ugodnost, zagotovljena finančnemu posredniku v vsaki tranši listinjenega portfelja.

Skupna ugodnost se izračuna kot razlika med tržno ceno in ceno, ki jo zaračuna EIS v vsaki tranši z isto stopnjo tveganja. Stopnja tveganja posamezne tranše se določi z notranjo metodologijo ocenjevanja EIS.

Če tržne cene ni, EIS uporabi premijo varnega pristana za enakovredno stopnjo tveganja za jamstva, določena v Obvestilu Komisije o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoč v obliki poroštev (UL C 155, 20.6.2008, str. 25). Premija varnega pristana za podrejeno tranšo znaša do 10 % na leto.

Skupna ugodnost se izračuna po naslednji formuli:

skupna ugodnost = vsota ugodnosti posameznih tranš.

Ugodnost posamezne tranše se izračuna:

ugodnost posamezne tranše = (tržna cena tranše – provizija) × skupni znesek tranše v eurih × zapadlost tranše (tehtano povprečno trajanje).

7.	Državna pomoč

Ugodnost državne pomoči

Skupna ugodnost državne pomoči je delež skupne ugodnosti, sorazmeren s prispevkom DČ (21) v listinjenem portfelju.

Skupna ugodnost državne pomoči, ki se zagotovi finančnemu posredniku, se izračuna po naslednji formuli:

skupna ugodnost državne pomoči (v eurih) = vsota (ugodnost posamezne tranše × % prispevka DČ v tranši).

Skupno ugodnost državne pomoči finančni posrednik v celoti prenese na vse končne prejemnike, zajete v dodatnem portfelju.

Ugodnost državne pomoči za posameznega končnega prejemnika se izračuna po naslednji formuli:

ugodnost državne pomoči (subvencija obrestne mere v bazičnih točkah) = (skupna ugodnost državne pomoči: novo dolžniško financiranje v dodatnem portfelju): zapadlost dodatnega portfelja (tehtano povprečno trajanje).

Izračun bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev

Ugodnost državne pomoči, zagotovljena končnim prejemnikom v dodatnem portfelju, se upošteva kot subvencionirana obrestna mera v smislu člena 4(2) uredbe de minimis.

Bruto ekvivalent nepovratnih sredstev se izračuna po naslednji formuli:

bruto ekvivalent nepovratnih sredstev = znesek nominalnega posojila × zapadlost (tehtano povprečno trajanje) posojila × ugodnost državne pomoči.

Finančni posrednik izračuna bruto ekvivalent nepovratnih sredstev za vsako posojilo v dodatnem portfelju in ga sporoči EIS. Bruto ekvivalent nepovratnih sredstev v nobenem primeru ne sme biti nad pragom, določenim v uredbi de minimis.

Brez dodatnih ugodnosti na kapitalsko olajšavo

Pri uporabi ustreznih nacionalnih pravil o kapitalskih zahtevah se ne sme določiti ravni obsega novega dolžniškega financiranja, ki je nižja od obsega dolžniškega financiranja za MSP, za katerega bi se lahko pričakovalo, da ga bodo ustvarili finančni posredniki z uporabo kapitala, sproščenega zaradi prispevka DČ.

Kazni iz naslova državne pomoči

EIS finančnemu posredniku zaračuna kazen iz naslova državne pomoči, če ugodnost državne pomoči ni bila v celoti prenesena na končnega upravičenca.

PRILOGA 2

Merila za izključitev finančnih posrednikov ter končnih prejemnikov in merila za upravičenost do prispevka EU

1. MERILA ZA IZKLJUČITEV FINANČNIH POSREDNIKOV

Finančni posredniki, ki so v enem od naslednjih položajev, se ne izberejo, če bi takšen položaj po strokovnem mnenju EIS vplival na njihovo sposobnost izvajanja finančnega instrumenta:

1.	so v stečaju ali likvidaciji, so pod upravo sodišča, so v postopku glede navedenih zadev ali so v enakem položaju, ki izhaja iz podobnega postopka po nacionalni zakonodaji ali predpisih;

2.	so bili s sodbo, ki je res judicata, obsojeni za kaznivo dejanje zaradi neprofesionalnega obnašanja, kar bi lahko vplivalo na njihovo sposobnost izvajanja transakcije;

3.	so bili s sodbo, ki je res judicata, obsojeni zaradi goljufije, korupcije, sodelovanja v kriminalni združbi ali druge nezakonite dejavnosti, ki škodi finančnim interesom Unije;

4.	so bili spoznani za krive zaradi stvarnega napačnega prikazovanja predloženih informacij, zahtevanih za izbiro finančnih posrednikov;

5.	so vpisani v centralno podatkovno zbirko o izključitvah iz člena 9.5(e);

so ustanovljeni na ozemljih, katerih jurisdikcije ne sodelujejo z Unijo glede uporabe mednarodno dogovorjenega davčnega standarda, ali njihove davčne prakse ne upoštevajo načel Priporočila Komisije z dne 6. decembra 2012 glede ukrepov, namenjenih spodbujanju tretjih držav k uporabi minimalnih standardov dobrega upravljanja v davčnih zadevah (C(2012) 8805);

7.	njihova poslovna dejavnost ni v skladu s politiko EIS v zvezi z omejenimi sektorji.

Točki 2 in 3 se ne uporabljata, če lahko finančni posredniki EIS na zadovoljiv način dokažejo, da so bili sprejeti ustrezni ukrepi zoper osebe, ki imajo pooblastila za zastopanje, odločanje ali nadzor nad njimi in so predmet sodbe, navedene v točkah 2 in 3.

2. MERILA ZA IZKLJUČITEV KONČNIH PREJEMNIKOV

Finančni posredniki ne smejo izbrati končnih prejemnikov, ki izpolnjujejo eno ali več naslednjih zahtev:

1.	niso sposobni doseči potencialnega ekonomsko uspešnega poslovanja;

so ustanovljeni na ozemljih, katerih jurisdikcije ne sodelujejo z Unijo glede uporabe mednarodno dogovorjenega davčnega standarda, ali njihove davčne prakse ne upoštevajo Priporočila Komisije z dne 6. decembra 2012 glede ukrepov, namenjenih spodbujanju tretjih držav k uporabi minimalnih standardov dobrega upravljanja v davčnih zadevah (C(2012) 8805);

3.	so v stečaju ali likvidaciji, so pod upravo sodišča, so v postopku glede navedenih zadev ali so v enakem položaju, ki izhaja iz podobnega postopka po nacionalni zakonodaji ali predpisih;

4.	so bili s sodbo, ki je res judicata, obsojeni za kaznivo dejanje zaradi neprofesionalnega obnašanja, kar bi lahko vplivalo na njihovo sposobnost izvajanja njihove poslovne dejavnosti;

5.	so bili s sodbo, ki je res judicata, obsojeni zaradi goljufije, korupcije, sodelovanja v kriminalni združbi ali druge nezakonite dejavnosti, ki škodi finančnim interesom Unije;

6.	so bili spoznani za krive zaradi napačnega prikazovanja predloženih informacij, zahtevanih za izbiro končnih prejemnikov;

7.	so vpisani v centralno podatkovno zbirko o izključitvah, ki jo je vzpostavila in jo upravlja Komisija v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 1302/2008;

njihova poslovna dejavnost zajema eno ali več naslednjih dejavnosti:

(a)	nezakonito gospodarsko dejavnost (tj. kakršno koli proizvodnjo, trgovino ali drugo dejavnost, ki je nezakonita po zakonih ali predpisih, ki se uporabljajo za finančnega posrednika ali ustreznega končnega prejemnika, kar med drugim vključuje kloniranje človeških bitij v reproduktivne namene);

(b)	proizvodnjo in trgovino s tobakom in destiliranimi alkoholnimi pijačami ter s tem povezanimi proizvodi;

(c)	financiranje proizvodnje kakršnega koli orožja in streliva ter trgovine z njima ali kakršnih koli vojaških operacij;

(d)	igralnice in enakovredna podjetja;

(e)	internetne igre na srečo in spletne igralnice;

(f)	pornografijo in prostitucijo;

(g)	jedrsko energijo;

(h)	dejavnosti, navedene v členu 19 uredbe Obzorje 2020;

(i)

raziskave, razvoj ali tehnične aplikacije, povezane z elektronskimi podatkovnimi programi ali rešitvami, ki so namenjene predvsem podpori katere od dejavnosti, navedenih v prejšnjih točkah (a) do (h), ali so namenjene omogočanju nezakonitega vstopa v elektronska podatkovna omrežja ali prenosa elektronskih podatkov;

9.	njihova poslovna dejavnost ni v skladu s politiko EIS v zvezi z omejenimi sektorji;

10.	so prejeli novo dolžniško financiranje, ki ne upošteva pravil o kumulaciji, določenih v ustrezni uredbi de minimis;

11.	so prejeli pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer pomoč, neposredno povezano z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo;

12.	so prejeli pomoč, ki se dodeli pod pogojem, da se domačim proizvodom pri uporabi daje prednost pred uvoženimi.

3. MERILA ZA UPRAVIČENOST DO PRISPEVKA EU

3.1

Merila za upravičenost do prispevka EU finančnim instrumentom COSME [določijo se v okviru posebnih sporazumov o financiranju, na podlagi dogovora med Komisijo in EIS, v sporazumu o prenosu pooblastil za COSME].

3.2

Merila za upravičenost do prispevka EU finančnim instrumentom Obzorje 2020 [določijo se v okviru posebnih sporazumov o financiranju, na podlagi dogovora med Komisijo in EIS, v sporazumu o prenosu pooblastil za Obzorje 2020].

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 320.

(2) UL L 298. 26.10.2012, str. 1.

(3) UL L 176, 27.6.2013, str. 1.

(4) UL L 347, 20.12.2013, str. 33.

(5) UL L 347, 20.12.2013, str. 104.

(6) UL L 347, 20.12.2013, str. 965.

(7) UL L 352, 24.12.2013, str. 1.

(8) UL L 352, 24.12.2013, str. 9.

(9) UL L 362, 31.12.2012, str. 1

(10) UL L 124, 20.5.2003, str. 36.

(11) UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

(12) UL L 248, 18.9.2013, str. 1.

(13) UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

(14) UL L 312, 23.12.1995, str. 1.

(15) UL L 344, 20.12.2008, str. 12.

(16) „Neomejeno jamstvo“ je izraz, uporabljen v členu 39 uredbe o skupnih določbah.

(17) Posebne zahteve v zvezi s sodelovanjem v oddelku zajemajo:

(a)	minimalni učinek finančnega vzvoda za doseganje portfelja z najmanjšim obsegom novega dolžniškega financiranja, ki mora izpolnjevati zahteve za upravičenost do prispevka DČ;

(b)	najmanjši obseg novega dolžniškega financiranja, ki mora izpolnjevati tudi parametre za upravičenost na podlagi programa COSME in/ali Obzorje 2020;

(c)	oceno in nadzor meril za upravičenost;

(d)	kazni, če na mejnikih ni dosežen minimalni učinek finančnega vzvoda in če se ne prenesejo ugodnosti državne pomoči;

(e)	izvajanje prenosa ugodnosti, vključno z oceno njegovega mehanizma in poročanja EIS;

(f)	izračun bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev za vsako posojilo v portfelju novega dolžniškega financiranja in poročanje EIS;

(g)	prepoznavnost podpore EU v pogodbeni dokumentaciji s končnimi prejemniki in tržnem gradivu;

(h)	izvajanje revizij in nadzora v zvezi z Evropsko komisijo in Evropskim računskim sodiščem.

Prej navedena tveganja in zahteve predstavljajo implicitni strošek za finančnega posrednika, ki ne prejme nobenega nadomestila za dejavnosti upravljanja transakcije, nobene upravne provizije in nobene provizije za uspešnost.

(18) V smislu državne pomoči je pomemben le prispevek DČ. Sredstva Komisije ter lastna sredstva EIB in EIS niso državna pomoč.

(19) Znesek zajamčenega posojila = nominalni znesek posojila (nominalni znesek jamstva) × stopnja jamstva.

(20) Za primere posrednih jamstev.

(21) Z vidika državni pomoči je pomemben le prispevek DČ EIS za listinjeni portfelj. Sredstva Komisije ter lastna sredstva EIB in EIS niso državna pomoč.

12.9.2014

Uradni list Evropske unije

L 271/102

Popravek Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 907/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in ostalimi organi, finančnim upravljanjem, potrditvijo obračunov, varščinami in uporabo eura

( Uradni list Evropske unije L 255 z dne 28. avgusta 2014 )

Stran 18, besedilo Uredbe se glasi:

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 907/2014

z dne 11. marca 2014

o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in ostalimi organi, finančnim upravljanjem, potrditvijo obračunov, varščinami in uporabo eura

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (1) ter zlasti členov 8(1), 40, 46(1), 46(2), 46(3), 46(4), 53(3), 57(1), 66(3), 79(2), 106(5) in (6) ter 120 Uredbe;

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) št. 1306/2013 je določila osnovne določbe v zvezi z, med drugim, akreditacijo plačilnih agencij in usklajevalnih organov, obveznostmi plačilnih agencij glede javnih intervencij, finančnim upravljanjem, postopki potrditve obračuna, varščinami in uporabo eura. Za zagotovitev nemotenega delovanja novega pravnega okvira je treba sprejeti nekatera pravila za dopolnitev določb iz Uredbe (EU) št. 1306/2013 na zadevnih področjih. Nova pravila bi morala nadomestiti obstoječe Uredbe Komisije (ES) št. 883/2006 (2), (ES) št. 884/2006 (3), (ES) št. 885/2006 (4), (ES) št. 1913/2006 (5), (EU) št. 1106/2010 (6) in Izvedbeno uredbo (EU) št. 282/2012 (7), ki so temeljile na uredbah Sveta, ki jih je že nadomestila Uredba (EU) št. 1306/2013. Zaradi jasnosti in pravne varnosti bi bilo treba Uredbe (ES) št. 883/2006, (ES) št. 884/2006, (ES) št. 885/2006, (ES) št. 1913/2006, (EU) št. 1106/2010 in Izvedbeno uredbo (EU) št. 282/2012 razveljaviti.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (EU) št. 1306/2013 lahko države članice akreditirajo plačilne agencije le, če te izpolnjujejo nekatera minimalna merila, določena na ravni Unije. Ta merila zajemajo štiri osnovna področja: notranje okolje, kontrolne dejavnosti, obveščanje in sporočanje ter spremljanje. Države članice lahko določijo dodatna akreditacijska merila, da se upoštevajo kakršne koli posebnosti plačilne agencije. Nadalje bi bilo treba določiti podrobna pravila glede meril za akreditacijo usklajevalnih organov iz člena 7(4) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

(3)

Javni intervencijski ukrepi se lahko financirajo samo, če zadevne odhodke ustvarijo plačilne agencije, ki jih države članice imenujejo za odgovorne za nekatere obveznosti v zvezi z javno intervencijo. Vendar se lahko pooblastila za izvajanje nalog, zlasti v zvezi z upravljanjem in pregledovanjem intervencijskih ukrepov, razen izplačila pomoči, prenesejo v skladu z drugim pododstavkom člena 7(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013. Te naloge lahko prav tako izvaja več plačilnih agencij. Zato je treba poleg tega omogočiti, da se lahko upravljanje nekaterih ukrepov javnega skladiščenja zaupa javnim ali zasebnim tretjim subjektom, za katere je odgovorna plačilna agencija. Zato je treba natančno opredeliti obseg odgovornosti plačilnih agencij na tem področju, natančno opredeliti njihove obveznosti in določiti, pod katerimi pogoji in po katerih pravilih se upravljanje nekaterih ukrepov javnega skladiščenja lahko zaupa javnim ali zasebnim tretjim subjektom. V tem primeru je treba zagotoviti, da zadevni organi delujejo v okviru pogodbe na podlagi splošnih obveznosti in načel, ki bi morala biti določena.

(4)

Kmetijska zakonodaja Unije vključuje za Evropski kmetijski jamstveni sklad obdobja za plačilo pomoči upravičencem, ki jih morajo države članice spoštovati. Plačila izven teh obdobij se štejejo za neupravičena do plačila Unije, zato jih Komisija ne povrne, kot je določeno v členu 40 Uredbe (EU) št. 1306/2013. Analiza poznih plačil pomoči s strani držav članic je pokazala, da do zamud prihaja zaradi dodatnih pregledov, ki jih opravljajo države članice v zvezi s spornimi zahtevki, pritožbami in drugimi nacionalnimi pravnimi spori. V skladu z načelom sorazmernosti je potrebno določiti fiksni prag, povezan z odhodki, znotraj katerega niso mogoča nobena znižanja mesečnih plačil za te primere. Poleg tega so potrebne določbe, da lahko Komisija ob prekoračitvi tega praga sorazmerno zmanjšuje plačila Unije glede na dolžino ugotovljene zamude, da bi zagotovila, da je finančni učinek sorazmeren z dolžino zabeležene zamude pri plačilu. Plačila pomoči pred najzgodnejšim rokom za plačilo, kot je določeno v kmetijski zakonodaji Unije, ni mogoče upravičiti z istimi razlogi kot plačila po najpoznejšem možnem roku za plačilo. Zato za ta zgodnja plačila ne sme biti predvideno nobeno sorazmerno zmanjšanje. Vendar je treba zagotoviti izjemo za primere, ko kmetijska zakonodaja Unije določa izplačilo predplačila do določenega najvišjega zneska.

