11.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 270/1

(1)

V Prilogi II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 so določeni seznam Unije aditivov za živila, odobrenih za uporabo v živilih, in pogoji njihove uporabe.

(2)

V Uredbi Komisije (EU) št. 231/2012 (2) so določene specifikacije za aditive za živila, navedene v prilogah II in III k Uredbi (ES) št. 1333/2008.

(3)

Estri montanske kisline (E 912) so voski, odobreni kot sredstva za glaziranje za površinsko obdelavo agrumov, melon, papaje, manga, avokada in ananasa v skladu s Prilogo II k Uredbi (ES) št. 1333/2008.

(4)

Člen 32(1) Uredbe (ES) št. 1333/2008 določa, da za vse aditive za živila, ki so bili v Uniji dovoljeni pred 20. januarjem 2009, Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) izvede novo oceno tveganja.

(5)

V ta namen je v Uredbi Komisije (EU) št. 257/2010 (3) določen program za ponovno oceno aditivov za živila. V skladu z Uredbo (EU) št. 257/2010 je treba ponovno oceno aditivov za živila, razen barvil in sladil, zaključiti do 31. decembra 2018. Vendar pa imajo nekateri aditivi za živila, vključno z estri montanske kisline (E 912), večjo prioriteto in bi jih bilo treba oceniti prej.

(6)

V skladu s členom 6(1) Uredbe (EU) št. 257/2010 zainteresirani nosilci dejavnosti in vse druge zainteresirane strani predložijo podatke, povezane s ponovno oceno aditiva za živila v roku, ki ga v pozivu za predložitev podatkov določi Agencija.

(7)

Agencija je v javnem pozivu za predložitev znanstvenih podatkov o estrih montanske kisline (E 912) z dne 15. februarja 2012 (4) pozvala zainteresirane strani in deležnike, naj predložijo zahtevane podatke ali zagotovijo informacije do 1. junija 2012.

(8)

Agencija je 7. junija 2013 predložila znanstveno mnenje o ponovni oceni estrov montanske kisline (E 912) kot aditivov za živila (5). V mnenju je navedla, da podatki o toksikokinetiki ter reproduktivni in razvojni toksičnosti estrov montanske kisline niso bili na voljo. Razpoložljivi podatki o kratkoročni in subkronični toksičnosti, genotoksičnosti, kronični toksičnosti in rakotvornosti estrov montanske kisline so bili omejeni. Podatki o uporabi so bili predloženi. Na podlagi navedenih omejitev je Agencija ugotovila, da estrov montanske kisline kot aditiva za živila ni mogoče oceniti.

(9)

Člen 6(5) Uredbe (EU) št. 257/2010 določa, da se aditiv za živila lahko črta s seznama Unije odobrenih aditivov za živila v skladu s postopkom, določenim v členu 10(3) Uredbe (ES) št. 1333/2008, če zainteresirani nosilci dejavnosti in vse druge zainteresirane strani Agenciji v predpisanih rokih ne predložijo informacij, ki so potrebne za zaključitev ponovne ocene posameznega aditiva za živila. V skladu s tem bi bilo treba iz Uredbe (EU) št. 231/2012 črtati tudi specifikacije za ta aditiv za živila.

(10)

V skladu s členom 10(3) Uredbe (ES) št. 1333/2008 se seznam Unije odobrenih aditivov za živila spremeni v skladu s postopkom iz Uredbe (ES) št. 1331/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (6).

(11)

V skladu s členom 3(1) Uredbe (ES) št. 1331/2008 se lahko seznam Unije aditivov za živila na pobudo Komisije ali na podlagi zahtevka posodobi.

(12)

Prilogo II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 in Prilogo k Uredbi (EU) št. 231/2012 bi bilo torej treba spremeniti tako, da se estri montanske kisline (E 912) črtajo s seznama Unije odobrenih aditivov za živila, saj zaradi pomanjkanja najnovejših znanstvenih dokazov njihova vključitev na seznam ni več upravičena.

(13)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

11.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 270/4

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

11.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 270/6

(1)

Evropska komisija („Komisija“) je 6. septembra 2012 začela protidampinški postopek v zvezi z uvozom fotonapetostnih modulov iz kristalnega silicija in njihovih ključnih sestavnih delov (tj. celic in rezin) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“) v Unijo (3). Komisija je 8. novembra 2012 začela protisubvencijski postopek v zvezi s tem uvozom (4).