(5)

Komisija izvršuje mesečna ali druga redna plačila državam članicam na podlagi prejetih izjav o odhodkih. Vendar mora upoštevati prejemke, ki so jih prejele plačilne agencije v imenu proračuna Unije. Zato je treba določiti pogoje, pod katerimi je treba opraviti izravnave med določenimi odhodki in prejemki iz EKJS in EKSRP.

(6)

Če proračun Unije ni bil sprejet do začetka proračunskega leta, se v skladu s tretjim pododstavkom člena 16(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (8) plačila lahko izvršujejo mesečno po poglavjih do največ ene dvanajstine odobritev za zadevno poglavje v predhodnem proračunskem letu. Za pravično razdelitev razpoložljivih odobritev med države članice bi bilo treba določiti, da se v tem primeru mesečna plačila v okviru EKJS in vmesna plačila v okviru EKSRP dodelijo kot delež glede na izjave o odhodkih, ki jih predloži posamezna država članica, in da se znesek, ki ni bil porabljen v danem mesecu, prerazporedi na podlagi sklepov Komisije na naslednja mesečna ali vmesna plačila.

(7)

Menjalne tečaje, ki se uporabljajo, bi bilo treba določiti glede na obstoj ali neobstoj operativnega dogodka, opredeljenega v sektorski kmetijski zakonodaji. Da države, ki še niso prevzele eura, ne bi uporabljale različnih menjalnih tečajev pri knjiženju prejemkov ali pomoči, izplačanih upravičencem, v valuti, ki ni euro, ter pri pripravi izjave o odhodkih plačilnih agencij, bi morale zadevne države članice v svojih izjavah o odhodkih v okviru EKJS uporabljati enak menjalni tečaj, kot se uporablja za zbiranje teh prejemkov ali za ta izplačila upravičencem. Zaradi poenostavitve upravnih formalnosti v zvezi z izterjavami, ki se nanašajo na več dejavnosti, bi bilo treba pri vnosu teh izterjav v obračune uporabiti enotni menjalni tečaj.

(8)

Da bi Komisiji omogočili, da preveri, ali države članice izpolnjujejo svoje obveznosti za zaščito finančnih interesov Unije in da se zagotovi učinkovita uporaba postopka potrditve skladnosti iz člena 52 Uredbe (EU) št. 1306/2013, je treba sprejeti določbe v zvezi z merili in metodologijo za uporabo popravkov. Opredeliti bi bilo treba različne vrste popravkov iz člena 52 Uredbe (EU) št. 1306/2013 ter določiti načela, o tem kako se bodo upoštevale okoliščine posameznega primera, da se določi znesek popravka. Poleg tega bi bilo treba določiti pravila, kako se bodo izterjave, ki jih države članice izterjajo od upravičencev, knjižile v dobro skladov.

(9)

Uredba (EU) št. 1306/2013 določa pregled trgovinskih dokumentov tistih subjektov, ki prejemajo ali izvajajo plačila, neposredno ali posredno povezana s sistemom financiranja EKJS, da bi preverili, ali so se transakcije, ki so del sistema financiranja EKJS, dejansko in pravilno izvajale. Iz uporabe te uredbe je primerno izključiti ukrepe, ki po svoji naravi niso primerni za naknadno kontrolo, in sicer tako, da se pregledajo trgovinski dokumenti, ter ukrepe, ki zadevajo plačila na površino ali plačila, ki niso povezana s trgovinskimi dokumenti, ki so lahko predmet pregledov.

(10)

Številne določbe v kmetijskih predpisih Unije zahtevajo položitev varščine, s čimer se zagotovi plačilo zapadlega zneska, če obveznost ni izpolnjena. Vendar se glede na izkušnje ta zahteva v praksi razlaga zelo različno. Da se preprečijo neenaki konkurenčni pogoji, bi bilo treba določiti pogoje, ki veljajo za to zahtevo.

(11)

Stroški za položitev varščine, ki jih imata stranka, ki daje varščino, in pristojni organ, so lahko nesorazmerni glede na znesek, katerega plačilo varščina jamči, če je ta znesek pod določeno mejo. Pristojni organi bi morali zato imeti pravico, da odstopijo od zahteve za varščino, če je znesek plačila pod določeno mejo. Poleg tega bi moral biti pristojni organ pooblaščen, da odstopi od zahteve za varščino, če je zaradi narave osebe, ki bi morala izpolniti obveznosti, takšna zahteva nepotrebna.

(12)	Pristojni organ bi moral imeti pravico zavrniti ponujeno varščino, če meni, da je nezadostna.

(13)

Uredba (EU) št. 1306/2013 je okrepila pravila, ki zahtevajo položitev varščine, da se zagotovi plačilo dolgovanega zneska, če obveznost ni izpolnjena. Ta enotni horizontalni pravni okvir bi bilo treba dopolniti z enotnimi pravili o višji sili, o zasegu ali sprostitvi varščine. Uredba Komisije (ES) št. 376/2008 (9) in Uredba Komisije (ES) št. 612/2009 (10) vsebujeta pravila o sprostitvi in zasegu varščin na področju uvoznih in izvoznih dovoljenj ter sistema izvoznih nadomestil. Nova pravila iz te uredbe bi morala veljati tudi v teh sektorjih. Zaradi jasnosti in pravne varnosti je treba ustrezne določbe uredb (ES) št. 376/2008 in (ES) št. 612/2009 črtati.

(14)

Izvedbena uredba (EU) št. 282/2012 razlikuje med primarnimi, sekundarnimi in podrejenimi zahtevami, čeprav se omejeno število uredb Komisije nanaša zgolj na primarne zahteve. Ob neizpolnitvi zahteve se je varščina, ki krije to zahtevo, v celoti ali delno zasegla na podlagi zapletenih metod izračuna, zaradi katerih je prišlo do zmede. Ob upoštevanju načela sorazmernosti bi moral poenostavljen postopek zasega veljati v praktičnih primerih, ko obveznost ni bila izpolnjena ali ni bila izpolnjena pravočasno oziroma dokazilo o izpolnitvi obveznosti ni bilo predloženo v določenem časovnem roku.

(15)

Številne določbe v kmetijski zakonodaji Unije določajo, da se položena varščina zaseže, če je kršena katera od obveznosti, zavarovanih z varščino, ne da bi pri tem razlikovale med vrstami kršitev. V interesu pravičnosti bi bilo treba razlikovati med posledicami kršitve različnih obveznosti. Treba bi bilo zlasti določiti, da se v posameznih primerih zaseže samo del varščine.

(16)	Posledic neizpolnitve obveznosti se ne bi smelo razlikovati na podlagi tega, ali je bilo predplačilo prejeto ali ne. Varščine, dane za predplačila, bi morala urejati ločena pravila.

(17)	Določiti bi bilo treba operativne dogodke za menjalne tečaje, ki se uporabljajo v različnih situacijah v okviru področne kmetijske zakonodaje, brez poseganja v posebne opredelitve ali izvzetja iz predpisov za zadevne sektorje na podlagi meril iz člena 106(5) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

(18)

Za vse cene ali zneske, ki jih je treba določiti v okviru trgovanja s tretjimi državami, je datum sprejetja carinske deklaracije najprimernejši operativni dogodek za dosego zadevnega gospodarskega cilja. Isto velja za izvozna nadomestila in določitev vstopne cene sadja in zelenjave, ki je uvoženo v Unijo, na podlagi katere so proizvodi razvrščeni v skupni carinski tarifi. Torej je ta operativni dogodek treba upoštevati.

(19)

Za odobrena proizvodna nadomestila je operativni dogodek za menjalni tečaj navadno povezan z izpolnitvijo nekaterih posebnih formalnosti. Za uskladitev veljavnih predpisov je treba predvideti, da je operativni dogodek datum, ko se za proizvode izjavi, da so dosegli zahtevani namembni kraj, če se tak namembni kraj zahteva, v vseh drugih primerih pa datum, ko plačilna agencija sprejme zahtevek za plačilo nadomestila.

(20)

Za pomoči, ki se dodelijo glede na količino trženega proizvoda ali proizvoda, ki se uporablja na poseben način, je obveznost, ki jo je treba izpolniti za namene dodelitve pomoči, dogodek, ki zagotavlja primerno rabo zadevnih proizvodov. Prevzem proizvodov, ki ga opravi zadevni subjekt, je predpogoj, ki pristojnim organom omogoča izvajanje zahtevanih pregledov računovodskih evidenc tega subjekta in zagotavlja enako obravnavanje primerov. Zato je treba določiti operativni dogodek za menjalni tečaj v povezavi s prevzemom proizvodov.

(21)	Pri drugih pomočeh, odobrenih v kmetijstvu, se situacije lahko zelo razlikujejo. Vendar se te pomoči vedno odobrijo na podlagi vloge in v rokih, določenih z zakonodajo. Zato je treba operativni dogodek za menjalni tečaj določiti na datum izteka roka za predložitev vloge.

(22)

Za podpore, pomoči in premije v vinskem sektorju mora biti operativni dogodek za menjalni tečaj, odvisno od posamezne situacije položaja, povezan z datumom začetka vinskega leta, zaključkom nekaterih dejavnosti ali specifičnim datumom. Zato je treba za vsako situacijo natančno določiti operativni dogodek, ki se potem upošteva.

(23)

Situacije, ki jih je treba upoštevati pri določanju operativnega dogodka, se med sektorji močno razlikujejo. Operativni dogodek bi bilo zato treba določiti glede na posebno naravo vsake situacije in ukrepa v navedenih sektorjih kmetijstva, zlasti za pomoč v sektorju mleka in mlečnih proizvodov, sistem razdeljevanja sadja v šolah, sektor sladkorja, promocijske ukrepe ter nekatere ukrepe v sektorju sadja in zelenjave.

(24)

V zvezi z zneski strukturne ali okoljske narave, kot so navedeni v Uredbi (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (11), ter zneski, odobrenimi v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1698/2005 (12), plačilo katerih je zagotovljeno s programi za razvoj podeželja, odobrenimi v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013, so zneski določeni za posamezno tržno ali koledarsko leto. Gospodarski cilj se torej doseže, če se operativni dogodek za menjalni tečaj določi za zadevno leto. Na podlagi teh elementov je treba operativni dogodek določiti na 1. januar leta, v katerem se sprejme odločitev o dodelitvi pomoči.

(25)

V zvezi s predplačili in varščinami so zneski za plačilo ali zajamčeni zneski določeni v eurih v skladu s področno kmetijsko zakonodajo. Menjalni tečaj, ki se uporablja za te zneske, mora biti zato blizu datuma plačila predplačila ali datuma položitve varščin. Če se uporabijo varščine, mora njihov znesek omogočati kritje vseh tveganj, za katera so bile položene. Operativni dogodek za menjalni tečaj bi moral biti v teh okoliščinah določen glede na dan določitve zneska predplačila ali položitve varščine ali na datum njunega plačila.

(26)

V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1290/2005 (13) samodejno prenehanje prevzetih proračunskih obveznosti za program razvoja podeželja za obdobje 2007–2013, ki jih Komisija ni porabila do konca drugega leta po letu proračunske obveznosti. Uredba (EU) št. 1306/2013 je spremenila pravilo z določitvijo samodejnega prenehanja prevzetih obveznosti ob koncu tretjega leta po letu proračunske obveznosti. Zaradi skladnosti bi moralo za programe razvoja podeželja za obdobje 2007–2013 še naprej veljati pravilo N+2, zato bi bilo treba določiti prehodno pravilo. Na enak način bi bilo treba za vmesna plačila za programe za razvoj podeželja za obdobje 2007–2013 še naprej spoštovati celoten prispevek EKSRP za vsako prednostno nalogo za celotno obdobje, ki ga zajema zadevni program. Poleg tega bi za zagotovitev neprekinjenega upravljanja teh programov ta prehodna pravila morala veljati od 1. januarja 2014 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

PLAČILNE AGENCIJE IN OSTALI ORGANI

Člen 1

Pogoji za akreditacijo plačilnih agencij

1. Plačilne agencije, ki upravljajo in kontrolirajo odhodke, kot je opredeljeno v členu 7(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013, glede izvrševanja plačil ter posredovanja in hranjenja podatkov zagotovijo zadostna jamstva, da:

(a)	se upravičenost zahtevkov in postopek dodeljevanja pomoči v okviru razvoja podeželja, kakor tudi njihovo izpolnjevanje predpisov Unije pregleda, preden se plačilo odobri;

(b)	se izvršena plačila točno in izčrpno knjižijo;

(c)	se izvajajo pregledi, določeni z zakonodajo Unije;

(d)	se zahtevani dokumenti predložijo v rokih in v obliki, kakor je to določeno s predpisi Unije;

(e)	so dokumenti dostopni in se hranijo na način, ki zagotavlja njihovo popolnost, veljavnost in čitljivost v daljšem časovnem obdobju, vključno z dokumenti v elektronski obliki v smislu predpisov Unije.

2. Države članice kot plačilne agencije akreditirajo tiste službe ali organe, ki izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1. Za akreditacijo ima plačilna agencija upravno organizacijo in sistem notranje kontrole, ki sta v skladu z merili iz Priloge I (akreditacijska merila) glede:

(a)	notranjega okolja;

(b)	kontrolnih dejavnosti;

(c)	obveščanja in sporočanja ter

(d)	spremljanja.

Države članice lahko določijo nadaljnja akreditacijska merila, da se upoštevajo velikost, odgovornosti in druge posebnosti plačilne agencije.

Člen 2

Pogoji za akreditacijo usklajevalnih organov

1. Kadar je akreditirana več kot ena plačilna agencija v skladu s členom 7(4) Uredbe (EU) št. 1306/2013, zadevne države članice z uradnim aktom na ministrski ravni odločijo o akreditaciji usklajevalnega organa, potem ko se prepričajo, da upravne ureditve navedenega organa dajejo zadostno zagotovilo, da je sposoben za izpolnjevanje nalog iz navedenega člena.

2. Za akreditacijo ima usklajevalni organ postopke, s katerimi zagotovi, da:

(a)	izjave, ki jih prejme Komisija, temeljijo na informacijah, pridobljenih iz ustrezno potrjenih virov;

(b)	so izjave Komisiji ustrezno potrjene, preden se pošljejo;

(c)	obstaja ustrezna revizijska sled za podporo informacijam, posredovanim Komisiji;

(d)	je evidenca vseh prejetih in sporočenih informacij varno shranjena, v papirni ali računalniški obliki.

Člen 3

Obveznosti plačilnih agencij glede javne intervencije

1. Plačilne agencije iz člena 7(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 upravljajo in zagotavljajo kontrolo postopkov v zvezi z intervencijskimi ukrepi glede javnega skladiščenja, za katere so odgovorne, pod pogoji iz Priloge II k tej uredbi in po potrebi iz področne kmetijske zakonodaje, zlasti na podlagi najmanjših stopenj kontrol, določenih v navedeni prilogi.

Plačilne agencije lahko svoje pristojnosti iz tega naslova prenesejo na intervencijske agencije, ki izpolnjujejo pogoje za odobritev iz točke 1.C Priloge I k tej Uredbi ali delujejo prek drugih plačilnih agencij.

2. Plačilne agencije ali intervencijske agencije lahko ne glede na svojo splošno odgovornost v zvezi z javnim skladiščenjem:

(a)	upravljanje nekaterih ukrepov javnega skladiščenja zaupajo fizičnim ali pravnim osebam, ki zagotavljajo skladiščenje intervencijskih kmetijskih proizvodov (skladiščniki);

(b)	pooblastijo fizične ali pravne osebe za opravljanje nekaterih posebnih nalog, določenih v področni kmetijski zakonodaji.

Če plačilne agencije zaupajo upravljanje skladiščnikom iz točke (a) prvega pododstavka, se to upravljanje izvaja v okviru pogodb o skladiščenju na podlagi obveznosti in splošnih načel iz Priloge III.

3. Obveznosti plačilnih agencij na področju javnega skladiščenja so zlasti:

(a)	voditi evidenco zalog in obračune za vsak proizvod, za katerega se izvaja intervencijski ukrep, ki vključuje javno skladiščenje, na podlagi postopkov, ki jih opravijo od 1. oktobra določenega leta do 30. septembra naslednjega leta (v nadaljnjem besedilu: obračunsko leto);

(b)	voditi ažuren seznam skladiščnikov, s katerimi so sklenile pogodbo o javnem skladiščenju. Ta seznam vsebuje podatke, ki omogočajo natančno identifikacijo vseh mest skladiščenja, njihove zmogljivosti, številke skladiščnih hal, hladilnikov in silosov, njihove načrte in sheme;

(c)	dati Komisiji na razpolago standardne pogodbe, ki se uporabljajo za javno skladiščenje, pravila za prevzem proizvodov, njihovo skladiščenje in odvzem proizvodov iz skladišč skladiščnikov ter pravila, ki se uporabljajo glede odgovornosti skladiščnikov;

(d)	centralizirano voditi računalniško evidenco vseh zalog, ki zajema vse kraje skladiščenja, vse proizvode, vse količine in kakovosti različnih proizvodov, pri čemer je za vsak proizvod navedena teža (po potrebi bruto in neto teža) ali prostornina;

(e)	izvajati vse postopke v zvezi s skladiščenjem, hranjenjem, prevozom ali prenosom intervencijskih proizvodov v skladu z zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo, brez poseganja v odgovornost kupcev, drugih plačilnih agencij, vključenih v postopek, ter drugih oseb, pooblaščenih v ta namen;

(f)

vse leto v nerednih intervalih in brez predhodnega opozorila izvajati preglede na krajih skladiščenja intervencijskih proizvodov. Predhodno obvestilo, ki je strogo omejeno na najkrajše potrebno obdobje, se lahko vseeno izda, kadar se s tem ne škoduje cilju pregleda. To predhodno obvestilo ne sme biti izdano več kot 24 ur vnaprej, razen v upravičenih primerih;

(g)	opraviti letni popis pod pogoji iz člena 4.

Kadar v državi članici upravljanje računov javnega skladiščenja za enega ali več proizvodov izvaja več plačilnih agencij, se evidenca zalog in finančni obračuni iz točk (a) in (d) konsolidirajo na ravni države članice, preden se ustrezni podatki sporočijo Komisiji.

4. Plačilne agencije sprejmejo vse ukrepe, da zagotovijo:

(a)	da se proizvodi, za katere veljajo intervencijski ukrepi Unije, ustrezno hranijo; to zagotovijo s pregledi kakovosti skladiščenih proizvodov najmanj enkrat letno;

(b)	celovitost intervencijskih zalog.

5. Plačilne agencije Komisijo nemudoma obvestijo o:

(a)	primerih, v katerih lahko podaljšanje obdobja skladiščenja poslabša kakovost proizvoda;

(b)	količinskih izgubah ali poslabšanju kakovosti proizvoda zaradi naravnih nesreč.

V primerih iz točk (a) in (b) prvega pododstavka Komisija sprejme ustrezno odločitev:

(a)	za situacije iz točke (a) prvega pododstavka v skladu s postopkom preverjanja iz člena 229(2) Uredbe (ES) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (14);

(b)	za situacije iz točke (b) prvega pododstavka v skladu s postopkom preverjanja iz člena 116(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

6. Plačilne agencije nosijo finančne posledice slabega hranjenja proizvoda, ki ga zajemajo intervencijski ukrepi Unije, zlasti tiste, ki nastanejo zaradi neprimernih metod skladiščenja. Plačilne agencije so v primeru neupoštevanja svojih dolžnosti ali obveznosti finančno odgovorne brez vpliva na ukrepe zoper skladiščnika.

7. Plačilna agencija zagotovi uslužbencem Komisije in osebam, ki jih je ta pooblastila, po elektronski poti ali na sedežu plačilne agencije stalen dostop do računov javnega skladiščenja in vseh dokumentov, pogodb in datotek, pripravljenih ali prejetih v okviru intervencije.

Člen 4

Popis

1. Plačilne agencije vsako obračunsko leto izdelajo popis za vsak proizvod, ki ga zajemajo intervencijski ukrepi Unije.

Rezultate tega popisa primerjajo s knjigovodskimi podatki. Ugotovljene razlike v količini in zneski, ki so posledica razlik v kakovosti, ugotovljenih pri pregledih, se vknjižijo v skladu s predpisi, sprejetimi v skladu s členom 46(6)(a) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

2. Za namene odstavka 1 so manjkajoče količine, ki so posledica običajnih postopkov skladiščenja, enake razliki med teoretičnimi zalogami iz računovodskega popisa in dejansko zalogo, ugotovljeno na podlagi popisa iz odstavka 1, ali računovodsko zalogo, ki ostane po izčrpanju dejanske zaloge skladišča; po drugi strani zanje veljajo meje dovoljenega odstopanja iz Priloge IV.

POGLAVJE II

FINANČNO UPRAVLJANJE

Člen 5

Neupoštevanje zadnjega roka za plačilo

1. Kar zadeva Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS), so v skladu z izjemami iz prvega odstavka člena 40 Uredbe (EU) št. 1306/2013 in v skladu z načelom sorazmernosti odhodki, izvršeni po plačilnih rokih, upravičeni do plačila Unije pod pogoji iz odstavkov 2 do 6 tega člena.

2. Če odhodki, nastali po poteku rokov, znašajo 5 % ali manj od odhodkov, nastalih pred potekom roka, se mesečna plačila ne zmanjšajo.

Če so odhodki, nastali po poteku rokov, nad pragom 5 %, se vsi nadaljnji odhodki, nastali po poteku rokov, zmanjšajo po naslednjih pravilih:

(a)	odhodki, nastali v prvem mesecu za mesecem, v katerem je potekel plačilni rok, se zmanjšajo za 10 %;

(b)	odhodki, nastali v drugem mesecu za mesecem, v katerem je potekel plačilni rok, se zmanjšajo za 25 %;

(c)	odhodki, nastali v tretjem mesecu za mesecem, v katerem je potekel plačilni rok, se zmanjšajo za 45 %;

(d)	odhodki, nastali v četrtem mesecu za mesecem, v katerem je potekel plačilni rok, se zmanjšajo za 70 %;

(e)	odhodki, nastali po četrtem mesecu za mesecem, v katerem je potekel plačilni rok, se zmanjšajo za 100 %.

3. Z odstopanjem od odstavka 2 se za neposredna plačila pod zgornjo mejo iz člena 7 Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (15) uporabljajo naslednji pogoji:

(a)	če prag iz prvega pododstavka odstavka 2 ni bil v celoti izkoriščen za plačila, izvršena za koledarsko leto N najpozneje do 15. oktobra leta N + 1, in če preostanek praga presega 2 %, se navedeni preostanek zmanjša na 2 %;

(b)

med proračunskim letom N+1 bodo neposredna plačila, razen plačil iz Uredbe (EU) št. 228/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (16) ter Uredbe (EU) št. 229/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (17), za koledarska leta N-1 ali prej, izvršena po roku, upravičena do financiranja iz EKJS, če celotni znesek neposrednih plačil, izvršenih v proračunskem letu N+1, po potrebi popravljen na zneske pred prilagoditvijo iz člena 26 Uredbe (EU) št. 1306/2013, ne presega meje iz Priloge III Uredbe (EU) št. 1307/2013 za koledarsko leto N v skladu s členom 7 navedene uredbe;

(c)	odhodki, ki presegajo omejitve iz točke (a) ali (b), se zmanjšajo za 100 %.

Zneski povračil iz člena 26(5) Uredbe (EU) št. 1306/2013 se ne upoštevajo pri preverjanju, ali so pogoji iz točke (b) prvega pododstavka tega odstavka izpolnjeni.

4. Komisija uporabi drugačno terminsko lestvico, kot so tiste iz odstavkov 2 in 3, in/ali manjši delež zmanjšanja ali plačila sploh ne zmanjša, če se za nekatere ukrepe pojavijo posebni pogoji poslovanja ali če država članica predloži utemeljeno obrazložitev.

Vendar pa se prvi pododstavek ne uporablja za odhodke, ki presegajo omejitve iz točke (b) odstavka 3.

5. Preverjanje upoštevanja rokov za plačilo v okviru mesečnih plačil se v vsakem proračunskem letu opravi dvakrat:

(a)	za odhodke, nastale do 31. julija;

(b)	za odhodke, nastale do 15. oktobra.

Morebitne prekoračitve rokov v avgustu, septembru in oktobru se upoštevajo pri odločitvi o potrditvi obračunov iz člena 51 Uredbe (ES) št. 1306/2013.

6. Zmanjšanja iz tega člena ne posegajo v poznejši sklep o potrditvi skladnosti, kot je določeno v členu 52 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

Člen 6

Neupoštevanje najzgodnejšega roka za plačilo

Kar zadeva EKJS, če je državam članicam dovoljeno, da plačajo predplačila do določenega najvišjega zneska pred najzgodnejšim plačilnim rokom, določenim v področni kmetijski zakonodaji, se vsi plačani odhodki, ki presegajo ta najvišji znesek, štejejo kot odhodki pred najzgodnejšim rokom za plačilo. Vendar je v skladu z izjemami iz prvega odstavka člena 40 Uredbe (EU) št. 1306/2013, navedeni odhodek na voljo za plačila Unije z znižanjem za 10 %.

Člen 7

Nadomestilo s strani plačilnih agencij

1. Komisija v svojem sklepu o mesečnih plačilih, ki se sprejme v skladu s členom 18(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013, izplača preostali znesek odhodkov, ki jih je prijavila posamezna država članica, zmanjšan za znesek namenskih prejemkov, ki ga je navedena država članica vključila v isti izjavi o odhodkih. Takšna izravnava se šteje za prejem ustreznih prejemkov.

Odobritve za prevzem obveznosti in odobritve za plačila na podlagi namenskih prejemkov se dajo na voljo po razporeditvi teh prejemkov v proračunske vrstice. Razporeditev se izvrši po knjiženju namenskih prejemkov, in sicer v dveh mesecih po prejemu izkazov držav članic v skladu s pravili iz člena 43(4) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

2. Če so bili zneski iz točke (c) člena 43(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 zaradi nepravilnosti ali malomarnosti zadržani pred plačilom zadevne pomoči, se odštejejo od ustreznega odhodka.

3. Zneski prispevkov Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ki se izterjajo v vsakem referenčnem obdobju od upravičencev v okviru zadevnega programa za razvoj podeželja, se v izjavi o odhodkih za navedeno obdobje odštejejo od zneska, ki ga mora plačati EKSRP.

4. Večji ali manjši zneski, ki ponekod izhajajo iz potrditve obračunov iz člena 51 Uredbe (EU) št. 1306/2013 in se lahko ponovno uporabijo za program za razvoj podeželja, se dodajo ali odštejejo od zneska prispevka EKSRP, ko se pripravi prva izjava po sprejetju sklepa o potrditvi obračunov.

5. Financiranje s strani EKJS je enako odhodkom, ki so bili izračunani na podlagi informacij, ki so jih sporočile plačilne agencije, pri čemer so bili odšteti vsi prihodki iz intervencijskih ukrepov, potrjeni prek informacijskega sistema, ki ga je vzpostavila Komisija, in ki jih je plačilna agencija navedla v svoji izjavi o odhodkih.

Člen 8

Pozno sprejetje proračuna Unije

1. Če proračun Unije ni sprejet do začetka proračunskega leta, se v zvezi z EKJS mesečna plačila iz člena 18 Uredbe (EU) št. 1306/2013 odobrijo v deležu glede na izjave o odhodkih, ki jih predložijo države članice po kategorijah odhodkov in v mejah iz člena 16 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012. Komisija v sklepih o naslednjih povračilih upošteva razliko zneskov, ki niso bili povrnjeni državam članicam.

2. Če proračun Unije ni sprejet do začetka proračunskega leta se v zvezi s skladom EKSRP:

(a)

Vmesna plačila iz člena 36 Uredbe (EU) št. 1306/2013 se dodelijo sorazmerno glede na sredstva, ki so na voljo, in sicer v deležu glede na izjave o odhodkih, prejete za posamezen program za razvoj podeželja. Komisija upošteva razliko zneskov, ki niso bili povrnjeni državam članicam, pri naslednjih vmesnih plačilih.

(b)

Kar zadeva proračunske obveznosti iz člena 33 Uredbe (EU) št. 1306/2013, prvi letni obroki po sprejetju programov za razvoj podeželja sledijo vrstnemu redu sprejetja teh programov. Proračunske obveznosti v zvezi z nadaljnjimi letnimi obroki se izvajajo v vrstnem redu glede na programe, ki so že izčrpali zadevne obveznosti. Komisija lahko delno izvede letne obveznosti za programe za razvoj podeželja, če so razpoložljive odobritve za prevzem obveznosti omejene. Preostali znesek za te programe se prvič dodeli, ko so dodatne odobritve za prevzem obveznosti spet na voljo.

Člen 9

Odlog mesečnih plačil

Komisija lahko državam članicam odloži mesečna plačila iz člena 18 Uredbe (EU) št. 1306/2013, če uradna obvestila iz točke (c)(i) in (ii) člena 102(1) navedene uredbe prispejo prepozno ali vsebujejo neskladja, ki zahtevajo dodatno preverjanje, in sicer po predhodnem obvestilu zadevnih držav članic.

Člen 10

Začasna prekinitev plačila v primeru pozne predložitve

1. Začasna prekinitev plačil iz člena 42 Uredbe (EU) št. 1306/2013 se uporablja za ukrepe iz Priloge V k tej uredbi.

2. Za odhodke v okviru EKJS se uporabljajo naslednje stopnje začasnih prekinitev plačil:

(a)	če rezultati kontrol niso bili poslani do 15. oktobra, 1 % odhodkov, za katere zadevne informacije niso bile poslane pravočasno;

(b)	če rezultati kontrol niso bili poslani do 1. decembra, 1,5 % odhodkov, za katere zadevne informacije niso bile poslane pravočasno.

3. Za odhodke v okviru EKSRP se uporabljajo naslednje stopnje začasnih prekinitev plačil:

(a)	če rezultati kontrol niso bili poslani do 15. oktobra, 1 % odhodkov, za katere zadevne informacije niso bile poslane pravočasno;

(b)	če rezultati kontrol niso bili poslani do 15. januarja, 1,5 % odhodkov, za katere zadevne informacije niso bile poslane pravočasno.

Člen 11

Menjalni tečaj, ki se uporablja pri pripravi izjave o odhodkih

1. V skladu s členom 106(4) Uredbe (EU) št. 1306/2013 glede EKJS države članice, katerih valuta ni euro, pri pripravi izjav o odhodkih uporabijo enak menjalni tečaj, kot so ga uporabile pri izplačevanju plačil upravičencem ali prejemanju dohodkov, kot je v skladu s poglavjem V in področno kmetijsko zakonodajo. V sklepih o potrditvi obračunov iz členov 51 in 52 Uredbe (EU) št. 1306/2013 države članice uporabijo prvi menjalni tečaj, ki ga določi Evropska centralna banka po datumu sprejetja navedenega sklepa.

Z izjemo primerov iz prvega pododstavka ter zlasti za promocijske programe, odobrene na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 3/2008 (18), za promocijske ukrepe v vinskem sektorju in za postopke, za katere v področni kmetijski zakonodaji ni bil določen operativni dogodek, se uporablja predzadnji menjalni tečaj, ki ga je določila Evropska centralna banka pred mesecem, za katerega se prijavijo odhodki ali namenski prejemki.

2. Kar zadeva programe za razvoj podeželja države članice, ki ne spadajo v euroobmočje, pri pripravi izjave o odhodkih za vsako plačilo ali izterjavo uporabijo predzadnji menjalni tečaj, ki ga je določila Evropska centralna banka pred mesecem, v katerem so se dejavnosti evidentirale v obračunih plačilne agencije.

POGLAVJE III

POTRDITVE OBRAČUNOV IN DRUGI PREGLEDI

Člen 12

Merila in metodologija za uporabo popravkov v okviru potrditve skladnosti

1. Za namen sprejetja sklepa v skladu s členom 52(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 glede zneskov za izključitev iz financiranja Unije Komisija razlikuje med zneski ali deli zneskov, za katere je bilo ugotovljeno, da so bili neprimerno porabljeni, ter zneski, ki so bili določeni z uporabo ekstrapolacijskih ali pavšalnih popravkov.

Za določitev zneskov, ki jih je mogoče izključiti iz financiranja Unije, potem ko se ugotovi, da odhodek ni nastal v skladu z zakonodajo Unije, ter v zvezi z EKSRP v skladu z veljavno zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo Komisija uporabi svoje ugotovitve ter upošteva informacije, ki jih posredujejo države članice med postopkom potrditve skladnosti, opravljenem v skladu s členom 52 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

2. Komisija kot podlago za izključitev uporabi identifikacijo zneskov, ki so bili neustrezno porabljeni, zgolj če je te zneske mogoče določiti s sorazmernim prizadevanjem. Kadar Komisija neustrezno porabljenih zneskov ne more določiti s sorazmernim prizadevanjem, lahko države članice v rokih, ki jih določi Komisija med postopkom potrditve skladnosti, predložijo podatke v zvezi s preverjanjem navedenih zneskov na podlagi preverjanja posameznih potencialno neskladnih primerov. V preverjanje se vključijo vsi odhodki, ki kršijo veljavno zakonodajo in ki so bili plačani iz proračuna Unije. Predloženi podatki vključujejo vse posamezne zneske, ki niso upravičeni zaradi navedene neskladnosti.

3. Kadar neustrezno porabljenih zneskov ni mogoče določiti v skladu z odstavkom 2, lahko Komisija določi zneske, ki jih je treba izključiti, z uporabo ekstrapoliranih popravkov. Da bi Komisija lahko določila zadevne zneske, lahko države članice v rokih, ki jih Komisija določi med postopkom potrditve skladnosti, predložijo izračun zneska za izključitev iz financiranja Unije s statistično ekstrapolacijo rezultatov pregledov, opravljenih na reprezentativnem vzorcu teh primerov. Vzorec se vzame iz populacije, za katero je razumno pričakovati, da se bodo pojavile neskladnosti.