(2)

Komisija je z Uredbo (EU) št. 513/2013 (5) določila začasne protidampinške dajatve na uvoz fotonapetostnih modulov iz kristalnega silicija in njihovih ključnih sestavnih delov (tj. celic in rezin) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“), ali ki so od tam poslani, v Unijo.

(3)

Komisija je s Sklepom 2013/423/EU (6) sprejela cenovno zavezo skupine proizvajalcev izvoznikov in kitajske gospodarske zbornice za izvoz in uvoz strojev in elektronskih izdelkov („CCCME“) glede začasnih protidampinških dajatev. Komisija je z Uredbo (EU) št. 748/2013 (7) spremenila Uredbo (EU) št. 513/2013, in sicer je uvedla tehnične spremembe, potrebne za sprejetje zaveze glede začasne protidampinške dajatve.

(4)

Po obvestilu skupine proizvajalcev izvoznikov in CCCME o spremenjeni različici zaveze je Komisija z Izvedbenim sklepom 2013/707/EU potrdila sprejetje zaveze, kakor je bila spremenjena („zaveza“), za obdobje uporabe dokončnih ukrepov (8).

(5)

Svet je z Izvedbeno uredbo (EU) št. 1238/2013 določil dokončno protidampinško dajatev na uvoz fotonapetostnih modulov iz kristalnega silicija in njihovih ključnih sestavnih delov (tj. celic in rezin) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ali ki so od tam poslani, v Unijo, in ki niso zajeti v zavezi (9).

(6)

Svet je z Izvedbeno uredbo (EU) št. 1239/2013 prav tako določil dokončno izravnalno dajatev na uvoz fotonapetostnih modulov iz kristalnega silicija in njihovih ključnih sestavnih delov (tj. celic) s poreklom iz LRK, ali ki so od tam poslani in ki niso zajeti v zavezi (10).

(7)

Po sprejetju Izvedbenega sklepa 2013/707/EU je združenje EU ProSun, ki je vložilo protidampinško pritožbo in protisubvencijsko pritožbo, izrazilo dvom o izvajanju mehanizma zaveze za prilagoditev cen. Združenje EU ProSun je bilo mnenja, da ne more ustrezno uveljavljati svoje pravice do obrambe, ker v nezaupni različici besedila zaveze ni izrecno določeno, da so Bloombergove časovne vrste mednarodnih cen, ki so podlaga za prilagoditve cen, „izražene v eurih“. V nasprotju s prvotnim razumevanjem služb Komisije ter proizvajalcev izvoznikov in CCCME je bilo združenje EU ProSun mnenja, da se mednarodnih promptnih cen, kakor jih navaja Bloombergova podatkovna zbirka, ne bi smelo pretvarjati iz USD v EUR. Ta stališča so bila izražena tudi 10. aprila 2014 in 14. maja 2014 med zaslišanjema s pooblaščencem za zaslišanje Generalnega direktorata za trgovino („GD TRADE“).

(8)

Zastavljena so bila tudi vprašanja, ki so bila povezana z izvajanjem zaveze glede cene in njene prilagoditve na letni ravni za celice, pa tudi referenčnega podatka o potrošnji za leto 2013, uporabljenega v izračunih, ki so privedli do prve prilagoditve na letni ravni. Te točke so bile v vmesnem času razjasnjene med združenjem EU ProSun in službami Komisije.

(9)

Komisija je na podlagi pripomb združenja EU ProSun 2. maja 2014 zahtevala predložitev stališč proizvajalcev izvoznikov in CCCME. CCCME je v svojem odgovoru z dne 13. maja 2014, dopolnjenem 16. junija 2014, menila, da je bila uporaba pretvorbe valut iz USD v EUR potrebna za izvajanje zaveze. Na zaslišanju s pooblaščencem za zaslišanje pri GD za trgovino 12. junija 2014 je CCCME svoje stališče ponovila. V dopisu z dne 15. julija 2014 je združenje EU ProSun predložilo pripombe na stališča CCCME, izražena v obravnavi. Komisija je 13. junija 2014 na podlagi določb zaveze zahtevala posvetovanja s proizvajalci izvozniki in CCCME. V okviru zahteve je bila obravnavana valuta, ki naj bi se uporabljala za mehanizem za prilagoditev cen. Komisija je ugotovila, da ta valuta ni bila opredeljena v zavezi in da je zato treba mehanizem za prilagoditev cen s pravnega vidika natančneje opredeliti. Proizvajalci izvozniki in CCCME so 1. julija 2014 sprejeli zahtevo za posvetovanja. Da bi se razjasnila navedena tehnična vprašanja v zvezi z izvajanjem zaveze, so 9. julija 2014 potekala posvetovanja med CCCME in Komisijo, v skladu z ustrezno klavzulo zaveze. Proizvajalci izvozniki in CCCME so 24. julija 2014 predložili obvestilo („obvestilo CCCME“) s predlogom, naj se izvajanje mehanizma za prilagoditev cen razjasni z dopolnitvijo osnutka ustreznih določb zaveze.