4. Da bi se upoštevali rezultati, ki so jih predložile države članice, kot je določeno v odstavkih 2 in 3, je Komisija v položaju, da:

(a)	oceni metode za identifikacijo ali ekstrapolacijo, ki jih jasno opišejo države članice;

(b)	preveri reprezentativnost vzorca iz odstavka 3;

(c)	preveri vsebino in rezultate predložene identifikacije ali ekstrapolacije;

(d)	pridobi zadostne in primerne revizijske dokaze glede osnovnih podatkov.

5. Pri uporabi odstavka 3 lahko države članice uporabijo kontrolne statistike plačilnih agencij, kot jih potrdi certifikacijski organ, ali oceno stopnje napake, ki jo opravi ta organ v okviru revizije iz člena 9 Uredbe (EU) št. 1306/2013, če:

(a)	je Komisija zadovoljna z delom, ki so ga opravili certifikacijski organi, tako glede revizijske strategije kot z vsebino, obsegom in kakovostjo dejansko opravljenega revizijskega dela;

(b)	je področje dela certifikacijskih organov skladno s področjem izvajanja potrditve skladnosti zadevne preiskave, zlasti v zvezi z ukrepi ali shemami;

(c)	se je v ocenah upošteval znesek kazni, ki bi jo bilo treba uporabiti.

6. Kadar pogoji za določitev zneskov za izključitev iz financiranja Unije, kot so določeni v odstavkih 2 in 3, niso izpolnjeni oziroma je narava takšnih primerov takšna, da zneskov za izključitev ni mogoče določiti na podlagi teh dveh odstavkov, Komisija uporabi ustrezne pavšalne popravke, pri čemer upošteva naravo in težo kršitve ter svojo oceno tveganja finančne škode, povzročene Uniji.

Stopnja pavšalnega popravka se določi z upoštevanjem zlasti vrste ugotovljene neskladnosti. V ta namen se razlikuje med pomanjkljivostmi pri ključnih in pomožnih kontrolah, kot sledi:

(a)	ključne kontrole so upravni pregledi in pregledi na kraju samem, ki so potrebni za ugotovitev upravičenosti pomoči in zadevne uporabe zmanjšanj in kazni;

(b)	pomožne kontrole so vsi drugi upravni postopki, ki so potrebni za pravilno obdelavo zahtevkov.

Če se med istim postopkom za potrditev skladnosti ugotovijo različne neskladnosti, ki bi posamično privedle do različnih pavšalnih popravkov, se uporabijo samo najvišji pavšalni popravki.

7. Pri določanju ravni pavšalnih popravkov Komisija posebej upošteva naslednje okoliščine, ki kažejo večjo težo pomanjkljivosti, kar razkriva večje tveganje izgube za proračun Unije:

(a)	ena ali več ključnih kontrol se ne uporablja ali se uporablja tako slabo ali neredno, da se šteje za neučinkovito pri ugotavljanju upravičenosti zahtevka ali pri preprečevanju nepravilnosti; ali

(b)	ugotovijo se tri ali več pomanjkljivosti pri istem kontrolnem sistemu; ali

(c)	država članica ne uporablja kontrolnega sistema oziroma ga uporablja zelo pomanjkljivo, poleg tega obstajajo dokazi o številnih nepravilnostih in malomarnostih pri odpravljanju nepravilnih in goljufivih praks; ali

(d)	za to državo članico se je popravek že uporabil za podobne pomanjkljivosti v istem sektorju, vendar ob upoštevanju popravljalnih ali izravnalnih ukrepov, ki so jih že sprejele države članice.

8. Kadar države članice predložijo nekatere objektivne elemente, ki ne izpolnjujejo zahtev iz odstavkov 2 in 3 tega člena, vendar kažejo, da je maksimalna izguba za Sklada omejena na vsoto, ki je nižja od vsote, ki bi se dobila z uporabo predlaganega pavšala, Komisija uporabi nižji pavšal za odločitev glede zneskov za izključitev iz financiranja Unije v skladu s členom 52 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

9. Zneski, ki se dejansko izterjajo od upravičencev in knjižijo v dobro skladov pred rokom, ki ga določi Komisija med postopkom potrditve skladnosti, se odštejejo od zneska, ki ga Komisija določi za izključitev iz financiranja Unije v skladu s členom 52 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

Člen 13

Obveznost po postopkih izterjave

Po zaključku postopka izterjave iz prvega pododstavka člena 54(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013 države članice:

(a)	knjižijo v dobro EKJS petdeset odstotkov izterjanih zneskov, po odbitku stroškov izterjave, kot je določeno v drugem odstavku člena 55 navedene uredbe;

(b)	knjižijo v dobro EKSRP petdeset odstotkov zneskov, izterjanih po zaključku programa za razvoj podeželja ali izterjanih pred zaključkom programa, ki pa jih ni bilo mogoče prerazporediti v skladu s členom 56 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

Člen 14

Pregled transakcij

Sistem pregledov, določen s poglavjem III naslova V Uredbe (EU) št. 1306/2013, se ne uporablja za ukrepe iz Priloge VI k tej uredbi.

POGLAVJE IV

VARŠČINE

ODDELEK 1

Področje uporabe in uporaba pojmov

Člen 15

Področje uporabe

To poglavje se uporablja v vseh primerih, ko je v področni kmetijski zakonodaji določena varščina, ne glede na to, ali se uporablja izraz „varščina“.

To poglavje se ne uporablja za zavarovanja, položena za zagotovitev plačila uvoznih in izvoznih dajatev iz Uredbe Sveta (EU) št. 2913/92 (19).

Člen 16

Opredelitev pojmov, uporabljenih v tem poglavju

V tem poglavju:

(a)	„pristojni organ“ pomeni organ, pooblaščen, da sprejme varščino, ali ki odloča v skladu z ustrezno uredbo o tem, ali je treba varščino sprostiti ali zaseči;

(b)	„globalna varščina“ pomeni varščino, ki se da pristojnemu organu in s katero se zagotovi izpolnitev več kakor ene obveznosti;

(c)	„ustrezni del zavarovanega zneska“ pomeni ustrezni del zavarovanega zneska, ki ustreza količini, za katero je bila zahteva kršena.

ODDELEK 2

Zahteva za varščino

Člen 17

Odgovorna stranka

Varščino daje stranka ali se da v imenu stranke, ki je odgovorna za plačilo zapadlega zneska, če neka obveznost ni izpolnjena.

Člen 18

Odstopanje od zahteve za varščino

1. Pristojni organ lahko odstopi od zahteve za varščino, kadar je stranka, ki mora izpolniti obveznost:

(a)	javni organ, ki je odgovoren za izvajanje nalog javne uprave, ali

(b)	zasebni organ, ki izvaja naloge iz točke (a) pod državnim nadzorom.

2. Pristojni organ lahko odstopi od zahteve za varščino, če je vrednost zavarovanega zneska nižja od 500 eurov. V tem primeru mora zadevna stranka pisno zagotoviti plačilo zneska, ki je enak varščini, od katere je organ odstopil, če ustrezna obveznost ni izpolnjena.

Z uporabo prvega pododstavka se vrednost varščine izračuna z vključitvijo vseh ustreznih obveznosti, povezanih z istim postopkom.

Člen 19

Pogoji, ki veljajo za varščino

1. Pristojni organ lahko zavrne sprejem ali zahteva nadomestitev vsake varščine, če meni, da je neprimerna ali nezadovoljiva, ali če varščina ne daje kritja za dovolj dolgo obdobje.

2. Pri nakazilu gotovine se varščina ne prizna, dokler pristojni organ ni prepričan, da lahko razpolaga z nakazanim zneskom.

3. Ček v znesku, katerega plačilo jamči finančna ustanova, ki jo je priznal pristojni organ države članice, se obravnava kot gotovinski polog. Pristojni organ lahko unovči takšen ček šele ob koncu roka njegove veljavnosti.

Ček, razen tistega iz prvega pododstavka, predstavlja varščino šele takrat, ko je pristojni organ prepričan, da lahko razpolaga z zneskom.

4. Vse stroške, ki jih zaračuna finančna ustanova, nosi stranka, ki daje varščino.

5. Stranki, ki daje varščino v obliki gotovinskega pologa, se obresti ne plačajo.

Člen 20

Uporaba eura

1. Varščina je izražena v eurih.

2. Kadar znesek varščine sprejme država članica, ki ni sprejela eura, se znesek varščine v eurih preračuna v nacionalno valuto te države v skladu s določbami poglavja V. Obveznost, ki ustreza varščini, in znesek, ki se zadrži ob nepravilnosti ali kršitvah, sta določena v eurih.

Člen 21

Porok

1. Porok ima stalno prebivališče ali podjetje v Uniji in ga skladno z določbami Pogodbe o svobodi opravljanja storitev odobri pristojni organ države članice, v kateri se daje varščina. Porok je zavezan s pisnim jamstvom.

2. Pisno jamstvo določa najmanj:

(a)	obveznost, pri globalni varščini pa vrsto (vrste) obveznosti, za izpolnitev katere se jamči s plačilom denarnega zneska;

(b)	najvišji znesek plačila, za katerega jamči porok;

(c)	zavezo poroka, da bo skupaj in solidarno s stranko, ki je odgovorna za izpolnitev obveznosti, plačal v 30 dneh po prejemu zahtevka za plačilo od pristojnega organa vsakršen znesek glede na jamstvo, ki je zapadlo, ko je varščina razglašena za zaseženo.

3. Kadar je bila že dana pisna globalna varščina, pristojni organ določi postopek, s katerim se celotna ali del globalne varščine dodeli določeni obveznosti.

Člen 22

Višja sila

Vsaka oseba, ki je odgovorna za obveznost, ki jo pokriva varščina, in trdi, da je razlog za neizpolnjevanje obveznosti višja sila, pristojnim organom zadovoljivo dokaže obstoj višje sile. Če pristojni organ prizna, da gre za višjo silo, se obveznost prekliče samo za namen sprostitve varščine.

ODDELEK 3

Sprostitev in zaseg varščin, razen tistih iz oddelka 4

Člen 23

Zaseg varščine

1. Obveznost iz člena 66(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 je zahteva, da se izvede ali opusti izvedba ukrepa, ključnega za namene uredbe, ki ga določa.

2. V primeru neizpolnitve obveznosti, za katero ni bil določen rok, se varščina zaseže, ko pristojni organ ugotovi, da obveznost ni bila izpolnjena.

3. Če je bil za izpolnitev obveznosti določen rok, obveznost pa je bila izpolnjena šele po izteku roka, se varščina zaseže.

V takih primerih se takoj zaseže varščina v višini 10 %, nato pa še dodatni delež preostanka, in sicer:

(a)	2 % za vsak koledarski dan prekoračitve roka, če se obveznost nanaša na uvoz izdelkov v tretjo državo;

(b)	5 % za vsak koledarski dan prekoračitve roka, če se obveznost nanaša na izstop proizvodov s carinskega območja Unije.

4. Če je obveznost izpolnjena pravočasno, za predložitev dokazila o izpolnitvi obveznosti pa je določen rok, se varščina, ki zadeva navedeno obveznost, zaseže za vsak koledarski dan prekoračitve navedenega roka po enačbi 0,2/rok, določen v dneh, pri čemer se upošteva člen 25.

Če dokaz iz prvega pododstavka vključuje predložitev uporabljenega ali pretečenega uvoznega ali izvoznega dovoljenja ali predložitev dokaza, da so proizvodi zapustili carinsko območje Unije, se zaseže 15 % varščine, če se navedeni dokaz predloži po določenem roku iz prvega pododstavka, vendar najpozneje 730. koledarski dan po preteku dovoljenja. Po poteku navedenih 730 koledarskih dni se preostanek varščine zaseže v celoti.

Če dokaz iz prvega pododstavka vključuje predložitev uporabljenega ali pretečenega izvoznega dovoljenja z vnaprejšnjo določitvijo nadomestil, se zaseže varščina v višini:

(a)	10 %, če se dovoljenje predloži med 61. in 90. koledarskim dnem po datumu poteka dovoljenja;

(b)	50 %, če se dovoljenje predloži med 91. in 120. koledarskim dnem po datumu poteka dovoljenja;

(c)	70 %, če se dovoljenje predloži med 121. in 150. koledarskim dnem po datumu poteka dovoljenja;

(d)	80 %, če se dovoljenje predloži med 151. in 180. koledarskim dnem po datumu poteka dovoljenja;

(e)	100 %, če se dovoljenje predloži po 180. koledarskem dnevu po datumu poteka dovoljenja.

5. Znesek varščine, ki naj se zaseže, se zaokroži na prvi nižji znesek brez decimalk v eurih ali v nacionalni valuti, ki se uporablja.

Člen 24

Sprostitev varščine

1. Ko je predložen dokaz, določen v posebnih predpisih Unije, da je bila obveznost izpolnjena, ali pa je bila v skladu s členom 66(2) Uredbe št. 1306/2013 in členom 23 te uredbe varščina delno zasežena, se varščina oziroma njen preostanek nemudoma sprosti.

2. Varščina se na zahtevo delno sprosti, če je bil predložen ustrezen dokaz v zvezi z deležem količine proizvoda, pod pogojem, da ta delež ni manjši od najmanjše količine, določene v uredbi, za katero se zahteva varščina, ali, če takšnih predpisov ni, kot jo določi država članica.

3. Kadar ni določen noben rok za predložitev dokazov za sprostitev varščine, se določi obdobje 365 koledarskih dni od roka, ki je določen za izpolnitev obveznosti, za katero je bila varščina položena. Kadar takšen rok ni določen, velja obdobje 365 koledarskih dni od datuma, do katerega so bile izpolnjene vse obveznosti.

Obdobje iz prvega pododstavka ne sme presegati 1095 koledarskih dni od takrat, ko je bila varščina položena za določeno obveznost.

Člen 25

Pragovi

1. Celotni zaseženi znesek ne presega 100 % ustreznega dela zavarovanega zneska.

2. Pristojni organ se lahko odreče zasegu zneska, manjšega od 100 eurov, če so z zakonom ali drugim predpisom določena podobna nacionalna pravila za primere, ki se lahko primerjajo s tem.

ODDELEK 4

Varščina v zvezi s predplačili

Člen 26

Področje uporabe

Določbe tega oddelka se uporabljajo v vseh primerih, ko posebni predpisi Unije določajo, da je dovoljeno predplačilo, preden je bila izpolnjena obveznost za pridobitev pomoči ali ugodnosti.

Člen 27

Sprostitev varščine

1. Varščina se sprosti:

(a)	ko je ugotovljena dokončna upravičenost do zneska, odobrenega kot predplačilo;

(b)	ali ko sta bila izplačana odobreni znesek in kakršen koli dodatek, določen v posebnih predpisih Unije.

2. Ko poteče končni rok za predložitev dokončnega dokazila za dodeljeno vsoto, ne da bi bili predloženi dokazi o upravičenosti, pristojni organ takoj ravna po postopku za zaseg varščine.

Kadar posebna pravila Unije tako določajo, se dokazilo kljub temu lahko predloži tudi po navedenem datumu proti delnemu poplačilu varščine.

POGLAVJE V

UPORABA EURA

Člen 28

Izvozna nadomestila in trgovina s tretjimi državami

1. Za zneske v zvezi z uvozom in za izvozne davke, določene v eurih po pravu Unije v zvezi s skupno kmetijsko politiko, ki jih države članice uporabljajo v nacionalni valuti, velja obračunski tečaj, izrecno enak tečaju, ki se uporablja v skladu s členom 18(1) Uredbe (EGS) št. 2913/92.

2. Za izvozna nadomestila, določena v eurih, ter za cene in zneske, izražene v eurih v kmetijski zakonodaji Unije v zvezi s trgovino s tretjimi državami, je operativni dogodek za devizni tečaj sprejetje carinske deklaracije.

3. Za izračun pavšalne uvozne vrednosti sadja in zelenjave iz člena 136(1) Uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 (20) za določitev vstopne cene iz člena 137(1) navedene uredbe je operativni dogodek za devizni tečaj za reprezentativne cene, uporabljene za izračun navedene pavšalne vrednosti in zneska zmanjšanja iz člena 134(3) navedene Uredbe, dan, na katerega se nanašajo reprezentativne cene.

Člen 29

Proizvodna nadomestila in posebne pomoči

1. Za proizvodna nadomestila, ki so v zakonodaji Unije določena v eurih, je operativni dogodek za menjalni tečaj, datum, na katerega se prijavi, da je proizvod dosegel namembni kraj, ki ga zahteva navedena zakonodaja. Kadar se takšni namembni kraj ne zahteva, je operativni dogodek sprejetje zahtevka za plačilo nadomestila s strani plačilne agencije.

2. Za pomoč, odobreno glede na količino trženega proizvoda ali proizvoda, ki se uporablja na poseben način, je brez poseganja v člene od 30 do 33 operativni dogodek za menjalni tečaj prva dejavnost, ki po prevzemu proizvodov, ki ga opravi zadevni subjekt, zagotavlja primerno rabo zadevnih proizvodov in vključuje dodelitev pomoči.

3. Za pomoči za zasebno skladiščenje je operativni dogodek za menjalni tečaj prvi dan obdobja, za katerega je dodeljena pomoč v okviru iste pogodbe.

4. Za pomoči, ki niso navedene v odstavkih 2 in 3 tega člena ter v členih 30 in 31, je operativni dogodek za menjalni tečaj rok za vložitev vlog.

Člen 30

Vinski sektor

1. Operativni dogodek za menjalni tečaj je prvi dan vinskega leta, v katerem se dodeli podpora za naslednje:

(a)	prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov v skladu s členom 46 Uredbe (EU) št. 1308/2013;

(b)	ustanovitev vzajemnih skladov v skladu s členom 48 Uredbe (EU) št. 1308/2013;

(c)	zavarovanje letine v skladu s členom 49 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

2. Za pomoči, plačane za prostovoljno ali obvezno destilacijo stranskih proizvodov pridelave vina v skladu s členom 52 Uredbe (EU) št. 1308/2013, je operativni dogodek za menjalni tečaj prvi dan vinskega leta, v katerem je stranski proizvod dostavljen.

3. Za vlaganja iz člena 50 Uredbe (EU) št. 1308/2013 in inovacije v vinskem sektorju iz člena 51 Uredbe (EU) št. 1308/2013 je operativni dogodek za menjalni tečaj 1. januar leta, v katerem je bila sprejeta odločitev o dodelitvi pomoči.

4. Za zeleno trgatev iz člena 47 Uredbe (EU) št. 1308/2013 je operativni dogodek za menjalni tečaj dan, ko poteka zelena trgatev.

Člen 31

Zneski in plačila v sektorju mleka in mlečnih proizvodov

1. Za pomoč, dodeljeno za oskrbo učencev z nekaterimi mlečnimi proizvodi, iz člena 1 Uredbe Komisije (ES) št. 657/2008 (21) je operativni dogodek za menjalni tečaj prvi dan meseca v obdobju, na katerega se nanaša zahtevek za plačilo po členu 11 navedene uredbe.

2. Za plačilo dajatve iz člena 1 Uredbe Komisije (ES) št. 595/2004 (22) za določeno dvanajstmesečno obdobje v smislu poglavja III naslova I dela II Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 (23) je operativni dogodek za menjalni tečaj 1. april naslednjega zadevnega obdobja.

3. Za prevozne stroške iz člena 30(3) Uredbe Komisije (EU) št. 1272/2009 (24) je operativni dogodek za menjalni tečaj dan, ko pristojni organ prejme veljavno ponudbo.

Člen 32

Zneski in plačila pomoči v zvezi z izvajanjem sistema razdeljevanja sadja v šolah

Za pomoč, odobreno za oskrbo otrok s sadjem in zelenjavo, predelanim sadjem in zelenjavo ter proizvodi iz banan, iz člena 1 Uredbe Komisije (ES) št. 288/2009 (25) je operativni dogodek za menjalni tečaj 1. januar pred obdobjem iz člena 4(1) navedene uredbe.

Člen 33

Minimalna cena pese, presežna dajatev in proizvodna dajatev v sektorju sladkorja

Za proizvodno dajatev za sladkor, minimalno ceno za peso ter za presežno dajatev iz členov 128, 135 in 142 Uredbe (EU) št. 1308/2013 je operativni dogodek za menjalni tečaj 1. oktober tržnega leta, v katerem se cene in zneski uporabljajo ali plačajo.

Člen 34

Zneski strukturne ali okoljske narave ter režijski stroški operativnih programov

1. Za zneske iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 1305/2013 in za zneske za ukrepe, odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 1698/2005, katerih plačila upravičencem zagotavljajo programi za razvoj podeželja, odobreni z Uredbo (EU) št. 1305/2013, je operativni dogodek za menjalni tečaj 1. januar leta, v katerem se sprejme odločitev o dodelitvi pomoči.

Kadar je po predpisih Unije plačilo zneskov iz prvega pododstavka razporejeno čez več let, je operativni dogodek za menjalni tečaj za vsak letni obrok 1. januar leta, za katero se plača zadevni obrok.

2. Za vsote iz točke 2(a) Priloge IX k Uredbi (EU) št. 543/2011, namenjene kritju režijskih stroškov, ki se posebej nanašajo na operativne sklade ali programe iz členov 32 in 33 Uredbe (EU) št. 1308/2013, je operativni dogodek za devizni tečaj 1. januar leta, na katerega se ti stroški nanašajo.

Člen 35

Zneski, povezani z dodelitvijo nacionalne finančne pomoči organizacijam proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave ter delno povračilo te nacionalne finančne pomoči

1. Za zahtevo za dodelitev nacionalne finančne pomoči v skladu s členom 35 Uredbe (EU) št. 1308/2013 je operativni dogodek rok za predložitev zahteve Komisiji, kot je določen v členu 92(1) Uredbe (EU) št. 543/2011.

2. Za povračila nacionalne finančne pomoči s strani Unije v skladu s členom 95 Uredbe (EU) št. 543/2011 je operativni dogodek za menjalni tečaj rok za predložitev vlog za pomoč organizacij proizvajalcev pristojnim organom držav članic v skladu s členom 69(1) Uredbe (EU) št. 543/2011.

Člen 36

Drugi zneski in cene

Za cene ali zneske, razen tistih iz členov 28 do 35, ali zneske, povezane z navedenimi cenami, izražene v eurih v zakonodaji Unije ali izražene v eurih pri razpisnem postopku, je operativni dogodek za menjalni tečaj dan enega od naslednjih pravnih dejanj:

(a)	pri nakupih, ko je prejeta veljavna ponudba;

(b)	pri prodajah, ko je prejeta veljavna ponudba;

(c)	pri umiku proizvodov v sektorju sadja in zelenjave dan, na katerega nastopi umik;

(d)	pri opustitvi spravila in zeleni trgatvi v sektorju sadja in zelenjave, dan opustitve spravila in zelene trgatve;

(e)	za stroške prevoza, predelave ali javnega skladiščenja in za zneske, razporejene za študije v okviru razpisnega postopka, zadnji dan za oddajo ponudb;

(f)	za evidentiranje cen, zneskov ali ponudb na trgu dan, v zvezi s katerim se cena, znesek ali ponudba evidentira;

(g)	za kazni zaradi neupoštevanja kmetijske zakonodaje, datum akta, s katerim pristojni organ ugotovi dejstva;

(h)	za promet ali zneske v zvezi z obsegom proizvodnje, začetek referenčnega obdobja, določenega v kmetijski zakonodaji.

Člen 37

Plačilo predplačil

Za predplačila je operativni dogodek za menjalni tečaj operativni dogodek, ki velja za ceno ali znesek, za katero(-ega) predplačilo velja, če ta datum nastopi do trenutka plačila predplačila, v drugih primerih pa datum določitve predplačila v eurih, če tega ni, pa datum plačila predplačila. Operativni dogodek za menjalni tečaj se uporablja za predplačila ne glede na uporabo za zadevno polno ceno ali znesek operativnega dogodka, določenega za to ceno ali znesek.

Člen 38

Varščine

Za varščine je operativni dogodek za menjalni tečaj datum pologa varščine.

Vendar pri tem veljajo naslednje izjeme:

(a)	za varščine v zvezi s predplačili je operativni dogodek za menjalni tečaj operativni dogodek, ki je določen za znesek predplačila, če ta datum nastopi do trenutka plačila varščine;

(b)	za varščine v zvezi z oddajo ponudb je operativni dogodek za menjalni tečaj dan, ko se ponudba odda;

(c)	za varščine v zvezi z izvajanjem ponudb je operativni dogodek za menjalni tečaj zadnji dan javnega razpisa.

Člen 39

Pregled transakcij

Zneski v eurih iz poglavja III naslova V Uredbe (EU) št. 1306/2013 se, kadar je to primerno, pretvorijo v nacionalne valute po menjalnem tečaju, veljavnem na prvi delavnik v letu, ko se začne obdobje preiskovanja, in objavljenem v seriji C v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 40

Določitev menjalnega tečaja

Kadar je operativni dogodek določen v skladu z zakonodajo Unije, je menjalni tečaj, ki se uporablja, zadnji tečaj, ki ga je določila Evropska centralna banka (ECB) pred prvim dnevom meseca, v katerem nastopi operativni dogodek.

Vendar je v naslednjih primerih menjalni tečaj, ki se uporablja:

(a)	za primere iz člena 28(2) te uredbe, v katerih je operativni dogodek za menjalni tečaj sprejetje carinske deklaracije, tečaj iz člena 18(1) Uredbe (EGS) št. 2913/92;

(b)	za intervencijske stroške, nastale v okviru postopkov javnega skladiščenja, tečaj, ki izhaja iz uporabe člena 3(2) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 906/2014 (26);

(c)	za najnižjo ceno pese iz člena 33 te uredbe, povprečni tečaj, ki ga določi Evropska centralna banka (ECB) za mesec pred operativnim dogodkom.

POGLAVJE VI

KONČNA DOLOČBA

Člen 41

Prehodne določbe

1. Če plačilna agencija, akreditirana v skladu z Uredbo (EU) št. 1290/2005, prevzame odgovornost za odhodke, za katere prej ni bila odgovorna, se akreditira za nove odgovornosti do 1. januarja 2015.

2. Ukrepi, navedeni v Prilogi k Uredbi (ES) št. 1106/2010, niso predmet sistema pregledov v skladu s poglavjem III naslova V Uredbe (EU) št. 1306/2013 za namen pregleda odhodkov pred proračunskim letom 2014.

3. Kadar je v posebni zakonodaji sklic na primarne, sekundarne ali podrejene zahteve iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 282/2012, se uporabljajo členi 23(2), (3) in (4) te uredbe.

4. Za programe za razvoj podeželja iz člena 15 Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005:

(a)	se določbe člena 38(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 uporabljajo za proračunske obveznosti, ki se ne porabijo do 31. decembra drugega leta po letu proračunske obveznosti. V členu 38 navedene uredbe se sklicevanja na leto N +3 štejejo kot sklicevanja na leto N +2;

(b)	vmesna plačila s strani Komisije ne bodo, kot je določeno v točki (b) člena 36(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013, predmet nikakršne prekoračitve skupnega zneska prispevka EKSRP za vsako prednostno nalogo za celotno obdobje, ki ga pokriva zadevni program;

(c)	za namen uporabe členov 37 in 38 Uredbe (EU) št. 1306/2013, se končni datum za upravičenost odhodkov določi v členu 71(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005.

5. Za namen uporabe člena 54(1) in (2) Uredbe (EU) št. 1306/2013 se za primere, o katerih se je poročalo ali se bo poročalo Komisiji za proračunski leti 2013 in 2014, kot je določeno v točki (h) člena 6 Uredbe Komisije (ES) št. 885/2006, še naprej upošteva proračunsko leto, ko je bila prvič ugotovljena nepravilnost v smislu člena 35 Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005. Za primere, v katerih ni bila pred 16. oktobrom 2014 ugotovljena nobena upravna ali sodna nepravilnost, se uporabljajo določbe člena 54(1) in (2) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

Kar zadeva EKSRP, se za namene potrditve obračunov v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1306/2013, uporabljajo določbe 54(2) navedene uredbe, in sicer se začnejo uporabljati za potrditev obračunov za proračunsko leto 2014.

Člen 42

Sprememba Uredbe (ES) št. 376/2008

Odstavka 6 in 7 člena 34 Uredbe (ES) št. 376/2008 se črtata.

Vendar se navedene določbe še naprej uporabljajo za varščine, ki se veljavno vložijo v skladu z navedeno uredbo pred začetkom veljavnosti te uredbe.

Člen 43

Sprememba Uredbe (ES) št. 612/2009

Člen 47(3) Uredbe (ES) št. 612/2009 se črta.

Vendar se navedene določbe še naprej uporabljajo za varščine, ki se veljavno vložijo v skladu z navedeno uredbo pred začetkom veljavnosti te uredbe.

Člen 44

Razveljavitev

Uredbe (ES) št. 883/2006, (ES) št. 884/2006, (ES) št. 885/2006, (ES) št. 1913/2006, (EU) št. 1106/2010 in Izvedbena uredba (EU) št. 282/2012 se razveljavijo.

Vendar pri tem velja naslednje:

(a)	Izvedbena uredba (EU) št. 282/2012 se še naprej uporablja za varščine, ki se veljavno vložijo v skladu z navedeno uredbo pred začetkom veljavnosti te uredbe;

(b)	člen 4 Uredbe (ES) št. 883/2006 se še naprej uporablja za odhodke, izvršene do 15. oktobra 2014;

(c)	člen 11 in poglavje III Uredbe ES) št. 885/2006 se še naprej uporabljata do 31. decembra 2014.

Člen 45

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 41(4) se uporablja od 1. januarja 2014.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 11. marca 2014

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

PRILOGA I

AKREDITACIJSKA MERILA

Člen 1

1. NOTRANJE OKOLJE

(A) Organizacijska struktura

Organizacijska struktura plačilne agencije ji omogoča, da opravlja naslednje glavne naloge v zvezi z odhodki EKJS in EKSRP:

(i)	odobritev in kontrola izplačil z namenom ugotoviti, da je znesek, ki se izplača upravičencu, v skladu s predpisi Unije, ki vključujejo zlasti upravne kontrole in kontrole na kraju samem;

(ii)	izvršitev izplačila odobrenega zneska upravičencem (ali njegovim pooblaščencem) ali, v primeru ukrepov za razvoj podeželja, dela sofinanciranja Unije;

(iii)

računovodstvo, da se evidentirajo vsa izplačila za izdatke EKJS in EKSRP v posebne obračune plačilne agencije, ki bodo v obliki informacijskega sistema, in priprava periodičnih povzetkov odhodkov, vključno z mesečnimi (za EKJS), četrtletnimi (za EKSRP) in letnimi izjavami Komisiji. Obračuni plačilne agencije evidentirajo tudi sredstva, ki jih financirata sklada, zlasti v zvezi z intervencijskimi zalogami, še neobračunanimi predplačili, varščinami in dolžniki.

Organizacijska struktura plačilne agencije zagotavlja jasno dodelitev pristojnosti in odgovornosti na vseh operativnih ravneh ter ločitev treh funkcij iz prvega odstavka, za katere so odgovornosti določene v organigramu. Vključuje tehnične službe in službo za notranjo revizijo iz točke 4.

(B) Standardi v zvezi s človeškimi viri

Agencija zagotovi, da:

(i)	se dodelijo ustrezni človeški viri za opravljanje dejavnosti, ki imajo ustrezna tehnična znanja, ki so potrebna na različnih operativnih ravneh.

(ii)	Delitev nalog je takšna, da nobeden od uradnikov ni odgovoren za več kot eno od pristojnosti v zvezi z odobritvijo, izvajanjem izplačil ali računovodstvom zneskov, obračunanih v breme EKJS ali EKSRP, in nobeden od uradnikov ne opravlja svojih nalog brez nadzora drugega uradnika.

(iii)

Odgovornosti vsakega uradnika so določene v pisnem opisu delovnih nalog, vključno z določitvijo finančnih omejitev v okviru njegovih pristojnosti.

(iv)	Usposabljanje osebja je primerno na vseh operativnih ravneh, vključno z ozaveščanjem glede goljufij, poleg tega obstaja politika menjave osebja na občutljivih položajih ali, kot druga rešitev, politika povečanega nadzora.

(v)

Sprejmejo se primerni ukrepi, da bi se izognili navzkrižju interesov v primeru, ko oseba, ki je na odgovornem položaju ali na občutljivem položaju glede preverjanja, odobritve, izvajanja izplačil in računovodenja zahtevkov ali zahtevkov za plačilo, opravlja tudi druge funkcije izven plačilne agencije.

(C.1)

Če plačilna agencija prenese katero koli izmed svojih nalog na drug organ iz člena 7 Uredbe (EU) št. 1306/2013, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

(i)

Med plačilno agencijo in navedenim organom mora biti sklenjen pisni sporazum, ki poleg prenesenih nalog podrobno določa naravo informacij in podpornih dokumentov, ki jih je treba predložiti plačilni agenciji, ter rok, v katerem morajo biti predloženi. Sporazum mora plačilni agenciji omogočati, da izpolnjuje akreditacijska merila.

(ii)	Plačilna agencija v vseh primerih ostane odgovorna za učinkovito upravljanje zadevnih skladov. Še naprej je v celoti odgovorna za zakonitost in pravilnost osnovnih transakcij, vključno z zaščito finančnih interesov Unije, ter za prijavo ustreznih odhodkov Komisiji in za ustrezno pripravo obračunov.

(iii)

Odgovornosti in obveznosti drugega organa, zlasti v zvezi s kontrolo in preverjanjem skladnosti s predpisi Unije, se jasno določijo.

(iv)	Plačilna agencija zagotovi, da ima drugi organ na voljo učinkovite sisteme za zagotavljanje zadovoljivega izpolnjevanja svojih nalog.