(10)

Obvestilo CCCME je bilo dano na voljo zainteresiranim stranem, da bi lahko uveljavile svoje pravice do obrambe v zvezi z izvajanjem nekaterih klavzul zaveze. Združenje EU ProSun je z dopisoma z dne 28. julija in 30. julija 2014 izrazilo svoje nasprotovanje glede predlaganih pojasnil v zvezi z izvajanjem zaveze. Prav tako je zahtevalo posredovanje pooblaščenca za zaslišanje pri GD za trgovino in zaslišanje je potekalo 31. julija 2014. Komisija je 4. avgusta 2014 obvestila zainteresirane strani o bistvenih dejanskih in pravnih elementih, na podlagi katerih je nameravala sprejeti predlagana pojasnila. Zainteresirane strani je pozvala, naj izrazijo svoja stališča. Združenje EU ProSun je 6. avgusta 2014, 14. avgusta 2014 in z zamudo 25. avgusta 2014 ponovilo svoje nasprotovanje glede predlaganih pojasnil.

(11)

Komisija mora zdaj odločiti, ali lahko sprejme pojasnila, predlagana v obvestilu CCCME. Združenje EU ProSun to izpodbija na podlagi petih argumentov. Namen tega sklepa so tehnična pojasnila in ne pregled veljavnih ukrepov. Zato je argumente združenja EU ProSun mogoče oceniti samo v delu, v katerem se nanašajo na področje uporabe tega sklepa.

(12)

Prvič, združenje EU ProSun je izpodbijalo trditev, da je zavezo mogoče razlagati v smislu, da dovoljuje pretvorbo Bloombergovih časovnih vrst mednarodnih cen v euro. Zato bi po mnenju združenja EU ProSun sprejetje predlaganih pojasnil v zvezi z izvajanjem zaveze pomenilo nedopustno spremembo zaveze. Komisija po zaslišanju strani ponovno poudarja, da je besedilo zaveze dvoumno, ker izrecno ne določa pretvorbe valut, take pretvorbe pa tudi ne izključuje, in da so zato pojasnila primerna zaradi pravne varnosti. Poleg tega je razlaga, ki izhaja iz obvestila CCCME v skladu z logiko in splošno strukturo zaveze, kakor je razvidna iz skupnega dogovora.

(13)

Komisija poudarja, da je bila pretvorba Bloombergovih mednarodnih cen v euro del skupnega dogovora o zavezi strani. Poleg tega je pretvorba Bloombergovih časovnih vrst mednarodnih cen v euro potrebna, ker se uporabljajo kot referenčno merilo za prilagoditev minimalne uvozne cene („MIP“), ki je izražena v eurih. Dejstvo, da se pretvorba izvede, samo po sebi ne privede do bolj (ali manj) škodljivega dampinga ali subvencioniranja, ker se lahko nihanja valute gibljejo navzgor in navzdol. Začetna MIP, ki je izražena v eurih, tako samodejno postane predmet samodejnega mehanizma za prilagoditev cen. V vsakem primeru je menjalni tečaj dejavnik, ki ga različni udeleženci na trgu prav tako upoštevajo na določenem trgu, ki je v tem primeru trg Unije.

(14)