(v)	Drugi organ izrecno potrdi plačilni agenciji, da dejansko opravlja svoje naloge in opiše uporabljena sredstva.

(vi)	Plačilna agencija redno pregleduje prenesene naloge, da potrdi, da je opravljeno delo zadovoljivega standarda in da je v skladu s predpisi Unije.

(C.2)

Pogoji, določeni v točkah (C.1)(i), (ii), (iii) in (v) zgoraj, se uporabljajo smiselno v primerih, ko naloge plačilne agencije opravlja drug organ kot del svojih rednih nalog na podlagi nacionalne zakonodaje.

2. KONTROLE

(A) Postopki za odobritev zahtevkov

Plačilna agencija sprejme naslednje postopke:

(i)	Plačilna agencija določi podrobne postopke za sprejem, evidentiranje in obdelavo zahtevkov, vključno z opisom vseh dokumentov, ki jih je treba uporabiti.

(ii)

Vsak uradnik, odgovoren za odobritev, ima na voljo podroben kontrolni seznam preverjanj, ki jih mora opraviti, in v dokazni dokumentacijo k zahtevku vključi dokazilo, da so bila navedena preverjanja opravljena. Navedeno potrdilo se lahko predloži v elektronski obliki. Zagotoviti je treba dokaz o sistematičnem (na primer vzorčnem) pregledovanju ali o pregledovanju na podlagi sistema ali načrta dela, ki ga opravlja višji strokovni sodelavec.

(iii)

Zahtevek se odobri za izplačilo šele po tem, ko so bila opravljena zadostna preverjanja, da se zagotovi izpolnjevanje pravil Unije.

Preverjanja vključujejo preverjanja, ki se zahtevajo z ustrezno Uredbo, ki ureja posebne ukrepe, v okviru katerih se zahteva pomoč, in preverjanja, ki se zahtevajo v skladu s členom 58 Uredbe (ES) št. 1306/2013 za preprečevanje in odkrivanje goljufij ter drugih nepravilnosti, zlasti glede nastalega tveganja. V zvezi z EKSRP morajo poleg tega obstajati postopki, s katerimi se potrdi, da so bila merila za dodelitev pomoči, vključno s sklepanjem pogodb, upoštevana in da se je ravnalo v skladu z vsemi veljavnimi predpisi Unije in nacionalnimi predpisi, vključno s predpisi, določenimi za program za razvoj podeželja.

(iv)	Vodstvo plačilne agencije se na ustrezni ravni redno in pravočasno obvešča o rezultatih upravnega nadzora in opravljenih pregledov na kraju samem, tako da se vedno lahko upošteva zadostnost kontrol, preden se obračuna zahtevek.

(v)

Opravljeno delo se podrobno opiše v poročilu, ki spremlja vsak zahtevek ali serijo zahtevkov, ali po potrebi v poročilu, ki zajema eno tržno leto. Poročilo spremlja potrdilo o upravičenosti odobrenih zahtevkov ter o vrsti, obsegu in omejitvah opravljenega dela. Poleg tega se za EKSRP zagotovi, da so se merila za dodelitev pomoči, vključno s sklepanjem pogodb, upoštevala ter so se upoštevala vsa veljavna pravila Unije in nacionalna pravila, vključno s pravili, določenimi za program za razvoj podeželja. Če katero koli od fizičnih ali upravnih preverjanj ni bilo izčrpno, ampak je bilo opravljeno na vzorcu zahtevkov, se opredelijo izbrani zahtevki, opiše metoda vzorčenja ter upoštevajo rezultati vseh inšpekcij in ukrepi, sprejeti v zvezi s sporočenimi neskladnostmi in nepravilnostmi. Dokazna dokumentacija mora dati zadostno zagotovilo, da so bila opravljena vsa zahtevana preverjanja o upravičenosti odobrenih zahtevkov.

(vi)	Kadar dokumente (na papirju ali v elektronski obliki) v zvezi z odobrenimi zahtevki in opravljenimi kontrolami hranijo drugi organi, navedeni organi ter plačilna agencija določijo postopke za zagotovitev, da se evidentira lokacija vseh dokumentov, ki se nanašajo na posebna izplačila.

(B) Postopki za plačila

Plačilna agencija sprejme potrebne postopke za zagotovitev, da se izplačila opravijo samo na bančne račune upravičencev ali njihovih pooblaščencev. Izplačilo izvede banka plačilne agencije ali, če je to primerno, vladni plačilni urad v petih delovnih dneh po datumu bremenitve EKJS ali EKSRP. Sprejmejo se postopki za zagotovitev, da se vsa izplačila, pri katerih transferji niso bili opravljeni, ne prijavijo skladoma za povračilo. Če so bila ta izplačila že prijavljena skladoma, jih je treba ponovno knjižiti v dobro skladov v naslednji mesečni/četrtletni izjavi ali najpozneje v letnem obračunu. Izplačila se ne opravljajo v gotovini. Dovoljenje uradnika, ki izdaja odobritve, in/ali njegovega nadrejenega se lahko predloži v elektronski obliki, pod pogojem, da je zagotovljena ustrezna raven varnosti tega načina pošiljanja ter da je identiteta podpisnika vnesena v elektronsko evidenco.

Plačilna agencija sprejme naslednje postopke:

(i)	Računovodski postopki zagotovijo, da so mesečne (za EKJS), četrtletne (za EKSRP) in letne izjave popolne, točne in pravočasne ter da se vse napake ali opustitve odkrijejo in popravijo, zlasti s pregledi in uskladitvami, izvedenimi v rednih časovnih razmikih.

(ii)

Računovodstvo intervencijskih zalog zagotovi, da so količine in s tem povezani stroški pravilno in hitro obdelani ter evidentirani po razpoznavnih serijah in na pravilnem računu za vsako stopnjo od prejema ponudbe do fizične oddaje proizvoda v skladu z veljavnimi predpisi, in zagotovi, da se kadar koli lahko določita količina in narava zalog na vsaki lokaciji.

(D) Postopki za predplačila in varščine

Sprejmejo se postopki za zagotovitev naslednjega:

(i)	Izplačevanje predplačil se opredeli ločeno v računovodskih ali pomožnih evidencah.

(ii)	Jamstva so pridobljena le od finančnih institucij, ki izpolnjujejo pogoje poglavja IV te uredbe in jih odobrijo ustrezni organi, ter ostanejo veljavna, dokler se ne obračunajo ali uveljavijo, na jasno zahtevo plačilne agencije.

(iii)

Predplačila se obračunajo v predpisanih rokih in tista, ki so že zapadla v obračun, se takoj opredelijo in jamstva takoj uveljavijo.

(E) Postopki za dolgove

Vsa merila iz točk A do D se smiselno uporabljajo za prelevmane, zasežena jamstva, povrnjena plačila, namenske prejemke itd., ki jih mora plačilna agencija izterjati v imenu EKJS in EKSRP.

Plačilna agencija vzpostavi sistem za priznanje vseh dolgovanih zneskov in za evidentiranje vseh dolgov pred njihovim sprejemom v eno samo knjigo terjatev. Knjiga terjatev se redno pregleduje in sprejmejo se ukrepi za izterjavo zapadlih dolgov.

(F) Revizijska sled

Informacije v zvezi z dokumentarnimi dokazili o odobritvi, obračunavanju in plačilih zahtevkov ter ravnanju s predplačili, varščinami in dolgovi morajo biti na voljo v plačilni agenciji, da se ob vsakem času zagotovi dovolj podrobna revizijska sled.

3. INFORMACIJE IN SPOROČANJE

(A) Sporočanje

Plačilna agencija sprejme potrebne postopke za zagotovitev, da se evidentira vsaka sprememba predpisov Unije in zlasti stopenj pomoči, ki se uporabljajo, ter da se navodila, zbirke podatkov in kontrolni seznami pravočasno posodabljajo.

(B) Varnost informacijskih sistemov

(i)

Brez poseganja v točko (ii) spodaj varnost informacijskih sistemov temelji na merilih enega od naslednjih sprejetih standardov, določenih v različici, ki se uporablja v zadevnem proračunskem letu:

— International Standards Organisation 27002: Code of practice for Information Security controls (ISO),

— Bundesamt für Sicherheit in der Informationstechnik: IT-Grundschutzhandbuch/IT Baseline Protection Manual (BSI),

— Information Systems Audit and Control Association: Control objectives for Information and related Technology (COBIT).

(ii)

Od 16. oktobra 2016 se sistemi informacijske varnosti certificirajo v skladu z Mednarodno organizacijo za standardizacijo 27001: Information Security management systems – Requirements (ISO).

Komisija lahko pooblasti države članice, da certificirajo svoje sisteme informacijske varnosti v skladu z drugimi sprejetimi standardi, če ti standardi jamčijo stopnjo varnosti, ki ustreza stopnji, ki jo določa ISO 27001.

Za plačilne agencije, ki so odgovorne za upravljanje in kontrole letnih odhodkov, ki ne presegajo 400 milijonov EUR, se države članice lahko odločijo, da ne bodo uporabile določb prvega pododstavka. Te države članice še naprej uporabljajo določbe iz točke (i). Svojo odločitev sporočijo Komisiji.

4. SPREMLJANJE

(A) Sprotno spremljanje s pomočjo notranjih kontrol

Notranje kontrole zajemajo vsaj naslednja področja:

(i)	Spremljanje tehničnih služb in pooblaščenih organov, odgovornih za izvajanje kontrol in drugih funkcij, da se zagotovi ustrezno izvajanje predpisov, smernic in postopkov.

(ii)	Vpeljava sistemskih sprememb z namenom splošnega izboljšanja kontrolnih sistemov.

(iii)

Pregledovanje zahtevkov in prošenj, predloženih plačilnih agenciji, kot tudi drugih informacij o domnevnih nepravilnostih.

(iv)	Nadzorni postopki za preprečevanje in odkrivanje goljufij in nepravilnosti, zlasti na tistih področjih izdatkov SKP znotraj pristojnosti plačilne agencije, ki so izpostavljeni precejšnjemu tveganju za goljufije ali druge resnejše nepravilnosti.

Sprotno spremljanje je vključeno v običajno tekoče poslovanje plačilne agencije. Vsakdanji postopki in kontrolne dejavnosti agencije se redno spremljajo na vseh stopnjah, da se zagotovi dovolj podrobna revizijska sled.

(B) Ločeno ocenjevanje s pomočjo službe za notranjo revizijo

Plačilna agencija v zvezi s tem sprejme naslednje postopke:

(i)	Služba za notranjo revizijo je neodvisna od drugih oddelkov plačilne agencije in odgovarja neposredno direktorju plačilne agencije.

(ii)

Služba za notranjo revizijo preverja, če so postopki, ki jih je agencija sprejela, ustrezni in zagotavljajo, da se preverja skladnost s predpisi Unije ter da so računovodski izkazi točni, celoviti in pravočasni. Preverjanja se lahko omejijo na izbrane ukrepe in vzorce transakcij, če revizijski načrt zagotavlja, da so v obdobju, ki ne presega petih let, pokrita vsa pomembna področja, vključno z oddelki, odgovornimi za odobritev.

(iii)

Delo služb notranje revizije se opravlja v skladu z mednarodno sprejetimi standardi, evidentira se v delovnih dokumentih in njegov rezultat so poročila in priporočila, naslovljena na glavno vodstvo agencije.

PRILOGA II

OBVEZNOSTI PLAČILNIH AGENCIJ IN POSTOPKI FIZIČNIH PREGLEDOV

Člen 3

A. OBVEZNOSTI PLAČILNIH AGENCIJ

I. Pregledi

1. Periodičnost in reprezentativnost

Vsak kraj skladiščenja se pregleda najmanj enkrat na leto v skladu z določbami iz točke B, pregled pa obsega zlasti:

—	postopek zbiranja informacij o javnem skladiščenju,

—	preverjanje skladnosti računovodskih podatkov, ki jih na kraju samem vodi skladiščnik, s podatki, ki so bili poslani plačilni agenciji,

—	preverjanje, ali so v skladišču fizično prisotne količine, ki so navedene v skladiščnikovih računovodskih evidencah in ki so bile podlaga za njegovo zadnje mesečno poročilo, ocenjene na pogled ali v primeru dvoma ali spora s tehtanjem ali merjenjem,

—	preverjanje ustrezne in primerne tržne kakovosti uskladiščenih proizvodov.

Fizična prisotnost se ugotovi z dovolj reprezentativnim fizičnim pregledom, ki zajame najmanj odstotke zalog, določene v točki B, in omogoča sklepanje, da so vse količine, navedene v evidenci zalog, dejansko prisotne v skladišču.

Kakovost se preverja na podlagi videza, vonja in/ali z organoleptičnim preverjanjem, v primeru dvoma pa s podrobnejšimi analizami.

2. Dodatna preverjanja

Če se med fizičnim pregledom odkrije nepravilnost, je treba po enaki metodi pregledati dodatni odstotek uskladiščenih količin. Po potrebi se inšpekcijski pregled lahko razširi na tehtanje vseh proizvodov v seriji ali skladišču, ki je predmet pregleda.

II. Poročila o pregledih

Notranji inšpekcijski organ plačilne agencije ali organ, ki ga ta pooblasti, sestavi poročilo o vsakem opravljenem fizičnem pregledu ali inšpekciji.

Poročilo vsebuje najmanj naslednje podatke:

(a)	ime skladiščnika, naslov obiskanega skladišča in opis pregledanih serij;

(b)	datum in čas začetka ter konca pregleda;

(c)	kraj, kjer je bil pregled opravljen, in opis pogojev skladiščenja, pakiranja in dostopnosti;

(d)	polno identiteto oseb, ki izvajajo pregled, njihovo strokovno usposobljenost in obseg pooblastil;

(e)	izvedene ukrepe pregleda in uporabljene postopke za merjenje prostornine, kot so merilne metode, izračuni, vmesni in končni rezultati ter sklepne ugotovitve;

(f)	za vsako skladiščeno serijo ali kategorijo kakovosti, količino v knjigah plačilne agencije, količino v knjigah skladišča in vsa morebitna razhajanja med temi knjigami;

(g)	za vsako fizično pregledano serijo ali kakovost, podatke iz točke (f) in količino, ugotovljeno na kraju samem, ter morebitna neskladja; številko serije ali kakovosti, palete, kartonske zaboje, silose, sode ali druge zadevne posode, težo (po potrebi neto in bruto težo) ali prostornino;

(h)	izjave skladiščnika v primeru razhajanj ali neskladij;

(i)	kraj, datum in podpis osebe, ki je sestavila poročilo, in skladiščnika ali njegovega zastopnika;

(j)	morebitno izvedbo razširjenega pregleda v primeru nepravilnosti, z navedbo odstotka uskladiščenih količin, vključenih v razširjen pregled, ugotovljenih razhajanj in danih pojasnil.

Poročila se nemudoma pošljejo vodji službe, pristojnemu za vodenje računovodskih izkazov plačilne agencije.

Takoj po prejemu poročila se računovodski obračuni plačilne agencije popravijo glede na odkrita razhajanja in neskladja.

Poročila se hranijo na sedežu plačilne agencije ter so na voljo osebju Komisije in osebam, ki jih Komisija pooblasti.

Povzetek dokumenta, ki ga sestavi plačilna agencija, navaja:

—	opravljene preglede, pri čemer razlikuje fizične inšpekcijske preglede (popisi),

—	pregledane količine,

—	ugotovljene nepravilnosti glede na mesečna in letna poročila in razloge zanje.

Pregledane količine in ugotovljene nepravilnosti se za vsak zadevni proizvod navedejo v masi ali prostornini in v odstotku vseh uskladiščenih količin.

Ta povzetek dokumenta ločeno navaja preverjanja, opravljena za preverjanje kakovosti uskladiščenih proizvodov. Komisiji se pošlje hkrati z letnimi računovodskimi izkazi iz člena 7(3)(a) Uredbe (ES) št. 1306/2013.

B. POSTOPEK FIZIČNEGA INŠPEKCIJSKEGA PREGLEDA PO PODROČJIH SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE PRI PREGLEDIH IZ TOČKE A

I. Maslo

Izbor serij, za katere je predviden pregled, ustreza najmanj 5 % skupne količine v javnem skladišču. Serije za pregled se izberejo pred obiskom skladišča na podlagi računovodskih podatkov plačilne agencije, vendar se skladiščnika o tem ne obvesti.

Preverjanje prisotnosti izbranih serij in njihove sestave na kraju samem se opravi z:

—	identifikacijo kontrolnih številk serij in kartonskih zabojev na podlagi odkupnih ali prevzemnih listin,

—	tehtanjem palet (ene od desetih) in kartonskih zabojev (enega na paleto),

—	vizualnim pregledom vsebine kartonskega zaboja (ene od petih palet),

—	pregledom stanja embalaže.

Opis fizično pregledanih serij in ugotovljenih pomanjkljivosti se vključi v poročilo o pregledu.

II. Posneto mleko v prahu

Izbor serij, za katere je predviden pregled, ustreza najmanj 5 % skupne količine v javnem skladišču. Izbor se pripravi pred obiskom skladišča na podlagi računovodskih podatkov plačilne agencije, vendar se skladiščnika o tem ne obvesti.

Preverjanje prisotnosti izbranih serij in njihove sestave na kraju samem se opravi z:

—	identifikacijo kontrolnih številk serij in vreč na podlagi odkupnih ali prevzemnih listin,

—	tehtanjem palet (ene od desetih) in vreč (ene od desetih),

—	vizualnim pregledom vsebine vreče (ene od petih palet),

—	pregledom stanja embalaže.

Opis fizično pregledanih serij in ugotovljenih pomanjkljivosti se vključi v poročilo o pregledu.

III. Žita in riž

1. Postopek fizičnega inšpekcijskega pregleda

(a)

Izbor posod ali skladiščnih prostorov za pregled, ki ustrezajo najmanj 5 % skupne količine žit ali riža v javnem skladišču.

Izbor se opravi na podlagi razpoložljivih podatkov v evidenci zalog plačilne agencije, vendar se skladiščnika o tem ne obvesti.

(b)

Fizični pregled:

—	preverjanje prisotnosti žit ali riža v izbranih posodah ali skladiščnih prostorih,

—	identifikacija žit ali riža,

—	pregled pogojev skladiščenja in preverjanje kakovosti proizvodov, uskladiščenih pod pogoji iz Uredbe Komisije (EU) št. 1272/2009 (27),

—	primerjava mesta skladiščenja in ujemanja žit ali riža s podatki v evidenci zalog skladišča,

—	ocena uskladiščenih količin po metodi, ki jo je predhodno odobrila plačilna agencija in katere opis je treba vložiti na sedež te agencije.

(c)

Načrt skladišča in dokument z merami za vsak silos ali skladiščni prostor morata biti na voljo na vsakem mestu skladiščenja.

Žita ali riž se skladiščijo tako, da se lahko preveri njihova prostornina.

2. Postopek pri ugotovljenih odstopanjih:

Pri preverjanju prostornine je dovoljeno majhno odstopanje.

Tako se pravila iz točke II Priloge III uporabljajo, kadar se teža uskladiščenih proizvodov, ugotovljena pri fizičnem pregledu, razlikuje od knjižene teže za 5 % ali več pri žitih in rižu v primeru skladiščenja v silosih ali na tleh skladišča.

Kadar se žita ali riž skladiščijo v skladišču, se lahko evidentirajo količine, stehtane pri vnosu v skladišče, namesto količin, dobljenih z oceno prostornine, če ta ne zagotavlja ustrezne natančnosti in razlika med obema številkama ni prevelika.

Plačilna agencija uporabi to možnost, kadar to upravičujejo okoliščine, ocenjene za vsak primer posebej, in na lastno odgovornost. To navede v poročilu o pregledu po naslednjem vzorcu:

Besedilo slike

IV. Goveje in telečje meso

Preverjanje prisotnosti izbranih serij in njihove sestave na kraju samem za izkoščeno meso obsega:

—	identifikacijo serij in palet ter preverjanje števila kartonskih zabojev,

—	preverjanje teže 10 % palet ali zabojnikov,

—	preverjanje teže 10 % kartonskih zabojev iz vsake stehtane palete,

—	vizualni pregled vsebine teh kartonskih zabojev in stanja embalaže v zaboju.

Pri izbiri palet je treba upoštevati različne vrste kosov v skladišču.

Opis fizično pregledanih serij in ugotovljenih pomanjkljivosti se vključi v poročilo o pregledu.

PRILOGA III

OBVEZNOSTI IN SPLOŠNA NAČELA V ZVEZI Z ODGOVORNOSTJO SKLADIŠČNIKOV, KI JIH JE TREBA VKLJUČITI V POGODBO O SKLADIŠČENJU MED PLAČILNO AGENCIJO IN SKLADIŠČNIKOM

Člen 3

Skladiščnik je odgovoren za ustrezno ohranitev proizvodov, ki so predmet intervencijskih ukrepov Unije. Skladiščnik nosi finančne posledice slabega hranjenja proizvodov.

I. KAKOVOST PROIZVODOV

V primeru poslabšanja kakovosti uskladiščenih intervencijskih proizvodov zaradi slabih ali neustreznih pogojev skladiščenja gredo izgube v breme skladiščnika in se na račune javnega skladiščenja vknjižijo kot izguba, ki je posledica poslabšanja kakovosti proizvoda zaradi pogojev skladiščenja.

II. MANJKAJOČE KOLIČINE

Skladiščnik je odgovoren za vse razlike, ugotovljene med uskladiščenimi količinami in navedbami v poročilih o zalogah, poslanih plačilni agenciji.

Če manjkajoče količine presegajo količine, ki so določene z veljavno mejo ali mejami dovoljenega odstopanja v skladu s členom 4, točko B.III(2) Priloge II in Prilogo IV ali s kmetijsko sektorsko zakonodajo, se v celoti zaračunajo skladiščniku kot nedoločljiva izguba. Če skladiščnik izpodbija manjkajoče količine, lahko zahteva, da se proizvod stehta ali izmeri, pri čemer nosi stroške tega postopka, razen če se izkaže, da so prijavljene količine dejansko prisotne ali da razlika ne presega meja dovoljenega odstopanja; v takem primeru se stroški tehtanja in merjenja zaračunajo plačilni agenciji.

Dovoljena odstopanja iz točke B.III(2) Priloge II se uporabljajo ne glede na druga dovoljena odstopanja iz prvega pododstavka.

III. PODPORNI DOKUMENTI TER MESEČNE IN LETNE IZJAVE

1. Dokazila in mesečne izjave

(a)

Skladiščnik mora hraniti dokumente o prevzemu, skladiščenju in odvzemu proizvodov iz skladišča, ki so podlaga za izdelavo letnih obračunov in ki morajo obsegati vsaj naslednje podatke:

—	kraj skladiščenja (po potrebi z identifikacijo posode ali soda),

—	količino, preneseno iz preteklega meseca,

—	prevzeme in odvzeme po serijah,

—	zaloge ob koncu obdobja.

Ti dokumenti morajo omogočiti natančno identifikacijo skladiščenih količin v katerem koli trenutku ob upoštevanju zlasti odkupov in prodaj, ki so bili sklenjeni, vendar za katere ustrezni prevzemi ali odvzemi še niso bili izvedeni.

(b)

Skladiščnik plačilni agenciji vsaj enkrat mesečno pošlje dokumente v zvezi z vnosom v skladišče, skladiščenjem in izskladiščenjem proizvodov, ki jih priloži mesečnemu poročilu o stanju zalog. Plačilna agencija jih mora prejeti pred desetim dnem v mesecu, ki sledi mesecu, na katerega se poročilo o stanju zalog nanaša.

(c)

Vzorec mesečnega poročila o stanju zalog (okvirni vzorec) je naveden spodaj. Plačilne agencije ga po elektronski poti pošljejo skladiščnikom.

Mesečno poročilo o stanju zalog

Proizvodi:		Skladiščnik: Skladišče: Št.: Naslov:			Mesec:
Serija	Opis	Količina (kg, tone, hl, zaboji, kosi itd.)		Datum	Opombe
		Vnos v skladišče	Izskladiščenje
	Prenesena količina
	Količina za prenos

(žig in podpis)

Kraj in datum:

Ime:

2. Letno poročilo

(a)

Skladiščnik pripravi letno poročilo o zalogah na podlagi mesečnih poročil, opisanih v točki 1. Letno poročilo se pošlje plačilni agenciji najpozneje 15. oktobra, ki sledi koncu obračunskega leta.

(b)

Letno poročilo o zalogah povzema uskladiščene količine, razčlenjene po proizvodih in krajih skladiščenja, in za vsak proizvod izkazuje uskladiščene količine, številke serij (razen za žita), leto vnosa v skladišče in pojasnilo o morebitnih ugotovljenih nepravilnostih.

(c)

Vzorec letnega poročila o stanju zalog (okvirni vzorec) je naveden spodaj.

Plačilne agencije ga po elektronski poti pošljejo skladiščnikom.

Letno poročilo o stanju zalog

Proizvodi:

Skladiščnik:

Skladišče: Št.:

Naslov:

Leto:

Serija

Opis

Knjižena količina in/ali teža

Opombe

(žig in podpis)

Kraj in datum:

Ime:

IV. RAČUNALNIŠKO VODENA EVIDENCA ZALOG IN DAJANJE INFORMACIJ NA VOLJO

Pogodba o javnem skladiščenju, sklenjena med plačilno agencijo in skladiščnikom, vključuje določbe, ki omogočajo zagotovitev upoštevanja predpisov Unije.

Obsega zlasti naslednje elemente:

—	vodenje računalniško podprte evidence intervencijskih zalog,

—	zagotovitev neposrednega in takojšnjega dostopa do trajne evidence,

—	zagotovitev dostopa v katerem koli trenutku do vseh dokumentov v zvezi z vnosom v skladišče, skladiščenjem in izskladiščenjem proizvodov ter računovodskih dokumentov in evidenc, izdelanih na podlagi te uredbe, ki jih hrani skladiščnik,

—	zagotovitev stalnega dostopa do navedenih dokumentov osebju plačilne agencije in Komisije ter vsem drugim osebam, ki so jih te ustrezno pooblastile.

V. OBLIKA IN VSEBINA DOKUMENTOV, POSLANIH PLAČILNI AGENCIJI

Oblika in vsebina dokumentov iz točk 1 in 2 odstavka III se določita v skladu s členom 104 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

VI. HRANJENJE DOKUMENTOV

Dokazila v zvezi z vsemi postopki javnega skladiščenja hrani skladiščnik za celotno obdobje, ki ga določa člen 104 Uredbe (EU) št. 1306/2013 za postopke potrditve obračunov, brez poseganja v ustrezne nacionalne določbe.

PRILOGA IV

MEJE DOVOLJENEGA ODSTOPANJA

Člen 4

Meje dovoljenih odstopanj se pri količinskih izgubah, ki nastanejo pri običajnih postopkih skladiščenja v skladu s pravili, določijo za vsak proizvod, ki ga zajemajo ukrepi javnega skladiščenja, kot sledi:

—	žita 0,2 %

—	neoluščeni riž, koruza 0,4 %

—	posneto mleko v prahu 0,0 %

—	maslo 0,0 %

—	govedina in teletina 0,6 %

Odstotek dovoljenih izgub pri izkoščevanju govejega mesa je 32. Uporablja se za vse količine, izkoščene v obračunskem letu.

Meje dovoljenega odstopanja iz odstavka 1 se določijo kot odstotek dejanske teže količine, brez embalaže, ki se prevzame v skladiščenje med zadevnim obračunskim letom, povečane za že uskladiščene količine ob začetku zadevnega leta.

Navedena odstopanja se uporabljajo pri fizičnih pregledih zalog. Za vsak posamezni proizvod se izračunajo glede na celotno količino, ki jo skladišči plačilna agencija.

Dejanska teža pri vnosu v skladišče in izskladiščenju se izračuna z odštetjem standardne teže embalaže, kakor je določena s pogoji vnosa, od knjižene teže ali, če takšni pogoji niso bili določeni, z odštetjem povprečne teže embalaže, ki jo uporablja plačilna agencija, od knjižene teže.

Dovoljeno odstopanje ne krije izgube v številu paketov proizvodov ali številu registriranih kosov.

Izgube, ki so posledica kraje ali druga izguba iz določljivih vzrokov, se ne vključijo v izračun meja dovoljenega odstopanja iz odstavkov 1 in 2.

PRILOGA V

Ukrepi iz clena 10

Sheme iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 73/2009 in po letu 2016 sheme iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 1307/2013.

Ukrepi za razvoj podeželja iz naslovov I in II dela II Uredbe Komisije (EU) št. 65/2011 (28) in ukrepi za razvoj podeželja iz poglavja I naslova III Uredbe (EU) 1305/2013.

PRILOGA VI

Ukrepi iz člena 14

Prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov v skladu s členom 46 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

Zelena trgatev v skladu s členom 47 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(1) UL L 347, 20.12.2013, st. 549.

(2) Uredba Komisije (ES) št. 883/2006 z dne 21. junija 2006 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 v zvezi z vodenjem računovodskih evidenc plačilnih agencij, izjavami o odhodkih in prejemkih ter pogojih za povračila odhodkov v okviru EKJS in EKSRP (UL L 171, 23.6.2006, str. 1).

(3) Uredba Komisije (ES) št. 884/2006 z dne 21. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 v zvezi s financiranjem intervencijskih ukrepov s strani Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in knjiženjem postopkov javnega skladiščenja s strani plačilnih agencij držav članic (UL L 171, 23.6.2006, str. 35).

(4) Uredba Komisije (ES) št. 885/2006 z dne 21. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 glede akreditacije plačilnih agencij in drugih organov ter potrditve obračunov Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L 171, 23.6.2006, str. 90).

(5) Uredba Komisije (ES) št. 1913/2006 z dne 20. decembra 2006 o podrobnih pravilih za uporabo kmetijsko-monetarne ureditve za euro v kmetijskem sektorju in o spremembi nekaterih uredb (UL L 365, 21.12.2006, str. 52).

(6) Uredba Komisije (EU) št. 1106/2010 z dne 30. novembra 2010 o seznamu ukrepov, ki so izvzeti iz uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 485/2008 o pregledu transakcij, ki so del sistema financiranja Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada, s strani držav članic (UL L 315, 1.12.2010, str. 16).

(7) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 282/2012 z dne 28. marca 2012 o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema varščin za kmetijske proizvode (UL L 92, 30.3.2012, str. 4).

(8) Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(9) Uredba Komisije (ES) št. 376/2008 z dne 23. aprila 2008 o določitvi skupnih podrobnih pravil za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj in potrdil o vnaprejšnji določitvi za kmetijske proizvode (kodificirana različica) (UL L 114, 26.4.2008, str. 3).

(10) Uredba Komisije (ES) št. 612/2009 z dne 7. julija 2009 o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema izvoznih nadomestil za kmetijske proizvode (UL L 186, 17.7.2009, str. 1).

(11) Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L 347, 20.12.2013, str. 487).

(12) Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L 277, 21.10.2005, str. 1).

(13) Uredba Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (UL L 209, 11.8.2005, str. 1).

(14) Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).

(15) Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. december 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L 347, 20.12.2013, str. 608).

(16) Uredba (EU) št. 228/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 247/2006 (UL L 78, 20.3.2013, str. 23).

(17) Uredba (EU) št. 229/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1405/2006 (UL L 78, 20.3.2013, str. 41).

(18) Uredba Sveta (ES) št. 3/2008 z dne 17. decembra 2007 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu in v tretjih državah (UL L 3, 5.1.2008, str. 1).

(19) Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 302, 19.10.1992, str. 1).

(20) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (UL L 157, 15.6.2011, str. 1).

(21) Uredba Komisije (ES) št. 657/2008 z dne 10. julija 2008 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi s pomočjo Skupnosti za oskrbo učencev v izobraževalnih ustanovah z mlekom in nekaterimi mlečnimi proizvodi (UL L 183, 11.7.2008, str. 17).

(22) Uredba Komisije (ES) št. 595/2004 z dne 30. marca 2004 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1788/2003 o uvedbi dajatve v sektorju mleka in mlečnih proizvodov (UL L 94, 31.3.2004, str. 22).

(23) Uredba Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (UL L 299, 16.11.2007, str. 1).

(24) Uredba Komisije (EU) št. 1272/2009 z dne 11. decembra 2009 o določitvi skupnih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 glede odkupa in prodaje kmetijskih proizvodov z javno intervencijo (UL L 349, 29.12.2009, str. 1).

(25) Uredba Komisije (ES) št. 288/2009 z dne 7. aprila 2009 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi s pomočjo Skupnosti za oskrbo otrok v izobraževalnih ustanovah s sadjem in zelenjavo, predelanim sadjem in zelenjavo ter proizvodi iz banan na podlagi sistema razdeljevanja sadja v šolah (UL L 94, 8.4.2009, str. 38).

(26) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 906/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z odhodki za javne intervencije (Glej stran 1 tega Uradnega lista).

(27) Uredba Komisije (EU) št. 1272/2009 z dne 11. decembra 2009 o določitvi skupnih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 glede odkupa in prodaje kmetijskih proizvodov z javno intervencijo (UL L 349, 29.12.2009, str. 1).

(28) Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja (UL L 25, 28.1.2011, str. 8).