Drugič, združenje EU ProSun je trdilo, da bi sprejetje predlaganih pojasnil v zvezi z izvajanjem zaveze privedlo do spiralnega padanja MIP. Komisija v zvezi s tem ugotavlja, da mehanizem za prilagoditev preprečuje tveganje spiralnega padanja (ali dviganja) cen, tako da zagotavlja vrnitev k prvotni MIP, če se cena spremeni za manj kot določen odstotek v določenem četrtletju. Poleg tega Komisija ugotavlja, da navedbe cen, ki jih zbere Bloomberg, štejejo za reprezentativne, kar zadeva cene solarnih panelov v svetovnem merilu, in temeljijo na vzorcu cen proizvajalcev različnih držav na različnih nacionalnih trgih. Po podatkih Evropskega industrijskega združenja za fotovoltaiko („EPIA“) (11) je evropski trg leta 2013 predstavljal približno 28 % svetovne potrošnje solarnih panelov (tj. 10 975 MW od 38 358 MW na novo nameščenih zmogljivosti). Posledično v zavezi zajete transakcije predstavljajo precej manj kot 28 % vseh svetovnih transakcij, za katere so Bloombergove časovne vrste mednarodnih cen reprezentativne. Zato je učinek spremembe MIP na Bloombergove časovne vrste mednarodnih cen omejen. Trditev, da bi mehanizem za prilagoditev MIP privedel do spiralnega padanja cen, torej ni točna.

(15)

Tretjič, združenje EU ProSun je zatrjevalo, da bi Komisija morala uporabiti časovne vrste mednarodnih cen brez kitajskih cen. Komisija je ugotovila, da je ta možnost navedena v besedilu zaveze kot sekundarna možnost, ki ni neposredno operativna. To bi lahko v skladu z ustreznimi postopki v prihodnosti upoštevali.

(16)

Četrtič, združenje EU ProSun je zatrjevalo, da prilagojena MIP ne odpravlja škode, povzročene industriji Unije. Komisija ugotavlja, da je zaveza že od samega začetka vključevala začetno MIP in prilagoditev cen. Ocena v Izvedbenem sklepu 2013/707/EU glede skladnosti z zahtevami za sprejetje zavez v osnovni protidampinški uredbi in osnovni protisubvencijski uredbi zato vključuje prilagoditev cen. Ta prilagoditev cen se izvede samodejno. MIP in mehanizem za prilagoditev cen se uporabljata v skladu z zahtevami iz člena 8 osnovne protidampinške uredbe in člena 13 osnovne protisubvencijske uredbe.

(17)

Petič, združenje EU ProSun je zatrjevalo, da obvestilo CCCME ne bi bilo upravičeno z ekonomskega vidika. Prvi ekonomski argument je, da je podlaga za Bloombergovo podatkovno zbirko indeks in ne izrecne navedbe cen, ker so cene z različnih trgov standardizirane v USD. Komisija ugotavlja, da se zaveza sklicuje na „povprečne cene“ in zato temelji na mnenju, da Bloombergova podatkovna zbirka vsebuje navedbe cen. Ni sporno, da je Bloombergova podatkovna zbirka zbirka cen, ki je na voljo v USD. Vendar pa je MIP izražena v eurih. Zato je primerno pretvoriti te navedbe v eure, da bi bilo znano, po kakšni ceni v eurih je mogoče kupiti solarne panele na svetovnem trgu. Ker so pogodbe, sklenjene v Uniji, večinoma v eurih, Komisija meni, da so povprečne cene v eurih ustreznejše za oceno vpliva mednarodnih gibanj cen na stanje v Uniji. Drugi ekonomski argument se nanaša na namen mehanizma za prilagoditev in na vprašanje, ali je ta namen podoben namenu mehanizmov za prilagoditev, ki se uporabljajo v drugih zavezah, zasnovanih na podlagi cene surovin. Prvič, Komisija ugotavlja, da je bilo v uvodni izjavi 4 Sklepa 2013/423/EU dejansko navedeno, da je namen mehanizma za prilagoditev v obravnavani zadevi enak namenu mehanizmov za prilagoditev iz prejšnjih zavez kljub dejstvu, da zaradi tehničnih razlogov cene surovin v obravnavani zadevi ni bilo mogoče uporabiti. Drugič, MIP ne temelji na proizvodnih stroških proizvajalcev Unije in razumnem dobičku, ampak na metodologiji, opisani v uvodni izjavi 7 Sklepa 2013/423/EU in uvodni izjavi 22 Izvedbenega sklepa 2013/707/EU.

(18)

Komisija meni, da predlagana pojasnila spadajo v področje uporabe zaveze, kakor je bila sprejeta z Izvedbenim sklepom 2013/707/EU.

(19)

Zaradi pomislekov, ki so jih izrazile tretje osebe med izvajanjem zaveze, je primerno, da se predlagana pojasnila v zvezi z izvajanjem zaveze sprejmejo in se zaključijo posvetovanja s proizvajalci izvozniki in CCCME. Zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in razmislekih, na katerih temelji ta sklep –

11.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 270/10