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 271

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 57 12. september 2014

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Uredba Sveta (EU) št. 959/2014 z dne 8. septembra 2014 o spremembi Uredbe (EU) št. 269/2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine	1
	*	Uredba Sveta (EU) št. 960/2014 z dne 8. septembra 2014 o spremembi Uredbe (EU) št. 833/2014 o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini	3
	*	Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 961/2014 z dne 8. septembra 2014 o izvajanju Uredbe (EU) št. 269/2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine	8
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 962/2014 z dne 29. avgusta 2014 o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Pescabivona (ZGO))	14
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 963/2014 z dne 29. avgusta 2014 o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Zázrivské vojky (ZGO))	15
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 964/2014 z dne 11. septembra 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s standardnimi pogoji za finančne instrumente	16
		Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 965/2014 z dne 11. septembra 2014 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	45
		SKLEPI
	*	Sklep Sveta 2014/658/SZVP z dne 8. septembra 2014 o spremembi Sklepa 2014/145/SZVP o omejevalnih ukrepih v zvezi z ukrepi, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine	47
	*	Sklep Sveta 2014/659/SZVP z dne 8. septembra 2014 o spremembi Sklepa 2014/512/SZVP o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini	54
		2014/660/EU
	*	Izvedbeni sklep Komisije z dne 11. septembra 2014 o vzorcu sporazuma o financiranju za prispevek iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja skupnim finančnim instrumentom za neomejeno jamstvo in listinjenje v korist malih in srednjih podjetij	58
		PRIPOROČILA
		2014/661/EU
	*	Priporočilo Komisije z dne 10. septembra 2014 o spremljanju prisotnosti 2- in 3-monokloropropan-1,2-diola (2- in 3-MCPD), 2- in 3-MCPD estrov maščobnih kislin in glicidil estrov maščobnih kislin v živilih ( 1 )	93
		2014/662/EU
	*	Priporočilo Komisije z dne 10. septembra 2014 o dobrih praksah za preprečevanje in zmanjševanje prisotnosti alkaloidov opija v makovem semenu in proizvodih iz makovega semena ( 1 )	96

	Popravki
*	Popravek Sklepa Sveta 2014/451/EU z dne 26. maja 2014 o podpisu in sklenitvi Sporazuma o sodelovanju med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o sodelovanju Švicarske konfederacije v misiji Evropske unije za pomoč pri integriranem upravljanju libijskih meja (EUBAM Libya) UL L 205, 12.7.2014 )	101
*	Popravek Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 907/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in ostalimi organi, finančnim upravljanjem, potrditvijo obračunov, varščinami in uporabo eura ( UL L 255, 28.8.2014 )	102

	Ime	Podatki za ugotavljanje istovetnosti	Razlogi za uvrstitev na seznam	Datum uvrstitve na seznam
1.	Alexander ZAKHARCHENKO Александр Владимирович Захарченко	Rojen leta 1976 v Donecku	S 7. avgustom je nadomestil Alexandra Borodaia kot t. i. „predsednik vlade“ t. i. „Ljudske republike Doneck“. Pri nastopu in ob opravljanju te funkcije je Zakharchenko podpiral ukrepe in politike, ki spodkopavajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine.	12.9.2014
2.	Vladimir KONONOV/aka „Tsar“	Rojen 14.10.1974 v kraju Gorski	S 14. avgustom je nadomestil Igorja Strelkova/Girkina kot t. i. „obrambni minister“ t. i. „Ljudske republike Doneck“. Od aprila je domnevno poveljeval enoti separatističnih borcev v Donecku, pri čemer je obljubil, da bo „uresničil strateško nalogo odvračanja vojaške agresije Ukrajine“. S tem je Konokov podprl ukrepe in politike, ki spodkopavajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine.	12.9.2014
3.	Miroslav Vladimirovich RUDENKO Мирослав Владимирович Руденко	Rojen 21.1.1983 v kraju Debalcevo	Poveljnik ljudske milice v Donbasu. Med drugim je izjavil, da se bodo še naprej bojevali v ostalih delih države. S tem je Rudenko podpiral ukrepe in politike, ki spodkopavajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine.	12.9.2014
4.	Gennadiy Nikolaiovych TSYPKALOV Геннадий Николаевич Цыпкалов.	Rojen 21.6.1973	Nadomestil je Marata Bashirova kot t. i. „predsednik vlade“ t. i. „Ljudske republike Lugansk“. Pred tem je deloval v milici „Vojska jugovzhoda“. S tem je Tsyplakov podpiral ukrepe in politike, ki spodkopavajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine.	12.9.2014
5.	Andrey Yurevich PINCHUK Андрей Юрьевич ПИНЧУК		„Minister za državno varnost“ t. i. „Ljudske republike Doneck“. Povezan z Vladimirjem Antyufeyevom, ki je odgovoren za separatistične „vladne“ dejavnosti t. i. „vlade Ljudske republike Doneck“. S tem je podpiral ukrepe in politike, ki spodkopavajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine.	12.9.2014
6.	Oleg BEREZA Олег БЕРЕЗА		„Minister za notranje zadeve“ t. i. „Ljudske republike Doneck“. Povezan z Vladimirjem Antyufeyevom, ki je odgovoren za separatistične „vladne“ dejavnosti t. i. „vlade Ljudske republike Doneck“. S tem je podpiral ukrepe in politike, ki spodkopavajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine.	12.9.2014
7.	Andrei Nikolaevich RODKIN Андрей Николаевич Родкин		Predstavnik t. i. „Ljudske republike Doneck“ v Moskvi. V svojih izjavah je med drugim govoril o pripravljenosti milic, da se vključijo v gverilsko vojno in zasežejo sisteme orožja ukrajinskih oboroženih sil. S tem je podpiral ukrepe in politike, ki spodkopavajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine.	12.9.2014
8.	Aleksandr KARAMAN Александр караман		„Namestnik ministrskega predsednika za socialne zadeve“ t. i. „Ljudske republike Doneck“. Povezan z Vladimirjem Antyufeyevom, ki je odgovoren za separatistične „vladne“ dejavnosti t. i. „vlade Ljudske republike Doneck“. S tem je podpiral ukrepe in politike, ki spodkopavajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine. Uživa podporo namestnika ruskega predsednika vlade Dmitrija Rogozina.	12.9.2014
9.	Georgiy L'vovich MURADOV Георгий Львович Мурадов	Rojen 19.11.1954	T. i. „namestnik predsednika vlade“ Krima in pooblaščeni predstavnik Krima pri predsedniku Putinu. Muradov je bil pomemben akter pri konsolidaciji ruskega institucionalnega nadzora nad Krimom vse od nezakonite priključitve. S tem je podpiral ukrepe in politike, ki spodkopavajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine.	12.9.2014
10.	Mikhail Sergeyevich SHEREMET Михаил Сергеевич Шеремет	Rojen 23.5.1971 v kraju Džankoj	T. i. „prvi namestnik predsednika vlade“ Krima. Sheremet je imel ključno vlogo pri organizaciji in izvedbi referenduma o združitvi Krima z Rusijo 16. marca. V času referenduma je Sheremet domnevno poveljeval promoskovskim „silam za samoobrambo“ Krima. S tem je podpiral ukrepe in politike, ki spodkopavajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine.	12.9.2014
11.	Yuri Leonidovich VOROBIOV Юрий Леонидович Воробьев	Rojen 2.2.1948 v kraju Krasnojarsk	Namestnik govorca Zveznega sveta Ruske federacije. Vorobiov je v Zveznem svetu 1. marca 2014 javno podprl napotitev ruskih sil v Ukrajino. Kasneje je pri glasovanju podprl s tem povezan odlok.	12.9.2014
12.	Vladimir Volfovich ZHIRINOVSKY Владимир Вольфович Жириновски	Rojen 10.6.1964 v kraju Eidelštein, Kazahstan	Član Sveta državne dume; vodja stranke LDPR. Dejavno je podprl napotitev ruskih oboroženih sil v Ukrajino in priključitev Krima. Aktivno je pozval k razdelitvi Ukrajine. V imenu stranke LDPR, ki ji predseduje, je podpisal sporazum s t. i. „Ljudsko republiko Doneck“.	12.9.2014
13.	Vladimir Abdualiyevich VASILYEV	Rojen 11.8.1949 v kraju Klin	Namestnik govorca v državni dumi. Pri glasovanju 20. marca 2014 je podprl osnutek zveznega ustavnega zakona „o vključitvi Republike Krim v Rusko federacijo in nastanku novih zveznih subjektov v okviru Ruske federacije – Republike Krim in mesta z zveznim statusom Sevastopol“.	12.9.2014
14.	Viktor Petrovich VODOLATSKY Виктор Петрович Водолацкий	Rojen 19.8.1957 v regiji Azov	Predsednik („ataman“) Zveze ruskih in tujih kozaških sil ter namestnik v državni dumi. Podpiral je priključitev Krima in priznal, da so bili ruski kozaki dejavno vključeni v ukrajinski spor na strani separatistov, ki jih podpira Moskva. Pri glasovanju 20. marca 2014 je podprl osnutek zveznega ustavnega zakona „o vključitvi Republike Krim v Rusko federacijo in nastanku novih zveznih subjektov v okviru Ruske federacije – Republike Krim in mesta z zveznim statusom Sevastopol“.	12.9.2014
15.	Leonid Ivanovich KALASHNIKOV Леонид Иванович Калашников	Rojen 6.8.1960 v kraju Stepnoj Dvorec	Prvi namestnik predsednika odbora državne dume za zunanje zadeve. Pri glasovanju 20. marca 2014 je podprl osnutek zveznega ustavnega zakona „o vključitvi Republike Krim v Rusko federacijo in nastanku novih zveznih subjektov v okviru Ruske federacije – Republike Krim in mesta z zveznim statusom Sevastopol“.	12.9.2014
16.	Vladimir Stepanovich NIKITIN	Rojen 5.4.1948 v kraju Opočka	Prvi namestnik predsednika odbora državne dume za odnose s Skupnostjo neodvisnih držav, evrazijsko povezovanje in povezave s sonarodnjaki. Pri glasovanju 20. marca 2014 je podprl osnutek zveznega ustavnega zakona „o vključitvi Republike Krim v Rusko federacijo in nastanku novih zveznih subjektov v okviru Ruske federacije – Republike Krim in mesta z zveznim statusom Sevastopol“.	12.9.2014
17.	Oleg Vladimirovich LEBEDEV Олег Владимирович Лебедев	Rojen 21.3.1964 v kraju Orel/Rudni	Prvi namestnik predsednika odbora državne dume za odnose s Skupnostjo neodvisnih držav, evrazijsko povezovanje in povezave s sonarodnjaki. Pri glasovanju 20. marca 2014 je podprl osnutek zveznega ustavnega zakona „o vključitvi Republike Krim v Rusko federacijo in nastanku novih zveznih subjektov v okviru Ruske federacije – Republike Krim in mesta z zveznim statusom Sevastopol“.	12.9.2014
18.	Ivan Ivanovich MELNIKOV Иван Иванович Мельников	Rojen 7.8.1950 v kraju Bogorodick	Prvi namestnik govorca v državni dumi. Pri glasovanju 20. marca 2014 je podprl osnutek zveznega ustavnega zakona „o vključitvi Republike Krim v Rusko federacijo in nastanku novih zveznih subjektov v okviru Ruske federacije – Republike Krim in mesta z zveznim statusom Sevastopol“.	12.9.2014
19.	Igor Vladimirovich LEBEDEV Игорь Владимирович Лебедев	Rojen 27.9.1972 v Moskvi	Namestnik govorca v državni dumi. Pri glasovanju 20. marca 2014 je podprl osnutek zveznega ustavnega zakona „o vključitvi Republike Krim v Rusko federacijo in nastanku novih zveznih subjektov v okviru Ruske federacije – Republike Krim in mesta z zveznim statusom Sevastopol“.	12.9.2014
20.	Nikolai Vladimirovich LEVICHEV Николай Владимирович Левичев	Rojen 28.5.1953 v kraju Puškin	Namestnik govorca v državni dumi. Pri glasovanju 20. marca 2014 je podprl osnutek zveznega ustavnega zakona „o vključitvi Republike Krim v Rusko federacijo in nastanku novih zveznih subjektov v okviru Ruske federacije – Republike Krim in mesta z zveznim statusom Sevastopol“.	12.9.2014
21.	Svetlana Sergeevna ZHUROVA Светлана Сергеевна Журова	Rojena 7.1.1972 v kraju Pavlov na Nevi	Prva namestnica predsednika odbora državne dume za zunanje zadeve. Pri glasovanju 20. marca 2014 je podprla osnutek zveznega ustavnega zakona „o vključitvi Republike Krim v Rusko federacijo in nastanku novih zveznih subjektov v okviru Ruske federacije – Republike Krim in mesta z zveznim statusom Sevastopol“.	12.9.2014
22.	Aleksey Vasilevich NAUMETS Алексей Васильевич Hаумец	Rojen 11.2.1968	Generalmajor ruske vojske. Poveljnik 76. letalske divizije, ki je bila del ruskih oboroženih sil, prisotnih na ozemlju Ukrajine, zlasti v času nezakonite priključitve Krima.	12.9.2014
23.	Sergey Viktorovich CHEMEZOV	Born on 20.8.1952 in Čeremhovo	Sergei Chemezov je eden od znanih tesnih sodelavcev predsednika Putina; oba sta bila uradnika KGB v Dresdnu; Chemezov je član Vrhovnega sveta „Združene Rusije“. Izkorišča svoje povezave z ruskim predsednikom – imenovan je bil na vodilna mesta v podjetjih pod državnim nadzorom. Predseduje družbi Rostec, ki je vodilna korporacija na področju obrambne in industrijske proizvodnje pod ruskim državnim nadzorom. Technopromexport, ki je podružnica Rosteca, namerava v skladu s sklepom ruske vlade graditi elektrarne na Krimu, s čimer podpira njegovo povezovanje z Rusko federacijo. Poleg tega je Rosoboronexport, ki je podružnica Rosteca, podpiral vključevanje krimskih obrambnih podjetij v rusko obrambno industrijo in s tem utrjeval nezakonito priključitev Krima Ruski federaciji.	12.9.2014
24.	Alexander Mikhailovich BABAKOV Aлександр Михайлович Бабаков	Rojen 8.2.1963 v kraju Kišinjev	Namestnik v državni dumi, predsednik komisije državne dume za zakonske predpise za razvoj vojaškoindustrijskega kompleksa Ruske federacije. Je viden član „Združene Rusije“ in poslovnež z znatnimi naložbami v Ukrajini in na Krimu. Pri glasovanju 20. marca 2014 je podprl osnutek zveznega ustavnega zakona „o vključitvi Republike Krim v Rusko federacijo in nastanku novih zveznih subjektov v okviru Ruske federacije – Republike Krim in mesta z zveznim statusom Sevastopol“.	12.9.2014

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Standardna uvozna vrednost
0702 00 00	MK	59,9
	TR	64,5
	ZZ	62,2
0707 00 05	TR	124,7
0707 00 05	ZZ	124,7
0709 93 10	TR	123,3
0709 93 10	ZZ	123,3
0805 50 10	AR	187,5
	BR	100,4
	CL	194,1
	IL	182,0
	UY	126,6
	ZA	179,1
	ZZ	161,6
0806 10 10	BR	163,2
	EG	159,9
	MA	157,9
	TR	120,3
	ZZ	150,3
0808 10 80	BA	50,7
	BR	65,4
	CL	74,2
	NZ	120,1
	US	129,1
	ZA	101,1
	ZZ	90,1
0808 30 90	CN	102,4
	TR	132,3
	XS	50,3
	ZA	120,5
	ZZ	101,4
0809 30	TR	134,9
0809 30	ZZ	134,9
0809 40 05	MK	41,2
0809 40 05	ZZ	41,2

Predhodne obdelave in metode obdelave	Dodatni pogoji	Učinek	Količina učinka
Pranje z vodo ali namakanje v njej	Čas (5 minut) Več časa in višja temperatura (30 s – 2 min – 30 min) v vodi s temperaturo	Zmanjšanje vsebnosti alkaloidov	46 % ↓
	15 °C 60 °C 100 °C		60 %–75 % ↓ 80 %–95 % ↓ 80 %–100 % ↓
	Enkratno pranje, rahlo kisli pogoji		40 % ↓
Temperatura/toplotna obdelava	Pečenje kruha 135 °C 220 °C 200 °C + mletje	Zmanjšanje vsebnosti alkaloidov	~10 %–50 % ↓ ~30 % ↓ ~80 %–90 % ↓ ~90 % ↓
Mletje	Kisik (velika aktivna površina) Višji pH	Pospešena stopnja razgradnje morfija, nastajanje psevdomorfija, izboljšana aroma proizvoda.	~25 %–34 % ↓
Svetloba		Manjši vpliv na stopnjo razgradnje
Kombinacija predhodnih obdelav	Pranje, 100 °C, 1 min + praženje 200 °C, 20 min	Zmanjšanje vsebnosti alkaloidov	98 %–100 % ↓
	Pranje, 100 °C, 1 min + sušenje (90 °C, 120 min)		99 % ↓
	Vlaga s paro 100 °C 10 min + sušenje (90 °C, 120 min)		50 %–75 % ↓
	Vlaga 100 °C, 10 min + mletje + sušenje (90 °C, 120 min)		90 %–98 % ↓
Predhodna obdelava + pečenje	Mletje + pečenje	Veliko zmanjšanje vsebnosti alkaloidov v kombinaciji z vlago in toplotno predhodno obdelavo, ki ji sledi suha toplotna obdelava	80 %–95 % ↓
	Kombinacija predhodne obdelave z vodno paro + mletje + pečenje		90 %–95 % ↓
	Kombinacija predhodnega pranja + mletje + pečenje		100 % ↓